Quo vadis - FZAB kariera_2011...Quo vadis Moja kariera – Quo vadis – My Career Specializacije v...

Quo vadis

Moja kariera – Quo vadis – My Career Specializacije v zdravstveni negi – partnerstvo med zdravstveno nego in medicino

Specialization in Nursing – Partnership between Nursing and Medicine

4. posvet z mednarodno udeležbo / The 4th International Consultation

Ljubljana, 8. 3. 2011

NaslovMoja kariera – Quo vadis – My Career: Specializacije v zdravstveni negi – partnerstvo med zdravstveno nego in medicino / Specialization in Nursing – Partnership between Nursing and Medicine / 4. posvet z mednarodno udeležbo / The 4th International Consultation

Urednicedoc. dr. Brigita Skela Savičdr. Simona Hvalič Touzerydoc. dr. Joca ZurcKatja Skinder Savić

Izdala in založilaVisoka šola za zdravstveno nego Jesenice

Oblikovanje naslovniceUrednica, odnosi z javnostmi, d.o.o.

Oblikovanje in tiskSalve d.o.o.

Naklada200 izvodov

Izdajo zbornika je finančno podprlo Ministrstvo za zdravje.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor

331.133.44:616-083(082)

MOJA kariera - quo vadis : specializacije v zdravstveni negi - partnerstvo med zdravstveno nego in medicino : posvet z okroglo mizo, Ljubljana, 8. 3. 2011 = My career : specialization in nursing - partnership between nursing and medicine / 4. posvet z mednarodno udeležbo = The 4th International Consultation, Ljubljana, 8. 3. 2011 ; [urednice Brigita Skela Savič ... et al.]. - Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego, 2011

1. Vzp. stv. nasl.COBISS.SI-ID 66576641

3

Moja kariera – Quo Vadis: Specializacije v zdravstveni negi – Partnerstvo med zdravstveno nego in medicino

Pozdravni nagovori .......................................................................................................11

Vabljena predavanja .....................................................................................................19

doc. dr. Brigita Skela Savič, Darinka KlemencOpredelitev izobraževanja v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020 .......................20Definition of education in the National strategy of nursing care development and health care provision in Slovenia for the period 2011–2020

Peter Požun, doc. dr. Brigita Skela SavičMednarodne usmeritve, priporočila in predpisi na področju podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi – OECD, EU direktiva za regulirane poklice, WHO, EFN in ICN ...........................................................................................................34International guidelines, recommendations and regulations for postgraduate-level nursing education – OECD, the EU directive for regulated professions, WHO, EFN and ICN

dr. Tit Albreht, Radivoje Pribaković BrinovecSpecializacije in specialna znanja v zdravstveni negi v Sloveniji – vidik potreb zdrave in bolne populacije, zdravstvenega sistema in družbe ...............................45Nursing specializations and advanced practice skills in Slovenia – perspective of healthy and ill populations, the health care system and the society

Tina JamšekSpecializacija zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev glede na Zakon o zdravstveni dejavnosti .................................................................................50Specialization for health care professionals and non-medical professionals under the Health Services Act

Kazalo

4


Vanja Vilar, Monika AžmanNekatera izhodišča za razvoj specializacij: program, pooblaščeni izvajalci, razpis, mentorstvo, zagotavljanje kakovosti izvedbe, potrebe po specializacijah, izvedba … ......................................................................................54Some starting points for introducing specializations: programs, education providers, tenders, mentorship, program quality assurance, specialization requirements, implementation, etc.

dr. Fiona MurphyAdvanced practice in the UK: The Welsh perspective ..............................................64Zdravstvena nega z uporabo naprednih znanj v Veliki Britaniji: primer Walesa

mag. Anneyce KnightThe Roles of Mentoring, Leadership and Research in Advanced Nursing Practice............................................................................................................69Pomen mentorstva, vodenja in raziskovanja za razvoj zdravstvene nege z uporabo naprednih znanj

mag. Zdenka TičarPredstavitev specializacije iz gerontologije – primer Španije.................................75Introducing specialization in gerontological nursing – the Spanish perspective

doc. dr. Tonka Poplas SusičSpecializacije in specialna znanja v zdravstveni negi na primarni ravni – pogled medicinskih strok ............................................................................................81Nursing specializations and advanced practice skills at the primary level – the medical perspective

izr. prof. dr. Mitja KošnikSpecializacije v zdravstveni negi: pogled bolnišničnega zdravnika .......................85Specialization in nursing care: view of a hospital doctor

5


Karmen Panikvar Žlahtič, Irena VidmarReferenčne ambulante – pogoji za vzpostavitev .....................................................87Reference clinics – conditions for their establishment

dr. Saša Kadivec, Zdenka KramarSpecializacije in specialna znanja kot odziv na strokovne in razvojne prioritete v zdravstveni negi v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020 ....................93Specializations and special skills as a response to professional and development priorities outlined in the National strategy of nursing care development and health care provision in Slovenia for the period 2011–2020

Jelka MlakarFinanciranje specializacij in umeščenost diplomiranih medicinskih sester s specializacijo v delovna okolja .................................................................................98Nursing specialization funding and placement of specialized nurses in clinical settings

Zorica Kardoš, Irena Buček HajdarevićNa dokazih podprta argumentacija potreb po specializaciji v anestezijski zdravstveni negi. Kaj prinaša uvedba specializacij v delovni proces ...................104Evidence based argumentation for the need to implement specializations in anaesthesia nursing care. What does the introduction of specializations mean for the work process

Mateja Tomažin ŠporarSpecializacije: argumentacija potreb za uvedbo in njihov vpliv na organizacijo zdravstvene obravnave na področju diabetesa ..........................111Specializations: arguments in favour of their introduction and possible influences on the health care provision for diabetes patients

6


Quo vadis

mag. Ljiljana LeskovicSpecializacija gerontološke zdravstvene nege – pot k celoviti obravnavi starostnika ..................................................................................................................119Specialization in gerontological nursing – achieving comprehensive treatment of older people

Katarina LokarSpecializacije v onkološki zdravstveni negi ............................................................123Specialist cancer nursing

7


Quo vadis

vabimo

na 4. posvet z mednarodno udeležbo

Moja kariera – Quo Vadis:Specializacije v zdravstveni negi –

Partnerstvo med zdravstveno nego in medicino

Posvet z okroglo mizo bo potekal v torek, 08. 03. 2011 v Ljubljani,v Hotelu City, Ljubljana, z začetkom ob 9. uri.

Cilji posveta so: • opredeliti specializacije in specialna znanja v zdravstveni negi;• opredeliti specializacije kot obliko formalnega podiplomskega

izobraževanja, z razvojem programov teoretične in praktične narave;• seznaniti se z izkušnjami držav EU na področju specializacij in

specialnih znanj v zdravstveni negi; • opredeliti potrebe po specializacijah in specialnih znanjih v

zdravstvenih zavodih in širši družbeni skupnosti v Sloveniji;• opredeliti, kako lahko specializacije in specialna znanja v zdravstveni

negi prispevajo k dostopnosti in izboljšanju zdravstvene obravnave ter finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema v družbi;

• opredeliti odgovornost zdravstvenega menedžmenta, nacionalnih združenj, financerjev zdravstvenega varstva in politike do razvoja specializacij in specialnih znanj v Sloveniji;

• opredeliti nadaljnje razvojne aktivnosti na področju specializacij in specialnih znanj v zdravstveni negi.

8


Program

9.00 – 9.15 Uvodni nagovori doc. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice; Darinka Klemenc, predsednica Zbornice – Zveze; Barbara Jamnik, direktorica direktorata za zdravstveno varstvo

Moderatorja: Zdenka Kramar, Darinka Klemenc

9.15 – 9.35 Opredelitev izobraževanja v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020

doc. dr. Brigita Skela Savič, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; Darinka Klemenc, Zbornica – Zveza

9.35 – 9.55 Mednarodne usmeritve, priporočila in predpisi na področju podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi – OECD, EU direktiva za regulirane poklice, WHO, EFN in ICN

Peter Požun, Zbornica – Zveza; doc. dr. Brigita Skela Savič, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice)

9.55 – 10.15 Specializacije in specialna znanja v zdravstveni negi v Sloveniji – vidik potreb zdrave in bolne populacije, zdravstvenega sistema in družbe

dr. Tit Albreht; Radivoje Pribaković Brinovec, Inštitut za varovanje zdravja RS

10.15 – 10.35 Specializacija zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev glede na Zakon o zdravstveni dejavnosti

Tina Jamšek, Ministrstvo za zdravje

10.35 – 10.55 Nekatera izhodišča za razvoj specializacij: program, pooblaščeni izvajalci, razpis, mentorstvo, zagotavljanje kakovosti izvedbe, potrebe po specializacijah, izvedba …

Vanja Vilar, UKC Ljubljana, Svetovalna služba zdravstvene nege; Monika Ažman, Zbornica – Zveza

10.55 – 11.15 RAZPRAVA

11.15 – 11.45 ODMOR

9


Moderatorja: dr. Saša Kadivec, Peter Požun

11.45 – 12.05 Zdravstvena nega z uporabo naprednih znanj v Veliki Britaniji: primer Walesa

dr. Fiona Murphy, Univerza Swansea, School of Human and Health Sciences

12.05 – 12.25 Pomen mentorstva, vodenja in raziskovanja za razvoj zdravstvene nege z uporabo naprednih znanj

Anneyce Knight, University of Greenwich, School of Health and Social Care

12.25 – 12.35 Predstavitev specializacije iz gerontologije – primer Španije mag. Zdenka Tičar, Ministrstvo za zdravje

12.35 – 12.45 Specializacije in specialna znanja v zdravstveni negi na primarni ravni – pogled medicinskih strok

doc. dr. Tonka Poplas Susič, predsednica Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije;

12.45 – 12.55 Specializacije v zdravstveni negi: pogled bolnišničnega zdravnika

izr. prof. dr. Mitja Košnik, direktor, KOPA Golnik, predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije

12.55 – 13.15 Referenčne ambulante: pogoji za vzpostavitev Karmen Panikvar Žlahtič; Irena Vidmar, Zbornica – Zveza

13.15 – 13.30 RAZPRAVA

13.30 – 14.15 KOSILO

Moderatorja: doc. dr. Brigita Skela Savič, doc. dr. Tonka Poplas Susič

14.15 – 14.35 Specializacije in specialna znanja kot odziv na strokovne in razvojne prioritete v zdravstveni negi v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020

dr. Saša Kadivec, pomočnica direktorja Bolnišnice Golnik - KOPA, predsednica SDSBZN pri RSKZN; Zdenka Kramar, pomočnica direktorja, Splošna bolnišnica Jesenice

10


14.35 – 14.55 Financiranje specializacij in umeščenost diplomiranih medicinskih sester s specializacijo v delovna okolja

Jelka Mlakar, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije

14.55 – 15.15 Na dokazih podprta argumentacija potreb po specializaciji v anestezijski zdravstveni negi. Kaj prinaša uvedba specializacij v delovni proces?

Zorica Kardoš; Irena Buček Hajdarevič, Zbornica – Zveza

15.15–15.30 Specializacije: Argumentacija potreb za uvedbo in njihov vpliv na organizacijo zdravstvene obravnave na področju diabetesa

Mateja Tomažin Šporar, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji;

15.30-15.45 Specializacija gerontološke zdravstvene nege – pot k celoviti obravnavi starostnika

mag. Lili Leskovic, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih

15.45-16.00 Specializacije v onkološki zdravstveni negiKatarina Lokar, pomočnica strokovnega direktorja, Onkološki inštitut Ljubljana

Vodenje okrogle mize: Damjana Pondelek, Urednica, d.o.o., odnosi z javnostmi v zdravstvu

16.00 – 16.50 Okrogla miza: Sodobna zdravstvena nega – zahteve in pričakovanja

Sodelujoči: Barbara Morovič, v. d. generalne direktorice direktorata Zdravstveno varstvo; Darinka Klemenc, predsednica Zbornice – Zveze; doc. dr. Brigita Skela Savič, dekanja VŠZNJ; dr. Marija Zaletel, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani; doc. dr. Tonka Poplas Susič, predsednica Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije; Jelka Mlakar, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije; Erna Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego UKC LJ; Zdenka Kramar, predsednica RSKZN in drugi.

16.50 – 17.00 Predstavitev zaključkov posveta Quo vadis

11


Pozdravni nagovori

Quo vadis

12


Spoštovani,letošnji posvet z mednarodno udeležbo Moja kariera Qou Vadis, »Spe-

cializacije v zdravstveni negi – partnerstvo med zdravstveno nego in me-dicino«, se dotika pomembne teme, ki postaja realnost – specializacije v zdravstveni negi. Posvet je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zbornico zdravstvene in babiške nege – Zvezo strokovnih društev medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, kar kaže na aktual-nost teme in pomembnost posveta za slovensko strokovno javnost.

Cilji posveta so: zz opredeliti specializacije in specialna znanja v zdravstveni negi;zz opredeliti specializacije kot obliko formalnega podiplomskega izobraže-

vanja, z razvojem programov teoretične in praktične narave;zz seznaniti se z izkušnjami držav EU na področju specializacij in specialnih

znanj v zdravstveni negi; zz opredeliti potrebe po specializacijah in specialnih znanjih v zdravstvenih

zavodih in širši družbeni skupnosti v Sloveniji;zz opredeliti, kako lahko specializacije in specialna znanja v zdravstveni

negi prispevajo k dostopnosti in izboljšanju zdravstvene obravnave ter finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema v družbi;zz opredeliti odgovornost zdravstvenega menedžmenta, nacionalnih zdru-

ženj, financerjev zdravstvenega varstva in politike do razvoja specializa-cij in specialnih znanj v Sloveniji;zz opredeliti nadaljnje razvojne aktivnosti na področju specializacij in spe-

cialnih znanj v zdravstveni negi.

Našemu vabilo so se odzvali številni domači in tuji strokovnjaki, ki se s tem področjem ukvarjajo. Tako bo tema posveta prikazana iz večih zornih kotov, kar bo dalo nov zagon za dialog in iskanje najboljših in primerljivih rešitev na področju podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi.

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice želi s posvetom opozoriti na neurejeno podiplomsko izobraževanje diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji, na drugi strani pa na razvojna dejstva in trende na tem podro-čju v razvitem svetu. Mednarodne študije OECD in profesionalnih združenj namreč opozarjajo na pomen podiplomskega znanja v zdravstveni negi, ki ga je potrebno usmeriti v nove vloge, ki jih morajo medicinske sestre spre-jeti v zdravstvenem sistemu s ciljem približanja zdravi in bolni populaciji,

13


povečevanja kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. Zato so po-trebna regulirana podiplomska znanja v obliki strokovnih magisterijev v zdravstveni negi (zlasti tam, kjer ni univerzitetnih programov zdravstvene nege), kar diplomanta usposobi za razvojno delo v kliničnem okolju ali pa specializacije v zdravstveni negi, kar specialistu na nekem področju zdra-vstvene nege da strokovne kompetence za opravljanje del in nalog, ki niso v kompetencah diplomanta na prvi stopnji študija.

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice se močno zaveda pomena ka-kovostnega izobraževanja za poklic dipl. m. s. / dipl. zn. Plod naše inova-tivnosti je tudi posvet z mednarodno udeležbo Moja kariera – Quo Vadis, ki letos poteka že četrto leto. Na posvetih s pomočjo mednarodnih gostov odstiramo problematiko kariernega razvoja v zdravstveni negi, probleme na področju izobraževanja in pomen znanj v zdravstveni negi za potrebe družbe. Rezultati posveta v letu 2010, na katerem smo gostili generalnega sekretarja European Federation of Nurses, gospoda Paula de Riva, so dali pomembna izhodišča za oblikovanje Nacionalne strategije izobraževanja v zdravstveni negi v Sloveniji, ki je sedaj umeščena v »Strategijo razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za ob-dobje od 2011 do 2020«.

Zaključki dosedanjih treh posvetov so vedno dali pomembna izhodi-šča za razvoj aktivnosti in kazalcev kakovosti na področju izobraževanja in profesionalnega razvoja v zdravstveni negi iz vidika potreb zdravstve-nega sistema in družbe kot celote. Prepričani smo, da bo tudi četrti po-svet pripomogel k dialogu in oblikovanju najboljših rešitev na področju podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi, tako iz vidika kakovo-sti, kot tudi vzdržnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji. Že izvedene raziskave v razvitem svetu nas opozarjajo, da je nekakovostna storitev najdražja storitev in da je kakovost izvajanja storitev najpogosteje pove-zana z znanjem zdravstvenih delavcev in številom le teh.

Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli, da je posvet nastal. Naj vse odgovorne za urejanje tega področja posvet poveže in da izhodišča za ustvarjalen dialog, ki bo pripeljal do kakovostnih, odgovornih in primerljiv rešitev.

doc. dr. Brigita Skela SavičD E K A N J A

14


Klinične specializacije v zdravstveni negi - pomembna nadgradnja za razvoj stroke

Razmišljati, kako razvijati in pospeševati področje specializacij v zdra-vstveni negi, je v tem trenutku nujno potrebno. In pomembno je ujeti pravi trenutek. Ne glede, kje bi se posvet na to temo dogajal, povsod je dobro-došel. Pomembno je, da o tem razpravljamo z odgovornimi institucijami in posamezniki, ki imajo ključne pozicije, moč in voljo in so dolžni slediti razvoju stroke, tudi podpirati razvoj – v dobro državljanov. K sodelovanju na posvetu v organizaciji VŠZN Jesenice in so-organizaciji ministrstva za zdravje in Zbornice - Zveze so tako povabljeni ključni akterji na tem po-dročju: resorno ministrstvo, vključno s predstavnico pravne službe, IVZ, predstavnike zdravništva kot najbližje sodelavce, ki imajo na tem podro-čju že izkušnje, Zbornico – Zvezo, vključno s predstavniki strokovnih sek-cij, z vseh treh ravni zdravstvenega varstva. Tako se bo (ponovno) zdru-žila zainteresirana strokovna javnost, kot se je na primer ob srečanju na temo izobraževanja za zdravstveno nego, ki je dobilo svoje nadaljevanje in udejanjanje v naslednjih letih. Gre torej za pravi čas, pravo temo in pravi način.

Govora je o področju kliničnih specializacij, ki jih poznajo razviti zdra-vstveni sistemi tako pri medicinskih sestrah kot pri zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih po vsem svetu. Izraz specialist/ka je bil najprej upo-rabljen v zgodnjih letih 20. stol., bolj kot post diplomsko izobraževanje na specifičnih strokovnih področjih, danes je to področje razširjeno po vsem svetu (ICN, 2009). Štejejo izkušnje držav, po katerih se radi zgledujemo, ki so različne, in specializacije so zelo poznane v državah EU. Upoštevajoč EU di-rektive, okolje OECD, usmeritve ICN in EFN, da o združenju ESNO (European Specialist Nurses Organisation), ki je samostojna organizacija združenj me-dicinskih sester s tega področja, ne omenjamo, so specializacije nedvomno pomembno in potrebno področje v zdravstveni negi, ki pripomorejo k ra-zvoju profesije, k boljši in varnejši zdravstveni oskrbi posameznikov, skupin in skupnosti in nadgradnjo dodiplomskega izobraževanja. Že v začetku, ko prvih specializacij še nimamo (razen nekaterih iz preteklosti,ki jih bo predvi-doma potrebno umestiti v sistem), je pomembno doreči tudi ovrednotenje v obstoječem sistemu kreditiranja v smislu vertikalnega razvoja akademiza-cije medicinskih sester in babic v Sloveniji in ne nazadnje umestitev v plačni sitem.

15


Kratek oris dogodkov v odnosu na klinične specializacije s strani Zbornice – Zvezezz Zbornica – Zveza je prvič dobila javna pooblastila s strani Ministrstva za

zdravje v obdobju od 1.7. 2005 do 1. 7. 2008; takrat področje specializacij ni bilo opredeljeno, temveč le vodenje registra, urejanje licenc in izvaja-nje strokovnih nadzorov;zz nato so bila javna pooblastila s strani ministrstva prekinjena skoraj za

eno leto, kljub velikim pritiskom organizacije; dobili smo jih šele 5. 5. 2009 ponovno za tri leta; v tej pogodbi je bilo opredeljeno tudi »načrto-vanje specializacij in specialističnih izpitov«;zz priprave za razvoj področja so se na Zbornici–Zvezi pričele že pred po-

delitvijo javnih pooblastil; tako je bil 20. 3. 2008 sklican prvi sestanek Delovne skupine za pripravo specializacij, kjer so prisotni izbrali za vodjo skupine Andreja Starca, člani pa so bili: Erna Kos Grabnar, Zorica Kardoš, Beisa Žabkar, Mirjana Čalić, dr. Danica Železnik;zz Upravni odbor Zbornice – Zveze je 8. 4. 2009 sprejel sklep, da se Delovna

skupina okrepi; poleg že imenovanih se vanjo vključijo še: Milenka Po-ljanec Bohnec, Nevenka Šestan, Stanka Popovič, Vanja Vilar in Tamara Štemberger Kolnik; vodenje skupine prevzame Vanja Vilar. Skupina v tej sestavi se je prvič sestala 15. 6. 2009 in deluje še danes; zz vzporedno so na tem področju živahno delovale tudi strokovne sekcije

pri Zbornici – Zvezi,pomagala tudi regijska strokovna društva in posa-mezniki, torej medicinske sestre v kliničnih okoljih; ves čas smo preje-mali predloge, številna vprašanja, kdaj bomo realizirali prve programe, katera področja bodo izbrana, kolikšna bo cena, kdo bo izvajalec in drugo; zz prvo poizvedovanje o vrstah specializacij smo opravili na naših spletnih

straneh leta 2008, nato pa v septembru 2010, ko so bili poslani vsem medicinskim sestram, pomočnicam direktorjem, anketni vprašalniki, kjer so bila predlagana nekatera področja in dopuščene možnosti dopi-sovanja drugih;. zz tako imamo na Zbornici – Zvezi zbrano lepo število predlogov, med kate-

rimi po številu prednjačijo medicina dela, prometa in športa, patronažno zdravstveno varstvo, pediatrija, sledijo gerontologija, bolnišnična higie-na, onkologija, urgenca in druge. zz zadnja naša velika prizadevanja so šla v smeri urejanja pravnih podlag.

Gre za Pravilnik o specializacijah izvajalcev zdravstvene in babiške nege, ki ga je delovna skupina pripravila in smo ga na ministrstvu za zdrav-je že usklajevali z njihovo pravno službo. Na Upravnem odboru Zborni-ce – Zveze smo ga potrdili 9. 6. 2010. Nato pa se je zadeva zaustavila.

16


Dobili smo informacije, da bi lahko kot pravna podlaga služil obstoječi Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sode-lavcev (Ur. list. 7/2004), kar nam ni povsem razumljivo, saj ta po našem mnenju ni usklajen s predpisi EU; v EU je govora je namreč o kliničnih specializacijah, ki se izhajajo iz potreb kliničnih okolij in se v veliki večini tam tudi izvajajo. V obstoječem dokumentu pa 5. člen določa, da »vrste, programe specializacij in njihovo trajanje ter potrebno dobo opravljene-ga dela v zdravstveni dejavnosti določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju s katedrami ustreznih fakultet in visokih strokovnih šol ter pristojnimi razširjenimi strokovnimi kolegiji….(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200437&stevilka=1613); razširjeni strokovni ko-legiji v naši državi med drugim nimajo članic medicinskih sester, razen izjemoma. Kljub večkratnim pobudam o nadaljevanju pravnih zadev o specializacijah se ja zadeva ustavila. Do tu smo prišli; tako, ocenjujemo, je posvet VŠZN Jesenice lahko zelo

koristen, če bomo k temi pristopili homogeno, z istim ciljem – poriniti voz naprej. Vsi ključni deležniki so zbrani na enem mestu, zato obstaja možnost izmenjave izkušenj, razreševanja dilem, tudi z zdravniki, z IVZ, ministr-stvom, s kolegicami in kolegi iz kliničnih okolij, z gosti iz tujine, predstavniki izobraževalnih institucij, drugimi. Če se sprehodimo po programu posveta, bosta raznolikost pogleda na izobraževanje dodali prav dve strokovnjakinji iz EU, kar pomeni pogled od zunaj, za nas pa pogled navzven, za primerjavo, kje smo. Vedno se je dobro primerjati – z najboljšimi.

V Zbornici – Zvezi ocenjujemo, da se nam področje kliničnih specializacij odvija prepočasi, obdano je z meglico obljub, predlogov, diskusij, skoraj zavla-čevanj (zadaj je tudi nekaj financ, ki jih bo moralo ministrstvo najti) s strani odgovornih na ministrstvu. Da eno leto dodelujemo zakonodajo, ki je že napi-sana, je, milo rečeno, nekorektno do stroke, ki s tem zastaja v razvoju za hitrim tempom razvitega sveta, če sploh še vemo, kaj je to…ne nazadnje bodo leta 2014 pacienti iz EU, ko se bodo odprle možnosti prostega pretoka pacientov, zaman iskali medicinske sestre specialistke, ki so jih že vajeni »od doma«.

Zato odpreti pravo temo ob pravem času, s pravim izzivom na pravem mestu, šteje. Tako se na sam mednarodni dan žena (kar ima tudi simboličen pomen, saj v zdravstveni negi okrog 90 odstotkov populacije predstavljamo ženske) ukvarjamo s specializacijami, ki obetajo. Upajmo, da čim prej.

Darinka Klemenc predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

17


Spoštovani,Ministrstvo za zdravje se zaveda pomena podiplomskega izobraževanja

medicinskih sester v Sloveniji, zato je tudi dalo podporo srečanju »Speciali-zacije v zdravstveni negi – partnerstvo med zdravstveno nego in medicino«.

Zaveza Ministrstva za zdravje premišljenim, racionalnim, vsebinskim in časovnim usklajenim spremembam zdravstvenega sistema, ki nas čakajo na različnih nivojih v prihodnje, izhaja iz razvojne nuje, sprememb ter dej-stev trenutnega stanja zdravstva v Sloveniji. Tako v različnih oblikah dela zelo dobro sodelujemo s stroko zdravstvene nege v Sloveniji. Zadnji primeri tega sodelovanja so vezani na delovno skupino za referenčne ambulante, delovno skupino za postavitev strategije razvoja zdravstvene nege v ob-dobju 2011 do 2020, prav tako ocenjujemo delo Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego kot kakovostno.

Zavedamo se, da Slovenija šele stopa na pot urejanja področja podiplom-skega izobraževanja v zdravstveni negi, na drugi strani pa potrebe družbe vedno bolj kličejo po reorganizaciji zdravstvenega sistema v najširšem smi-slu in dvigu nivoja znanja pri medicinskih sestrah. Na to nas opozarjajo tudi podatki mednarodnih študij v okviru OECD. Zavedamo se, da se je iz vidi-ka umestitve zdravstvene nege v zdravstveni sistem, potrebno zgledovati po razvitih državah sveta in tako slediti najboljšim rešitvam za doseganje dostopnosti, varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Seveda bomo na tej poti naleteli na morebitne ovire, ki ne smejo zabrisati cilja delovanja vseh poklicnih skupin v zdravstvu.

Specializacije v zdravstveni negi so področje, ki ga želimo v prihodnosti ure-diti in s tem na novo razporediti vloge in odgovornosti v zdravstveni obravna-vi predvsem na primarni in sekundarni obravnavi. Stroka, zdravstveni zavodi in visokošolski zavodi naj opredelijo oblike podiplomskega ali specialističnega izobraževanja in prehode med njimi. Pri tem naj sledijo ciljem boljši uspo-sobljenosti za strokovno, kvalitetno in varno delo bodočih specializantov. Zdravstveni sistem v Sloveniji bo le na način boljše klinične usposobljenosti za razvojno delo bodočih diplomantov na drugi stopnji pridobival kakovostne strokovnjake, ki bodo lahko delali na zahtevnejših delovnih nalogah.

Želim vam, da strokovno srečanje zaključite z kakovostnimi in konkre-tnimi zaključki ter, da boste še naprej usposabljali tako vrhunske strokov-njake in strokovnjakinje na področju zdravstvene nege, predvsem pa stro-kovnjake, ki predano opravljajo svoje delo in vlivajo upanje našim ljudem in naši družbi kot celoti.

Barbara Jamnik, dr. med.direktorica direktorata za zdravstveno varstvo

Quo vadis

19


Vabljena predavanja

Quo vadis

20


Opredelitev izobraževanja v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020

Definition of education in the National strategy of nursing care development and health care provision in Slovenia for the period 2011–2020

doc. dr. Brigita Skela Savič Darinka Klemenc

IZVLEČEKIzhodišča: Prispevek prikazuje pomen ustreznega izobraževanja v zdravstveni

negi. Obstajajo evidentni dokazi raziskav, da visoko izobražen kader v zdravstveni negi vpliva na izide zdravstvene obravnave. Nedavna študija OECD je pokazala, da so za prevzemanje vedno bolj kompleksnih del in nalog v zdravstveni negi nujna tudi do-datna podiplomska znanja. V večini evropskih držav tako prevzemajo dela in naloge diplomirane medicinske sestre z najmanj univerzitetno izobrazbo ali magisterijem iz zdravstvene nege, ponekod s specializacijami.

Metoda: V Sloveniji je bila januarja 2011 v skupini strokovnjakov narejena Stra-tegija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020. Prispevek povzema strategijo na področju izobraževanja v zdravstveni negi v Sloveniji.

Razprava: Slovenija mora iti na pot spodbujanja podiplomskega izobraževanja v obliki magistrskega študija zdravstvene nege, s čimer bodo diplomirane medicinske sestre pridobile enakovredno izobrazbo univerzitetnih programov, ki jih uvajajo dr-žave OECD. Problematiko prenosa del in nalog z zdravnika na medicinsko sestro ter izvajanja bolj zahtevnih nalog na specialnih področjih v zdravstveni obravnavi je mo-goče uspešno reševati tudi s specializacijami kot obliko podiplomskega izobraževanja. Ključnega pomena v zdravstveni negi je razvoj lastnega doktorskega študija, v prvih letih s pomočjo tujih univerz.

Ključne besede: izobraževanje, znanje, zdravstvena nega, magisterij, specializaci-je, doktorski študij

ABSTRACTBackground: This paper discusses the importance of adequate nursing education.

Research results have shown a strong, positive correlation between the level of nurses’

doc. dr. Brigita Skela Savič Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice [email protected] Klemenc, dipl. m. s.Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije [email protected]

21


education and health care outcomes. A recent OECD study has found that additional postgraduate-level skills are becoming essential for mastering the increasingly complex and diverse nursing interventions. In most European countries, nursing tasks are now being carried out by registered nurses with at least a bachelor’s degree or a master’s degree, and some even have specializations.

Methods: In January 2011, a panel of experts in Slovenia drafted a National stra-tegy of nursing care development and health care provision for the period 2011 – 2020. This paper summarizes the key strategy implications for nursing education in Slovenia.

Discussion: Slovenia must encourage the development of postgraduate programs offering master’s degrees in nursing, giving Slovenian registered nurses the chance to obtain a level of education comparable to university nursing programs being introdu-ced by the OECD countries. The issue of delegating tasks from doctors to nurses and the need for nurses to perform demanding specialized interventions can be efficiently solved by introducing specializations as a new form of postgraduate education. Also of key importance for Slovenia is the development of its own doctoral nursing program which would have to rely on the support of foreign universities during its first years.

Key words: education, knowledge, nursing, master’s program, specializations, doc-toral program

1 UvodMalo je raziskav, ki bi opisovale pomen zdravstvene nege v sodobni družbi

in v globalnem kontekstu. Pogosto se raziskave osredotočajo na interakcije med medicinskimi sestrami in pacienti ter med samimi medicinskimi sestra-mi, zadovoljstvo z delom idr. Premalo je ustreznega prepoznavanja zdravstve-ne nege kot profesije, kar vodi v podrejen in neustrezen položaj zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu (Allan, Tschudin and Horton, 2008). Kot malo prepoznana profesija se zdravstvena nega danes sooča s potrebami in zah-tevami zdrave in bolne populacije, ki so posledica demografskih trendov, razvoja tehnologij, vedno večjega zavedanja pravic in izraženih pričakovanj uporabnikov storitev idr. (Lohmann in Danielsson, 2004). Lokalni nivo po-treb prebivalstva po zdravstveni obravnavi se umešča v globalni kontekst, kar medicinskim sestram ponuja priložnosti, da pomembno prispevajo k moder-nizaciji zdravstvenega sistema in s tem postanejo tudi politično potrebne in prepoznavne (Allan, Tschudin and Horton, 2008).

Benton (2009) opozarja na problem rigidnosti visokošolskih inštitucij, premajhne povezanosti s kliničnim okoljem in potrebami družbe. Populacija potrebuje bolj široko izobražene medicinske sestre, ki se bodo ukvarjale s sta-njem v družbi in ne toliko same s seboj. Colardyn in Bjornavold (2004) poka-žeta na pomen kvalifikacijskih skupin (glede na stopnjo izobrazbe) v Evropski uniji (European Quality Assurance Reference Framework) in puodarita, da se mora zdravstvena nega umestiti na nivo 6, ki predstavlja univerzitetno raven izobraževanja za poklic. Nivo 5 predstavlja tradicionalno poklicno izobraže-vanje za poklic. Na tem mora delovati vsaka država in združenja na področju zdravstvene nege in združenja na nivoju Evropske unije. Poudarja, da se mo-ramo v zdravstveni negi vprašati, kakšno znanje potrebujemo, saj je Evropska

22


direktiva za regulirane poklice stara 35 let in je doživela nekaj dopolnitev, ven-dar le-te niso segale na določitev stopnje izobrazbe.

