Raziskujem NOVI SVET 8 - Knjigarna · 6 Severna Afrika 24–25 7 Tropska Afrika 26–27 8 Južna...

NOVI SVET 8Učbenik za geografijo

v osmem razredu osnovne šole

Helena Verdev

RaziskujemRaziskujemHelena VerdevHelena Verdev

GEO 8 RNS UCB.indd 1 3/1/10 2:56 PM

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pošta: [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

913(100)(075.2)(0.034.2)

VERDEV, Helena Raziskujem Novi svet 8. Učbenik za geografijo v osmem razredu osnovne šole [Elektronski vir] / Helena Verdev ; [zemljevidi Monde Neuf in Studio Rokus Klett (Boštjan Brecelj) ; ilustracije Igor Šinkovec ; tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografije Istockphoto ... et al.]. - 1. elektronska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014

ISBN 978-961-271-464-2

274484992

Helena Verdev

Raziskujem Novi svetUčbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole

Strokovni pregled: recenzenti dr. Karel Natek, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Katja Vintar Mally (Afrika) in dr. Metka Špes (Južna in Srednja Amerika) ter učitelja praktika Mojmir Mosbruker in Bojan Šprogar

Jezikovni pregled: Petra Merc

Oblikovni pregled: Gregor Inkret

Zemljevidi: Monde Neuf in Studio Rokus Klett (Boštjan Brecelj)

Ilustracije: Igor Šinkovec

Tehnične risbe: Gregor Štrukelj

Fotografije: Shutterstock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Novi svet 8 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 161. seji, dne 19. 12. 2013, s sklepom št. 613-1/2013/138, potrdil kot e-učbenik za geografijo v 8. razredu osnovne šole.

© National Geographic Society, 2010. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

DN090667

ock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)ock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)ock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)ock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)ock, iStockphoto ... (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.








3

Novi svet 6

Afrika 8 1 Površje 10–11

V žarišču: Potovanje celin 12–13 2 Podnebje 14–15

V žarišču: Voda in širjenje puščav 16–17 3 Rastlinstvo 18–19 4 Prebivalstvo 20–21 5 Gospodarstvo 22–23 6 Severna Afrika 24–25 7 Tropska Afrika 26–27 8 Južna Afrika 28–29

Izzivi Afrike 30–31

Amerika 32

Severna Amerika 34 1 Površje 36–37 2 Podnebje in rastlinstvo 38–39

V žarišču: Tornadi in hurikani 40–41 3 Prebivalstvo 42–43 4 Gospodarstvo 44–45 5 Združene države Amerike 46–47 6 Kanada 48–49 7 Srednja Amerika 50–51

Južna Amerika 52 1 Površje 54–55 2 Podnebje in rastlinstvo 56–57 3 Prebivalstvo 58–59 4 Gospodarstvo 60–61 Izzivi Amerike 62–63

Avstralija in Oceanija 64 1 Površje 66–67 2 Podnebje in rastlinstvo 68–69 3 Prebivalstvo 70–71

V žarišču: Nove in stare kulture 72–73 4 Gospodarstvo 74–75 Izzivi Avstralije in Oceanije 76–77

