RAK ELODCAKaj morate vedeti o bolezni

Druga, prenovljena in dopolnjena izdaja

RAK ELODCA

Kaj morate vedeti o bolezni

Druga, prenovljena in dopolnjena izdaja

Avtor: Janja Ocvirk

Soavtorji: Stojan Potr, Franc Anderluh, Irena Oblak, Martina Reberek, Vaneja Velenik

Lektoriranje: Venetia d.o.o.Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj

Ilustracije: Shutterstock

Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Izdal: Onkoloki intitut Ljubljana, www.onko-i.si

Leto izida: 2011

Izdajo omogoila: Roche farmacevtska druba d.o.o.

Vodovodna cesta 109, 1000 Ljubljana, ww.roche.si

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

616.33-006

OCVIRK, Janja Rak elodca : kaj morate vedeti o bolezni / [avtor Janja Ocvirk ; soavtorji Stojan Potr ... [et al.] ; ilustracije Shutterstock]. - 2., prenovljena in dopolnjena izd. - Ljubljana : Onkoloki intitut, 2011

ISBN 978-961-6071-72-7

1. Gl. stv. nasl.257637632

3

VSEBINA

Vsebina .............................................................................................3

elodec ............................................................................................4

Nastanek raka ............................................................................5

Dejavniki tveganja .....................................................................6

Znaki in simptomi pomen pravoasnega ugotavljanja bolezni ....8

Diagnostine preiskave ..............................................................9

Stadiji bolezni ...........................................................................11

Zdravljenje ................................................................................13

Operacija lokalno zdravljenje ........................................14

Mogoi zapleti po operaciji ........................................14

Radioterapija lokalno zdravljenje z obsevanjem ..........15

Mogoi neeleni uinki in posledice obsevanja ........16

Sistemsko zdravljenje z zdravili ........................................17

Kemoterapija ....................................................................19

Mogoi neeleni uinki kemoterapije ......................19

Tarno zdravljenje .............................................................21

Simptomatsko zdravljenje ................................................23

Spremljanje bolnikov ...............................................................23

Vpraanja, ki jih lahko zastavite zdravniku (gastroenterologu, kirurgu, internistu onkologu, radioterapevtu onkologu) ...........24

Dodatne informacije ................................................................27

4

ELODECelodec je del prebavnega sistema. Hrana potuje od ust skozi poiralnik v elodec. Tam se utekoini in potuje v tanko revo, kjer razgradnja poteka naprej.

Stena tega votlega organa, ki lei v zgornjem delu trebune votline, pod rebri levo, je sestavljena iz petih plasti. Notranja plast vsebuje razline leze, ki proizvajajo elodne sokove, ti pa pomagajo pri prebavi hrane. Miina plast omogoa gibanje elodca. Zunanja plast dri elodec na mestu. Dve vmesni plasti dajeta elodcu oporo.

poiralnik

elodec

vranica

tanko revo

debelo revo

5

NASTANEK RAKACelice, ki sestavljajo tkiva in organe, se v normalnih razmerah delijo v skladu s potrebo organizma. Ko se postarajo, odmrejo in nadomestijo jih nove celice. Vasih ta proces ne poteka po ustaljeni poti. Celice se lahko spremenijo, se zanejo nenad-zorovano deliti in s staranjem ne odmrejo. Te nesmrtne celice tvorijo rao, ki jo imenujemo tumor. Tumorji elodca so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji rastejo lokalno, so obiaj-no nenevarni in se po odstranitvi ne ponovijo. Maligni (rakavi) tumorji elodca lahko prerastejo steno elodca in se irijo v sosednje organe (poiralnik, trebuno slinavko, jetra ali revo) ter ovirajo njihovo delovanje. Rakave celice se lahko odcepijo od primarnega tumorja in po limfnem sistemu ali krvi potujejo v druge telesne organe (bezgavke, jetra, pljua ali kosti), kjer tvorijo zasevke (metastaze). Najbolj pogostna oblika elodnega raka vznikne v epitelnih strukturah; to vrsto raka imenujemo adenokarcinom. e tumor vznikne iz sekretornih celic, nastane neuroendokrini karcinom, iz limfatinih celic pa limfom, drugi dve obliki sta redkeji.

Ker bolezen pri razlinih oblikah elodnega raka poteka razli-no in je adenokarcinom najbolj pogost, ga obiajno imenujemo samo karcinom oziroma rak na elodcu. Nadaljnji tekst v knjiici se nanaa na to obliko elodnega raka.

6

DEjAVNIKI TVEgANjADejavniki tveganja so tisti, ki poveajo monost za nastanek elod nega raka.

Ne vemo e, zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije elodni rak, pri drugih pa ne. Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki so bolj izpostavljeni nekaterim dejavnikom tveganja, veja monost nastanka raka, vendar pa to ne pomeni, da bodo tudi zagotovo zboleli. Veliko ljudi kljub izpostavljenosti tevilnim dejavnikom tveganja ne zboli.

Dejavniki tveganja za razvoj elodnega raka so:

Starost im stareji je lovek, veja verjetnost je, da bo zbolel za elodnim rakom.

Spol moki pogosteje zbolevajo kot enske.