Skela Savič (2010a) omenja konflikt v integraciji 4600 ur teoretične in prak-tične izvedbe programa za medicinske sestre, kot je zapisano v EU direktivi in bolonjskim procesom. Opozarja na problem uvajalnega obdobja, ki ga je potrebno dodati v EU direktivo, saj se sedaj razume, da medicinska sestra prvi dan nastopa dela sprejema samostojne odločitve, kar seveda ni realno.

Obstajajo evidentni dokazi raziskav, da visoko izobražen kader v zdra-vstveni negi vpliva na izide zdravstvene obravnave, medtem ko so smrtnost, invalidnost pacientov in napake pri delu povezani s slabo izobraženim ka-drom v zdravstveni negi (Aiken, Clarke, Cheung, Sloane, Silber, 2003; Duffi-eld idr., 2007; Klein, 2007; Rafferty idr., 2007). Še več, dvigovanje izobrazbe medicinskih sester prinaša tudi stroškovne učinke. Watson in Shields (2009) pravita, da danes vemo, da le študenti, ki gredo skozi izobraževanje na visoko-šolski ravni, pridobijo ustrezno znanje za zdravstveno nego pacientov, saj smo v času visokih tehnologij v zdravstveni obravnavi, kompleksnih pristopov, uporabe zahtevnih terapevtskih pristopov, pojavu novih bolezni, zahtevnega sistema spremljanja pacientov, novih nalezljivih bolezni idr. Medicinske sestre morajo imeti znanja za zahtevno komunikacijo s pacientom, sposobnost kri-tičnega razmišljanja in pripravljenost na vseživljenjsko učenje, kar omogoča uporabo dokazov raziskav v praksi.

Zadnja študija in izkušnje dvanajstih razvitih držav, članic OECD, kažejo, da visokostrokovni programi v zdravstveni negi ne zadostujejo več; diplomi-rana medicinska sestra, ki prevzema vse več del, nalog in odgovornosti zno-traj zdravstvenega sistema, potrebuje poleg strokovnega znanja na splošnih in specialnih področjih še širšo usmerjenost v potrebe pacienta in družbe. Prepoznavati mora nove vloge v zdravstveni obravnavi, se vključevati v ra-zvojno delo, spremljati in zagotavljati kakovost, skrbeti za varnost pacientov in prevzemati odgovornost za lastno delo. Zato so države, ki so se podale v prenos del in nalog, že vzpostavile univerzitetni študij zdravstvene nege. Ne-davna študija OECD »Nurses in advanced roles: a description and evaluation of experiences in 12 developed countries« (Delamaire in Lafortune, 2010) je pokazala, da so za prevzemanje vedno bolj kompleksnih del in nalog v zdra-vstveni negi nujna tudi dodatna podiplomska znanja. V večini evropskih dr-žav tako prevzemajo dela in naloge diplomirane medicinske sestre z najmanj univerzitetno izobrazbo ali magisterijem iz zdravstvene nege, ponekod s spe-cializacijami. Magisterij, kot vstopni pogoj za to, da lahko diplomirana me-dicinska sestra pridobi ekspertno znanje, kompleksne sposobnosti odločanja in klinične kompetence za razširjeno delovanje, priporoča tudi Mednarodni svet medicinskih sester (ICN, 2003; Sheer in Wong, 2008). Pearson s sodelav-ci (2006) povzema spoznanja raziskovalcev na področju izobraževanja medi-cinskih sester, ki so ugotovili, da univerzitetno izobražene medicinske sestre dosežejo večjo avtonomijo delovanja v stroki kot visoko strokovno izobražene medicinske sestre ali srednješolsko izobražene medicinske sestre. Univerzite-tno izobražene medicinske sestre imajo višji nivo sposobnosti komuniciranja,

23


reševanja problemov in učenja drugih kot visokostrokovno in srednješolsko izobražene medicinske sestre.

Raziskave so pokazale, da v aktivnostih, ki jih nekje izvajajo zdravniki, dru-gje diplomirane medicinske sestre, ni razlik v doseganju zdravstvenih ciljev, pacienti izražajo večje zadovoljstvo z delom diplomiranih medicinskih sester kot pri zdravnikih, v smislu medsebojne komunikacije in interakcije (Hor-rocks, Anderson in Salisbury, 2002). V Veliki Britaniji diplomirane medicin-ske sestre s specialnimi znanji že od leta 1992 naprej prevzemajo dela in nalo-ge na področju promocije zdravja, izvajanja zdravstvenega skrininga, follow-up pregledov po končanem zdravljenju, zdravstvenega svetovanja, intervencij v skladu s smernicami zdravljenja, vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi (Dubois in Singh, 2009). Laurant, Reeves, Hermens, Braspenning, Grol, Sib-bald (2009) v metasintezi rezultatov raziskav na področju prenosa del in nalog z zdravnika na medicinsko sestro na primarni ravni (področje kroničnih bo-lezni) ugotavljajo, da so bili cilji zdravstvene obravnave za paciente enaki ne glede na to, kdo od obeh profilov je obravnavo izvedel, so pa pacienti izkazali večje zadovoljstvo z delom medicinskih sester na področju časa za svetovanje, dajanja informacij, pošiljanja vabil na ponovni pregled idr.

2 IzhodiščaMinister za zdravje je decembra 2010 imenoval delovno skupino Ministr-

stva za zdravje, katere naloga je bila izdelava »Strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020« (v nadaljevanju Strategija 2011–2020). V prispevku predstavljamo po-dročje izobraževanja.

Že v viziji Strategije 2011–2020 (Kadivec idr., 2011) je jasno opredeljeno, da je izobraževanje za področje zdravstvene nege temeljnega značaja. Vizija je opredeljena kot:

»Želimo sodobno, na dokazih temelječo zdravstveno nego in oskrbo, ki bo osredotočena na potrebe pacienta, družine in širše družbene skupnosti. Temelj-na usmeritev delovanja zdravstvene nege je kakovostna, varna, učinkovita in humana zdravstvena nega. Zdravstvena nega bo lahko dala ustrezne odgovore na potrebe zdrave in bolne populacije skozi naslednje izhodiščne usmeritve: zz spodbujanje in razvijanje vertikalnega in horizontalnega izobraževanja s

ciljem akademizacije profesije za potrebe razvoja stroke in razvoj kakovo-stnega visokošolskega poučevanja; zz prevzemanje odgovornosti s strani menedžmenta zdravstvene nege na po-

dročju upravljanja znanja zaposlenih, izgradnje na dokazih podprtega de-lovanja, razvoja raziskovalne in razvojne dejavnosti in poznavanja širšega družbenega okolja, v katerem deluje zdravstveni sistem. Menedžment mora delovati na osnovi znanj iz vodenja, veščin upravljanja, imeti mora etično odgovornost do razvoja profesije in njene širše vpetosti v družbeni prostor v državi in izven;

24


zz izvajanje aktivnosti za zviševanje stopnje izobrazbe v zdravstveni negi in oskrbi s ciljem doseganja večje avtonomije poklica, kar je pogojeno z razvojem podiplomskih znanj, kot so specializacije v zdravstveni negi in kontinuirana strokovna izobraževanja v obliki specialnih znan,j ter z vzpostavljenimi vsemi tremi bolonjskimi stopnjami programa Zdravstve-na nega;zz spodbujanje in razvijanje kliničnega, aplikativnega in temeljnega razi-

skovanja ter na dokazih podprte prakse zdravstvene nege in oskrbe. V ta namen je potrebno na nacionalni ravni oblikovati razvojno raziskovalno skupino za razvoj in implementacijo smernic/protokolov/priporočil klinič-ne prakse in raziskovanja ter razvojnih interesnih področij raziskovanja ob upoštevanju etičnih načel;zz razvijanje vloge dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe v sodobni družbi na

vseh segmentih delovanja zdravstvenega sistema, zdravstvene informatiza-cije, zdravstvene politike in zdravstvene zakonodaje.«

3 Opredelitev izobraževanja 3. 1 Vizija izobraževanja

Znanje diplomiranih medicinskih sester mora slediti potrebam, ki izhajajo iz potreb zdrave in bolne populacije. Znanja, pridobljena v okviru formalnega dodiplomskega izobraževanja, formalnega podiplomskega izobraževanja in kontinuiranega vseživljenjskega profesionalnega izobraževanja, jim morajo omogočiti razvoj kompetenc in sposobnosti za:zz samostojno ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi, načrtovanje,

izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege in oskrbe s pomočjo procesne metode dela;zz izvajanje celostne zdravstvene obravnave v skladu s formalno pridoblje-

nimi kompetencami na vseh treh nivojih visokošolskega in drugega podi-plomskega izobraževanja, ki bo temeljila na preprečevanju bolezni, zgo-dnjem odkrivanju le-teh ter zdravstvenovzgojnem delu in promociji zdrav-ja v družbi;zz uporabo kritičnega mišljenja in veščin za reševanje problemov;zz uporabo trezne klinične presoje in sprejemanje odločitev v različnih po-

klicnih kontekstih in v kontekstih zagotavljanja zdravstvene nege in oskrbe;zz načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene obravnave in intervencij

v sodelovanju z zdravniki in drugimi strokovnimi sodelavci v zdravstve-nem timu;zz spodbujanje samooskrbe pacienta ob sodelovanju svojcev in celotne druž-

be ter krepitve sposobnosti domačega in družbenega okolja, kamor se pa-cient vrača;zz prenos znanja in izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe ter

sodelovanje v izobraževanju drugih sodelavcev v zdravstveni obravnavi in oskrbi;

25


zz prevzemanje odgovornosti za raziskovalno in razvojno delo ter delo, ki te-melji na dokazih;zz prevzemanje menedžerskih in vodstvenih mest (Kadivec idr., 2011).

3. 2 Strateški cilji1. Izobraževanje za poklic medicinske sestre je izobraževanje najmanj na

visokošolskem strokovnem programu (VS) Zdravstvena nega, ki je uskla-jeno z EU direktivo. Direktiva postavlja minimalne kriterije, regulatorji v državi Sloveniji (MZ, MVZT, NAKVIS, Zbornica - Zveza) morajo re-gulirati in postaviti standarde kakovosti za področje visokošolskega izo-braževanja na vseh treh bolonjskih stopnjah ter standarde na področju srednješolskega izobraževanja (MSŠ). Standardi za izvajanje izobraževa-nja na VS programu Zdravstvena nega morajo glede na starost direkti-ve presegati minimalne zahteve direktive in morajo biti odraz potreb po znanjih in sposobnostih, ki jih v slovenskem zdravstvenem sistemu po-trebuje diplomirana medicinska sestra na vseh treh nivojih zdravstvene obravnave. Zahteve na področju izobraževanja opredelijo nadzorniki in varuhi direktive v državi (MZ, MVZT, NAKVIS, Zbornica - Zveza) (Ka-divec idr., 2011).

Pristojni organi (MZ, Zbornica - Zveza) naj na osnovi državne študije opredelijo potrebe po kadrih na področju zdravstvene nege in oskrbe za najmanj 15-letno obdobje in načrt vpisnih mest za srednješolsko in terci-arno izobraževanje. Študija potreb naj opredeljuje potrebe na naslednjih področjih: srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje s po-dročja zdravstvene nege, strokovni magisterij s področja zdravstvene nege, specializacije s področja zdravstvene nege, doktorati s področja zdravstve-ne nege. Študija naj predlaga tudi mrežo šol v Republiki Sloveniji in število vpisnih mest za sekundarno in terciarno izobraževanje. MVZT, NAKVIS, MZ in Zbornica - Zveza naj predpišejo orodja za presojo kakovosti izobra-ževalnih procesov EU za reguliran poklic in izvajanja klinične prakse v kli-ničnih okoljih, pa tudi za presojo usposobljenosti diplomanta v kliničnem okolju (presečna študija) (Kadivec idr., 2011).

Merila NAKVIS je za prvo in ponovno akreditacijo visokošolskega za-voda ter programa potrebno dopolniti z vidika kazalnikov na podro-čju izobraževanja reguliranih poklicev. Pristojni organi (MZ, NAKVIS, Zbornica - Zveza) naj na osnovi državne študije določijo mrežo visoko-šolskih zavodov za izobraževanje na osnovi ocene zmogljivosti in kako-vosti izobraževanja na posameznem visokošolskem zavodu. Ministrstvo za zdravje naj pristopi k izvajanju dogovorov iz junija 2008 v zvezi z do-ločbami Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavo-di za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod (Kadivec in ostali, 2011).

Z vidika izvajanja študijskega programa naj se oceni: usposobljenost in ustreznost visokošolskih učiteljev (izobrazba, habilitacija), transparen-

26


tnost podatkov o izvajanju programa (nosilci predmetov, opisi predme-tov, predpisana literatura, ocenjevanje znanja idr.), klinična okolja, kjer visokošolski zavod izvaja klinično usposabljanje, število kliničnih men-torjev, razmerje med številom študentov in številom kliničnih mentor-jev za izvajanje kliničnega usposabljanja na vseh nivojih zdravstvenega varstva v RS (zahteva se en mentor na enega študenta), kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje kliničnih mentorjev, spremljanje štu-denta na klinični praksi, samoevalvacija pedagoškega dela idr. (Kadivec idr., 2011).

Na področju razvojnega in raziskovalnega dela, ki je osnova za razvoj pro-fesije, naj se ocenjuje usposobljenost šole na naslednjih področjih: razvoj novih programov, ki so družbeno potrebni, izvajanje razvojnih projektov, ki so usmerjeni v razvoj profesije in izboljševanje pedagoškega dela, aktiv-no raziskovalno delo doma (ARRS uspešnost, točke in citati raziskovalne skupine, uspešnost na razpisih ministrstev) in v tujini (razpisi EU), medna-rodno sodelovanje v obliki mednarodnih izmenjav učiteljev in študentov, skupni razvojni in raziskovalni projekti. Pomemben kazalnik je priprava študijskega gradiva v obliki učbenikov in skript idr. Pri tem se naj upošteva tudi merila NAKVIS za ponovno akreditacijo šole in programa, ki jih mora izpolnjevati visokošolski zavod (Kadivec idr., 2011).

Visokošolski zavod mora slediti zaposljivosti diplomantov, zagotavljati mora kontinuirano izobraževanje visokošolskih učiteljev, kliničnih men-torjev, delež zaposlenih visokošolskih učiteljev v zavodu mora presegati delež tistih, ki delajo po avtorskih pogodbah. Spremlja se naj delež vklju-čevanja visokošolskih učiteljev iz visokošolskega zavoda v delo s študenti v kliničnem okolju ter odzivnost visokošolskega zavoda na potrebe klinične-ga okolja (znanja, veščine, nove vsebine v programu). Ocenjuje naj se delo kateder in uspešnost na področju raziskovanja in razvoja. Spodbuja naj se dopolnilno zaposlovanje strokovnjakov iz kliničnega okolja in kombini-rano zaposlovanje do 100 odstotkov med zdravstvenim in visokošolskim zavodom (Kadivec in ostali, 2011).

2. Predlagamo, da Ministrstvo za šolstvo in šport vpis za izobraževanje na srednješolskih strokovnih in poklicnih programih postopoma znižuje, kot smo si v stroki zastavili piramido obračanja zaposlenih v zdravstveni negi v korist diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov v razmerju 70 : 30 v korist diplomiranih. Prav tako je potrebno postopoma zamenjevati bolničarje – negovalce za tehnike zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih in drugod. Dodati pa je potrebno bolničarje v tim patronažne me-dicinske sestre (Kadivec idr., 2011).

3 Določiti je potrebno obseg srednješolskega izobraževanja na osnovi dr-žavne študije potreb po kadrih na tem nivoju izobraževanja in kazalce kakovosti za izvajanje le-tega. Maturant programa naj bo usposobljen za strokovnega sodelavca diplomirani medicinski sestri na vseh treh ni-

27


vojih zdravstvenega varstva. Na državnem nivoju je potrebno je enotno poimenovanje delovnih mest, za katera je potrebna peta stopnja izobraz-be zdravstvene smeri. Potrebna je sprememba poklicnega standarda, kjer je potrebna sprememba strokovnega naslova srednja medicinska sestra v tehnik zdravstvene nege (naziv medicinska sestra je rezerviran za nosilko dejavnosti). Takšno poimenovanje je primerljivo z državami OECD, kjer imajo nekatere države profil zdravstveni asistent. Redni in izredni vpis za ta profil naj se zmanjša na podlagi podatkov o brezposelnih s to izobrazbo in državne študije potreb po srednješolskem izobraževanju na področju zdravstva, izobraževanje naj poteka le v srednjih zdravstvenih šolah, ne pa tudi na ljudskih univerzah, v zasebnih zavodih idr. Upošteva naj se tudi vidik ogroženosti varnosti pacienta, saj dijaki prekomerno obremenjuje-jo klinična okolja glede na potrebe po zaposlovanju. Glede na usmeritve OECD se mora število strokovnih sodelavcev s srednješolsko izobrazbo zdravstvene smeri v kliničnih okoljih zmanjšati na največ 30 % vseh kadrov, zato je potrebno tudi iz tega razloga postopoma zmanjševati vpis na letni ravni (Kadivec in ostali, 2011).

Bolničar negovalec naj se ne zaposluje na področju zdravstvene nege. Po končanem izobraževanju je cilj večine redno vpisanih dijakov, da nadalju-jejo poklicno tehnično izobraževanje (3 + 2); kandidati, ki zaključijo iz-redno izobraževanje, pa imajo možnost zaposlitve v socialnih in drugih zavodih. Na primarnem nivoju je naš cilj, da bolničar negovalec zaradi ve-dno večjih zahtev pacienta postopoma nadomesti laičnega oskrbovalca na domu. S področjem socialne oskrbe je potrebno iskati povezave in stičišča, kjer se izvajalci zdravstvene nege in socialne oskrbe srečujejo, zlasti v do-mačem okolju. Temu bo potrebno posvetiti več pozornosti v novem Zako-nu o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo (Kadivec in ostali, 2011).

4. V Republiki Sloveniji na področju zdravstvene nege in oskrbe prej kot ho-rizontalno podpiramo vertikalno izobraževanje, saj je več kot dovolj mo-žnosti za vertikalno nadgrajevanje strokovnih znanj, za celovit strokovni, karierni in osebnostni razvoj – preko rednih izobraževalnih poti. Tako tudi ne podpiramo nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), prej specialna znanja (Kadivec idr., 2011).

5. Pristopiti je potrebno k mednarodno primerljivemu razvoju kliničnih spe-cializacij za medicinske sestre kot oblike podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi in oskrbi, ki bo podlaga za prenos poklicnih aktivnosti in kompetenc med zdravniki in diplomiranimi medicinskimi sestrami in tudi za samostojno delo diplomiranih medicinskih sester (Laurant idr., 2009). Določiti je potrebno prioritetna področja razvoja in standarde za razvoj programov za klinične specializacije, regulacijo izobraževanja naj izvajata Zbornica - Zveza in MZ, ter opredeliti obveznosti delodajalcev do specializantov. V prioritetnem razvoju naj bodo klinične specializacije na

28


naslednjih področjih zdravstvene nege in oskrbe: gerontologija, psihiatrija, pediatrija, patronažna dejavnost, anesteziologij in intenzivna terapija, on-kologija, zdravstvena negi pacienta s kroničnimi bolezenskimi stanji, palia-tivna oskrba, preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, medicina dela, enterostomalna terapiji idr. Potrebe po kliničnih specializacijah je po-trebno opredeliti glede na demografske podatke in primerljivost z država-mi EU in OECD, kar naj bo predmet državne študije. Čas trajanja kliničnih specializacij mora biti vsaj eno leto do največ treh let. Klinične specializa-cije in magisteriji s področja zdravstvene nege so v skladu z opredelitvijo ICN in OECD napredna znanja v zdravstveni negi, „advanced level“ (ICN, 2005; Delamaire in Lafortune, 2010). Specializanti naj del teoretičnih vse-bin pridobijo z izbirnimi predmeti, ki so strokovne narave, na magistrskih študijih zdravstvene nege, ki se jim ob morebitnem nadaljevanju študija na drugi bolonjski stopnji tudi priznajo v okviru doseženih ECTS (Kadivec idr., 2011).

6. V obsegu in vsebini je potrebno opredeliti specialna znanja v zdravstve-ni negi za diplomirane medicinske sestre in izvajalce zdravstvene nege in oskrbe s srednješolsko izobrazbo kot obliko kontinuiranega profesionalne-ga izobraževanja za zagotavljanje kontinuiranih znanj v neposrednem de-lovnem okolju, ki niso povezana s prenosom poklicnih aktivnosti, temveč omogočajo strokovno delo in razvoj posameznika na določenem strokov-nem področju ter so odgovornost delodajalca, prav tako pa mora posame-znik pokazati interes in odgovornost za pridobivanje novih znanj. Speci-alna znanja omogočajo horizontalni razvoj znanj na specialnih področij. Regulirana morajo biti s strani Zbornice - Zveze, ki opredeli minimalne kriterije za specialna znanja. Specialna znanja so javno veljavna, imajo pre-verjene vsebine, so kreditno ovrednotena in se lahko upoštevajo pri speci-alizacijah (Kadivec idr., 2011).

7. Potreben je razvoj vertikale izobraževanja v zdravstveni negi: magistrski in doktorski študij zdravstvene nege. Magistranti in doktoranti bodo v sis-tem zdravstvenega varstva prinesli nova znanja, po zgledu študije OECD (Delamaire in Lafortune, 2010), ki jim bodo omogočala prevzem dela na razvojnem in raziskovalnem področju. Cilj vzpostavljanja tovrstnega izo-braževanja ne sme biti „beg od bolniške postelje“, temveč integriran razvoj kliničnega dela (Kadivec idr., 2011).

Magistrice zdravstvene nege bodo usposobljene za prevzemanje odgovor-nosti za sistematično spremljanje kliničnega dela (aplikativno in akcijsko raziskovanje, spremljanje in izboljševanje kliničnega dela), vodenje timov za izboljševanje klinične prakse, bodo pobudnice sprememb in izboljšav, mentorice študentom in visokošolske učiteljice na prvi bolonjski stopnji (Kadivec idr., 2011).

Doktorice zdravstvene nege bodo usposobljene za vodenje in usmerjanje kliničnih in temeljnih raziskav, za postavitev standardov, smernic, teorij in

29


razvoj novih pristopov v zdravstveni obravnavi. Bodo raziskovalke in po-vezovalke potreb kliničnega okolja in temeljnega znanja profesije, nosilke prijav razpisov na ARRS in EU in visokošolske učiteljice predvsem na drugi in tretji bolonjski stopnji (Kadivec idr., 2011).

Oba profila bosta vključena v neposredno klinično prakso in delo s pacienti. Ob tako opisanem konceptu integracije magistric in doktoric zdravstvene nege v klinično okolje lahko zdravstveni sistem pričakuje povečanje spod-bud za spremljanje in izboljševanje dela določene stroke. Poleg tega sta oba profila izjemnega pomena za zagotavljanje lastnega kadra v visokošolskem izobraževanju, saj EU direktiva navaja, da morajo biti nosilci in izvajalci predmetov za področje zdravstvene nege habilitirani visokošolski učitelji zdravstvene nege. V Sloveniji moramo usposobiti visokošolske učitelje na področju zdravstvene nege, zato morajo obstoječe visoke šole s programi Zdravstvena nega na drugi in tretji bolonjski stopnji študija zdravstvene nege te programe izvajati z vključevanjem učiteljev s tujih univerz, kjer sta magistrski in doktorski študij zdravstvene nege že razvita. To je edino za-gotovilo, da bo Slovenija v prihodnosti imela dovolj visokošolskih učiteljev na področju zdravstvene nege (Kadivec idr., 2011).

8. Pri ustanavljanju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji naj se upo-števa izračun potreb po kadrih, ki ga pripravijo državne institucije, in kazalniki, ki so navedeni v točki 1. Velik problem izvajanja kliničnega usposabljanja na programih prve stopnje je zagotavljanje ustreznih uč-nih baz na specialnih področjih zdravstvene nege in na terciarnem nivo-ju zdravstva, kar študentu omogoča doseganje celovitosti kompetenc za poklic. Slovenija ima tri nivoje zdravstvene obravnave, na katerih delu-jejo diplomirane medicinske sestre, zato je potrebno zagotavljati ustre-zna razmerja kliničnega usposabljanja na vseh treh nivojih. Direktiva EU navaja splošne in specialne vsebine kliničnega usposabljanja na podro-čju kirurške in internistične zdravstvene nege. Obseg dela, ki se odvija na nivoju splošne bolnišnice, ne pokriva vseh specialnih področij in ne vsebuje terciarnosti ali tako imenovanih redkih obravnav in obravnav višje zahtevnosti ter s tem študentu ponuja slabše možnosti za osvoji-tev poklicnih aktivnosti in kompetenc. Poleg tega je EU direktiva stara več kot 30 let in ne vključuje predmetnih vsebin, ki so odraz razvoja zdravstvenih ved in ki so posledica kroničnih bolezni in vedno večje zahtevnosti zdravstvene obravnave ter pomena povezovanja vseh treh nivojev zdravstva v Republiki Sloveniji. Zaradi tega je direktiva ravno v tem obdobju v ponovnem usklajevanju in predstavlja za državo le mi-nimalne standarde (več je opisano v točki 3). Diplomanti se zaposlujejo na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva, zato je nujno, da se na vseh treh nivojih tudi usposabljajo. Zmogljivosti usposabljanja in posredno s tem število vpisnih mest določajo učni zavodi. Ko se pri ustanavljanju šol primerjamo s tujino, je potrebno vedno preveriti, ob kako velikih bolnišnicah, glede na obseg specialnosti delovanja, se ustanavljajo šole

30


za medicinske sestre. V prihodnje ne podpiramo teženj in koncepta, da ima lahko v Sloveniji vsaka regijska bolnišnica visoko strokovno šolo za program Zdravstvena nega. Ustanovitelji in organi, ki šole akreditirajo, se morajo vprašati, po kateri dobri praksi so to povzeli in kje so dokazi, da je takšna praksa najboljša za paciente, zdravstveni sistem in možnost zaposlovanja diplomantov. Nacionalni interes mora stopiti pred regijski interes, saj gre za izobraževanje za reguliran poklic, za poklic, ki po-membno vpliva na kakovost obravnave zdrave in bolne populacije (Ka-divec in ostali, 2011).

9. S ciljem zagotavljanja kakovosti terciarnega izobraževanja na področju zdravstvene nege je potrebno obstoječa merila za akreditacijo visokošol-skih zavodov in visokošolskih programov v Republiki Sloveniji dopolniti s specifičnimi kazalci, ki kažejo na kadrovske in prostorske zmogljivosti ter zmogljivosti in usposobljenost učnih baz, kjer se izvaja 50 odstotkov programa (Kadivec idr., 2011).

10. V Komisijo za zdravstvo in socialo pri NAKVIS-u je potrebno vključiti visokošolske učitelje s področja zdravstvene nege oz. predstavnike stro-ke in izdelati kriterije za imenovanje recenzentov programov za področje zdravstvene nege (Kadivec idr., 2011).

11. Za nadaljnje dodeljevanje koncesij visokošolskim zavodom, ki koncesij za izvajanje programa na prvi stopnji še nimajo, je potrebno izvesti aktivnosti v točkah 1 in 2 (Kadivec idr., 2011).

12. Za sprejemanje nadaljnjih strateških odločitev na področju visokošolskega izobraževanja v zdravstveni negi je potrebno spremljati razpravo o spre-membah direktive 2005/36/ES, ki je v postopku dopolnjevanja od leta 2010 naprej, in se preko EU združenj in organov aktivno vključevati vanjo (Ka-divec idr., 2011).

4 RazpravaIzhodišče za razvoj izobraževanja v Sloveniji nam mora biti študija

OECD (Delamaire in Lafortune, 2010) in premislek o tem, kako v Sloveni-ji doseči univerzitetno izobraževanje medicinskih sester kot izhodišče za vstop v poklic. Trenutno še ni vzpostavljenih pogojev, da bi visokošolske programe preoblikovali v univerzitetne, ker ni dovolj visokošolskih učite-ljev zdravstvene nege, ki bi imeli doktorat znanosti. Zato mora Slovenija na pot spodbujanja podiplomskega izobraževanja v obliki magistrskega študi-ja zdravstvene nege (druga bolonjska stopnja), s čimer bodo diplomirane medicinske sestre pridobile enakovredno izobrazbo univerzitetnih progra-mov. Problematiko prenosa del in nalog z zdravnika na medicinsko sestro

31


ter izvajanja bolj zahtevnih nalog na specialnih področjih v zdravstveni obravnavi je mogoče uspešno reševati tudi s specializacijami kot obliko po-diplomskega izobraževanja v zdravstveni negi, kot to počnejo Ciper, Irska, Češka, Francija, Poljska, Velika Britanija idr. Čas trajanja specializacije je med 12 in 18 meseci (Delamaire in Lafortune, 2010). Pot razvoja magistr-skih študijev in specializacij je za zdravstveno nego v Sloveniji primerna in je v skladu z ICN (2003, Sheer in Wong, 2008) usmeritvami in prakso držav OECD (Delamaire in Lafortune, 2010). Ključnega pomena v zdravstveni negi je razvoj lastnega doktorskega študija, v prvih letih s pomočjo tujih univerz.

Morebitna uvedba binarnosti (univerze in politehnike) v slovenski viso-košolski prostor bo dolgoročno zavrla razvoj zdravstvene nege na vseh treh bolonjskih stopnjah, saj bi politehnike bile omejene pri razvoju univerzitetnih programov in pri razvoju doktoratov (Skela Savič, 2010b).

Ministrstvo za zdravje ima sedaj ključno vlogo pri:zz ureditvi prenosa del in nalog, kjer so referenčne ambulante prvi primer

tega prenosa, ki naj temeljili na predhodnem izobraževanju in pravni ure-ditvi vlog in odgovornosti; zz razvoju specializacij v zdravstveni negi, ki naj bodo v prihodnosti izhodišč-

no znanje za prenos del in nalog;zz pri podpori razvoja kakovostnih magistrskih študijev v zdravstveni negi, ki

se izvajajo v sodelovanju s tujimi univerzami tako v obliki rednega kot izre-dnega študija. Sedaj je redni študij podprt samo na šolah v okviru univerz.

S temi tremi stebri bo Slovenija postopoma sledila državam OECD, pri čemer mora graditi na specializacijah in magisterijih v zdravstveni negi. Zlasti medicinske sestre z magisteriji bodo prinesle v zdravstveni sistem znanje, ki bo pripomoglo k izboljšanju procesov dela, spremljanju in izboljševanju dela ter varnosti zdravstvene obravnave. Z vstopom v družbo OECD je potrebno slediti ugotovitvam teh držav in sprejemati odločitve, ki podpirajo že drugje dosežen razvoj.

Zdravstvena nega je del razvojnih zdravstvenih trendov, potrebe pacien-tov zahtevajo izobraženo in usposobljeno medicinsko sestro, ki predstavlja vrednote profesije v kontekstu celostne obravnave in na dokazih delujoče zdravstvene nege (Skela Savič, 2010c). Cilj obdržati in izboljševati kakovost zdravstvene obravnave je danes vprašanje, ki je tesno povezano z zagota-vljanjem ustreznih in kompetentnih kadrov. Danes učinkovito načrtova-nje potreb po kadrih v zdravstvu vključuje upoštevanje znanj, veščin, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti (Curson idr., 2010).

Medicinske sestre bodo morale v prihodnosti prevzemati odgovorne na-loge na področju zdravja družbe in zdravstvene obravnave ogroženih skupin populacije, zato morajo biti ustrezno izobražene, svoje delo morajo graditi na dokazih in ga razvijati na osnovi znanstvenoraziskovalnega dela. Prostora je na tem področju za vse poklicne skupine v zdravstvu dovolj (Skela Savič, 2010c).

32


LiteraturaAiken L, Clarke SP, Cheung RB, Sloane DM, Silber JH. Educational levels of hospital

nurses and surgical patient mobility. JAMA 2003; 290: 1617–23.Allan H, Tschudin V, Horton K. The devaluation of nursing: a position statement.

Nurs Ethics 2008; 15(4): 549-56.Benton D. Our diversity is our strength - a conversation with David Benton. Int Nurs

Rev 2009; 56(4): 404-6.Colardyn D, Bjornavold J. Validation of non formal and informal learning: policy and

practices in EU Member States. Eur J Educ 2004; 39(1): 69-90.Curson JA, Dell ME, Wilson RA, Bosworth DL, Baldauf B. Who does workforce plan-

ning well?: Workforce review team rapid review summary. Int J Health Care Qual Assur 2010; 23(1):110-9.