Polarni svet 78 1 Glavne značilnosti 80–81 V žarišču: Naravni viri 82–83

V žarišču: Globalizacija 84–85 V žarišču: Kam gre ta svet? 86–87

GEO 8 RNS UCB.indd 3 3/1/10 9:06 AM


V žarišču: Naravni viri

V žarišču: Kam gre ta svet? 86–87V žarišču: Globalizacija 84–85

V žarišču: Kam gre ta svet? 86–87

V žarišču: Naravni viri


2 Podnebje in rastlinstvo

V žarišču: Tornadi in hurikani V žarišču: Tornadi in hurikani

38–39

40–41

38–39

40–41 V žarišču: Tornadi in hurikani

Okoli sveta 2. del

Novim dogodivščinam naproti!Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije. Prejšnje potovanje smo uspešno pripeljali do konca. Upamo, da ste si že uredili zapiske in fotografije. Verjamemo, da ne potujete le z nami in da med počitnicami lepote našega planeta spoznavate tudi sami.Lani smo skupaj prepotovali Stari svet. Letos bomo na potovanju spoznavali Novi svet – celine, ki so jih Evropejci začeli spoznavati v času velikih odkritij. Ker so takrat začeli podrobneje spoznavati tudi Afriko, bomo našemu letošnjemu potovanju dodali še to celino, ki je sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele celine. Sledilo bo potovanje prek Atlantika – v Ameriko, kjer bomo v družbi losov in bizonov spoznali najprej severni del, nato pa na krilih kondorjev še južni del. Sledilo bo potovanje prek Tihega oceana do Avstralije, kjer nas bodo pričakali zvoki "didžeriduja". Na koncu nam bodo pingvini predstavili še Antarktiko.Nikakor pa ne smete zamuditi našega naslednjega potovanja, ko si bomo podrobno ogledali našo domovino Slovenijo.

naslov teme uvodnik razlaga

SLOVARČEK: ▶ prerija – pokrajina z visoko travo v Severni Ameriki38 SEVERNA AMERIKA

2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO

Severna Amerika je celina z največ različnimi podnebji – od savanskega do polarnega, od najsušnejših do najbolj vlažnih ... Geografska lega in relief botrujeta številnim tornadom in tropskim nevihtam.

Kaj najbolj vpliva na podnebje v Severni Ameriki?Poleg geografske lege na podnebje v Severni Ameriki najbolj vplivajo relief, morski tokovi in oddaljenost od morja. Na zahodu Ameriške Kordiljere zapirajo pot vlažnim vetrovom iznad Tihega oceana v notranjost. Zaradi tega dobijo kraji na vzhodni strani gora manj kot 500 mm padavin. Črto, ki ločuje vlažni vzhod in sušni zahod, lahko povlečemo vzdolž stotega poldnevnika.

Na zemljevidu poišči stoti poldnevnik.

Na severovzhodu celine na podnebje vpliva mrzel Labradorski tok. Obale imajo zaradi mrzlega toka precej nižje temperature, kot naj bi jih imele glede na geografsko lego. Na jugu ima na podnebje Medmorske Amerike in otokov v Karibskem morju velik vpliv topel Zalivski tok. Tako ima območje precej več padavin, kot bi jih imelo glede na geografsko lego.

Kje v Severni Ameriki je najtopleje?Severna Amerika leži v vseh toplotnih pasovih severne poloble.Na skrajnem severu je polarno podnebje, proti jugu nato sledita tundrsko in zmerno hladno podnebje.Velike planjave ob vznožju Ameriških Kordiljer in severovzhodni del Mehike imajo polpuščavsko in puščavsko podnebje. Gorstvo namreč preprečuje vlažnim zračnim gmotam prehod v notranjost. Preostali del Osrednjega nižavja ima celinsko podnebje. Obale Tihega oceana imajo na severu oceansko podnebje, na jugu, v Kaliforniji, pa je podnebje sredozemsko. Jugovzhodni del ZDA ima vlažno subtropsko podnebje. V Medmorski Ameriki in na otokih prevladuje savansko podnebje. Najvišja gorstva imajo gorsko podnebje.

-20

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-30

-10

0

10

°C

POINT BARROW(tundrsko podnebje)

mm

100

0

105 mm105 mm

-10

J



0

10

20

°C

WINNIPEG (zmerno hladno podnebje)

mm

200

100

0

505 mm505 mm

0

J



10

20

30

°C

LOS ANGELES(sredozemsko podnebje)

mm

300

200

100

0

305 mm305 mm

0

J



10

20

30

°C

ST. LOUIS (vlažno subtropsko podnebje)

mm

300

200

100

0

953 mm953 mm

22222222222 PPPPPPPPPPPPPPPPODN

ZakPosevdoMehsevetoplObaviha

Kv

podnebna območja

savansko podnebje

puščavsko podnebje

sredozemsko podnebje

vlažno subtropsko podnebje

oceansko podnebje

polpuščavsko podnebje

celinsko podnebje

tundrsko podnebje

polarno podnebje

gorsko podnebje

zmerno hladno podnebje

Point Barrow

Los Angeles

Zemljevidi – Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo ga dodali vsakemu delu potovanja. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide najdete v različnih atlasih. Za lažjo primerjavo posameznih celin je to leto zemljevidom dodana tudi stopinjska mreža.