Prehrana raziskave kaejo, da dimljena, slana hrana lahko povea nevarnost za razvoj elodnega raka. Veliko sveega sadja in zelenjave varuje pred boleznijo.

Okuba z bakterijo Helicobacter pylori H. pylori je bakterija, ki lahko v sluznici elodca povzroa nastanek vnetja in razjed. Zaradi okube z bakterijo se povea tveganje za nastanek raka elodca. vendar bolezen ni nalezljiva.

Kajenje pri kadilcih je veje tveganje za razvoj elodnega raka, zato pogosteje zbolevajo.

ezmerna telesna tea.

7

Drugi zdravstveni dejavniki ti so, na primer, operacija na elodcu v preteklosti, dolgotrajno vnetje elodne sluznice (gastroesofagealni refluks (GER), kronini gastritis) in perni-ciozna anemija.

Druinska obremenjenost nagnjenost k elodnemu raku lah ko podedujemo, vendar to ni zelo pogosto.

e mislite, da ste izpostavljeni ve dejavnikom tveganja, se pogovorite s svojim zdravnikom. Svetoval vam bo,

kako zmanjati tveganje, da ne zbolite za elodnim rakom. Skupaj lahko

doloita tudi potek rednih pregledov.

8

ZNAKI IN SIMPTOMI POMEN PRAVOASNEgA ugOTAVLjANjA BOLEZNIZgodnja oblika elodnega raka pogosto ne povzroa jasnih znakov in simptomov bolezni. Z rastjo tumorja se lahko pojavijo naslednji bolezenski znaki in simptomi:

nelagodje v predelu like

teave pri poiranju, zatikanje hrane

obutek sitosti in napihnjenosti trebuha e po manjem obroku

boleina

slabost in bruhanje

izguba telesne tee

rno blato

obutek utrujenosti (najvekrat nastane zaradi slabokrvnosti)

Ti znaki in simptomi niso znailni le za elodnega raka. Enake simptome imajo lahko tudi druge bolezni, kot so elodna razjeda, vnetje ali odziv na doloeno hrano. Zaradi nespecifinih bolezenskih znakov in simptomov ljudje pogosto nanje niso pozorni, e posebno e so imeli podobne simptome e ve krat v prete klosti. Zdravni ko pomo ve li ko krat po iejo ele, ko postanejo simptomi pogos teji in inten-zivneji, kar je posledica na pre do vanja bo le zni.

9

DIAgNOSTINE PREISKAVEe opazite znake ali simptome, ki so znailni za obolenje elodca, obi ite svojega osebnega zdravnika. S pogovorom in pregledom bo najprej poskusil ugotoviti, za kakno obolenje gre.

Opravil bo lahko tudi:

krvne preiskave (krvna slika hemogram, opredeli slabokrv-nost, biokemina analiza krvi opredeli delovanje jeter in ledvic ...),

test prisotnosti krvi v blatu (test okultne krvavitve ali hematest).

Z njim v vzorcu blata ugotavljamo prisotnost krvi, ki sicer ni vidna s prostim oesom. Test ni specifien, saj kri lahko izvira tudi iz benignega tumorja ali pa je posledica drugih obolenj prebavil.

Po potrebi vas bo osebni zdravnik napotil na nadaljnje diagnos-tine preiskave:

Rentgensko slikanje poiralnika in elodca s kontrastom Pred rentgenskim slikanjem se zauije tekoina s posebnim

kontrastnim sredstvom, ki nato napolni elodec. Tako posta-nejo spremembe na elodni sluznici vidne na rentgenski sliki.

10

Endoskopski pregled (gastroskopija)

To je preiskava z gastro skopom, upogljivo cevjo, se s tav ljeno iz tevilnih opti nih vlaken, prek katerih se slika notranjosti elodca prena a na televizijski ekran in omogoa pre gled sluznice elodca. Pred pregle dom zdravnik gastroenterolog s prilom, ki vsebuje anestetik, omrtvii poiralnik, tako da preiskovanec lae pogoltne cev gastroskopa. e zdravnik ob gastroskopiji ugotovi nepra vilnosti na sluznici, vidi razjedo ali

tumor, odvzame delek tkiva za preiskavo pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto

tkivo zdravniki patologi pregledajo pod mikros kopom in ugotovijo, ali

je sprememba rakava. Gastro-skopijo opravijo v bolninici ali specialistinih gastro enterolokih ambulantah in diagnostinih centrih. Velja za najbolj zanesljivo diagno stino preiskavo pri zgod-

njem odkrivanju elodnega raka.

11

STADIjI BOLEZNIe patohistoloki izvid biopsije potrdi rakavo obolenje, so potrebne nadaljnje diagnostine preiskave, s katerimi ugoto-vimo, ali je rak omejen samo na podroje elod ca, ali se je e raziril v bezgavke, ali se vraa v sosednje organe oziroma ali so prisotni zasevki drugje po telesu z njimi ugotavljamo razirjenost bolezni in doloimo stadij, kar je pomembno za odloitev o nainu in vrstnem redu zdravljenja.

Rentgensko slikanje plju rentgenogram lahko prikae pljune zasevke, zasevke v medpljunih bezgavkah oziroma

plevrih tor