Delamaire ML, Lafortune G. Nurses in Advanced Roles. Pariz: OECD; 2010.Dubois CA, Singh D. From staff-mix to skill-mix and beyond: towards a systemic

approach to health workforce management. HRH 2009; 87(7):1-19.Duffield C, Roche M, O’Brien-Pallas L, Diers D, Aisbett C, King M, et al. Glueing it

together: Nurses, their work environment and patient safety. Sydney: University of Technology; 2007. Dostopno na: http://www.health.nsw.gov.au/pubs/2007/pdf/nwr_report.pdf (1.07.2010).

Horrocks S, Anderson E, Salisbury C. Systematic review of whether nurse practi-tioners working in primary care provide equivalent care to doctors. BMJ 2002; 324(7341):819-23.

ICN Framework of Competences for Generalist Nurse. Geneva: International Coun-cil of Nurses; 2003.

Kadivec S, Bregar B, Buček Hajdarević I, Černivec J, Horvat M, Klemenc D, et al. Stra-tegije razvoja zdravstvene nege in oskrbe zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2011.

Klein R. Outcomes of variation in hospital nurse staffi ng in English hospitals: A les-son for policy makers. Int J Nurs Stud 2007; 44(2):167–8.

Laurant M, Reeves D, Hermens R, Braspenning J, Grol R, Sibbald B. Substitution of doctors by nurses in primary care. The Cochrane Library, 2009, Issue 1 The Co-chrane Collaboration. Published by JohnWiley & Sons, Ltd.

Laurant M, Reeves D, Hermens R, Braspenning J, Grol R, Sibbald B. Substitution of doctors by nurses in primary care. Cochrane Database Syst Rev 2004; 4.

Lohmann M. New demand factors in tourism, 2004. Dostopno na: http://www.ectaa.org/LinkClick.aspx?fileticket=y8qguk%2FjvyI%3D&tabid=103 (03. 01. 2011).

Pearson A, Porritt K, Doran D, Vincent L, Craig D, Tucker D, et al. A systematic review of evidence on the professional practice of the nurse and developing and sustaining a healthy work environment in healthcare. Int J Evid Based Healthc. 2006; 4:221–61.

Rafferty AM, Clarke SP, Coles J, Ball J, James P, McKee M, et al. Outcomes of variation in hospital nurse staffing in English hospitals: Cross-sectional analysis of survey data and discharge records. Int J Nurs Stud 2007; 44(2):175–82.

Sheer B, Wong FKY. The development of advanced nursing practice globally. J Nurs Scholarsh 2008; 40:(3):204–11.

33


Skela Savič B. Development of nursing care in Slovenia for the needs of society in the future [elektronski vir]. In: Advancing nursing education: research, quality and innovation / 8th European Conference of Nurse educators; 2010 October 6th – 9th

Lisbon; Portugal. Lisbon: Fine - European Federation of Nurse Educators: Escola Superior de Enfermagem de Lisboa, 2010a: 56.

Skela Savič B. Predlog dopolnitev Osnutka Nacionalnega programa visokega šol-stva 2011-2020. VŠZNJ, 2010b. Dosegljivo na http://www.vszn-je.si/uploads/file/15_10_VSZNJ.pdf (19. 2. 2011).

Skela Savič B. Znanje v zdravstveni negi kot odziv na potrebe zdrave in bolne popula-cije - perspektive razvitega sveta. In: Skela Savič B, Kaučič BM, Zurc J, Hvalič Tou-zery S, eds. Trajnostni razvoj zdravstvene nege v sodobni družbi – na raziskovanju temelječi razvoj zdravstvene nege: zbornik predavanj z recenzijo 3. mednarodne znanstvene konference s področja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu; 2010 September 16 – 17; Ljubljana; Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010c: 54-66.

Watson R, Shield L. Cruel Britannia: A personal critique of nursing in the United Kingdom. Contemp Nurse 2009; 32(1–2):42–54.

34


Mednarodne usmeritve, priporočila in predpisi na področju podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi – OECD, EU direktiva za regulirane poklice, WHO, EFN in ICN

International guidelines, recommendations and regulations for postgraduate-level nursing education – OECD, the EU directive for regulated professions, WHO, EFN and ICN

Peter Požundoc. dr. Brigita Skela Savič

IZVLEČEK Hitro rastoče potrebe prebivalstva po zdravstveni oskrbi, povečevanje deleža starej-

ših in kroničnih bolnikov, omejeni viri za zdravstveno dejavnost, pomanjkanje kadro-vskih virov, predvsem zdravnikov, razvoj zdravstvenih ved, nova znanstvena spoznanja, globalizacija evropskega in svetovnega prostora terjajo hitre in učinkovite prilagoditve. Razvite države so že v prejšnjem stoletju pričele razvijati nove vloge medicinskih sester s podiplomskimi znanji, specialistk na določenih področjih dela. Te vloge so opredelje-ne tudi v strateških dokumentih mednarodnih in nacionalnih združenj medicinskih sester ter v dokumentih ekonomskih združenj najbolj razvitih držav. Glede na izkušnje najbolj razvitih je uvedba medicinskih sester s podiplomskimi znanji, specialistk na določenih področjih dela vodila k boljši dostopnosti do zdravstvenega varstva, višjemu zadovoljstvu pacientov, obvladovanju stroškov oziroma omogočanju večjega obsega enako kakovostne zdravstvene oskrbe za nižje stroške. Najpogosteje so nove vloge me-dicinskih sester povezane s pridobitvijo magisterija iz zdravstvene nege. Slovenija je, glede na izkušnje drugih, na dobri poti, da temu sledi.

Ključne besede: medicinska sestra specialist, magisterij v zdravstveni negi, specia-lizacija v zdravstveni negi, ICN, OECD

ABSTRACTNurses’ role should be adapted in a fast and efficient manner to satisfy a number

of developing trends—the fast growing population needs for health care, an increasing number of older and chronic patients, limited health care resources, a shortage of he-alth care professionals, particularly doctors, development of health care sciences, new scientific discoveries, and globalization at the European and global levels. In developed countries, the establishment of new nurses’ roles through postgraduate studies begun

Peter Požun, vi. med. teh., dipl. ekon. (UN) Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov [email protected]. dr. Brigita Skela SavičVisoka šola za zdravstveno nego [email protected]

35


in the previous century, resulting in clinical nurse specialists. New roles have been de-fined in strategic documents of both international and national nurses’ associations, and in the charters of economic associations in selected countries. Practical experience in these countries has shown that the introduction of postgraduate nursing programs and specializations in nursing has led to better health care coverage, higher patient satisfaction, and efficient cost management - an increase of quality nursing services with reduced costs. New nurses' roles are commonly associated with a master's degree in nursing. Following the example and experience of other countries, Slovenia is on its way to reach the same goals.

Key words: advanced roles, specialization in nursing, clinical nurse specialist, ad-vanced practice nurse, nurse practitioner, OECD, ICN

1 UvodPodročja razvoja zdravstvene nege, ki izhaja iz potreb ljudi, ter razvoj me-

dicine in z njo povezana znanja so postala preveč obsežna in zapletena za eno osebo, da bi jih le-ta obvladovala v celoti. Curson idr. (2010) navajajo, da se danes pojavlja vprašanje, kako obdržati in izboljševati kakovost zdravstvene obravnave, kar je tesno povezano z zagotavljanjem ustreznih in kompetentnih kadrov. Danes učinkovito načrtovanje potreb po kadrih v zdravstvu vključuje upoštevanje znanj, veščin, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti.

2 Podiplomska znanja v zdravstveni negiNaloge medicinskih sester s podiplomski znanji, specialistk, ki so bile po-

gosto značilnost Združenih držav Amerike, so sedaj globalni fenomen (Scho-ber, 2006). Nomenklatura pa še vedno ostaja problem, saj obstaja prekrivanje in zmeda med različnimi nazivi in nalogami, ki se v svetu uporabljajo za opis medicinskih sester s podiplomskimi znanji, specialistk1 (Chiarella, 2006).

Medicinske sestre s podiplomski znanji, specialistke na specialnih podro-čjih dela, so se pojavile v zadnjem desetletju kot odgovor na spreminjajoče se zahteve v zdravstvenem varstvu. Medtem ko so nekatere države, kot npr. Združene države Amerike, Kanada in Združeno kraljestvo, pričele s formalno implementacijo teh novih nalog in vlog medicinskih sester v šestdesetih in se-demdesetih letih prejšnjega stoletja, so druge države komaj začele raziskovati to možnost (Delamaire in Lafortune, 2010).

Potrebe po bolj in bolj prožnem pristopu k zagotavljanju zdravstvene oskr-be še nikoli niso bile bolj izražene kot v času, ko so bile potrebe prikrajšanih skupnosti obravnave partikularno, posebej v področjih, kjer je bil dostop do splošnih zdravnikov slabši. V svojih odgovorih v različnih dokumentih, kot je npr. The Crown report, Higher Level Practice and Making a Difference, so medicinske sestre poudarile potrebo po zagotovitvi najkakovostnejše zdra-

1 Advanced nursing practice

36


vstvene oskrbe družbe, ki ji služijo. Sposobnost delovati skupaj z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci je temeljnega pomena za vodenje sprememb, ki jih nudi gibanje medicinskih sester specialistk (White, 2001).

Ko se je Loreta Ford ozrla na 25 let družbenih sprememb, razvoja in uspe-ha medicinskih sester specialistk, je izbrala naslednji citat, za katerega ver-jame da odraža izkušnje vseh držav, ki so bile in so v procesu razvoja vloge medicinskih sester specialistk:

»Sprva se je zamisel o ustanovitvi novega reda z neredom zdela nezasliša-na. Vendar naše tradicionalne modrosti vsebujejo vzporedne ideje. Vemo, da stres pogosto sili v nove rešitve, da nas kriza pogosto opozori na možnost, da ustvarjalni proces potrebuje kaos, preden se pokaže rešitev, da so posa-mezniki pogosto okrepljeni zaradi trpljenja in sporov in da družbe potrebu-jejo zdravo ozračje nesoglasij« (Furgeson, 1980; cit. po Duffy, 2000).

3 Opredelitve in definicije3.1 Stališče Mednarodnega sveta medicinskih sester – ICN

V dokumentih in gradivih Mednarodnega sveta medicinskih sester2 (ICN) se bolj pogosto kot o medicinski sestri specialistu v usmeritvah in gradivih govori o advance practice nurse, ki jo definira tako:

Nurse practitioner/advanced practical nurse je diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik, ki je pridobil/a osnovna strokovna znanja in veščine kompleksnega odločanja ter klinično usposobljenost, kompetence za raz-širjeno prakso, katere značilnosti oblikuje okolje in/ali država, v kateri je kvalificiran/a za delo (opravljanje poklica). Za pridobitev tega naziva se priporoča magisterij (International Council of Nurses, 2005).

V letu 2005 je ICN v regulatorni terminologiji medicinsko sestro – specia-lista (angl. nurse specialist) definiral kot:

medicinsko sestro, usposobljeno nad ravnjo medicinske sestre – generali-sta3, in pooblaščeno za izvajanje specialistične zdravstvene nege z znanjem na določenem področju, na katerem se izvaja zdravstvena nega (Internati-onal Council of Nurses, 2005).

Definicija ICN iz leta 1987 opredeljuje pomen specializacije kot raven znanja in spretnosti na nivoju zdravstvene nege, ki je višji od tistih, pridobljenih tekom dodiplomskega izobraževanja za zdravstveno nego, in »priznava, da je speciali-zacija pot prakse zdravstvene nege, s katero bo dejavnost izvajanja zdravstvene nege poglobljena in izpopolnjena« (International Council of Nurses, 1992).

Povzamemo lahko, da gre pri obeh uporabljenih terminih za dejavnosti medicinskih sester, ki presegajo kompetence diplomirane medicinske sestre,

2 International Council of Nurses3 Direktiva EU 36/2005/ES uporablja izraz medicinska sestra za splošno zdravstveno nego.

37


usposobljene za splošno zdravstveno nego. Profesionalna pot te medicinske sestre – specialista zahteva dodatno usposabljanje in izobraževanje, ki omo-goča dodatne, razširjene in poglobljene kompetence in s tem povečuje profe-sionalno avtonomnost medicinskih sester, na kar je vezana tudi večja odgo-vornost. Različni avtorji in različni viri v uporabi obeh izrazov niso dosledni in natančni. Björnsdóttir in Thome v raziskavi v letu 2006 ugotovita, da med državami ni soglasja ne pri opredelitvah, predpisih in vlogah ne pri praksi medicinskih sester specialistov, niti v Evropi niti v izvenevropskem anglosa-ksonskem svetu (Björnsdóttir in Thome, 2006).

V definiciji in opisu karakteristike vloge medicinske sestre, ki jo ICN opre-deli kot advance practitioner/advanced practice nurse, ki predstavlja uradno ICN stališče v letu 2005 in sedanjo in prihodnjo vlogo v svetu, so opredeljene značilnosti:

Izobraževanje:zz izobraževanje na visoki ravni, zz formalno priznavanje (akreditirani ali odobreni) izobraževalnih programov,zz formalni sistem registracije, certificiranja in licenciranja.

Narava profesije:zz vključuje raziskovanje, izobraževanje, prakso in management,zz visoka stopnja strokovne avtonomije in samostojna praksa,zz »case management«,zz zahtevnejše ocenjevanje zdravstvenega stanja in odločanje o diagnostičnih

postopkih,zz priznane so klinične pristojnosti,zz zagotavljanje storitve svetovanja zdravstvenim izvajalcem,zz načrtovanje, izvajanje in vrednotenje programov,zz prva kontaktna točka za stranke.

Regulatorni mehanizmi (posebni državni predpisi v podporo NP/APN):zz pravica za diagnosticiranje, zz pooblastilo za predpisovanje zdravil, zz pooblastilo za predpisovanje zdravljenja, zz pooblastilo za napotovanje pacientov k drugim strokovnjakom,zz pooblastilo za sprejem pacienta v bolnišnico,zz z zakonodajo podeljen in varovan naziv (primer: »Nurse Practitioner/Ad-

vanced Practice Nurse«, zz uradno priznan naslov za medicinske sestre, ki delajo na teh vlogah. (Inter-

national Council of Nurses, 2005)

ICN-ov pogled poudarja, da je okvir za prakso medicinskih sester specia-listk odvisen od konteksta in opredeljen z milenijskimi ter regionalnimi, dr-žavnimi in lokalnimi potrebami.

38


3.2 Stališče nekaterih združenj medicinskih sester Podobno opredelitev je podalo tudi Švedsko strokovno združenje (Swedish

Association of Health Professionals), ki specializacijo opredeljuje kot »stro-kovno znanje s poznavanjem veščine na določenem področju zdravstvene nege« (International Council of Nurses, 2005).

American Nurses Association definira advanced practice registered nurse (APRN) kot »registrirano medicinsko sestro«, ki je pridobila napredno speci-alizirano klinično znanje in spretnosti za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Pričakuje se, da imajo te medicinske sestre magisterij ali doktorat. Gradijo na klinični praksi registriranih medicinskih sester, ki dokazujejo večje globine in širine znanja, večjo sintezo podatkov, povečano kompleksnost znanj in po-segov in pomembno samostojno vlogo. APRN je izraz, ki se kot dežnik upo-rablja za opredelitev teh vlog napredne prakse: registered nurse anaesthetist, certified nurse midwife, clinical nurse specialist, nurse practitioner (Internati-onal Council of Nurses, 2005).

Royal College of Nursing Australia je sprejel definicijo, ki advance prac-tice nurse opredeljuje kot prakso zdravstvene nege, ki uporablja poglobljena in razširjena znanja, izkušnje in veščine pri ocenjevanju, načrtovanju izvaja-nja, diagnozi in evalvaciji zdravstvene nege (International Council of Nurses, 2005).

National Council of State Boards of Nursing (ZDA) podaja opredelitev ad-vance practice nurse kot »izvajanje dejavnosti zdravstvene nege kot napredne prakse registriranih medicinskih sester. Obsega razširjen obseg zdravstvene nege v kategoriji, ki jo je odobril odbor (angl. board), z ali brez kompenzacije ali osebnega dobička. Vključuje področje prakse registrirane medicinske se-stre, vendar ni omejen le na opravljanje aktivnosti za oceno stanja, diagnosti-ciranje, predpisovanje zdravil, izbiranje, upravljanje in dispenzacijo terapev-tskih ukrepov, vključno s predpisovanjem zdravil, ki so v prosti prodaji, zdra-vil, ki se dobijo samo na recept, ter nadzorovanih snovi, temveč je razširjen v napredno prakso registrirane medicinske sestre z ustreznim izobraževanjem in certificiranjem« (International Council of Nurses, 2005).

Iz definicij, ki jih uporabljajo strokovna združenja medicinskih sester, re-gulatorna telesa in izobraževalne institucije lahko ugotovimo, da se termin medicinska sestra specialist uporablja za ožja strokovna področja, približana specializacijam zdravnikov, ter da termin advance practice nurse predstavlja medicinsko sestro, ki ima dodatna in razširjena teoretična in klinična znanja za izvajanje zdravstvene nege na ekspertnem nivoju. Ima razširjene pristoj-nosti znotraj določenega področja, vključno z diagnosticiranjem, predpiso-vanjem pregledov in testiranj, predpisovanjem zdravil in uvedbo zdravstvene nege ter zdravljenja.

Lorentzon (Lorentzon in Hooker, 2006) pravi, da pravzaprav ni pomemb-no, kako nazivamo osebo, ki izpolnjuje nalogo medicinske sestre specialista, medicinske sestre praktika ali licencirane medicinske sestre, dokler tim pri-marne zdravstvene oskrbe in pacienti enako razumejo izkušnje in naloge teh zdravstvenih delavcev.

39


3.3 Evropska unijaOdbor ministrov Sveta Evrope je na svojem 360. srečanju namestnikov

ministrov 26. maja 1983 sprejel priporočilo državam članicam za nadaljnje usposabljanje medicinskih sester. Glede na splošno povečanje stopnje izo-brazbe v državah članicah in vedno večja pričakovanja prebivalstva na podro-čju zdravstvenega varstva se odbor zaveda, da se kakovost zdravstvene nege lahko izboljša z dodatno usposobljenostjo medicinskih sester, zlasti na po-dročju kliničnih specializacij zdravstvene nege, izobraževanja, menedžmen-ta in upravljanja, ter da bi nadaljnje usposabljanje medicinskih sester moralo imeti pozitiven učinek, ne samo na promocijo zdravja, ki je trenutno eden od ciljev Sveta Evrope, ampak tudi na obvladovanje izdatkov na tem podro-čju s povečanjem kakovosti bolnišnične oskrbe ter krepitev vloge primarnega zdravstvenega varstva. Odbor je opredelil tudi definicijo medicinske sestre – kliničnega specialista:

Medicinska sestra je usposobljena za splošno zdravstveno nego, ki je prido-bila dodatne pristojnosti na določenem področju zdravstvene nege in te pri-stojnosti lahko izvaja v bolnišnici ali v skupnosti (Council of Europe, 1983).

3.4 Stališče Evropskega združenja organizacij medicinskih sester� EFNKoristi specializacije naj bi bile v vsakem poklicu usmerjene oziroma osre-

dotočene na prejemnika (bolnika/stranko/potrošnika), na profesijo, na prakso in na izvajalca. Verjetno je, da bo razvoj specializacij zdravstvene nege ključ-nega pomena pri spodbujanju rasti znanja in izkušenj v zdravstveni negi ter da temu sledi izboljšanje kakovosti oskrbe prebivalstva (European Federation of Nurses Associations, 2000).

EFN definicija medicinske sestre specialistke:Medicinska sestra specialist je medicinska sestra, ki je formalno izobražena in praktično usposobljena nad ravnjo splošne medicinske sestre (RN – Re-gistered Nurse) in s pooblastilom za opravljanje poklica, kot je medicinska sestra - specialist ali medicinska sestra z naprednimi znanji, v dejavnosti zdravstvene nege (European Federation of Nurses Associations, 2000).

Specializirana dejavnost vključuje sodobno zdravstveno nego in klinične veščine in s tem povezane naloge, svetovalne, raziskovalne, izobraževalne in vodstvene dejavnosti na področju specialnega področja. Kot specialistično izobraževanje je formalno priznan podiplomski študijski program, ki sledi izobraževanju splošne zdravstvene nege ter zagotavlja znanja in izkušnje, po-trebne za zagotovitev usposobljenosti v specializaciji. Nadaljnje izobraževa-nje, usposabljanje in kompetence se določijo glede na naloge, usposobljenost, izobraževanje in dejavnosti, ki jih bo opravljal specialist, in v skladu s pravili in predpisi, ki veljajo za medicinske sestre specialistke. Poklicni naziv medi-cinskih sester – specialistov, večinoma vključujejo označbo medicinska se-stra specialist v kombinaciji z nazivom specializacije (European Federation of Nurses Associations, 2000).

40


3.5 Zakonodaja Evropske skupnostiUredba, vezana na zdravstveno nego in medsebojno priznavanje poklicnih

kvalifikacij ter s tem omogočanje prostega gibanja strokovnjakov znotraj EU, je Direktiva 2005/36/EC, ki ureja poklicno dejavnost medicinskih sester in ba-bic (opredeljuje usposabljanje za poklic medicinske sestre in babice ter dejav-nosti, ki se v tem poklicu opravljajo), vendar ne ureja področja specialistične dejavnosti. Za področje specializacij v zdravstveni negi bi lahko prišle v po-štev le Direktiva 89/48/EGS in Direktiva 92/51/EGS, kot je bila spremenjena leta 1997 in dopolnjena z Direktivo 1999/42/ES. To temelji na razmišljanju o izobraževanju, usposabljanju ter strokovnih izkušnjah tistih, ki delajo v praski zdravstvene nege.

3.6 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)4

Mnoge države iščejo poti, kako izboljšati zdravstveno oskrbo z revizijo na-log in vlog zdravstvenih delavcev, vključno z medicinskimi sestrami. Razvoj novih in bolj naprednih vlog in nalog medicinskih sester lahko izboljša do-stopnost do zdravstvenega varstva v luči omejenih ali zmanjšanih kadrovskih virov pri zdravnikih.

OECD je v letu 2010 objavila raziskavo (Nurses in Advanced Roles – a descriptions and evaluation of experiences in 12 developed countries), ki jo je naročil Direktorat za zaposlovanje, delo in socialne zadeve, v kateri so raziskali in opisali izkušnje področja podiplomskih znanj v zdravstveni negi v dvanajstih razvitih državah5. Pri tem so raziskovalci izhajali iz definicije ICN--a iz leta 2008 (glej zgoraj), ob tem pa navedli, da večina nacionalnih definicij medicinskih sester s podiplomskimi znanji v splošnem vsebuje navedeno de-finicijo, čeprav so prilagojene vsakemu nacionalnemu kontekstu.

Bistvene ugotovitve iz raziskave kažejo, da so razlogi, ki so motivirali ra-zvoj novih vlog medicinskih sester, na prvem mestu izboljšanje dostopnosti do zdravstvene oskrbe v kontekstu pomanjkanja zdravnikov, zagotavljanje višje kakovosti zdravstvene oskrbe (npr. za kronične bolnike na primarnem nivoju), obvladovanje stroškov ter izboljšanje kariernih perspektiv medicin-skih sester.

Raziskovalci so v zvezi z nazivi ugotovili, da le ti variirajo med državami, odsevajoč različne naloge, ki jih imajo specialistke, stopnje specializacije ali osredotočenje na določene skupine pacientov.

Raziskava se je posebej omejila na dve glavni skupini, ki se pojavljata v več državah:

medicinska sestra praktik (nurse practitioner – NPs) in medicinska sestra klinični specialist (clinical nurse specialist - CNss). Medicinska sestra praktik

4 Organisation for Economic Co-operation and Development združuje 34 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikujejo globalne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Skupina držav OECD z manj kot 1/5 svetovnega prebivalstva ustvari skoraj 3/5 svetovnega BDP.

5 Avstralija, Belgija, Kanada, Ciper, Češka, Finska, Francija, Irska, Japonska, Poljska, Združeno kraljestvo ter Združene države Amerike.

41


običajno deluje v primarnem zdravstvenem varstvu in zagotavlja niz stori-tev, ki bi jih sicer lahko izvajal zdravnik (npr. biti prvi stik s pacienti z lažji-mi obolenji, izvajati rutinsko spremljanje pacientov s kroničnimi boleznimi, predpisovanje zdravil ali naročanje preiskav). V veliki meri to vključuje pre-nos nalog od zdravnikov na medicinske sestre z glavnim ciljem zmanjševati učinke pomanjkanja zdravnikov, izboljšati dostopnost do zdravstvene oskrbe in zmanjšati stroške. Na drugi strani pa medicinske sestre klinični specialisti običajno delujejo v bolnišnicah, kjer njihove odgovornosti zajemajo izvajanje izobraževanja ter vodenja zdravstvene nege za zagotavljanje visokih standar-dov kakovostne oskrbe in varnosti pacientov (Delamaire in Lafortune, 2010).

Število medicinskih sester s podiplomskimi znanji, specialistk, je še vedno majhno v primerjavi s številom vseh medicinskih sester, tudi v državah, ki imajo najdaljšo tradicijo na tem področju (ZDA: NPs = 6,5 %, CNss = 2,5 %; Kanada: NPs = 0,6 %, CNss = 0,9 %).

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo države različne zahteve po izo-braževanju za pridobitev specializacije, a v večini držav se zahteva magisterij (Delamaire in Lafortune, 2010). Nekatere države, kot so Ciper, Irska, Češka, Francija, Poljska, Velika Britanija, se poslužujejo reševanja problema prenosa del in nalog z zdravnika na medicinsko sestro ter izvajanja bolj zahtevnih in kompleksnih nalog v zdravstveni obravnavi tudi s specializacijami, kot obliko podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi. Tudi to je sprejemljiva pot, zlasti tam, kjer so omejitve za izvajanje magistrskega študija v večjem obsegu zaradi pomanjkanja visokošolskih učiteljev. Čas trajanja specializacije je 12 do 18 mesecev (Delamaire in Lafortune, 2010).

Raziskava je v splošnem dokazala, da lahko vključevanje medicinskih se-ster s podiplomskimi znanji izboljša dostopnost do storitev in zmanjšuje ča-kalne dobe. Medicinske sestre specialistke so usposobljene, da zagotavljajo enako kakovost zdravstvene oskrbe kot zdravniki za določeno vrsto pacientov, vključujoč tiste z lažjimi boleznimi in tiste, ki potrebujejo rutinsko spremlja-nje. Večina evalvacij je pokazala na visoko stopnjo zadovoljstva pacientov, predvsem zaradi tega, ker so medicinske sestre posvetile več časa pacientom ter jim posredovale informacije in jim dale možnost posvetovanja. Nekatere evalvacije so želele prikazati vpliv na stroške. Ko nove vloge vključijo nadome-stilo nalog, je učinek bodisi v zmanjšanju stroškov ali pa nevtralen. Prihranek na stroških dela medicinskih sester v primerjavi z zdravniki je mogoče izrav-nati z daljšim časom, namenjenim posvetom, večjemu številu napotitev paci-entov naprej in včasih večjemu naročanju preiskav (Delamaire in Lafortune, 2010). Raziskava je pokazala štiri glavne faktorje, ki lahko delujejo kot oviralci ali spodbujevalci razvoja vlog medicinskih sester specialistk: poklicni interes, organizacija zdravstvenega varstva in financiranje, zakonodaja in regulacija ter izobraževanje in usposabljanje.

Raziskava o globalnih trendih razvoja nalog medicinskih sester specia-listk (An International Survey on Advanced Practice Nursing Education, Practice and Regulation), ki je raziskovala nomenklaturo poklicev, stopnjo in vrste izobraževanj za specializacijo, izvajanja dejavnosti, področja spe-

42


cializacij, regulatorne politike in politično okolje, je zajela 32 držav. Identi-ficirali so trinajst različnih nazivov v nomenklaturi poklicev, specialistično izobraževanje je bilo omogočeno v 71 % držav, med temi jih je bilo 51 % magistrskih študijskih programov, kot najbolj prevladujoč način. Dvaintri-deset držav ima formalno priznavanje specializacij, od teh, jih 48 % licencira in relicencira, najpogosteje z zahtevami po stalnem izobraževanju in kli-ničnem delu. Največjo podporo vlogi medicinskih sester specialistk nudijo domača strokovna združenja medicinskih sester (92 %), posamezne medi-cinske sestre (70 %) in vlade (86 %), medtem ko največ nasprotovanja prihaja od domačih zdravniških združenj (83 %) in posameznih zdravnikov (67 %) (Pulcini idr., 2010).

4 Stanje v Sloveniji Smo na dobri poti (referenčne ambulante), da naredimo prve korake v

smeri prenosa del in nalog med zdravniki in diplomiranimi medicinskimi se-strami na primarnem nivoju ter s tem omogočimo večjo dostopnost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave. Zaradi pomanjkanja zdravnikov bodo do-ločene skupine kroničnih pacientov tudi v Sloveniji vodile diplomirane medi-cinske sestre, ki bodo predhodno za prevzemanje te odgovornosti izobražene. Vsebine, obseg in izvajalci izobraževanja še niso znani, skupina imenovana s strani Ministrstva za zdravje je zadolžena za celostno izvedbo projekta, tudi izobraževanja.

Kaj je tisto, kar moramo pri prenosu del in nalog in pri oblikovanju novih vlog diplomiranih medicinskih sestre v slovenskem zdravstvenem sistemu ve-deti?

Države, ki se podajajo v prenos del in nalog ali imajo s tem že bogate izku-šnje, so že vzpostavile univerzitetni študij zdravstvene nege, ki se je razvil iz visokostrokovnega programa (Delamaire in Lafortune, 2010). Univerzitetni programi dajejo medicinskim sestram poleg strokovnega znanja na splošnih in specialnih področjih še širšo usmerjenost v potrebe pacienta in družbe ter prepoznavanje novih vlog v zdravstveni obravnavi, vključevanje v razvojno delo, kot je spremljanje in zagotavljanje kakovosti, varnosti pacientov, in pre-vzemanje odgovornosti za lastno delo. To je izhodišče za nadaljnja podiplom-ska znanja in prevzemanje del in nalog.

V Sloveniji še nimamo razvitih univerzitetnih programov, ker slovenska zakonodaja predpisuje, da morajo imeti nosilci predmetov v teh programih najmanj doktorat znanosti in izvolitev najmanj v naziv docent, kar ni primer-ljivo s pogoji, ki jih morajo imeti učitelji na univerzah v EU. Na drugi strani pa EU direktiva predpisuje, da morajo biti nosilci predmetov učitelji zdra-vstvene nege, ki pa jih v Sloveniji v takem številu in pod temi pogoji nimamo, zato imajo vse šole v okviru univerz in izven njih akreditirane visokošolske strokovne programe zdravstvene nege. Izvajanje univerzitetnega programa s tujimi visokošolskimi učitelji bi bilo zahtevno, prav tako pa zakonodaja ome-

43


juje delež izvedbe predmetov v tujem jeziku na prvi stopnji, na drugi stopnji pa teh omejitev ni. Uvedba univerzitetnega študija bi tudi globoko posegla v srednješolsko izobraževanje, saj srednješolski programi zdravstvene smeri nimajo splošne mature.

Rešitev za dvig izobrazbe in pridobitev potrebnega znanja v zdravstveni negi je tako bolonjski sistem, ki ponuja možnosti 3 + 2 (visokošolski strokovni študij in strokovni magisterij), ki v takšnih primerih lahko nadomešča univer-zitetno izobraževanje. Tako so v Sloveniji že razviti magistrski študiji zdra-vstvene nege, ki se izvajajo od 2007 naprej na štirih šolah, ob izdatni pomoči visokošolskih učiteljev zdravstvene nege iz tujine. Tako šele z doseženim ma-gisterijem slovenski magistrant doseže univerzitetno izobrazbo diplomantov v večini držav OECD.

Pot razvoja magistrskih študijev je za zdravstveno nego v Sloveniji primer-na in je v skladu z ICN usmeritvami in prakso držav OECD. Vstopna pot za pridobitev znanj za prevzem del, nalog in odgovornosti na določenih podro-čjih naj v prihodnosti postane zaključen magistrski študij zdravstvene nege.

5 ZaključekPodiplomska znanja v zdravstveni negi postajajo nujna za zagotovitev ka-

kovostne in varne obravnave in oskrbe bolnikov ter blaginjo uporabnikov. Že zgodaj v svojem razvoju je profesija zdravstvene nege spoznala, da nekatere potrebe prebivalstva in nekatera – posebna okolja, v katerih se izvaja zdra-vstvena nega, zahtevajo izvajalce s posebnimi in specializiranimi znanji, vešči-nami in spretnostmi, ki so jih lahko učinkovito in uspešno pridobili v splošnem dodiplomskem izobraževalnem programu za zdravstveno nego. Demografske in morbiditetne spremembe populacij, globalizacija zdravstvene oskrbe, tež-ja dostopnost do zdravnikov, eksponencialno povečevanje števila pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, omejeni viri ter hiter razvoj profesije zdravstvene nege nudijo možnosti medicinskim sestram, da ustvarjajo krea-tivne in pametne odgovore na potrebe po zdravstveni oskrbi. Ti pritiski lahko nudijo čvrste možnosti v prihodnjih letih za razmah vlog in nalog medicinskih sester v reševanju prej naštetih naraščajočih problemov. Razvite države so na različnih stopnjah implementacije novih nalog medicinskih sester specialistk. Prav ta različnost v razvitosti in prehojena pot drugih je odlična možnost za države, torej tudi za Slovenijo, ki še razmišljajo o uvedbi teh novih vlog me-dicinskih sester, da se uče na izkušnjah tistih, ki so že dolgo tega stopili na to pot, upoštevajoč potencialne dobrobiti in stroške uvajanja specializacij in po-sebej strategij, ki so lahko uporabljene za premagovanje morebitnih preprek za implementacijo.