Merilo – Vsak zemljevid ima merilo. Za boljšo predstavo velikosti prikazanega območja je dodan še obris Slovenije v istem merilu.

Afrika 1 : 30.000.0000 500 1000 km


na podnebje v Severni relief, morski tokovi

geografske lege na podnebje v Severni Ameriki najbolj vplivajo relief

oddaljenost od morjaKordiljere zapirajo pot vlažnim vetrovom iznad Tihega oceana v notranjost. Zaradi tega dobijo kraji

Kaj najbolj vpliva na podnebje v Severni Ameriki?Poleg geografske legeAmeriki najbolj vplivajo in oddaljenost od morjaKordiljere zapirajo pot vlažnim vetrovom iznad Tihega oceana v notranjost. Zaradi tega dobijo kraji

sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele

na geografsko lego. Na jugu ima na podnebje Medmorske Amerike in otokov v Karibskem morju velik vpliv topel Zalivski tokveč padavin, kot bi jih imelo glede na geografsko lego.

na geografsko lego. Na jugu ima na podnebje Medmorske Amerike in otokov v Karibskem morju velik vpliv topel več padavin, kot bi jih imelo glede na geografsko lego.

na geografsko lego. Na jugu ima na podnebje Medmorske Amerike in otokov v Karibskem morju

več padavin, kot bi jih imelo glede na geografsko lego.

sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele celine. Sledilo bo potovanje prek Atlantika – v Ameriko,

sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele

sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel

bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele



sicer del Starega sveta. V Afriki bomo ob pomoči kamel prepotovali največjo puščavo na svetu, nato pa se bomo v družbi velikih pet podali tudi v ostale predele celine. Sledilo bo potovanje prek Atlantika – v Ameriko,

Vodnik in zemljevid obenem!Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred sabo.Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo.Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Osebnosti. Na koncu vsake enote je Povzetek ter dve vrsti aktivnosti Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

Srečno potepanje po Novem svetu!

grafi, slike in zemljevidi povzetek in aktivnosti

SEVERNA AMERIKA 39ni Ameriki

Zakaj se pojavljajo tornadi?Posebnost podnebja v Severni Ameriki so zimski vdori hladnega zraka daleč proti jugu, skoraj do Mehiškega zaliva, poleti pa vdori vročega zraka proti severu. Poleti ob močnih nevihtah, ko pride do stika toplih in hladnih zračnih mas, nastajajo tornadi. Obalni predeli na jugu so izpostavljeni tropskim viharjem (glej strani 40–41).

Kaj je vzrok vdorov hladnega in vročega zraka v notranjost celine?

Kaj je značilno za rastlinstvo v Severni Ameriki?Na severu raste tundra. Južno od tundre so iglasti gozdovi, ki jim še južneje sledijo mešani in listnati gozdovi.V Osrednjem nižavju prevladuje stepa. Ta območja so v preteklosti, ko je še prevladovalo naravno rastlinstvo, imenovali prerije. Danes je večina območij zaradi rodovitnih prsti spremenjena v obdelovalne površine, na katerih je razvito intenzivno kmetijstvo.Območja s sredozemskim podnebjem imajo sredozemsko rastlinstvo. Na skrajnem jugu, na območjih s tropskim podnebjem, raste tropski deževni gozd, na območjih z manj padavin je savana. V gorstvih so se izoblikovali rastlinski višinski pasovi, na najvišjih vrhovih sta večni sneg in led.

Severna Amerika leži v vseh toplotnih pasovih na severni polobli. Na podnebje imajo poleg geografske lege največji vpliv predvsem razporeditev gorstev, morski tokovi in oddaljenost od morja. Rastlinstvo je prilagojeno podnebju. Zaradi intenzivnega kmetijstva in industrializacije je naravno rastlinstvo, razen na severu, v veliki meri izkrčeno.

1. S pomočjo klimogramov opiši značilnosti podnebij v Severni Ameriki.

2. S pomočjo zemljevida v atlasu opiši rastlinstvo v Severni Ameriki.

1. Ovrednoti pomen podnebja in rastlinstva za gospodarstvo in poselitev.

Povzetek

Ponovi

Razmisli

BizoniV preteklosti se je

po prerijah Severne Amerike paslo več milijonov bizonov.