Jutrišnji zdravstveni delavci bodo morali imeti široka in integrirana bazična znanja, kombinirana z razširjenim repertoarjem kliničnih, komunikacijskih in interpersonalnih spretnosti, kot tudi sposobnost krmariti med socialnimi in etičnimi vprašanji, ki se bodo pojavljala dnevno (Affara, 2010).

44


LiteraturaEuropean Federation of Nurses association. Recommendations for a European Fra-

mework for Specialist Nursing Education. Paris: European Federation of Nurses association; 2000.

Affara F. Global Issues and Trends in Nursing Education. Geneva: International Co-uncil of Nurses; 2010.

Björnsdóttir K, Thome M. Specialist in Nursing: Role, Regulations and Education. Nurs J 2006; 1(1): 36-28.

Chiarella M. Advanced nursing practice. J Adv Nurs 2006; 53: 276-7.Council of Europe. Recommendations on further training for nurses. Strasbourg: Co-

uncil of Europe; 1983.Curson JA, Dell ME, Wilson RA, Bosworth DL, Baldauf BL. Who does workforce

planning well? Workforce review team rapid review summary. Int J Health Care Qual Assur; 2010; 23: 110-9.

Delamaire, Marie-Laure, in Gaetan Lafortune. Nurses in Advanced Roles. Pariz: OECD, 2010.

Duffy E. Envolving Roel and Practice Issuews: Nurses Practitioners in Australia. Monash University-The Faculty of Medicine, Nursing and Health Science, 2000. Dostopno na: http://66.219.50.180/NR/rdonlyres/ejad2flri2tv6zyyn6r6ykycyr vmexkaomow2aim7ee7o7bqivflytixq4h4z6veccybqxkk3pi5xcll6tvjejyagne/NPA-ustralia.pdf (Datum dostopa: 20. 1 2011).

International Council of Nurses. ICN Regulation terminology - Version 1. Geneve: International Council of Nurses; 2005.

Nurse Practitioner/Advanced Practice Network -Definition and Caracteristics of the Role, 2005. Dostopno na: http://66.219.50.180/inp%20apn%20network/practi-ce%20issues/role%20definitions.asp (Datum dostopa 10. 1. 2011).

Nursing regulation guidebook: from principle to power. Montaža Fadva Affara in Margretta Madden Styles. Geneve: International Council of Nurses; 1992.

Lorentzon M., Hooker JC. Nurse Practitioners, Practice Nurses and Nurse Special-sits: what's in a name? J Adv Nurs 2006; 53: 273-4.

Pulcini J, Jelic M, Gul R, Yuen Loke A. An International Survey on Advanced Practice Nursing Education, Practice and Regulation. J Nurs Scholarsh 2010; 42: 31-9.

Schober M. Advanced nursing practice: an emerging global phenomenon. J Adv Nurs 2006; 53: 275-6.

White M. Nurse practitioner/ advenced practice nursing roles in the United Kingdom. Chair, Royal College of Nursing, UK Nurse Practitioner Association; 2001. Dosto-pno na: http://66.219.50.180/NR/rdonlyres/ejn2j3ngd5zsfjjs22ewyeff4xyzpowxihg erxl53tyowim6zlfxzhigdcudyu5wnestftwi5bbt6dse5p32fuj6exh/NPUK.pdf (Datum dostopa: 20. 1 2011).

45


Specializacije in specialna znanja v zdravstveni negi v Sloveniji – vidik potreb zdrave in bolne populacije, zdravstvenega sistema in družbe

Nursing specializations and advanced practice skills in Slovenia – perspective of healthy and ill populations, the health care system and the society

dr. Tit AlbrehtRadivoje Pribaković Brinovec

IZVLEČEKSpecializacije v zdravstveni negi postajajo del vsakdana sodobne organiziranosti

zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti v različnih zdravstvenih sistemih. S to novo priložnostjo za kakovostni preskok se sedaj soočamo tudi v Sloveniji.

Demografske spremembe, epidemiološki prehod, intenzivnejša obravnava bolnikov v zdravstvenem sistemu, izzivi obvladovanja kroničnih bolezni s promocijo zdravja in preventivo ter nova opredelitev strokovnih kompetenc različnih profilov v zdravstve-nem timu so tisti izzivi, ki se ponujajo v sedanjem trenutku in v naslednjem obdobju.

Odgovorov na izzive je več, med njimi pa je tudi spremenjena paradigma in dru-gačna obravnava kroničnih bolezni, ki zahteva dodatna, nova znanja in večjo vlogo zdravstvene nege. Specializacija v zdravstveni negi ponuja odgovore na zahteve bolj celovite, kakovostnejše in bolj koordinirane obravnave kroničnih bolnikov.

Ključne besede: specializacije, zdravstvena nega, staranje, epidemiologija, zdra-vstveno varstvo

ABSTRACTNursing specializations are becoming an integral part of modern health care servi-

ce provision, regardless of health care system type. Slovenia is now presented with an opportunity to implement nursing specializations and help significantly improve the quality of nursing care.

The main present and future challenges facing Slovenian health care system include demographic changes, epidemiological transition, provision of improved patient care, health promotion and preventive measures aimed at curbing chronic disease inciden-ce, and a re-definition of professional skills required by different groups of health care professionals.

These challenges can be answered in many ways, starting with a new chronic dise-ase paradigm and a new approach to treating chronic diseases which calls for additi-

dr. Tit Albreht, dr.med.Inštitut za varovanje zdravja Republike [email protected] Pribaković BrinovecInštitut za varovanje zdravja Republike [email protected]

46


onal, advanced skills and more significant role of nursing. Nursing specialization will help satisfy the need for comprehensive, high-quality and coordinated chronic patient treatment.

Key words: specializations, nursing, ageing, epidemiology, health care

1 UvodSpecializacije v zdravstveni negi so novejša oblika usmerjenega izpopol-

njevanja medicinskih sester na posameznih specialističnih področjih, kjer so potrebna dodatna in specialna znanja za ustrezno delo s specifičnimi popu-lacijami bolnikov. Pri tem ne gre le za znanja, temveč tudi za veščine, ki jih je na nekaterih strokovnih področjih in specialnostih potrebno obvladati. De-loma se je potreba po takšnem razvoju znanja in veščin razvila na področjih, ki jih zdravniki sploh niso pokrivali ali pa je bil njihov vložek nezadosten ali neustrezen. Celovito zdravstveno varstvo namreč pomeni ne le vključevanje različnih profilov v oskrbo bolnika s kronično boleznijo (ali celo z več bole-znimi), temveč tudi zagotavljanje tistih oblik nege in oskrbe, ki jih ti bolniki do sedaj še niso bili deležni. V tem smislu je seveda razvoj specializirane oskr-be na področju zdravstvene nege komplementarni prispevek stroke k celoviti obravnavi tako zdrave kot bolne populacije. S stališča zdravstvenega sistema pa na ta način pridobimo bolj celovit pristop in hkrati tudi možnost, da iz-boljšamo kakovost dela tako na področju promocije zdravja kot tudi pri delu s kroničnimi bolniki.

2 Breme kroničnih bolezni v današnjem času – usmerjanje posameznih profilov v različne segmente integriranega zdravstvenega varstvaStaranje prebivalstva prinaša s seboj izziv naraščajočega števila starejšega

prebivalstva, saj smo sedaj tudi že v Sloveniji priča izrazitemu podaljševanju pričakovanega trajanja življenja in s tem tudi bistveno večjim izzivom zdra-vstvenega varstva te velike skupine prebivalcev Slovenije. Že danes je po po-datkih SURS-a v Sloveniji delež prebivalcev starejših od 65 let presegel 16 %, do leta 2020 pa naj bi jih bilo že eno petino. Potrebe na ravni populacije se bodo spričo tako velike populacije starostnikov, ki so bistveno pogosteje kro-nično bolni, močno povečale. Zaradi večje prevalence kroničnih bolezni je potem nekaj kvantitativnih elementov, ki prispevajo k povečanemu povpraše-vanju po zdravstvenih storitvah kot tudi po storitvah socialnega varstva. To se kaže predvsem v večjem številu obiskov v ambulantni zdravstveni dejavnosti, v večji stopnji hospitalizacije in v večji potrebi po različnih posegih ter posle-dično tudi rehabilitaciji. Proces progrediranja kroničnih bolezni pa seveda v končni fazi privede tudi do krnitve možnosti za celovito samostojno življenje in do potrebe po tuji pomoči, kar v nadaljevanju sicer zadeva bolj socialni kot

47


zdravstveni sektor, vendar pa je vseeno osnovni vzrok za tovrstne težave v problematiki, povezani z zdravjem.

Tako bo potrebno zaradi staranja prebivalstva in spričo bremen, ki jih le-to prinaša, ter tudi zaradi podaljševanja aktivnega dela življenja zelo veliko po-zornosti nameniti promociji zdravja in s tem ohranjanju zdravja in vitalnosti skozi daljše življenjsko obdobje, saj bodo na tak način zagotovljeni pogoji za bolj skladen družbeni razvoj in za zmanjšanje bremena, ki ga prinašajo delovna ne-zmožnost, prezgodnja zbolevnost in prezgodnja umrljivost. V Sloveniji smo na tem področju v zadnjih 30 letih naredili zelo veliko. Vendar pa bodo prihodnje izboljšave le postopne in zelo odvisne od integriranega pristopa k zdravstvene-mu varstvu aktivnega prebivalstva, ki bo postalo sodobna 'ogrožena skupina'.

Tretji vzrok za potrebe po spreminjanju vzorca zdravstvenega varstva pa leži v spremenjeni epidemiološki situaciji, kjer prihaja do zmanjšanja zbolev-nosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, po drugi strani pa zelo hitro naraščajo rakave bolezni. Le-te so v svoji obravnavi bolj kompleksne in zah-tevajo pristop integriranega zdravstvenega varstva. Njihova obravnava je spe-cifična zaradi več vzrokov, med njimi so najbolj pomembni: koncentriranost obravnave v prvem letu (ko je potrebno zaradi doseganja ozdravitve ali pa vsaj čim daljše remisije angažirati vse predvidene vire), potreba po stalnem izobra-ževanju in promociji (zaradi zavedanja o možnostih za preprečevanje in zgo-dnje odkrivanje rakavih bolezni), potreba po paliativni oskrbi in rehabilitaciji.

Vse našteto bo povečevalo nominalne zdravstvene potrebe prebivalcev Slovenije, obenem pa tudi potrebe posameznih ustanov, tako v zdravstvenem kot tudi v socialnem varstvu. Pri tem bo tudi veliko pogosteje potrebna timska obravnava, v okviru katere bodo morali sodelovati usmerjeni strokovnjaki z različnih področij.

V Sloveniji se že nekaj časa srečujemo s pomanjkanjem števila zdravnikov in pred nekaj leti tudi pomanjkanjem medicinskih sester. Ta podatek je po-memben zaradi tega, da ugotovimo, kako lahko sami sledimo spremenjenim potrebam prebivalstva in povečevanju povpraševanja po zdravstvenih stori-tvah. Ob tem je tudi pomembno, kakšno lastno amortizacijsko kapaciteto za spremembe in kratkoročne prilagoditve ima določen zdravstveni sistem.

Končno se zdravstveni sistem mora odzivati tudi pri spremembah v pri-stopih k obravnavi tako bolnikov kot tudi zdrave populacije, ki je vključena v zdravstveno-promocijske programe. Po eni strani je celoten sistem soočen s stalnim trendom povečevanja intenzivnosti obravnave kroničnih bolnikov, ki sega od obsega in hitrosti obravnave ob postavitvi diagnoze in vse do krajših hospitalizacij in do preusmeritve klasičnih hospitalizacij v dnevne in ambu-lantne obravnave. Takšno povezovanje intenzivnosti obravnave pa ne le da zahteva dodatne kadre, ampak zahteva tudi večjo stopnjo njihove usposoblje-nosti za tovrstno delo, saj se skrajšuje kontaktni čas med bolnikom in zdra-vstvenim osebjem. To pomeni, da morajo biti vse intervencije usmerjene in opravljene na kakovosten profesionalen način. Zaradi potreb po obvladova-nju problematike kroničnih nenalezljivih bolezni je nastalo tudi več progra-mov promocije zdravja in preventivnih programov, usmerjenih predvsem v

48


sekundarno preventivo. Ti programi so v zadnjih desetih letih postali mnogo obsežnejši, s tem pa se povečuje tudi njihova zahtevnost in potrebe po novih kadrih z usmerjenimi znanji.

Med rešitvami, ki se jih pogojno omenja, je tudi substitucija oziroma na-domestitev zdravnika, pri čemer se določene naloge in kompetence prenesejo z zdravnika na medicinsko sestro (Laurant idr., 2004), ki ima zadostna znanja, da se bo lahko vključila v tako intenzivirano obravnavo bolnikov. Po drugi strani pa je dejstvo, da študira velik delež populacije mladih. Ti vsi bodo ostali delovno aktivni dolgo časa, kar pomeni, da bodo mnogi med njimi še zaposle-ni in delali ob zdravljenju vsaj ene kronične bolezni. To seveda pomeni tudi to, da je integracija znanja in zmogljivosti nujna.

Seveda pa ni vse v prenosu kompetenc, temveč je še veliko različnih strokovnih nišnih področij, kjer bi bilo svetovalno in vzgojno delo ter vlo-ga medicinske sestre izrednega pomena. Tu gre tako za posamezne elemen-te obravnave bolnikov, pri katerih je vloga medicinske sestre zaradi njenih znanj s področja zdravstvene nege neizogibna. Poleg tega pa se soočamo tudi s številnimi izzivi, ki jih prinašajo instrumentalni in operativni posegi, različni pripomočki ter prilagoditve, s katerimi se je potrebno soočiti in tudi ustrezno urediti in organizirati življenje na novo.

Področje, ki ga ob razvoju specializacij medicinskih sester velja posebej omeniti, je področje koordiniranja zdravstvene oskrbe kroničnih bolnikov. Pri tem se srečujemo na eni strani s problematiko kompleksnosti različnih ele-mentov obravnave teh bolnikov in z izzivom, kako to obravnavo koordinirati, po drugi strani pa gre za potrebo po kakovostnem in celovitem spremljanju takih bolnikov znotraj posameznega zdravstvenega problema oziroma bolezni.

3 RazpravaZdravstveno varstvo v Sloveniji potrebuje nekaj novih paradigem. Med

temi je zagotovo tudi vključevanje medicinskih sester v specializirano in bolj usmerjeno obravnavo bolnikov, pri kateri bodo različni profili zdravstvenega osebja obvladovali različne segmente oskrbe in s tem zagotavljali večjo kako-vost le-te. Velja tudi poudariti, da je na številnih področjih potrebno vključiti v bolj timsko in celovito obravnavo določene kategorije bolnikov, ki sedaj ta-kšne stopnje celovitosti niso bili deležni.

V prejšnjem podpoglavju smo poskušali orisati številne okoliščine in vzro-ke, zaradi katerih bo zdravstveni sistem moral poiskati inovativnejše rešitve za obravnavo bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi ter za preprečevanje le-teh. Dosedanji model akutne obravnave bolnikov, ki temelji na odzivanju na akutni 'pojav' novih primerov bolezni in ki je izrastel iz modela pri nalezljivih boleznih, sedaj odpoveduje. Če se izrazimo z epidemiološkim izrazjem, bi lahko rekli, da gre za razmerje med incidenco in prevalenco. Pri nalezljivih boleznih je prva seveda mnogo bolj pomembna, čeprav smo s kronificiranjem nekaterih nalezljivih bolezni tudi pripeljali do stanja, ko je tudi v tej skupini prevalenca

49


postala pomembna. Vsekakor pa je veliko število bolnikov, ki so v različnih fa-zah kroničnih nenalezljivih bolezni, tisto, ki zahteva tako celovitejšo oskrbo kot delitev vlog. Klasična medikocentrična paradigma pri tem ni več zadostna niti najbolj ustrezna. Pri tem gre tako za vstopanje v različne faze obravnave, kjer je pomembno tudi svetovanje bolniku in njegovo usmerjanje, kot tudi pomen, ki ga ima za bolnika ustrezna koordinacija postopkov in obravnave.

Na področju promocije in preventive, tudi sekundarne in terciarne, pa so prav tako neprecenljiva znanja, ki jih lahko ponudijo izkušeni specialisti s po-sameznega strokovnega področja, med temi so vsekakor v ospredju specialist-ke zdravstvene nege.

4 Sklepne misliSpecializacije medicinskih sester prinašajo v zdravstveni sistem novo ka-

kovost, ki jo je potrebno ustrezno umestiti v obravnavo tako zdravih kot bol-nih oseb. Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti obravnave kroničnih bolnikov se spreminjajo ustaljeni vzorci delitve vlog med profili, povečuje pa se tudi povpraševanje po številnih usmerjenih storitvah, za katere je potreben razvoj dodatnih znanj, ki jih ni smotrno koncentrirati v samo enem profilu. Spe-cializacije medicinskih sester tako lahko prispevajo k okrepitvi vloge multi-profesionalnega in multidisciplinarnega zdravstvenega tima na vseh ravneh in zagotovijo v tem timu tudi tista znanja in veščine, ki jih do sedaj nismo zado-voljivo pokrivali. Pri tem ne gre za 'varčevalne ukrepe' zaradi večanja stroškov zdravniškega dela. To bi bilo banaliziranje, ki je neprimerno. Končno bodo specialistke zdravstvene nege na posameznih področjih lahko opravljale vlogo koordinatoric oskrbe, kar je funkcija, ki je mnogokrat tudi 'nepokrita' in zara-di katere predvsem bolniki niso vedno optimalno obravnavani.

Pomembno pa je jasno opredeliti mesto specialist zdravstvene nege, na-tančno določiti njihove kompetence in vlogo v obravnavi tako zdrave kot bol-ne populacije v Sloveniji.

LiteraturaLaurant M, Reeves D, Hermens R, Braspenning J, Grol R, Sibbald B. Substitution of

doctors by nurses in primary care. Cochrane Database Sys Rev 2004 (4).

50


Specializacija zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev glede na Zakon o zdravstveni dejavnosti

Specialization for health care professionals and non-medical professionals under the Health Services Act

Tina Jamšek

IZVLEČEKV Republiki Sloveniji je glede na zakonodajo omogočena specializacija vsem zdra-

vstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo ali visoko strokovno izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo. Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da se zdravstve-ni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo ali visokošolsko strokovno izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo specializirajo za opravljanje zahtevnejših nalog na posame-znih ožjih strokovnih področjih. Specializacija traja najmanj eno leto in največ štiri leta. Specializacija obsega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s programom specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom. Ministrstvo za zdravje odobri specializacijo zdravstvenim delavcem z visoko in univerzitetno izo-brazbo na predlog delodajalca. Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo strokovno izobrazbo pa specializacijo odobri vodstvo zdravstvenega zavoda, v katerem so zaposleni, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca pa ministrstvo. Pra-vilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev kot pogoj za odobritev specializacije določa opravljen strokovni izpit in potrebno delo v zdravstve-ni dejavnosti v skladu s programom specializacije. Specializanti opravljajo program specializacije pod vodstvom glavnega oziroma neposrednega mentorja. Specializant lahko v času specializacije opravlja samostojno le dela in naloge, za katere je uspo-sobljen, dela in naloge s specialističnega področja pa le pod nadzorom glavnega ali neposrednega mentorja. Ko specializant opravi predpisan program specializacije, lah-ko pristopi k specialističnemu izpitu. Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, ministrstvo izda potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu podeli naziv spe-cialista ustrezne specialnosti. S tem dobi poklicno kvalifikacijo ustrezne specialnosti.

Ključne besede: specializacija, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Slovenija

ABSTRACTSlovenian legislation provides the option of specialization to all health care profes-

sionals and non-medical professionals with a degree from a higher vocational school or from a university. The Health Services Act defines specialization as a course of study for those health care professionals and non-medical professionals with a degree from a higher vocational school or from a university who wish to become specialized in per-forming advanced tasks in specific professional fields. Specializations can take one to four years, and include gaining theoretical knowledge and performing practical trai-ning according to the specialization program. The program ends with a specialization

Tina JamšekMinistrstvo za [email protected]

51


examination. The Ministry of Health approves specialization for health care profes-sionals with a degree from a vocational college or from a university at the employer's proposal. For those health care professionals and non-medical workers with a degree from a higher vocational school, specialization must be approved by the management of the health care institution where they are employed, or, in the case of a private he-alth care professional, by the Ministry of Health. Rules on the specialization of health care professionals and non-medical professionals state that a specialization will be approved if the applicant has passed the specialization examination and met all he-alth care practice requirements in the specialization program. Specialization students follow the program under the mentorship of their principal (immediate) mentor. Du-ring the time of specialization, students are only allowed to independently perform interventions and tasks for which they have been trained. All interventions and tasks from their field of specialization may only be conducted under the supervision of their principal (immediate) mentor. When a specialization student successfully concludes their specialization program, they may apply for the specialization examination. The Ministry of Health issues a specialization examination certificate to all specialization students who pass the examination. At the same time, they obtain the title specialist in a certain field, which means that they have been awarded a professional qualification in that field.

Key words: specialization, Health Services Act, Slovenia

V Republiki Sloveniji je glede na zakonodajo omogočena specializacija vsem zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo ali visoko strokovno izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo. Medtem ko se za zdravnike in doktorje dentalne medicine glede specializacije uporablja Zakon o zdravni-ški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08-ZPa-cP in 58/08) ter za magistre farmacije Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, 36/04 – uradno prečiščeno besedilo), je za preostale zdravstvene de-lavce in zdravstvene sodelavce, tudi za višje in diplomirane medicinske sestre, relevanten Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS; št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E in 77/08-ZDZdr; v na-daljnjem besedilu: zakon), ki bo tudi predstavljen v nadaljevanju.

Zakon določa subjekte, ki lahko specializirajo, ter organ odobritve spe-cializacij. Za postopek opravljanja specializacije, postopek opravljanja spe-cialističnega izpita, pripravljavce posamezne specializacije, dolžino trajanja, pooblaščene izvajalce zdravstvene dejavnosti in imenovanje mentorjev zakon nakazuje na podzakonski predpis oziroma je v tem delu zakon pomanjkljiv.

Glede na izrecno zakonsko pooblastilo je ministrstvo za zdravje v skladu z drugim odstavkom 68. člena v letu 2004 objavilo Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37/04, 25/06, 113/06 in 2/09; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), s katerim se je prenehal uporabljati še v bivši SFRJ sprejeti Pravilnik o specializaciji delavcev na podro-čju zdravstvenega varstva.

Zakon določa, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo ali vi-soko strokovno izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo specializirajo za opra-vljanje zahtevnejših nalog na posameznih ožjih strokovnih področjih. Pome-na specializacije zakon ne poda, je pa definicija določena v 1. členu pravilnika,

52


ki določa, da je specializacija posebna oblika strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje zahtevnejših nalog na posameznih ožjih strokovnih področjih zdravstvene dejavnosti.

Specializacija traja najmanj eno leto in največ štiri leta. Specializacija ob-sega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s pro-gramom specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom.

Minister za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) določi vrste, pro-grame specializacij in njihovo trajanje ter potrebno delo v zdravstveni de-javnosti v skladu s katedrami ustreznih fakultet in visokih strokovnih šol ter pristojnimi razširjenimi strokovnimi kolegiji. Ker ima v skladu z zakonom Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor-nica) javno pooblastilo za načrtovanje specializacij in specialističnih izpitov, bo ministrstvo predvidoma z naslednjo spremembo pravilnika za področje zdravstvene in babiške nege vključilo zbornico kot organ, ki določi vrste in programe specializacij za področje zdravstvene in babiške nege.

Odobritev specializacije, ki jo predlaga delodajalec oziroma zasebni zdravstveni delavec sam zase, je odvisna od stopnje izobrazbe kandidata in kadrovskih normativov, izhajajočih iz plana zdravstvenega varstva, v prime-ru zdravstvene in babiške nege pa bi morala biti odobritev specializacije v skladu z načrtom, ki ga predlaga zbornica. Ministrstvo odobri specializacijo zdravstvenim delavcem z visoko in univerzitetno izobrazbo na predlog de-lodajalca. Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo stro-kovno izobrazbo pa specializacijo odobri vodstvo zdravstvenega zavoda, v katerem so zaposleni, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca pa mini-strstvo.

V primerih, ko je odobritev specializacije vezana na predlog delodajalca, specializantu, ki mu je pred potekom odobrene specializacije prenehalo de-lovno razmerje pri delodajalcu, za potrebe katerega je bila specializacija odo-brena, ta specializacija preneha. Specializacija se lahko nadaljuje pri drugem delodajalcu, v kolikor je to v skladu z mrežo.

Zakon daje možnost specializacije na področju zdravstva tudi osebam, ki niso v delovnem razmerju. Takim nezaposlenim zdravstvenim delavcem in sodelavcem ne glede na stopnjo izobrazbe specializacijo odobri ministrstvo.

Pravilnik kot pogoj za odobritev specializacije določa opravljen strokovni izpit in potrebno delo v zdravstveni dejavnosti v skladu s programom specializacije.

Specializanti opravljajo program specializacije pri izvajalcih javne zdra-vstvene mreže, ki jih pooblasti minister. V času opravljanja specializacije ima specializant glavnega in neposrednega mentorja. Glavni mentor je odgovoren za podrobno določitev posameznih delov specializacije na podlagi programa specializacije ter za spremljanje in pravilno izvajanje celotne specializacije. Plačilo mentorskega dela je opredeljeno v kolektivni pogodbi.

Specializant lahko v času specializacije opravlja samostojno le dela in na-loge, za katere je usposobljen, dela in naloge s specialističnega področja pa le pod nadzorom glavnega ali neposrednega mentorja.

53


Ko specializant opravi predpisan program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu. Specialistični izpit se opravlja pred tričlansko izpi-tno komisijo, ki jo ministrstvo na predlog pristojne katedre imenuje izmed fakultetnih učiteljev. Specialistični izpit obsega praktični in teoretični del ter zagovor pisne naloge.

Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, ministrstvo izda potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in podeli naziv specialista ustrezne speci-alnosti. S tem dobi oseba poklicno kvalifikacijo ustrezne specialnosti.

V primerjavi z ureditvijo specializacij zdravnikov v Zakonu o zdravniški službi, je ureditev specializacij drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v zakonu še pomanjkljivejša. Zakon o zdravniški službi namreč predvideva specializacijo za vse zdravnike, saj je specializacija pogoj za samo-stojno opravljanje zdravniške službe. Zaradi želje po enakomerni razporeditvi zdravnikov v mreži javne zdravstvene službe je Zakon o zdravniški službi do-ločil razpis specializacij po posameznih specialnostih in posameznih regijah. Ureditev je v tem delu vsekakor bolj pravična in primernejša, kajti čakanje na delodajalca, da vloži predlog za odobritev specializacije, je lahko dolgotrajno. V kolikor bi se po zgledu Zakona o zdravniški službi tudi za preostale zdra-vstvene delavce in zdravstvene sodelavce glede na mrežo, ki naj bi jo pripravili ustrezni organi, specializacije razpisovale, bi morali v zakonu navesti celo-ten postopek razpisa in odobritve specializacije ter določiti okvirne pogoje za odobritev specializacije, pogoje za mentorje ter postopek opravljanja specia-lističnega izpita. Če bo v novem zakonu še vedno povzeta dosedanja ureditev, pa bi morali odpraviti njene pomanjkljivosti.

LiteraturaZakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 23/05 – uradno

prečiščeno besedilo, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E in 77/08-ZDZdr.Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Uradni

list Republike Slovenije št. 37/04, 25/06, 113/06 in 2/09.

54


Nekatera izhodišča za razvoj specializacij: program, pooblaščeni izvajalci, razpis, mentorstvo, zagotavljanje kakovosti izvedbe, potrebe po specializacijah, izvedba …

Some starting points for introducing specializations: programs, education providers, tenders, mentorship, program quality assurance, specialization requirements, implementation, etc.

Vanja VilarMonika Ažman

IZVLEČEKGlobalizacija, hiter razvoj tehnologije in znanja zahteva spremembe tudi v zdra-

vstveni negi. Stalno izobraževanje omogoča nadaljnji razvoj stroke in prispeva k za-gotavljanju visokokakovostnih storitev zdravstvene nege. Pacient kot ključni dejavnik našega delovanja potrebuje primerno izobražene izvajalce zdravstvene nege, ki mu zagotavljajo učinkovite in kakovostne storitve. Za razvoj zdravstvene nege si morajo prizadevati vsi njeni izvajalci. Specializacije omogočajo izvajalcem zdravstvene nege razvoj novih znanj za specialistična področja klinične prakse, poglobljena znanja ob-stoječe prakse in nove pristojnosti na področju izobraževanja, vodenja in raziskova-nja. To bo izvajalcem zdravstvene nege omogočilo ohranitev avtonomije, pristojnosti in enakosti pri delovanju v zdravstvenem timu.

Ključne besede: specializacija, kakovostna zdravstvena nega

ABSTRACTGlobalization, rapid technology and knowledge developments require changes in

nursing care. Constant education enables improvements in profession and contributes to having high-quality nursing care. Patient, as a key factor of our service, needs pro-perly educated nursis,which guarantee efficient and quality care. All nurses need to strive for improvements of nursing care. Specialization enables the development of new knowledges/practices for special clinical fields, more thorough knowledge of current practice and new approaches in educational, management and research fields. All this will enable nurses to sustain their autonomy, competences and equality at working in health team.

Key words: specialization, quality nursing care

Vanja Vilar, viš. med. ses., dipl. oec.Delovna skupina za pripravo specializacij pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov [email protected] Ažman, dipl. m. s. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov [email protected]

55


1 UvodIzvajalci zdravstvene nege predstavljajo največji delež zdravstvenih de-

lavcev v vseh državah članicah Evropske unije, ki je na začetku novega sto-letja skupno štel približno šest milijonov le-teh. Njihove storitve so na voljo uporabnikom 24 ur na dan vse dni v letu (WHO, 2003a). Zato je nujno, da so usposobljeni za zagotavljanje najvišje kakovosti zdravstvene in babiške nege. Obstajati danes in se razvijati v času, katerega osnovne značilnosti so »spremembe«, pomeni izpopolnjevati se in pridobivati nova znanja. Stalno izobraževanje vpliva na večjo produktivnost dela, uspešen razvoj družbe-no ekonomskih odnosov in vsestranski razvoj osebnosti zaposlenih. Razvoj stroke nam nalaga obsežnejše, zahtevnejše in kompleksnejše naloge v obrav-navi ne le bolnega, temveč tudi zdravega človeka. Da bomo uspešni pri iz-vajanju teh nalog, moramo pridobivati nova znanja, saj ne smemo dopustiti, da bo prisoten razkorak med zahtevnostjo delovnih nalog in našim znanjem (Filej, 1990).

Izobraževanje in usposabljanje sta pri gospodarskih in družbenih spre-membah ključnega pomena. Prožnost in varnost, potrebni za ustvarjanje no-vih in boljših delovnih mest, sta odvisni od tega, da vsi državljani vse življenje pridobivajo ključne kompetence in posodabljajo svoje spretnosti. Vseživljenj-sko učenje spodbuja ustvarjalnost in inovacije ter omogoča polno gospodar-sko in družbeno udeležbo (Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije EU o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010).

Izvajalci zdravstvene in babiške nege so ključen in vse bolj pomemben ele-ment v prizadevanjih družbe za reševanje javnozdravstvenih izzivov našega časa kot tudi v zagotavljanju kakovostnih, dostopnih, enakopravnih, učin-kovitih in občutljivih zdravstvenih storitev, ki zagotavljajo stalnost oskrbe iz naslova pravic zavarovancev in spreminjajoče se potrebe (WHO, 2000a). Zdravstvena in babiška nega zajema široko delovno področje, na katerem se je razvilo že pomembno število specializacij. Številni članki v evropskih državah objavljajo dokaze o izboljšani zdravstveni in babiški negi na področjih, kjer so bile uvedene specializacije. Izvajalci zdravstvene in babiške nege – specialisti zapolnjujejo vrzeli med nekaterimi področji zdravstvenega varstva ali pa za-gotavljajo visokokakovostno zdravstveno ali babiško nego pri nalogah, kjer se prekrivata zdravstvena nega in medicina. Breme kroničnih bolezni, npr. slad-korne bolezni ter bolezni srca in ožilja, uničevalno vpliva na evropsko prebi-valstvo in na zdravstvene sisteme. Nujno je, da v zvezi s tem prepoznamo pre-mik vzorca od zdravstvene in babiške nege pacientov pri akutni obravnavi do oskrbe pri kroničnih boleznih. Tega se zavedajo glavne nevladne organizacije, npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna federacija za sladkorno bolezen itd. (WHO, 2003b).

Stalno izobraževanje in nadaljnji razvoj sposobnosti zagotavlja visoko ka-kovostne storitve zdravstvene in babiške nege, omogoča spremljanje in izbolj-ševanje lastnega dela, raziskovalno delo v kliničnem okolju in znanstvenoraz-

56


iskovalno delo na področju temeljnih znanj v zdravstveni in babiški negi in zdravstvu (Skela Savič, 2009).

Pri hitro spreminjajočih se zdravstvenih storitvah in vplivu tehnologije na zdravstveno oskrbo so se pojavile potrebe po novih znanjih na specialističnih področjih in še druge, ki pridobivajo nove pristojnosti na področju izobraže-vanja, vodenja in raziskovanja v zdravstveni in babiški negi (Cheah in Moon, 1993). Enako pomembno je izobraževanje, ki izhaja iz teoretičnega izobra-ževanja, in izobraževanje, ki izhaja iz prakse. Obe izobraževanji je potrebno združiti v medsebojno spoštovanje in partnerstvo, ki imata skupne vrednote in cilje. S tem bodo zagotovljena ustrezna kakovost, stroškovna učinkovitost in uspešnost zdravstvene in babiške nege in promocije zdravja za vse prebi-valce držav članic Evropske regije SZO. Ta napredek in partnerstvo je treba doseči v okviru spreminjajoče se strukture prednostnih nalog zdravstvenega varstva (WHO, 2003a).

1.1 Specialisti zdravstvene in babiške negeSpecialist zdravstvene in babiške nege je oseba, ki ima opravljeno formalno

izobraževanje in praktično usposabljanje, ki presega izobrazbo in usposablja-nje splošne medicinske sestre/zdravstvenika/babice/babičarja, ter je poobla-ščen, da dela kot izvajalec zdravstvene ali babiške nege, specialist z naprednim strokovnim znanjem na določenem področju zdravstvene in babiške nege. Usposabljanje in izobraževanje omogoča dodatne, razširjene in poglobljene kompetence in s tem povečuje profesionalno avtonomnost izvajalcev.

Specializacija razvija napredno zdravstveno in babiško nego s pripadajoči-mi nalogami, poleg tega pa še dejavnosti svetovanja, raziskovanja, poučevanja in upravljanja na področju specializacij (PCN, ENNO 2000).

Izraz specialist se je prvič uporabil na področju zdravstvene in babiške nege v zgodnjih letih 20. stoletja kot oblika podiplomskega študijskega pro-grama. Po izkušnjah Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN) je težko poenotiti vse posebnosti v zvezi s specializacijami, obsegom prakse in izobra-ževanja. V svetu danes obstaja že veliko število specializacij in subspecializacij za izvajalce zdravstvene in babiške nege. Leta 1992 je ICN predlagal nabor sedmih širokih področij specializacij, ki temeljijo na izobraževanju, ki zago-tavlja vsebino in prakso za zagotovitev usposobljenosti, kompetenc in licence na področju specializacije. Ob tej priložnosti je ICN predlagal tudi merila za razpis specializacij.

2 Vrste kliničnih specializacijResolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013 nare-

kuje, da je potrebno pri izvajalcih zdravstvenega varstva predvideti speciali-zacije, ki bodo zadovoljile spremenjene družbene potrebe in sledile razvoju posameznih profesionalnih področij (Resolucija o nacionalnem planu zdra-vstvenega varstva 2008–2013).

57


Zakon o zdravstveni dejavnosti opredeljuje (Uradni list RS, št. 36/2004), da se zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene de-javnosti specializirajo na posameznih ožjih strokovnih področjih. Zbornica - Zveza je 5. 5. 2009 prejela pravnomočno odločbo o podelitvi javnih poobla-stil za načrtovanje specializacij in izvajanje specialističnih izpitov s področja zdravstvene in babiške nege.

Potrebe po specializacijah v mreži javne zdravstvene službe vodi pristojno ministrstvo na podlagi podatkov, ki mu jih izvajalci javne zdravstvene službe, poklicne zbornice in strokovna združenja posredujejo do konca oktobra za na-slednje leto. Na podlagi podatkov in skladno s številom prostih mest Ministr-stvo za zdravje vsako leto določi število novih specializacij za posamezna stro-kovna področja. Število novih specializacij se določi za vso državo in vsako re-gijo posebej. Razpis se objavi s soglasjem ministra za zdravje na spletnih straneh Zbornice - Zveze, najava o objavi pa v zborničnem glasilu Utrip. V času razpisa mora biti razpisna dokumentacija (razpis specializacij in vloga za pristop k spe-cializaciji) dosegljiva vsem zainteresiranim na sedežu Zbornice - Zveze (Osnu-tek pravilnika specializacij za izvajalce zdravstvene in babiške nege, 2010).

3 Potrebe po kliničnih specializacijah za izvajalce zdravstvene in babiške negeV okviru Zbornice - Zveze deluje delovna skupina za specializacije izva-

jalcev zdravstvene in babiške nege, ki je zadolžena za pripravo temeljev za izvedbo specializacij. V začetku septembra 2010 so bili poslani vsem medi-cinskim sestram, pomočnicam/kom direktorjev ter vodjem zdravstvene nege in oskrbe (ZNO) anketni vprašalniki, kjer so bila našteta predvidena področja specializacij na področju zdravstvene in babiške nege.

Z njihovo pomočjo in sodelovanjem smo na Zbornici - Zvezi pridobili po-datke o vrstah specializacij, ki bi jih potrebovali v njihovem zavodu, število možnih kandidatov za posamezno specializacijo ter nekaj njihovih predlogov.

Na Zbornico - Zvezo se je tako od skupno 178 poslanih anketnih vprašalni-kov vrnilo le 77 izpolnjenih anket, polovico le-teh je prišlo s strani zdravstve-nih domov (36 vprašalnikov). Anketiranci so se v večini primerov odločili, da bi v svojem zavodu najbolj potrebovali specializacijo s področja zdravstvene nege v medicini dela, prometa in športa. Zanj se je odločilo 32 anketiranih, 45 pa naj bi bilo predvideno število udeležencev s tega področja. Speciali-zacija s področja zdravstvene nege v patronaži je bila izbrana kot druga naj-bolj zaželena specializacija izvajalcev zdravstvene nege. Zanjo se je odločilo 30 vprašanih glavnih medicinskih sester, pomočnic direktorjev oziroma vodij ZNO, 112 oseb pa naj bi se te specializacije predvidoma tudi udeležilo. Zadnja izmed treh najbolj zaželenih specializacij je specializacija zdravstvena nega v pediatriji. Za to specializacijo se je odločilo 27 vprašanih, le-te naj bi se pred-vidoma udeležilo 90 udeležencev.

58


Poleg teh treh specializacij, ki so v izsledkih ankete najbolj izstopale, naj omenimo še dve specializaciji, za kateri se je odločilo ne tako majhno in zane-marljivo število vprašanih. To sta specializacija zdravstvena nega v gerontolo-giji in specializacija bolnišnična higiena. Zanju se je v enakem številu odločilo 26 vprašanih, predvidoma pa naj bi se teh specializacij skupno udeležilo 53 oziroma 48 udeležencev.

Dobili pa smo tudi nekaj zelo zanimivih predlogov o še drugih področjih specializacij, ki v vprašalniku niso bila izpostavljena, in sicer:zz onkološka zdravstvena nega,zz zdravstvena nega v urgenci,zz zdravstvena nega v nujni medicinski pomoči,zz zdravstvena nega v pulmologiji,zz zdravstvena vzgoja in preventiva v zobozdravstvu,zz promocija zdravja in vodenje kroničnega bolnika na primarni ravni (edukacija),zz zdravstvena nega: splošno internistično področje in splošno kirurško področje,zz zdravstvena nega dojk.

Graf 1: Ocena potreb po specializacijah izvajalcev ZBN

Anketne vprašalnike smo razvrstili še glede na ustanovo, iz katere smo iz-polnjeni vprašalnik tudi dobili.

S strani zdravstvenih domov smo dobili vrnjenih 36 vprašalnikov, kjer se je izkazalo, da je največja potreba po specializaciji zdravstvena nega v patronaži, zanjo se je odločilo 29 vprašanih, skupno naj bi se je udeležilo predvidoma

59


108 udeležencev. Tej specializaciji tesno sledi specializacija zdravstvena nega v medicini dela, prometa in športa, za katero se je odločilo 26 anketiranih in ki naj bi se je po mnenju glavnih medicinskih sester, pomočnic direktorjev ter vodij ZNO udeležilo 40 udeležencev. Kot tretja izbrana specializacija je zdra-vstvena nega v pediatriji, zanjo se je odločilo 20 vprašanih, udeležilo naj bi se je 69 udeležencev.

Anketni vprašalnik je izpolnilo in vrnilo tudi 12 pomočnic direktorjev za področje zdravstvene nege iz regijskih bolnišnic. Glede na izsledke ankete je največje zanimanje po specializaciji bolnišnična higiena, zanjo se je odločilo 10 vprašanih, skupno število udeležencev naj bi bilo 25. Po številu udeležen-cev pa močno prevladuje specializacija zdravstvena nega v operacijski dejav-nosti, ki naj bi se je udeležilo skupno 61 udeležencev, sledi ji zdravstvena nega v psihiatriji s predvidenimi 57 udeleženci ter specializacija zdravstvena nega v anesteziologiji s skupno 44 predvidenimi udeleženci.

V domovih starejših občanov se je od prejetih 13 anketnih vprašalnikov največ anketiranih odločilo za specializacijo zdravstvena nega v gerontologiji, za katero se je odločilo 13 vprašanih, število predvidenih udeležencev pa je 22. Ostalih specializacij anketirani niso navajali oziroma se zanje niso odločali.

Vrnilo se je tudi nekaj anketnih vprašalnikov s strani drugih izvajalcev zdravstvene nege, katerih odgovori so podobni oziroma enaki že zgoraj na-vedenim.

4 Program specializacijSpecialistično usposabljanje in izpopolnjevanje za posamezno strokov-

no področje se pridobi v časovno določenem obdobju, ki traja najmanj 12 in največ 36 mesecev, v skladu s programom specializacije. Zaključi se s specialističnim izpitom. Trajanje programa specializacij se bo spreminja-lo in prilagajalo posamezni specializaciji. Enakovreden naj bo vsaj enole-tnemu izobraževanju z najmanj 720 urami teoretičnega izobraževanja, ki vključuje tudi individualno delo, teoretično in praktično izobraževanje v laboratorijih in kabinetih, prebiranje literature in raziskovanje. V program specializacij se lahko vključijo diplomirane medicinske sestre, diplomirani zdravstveniki, višje medicinske sestre, višji medicinski tehniki, diplomirane babice in diplomirani babičarji z najmanj tremi leti delovnih izkušenj in 6- mesečnim delovanjem na strokovnem področju razpisane specializacije. Vlogo za odobritev specializacije vloži delodajalec, pri katerem je kandidat zaposlen, ali kandidat sam s soglasjem delodajalca. Kandidat, ki sam nosi stroške specializacije, vlogo za odobritev specializacije pošlje osebno. Če se na razpis za določeno specializacijo prijavi več kandidatov, kot je razpi-sanih mest, se opravi izbirni postopek. Pri odobritvi specializacij se mora upoštevati kadrovske normative, določene s planom zdravstvenega varstva (Osnutek pravilnika specializacij za izvajalce zdravstvene in babiške nege, 2010).

60


Vsebine in program posameznih specializacij pripravijo strokovne sekcije. Izvajanje izobraževanja poteka v sodelovanju s šolami za zdravstveno in babi-ško nego doma in v tujini ter s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki in institucijami, potrdi pa ga Ministrstvo za zdravje.

Program posamezne specializacije obsega:zz predlagatelja programa;zz utemeljitev specializacije;zz splošne podatke o programu;zz naslov in vrsto programa;zz temeljne cilje programa:zz trajanje programa,zz pridobljene kompetence,zz povezanost z drugimi programi,zz način vključevanja in kreditni sistem izobraževanja,zz način vključevanja v mednarodni prostor,zz preverjanje znanja,zz način samoevalviranja programa,zz sestavljalci programa,zz nosilci programa,zz predvideni obseg vpisa;zz podatke o predmetniku:zz predmetnik specialističnega izobraževanja,zz učni načrt;

zz načine in oblike izvajanja izobraževanja terzz pogoje za dokončanje izobraževanja.

Posamezni del študijskega programa predstavlja vsebinsko zaokroženo celoto oziroma modul. Učni načrt se bo izvajal v seriji modulov. Za uspe-šno dokončanje mora specializant uspešno zaključi vse module. Modul obsega predstavitev vsebine, splošne cilje, kompetence, nosilca modula in izvajalce. V modulu so opredeljeni operativni cilji z informativnimi in formativnimi cilji, opredeljen je čas trajanja, priporočena literatura in pri-dobljene kreditne točke. Koncept, uveden v modulu, se lahko ponovi in nadalje razvija tudi v drugem modulu. S tem specializanti z različnih vi-dikov nadgrajujejo in dopolnjujejo svoje prejšnje učenje in znanje. Pri izo-braževanju je pomembno povezovanje teoretičnega in praktičnega znanja na podlagi dokazov. V enem modulu so osredotočena splošno prenoslji-va znanja in spretnosti, ki se uporabljajo za vse specializacije. Posamezni moduli se bodo povezovali z različnimi specializacijami, na primer modul reanimacija bo uvrščen v program specializacije intenzivne terapije, ane-steziologije, pediatrije itd. Vsak modul je ovrednoten s kreditnimi točkami (WHO, 2003a).

Teoretični del izobraževanja lahko poteka na univerzi ali visokošolskem zavodu, praktični del pa v kliničnem okolju. Specializacijo vodijo priznani

61


specialisti z najmanj desetimi leti izkušenj na svojem področju oziroma dese-timi leti praktičnih izkušenj s področja razpisane specializacije ali visokošolski učitelji. Za nemoteno opravljanje praktičnega izobraževanja pri pooblaščenih izvajalcih skrbijo glavni in neposredni mentorji. Glavni mentor pred pričet-kom specializacije pripravi načrt izvajanja programa specializacije, usklajuje in nadzira praktični pouk specializacije in s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu. Sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njiho-vo delo, sproti ocenjuje napredovanje specializantovih pridobljenih veščin in znanj, predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da spe-cializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanj in veščin. Izjemoma se specializacija na predlog glavnega mentorja lahko skrajša, toda največ za 1/4 predvidenega časa.

Neposredni mentor usposablja in nadzira specializanta na delovnem me-stu, poroča glavnemu mentorju o napredovanju specializanta in sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializanta (Osnutek pravilnika speciali-zacij za izvajalce zdravstvene in babiške nege, 2010).

5 Pooblaščeni izvajalciSpecializacija se opravlja na odobrenih delovnih mestih v javnih zdra-

vstvenih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih delavcih s koncesijo. Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpol-njevati zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci za izvajanje specia-lizacij (Uradni list RS, št. 25/93, 2/99,98/99 - ZZdrS in 110/00). Specializant mora imeti zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določenega ožjega strokovnega področja dejavnosti zdravstvene in babiške nege.

Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu kot zaposlenim izvajalcem zdra-vstvene in babiške nege pooblaščenega izvajalca, ter prostor in oprema za praktične vaje, ki jih predvideva specializacija. Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje tolikšno število specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih delovnih mest za to specializa-cijo (Osnutek pravilnika specializacij za izvajalce zdravstvene in babiške nege, 2010).

V času specializacije se znanje specializantov redno preverja ustno ali pi-sno, s predstavitvijo negovalnih načrtov, individualno ali skupinsko. Speciali-zanti v času specializacije vodijo dnevnik prisotnosti. Specializacija se zaključi s praktičnem in teoretičnim izpitom. Specializantu, ki opravi izpit, se izda potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in se mu z njim podeli naziv specialista ustreznega strokovnega področja.

Za zagotavljanje kakovosti programov so odgovorni njihovi pripravljavci in strokovne sekcije Zbornice - Zveze, ki določijo vsebino programov.

62


Pripravljavci programov so odgovorni tudi za posodabljanje oziroma do-polnitev programov specializacij. Prav tako so dolžni stalno spremljati novosti v stroki in jih sprotno uvajati v specialistične programe (Osnutek pravilnika specializacij za izvajalce zdravstvene in babiške nege, 2010).

6 RazpravaTudi v slovenskem prostoru je prisotna potreba po specialističnem izo-

braževanju za izvajalce zdravstvene in babiške nege. Iz ankete, ki jo je izvedla Zbornica - Zveza septembra 2010, lahko povzamemo, da so največje potrebe na področju zdravstvene nege v medicini dela, prometa in športa, zdravstvene nege v patronaži in zdravstvene nega v pediatriji. Pri razvrstitvi anketirancev glede na ustanovo smo iz zdravstvenih domov dobili povsem enako razpore-ditev specializacij kot pri splošni razporeditvi. Iz tega lahko povzamemo, da so glavne medicinske sestre zdravstvenih domov anketo izpolnile zelo vestno in odgovorno. Po bolnišnicah je glede na izsledke ankete največja potreba po specializaciji bolnišnična higiena, zdravstvena nega v operacijski dejavnosti, zdravstvena nega v psihiatriij in zdravstvena nega v anesteziologiji. V domo-vih starejših občanov so se odločili za specializacijo zdravstvena nega v ge-rontologiji.

V delovni skupini za pripravo specializacij izvajalcev zdravstvene in babi-ške nege smo pripravili osnutek pravilnika o specializacijah za izvajalce zdra-vstvene in babiške nege. S tem smo pripravili osnove za pripravo in izvajanje specializacij v zdravstveni in babiški negi. Za nadaljevanje naših aktivnosti je nujno potrebno čim prej uskladiti osnutek pravilnika z Ministrstvom za zdravje.

7 ZaključekZdravstvena in babiška nega imata vedno v središču svojega delovanja

potrebe in želje pacientov, ki potrebujejo kakovostne storitve. Upoštevanje meril učinkovitosti, kontinuiranosti, varnosti, varčnosti, novih pristopov za boljše rezultate, izvajanje regulacijskih sprememb in zahteve tudi s stra-ni pacientov pomenijo nujnost v uvajanju vloge specialistov zdravstvene in babiške nege na vseh nivojih zdravstvene obravnave. S pridobitvijo na-prednega znanja in sposobnosti na specialnih področjih lahko diplomira-na medicinska sestra hitreje in bolje prepoznava potrebe pacientov. Ima avtonomijo in avtoriteto pri kliničnih odločitvah v povezavi z zdravnikom, izobražuje in nadzira druge člane negovalnega tima, prispeva k oblikova-nju nacionalnih strokovnih smernic in kompetenc ter jih izvaja na lokalnih deloviščih. Vse to vodi k večjemu zadovoljstvu izvajalcev zdravstvene in babiške nege, kakovostni zdravstveni in babiški negi in zadovoljstvu paci-entov.

63


LiteraturaCheah YL, Moon GM. Specialism in nursing: the case of nursing care for elderly peo-

ple. J Adv Nurs 1993; 18: 1610-16.Comité Permanent des Infirmier(e)s de l'UE / Standing Committee of Nurses of the

EU European Network of Nurses Organizations .Recommendations for a Europe-an Framework for Specialist Nursing Education 2000. Dostopno na: http://www.esgena.org/downloads/pdfs/general/enno_framework.pdf (17.02.2011).

Filej B: Pomen stalnega izobraževanja za prakso. Zdravstveni obzornik 1990; 24: 63-4.Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega pro-

grama. „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ za leto 2010; 2009. Dostopno na: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0640:FIN:SL:PDF (17.2.2011).

Osnutek Pravilnika o specializacijah za izvajalce zdravstvene in babiške nege [interno gradivo]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza; 2010.

Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebni zdravstve-ni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundariata in specializacije. Uradni list Republike Slovenije, št. 25/93, 2/99, 98/99 in 110/00.

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/aktualno/javna_razpra-va/javna_razprava_2008/nacionalni_plan_2008/Microsoft_Word_-_NPZV_jav-na_razprava_280108.pdf (22. 02. 2011).

PCN, ENNO. Comité Permanent des Infirmier(e)s de l'UE / Standing Committee of Nurses of the EU European Network of Nurses Organizations .Recommendati-ons for a European Framework for Specialist Nursing Education. 2010. Dosto-pno na: http://www.esgena.org/downloads/pdfs/general/enno_framework.pdf (17.02.2011)

Skela Savič B: Razrahljajmo hierarhične odnose. Dnevnikov objektiv 19. 12. 2009. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/objektiv/1042324418 (17.02.2011).

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 36/2004.World Health Organization. Europe Critical care nursing curriculum. WHO Euro-

pean Strategy for Continuing Education for Nurses and Midwives, 2003a. Dosto-pno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0017/102266/e81552.pdf (17.02.2011).

World Health Organization. Munich Declaration Nurses and Midwives – a Force for Health. World Health Organization, Copenhagen, 2000a. Dostopno na http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0007/53854/E93016.pdf (17.02.2011).

World Health Organization. Nurses and Midwives: A Force for Health. WHO Euro-pean Strategy for Continuing Education for Nurses and Midwives, 2003b . Dosto-pno na: (22.02. 2011)

64


Advanced practice in the UK: The Welsh perspective

Zdravstvena nega z uporabo naprednih znanj v Veliki Britaniji: primer Walesa

dr. Fiona Murphy

IZVLEČEKPrispevek podaja pregled zdravstvene nege z uporabo naprednih znanj v Veliki Bri-

taniji, s poudarkom na primeru Walesa. Predstavljena je obstoječa struktura izvajal-cev zdravstvene nege v Veliki Britaniji, opredeljena je vloga specializiranih medicinskih sester ter medicinskih sester z naprednimi znanji. Pri opredelitvi nalog specializiranih medicinskih sester ter medicinskih sester z naprednimi znanji je v preteklosti prihajalo do odstopanj, zato je poseben poudarek namenjen razčlenitvi razlike med obema sku-pinama izvajalk in izvajalcev zdravstvene nege. V Walesu se naziv medicinske sestre z naprednimi znanji nanaša na stopnjo kvalifikacije in ne toliko na določene naloge. Na primeru vloge medicinskih sester z naprednimi znanji v Walesu so te opredelitve v pri-spevku nadalje razvite, posebna pozornost pa je namenjena tudi temeljnim načelom, na katerih temelji delo medicinskih sester z naprednimi znanji, njihovemu izobraže-vanju ter vodenju.

Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvena nega z uporabo naprednih znanj, specialist, Wales, Velika Britanija

ABSTRACTThis paper will give an overview of advanced nursing practice in the UK, with a

particular focus on the Welsh perspective. The current structure of nursing roles in the UK will be outlined with a definition of specialist and advanced practice roles be-ing provided. There has been a lack of consistency in defining specialist and advanced practice roles and thus a distinction will be made between specialist roles and advan-ced practice roles. In Wales, an advanced practice role is considered as a level of prac-tice rather than a specific role. These definitions will be developed further in examining the advanced practice role in Wales through discussing the underpinning principles, education and governance of advanced practitioners.

Key words: nursing, advanced practice, specialist, Wales UK

1 IntroductionThis paper will give an overview of advanced nursing practice in the UK,

with a particular focus on the Welsh perspective. The current structure of nur-sing roles in the UK will be outlined with a definition of specialist and advanced

dr. Fiona Murphy, senior lecturerCollege of Human & Health Science, Swansea University, Wales, UK [email protected]

65


practice roles being provided. These definitions will be developed further in examining the advanced practice role in Wales through discussing the under-pinning principles, education and governance of advanced practitioners.

2 Career pathways for nurses in the UKIn the UK, nurses are educated in Higher Education Institutions (HEI) to

diploma level and in the case of Wales, to undergraduate level where students graduate with a degree and nurse registration. On graduating, they are appo-inted as band 5 nurses and through the course of their career can move thro-ugh the bands to Sister or Charge Nurse (band 7) and beyond to band 9 which is a Consultant Nurse.

The structure of nursing careers in the UK can be represented as a practice cross (Scottish Government 2008).The newly qualified nurse is considered as a novice who can progress through to be considered a more expert practitio-ner. On initial registration, they are also considered as a generalist rather than a specialist nurse, but they may progress to take on more specialist roles. This has led to a proliferation of what have been called advanced and specialist roles. This led to a problem in the number of staff working in advanced roles and a lack of clarity as to what an advanced practitioner is, how they should be prepared and what kinds of activities they could do. For example, there are clinical nurse specialists such as tissue viability nurses or continence nurse who are very skilled, knowledgeable nurses working in a very clearly defined area of practice. Similarly, we have health visitors who work in specialist roles in the community and then we had nurses who were called nurse practitio-ners who could diagnose, prescribe interventions including drugs and could manage units with minimal medical intervention. Finally we had consultant nurses and all of these may have made a claim to be an advanced practitioner. Most of these nurses were at bands 6 and 7 but some were on band 5.

The situation was confusing and the lack of consistency meant that the-re was no agreement as to preparation of these practitioners, how their role would be evaluated and whether their role could be transferred to other areas (DH 2010).

In the UK therefore, there has been much discussion as to modernising nursing careers, strategic workforce planning (the need for a flexible, well educated competent workforce) and the lack of clarity surrounding advanced practice. The work of the Scottish Government (2008) was very influential through the Advanced Practice Toolkit and the ‘practice cross’ and eventually there was work done to differentiate between specialist and advanced practice which is considered as a specific, contextually-focused role types such as a tissue viability nurse. Advanced practice is a level of practice rather than a role and is not exclusively characterised by the clinical domain, but includes those working in research, education or managerial/leadership roles and are able to make high level decisions (Scottish Government 2008).

66


3 An example from practice of an advanced role: Advanced practitioner Rehabilitation medicineThese nurses work across both general and community settings. They are

responsible for the clinical management of patients, they lead discharge plan-ning, and they diagnose order and interpret investigations and administer tre-atment. They act as team leaders for the nurses working with them. The unit provides a practicum for those wishing to become nurse practitioners and the practitioners themselves teach in the University. The unit has been designa-ted as a practice development unit with strong links with the Department of Nursing and the Professor of Nursing in Swansea University. From this area of practice, research questions and projects will be developed.

In terms of evaluation, audits have identified that in 12 months; they revi-ewed 408 patients and admitted them to the rehabilitation unit saving 6579 acute beds and a 38% reduction in length of stay for patients. Of 76% acutely ill patients, 60% were able to be managed by NP this has freed up consultant medical time of 20 hours per week.

4 The Welsh frameworkIn Wales, there is agreement that advanced practice is a level of practice

rather than a role (NLIAH 2010). Underpinning this level of practice are the pillars of advanced practice and all roles at this level will contain some ele-ments of each of the pillars. The pillars are: zz Clinical care/direct practice

Practitioners must demonstrate high levels of decision making and pro-blem solving which incorporates critical thinking and critical reflection. They must be skilled, confident and autonomous practitioners who can assess and manage risk and work in an ethical manner.zz Leadership & collaborative practice

Practitioners must be skilled in identifying the need for change and have the ability to bring change about.zz Research

Individuals must be skilled in the critical appraisal of information and the implementation of research findings into practice as well as conducting audits. They may be involved in research (but do not necessarily have to do research) and have the ability to disseminate research through publication and presentations.zz Education

Advanced practitioners are familiar with teaching and learning can effecti-vely teach others including staff and patients and will provide and promote a learning environment for both patients and healthcare staff.

67


Thus in summary, the advanced practitioner should demonstrate autono-mous practice, critical thinking and high levels of decision making and pro-blem solving. They place the service user at the centre of their care and aim to improve practice. The four pillars of practice must be evident but one of them may be more prominent than the others. For example, the advanced nurse working in that rehabilitation unit will have an emphasis on the clinical pillar. This is in contrast to a consultant nurse who reaches high levels across all four pillars rather than focusing on one and will also demonstrate strategic service development.

Taking all this into account, the definition of advanced practice reached in Wales is:

A role, requiring a registered practitioner to have acquired an expert kno-wledge base, complex decision-making skills and clinical competencies for expanded scope of practice, the characteristics of which are shaped by the context in which the individual practices. Demonstrable, relevant Masters le-vel education is recommended for entry level (NLIA 2010).

5 The process for developing advanced practice posts in WalesThe framework is very clear, that there needs to be service user need for

such a role in the NHS in Wales. The health boards will look at their existing workforce and the skills within that workforce. If there is a need for an ad-vanced practitioner, then the clear expectations of the role are agreed which should include the four pillars. No posts below band 7 will be permitted to have the title ‘advanced’ in their role and the individuals should possess extensive clinical and practice experience and be educated to Masters level. Their competence will be assessed in their initial education at Masters level and this assessment will be on-going while they remain in post. It is pro-posed to standardise this assessment process across Wales. The regulation of advanced practitioners remains within the UK Nursing and Midwifery Council.

6 SummaryAdvanced practice offers exciting opportunities for nurses to develop

and become leaders in practice. The UK experience has been that the de-velopment of these roles in the past has not been well co-ordinated and controlled leading to a variety of roles. In Wales, extensive work has been done to clearly define what advanced practice is, clearly identify the cha-racteristics of advanced practice and offer a framework to structure the education, governance, appointment and assessment of advanced practi-tioner roles.

68


LiteraturaDepartment of Health, 2010. Advanced Level Nursing: A Position Statement. Availa-

ble at: http://www.dh.gov.uk/en/Publicationsandstatistics/Publications/Publicati-onsPolicyAndGuidance/DH_121739 (18.02. 2011).

NLIAH (Wales), 2010. Framework for Advanced Nursing, Midwifery & Allied Health Professional Practice in Wales. NHS Wales. Available at: http://www.wales.nhs.uk/sitesplus/documents/829/NLIAH%20Advanced%20Practice%20Framework.pdf (18.02. 2011).

Scottish Government Health Departments, 2008. Supporting the Development of Advanced Nursing Practice - A Toolkit Approach. Available at: http://www.aanpe.org/LinkClick.aspx?fileticket=giFsLijsCRw%3D&tabid=1051&mid=2508&language=en-US (18.02. 2011).

69


The Roles of Mentoring, Leadership and Research in Advanced Nursing Practice

Pomen mentorstva, vodenja in raziskovanja za razvoj zdravstvene nege z uporabo naprednih znanj

Anneyce Knight MSc

IZVLEČEKIzhodišče: Pregled strokovne literature v tem prispevku poudarja pomen vloge

mentorstva za dodiplomske študente zdravstvene nege, vodenja in raziskovalne de-javnosti pri razvoju zdravstvene nege, ki temelji na naprednih znanjih.

Cilji: Članek opozarja, da je za razvoj učinkovite zdravstvene nege z uporabo nap-rednih znanj potrebno medicinske sestre izobraziti za vodje, ki bodo uvajali na dokazih podprto zdravstveno prakso. Medicinske sestre morajo imeti možnost pridobiti omen-jena znanja in veščine že od samih začetkov izobraževalnega procesa naprej, še posebej ključna pri tem pa je vloga mentorja.

Metoda: Članek predstavlja potrebo po učinkovitem mentorstvu dodiplomskih študentov zdravstvene nege, ter pomen vodij in na dokazih podprte zdravstvene nege za razvoj zdravstvene nege z uporabo naprednih znanj. Iz obsežnega seznama stro-kovne literature smo izbrali nekaj del, ki so nam pomagali razviti hipoteze tega članka. Kot izhodišče je služila knjiga From Novice to Expert Patricie Benner iz leta 2000, ki je v članku dodatno pojasnjena. Posebna pozornost je namenjena vlogi mentorja na dodiplomski stopnji izobraževanja (diplomirana medicinska sestra) ter v okviru teorije Leibowitzeve in Schlossbergove iz leta 1981. Poudarjeno je dejstvo, da morajo orga-nizacije postati učeče se organizacije, če naj razvijejo zdravstveno nego z uporabo na-prednih znanj in hkrati razvijajo sposobnosti vodenja pri medicinskih sestrah. Našteti so pogoji za medicinske sestre, ki si želijo postati vodje, pojasnjena pa so tudi osnovna znanja in veščine za izvajanje na dokazih podprte zdravstvene nege.

Rezultati: Da bi se lahko v neki organizaciji uveljavila zdravstvena nega z uporabo naprednih znanj, se morajo medicinske sestre izšolati za vodje in izvajalce na dokazih podprte zdravstvene prakse. Poleg priložnosti za razvoj naprednih znanj, potrebnih za izvajanje klinične prakse, kar poudarja v svoji teoriji Bennerjeva, je potrebna tudi sposobnost avtorefleksije vsakega izvajalca zdravstvene nege. Zdravstvena nega mora biti podprta z široko bazo dokazov iz prakse, ki je še v postopku oblikovanja. Zagotovijo naj se pogoji za izvajanje na dokazih podprte prakse v zdravstveni negi, medicinske ses-tre je potrebno naučiti kritičnega presojanja in upravljanja s spremembami. Zdravs-tvena nega z uporabo naprednih znanj se mora nedvomno razvijati istočasno s tremi stopnjami bolonjskega procesa.