V času širjenja belih naseljencev proti zahodu so jih skorajda

iztrebili. Sedaj se je njihovo število spet

povečalo.

Prerija v ZDA

je

bje

nebje

o podnebje

je

dnebje

e

je

odnebje

t Barrow

Los Angeles

Winnipeg

St. Louis

V žarišču – Posameznim geografskim enotam so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali V žarišču. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja, preko katerih potujete v tistem trenutku. Hkrati pa boste s pomočjo žarišč spoznali razširjenost obravnavanega pojava tudi drugod na Zemlji. Napisana so v obliki časopisnega članka.

Na koncu popotovanja po posamezni celini so dodane strani Izzivi, kjer so nanizani kratki odlomki, ki opisujejo značilnosti celine. Namenjeni so ponovitvi in razširitvi potovanja. Izzivom so dodana vprašanja. Z njihovo pomočjo lahko s sošolci obnovite svoje potovanje.

Legenda – Oblike površja so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in meje držav ter označena glavna mesta, večji kraji in kraji s klimogrami.

Imena rek, gorstev, otokov, polotokov, nižavij, držav, mest so napisana z različno pisavo.

0 mpod nad200 m 600 m 1000 m 2000 m 3000 m 4000 m

glavno mesto večje mesto klimogram


Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja

je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se

najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so

Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja

so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove

v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer

predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana

predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana

V času širjenja belih naseljencev proti zahodu so jih skorajda

iztrebili. Sedaj se je njihovo število spet

povečalo.

besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati





Kaj je značilno za rastlinstvo

ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati

SLOVARČEK: ▶ novi vek – zgodovinsko obdobje, od Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492 do začetka 20. stoletja6 NOVI SVET

Tihiocean

A

SEVERNAAMERIKA

JUŽNAAMERIKA

Novi svetLeta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb krenil na pot proti Indiji v nasprotni smeri kot ostali pomorščaki – proti zahodu. Njegove načrte sta prekrižali Severna in Južna Amerika, Evropejcem dotlej neznani celini, ki sta se mu postavili na pot. Tako se je pričelo odkrivanje Novega sveta.

Od kod ime Novi svet?Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletju pojavilo tudi ime Novi svet. Najprej so s tem izrazom poimenovali na novo odkriti celini: Severno in Južno Ameriko. Kasneje se je pojem razširil tudi na Avstralijo. Do Kolumbovega odkritja so Evropejci poznali le Evropo, Azijo in severni del Afrike. Za ta del sveta se je uveljavilo poimenovanje Stari svet.

Katero evropsko ljudstvo je že pred dobo geografskih odkritij priplulo do Severne Amerike?

Krištof Kolumb▶ Italijanski trgovec

in raziskovalec.

▶ V želji, da bi odkril pomorsko

pot v Indijo, je kar štirikrat

odplul proti zahodu.

▶ Dolgo časa se je območje

današnjih ZDA imenovalo

Kolumbija.

Celina z raznoliko pokrajino, obsežnimi tropskimi gozdovi in pisano sestavo prebivalstva.

Celina se je po prihodu Evropejcev začela hitro razvijati. Danes je tako poleg Evrope gospodarsko najbolj razvita celina.

Južna Amerika

Severna Amerika


Od kod ime Novi svet?Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletju

Novi svet. Najprej so s tem izrazom . Najprej so s tem izrazom Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletju

. Najprej so s tem izrazom Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletju





. Najprej so s tem izrazom

NOVI SVET 7

Atlantskiocean

Severno ledeno morje

AFRIKA

AZIJA

EVROPA

AVSTRALIJA

ANTARKTIKA

Indijskiocean

Novi svet so Evropejci poimenovali celine, ki jih do novega veka niso poznali. Najprej so tako poimenovali Severno in Južno Ameriko, kasneje pa tudi Avstralijo.