Razprava: Članek predstavlja omejen pregled strokovne literature, katerega na-men je povzeti dokaze o pomembnosti vloge vodij, mentorjev in na dokazih podprte zdravstvene prakse za razvoj zdravstvene nege z uporabo naprednih znanj. Teh dejstev

Anneyce Knight MSc BA (hons) PGCE RNEuropean Lead and Senior Lecturer, School of Health and Social Care, University of Greenwich, London, [email protected]

70


bi se morali zavedati nosilci odločanja pri sestavljanju učnega načrta za dodiplomsko in podiplomsko stopnjo programov zdravstvene nege. Natančnejša obravnava vsake od omenjenih tem je priporočena.

Ključne besede: zdravstvena nega z uporabo naprednih znanj, mentorstvo, voden-je, na dokazih podprta zdravstvena praksa, raziskovanje

ABSTRACTBackground: The literature reviewed in this paper identifies the importance of the

roles of mentoring undergraduate nursing students, leadership and research to develop Advanced Nursing Practice.

Objectives: This paper demonstrates that for Advanced Nursing Practice to de-velop and effective, nurses must be educated to become leaders and implementers of evidence-based practice and there needs to be opportunities to develop this from the initial stages of nursing education, where suitable mentoring supervision is required.

Method: This paper will discuss the need for effective mentoring of undergraduate nursing students in practice, the roles of leadership and evidence-based practice in developing Advanced Nursing Practice. A sample of the extensive literature has been selected to support the objectives of the paper. The framework for this paper is Benner’s From Novice to Expert (2000). This framework is explained and the role of the men-tor is explored in the context of undergraduate education (Bachelors, and in the UK currently Diploma) and Leibowitz & Schlossberg’s framework (1981). The importance of the organisation becoming a learning organisation in order to develop Advanced Nursing Practice and leadership skills is outlined. The requirements for nurse leaders are summarised and the some of the core skills for delivering evidence-based practice are clarified.

Results: For Advanced Nursing Practice to develop, nurses, must be educated to become leaders and implementers of evidence-based practice. In addition, there needs to be opportunities to develop not only Advanced Clinical skills, as per Benner’s frame-work, but also the individual practitioner’s skills in reflection. Furthermore, there is a need for a strong nursing evidence base to be built up to support nursing practice. Opportunity must also be given to implement evidence-based practice within nursing and the skills of critical appraisal and change management need to be taught. Without a doubt Advanced Nursing practice needs to be developed in tandem with the three cycles of the Bologna process

Discussion: This is a limited review which aims to summarise some of the evidence about the importance of the roles of leadership, mentorship and evidence-based prac-tice in developing Advanced Nursing Practice. Both undergraduate and postgraduate curriculum need to address these issues. More detailed exploration of each of these themes on an individual basis is possible.

Key words: Advanced Nursing Practice, Mentoring, Leadership, Evidence-based Practice, Research

1 The Role of MentoringFor myself, I believe that the development of Advanced Nursing Practice

begins at the undergraduate level, as soon as the student enters their chosen nursing programme. Thus the framework used for this paper is provided by the work of Benner - From Novice to Expert.

71


In Benner’s framework there are five stages commencing with the Novice who has no experience of nursing, as is the case with some of the students we encounter. In London, many of the students may have some experience in roles as Healthcare Assistants and may at times be deemed to meet the requirements of the next stage; Advanced Beginner. Here, the nursing stu-Advanced Beginner. Here, the nursing stu-dent has sufficient prior experience to deliver a marginally acceptable perfor-mance and this is certainly the case as the student progresses through their programme of study. Having satisfactorily met the requirements for their pro-gramme, the EU Directive and, in the UK, the registration requirements of the Nursing and Midwifery Council and the University quality mechanisms, the next stage is achieved, that of a Competent practitioner who is able to plan care, identify priorities and manage the workload. For this to be achieved there is a need for effective role-modelling from Advanced Nursing Practi-tioners and a high standard of assessment of the student’s clinical practice, by suitably qualified Clinical Mentors, to ensure that students are meeting the required level of competency. Here the foundations are sewn for the de-velopment of the future Advanced Nursing Practitioners who will become Proficient and Expert (Benner Stages 4 and 5). Proficient is where the nurse perceives a clinical situation holistically and is normally found in practitioners who have worked in a specific area for several years. The Expert has a deep understanding and knowledge and skills base, an intuitive grasp for situations and a vision for possibilities (Benner, 2000).

1.1 The Role of the MentorMentors are very important within the UK Nursing Education system. Ac-Ac-

cording to the Nursing and Midwifery Council, (NMC) a Mentor is defined as “…a registrant who, following successful completion of an NMC approved men-tor preparation programme or comparable preparation that has been accred-ited by an Approved Educational Institution (AEI) as meeting the NMC mentor requirements – has achieved the knowledge, skills and competence required to meet the defined outcomes” (NMC, 2008: 21). They hold current registra-tion with the NMC, are on an up-to-date local register of current mentors and their names can be added or removed as necessary. All mentors must attend, and provide evidence of an annual update and demonstrate their knowledge, skills and competence on an ongoing basis. The update should also provide an opportunity to meet and explore assessment and supervision issues with other mentors/practice teachers. Locally, there is a Triennial review where the Men-tor must provide evidence of having mentored at least two students within the three year period, participated in annual updating and had the opportunity to engage in a group activity to ensure the validity and reliability of judgements made when assessing practice is problematical; that is, when a nursing student is failing in clinical practice (NMC, 2008). Furthermore, since September 2007 there has been a requirement for a Sign-Off mentor who must make the final assessment of practice and confirm to the NMC that the required proficiencies for entry to the register have been achieved.

72


Using Leibowitz & Schlossberg’s model for Mentoring (1981, cited by Sims, 2007), the multi-faceted of being a Mentor in the clinical area can be seen. The mentor needs effective communication skills, to encourage the two way exchange of information and to be able to schedule uninterrupted time to meet with the mentee/student; this is always a challenge for both Mentors and the students. In the role of Counsellor, the Mentor works with the student to identify and understand their career-related skills, interests and values and reinforces the effectiveness of the student’s ‘on-the-job per-formance’, by reviewing their progress and giving feedback. As a Coach, the Mentor helps the student/mentee to clarify their performance goals and development needs and teaches managerial & technical skills where appropriate. By recommending further training opportunities from which the mentee could benefit and reviewing the mentee’s Practice Assessment Document and Personal Development Plan on a regular basis, the mentor fulfils the role of Advisor. Th e Brokering role involves such initiatives as, ex-The Brokering role involves such initiatives as, ex-Brokering role involves such initiatives as, ex-panding the mentee’s network of professional contacts, the bringing togeth-, the bringing togeth-togeth-er of different mentees who might mutually benefit by helping each other or help linking the mentee with the appropriate educational or employment opportunities. As a Referral Agent, the Mentor Identifies resources to help the mentee with specific problems and ensures that the referred resources were useful. Intervening on the mentee’s behalf and representing the men-. Intervening on the mentee’s behalf and representing the men-Intervening on the mentee’s behalf and representing the men-tee’s concerns to higher level management on specific issues is an important part of being an Advocate. Finally, as a Benchmarker the Mentor shares best practice ideas and experiences with the mentee and leads by example as a role model to demonstrate successful professional behaviours. Hence, the beginning of the development of nursing students into Advanced Nursing Practitioners.

2 The Role of LeadershipEffective leadership in organisations is imperative in developing Advanced

Nursing Practice. For this to take place the organisation needs to be a learning organisation. There are key characteristics of a learning organisation. These include commitment by staff to increase their learning which needs to be linked to achieving the organisational goals and vision, knowledge needs to be disseminated rapidly and staff are free to challenge ideas. Their ability to challenge ideas should be underpinned by the use of evidence-based practice. Within any organisation staff need to feel valued and be rewarded for what they think as well as actively do and flexibility and innovation should be en-couraged with the organisational vision having input from the staff. Within a learning organisation, mistakes are explored openly and seen as opportunities for learning and not as opportunities to blame. In addition, there is shared leadership and resources are available for learning (Palm and Nelson 2003: 166, cited by Jooste 2003: 88).

73


For an organisation to become a learning organisation where nursing lea-dership can develop and advanced nursing practice flourish such considera-tions as, political and economic factors, financial constraints, demographic trends, more knowledgeable clients, the need for expanded professional codes of conducts and educational requirements that impact on the organisational structure and service delivery need to be deliberated.

Nurse leaders and Advanced Nursing Practice meet the requirements for Benner’s Stages 4 and 5. Nurse Leaders need to be equipped to be visionary, strategic thinkers, have change management skills, strength, confi dence, ne-change management skills, strength, confi dence, ne-hange management skills, strength, confi dence, ne-strength, confi dence, ne-trength, confi dence, ne-, confi dence, ne-onfidence, ne-, ne-ne-gotiation skills and knowledge management (Jooste, 2003: 20).

This means they must also have advanced clinical skills, research skills (both appraisal skills and the ability to undertake nursing research them-selves) and management and leadership skills. Both the quality of the educa-management and leadership skills. Both the quality of the educa-anagement and leadership skills. Both the quality of the educa-tion and practice based experience at undergraduate and post-graduate level (Masters and PhD in Nursing) underpin Advanced Nursing Practice.

3 The Role of Evidence-Based PracticeAs Muir Gray identified in 1997, evidence-based practice is about “Doing

the right things right reason”. In the 21st century there are many technological and scientific changes and, as already stated, patient are more knowledge- and, as already stated, patient are more knowledge-knowledge-able and have high expectations (partly due to the availability of information on the internet). There is also a requirement for client-centred care to be the priority as opposed to the requirements of the organisation being paramount.

For Advanced Nursing Practice to develop, there are some essential compo-nents to implementing evidence–based practice. Knowledge of research meth-ods is necessary, as is having the tools to critically appraise the research. Keys to the implementation of evidence-based practice are the change management skills to implement the research into practice and the development of reflective practice. Within clinical practice, reflection can be seen as a mental activity that has a role in learning from experience. Schon (1983) identified two concepts: Reflection-on-Action , reviewing that occurs after an event, and Reflection-in-Action where the reviewing is contemporaneous with the practitioner’s action. All these components should be, and often are, included within the three cycles of the Bologna process – Bachelors, Masters and Doctorate.

4 ConclusionFor Advanced Nursing Practice to develop, nurses, must be educated to

become leaders and implementers of evidence-based practice. In addition, there needs to be opportunities to develop not only Advanced Clinical skills, as per Benner’s framework, but also the individual practitioner’s skills in re-flection. Furthermore, there is a need for a strong nursing evidence base to be

74


built up to support nursing practice. Opportunity must also be given to imple-ment evidence-based practice within nursing and the skills of critical appra-isal and change management need to be taught. Without a doubt Advanced Nursing practice needs to be developed in tandem with the three cycles of the Bologna process.

ReferencesBenner, N. (2000) From Novice to Expert: excellence and power in clinical nursing

practice. Prentice Hall International (UK) Ltd.Gopee, N. (2007) Mentoring and Supervision in healthcare. Sage PublicationsNursing & Midwifery Council (2008) Standards to support learning and assessment

in practice. NMCJooste, K. (ed) (2003) Leadership in Health Services Management. Paarl Print.Muir Gray, J. A. (1997) Evidence-based healthcare: how to make health policy and

management decisions. Churchill Livingstone.Northhouse, P. G. (2010) Leadership: Theory and Practice. 5th edition. Sage Publica-

tions. Schon, D. (1983)The Reflective Practitioner, Jossey-Bass

Zahvaljujem se Lyn Woodward, višji predavateljici na School of Health and Social Care, Univerze Greenwich.

75


Predstavitev specializacije iz gerontologije – primer Španije

Introducing specialization in gerontological nursing – the Spanish perspective

mag. Zdenka Tičar

IZVLEČEKEvropska komisija, ki bo pripravila spremembe Direktive 2005/36/ES, je že opre-

delila izhodišče, da se v pravni sistem ustrezno umestijo specializacije za diplomirane medicinske sestre, ki bodo temeljile na enotnih izhodiščih in obenem omogočale tudi prenos aktivnosti z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro. Izhodišče za specia-lizacije je zaključeno izobraževanje na dodiplomskem študijskem programu, z nadalj-njim izobraževanjem od enega do treh let za pridobitev klinične specializacije glede na zahtevnost področij in obseg potrebnih znanj.

Glede primerljivosti sistemov zdravstvenega varstva v evropskem prostoru je Slove-nija tako po izobraževanju kot tudi po izvajanju aktivnosti najbolj primerljiva s siste-mom zdravstvenega varstva v Španiji, ki pa je sistem kliničnih specializacij zdravstve-ne nege umestila v pravni sistem že leta 2005 in jih že izvaja na več področjih.

Španija je v obrazložitvi specializacije v geriatrični zdravstveni negi opredelila, da medicinska sestra posveča pozornost zdravstveni negi starejših oseb, je usposobljena za učenje, načrtovanje procesa dela, planiranje in raziskovanje. Sposobna je vodenja in upravljanja skupin, ki skrbijo za zdravstveno nego, kjer vstopa kot svetovalka na vseh stopnjah socialnega zdravja. V tem kontekstu nudi družbeno podporo k izboljševanju in ohranjanju kakovosti življenja in sodi v okvir povečevanja potreb po profesionalni zdravstveni negi.

Ključne besede: specializacija, geriatrična zdravstvena nega, Španija

ABSTRACTThe European Commission is to draft amendments to the Directive 2005/36/ES

and has already outlined the steps necessary to incorporate specializations for registe-red nurses into the national legal framework. The requirements for all specializations are to be the same, with one of their ultimate aims being the delegation of tasks from doctors to RNs. The main requirement is an undergraduate program degree; further clinical specialization programs can take anywhere from one to three years, depending on the complexity and scope of required skills.

In terms of its educational system and health care provision, Slovenia is most si-milar to Spain out of all EU countries. Despite the similarities between health care systems of both countries, however, Spain introduced clinical nursing specialization programs into its legal system as early as 2005 and has since been implementing these programs in several fields.

mag. Zdenka Tičar Ministrstvo za [email protected]

76


In their definition of specialization in gerontological nursing, the Spanish underline the fact that nurses provide care for the elderly, are trained to teach, plan the work pro-cess, and know how to conduct planning and research. Gerontological nurse specialists lead and manage nursing care teams and act as advisors at all levels of social health provision. They offer crucial support for improving and maintaining the quality of life, and answer the increasing need for professional nursing care.

Key words: specializations, gerontological nursing, Spain

1 UvodSlovenija je v okviru izobraževanj za regulirane poklice v državah Evrop-

ske unije umeščena v Direktivo EU 2005/36/ES, ki določa osnovno oziroma minimalno formalno izobraževanje za medicinsko sestro. Medicinska sestra je v Slovenskem prostoru oseba z diplomo na visokošolskem strokovnem štu-dijskem programu in pridobi strokovni naziv diplomirana medicinska sestra s pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem, opredeljenim v Direkti-vi EU 2005/36/ES, s katerim je mogoče opravljati poklic na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, socialnega varstva in izobraževanja. Zagotavljanje minimalnega znanja pa nam na področjih, ki zahtevajo zdravstveno nego in oskrbo s poglobljenim znanjem, ne zadošča. Predvsem je potrebno zagotoviti ustrezna znanja, s katerimi je mogoče izvajati zdravstveno nego in oskrbo na določenih področjih glede na bolezni ali skupine prebivalcev z različnimi po-trebami. Glede na ta dejstva je izvajalcem/kam potrebno omogočiti ustrezno izobraževanje in pridobivanje formalnega teoretičnega in praktičnega znanja, posledično pa tudi formalno priznanje stopnje izobrazbe na področju specia-lizacij. Urejenost področja zdravstvene nege je tako mogoča le ob jasni posta-vitvi in določitvi področij formalnega izobraževanja specializacij.

Evropska komisija, ki bo pripravila spremembe Direktive 2005/36/ES, je že opredelila izhodišče, da se v pravni sistem ustrezno umestijo specializacije za diplomirane medicinske sestre, ki bodo temeljile na enotnih izhodiščih in obenem omogočale tudi prenos aktivnosti z zdravnika na diplomirano medi-cinsko sestro. Izhodišče za specializacije je zaključeno izobraževanje na dodi-plomskem študijskem programu zdravstvena nega. Klinične specializacije naj trajajo od enega do treh let, gre za teoretično in praktično izobraževanje in usposabljanje v kliničnem okolju. Trajanje je odvisno od zahtevnosti področij in potrebnega obsega znanj.

1.1 Nove potrebe v zdravstveni obravnaviDemografska gibanja kažejo na izredno povečevanje potreb po negi in

oskrbi starejše populacije v prihodnosti, kompleksnost obravnave v zdravstve-ni negi in oskrbi pa se ne bo povečevala zgolj v kontekstu zdravljenja, pač pa se znatno povečuje tudi odstotek odvisnosti, družbene izolacije, osamljenosti in revščine. Večina starejših želi čim dlje ostati v svojem domačem okolju, kar po eni strani zmanjšuje strošek zdravljenja s krajšimi ležalnimi dobami, namestitvami v negovalnih bolnišnicah in domovih za starejše. Ob ustrezni

77


podpori je mogoče zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja in omogočiti čim daljšo samostojnost v domačem okolju, za to pa je potrebna ustrezna zdra-vstvena politika. Osnova za zagotavljanje ustrezne podpore je pridobivanje znanj, ki jih omogoča ustrezno izobraževanje nosilcev/k in izvajalcev/k zdra-vstvene nege in oskrbe.

Zaradi povečevanja potreb v skladu z demografskimi spremembami in zaradi zahtevnosti izvajanja zdravstvene nege pri geriatričnih pacientih je bilo to področje prepoznano kot specifično in ga bo potrebno nadgraditi s specializacijo iz gerontologije. Že leta 1966 je bil na pobudo prof. dr. Bo-jana Accetta ustanovljen Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, umeščen v bolnišnici Trnovo, kar je bilo za tiste čase zelo napredno dejanje. Inštitut je deloval dobrih dvajset let, nato pa je z odhodom prof. dr. Bojana Accetta v pokoj v letu 1989 prenehal z delovanjem. To je bila za slovenski prostor neprecenljiva škoda, saj je s tem zamrla vsa dotedanja izobraževalna in raziskovalna dejavnost, ki je na inštitutu potekala tudi v okviru zdravstve-ne nege. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih potreb po gerontološki dejavnosti pa so se ponovno pojavile težnje po obnovitvi delovanja geron-tološkega inštituta.

2 Primer ŠpanijeGlede primerljivosti sistemov zdravstvenega varstva v evropskem prostoru

je Slovenija tako po izobraževanju kot tudi izvajanju aktivnosti najbolj pri-merljiva s sistemom zdravstvenega varstva v Španiji, ki pa je sistem kliničnih specializacij zdravstvene nege umestila v pravni sistem že leta 2005 in jih že izvaja na več področjih.

Španija je v obrazložitvi specializacije v geriatrični zdravstveni negi opre-delila, da medicinska sestra posveča pozornost zdravstveni negi starejših oseb, je usposobljena za učenje, načrtovanje procesa dela, planiranje in razi-skovanje. Sposobna je vodenja in upravljanja skupin, ki skrbijo za zdravstveno nego, kjer vstopa kot svetovalka na vseh stopnjah socialnega zdravja. V tem kontekstu nudi družbeno podporo pri izboljševanju in ohranjanju kakovosti življenja in sodi v okvir povečevanja potreb po profesionalni zdravstveni negi.

2.1 Opredelitev geriatrične zdravstvene nege (specializacije) v ŠpanijiŠpanija ima ureditev poklicev v zdravstvu definirano v zakonu od leta

2003. Specializacije za zdravstveno nego so bile opredeljene v pravnih aktih že leta 2005 in se pridobijo za določena specialna znanja, nove tehnike dela in možnosti za razvoj stroke na progresivno stimulativni način tako, da je spe-cializant odgovoren za svoje delo in ga je pripravljen izvajati popolnoma sa-mostojno. Za pridobitev naziva specialist gerontologije je potrebno opraviti formalni program, ki je sestavljen iz več učnih delov, ki pokrivajo multidisci-plinarnost gerontologije. Program specializacije poteka dve leti, ključni cilj pa

78


je pridobitev teoretičnih vsebin in kliničnega usposabljanja. Klinično uspo-sabljanje se izvaja tekom rednega delovnega časa, pridobivanje teoretičnega znanja pa se izvaja izven delovnega časa.

Splošni cilji programa temeljijo na pridobitvi poklicnih aktivnosti in spe-cifičnih znanjih, ki so potrebna za upravljanje nalog na delovnem področju. Pridobivanje znanj je razdeljeno v deset področij, in sicer:zz Temelji gerontologije vključujejo spoznanja zgodovinskoantropoloških

vidikov zdravstvene nege, znanja iz gerontologije, staranja prebivalstva in zmožnosti analize vzrokov in posledic staranja. Omogočena je pridobitev potrebnih znanj o dejavnikih, ki vplivajo na zdravo staranje, zmožnost pra-vilnega odzivanja na zahteve starostnika glede na različna obdobja, vključ-no s paliativno oskrbo. V nadaljevanju zajema prepoznavanje teorij in kon-ceptov zdravstvene nege v praksi, prepoznavanje negovalnih diagnoz ter posredovanje odločitev za ustrezno zdravstveno nego, zmožnost prepo-znavanja različnih vlog, odgovornosti in funkcij medicinske sestre speci-alistke v sodelovanju s celotnim timom na stopnji sodelovanja, svetovanja in vključevanja, zmožnost planiranja, izvajanja in vrednotenja zdravstvene nege ter izdelavo in vrednotenje posameznih programov z vidika individu-alne obravnave in pridobivanje zmožnosti učiti in poučevati tako študente kot tudi vse izvajalce zdravstvene nege in oskrbe, ki so vključeni v delovni proces obravnave starostnika. zz Eksperimentalna gerontologija zajema izključno pridobivanje znanja za

prepoznavanje teorij o staranju.zz Klinična gerontologija vključuje zmožnost razločevanja med fiziološkimi

in patološkimi procesi, posledicami patoloških procesov ter ocenjevanje stopnje nezmožnosti in odvisnosti starejših oseb in zagotavljanje ustrezne zdravstvene nege oziroma institucionalne pomoči. Zagotavlja potrebna znanja za preprečevanje dejavnikov tveganja in omogočanje dobrega po-čutja v času šibkosti, trpljenja, bolezni, nezmožnosti ali odvisnosti. Omo-goča usposobljenost za pravilno in varno rokovanje z zdravili in komple-mentarnimi terapijami. zz Psihologija v gerontologiji zagotavlja prepoznavanje in opredeljevanje

zapletenega in zahtevnega vedenja, sposobnost učinkovite komunikacije med starejšimi osebami in zaposlenimi. S pridobljenimi znanji medicinska sestra specialistka v različnih situacijah nudi čustveno oporo tako starej-šim osebam kot svojcem in prepoznava okoliščine, v katerih je potrebno posredovanje ostalih strokovnih sodelavcev. zz Socialna gerontologija omogoča prepoznavanje različnih družbenih

struktur, od kulture, spola, družbenega razreda do prepoznavanja neprofe-sionalnega izvajanja zdravstvene nege in oskrbe pri izvajalcih negovalcih, prepoznavanja nasilja in zlorab pri starostnikih. zz Zdravstvena vzgoja na področju gerontologije medicinski sestri speci-

alistki omogoča uporabo pravih načinov učenja odraslih in starejših, spo-sobnost obveščanja, seznanitve in svetovanja starejšim osebam in njihovim družinam, pa tudi nepoklicnim izvajalcem.

79


zz Pravni okvir in socialno-zdravstvene politike v zdravstveni negi ge-rontološkega pacienta vključuje poznavanje relevantnih avtonomnih politik na nacionalni in regionalni ravni ter posredovanje in možnost vplivanja na zdravstveni sistem, še posebej za najbolj ranljive skupine v visoki starosti. zz Bioetika v zdravstveni negi gerontološkega pacienta zajema poznavanje

načel filozofije, etike in zakonodaje s področja starejših in njihovo uporabo, zagotavljanje učinkovitosti izvajanja pacientovih pravic, zmožnost kritič-ne presoje, ustrezne odzivnosti, informiranosti posameznika o možnostih zaščite in odločitvah. zz Raziskovanje zdravstvene nege gerontološkega pacienta omogoča

pridobivanje zmožnosti za ustvarjanje in podajanje znanstvenih dosež-kov in s tem starejšim osebam zagotavlja kakovostno zdravstveno nego in oskrbo.zz Upravljanje in storitve v gerontologiji zagotavlja vodenje, koordiniranje

in usmerjanje procesov skladno z povezanostjo informacijskih sistemov s strokovno prakso. Usmerja vodenje in koordiniranje z namenom izbolj-ševanja standardov kakovosti v zdravstveni negi, poznavanja tehnologij s področja zdravstvene nege, z namenom izboljšati varnost in zdravstveno stanje starejših oseb. Proces izobraževanja omogoča pridobivanje zmožno-sti vodenja in koordinacije interdisciplinarnega tima, ocenjevanje stopnje tveganja in zmožnost aktivnega spodbujanja tako izvajalcev kot tudi upo-rabnika.

Na področjih specialističnega zdravstvenega varstva se kroženje izvaja na vseh treh spodaj navedenih področjih:zz Program specializacije se v 45 % (44 tednov) izvaja na področju speciali-

stične oskrbe in zajema bolnišnične negovalne oddelke, urgentne oddel-ke, podporne time, v timih, kjer se vrši socialno-zdravstvena koordinacija, socialno-zdravstvenih centrih, geriatričnih oddelkih psihiatričnih klinik, enotah geriatrične paliativne oskrbe, enotah rehabilitacije, dnevnih geria-tričnih centrih in v okviru obravnave v domačem okolju.zz V 25 % (24 tednov) poteka program na področju osnovnega zdravstve-

nega varstva, in sicer v okviru oskrbe na domu, podpornih timov na te-renu, izobraževanja za starejše in negovalce v skupnostih in vrednotenja odvisnosti.zz V 25 % se program izvaja na področju javnih zavodov, to so domovi za

starejše, dnevni centri, storitve pomoči na domu, oskrbovana stanovanja in storitve nadomestne oskrbe. zz V okviru ostalih področij je potrebno zagotoviti izvajanje na najmanj dveh

področjih. Pod druga področja je navedenih šest področij, izvajanje je do-ločeno v obsegu 5 % (4 tedni). Izvajanje pa je mogoče v komisiji za ka-kovost, komisiji za etiko, v okviru farmacevtskih storitev, na oddelku za človekove in materialne vire, oddelku za izobraževanje in raziskovanje ter oddelku za dokumentiranje oziroma informatiko.

80


3 ZaključekSpecializacije za medicinske sestre so izziv in bodočnost razvoja zdravstve-

ne nege. Programi oziroma moduli so ovrednoteni z ESTC in jih je možno tudi kombinirati med seboj. Pridobljena znanja se vrednotijo tudi pri podiplom-skih študijskih programih. Prva predstavitev, ki so ji prisostvovali predstav-niki WHO in CNO, je bila leta 2009 v Madridu. Odziv vseh sodelujočih je bil izredno pozitiven. Zaključki, ki so bili sprejeti in posredovani predstavnikom Ministrstva za zdravje v Španiji, so bili predstavljeni tudi Evropski komisiji.

V Sloveniji so bile tako na Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego kot tudi v Delovni skupini pomočnic direktorjev za področje zdravstvene nege predstavljene usmeritve v državah Evropske unije. Podano je bilo stali-šče, da je potrebno pristopiti k sistematičnemu urejanju področja specializacij v zdravstveni negi. Kot sprejemljiva ureditev naj bi se specializacije opredelile kot klinične specializacije, ki se izvajajo predvsem v kliničnem okolju, s prido-bljenim teoretičnim znanjem, ki ga strokovno opredeli strokovno združenje. V nadaljevanju je bilo predlagano, da se za začetek izvajanja specializacij ure-di dobre pravne podlage, ki bodo omogočale sistematično izvajanje kliničnih specializacij na področju zdravstvene nege v slovenskem prostoru.

LiteraturaBoletin oficial del estado, Programa oficial de la especialided de Enfermeria Geriatri-

ca, Gaceta, Num. 288, Lunes 30 de noviember de 2009, Sec. III. Pag.101976Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES priznavanju poklicnih kvalifi-

kacij. 07.09.2005. Dostopno na: http://www.ccbe.org/fileadmin/user_upload/NTCdocument/02005L0036200701015_1190190901.pdf (21.02. 2011)

81


Specializacije in specialna znanja v zdravstveni negi na primarni ravni – pogled medicinskih strok

Nursing specializations and advanced practice skills at the primary level – the medical perspective

doc. dr. Tonka Poplas Susič

IZVLEČEKPrimarno zdravstveno varstvo ponuja prvi stik bolnikom. Zato je posebej pomemb-

no, da je kader ustrezno izobražen. Tehniki zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre (DMS) so že del tima tako v šolskem in predšolskem zdravstvenem varstvu kot v primarni ginekologiji, v tim na področju družinske medicine pa se DMS vključujejo pr-vič in to v referenčnih ambulantah. Na tem področju je potrebna nadgradnja njihovega znanja, najprej v obliki specialnih/dodatnih znanj, dodatno se bo stroka odločala o specializacijah. Za osnovno zdravstvo je pomembno, da je sestra ustrezno problemsko usmerjena, skladno z zahtevami področja osnovnega zdravstva, kar pomeni da ima široko in nekoliko manj poglobljeno znanje, saj se srečuje s praktično vsemi kliničnimi področji. Ravno zaradi obsežnosti je smiselno specialna znanja usmeriti najprej v spre-mljanje parametrov kroničnih bolezni in v preventivno delovanje DMS. Z moduli (obli-ka pridobivanja specialnih znanj) je mogoče znanje DMS usmeriti v problematiko na nivoju družinske medicine in ji zagotoviti potrebno obvladovanje specifik področja. Pri tem izobraževanju je potrebno, da sodeluje zdravnik, saj gre za dogovorno delitev dela med zdravstveno nego in medicino, v okviru timskega dela. Za klinično nadgradnjo znanja DMS pa je nujno stalno strokovno izpopolnjevanje z udeleževanjem strokovnih srečanj, namenjenih obvladovanju določenih kroničnih bolezni, skupaj z zdravnikom, kot to npr. že sedaj omogoča Šola za alergijske bolezni v organizaciji Klinike Golnik.

Ključne besede: posebna znanja, moduli, družinska medicina

ABSTRACT Patients usually experience their first contact with health care providers in the Pri-

mary health care offices (e.g. general practitioners and nurses). Therefore, it is very important to ensure competitive knowledge to these employees. In the family medicine, nurses with the faculty degree are just coming to become a part of team in the model practices. It is necessary to empower their knowledge. It could be done with modules, later maybe with specializations in accordance with the European guidelines. In the family practice, it is very important that nurses have a broad knowledge with less ori-entation in narrow technical concepts of diagnostics. Special knowledge should be done for managing stable chronic disease and providing preventive actions in primary care (PC) regarding all needs of this area. Managing patients in PC is a team work there-fore it is important to contribute in the processes of educations (GPs and nurses). For

doc. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., spec. spl. med.Zdravstveni dom Ljubljana, enota Šentvid; Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Kate-dra za družinsko [email protected]

82


clinical upgrading of nurses’ knowledge, it is very important that a team takes place at different expert knowledge courses with the aim to achieve the best experiences needed for the every- day work with patients as it is for example The Allergy school organized by University Clinic Golnik.

Key words: special knowledge, modules, family medicine

1 Vloga diplomirane medicinske sestre Diplomirana medicinska sestra (DMS) je v Sloveniji del tima, ki ga sesta-

vljata poleg nje še zdravnik in zdravstveni tehnik, na vseh področjih primar-nega zdravstvenega varstva (otroško in šolsko zdravstveno varstvo, gineko-logija, tudi medicina dela prometa in športa) razen v zdravstvenem varstvu odraslih, to je v družinski medicini. Stroka je v zadnjih letih spoznala potrebo po uvajanju tega kadra tudi v ambulante družinskih zdravnikov in predlogu je sledila realizacija: v referenčne ambulante z aprilom prihaja diplomirana medicinska sestra za polovični delovni čas.

Tako bo DMS postala del tima in bo prevzela naloge, ki jih v skladu s svojimi kompetencami lahko opravlja, ter bo na nek način poskušala iz-boljšati učinkovitost družinskih ambulant (Laurant idr., 2009). Predvsem bo lahko spremljala parametre urejene kronične bolezni (v prvem koraku KOPB, astmo in SBII), kar uspešno potrjujejo tudi druge študije (Aubert idr., 1998) ter prevzela presejanje za preventivne programe (Crabtree idr., 2005) (spremljanju srčno-žilne obremenjenosti bo dodano še presejanje za sladkorno bolezen, depresijo, povišan arterijski tlak ter kajenje in pitje al-kohola).