1. Na zemljevidu sveta pokaži in poimenuj celine.2. Kaj obsega Stari svet?3. Kaj obsega Novi svet?

1. Kateri so bili razlogi za geografska odkritja?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Zakaj bomo Afriko obravnavali skupaj z Novim svetom?Območja Afrike, ki ležijo južno od Sahare, so bila Evropejcem dolgo povsem neznana. Odkrivanje Afrike se je začelo šele ob iskanju pomorske poti v Indijo. Vendar je notranjost Afrike ostala Evropejcem neznana vse do konca 19. stoletja. To je tudi razlog, da smo si za letošnje potovanje prihranili tudi Afriko, ki jo sicer prištevamo k Staremu svetu.

Zaledenela, neposeljena celina okrog južnega tečaja. Je zaščiteno območje, ki ga je prepovedano gospodarsko izkoriščati.

Celina daleč na jugu s svojevrstnim živalskim in rastlinskim svetom. Je zelo redko poseljena in dobro gospodarsko razvita.

Celina visokih temperatur in številnih naravnih virov. Je zibelka človeštva in pravi mozaik ljudstev.

Antarktika

Avstralija

Afrika


AVSTRALIJAAVSTRALIJAAVSTRALIJAAVSTRALIJA

8

AfrikaTAKO BLIZU, PA TAKO SKRIVNOSTNA

Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del zelo neugoden za poselitev. Prebivalci Afrike še vedno iščejo pot med tradicijo in sodobnostjo.

Osebna izkaznicaLega: med Atlantskim in Indijskim oceanom ter Sredozemskim morjemPovršina: 30 milijonov km2 (20 % kopnega)Prebivalstvo: 1 milijarda (15 % vseh ljudi na Zemlji)Gostota prebivalstva: 33 prebivalcev na km2Število držav: 53Večja mesta: Kairo, Lagos, Kinšasa, Johannesburg, Kartum, Alžir, Abidžan, Casablanca, Cape Town, Durban, Nairobi, DakarEnote: Severna, Tropska in Južna AfrikaNajvišji vrh: Kilimandžaro, 5895 mNajdaljša reka: Nil, 6700 km (najdaljša reka na svetu)

ekvator

hrbet

A T L A N T S K I

O C E A N

ZELENORTSKI OTOKI

KANARSKI OTOKI

Gibraltarski preliv

S r e d o ze

ms

k o

S a h a

G v i n e j s ki z

al i v


TAKO BLIZU, PA TAKO SKRIVNOSTNA

Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azija je tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik del

Kakšna je vloga rek?Najpomembnejše afriške reke so Nil, Kongo, Niger, Zambezi in Oranje. Zaradi menjavanja pragov, kotlin in višavij imajo reke v svojem toku številne slapove in brzice. Reke imajo zato zelo velik energetski potencial, ki pa je le deloma izkoriščen. Reke so plovne le na posameznih odsekih in razen Nila nobena daleč v notranjost.

Afrika je v primerjavi z ostalimi celinami manj razčlenjena. Njeno površje sestavljajo gorstva, višavja, uravnave in kotline.

1. S pomočjo zemljevida v zavihku strani 9 pokaži in poimenuj večje naravne enote v Afriki.

2. Na zemljevidu poišči večje reke in opiši njihov tok.

1. Kateri dejavniki vplivajo na nastanek puščav v Afriki?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

PlanoteZa površje v Afriki je značilno menjavanje velikih kotlin, višavij in uravnav. Uravnan je tudi večji del Sahare. Skupaj zavzemajo puščave v Afriki kar tretjino površja. Na jugu je polpuščava Kalahari, ob jugozahodni obali pa puščava Namib.

Velika naravnogeografska enota so tudi kotline: Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kalaharijska kotlina, Kotlina ob Belem Nilu in Nigrska kotlina ter kotline na območju Sahare. Nižin je malo. Večje najdemo le ob obalah in velikih rekah.

Kotline

Kalaharijska kotlina

SLOVARČEK: ▶ prag – območje v gorah, kjer se pobočje strmo prelomi ▶ višavje – obsežnejše območje visokega sveta ▶ tektonski jarek – glej strani 12–13

Viktorijini slapovi

▶ Visoki so 108 metrov.

▶ Reka Zambezi je pred slapovi

široka 1700 metrov.

▶ Domačini jim pravijo Grmeči dim.