2 Nadgradnja znanja DMS za potrebe družinske medicinePodročje družinske medicine ima nekaj značilnosti: obravnava 80 % vseh

bolezni, predpiše večino ambulantno predpisanih zdravil, odgovorna je za večino napotitev in obravnava bolnike z veliko osebnega pristopa in malo dragih tehnoloških diagnostičnih postopkov. Ima široko znanje, ki zaradi tega ni ozko specificirano in poglobljeno. Do napotitve obravnava svoje bol-nike v vseh vidikih katere koli bolezni: akutne ali kronične. Temu primerno naj bo tudi znanje DMS. Že po končani fakulteti ima vse potrebne kom-petence, da suvereno sodeluje pri delu tima (Aktivnosti zdravstvene nege, 2011). Zagotovo pa je pomembno, da je njeno znanje za kakovostnejše delo v ambulantah nadgrajeno, vendar ne v smeri ozke specializiranosti temveč v kontekstu širokega poznavanja dela v ambulanti in obravnave teh bolnikov. Ozke in poglobljene specializacije v tem kontekstu za področje družinske medicine v tem trenutku niso aktualne, predvsem zaradi narave dela ne. So pa gotovo takoj dobrodošla specialna znanja, ki dajejo ustrezno nadgradnjo dosedanjemu znanju DMS.

83


2.1 ModuliModuli predstavljajo obliko izobraževanja, kjer pridobivajo DMS vpogled

v organizacijo in vsebino dela v ambulanti družinske medicine. Vsebine, ki jih spoznavajo na tak način, so osnove vodenja kroničnih bolnikov ter pre-ventivno delo. Pri tem izobraževanju morajo sodelovati tako predavatelji s strani zdravnikov (medicina) kot tudi diplomiranih medicinskih sester (zdra-vstvena nega). Timsko delo in timski pristop sta v družinski medicini še kako pomembna, zato morajo o isti temi vsi v timu bolniku podajati informacijo z enako vsebino.

Moduli so ponavadi organizirani tako, da dva dni potekajo predavanja, nato pa mora DMS narediti nalogo, ki je praktične narave in jo v ambulanti izvaja tekom treh tednov, kolikor je presledka med teoretičnimi predavanji. Rezultate predstavi na naslednjem modulu. Predvideno število ur za posame-zen modul je med 25 in 35, odvisno od teme in naloge.

Z modularno nadgradnjo znanja bo omogočeno kakovostnejše delo DMS v ambulanti, ki bo zadosti učinkovito in varno za bolnike.

2.2 Udeležba na strokovnih srečanjihDelo v ambulanti družinske medicine je raznovrstno, predvsem pa je tim-

sko. V skladu z osebnim planom izobraževanj, ki si jih določi vsak tim za te-koče leto, je smiselno načrtno obnavljati znanja z različnih kliničnih področij, naj bo to obravnava astmatikov, bolnikov s KOPB ali tem iz komunikacijskih ali diagnostično-tehničnih postopkov pri obravnavi bolnikov. Takih srečanj se naj vedno udeležuje cel tim. Izjemno kakovosten vzorčni primer takega izo-braževanja je Šola alergologije, ki jo organizira Univerzitetna klinika za pljuč-ne in alergijske bolezni Golnik, prav tako pa je podobno usmerjeno Srečanje timov v osnovnem zdravstvu.

S takimi strokovnimi srečanji DMS poglablja svoje klinično znanje, v skla-du z aktualnimi potrebami bolnikov in tima v družinski medicini.

2.3 SpecializacijeSpecializacije kot take usmerjajo DMS v ožja področja njihovega delovanja

(npr. DMS specializirana za diabetes). Paralelno, če bi to povezali z delom zdravnika, bi to lahko pomenilo, da bi take DMS ne mogel več zaposliti samo en zdravnik družinske medicine (ZDM), ker bi presegala njegove potrebe, pač pa bi verjetno morala biti organizacijsko vezana na več ZDM. Zato se naj take specializacije, v kolikor se prepoznajo kot potrebne, omejijo le na manjše šte-vilo DMS, da bi ob ustrezni organizacijski prilagoditvi lahko bile zaposljive v osnovnem zdravstvu. Ob tem bi bilo potrebno jasno razdeliti kompetence DMS s specialnimi/dodatnimi znanji od kompetenc DMS s specializacijo za ozko področje, tako kot je sedaj jasno razmejeno delo med tehnikom zdra-vstvene nege in DMS v ambulanti ZDM.

84


3 ZaključekZagotovo je prisotnost DMS v ambulantah družinske medicine potrebna.

Nujno pa je jasno definirati vloge in obseg znanja posameznega člana tima, da ne bi prihajalo do navzkrižij. Obremenitev zdravnika se ne bo zmanjšala, pač pa spremenila (Wilson, Pearson in Hassey, 2002) in DMS bo v ambulanto prinesla širši spekter delovanja, kot je bil tam izvajan do njenega prihoda (La-urant, Hermens, Braspenning, Sibbald in Grol, 2004).

LiteraturaAktivnosti zdravstvene nege za DMS in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družin-

ske medicine. Ljubljana; Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011.

Aubert RE, Herman WH, Waters J, Moore W, Sutton D, Peterson BL, et al. Nurse Case Management To Improve Glycemic Control in Diabetic Patients in a Health Maintenance Organization. Ann Intern Med 1998; 129: 605-12.

Crabtree BF, Miller WL, Tallia AF, Cohen DJ, DiCicco-Bloom B, McIlvain HE, et al. Delivery of Clinical Preventive Services in Family Medicine Offices. Ann Fam Med 2005; 3: 430-5.

Laurant M, Hermens R, Braspenning J, Sibbald B, Grol R. Impact of nurse practitio-ners on workload of general practitioners: randomised controlled trial. BMJ 2004; 328: 927-33.

Laurant M, Harmsen M, Wollersheim H, Grol R, Faber M, Sibbald B. The Impact of Nonphysician Clinicians: Do They Improve the Quality and Cost-Effectiveness of Health Care Services? Med Care Res Rev 2009; 66 (Suppl 6): 36-89.

Wilson A, Pearson D, Hassey A. Barriers to developing the nurse practitioner role in primary care-the GP perspective. Fam Pract 2002; 19: 641-6.

85


Specializacije v zdravstveni negi: pogled bolnišničnega zdravnika

Specialization in nursing care: view of a hospital doctor

izr. prof. dr. Mitja Košnik

IZVLEČEKV delo z bolniki se vključuje vrsta zdravstvenih profilov. Delo vsakega od njih je

pomembno in mora biti narejeno strokovno in vestno. Za to pa je potrebno poglobljeno in standardizirano izobraževanje. Specializacije v zdravstveni negi pa ne smejo biti popolnoma ozko usmerjene, ker s tem omejujejo zaposljivost teh profilov. Področja spe-cializacije naj ne bodo ozko usmerjena v en strokovni problem, ampak širše v način reševanja problema.

Izobraževanje mora potekati v ustanovah, ki so za to akreditirane, in pri izvajalcu, ki dejavnost specializacije tudi izvaja. Ker diplomirane medicinske sestre specialisti prevzemajo aktivnosti, ki jih sicer opravljajo zdravniki (na primer intenzivna medici-na, anestezija, vodenje kroničnih bolnikov), naj imajo specializanti zdravstvene nege somentorja zdravnika. Po koncu specializacije pa je treba zagotoviti stalno podiplom-sko usposabljanje za vse profile.

Ko bomo imeli specialiste zdravstvene nege, bo treba sprejeti nacionalne standarde zdravstvene obravnave, ki bodo predpisovali integracijo obravnave tako, da bo enotna v celi državi.

Ključne besede: specializacija, zdravstvena nega

ABSTRACTWorking with patients include many health care profiles. The work of each of them

is important and should be done professionally and diligently. For this, a thorough and standardized education is necessary. Specialization in nursing care should not be too narrow, because very narrow specialization might limit the employability of these pro-files. Areas of specialization should not be narrowly focused on one technical problem, but more broadly in the way of solving the problem.

Education should take place in institutions being accredited and where particular specialization already is performed. Since DMS specialists will take over activities cur-rently performed by doctors (such as intensive care, anesthesia, management of chronic patients) they should have a physician as a co-mentor. After passing specialization, it will is necessary to provide continuous post-graduate training for all profiles.

Once we have specialized nursing care, it will be necessary to adopt national stan-dards of medical treatment prescribing integration of medical care to be uniform thro-ughout the country.

Key words: specialisation, nursing

izr. prof. dr. Mitja Košnik, dr. med.Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo [email protected]

86


Razprava o specializacijah medicinskih sester se največkrat usmeri v ču-stveno komponento, torej ali se spodobi ali ne. Dejstvo pa je, da je v zdra-vstvenem sistemu veliko dela, veliko ukvarjanja z bolniki, veliko posegov in da je to treba znati narediti. V delo z bolniki se vključuje vrsta zdravstvenih profilov. Delo vsakega od njih je pomembno in mora biti narejeno strokovno in vestno.

Zato ni vprašanje, ali se bomo zdravstveni delavci izobraževali, profilirali, specializirali svoje znanje. Vprašanje je samo, kako bomo to poimenovali.

Formalna specializacija, ki tistemu, ki jo opravi, podeli naziv in kompeten-ce s področja specializacije, ima nekaj plusov. Najpomembnejši plus so znanje in veščine, potem pa tudi višja plača. Minus predstavlja tveganje slabše zapo-sljivosti. Specialist je namreč zaposljiv le v svoji ozki specialnosti, ne pa več v širši stroki. Zato je smotrno, da specializacijo opravi do 20 % diplomiranih medicinskih sester.

Pojavijo se tudi organizacijski problemi uvajanja specializacij. Izobraževa-nje bi moralo potekati pri izvajalcu, ki dejavnost specializacije že izvaja. Se-veda takih ta trenutek ni. Vsekakor mora izobraževanje potekati v ustanovah, ki so za to akreditirane. Mentor specializantu je DMS z enako specializacijo, edino smotrno pa je, da imajo specializanti somentorja zdravnika, kjer je to smiselno (na primer intenzivna medicina, anestezija, vodenje kroničnih bol-nikov). Diplomirane medicinske sestre specialisti namreč prevzemajo aktiv-nosti, ki jih sicer opravljajo zdravniki. In ta je zato najbolj primeren učitelj. Po koncu specializacije pa je treba zagotoviti stalno podiplomsko usposabljanje za vse profile.

Področja specializacije naj ne bodo ozko usmerjena v en strokovni pro-blem, ampak širše v način reševanja problema. Na primer vodenje nezaple-tenih kroničnih bolnikov je generalni problem, ki ga je treba vzpostaviti in se izobraziti iz veščin obvladovanja procesa. Ali se bo specialist za vodenje neza-pletenih kroničnih bolnikov potem ukvarjal z alergijo, srčnim popuščanjem, arterijsko hipertenzijo ali diabetesom, je stvar mesta zaposlitve.

Prioriteto bi bilo potrebno dati specializacijam na naslednjih področjih: Gerontologija (za diplomirane medicinske sestre, ki bodo prevzemale tudi

zdravstveno obravnavo varovancev v domovih starejših občanov), patronažna dejavnost, anestezija in intenzivna terapija, kronična bolezenska stanja, pali-ativna oskrba, koordinator težavnega odpusta, medicinska sestra informatik (oddelčni koordinator).

Trenutno poteka sodelovanje med zdravstvenimi profili tako, da vsaka ustanova pripravi standard zdravstvene obravnave, kjer opredelijo kompe-tence izvajalcev, načine sodelovanja, pričakovane izide in kazalnike kakovo-sti. Ko bomo imeli specialiste zdravstvene nege, ki bodo zaključili državno usposabljanje, bo treba sprejeti nacionalne standarde zdravstvene obravnave, ki bodo predpisovali integracijo obravnave tako, da bo enotna v celi državi. Verjetno bo to naloga Ministrstva za zdravje (skupaj z Zdravniško zbornico in Zbornico zdravstvene nege). To je namreč nujno za primer obravnave ško-dnih dogodkov.

87


Referenčne ambulante – pogoji za vzpostavitev

Reference clinics – conditions for their establishment

Karmen Panikvar ŽlahtičIrena Vidmar

IZVLEČEKV ambulanti družinske medicine se pojavlja potreba po spremenjenih kadrovskih

normativih in po spremenjenem načinu dela. To nam potrjuje kategorizacija pacien-tov v ambulanti družinske medicine. Z uvedbo referenčnih ambulant kot osnovnega modela v ambulantah družinske medicine se za zdravstveno nego na področju družin-ske medicine odpirajo nove perspektive poklicnega dela.

Ključne besede: zdravstvena nega, kategorizacija, referenčna ambulanta

ABSTRACTFamily medicine clinics have been facing a need for new staffing standards and for

modified work methods. This fact is confirmed by our patient categorization in outpa-tient family medicine clinics. With the introduction of reference clinics as the basic mo-del of family medicine clinics, nursing care professionals in family medicine are gaining new perspectives for professional development.

Key words: nursing care, categorization, reference clinic

1 UvodSkladno z zdravstveno zakonodajo je na primarni ravni izvajana osnovna

zdravstvena dejavnost v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in za-sebnih zdravstvenih ambulantah.

Naloge zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni dejavnosti so opre-deljene v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 1992).

V izvajanje vseh nalog so neposredno vključene diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege. V skladu z navedenim zakonom lahko

Karmen Panikvar Žlahtič, mag. zdr. nege, spec., predZbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije [email protected] Vidmar, viš. med. ses.Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije [email protected]

88


zdravstveni delavec samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustre-zno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opre-mo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost (Zakon o zdravstveni dejavnosti, 1992).

V ambulanti družinske medicine je nosilec zdravstvene dejavnosti zdrav-nik, specialist splošne/družinske medicine, ki koordinira delo v zdravstvenem timu.

Sedanji kadrovski normativ v ambulanti družinske medicine za področje zdravstvene nege opredeljuje le tehnika zdravstvene nege. S takšnim kadro-vskim normativom niso upoštevane dejanske obremenitve izvajalcev in zah-tevnost izvajanja zdravstvene nege. Izvajanje tako velikega obsega dela vsiljuje torej manj kakovostno in manj varno izvajanje zdravstvene nege.

Zaradi prenosa številnih zdravstvenih obravnav s sekundarnega nivoja na primarni nivo, porasta števila pacientov s kroničnimi boleznimi (diabetes, bolezni srca in ožilja, kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, rakava obolenja itd.), preventivnih programov, številnih administrativnih postop-kov, demografskih ter socialno-ekonomskih dejavnikov se pojavlja potreba po spremenjenem kadrovskem normativu in po spremenjenem načinu dela v ambulantah družinske medicine.

2 Referenčne ambulante Poplas Susič (2011) opredeljuje referenčne ambulante kot obstoječe ambu-

lante, v katerih že dela zdravnik družinske medicine (visoka strokovnost dela), obravnava bolnikov je nadgrajena v skladu s protokoli vodenja kroničnih bol-nikov, vodenjem registrov kroničnih bolnikov, širšo preventivo (dana orodja, določena ciljna populacija), doseganjem kazalnikov kakovosti ter opravlja-njem čim več posegov na primarni ravni.

Z referenčnimi ambulantami želimo razviti model, kakšna naj bo ambu-lanta družinske medicine v prihodnje z vidika vsebine dela, organizacije dela, kadrovske strategije in modela plačevanja (Poplas Susič, 2011).

Referenčne ambulante predstavljajo osnovni model za delo v ambulantah družinske medicine, ki se bo postopno implementiral v vse ambulante družin-ske medicine (Govc Eržen in Kravos, 2010).

Za dodelitev statusa referenčna ambulanta je potrebno zadostiti določe-nim pogojem.

Gre za samoocenjevanje s pomočjo vprašalnika, s katerim se želi zajeti čim več kriterijev poslovne odličnosti oz. se želijo pridobiti podatki o infrastruktu-ri, informacijah, človeških virih, načrtovanju/planiranju ter kakovosti in var-nosti (Ministrstvo za zdravje, 2011).

Dobre prakse in izkušnje najboljših organizacij učijo, da so modeli odlič-nosti primeren okvir za povezovanje strateških pobud, pristopov, najrazlič-nejših sistemov, modelov in orodij ter projektov v učinkovit proces nenehnega izboljševanja (Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, 2011).

89


3 Referenčne ambulante z vidika zdravstvene nege Zavedajoč se problema izvajanja zdravstvene nege v ambulanti družinske

medicine, ob upoštevanju najpogostejših aktivnosti, ki se izvajajo v klinični praksi zdravstvene nege navedenega področja, ter na podlagi dokumenta »Po-klicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi« (Železnik idr., 2008) je izdelan dokument »Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine« (Železnik idr., 2010).

V navedenem dokumentu, ki ga je potrdil Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego, so opredeljene najpogostejše neposredne in posredne aktivnosti zdravstvene nege, ki se izvajajo v ambulanti družinske medici-ne, možen prenos aktivnosti z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro z dodatnimi specialnimi znanji, dejanska odstopanja izvajalcev posame-znih aktivnosti po trenutno veljavnem kadrovskem normativu 1,1 tehnika zdravstvene nege in nujna potreba po spremembi kadrovskega normativa z vključitvijo diplomirane medicinske sestre v vsako ambulanto družinske medicine.

V timu družinske medicine na primarni ravni je potrebno zagotoviti ustre-zno kadrovsko zasedbo izvajalcev zdravstvene nege, kar nam potrjuje katego-rizacija pacientov v ambulanti družinske medicine.

Kategorizacija pacientov je orodje pri merjenju količine dela za lažji izra-čun časa, ki ga izvajalec zdravstvene nege potrebuje za pacienta. Z opredelje-vanjem kategorij pacientov so pridobljeni ustrezni podatki, ki so pomembni pri uravnavanju delovnih obremenitev izvajalcev zdravstvene nege, določanju kompleksnosti zdravstvene nege in vrednotenju njihovega dela. Pridobljena je možnost izboljšanja organizacije dela, kadrovske strukture in s tem kakovosti izvajanja zdravstvene nege (Železnik idr., 2010).

Glede na potrebe pacientov sedanji način dela več ne zadošča, zato so spremembe nujne.

Ključna sprememba na področju družinske medicine je uvedba tako ime-novanih referenčnih ambulant, vendar pa, kot pravi Poplas Susič (v: Marolt Meden in Ažman, 2011, str. 3) »ne gre za drugo delo, bo le drugačna organiza-cija dela znotraj ambulante družinske medicine,« saj »vstopamo v nov model tima družinske medicine v prihodnje«.

Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravna-vi pacientov v ambulanti družinske medicine, povečujejo dostopnost prebi-valcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, skrajšujejo čakalne dobe, povečujejo zadovoljstvo pacientov ter dajejo priložnost za nadaljnji strokovni razvoj zdravstvene nege (Klemenc idr., 2011).

Marušič (2011) pravi, da bodo referenčne ambulante populacijo obrav-navale načrtovano in dispanzersko. To pa pomeni, da bodo ljudje deležni aktivnega presejanja za posamezne vrste kroničnih obolenj, bolniki pa tudi okrepljene zdravstveno-vzgojne obravnave. Poudarek je torej na širši skrbi za preventivo, kot so je bili državljani doslej deležni.

90


Dispanzersko metodo je možno izvajati le z ustrezno izobraženim kadrom (Filej, 1991).

V referenčni ambulanti bo sedanji tim, ki bo zaenkrat okrepljen z 0,5 diplomirane medicinske sestre, še naprej opravljal vse naloge družinske medicine.

Prenos aktivnosti z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro mora biti usklajen med obema poklicnima skupinama in mora potekati postopo-ma. Za izvajanje določenih aktivnosti potrebujejo diplomirane medicinske sestre dodatno znanje. Potrebno je torej dodatno usposabljanje diplomi-ranih medicinskih sester po posameznih modulih. Za pripravo vsebin po-sameznih modulov (npr. astma, KOPB, sladkorna bolezen …) je potrebno vključiti strokovnjake s posameznih strokovnih področij zdravstvene nege. Dodatno usposabljanje diplomiranih medicinskih sester po posameznih modulih je potrebno opredeliti kot izhodišče za podiplomsko izobraževanje v bodoče.

Pogoj za razporeditev diplomirane medicinske sestre v referenčno ambu-lanto so vsaj tri leta delovnih izkušenj v osnovni zdravstveni dejavnosti. Tako bodo lahko diplomirane medicinske sestre bolj suvereno izvajale svoje delo, se vključevale v nove naloge in konstruktivno oblikovale model preventivne obravnave in obravnavo pacientov s kroničnimi boleznimi po protokolu. Prav od teh ambulant in od diplomiranih medicinskih sester v teh ambulantah bo kasneje odvisen prenos na vse ambulante družinske medicine.

Tehnik zdravstvene nege ostaja v zdravstvenem timu in pridobiva več časa za kakovostno izvajanje svojih poklicnih aktivnosti (Klemenc idr., 2011).

Ustrezno razporejanje izvajalcev zdravstvene nege v referenčnih ambulan-tah je naloga vodilnih medicinskih sester.

Poudariti je potrebno, da v ambulantah družinske medicine glede na obseg in zahtevnost dela že sedaj primanjkuje 0,5 diplomirane medicinske sestre. S prevzemom posameznih aktivnostih zdravnika je potrebno računati na eno diplomirano medicinsko sestro in enega tehnika zdravstvene nege na vsako ambulanto.

Opozoriti velja, da je potreben usklajen in postopen prevzem aktivnosti z rednim spremljanjem delovne obremenitve tako tehnika zdravstvene nege kot diplomirane medicinske sestre v timu družinske medicine.

Le tako bo mogoče predvideti, načrtovati in dokazovati potrebe po ustre-znem kadru z ustreznim znanjem ne le z vidika količine dela ampak tudi z vidika potreb in kompleksnosti zdravstvene nege.

4 ZaključekProjekt referenčnih ambulant je razvojni projekt in predstavlja začetek,

priložnost za kadrovsko okrepitev, za vstop diplomirane medicinske sestre v tim družinske medicine in priložnost za bolj kakovostno in učinkovito delo in večje zadovoljstvo pacientov (Govc Eržen, 2011).

91


Referenčne ambulante predstavljajo najboljše time, ki bodo vzpostavili nov način in vsebino dela na področju kadrovske strategije tima in vsebine dela (Marušič, 2010).

Za zdravstveno nego na področju družinske medicine se odpirajo nove perspektive poklicnega dela.

Tudi na tem področju se kaže možnost dispanzerske zdravstvene nege. Fi-lej (1991) je dispanzersko zdravstveno nego opredelila kot sistematično, načr-tovano in usmerjeno k ciljem ter z nenehnim usklajevanjem v zdravstvenem timu. Že takrat, torej že pred 20 leti, je ugotavljala, da je omejevanje na zdra-vstveno varstvo samo tistih ljudi, ki sami pridejo v zdravstveno organizacijo, za sodobno zdravstveno varstvo preživeta preteklost.

Ali bomo pri izvedbi sprememb uspešni oziroma ali bomo znali izkori-stiti priložnost, je odvisno od strokovnega znanja, usposobljenosti, ustrezne delitve dela, medsebojnih odnosov, obremenitev, prostorskih možnosti, fi-nanciranja, strokovnega nadzora s svetovanjem, podatkov … in zavedanja, do kod smemo, znamo, zmoremo in želimo. Ne pozabimo na varnost in odgovornost.

V 20 letih se ni zgodilo nič, kar bi družinsko medicino v organizacijskem smislu postavilo korak naprej; s tem se nihče ni ukvarjal, zdaj je posluh stroke in politike za spremembe (Govc Eržen, povz. po Marolt Meden in Ažman, 2011, str. 2).

Zdaj je tudi naša priložnost, priložnost izvajalcev zdravstvene nege.

»Norost je početi stvari tako, kot smo jih vedno počeli, in pričakovati dru-gačne rezultate.« (A. Einstein)

»Vsi govorijo, da se nečesa ne da storiti, dokler ne pride nekdo in tisto stori.« (Florence Nightingale)

»Če je volja, se najde tudi rešitev!« (M. Paulin)

LiteraturaBulc M. Preventiva bolezni in promocija zdravja v referenčnih ambulantah. 2011. Do-

stopno na: http://www.zbornica-zveza.si/Dokument.aspx?ID=91 (20.02.2011).De Miranda O, Zorec M, Filej B, Van den Hout T, Van Naerssen T. Management

količine zdravstvene nege z mariborskim sistemom razvrščanja pacientov v ka-tegotrije. In: Kersnič P, Filej B. Količina in kakovost zdravstvene nege v osnov-ni zdravstveni dejavnosti: Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, 2002: 146-147.

Filej B. Zdravstvena nega v dispanzerski dejavnosti. Obzor Zdr N 1991; 25: 207-16.Govc Eržen J. Diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinske medicine. 2011.

Dostopno na: http://www.referencna-ambulanta.si/wp-content/uploads/Diplo-mirane-medicinske-sestre-v-ambulanti-DM-Jana-Govc-Er_en.pdf (20.02.2011).

92


Govc Eržen J, Kravos A. Priprava vsebin in oblik izobraževanja diplomiranih medi-cinskih sester, ki bodo delale v referenčnih ambulantah [interno gradivo]; 2010.

Klančar D. Model odličnosti referenčne ambulante. 2011. Dostopno na: http://www.referencna-ambulanta.si/wp-content/uploads/Model--odli%C4%8Dnosti -RA-Darinka-Klan%C4%8Dar.pdf (20.02.2011).

Klemenc D, Istenič B, Vidmar I, Panikvar Žlahtič K, Požun P, Horvat M. Podpora Zbornice Zveze projektu MZ Referenčne ambulante [interno gradivo]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenija – Zveza; 2011.

Marolt Meden B, Ažman M. Zapis sestanka Nacionalne koordinacije predsednice Zbornice - Zveze [interno gradivo]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenija - Zveza; 2011.

Marušič D. Najkasneje v aprilu bodo začele delovati referenčne ambulante. Primorske novice. 2011. Dostopno na: http://www.primorske.si/Priloge/Zdravje/Najkasneje--v-aprilu-bodo-zacele-delovati-referencn.aspx (20.02.2011).

Marušič D. Sklep o imenovanju projektnega sveta »Referenčne ambulante« [interno gradivo]. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 2010.

Ministrstvo za zdravje. Referenčne ambulante družinske medicine. Vprašalnik oce-na odličnosti. 2011. Dostopno na: http://www.referencna-ambulanta.si/?p=261 (20.02.2011).

Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Model poslovne odličnosti EFQM. 2011. Dostopno na: http://www.siq.si/index.php?id=925&command=SINGLE&sid=219 (20.02.2011).

Poplas Susič T. Referenčne ambulante. 2011. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/novinarski_koticek/novinarske_konference/referencne_ambul_050111/Ref_ambulante_Poplas_Su-sic_050111.pdf (20.02.2011).

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 9/1992.Železnik D, Brložnik M, Buček Hajdarevič I, Dolinšek M, Filej B, Istenič B, et al.

Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije; 2008.

Železnik D, Panikvar Žlahtič K, Vidmar I, Istenič B, Filej B, Verbič M, et al. Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije; 2010.

93


Specializacije in specialna znanja kot odziv na strokovne in razvojne prioritete v zdravstveni negi v Strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020

Specializations and special skills as a response to professional and development priorities outlined in the National strategy of nursing care development and health care provision in Slovenia for the period 2011–2020

dr. Saša KadivecZdenka Kramar

IZVLEČEKV zdravstvu smo priča velikim spremembam: prenos kompetenc z zdravnika na

diplomirano medicinsko sestro, potreba po razvijanju novih profilov (npr. usklajeval-ke odpusta po zdravstveni obravnavi v zdravstveni instituciji). Bolj kot kadarkoli se kaže potreba po integrirani zdravstveni obravnavi, racionalizaciji dela, strokovnosti dela in večji samostojnosti dela. Na področju menedžmenta in vodenja je velika po-treba po dodatnih menedžerskih znanjih in potreba po raziskovanju, za sledenje vizije zdravstvene nege. Po vzoru razvitih držav bo vedno bolj pomembno izobraževanje, specialna znanja, klinične specializacije in delovanje na znanstvenih dokazih podprte zdravstvene nege in oskrbe.

Ključne besede: kompetence, specialna znanja, specializacije

ABSTRACTHealthcare is facing great changes: transfer of competencies from doctors to registe-

red nurses. There is a need for new job profiles, such as hospital discharge coordinator. More than ever before there is a need for integrated patient treatment, rationalization of work, professionalism and greater work independence. In management and leader-ship, there is a great need for additional managerial skills, and also for research skills which are needed for the pursuit of the vision in nursing care. Similarly to the situation in developed countries, increasingly more importance is being placed on education and training, special skills, clinical residencies and work on evidence-based nursing care.

Key words: competences, special skills, residency

dr. Saša Kadivec, prof. zdr. vzg.Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Visoka šola za zdravstveno nego [email protected] Kramar, dipl. m. s.Splošna bolnišnica [email protected]

94


1 UvodDanes se na področju menedžmenta in vodenja zdravstvene nege trudimo

za doseganje sodobne, na dokazih temelječe zdravstvene nege in oskrbe, ki bo osredotočena na potrebe pacienta, družine in širše družbene skupnosti. Temeljna usmeritev delovanja zdravstvene nege je kakovostna, varna, učinko-vita in humana zdravstvena nega. Današnja menedžerka v zdravstveni negi in oskrbi je diplomirana medicinska sestra. Tudi v prihodnje je to nujno potreb-no, poleg tega mora imeti dodatna menedžerska znanja, obvladovati mora smiselno in mrežno povezovanje različnih virov (človeški, tehnološki, pro-storski, finančni, informacijski). Znati mora uveljaviti timsko delo in avtono-mijo na področju stroke zdravstvene nege in oskrbe ter na področju odgovor-nosti za svoje delo. Vodenje v zdravstveni negi in oskrbi mora biti usmerjeno v gradnjo avtonomije, zmanjševanje hierarhije znotraj zdravstvenih timov in vodenje z vitko organizacijsko obliko (Skela Savič, 2002).

Vizija, s katero bomo oblikovali prihodnost zdravstvene nege in oskrbe, je mogoča le s pomočjo raziskovanja in inovativnega vodenja zdravstvene nege. Za-vedati se moramo, da je odlično vodenje zdravstvene nege in oskrbe bistvenega pomena za zagotovitev odlične oskrbe pacientov. Le na osnovi kliničnih dokazov in s pomočjo združenj uporabnikov storitev bo politika pripravljena nameniti več sredstev za izobraževanje in zaposlovanje v zdravstveni negi, saj bo imela doka-ze, da več znanja prinaša večjo kakovost dela, manj zapletov, večje zadovoljstvo uporabnikov in s tem več prihrankov v zdravstveni obravnavi (Skela Savič, 2007).

2 Kaj se danes dogaja v zdravstvu in katere potrebe glede izobraževanja in usposabljanja medicinskih sester se pojavljajo?Skladno z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–

2013 je potrebno predvideti nove profile, npr. usklajevalke odpusta po zdra-vstveni obravnavi v zdravstveni instituciji. Potrebno je spodbuditi in razviti različne karierne poti za izvajalce zdravstvene nege in skladno s tem razvoj kliničnih specializacij. Slednje potrebujemo tudi zaradi prenosa aktivnosti z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, zaradi potreb starajoče se po-pulacije, stremljenja k celostni (integrirani zdravstveno-socialni) dolgotrajni oskrbi v domačem okolju in drugje (koordiniranje področja), razvoja zna-nosti in tehnologije (zahtevnost delovnih mest), racionalizacije dela drugih strokovnjakov (npr. vodenje in upravljanje je v razvitem svetu v pristojnosti ustrezno usposobljenih medicinskih sester), večje samostojnosti pri delu (npr. vodenje pacientov z urejenimi kroničnimi obolenji).

Po vzoru razvitih držav bodo vedno bolj pomembni izobraževanje, speci-alna znanja, klinične specializacije in delovanje na znanstvenih dokazih pod-prte zdravstvene nege in oskrbe. Za zagotavljanje ustrezne kakovosti, varnosti in učinkovitosti je treba vključiti menedžment zdravstvene nege in oskrbe v

95


vodenje zavoda na vseh treh nivojih. Gradili in razvijali bomo tak koncept in orodja vodenja, ki bodo omogočala pristop od spodaj navzgor, samoiniciativ-nost, inovativnost, kjer bodo vodje zaposlene obravnavali kot za svoje delo odgovorne sodelavce (Mundinger, 2008).

3 Zdravstvena nega bo skozi izhodiščne usmeritve lahko dala ustrezne odgovore na potrebe zdrave in bolne populacije

3.1 Strateški cilji na področju menedžmenta1. Vodenje zdravstvene nege in oskrbe mora biti avtonomno in naj bo integri-

rano na vse nivoje procesov zdravstvene oskrbe. Menedžerka v zdravstve-ni negi in oskrbi mora imeti pristojnosti in odgovornosti ter avtoriteto za vodenje integrirane, kakovostne in varne ter k doseganju uspešnih izidov usmerjene zdravstvene nege in oskrbe (American Organization of Nurse Executives, 2005).

2. Menedžment zdravstvene nege in oskrbe mora prevzeti odgovornost za vzpostavitev razvojno-raziskovalnih timov v zdravstvenih in drugih zavo-dih, katerih delo naj bazira na aplikativnem in akcijskem raziskovanju ter na pregledu dokazov in prenosu najboljše prakse v neposredno delo po definiciji na dokazih podprte prakse. Zaposlenim je potrebno omogočiti karierni razvoj na področju znanstvenega razvoja stroke. Pomočnica di-rektorja za področje zdravstvene nege in oskrbe naj ima pomočnika za raz-iskovanje in razvoj, dejavnost zdravstvene nege in oskrbe pa raziskovalno razvojni oddelek.