▶ Pod slapovi teče reka po globoki

dolini, v kateri so že leta 1959

zgradili jez Kariba in

hidroelektrarno.

hrbet

r a

e l

Sueški prekop

Č a d s k ak o t l i n a Kot l ina

ob Belem

Ni lu

K o n g o v s k a

k o t l i n a

Kilimandžaro (5895 m)

Kalaharijskakotlina

Etiopsko

višavje

Na

mi

b

Nil

Beli N

il

Kongo

Oranje

Zam

bezi

Malavijsko jezero

Tanganjiško jezero

Viktorijinislapovi

Viktorijino jezero

ko ro

Naserjevojezero

Kongo

Somalskipolotok

Kapsko gorovje

Zmaj

eve

gore

Ubangi

Ka

sai

Limpopo

Okavango

KOMORI

MA

DA

GA

SK

A

R

Vzh

od

no

a fr i

š ko

viš a

vje

M

odri Nil

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 11 2/25/10 8:22 AM

Nila nobena daleč v notranjost.Nila nobena daleč v notranjost.Nila nobena daleč v notranjost.Nila nobena daleč v notranjost.

V ŽARIŠČU

12

Potovanje celinV dolgi zgodovini Zemlje se je ves čas spreminjalo njeno površje. Tako je bila po prepričanju večine znanstvenikov v preteklosti na našem planetu ena sama celina, ki je sčasoma razpadla na več delov. Iz teh delov, ki še vedno potujejo, so nastale celine, kot jih poznamo danes. A zemljevid sveta bo čez milijone let ponovno povsem drugačen.

Nastanek današnjih celinPrvo kopno je na Zemlji nastalo pred približno 4 milijar-dami let. V starem Zemljinem veku pred okrog 500 mili-joni let (gl. učbenik Raziskujem Stari svet 7, str. 60–61) je nastala velika celina Pangea, ki je združevala vse današnje celine. Razprostirala se je od severnega do južnega tečaja.

Litosferske plošče se še vedno premikajo

Zemljina skorja je razdeljena na sedem velikih in več kot deset manjših litosferskih plošč, ki se ves čas počasi pre-mikajo (do 15 centimetrov na leto). Podrivanje plošč smo že omenili (Indijska podcelina), se pa lahko plošče na sti-kih tudi razmikajo (Atlantski ocean) ali drsijo druga ob drugi (Kalifornija). Na stikih litosferskih plošč so pogosti izbruhi ognjenikov in potresi (gl. učbenik Raziskujem Stari svet 7).

Zaradi premikanja litosferskih plošč je pred 200 milijoni let Pangea začela razpadati na dva dela, na Lavrazijo in Gondvano. Iz Lavrazije sta se kasneje izoblikovali dana-šnji celini Severna Amerika in Evrazija, iz Gondvane pa so nastale Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralija in Indijska podcelina.

Indija se je pred 200 milijoni let odtrgala od Afrike in trči-la ob Azijo. Posledica trka je nastanek Himalaje in gorstev na meji Srednje in Južne Azije (Tjanšan, Hindukuš), ki se še vedno dvigujejo, saj se Indijsko-avstralska plošča še vedno podriva pod Evrazijsko.

Pred 225 milijoni let

Litosferske plošče in smeri premikanja plošč



Nekdanjo razporeditev celin znanstveniki spoznavajo s pomočjo preučevanja sestave kamnin, razporeditve gorovij ter fosilov živali in rastlin, ki danes ne živijo več in se pojavljajo na različnih celinah.

Severnoameriškaplošča

Južnoameriškaplošča

Afriškaplošča

Arabskaplošča

PloščaNazca

Karibska plošča

Škotska plošča

Antarkt

ekvator

Lavrazija

ekvator

ekvatorEvropa

Azija

Afrika

Antarktika

Indija

Avstralija

SevernaAmerika

JužnaAmerika

PangeaG

ondvana

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 12 2/25/10 8:23 AM

Plošča

so nastale Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralija so nastale Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralija so nastale Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralija

Raziskujem NOVI SVET 8 - Knjigarna · 6 Severna Afrika 24–25 7 Tropska Afrika 26–27 8 Južna...

Documents

Transcript of Raziskujem NOVI SVET 8 - Knjigarna · 6 Severna Afrika 24–25 7 Tropska Afrika 26–27 8 Južna...