3. Menedžment zdravstvene nege in oskrbe naj organizira referenčne oddel-ke/ambulante/enote, kjer zdravstveno nego in oskrbo večinsko izvajajo in razvijajo diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji, kliničnimi specializacijami in magistrice zdravstvene nege s svojimi strokovnimi in drugimi sodelavci. Rezultati dela naj se primerjajo s primerljivimi oddelki, kjer ni ustrezne kadrovske zasedbe.

4. Menedžment zdravstvene nege in oskrbe mora razviti realna pričakovanja glede znanja in kompetenc diplomantov programov prve stopnje, ki ni-majo več pripravništva. Delodajalci morajo diplomantom pred začetkom samostojnega dela omogočiti uvajalno obdobje, ki ne sme biti krajše od enega leta.

5. Menedžerka zdravstvene nege in oskrbe naj si pridobi in upravlja razvoj-ne vire (kadri, sredstva, oprema). Pripraviti je potrebno podlage, ki bodo omogočale: zz razvoj takšnega kliničnega okolja, ki bo vplivalo na izboljšanje kakovo-

sti na področju izobraževanja v zdravstveni negi in oskrbi,zz oceno stanja in možnosti raziskovanja in razvoja v zdravstveni negi in

oskrbi,zz oceno potreb po izobraževanju in razvoju kadrov v zdravstveni negi in

oskrbi na področju razvoja in raziskovanja.

96


3.2 Strateški cilji na področju kakovosti in varnosti1. Uvajanje kakovosti in varnosti v zdravstveni negi in oskrbi je integralni del

vzpostavitve celovitega sistema upravljanja na področju kakovosti in var-nosti celotnega zavoda (Robida, 2009). Kot pristop k izboljšanju kakovosti in varnosti se mora uporabljati sistem nenehnih izboljšav, ki vključujejo:zz standardizacijo delovnih procesov in zdravstvenih storitev,zz redno merjenje kazalnikov kakovosti,zz identifikacijo vzrokov odstopanja,zz sistemsko in sistematično odpravljanje vzrokov,zz upravljanje s tveganji – risk menedžment.

2. MZ mora skupaj s stroko zdravstvene nege opredeliti nove kazalnike kako-vosti za zdravstveno nego in oskrbo (prenos bolnišničnih okužb, postopki v zvezi z zdravili in storitvami, posebni varovalni ukrepi, register škodnih do-godkov, področje zagotavljanja varnostne kulture idr.). Menedžment zdra-vstvene nege in oskrbe naj poleg nacionalnih kazalnikov kakovosti oblikuje in spremlja tudi lastne standarde kakovosti. Izhodišče za sistematično vo-denje kakovosti in varnosti predstavlja Nacionalna strategija za kakovost in varnost 2010–2015 (Kiauta, Poldrugovac, Rems, Robida in Simčič, 2010).

4 Načini za uresničevanje strategije na področju vodenja in menedžmenta v zdravstveni negiSkladno z razvojem strokovnih področij v zdravstveni dejavnosti, večjo

specializacijo posameznih področij zdravstvenega varstva in razvojem novih tehnologij se izkazuje tudi vedno večja potreba po specifičnih znanjih v de-javnosti zdravstvene nege in oskrbe ter specifičnih kompetencah na različ-nih kliničnih področjih. Tovrstna specifična znanja morajo biti strukturirana, preverjena in javno veljavna. Izobraževanja za njihovo pridobivanje naj bodo organizirana kot modularna specialna znanja (ožje področje) ali kot klinična specializacija (širše strokovno področje). Pristopiti je potrebno k mednaro-dno primerljivemu razvoju kliničnih specializacij za medicinske sestre kot oblike podiplomskega izobraževanja v zdravstveni negi in oskrbi, ki bo pod-laga za prenos poklicnih aktivnosti in kompetenc med zdravniki in diplomi-ranimi medicinskimi sestrami in tudi za samostojno delo diplomiranih medi-cinskih sester (Laurant idr., 2009). Določiti je potrebno prioritetna področja razvoja in standarde za razvoj programov za klinične specializacije, regulacijo izobraževanja naj izvajata Zbornica - Zveza in MZ, ter opredeliti obvezno-sti delodajalcev do specializantov. V prioritetnem razvoju naj bodo klinične specializacije na naslednjih področjih zdravstvene nege in oskrbe: gerontolo-gija, psihiatrija, pediatrija, patronažna dejavnost, anesteziologija in intenziv-na terapija, onkologija, zdravstvena nega pacienta s kroničnimi bolezenskimi stanji, paliativna oskrba, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, medicina dela, enterostomalna terapija idr. Potrebe po kliničnih specializa-

97


cijah je potrebno opredeliti glede na demografske podatke in primerljivost z državami EU in OECD, kar naj bo predmet državne študije.

Poleg kliničnih specializacij je potreben razvoj vertikale izobraževanja v zdravstveni negi: magistrski in doktorski študij zdravstvene nege. Magistrice in doktorice zdravstvene nege bodo v sistem zdravstvenega varstva prinesle nova znanja, ki jim bodo omogočala prevzem dela na razvojnem in razisko-valnem področju.

Akademsko izobražene medicinske sestre bodo usposobljene za prevze-manje odgovornosti za sistematično spremljanje kliničnega dela (aplikativno in akcijsko raziskovanje, spremljanje in izboljševanje kliničnega dela), vo-denje timov za izboljševanje klinične prakse, bodo pobudnice sprememb in izboljšav, mentorice študentom in visokošolske učiteljice na prvi bolonjski stopnji. Usposobljene bodo za vodenje in usmerjanje kliničnih in temeljnih raziskav, za postavitev standardov, smernic, teorij in razvoj novih pristopov v zdravstveni obravnavi. Cilj vzpostavljanja tovrstnega izobraževanja ne sme biti „beg od bolniške postelje“, temveč integriran razvoj kliničnega dela. Tako bosta oba profila vključena v neposredno klinično prakso in delo s pacienti. Poleg tega sta oba profila izjemnega pomena za zagotavljanje lastnega kadra v visokošolskem izobraževanju (Delamaire in Lafortune, 2010).

LiteraturaAmerican Organization of Nurse Executives, 2005. AONE Nurse executive compe-

tencies. Dostopno na: http://www.aone.org/aone/certification/docs%20and%20pdfs/NurseExecCompetencies.pdf. (Datum dostopa: 14. 1. 2011).

Delamaire ML, Lafortune G, 2010. Nurses in advanced roles: a description and evaluati-on of experiences in 12 developed countries. OECD Health Working Papers, No. 54. OECD Publishing. Dostopno na: http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migrati-on-health/nurses-in-advanced-roles_5kmbrcfms5g7-en. (Datum dostopa: 19. 1. 2009).

Kadivec S, Bregar B, Buček Hajdarevič I, Černivec J, Horvat M, et al. Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v RS za obdobje od 2011 do 2020. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2011.

Kiauta M, Poldrugovac M, Rems M, Robida A, Simčič B. Nacionalna strategija kako-vosti in varnosti v zdravstvu (2010-2015). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2010.

Laurant M, Reeves D, Hermens, R, Braspenning, J, Grol, R, Sibbald, B. Substitution of doc-tors by nurses in primary care. Cochrane Database Syst Rev 2009; 18(2): CD001271.

Mundinger MO, 2008. Growing role of nurse practitioners. Dostopno na: http://physiciansnews.com/cover/508.html. (Datum dostopa: 28. 11. 2010).

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 »Zadovoljni upo-rabniki in izvajalci zdravstvenih storitev« (ReNPZV). Uradni list Republike Slove-nije št. 72/2008 (47/2008 popr.).

Robida A. Pot do odlične zdravstvene prakse. Ljubljana: Planet GV; 2009.Skela Savič B. Dejavniki in kriteriji uspešnega vodenja v zdravstvu [magistrsko delo].

Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj; 2002. Skela Savič B. Dejavniki uspešnega izvajanja sprememb v slovenskem zdravstvu [doktor-

sko delo]. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj; 2007.

98


Financiranje specializacij in umeščenost diplomiranih medicinskih sester s specializacijo v delovna okolja

Nursing specialization funding and placement of specialized nurses in clinical settings

Jelka Mlakar

IZVLEČEKV prispevku je obravnavan možen način financiranja specializacij diplomiranih

medicinskih sester po zaključenem dodiplomskem izobraževanju. Specializacija je pri-dobivanje specialnih znanj in spretnosti medicinskih sester za doseganje kakovostne in varne zdravstvene nege na specializiranem področju zdravstvene obravnave pacientov.

Narejena je primerjava financiranja specializacij različnih skupin zdravstvenih strokovnjakov in glede na to so predlagane najboljše rešitve financiranja specializacij diplomiranih medicinskih sester.

Avtorica se v prispevku opredeljuje do možnosti umeščanja diplomiranih medi-cinskih sester s specializacijo na delovna mesta v skladu s Katalogom delovnih mest (Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, UL RS št.60/08).

V času ekonomske krize in pomanjkanja normativnih podlag z vidika potreb po zaposlenih kadrih v zdravstveni negi avtorica izpostavlja ključni problem sistematizi-ranja delovnih mest diplomirane medicinske sestre specialistke v zdravstvenih in soci-alnih zavodih v Republiki Sloveniji.

Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra s specializacijo, financiranje specializacij, katalog delovnih mest, sistemizacija delovnih mest

ABSTRACTThis paper discusses the possibilities of funding specialization programs for registe-

red nurses. Specialization is the acquisition of specialist knowledge and skills for nurses who want to provide quality and safe nursing care in a specialized health care field.

Ways of funding specializations for different groups of health care professionals are compared, and the best solutions for funding nursing specialization are suggested ba-sed on comparison results.

The author discusses the possibility of employing specialized nurses in the health care system according to the Job Catalogue (Annex to the Collective Agreement for Nursing Professionals, Official Gazette of the Republic of Slovenia no. 60/08).

In view of the economic crisis and a lack of legislative provisions for regulating the need of employing nursing professionals, the author highlights the key issue as being a lack of systematization and inclusion of specialized nurses in work processes of all health care and social care institutions in Slovenia.

Key words: nursing, specialized nurse, specialization funding, Job Catalogue, job classification system

Jelka Mlakar, viš. med. ses.Sindikat delavcev v zdravstveni negi [email protected]

99


1 UvodV okviru sledenja potrebam družbe in prakse, podelitve javnih pooblastil

Zbornici - Zvezi in ponudbe izobraževalnih institucij je potrebno začeti raz-pisovati klinične specializacije in spodbujati nadgradnjo izobraževanja s stro-kovnimi magisteriji. Spodbujati je potrebno večjo integriranost in usklajenost izobraževalnih programov s klinično prakso.

Razvoj specializacij na področju zdravstvene nege je znan v mnogih drža-vah EU in poteka skladno z direktivami EU po splošnem visokošolskem izo-braževanju za zdravstveno nego (89/48 EEC, 92/51/EEC, 1999/42/EC), ki go-vorijo o profesionalnih kvalifikacijah kakor tudi o direktivah za specializacijo v zdravstveni negi. Predlog Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013 narekuje, da je potrebno pri vseh izvajalcih zdravstvenega varstva predvideti specializacije, ki bodo zadovoljile spremenjene družbene potrebe in sledile razvoju posameznih profesionalnih področij. Skladno z Re-solucijo je potrebno predvideti tudi nove profile, npr. usklajevalke/ce odpusta po zdravstveni obravnavi v zdravstveni instituciji. Potrebno je spodbuditi in razviti različne karierne poti za izvajalce zdravstvene nege (dipl. m. s./dipl. zdrav.) in skladno s tem razvoj kliničnih specializacij. Slednje potrebujemo tudi zaradi prenosa aktivnosti z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, zaradi potreb starajoče se populacije, stremljenja k celostni (integrirani zdra-vstveno-socialni) oskrbi v domačem okolju (koordiniranje področja), razvo-ja znanosti in tehnologije (zahtevnost delovnih mest) ter racionalizacije dela dragih strokovnjakov. Kot primer je vodenje pacientov z urejenimi kroničnimi obolenji v razvitem svetu v pristojnosti ustrezno usposobljenih medicinskih sester.

Stališce Evropskega združenja organizacij medicinskih sester (European Federation of Nurses Associations – EFN) je, da naj bi bile koristi speciali-zacije v vsakem poklicu usmerjene/osredotočene na prejemnika (pacienta), na profesijo, na prakso in na izvajalca. Verjetno je, da bo razvoj specializacij zdravstvene nege ključnega pomena pri spodbujanju rasti znanja in izkušenj v zdravstveni negi in da temu sledi izboljšanje kakovosti oskrbe prebivalstva (EFN, 2000).

EFN definicija medicinske sestre/zdravstvenika specialista: Medicinska sestra/zdravstvenik specialist je medicinska sestra/zdravstve-

nik, ki je formalno izobražen/a in praktično usposobljen/a nad ravnjo splošne medicinske sestre/zdravstvenika (RN – Registered Nurse) in ima pooblasti-lo za opravljanje poklica, npr. medicinska sestra/zdravstvenik – specialist – medicinska sestra/zdravstvenik z naprednimi znanji v dejavnosti zdravstvene nege.

Specializirana dejavnost vključuje sodobno zdravstveno nego in klinične veščine in s tem povezane naloge, svetovalne, raziskovalne, izobraževalne in vodstvene dejavnosti na specialnem področju. Kot specialistično izobraževa-nje je formalno priznan podiplomski študijski program, ki sledi izobraževanju splošne zdravstvene nege ter zagotavlja znanja in izkušnje, potrebne za zago-

100


tovitev usposobljenosti v specializaciji. Nadaljnje izobraževanje, usposablja-nje in kompetence se določijo glede na naloge, usposobljenost, izobraževanje in dejavnosti, ki jih bo opravljal specialist in v skladu s pravili in predpisi, ki veljajo za medicinske sestre/zdravstvenike specialiste/ke. Poklicni naziv me-dicinskih sester/zdravstvenikov – specialistov večinoma vključujejo označbo medicinska sestra/zdravstvenik specialist v kombinaciji z nazivom specializa-cije (EFN, 2000).

1.1 Zakonodaja Evropske skupnosti Uredba, vezana na zdravstveno nego in medsebojno priznavanje poklic-

nih kvalifikacij ter s tem omogočanje prostega gibanja strokovnjakov znotraj EU, je Direktiva 2005/36/EC, ki ureja poklicno dejavnost medicinskih se-ster/zdravstvenikov in babic/babičarjev (opredeljuje usposabljanje za poklic medicinske sestre/zdravstvenika in babice/babičarja ter dejavnosti, ki se v tem poklicu opravljajo), vendar ne ureja področja specialistične dejavno-sti. Za področje specializacij v zdravstveni negi bi lahko prišli v poštev le Direktiva 89/48/EGS in Direktiva 92/51/EGS, kot je bila spremenjena leta 1997 in dopolnjena z Direktivo 1999/42/ES. Le to temelji na razmišljanju o izobraževanju, usposabljanju ter strokovnih izkušnjah tistih, ki delajo v praski zdravstvene nege.

Slovenske menedžerke v zdravstveni negi se morajo vprašati, kaj danes na-redijo za razvoj raziskovanja, kajti le na osnovi tega lahko gradijo “evidence based management”. Enako vprašanje si morajo zastaviti poklicna združenja na področju zdravstvene nege. Menedžment zdravstvene nege se mora iz ser-vilne funkcije organiziranja, podpiranja, oskrbovanja idr. preleviti v funkcijo sprejemanja odločitve na osnovi kliničnih, aplikativnih in temeljnih raziskav. Šele skozi to bo izgradnja modela vertikalnega izobraževanja v zdravstveni negi (prva, druga in tretja bolonjska stopnja) v Sloveniji dobila svojo težo in mesto v družbi (Skela Savič, 2009a).

2 Financiranje specializacije diplomiranih medicinskih sester Ob pregledu načinov financiranja specializacij nekaterih poklicnih skupin

v zdravstvu ugotavljamo naslednje: zz Specializacije zdravnikov v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenije, potrebe in vrste specializacij za zdravnike ugotavlja in razpisuje Zdravniška zbornica; učne ustanove morajo z aprilom tekočega leta poslati izpolnjen zahtevek za povrnitev stroškov dela specializantov na Zdravni-ško zbornico Slovenije. Izpolnjeni zahtevki so osnova za nadomestilo, ki jih s strani ZZZS prejmejo učne ustanove.zz Specializacije farmacevtov v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenije.zz Specializacije biokemikov so financirane na primerljiv način.

101


Iz ugotovljenega sklepamo, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje tisti akter, ki zagotavlja zdravstvenim in socialnovarstvenim ustanovam določena sredstva za odobrene specializacije. Ni razloga, da tudi medicinske sestre ne bi bile kar se tiče specializacije primerljivo financirane.

Skela Savič (2008; 2009a) opozarja, da obstaja nevarnost, da bo ekonomski vidik sistema zagovarjal stališče, da je srednješolsko izobraženi kader v zdra-vstveni negi ustrezen za izvajanje zdravstvenih storitev, kljub jasnim usmeri-tvam direktive Evropske unije, kdo je nosilec zdravstvene nege in kako mora biti izobražen. Še pomembnejše vprašanje se zastavlja glede tega, ali bodo delovna okolja zaznala potrebo po zaposlovanju diplomiranih medicinskih sester specialistk.

3 Umeščenost diplomiranih medicinskih sester s specializacijo v delovna okoljaVsi akterji na področju politike odločanja v zdravstvu bi se morali zave-

dati pomembnosti znanja in usposobljenosti medicinskih sester v zagota-vljanju kakovostne in varne zdravstvene nege. Nadgradnja dodiplomskega izobraževanja, bodisi specializacija ali magistrski študij medicinskih sester, ne pomeni zgolj kakovostnejše in varnejše zdravstvene obravnave pacien-tov, temveč ima, gledano dolgoročno, tudi pomembne ekonomske učinke. Dokazano je, da bolj izobražen kader dela manj napak; varnostni zapleti po-membno podražijo zdravljenje ter povzročajo trpljenje (Mlakar in Pleterski Rigler, 2009).

Ekonomska kriza in pomanjkanje normativnih podlag, iz katerih bi jasno izhajale potrebe po kadrih v zdravstveni negi, sta tista dejavnika, ki bosta po-membno vplivala na zaposlovanje diplomiranih medicinskih sester s podi-plomsko izobrazbo ter na priznavanje kariernega razvoja že zaposlenih medi-cinskih sester v delovnem okolju.

Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (2008) je s Katalogom delovnih mest v podskupini E3 določil ustrezna delovna mesta v tarifni skupini VII2, kamor se uvršča raven pridobljene izobrazbe s speci-alizacijo ali strokovnim magisterijem. Ta pravna podlaga opredeljuje poleg vodilnih delovnih mest še devet možnih delovnih mest za medicinsko sestro s podiplomsko izobrazbo z razponom izhodiščnih plačnih razredov od 30 do 36. Za diplomirano medicinsko sestro s specializacijo je predvideno delovno mesto: 45 E037014 DIPL. MEDICINSKA SESTRA SPECIALIST, TR VII/2, plačni razred 34–44.

Čeprav obstaja pravna podlaga, ki zagotavlja ustrezna delovna mesta medicinskih sester z podiplomsko izobrazbo, se v praksi soočamo z ne-ustrezno sistemizacijo delovnih mest v posameznih zdravstvenih in soci-alnovarstvenih zavodih ter pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Tukaj bodo morale ključno vlogo odigrati vodilne medicinske sestre za-vodov.

102


4 RazpravaZakon o zdravstveni dejavnosti opredeljuje, da se zdravstveni delavci in

zdravstveni sodelavci z višjo ali visoko strokovno izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene dejavnosti speciali-zirajo na posameznih ožjih zdravstvenih strokovnih področjih. Pri tem zakon daje vsebinsko, organizacijsko in regulatorno vlogo zbornici, ki določa vrste, trajanje in vsebino specializacije, postopek opravljanja specialističnega izpita ter imenovanje izpitne komisije v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.

Zakon določa, da zdravstvenemu delavcu z visokošolsko strokovno izo-brazbo specializacijo odobri ministrstvo, pristojno za zdravje, na predlog zdravstvenega zavoda oziroma, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca, na njegov predlog. Zdravstvenim delavcem, ki niso zaposleni, ne glede na sto-pnjo izobrazbe specializacijo odobri ministrstvo, pristojno za zdravje.

Pomembno odgovornost pri razvoju profesije zdravstvene nege v Slove-niji imajo medicinske sestre same, saj morajo zavzeti stališče, da zaključen magisterij ali doktorski študij ne pomeni bega od bolniške postelje ali novega delovnega mesta, ampak pomeni več znanja za izvajanje bolj kakovostne zdra-vstvene nege na obstoječem delovnem mestu v kliničnem okolju (Skela Savič, 2009b). Skela Savič tudi opozarja, da se v nekaterih krogih pojavlja občutljivo vprašanje, ali bodo medicinske sestre z magisteriji iz zdravstvene nege zapo-sljive. In kot pravi, ima vprašanje zagotovo svojo paralelo, saj se pri zdravnikih spodbuja podiplomski študij, a se nihče ne pogovarja o njihovi nezaposljivosti (Skela Savič, 2009b).

Podobna vprašanja in dileme se pojavljajo tudi pri medicinskih sestrah s specializacijo, čeprav bo v delovnem okolju nadgradnja izobrazbe v sme-ri pridobivanja specializiranih znanj in spretnosti sprejemljivejša. Sodobni trendi zdravstvene nege in potrebe pacientov narekujejo specialistična zna-nja. Pomembnen dejavnik za sprejemljivost podiplomske izobrazbe medicin-skih sester v delovnem okolju je tendenca prenosa kompetenc z zdravnika na medicinsko sestro ter oblikovanje novih organizacijskih in strokovnih oblik zagotavljanja zdravstvenega varstva, kot so referenčne ambulante in podobno.

LiteraturaAneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. Uradni list Republike

Slovenije št. 60/2008.Mlakar J, Pleterski Rigler D. Varnostna kultura in Sistem upravljanja z odkloni v Uni-

verzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zbornik predavanj Društva fizioterapev-tov Slovenije. Ljubljana, 2009.

Skela Savič B. Dejavniki in kriteriji ustanavljanja novih srednjih zdravstvenih šol in vi-soko strokovnih zdravstvenih šol s programi zdravstvena nega: vidik širše odgov-ornosti. In: Skela Savič B, Kaučič BM, eds. Moja kariera – quo vadis; izobraževanje medicinskih sester v Sloveniji: posvet z okroglo mizo; 2009 Januar 30; Ljubljana, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego: 2009a; 33-9.

103


Skela Savič B. Vplivni dejavniki razvoja zdravstvene nege v sodobni družbi: prevze-manje odgovornosti s strani vseh akterjev. In: Skela Savič B, Kaučič BM, Filej B, eds. Novi trendi v sodobni zdravstveni negi – razvijanje raziskovanja, izobraževanja in multisektorskega partnerskega sodelovanja: zbornik predavanj z recenzijo 2. med-narodne znanstvene konference s področja raziskovanja v zdravstveni negi; 2009 September 17-18; Ljubljana, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2009b: 45-54.

Skela Savič,B. Teorija, raziskovanje in praksa v zdravstveni negi – vidik odgovornosti menedžmenta v zdravstvu in menedžmenta v visokem šolstvu. In: Skela Savič B, Kaučič BM Ramšak Pajk J, eds. Teorija, raziskovanje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega: zbornik predavanj z recenzijo 1. med-narodne znanstvene konference; 2008 September 25-26; Bled, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2008: 38-46.

Recommendations for a European Framework for Specialist Nursing Education. Par-is: European Federation of Nurses association; 2000.

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije št. 36/2004.

104


Na dokazih podprta argumentacija potreb po specializaciji v anestezijski zdravstveni negi. Kaj prinaša uvedba specializacij v delovni proces

Evidence based argumentation for the need to implement specializations in anaesthesia nursing care. What does the introduction of specializations mean for the work process

Zorica KardošIrena Buček Hajdarević

IZVLEČEKAnestezijske medicinske sestre so pri opredeljevanju potreb po klinični specializaciji

izhajale iz pregleda obstoječe prakse v evropskih državah in ugotovitev iz raziskave, opravljene v letu 2008. Rezultati raziskave prikazujejo, da je praksa zelo različna in odvisna od izobraževalnega programa, usposabljanja in lokalne zakonodaje. Diplomi-rane medicinske sestre, ki delajo na področju anestezije, si v celotnem evropskem pro-storu želijo poenotiti programe izobraževanja in usposabljanja za specialno področje, na katerem delajo, ali pa vsaj doseči konsenz za minimalni obseg znanj in usposoblje-nosti, enako kot to velja za regulacijo poklica medicinske sestre v evropskem prostoru. Uvedba specializacij prinaša v delovni proces in v vsakodnevno klinično prakso bolj pregledno opredelitev delovnih nalog, dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti. Omogoča tudi standardizirano in učinkovito selekcijo kadrov pri zaposlovanju in je vodilo za profesionalni in karierni razvoj.

Ključne besede: anestezijska medicinska sestra, izobraževanje, klinična praksa, specializacija

ABSTRACTNurse anaesthetists have defined their need for clinical specialization based on the

overview of existing practice in other European countries and on research results from 2008. The research shows that practice differs greatly and depends on the educational system, training, and local legislation. Throughout Europe registered nurses working in the field of anaesthesia wish to unify the educational and training systems for their special professional field or at least reach an agreement that will define the minimum scope of knowledge and qualifications. The same applies for the regulation of the nurs-ing profession in the European Union. The implementation of specializations brings a

Zorica Kardoš, dipl. m. s.Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih regijskih društev medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov [email protected] Buček Hajdarević, dipl. m. s.Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih regijskih društev medi-cinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov [email protected]

105


more transparent definition of work tasks, duties, competencies and responsibilities into the work process and daily clinical practice. It also enables a standardised and ef-ficient selection of new personnel and serves as a guideline for professional and career development.

Key words: nurse anaesthetist, education, clinical practice, specialization

1 UvodFormalna izobrazba, ki jo medicinske sestre pridobimo z rednim šola-

njem, je pogoj za pridobitev poklica. Za opravljanje poklica na določenem sistematiziranem delovnem mestu pa moramo vso poklicno kariero prido-bivati dodatna znanja in jih neprestano obnavljati, dopolnjevati. Niso nekaj statičnega, saj se z razvojem tehnologij in spoznanj spreminjajo tudi zahteve in potrebe po dopolnjevanju znanja ali celo pridobivanju novih znanj. Za vzdrževanje profesionalnih standardov in zanesljivost pri delu je potrebno vseživljenjsko izobraževanje in tudi povezovanje z drugimi poklicnimi sku-pinami.

Diplomirane medicinske sestre potrebujejo za opravljanje poklica aneste-zijske medicinske sestre (AMS) dodatno podiplomsko izobraževanje.

Tudi ESA (European Society of Anaesthesiology) je na evropskem aneste-ziološkem kongresu v Helsinkih (12.–14. junij 2010) kot strategijo dela spreje-la sodelovanje z nezdravniškim osebjem, predvsem z AMS. ESA ugotavlja, da AMS igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varne anestezije, intenzivne terapije in terapije bolečine. Želijo integracijo vseh poklicnih skupin, s ciljem skupnega izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja. V ta namen bodo po-zvali nacionalna in mednarodna združenja, da se aktivno vključijo v vse nivoje ESA.

Na sestanku 26. novembra 2010 v Bruslju so se predstavniki ESA in IFNA (International Federation of Nurse Anesthetists) dogovorili za izdelavo mini-malnih standardov izobraževanja in usposabljanja za AMS. Ugotovili so na-mreč, da je le-to v evropskem prostoru zelo različno.

2 Medicinska sestra – specialistDefinicija ICN (International Council of Nurses), mednarodnega sveta

medicinskih sester, pravi, da je medicinska sestra/zdravstvenik – specialist usposobljena nad ravnjo medicinske sestre/zdravstvenika – generalista in je pooblaščena za izvajanje specialistične zdravstvene nege z znanjem na dolo-čenem področju, na katerem se izvaja zdravstvena nega (ICN, 2005, cit. po Starc, Kos Grabnar in Požun).

Definicija ICN iz leta 1987 opredeljuje pomen specializacije kot raven znanja in spretnosti na nivoju zdravstvene nege, ki je višji od tistih, prido-bljenih tekom dodiplomskega izobraževanja za zdravstveno nego, in »pri-

106


znava, da je specializacija pot prakse zdravstvene nege, s katero bo dejav-nost izvajanja zdravstvene nege poglobljena in izpopolnjena« (ICN, 1991, cit. po Starc idr.).

2.1 Anestezijske medicinske sestre (nurse anesthetists)V svetu je delokrog AMS zelo različen. Imajo različne nivoje izobrazbe,

usposabljanja, certificiranja in tudi različne kompetence. Enako je tudi v Evro-pi. V raziskavi, ki jo je Meeusen s kolegi (Meeusen idr., 2010, str. 773–9.), so glede na te podatke in na kompetence, ki jih imajo, medicinske sestre, ki dela-jo na področju anestezije, različno poimenovali.

AMS so diplomirane medicinske sestre (vendar npr. na Nizozemskem to ni pogoj), ki so opravile dodatno izobraževanje in usposabljanje iz aneste-ziologije in ki pacientom v kirurških ali diagnostičnih postopkih na podlagi načrta, ki ga določi nadzorni anesteziolog, pod neposrednim ali posrednim nadzorom zdravnika anesteziologa odmerjajo anestezijo. Pacientom lahko dajejo zdravila v skladu s pisnim protokolom ali pa s soglasjem anesteziologa oziroma lahko po njegovem naročilu opravljajo intubacijo in ekstubacijo ter vstavljajo intravenozne in arterijske katetre, kar je odvisno od lokalno spreje-tih protokolov in pogojev za opravljanje dela. Trajanje formalnega izobraže-vanja za AMS (teorija in praksa) se po Evropi zelo razlikuje – traja od enega do največ štirih let. Vse študijske smeri se zaključijo z diplomo, ki jo dodeli lokalna zdravstvena šola, ministrstvo za zdravje, vlada ali medicinska fakul-teta. AMS trenutno delajo v naslednjih državah: Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Francija, Madžarska, Islandija, Litva, Luksemburg, Nizo-zemska, Norveška, Poljska, Slovaška republika, Švedska in Švica. Na Poljskem so delovno mesto AMS uvedli leta 2003, vendar le z omejenimi pristojnostmi (Meeusen idr., 2010).

2.1.1 Področje strokovnega dela AMS v nobeni evropski državi ne smejo samostojno izvajati anestezije

brez predhodne ocene in soglasja anesteziologa. Na Danskem, v Franciji, na Norveškem in na Švedskem lahko AMS ob upoštevanju ustreznih protoko-lov in sporazumov samostojno odmerjajo splošno anestezijo pacientom, ki po klasifikaciji Ameriškega združenja anesteziologov (ASA) sodijo v prvi in drugi razred, a le pod posrednim nadzorom anesteziologa. Na Danskem, v Franciji, na Madžarskem, Nizozemskem in Poljskem sta med izvajanjem anestezije v skladu z nacionalnimi smernicami vedno potrebna dva para rok: anesteziolog in AMS ali dve AMS (Danska in Francija). Tako kot diplomirane medicin-ske sestre s specializacijo iz anesteziologije v ZDA (certified registered nurse anesthetists) tudi AMS v Evropi ne smejo delati brez nadzora anesteziolo-ga. Ustrezno usposobljene AMS lahko pri predoperativnih ocenah pacientov ASA I in II sodelujejo le na Nizozemskem, Norveškem, v Sloveniji in na Šved-skem (Meeusen idr., 2010).

107


2.1.2 Pravni in strokovni pogoji za opravljanje dela Čeprav so AMS zaposlene v vseh zgoraj omenjenih državah, med njimi

obstajajo določene razlike. Na Nizozemskem diploma iz zdravstvene nege za AMS ni obvezna.

V Franciji je zakonsko določeno, da morajo imeti AMS nacionalno fran-cosko državno diplomo, če želijo opravljati svoje delo. Čeprav so pristojnosti madžarskih AMS bolj omejene, podobno kot pristojnosti krožečih medicin-skih sester, je v madžarski zakonodaji določeno, da mora biti vsak anestetik odmerjen hkrati s strani anesteziologa in AMS (Meeusen idr., 2010).

2.2 Krožeče medicinske sestreKrožeče medicinske sestre svoje delo opravljajo v operacijskih dvoranah,

med njihove naloge pa lahko sodi tudi pomoč anesteziologu pri uvodu v ane-stezijo, vzdrževanju anestezije ali pri nujnih ukrepih v anesteziji. Po osnovnem usposabljanju s področja zdravstvene nege lahko nadaljujejo z usposabljanjem za opravljanje dela v operacijski dvorani po izobraževalnih shemah, ki so gle-de na lokalne razmere lahko precej različne. Krožeče medicinske sestre nikoli ne smejo prevzeti odgovornosti za anestezijsko oskrbo pacientov, prav tako pa med uvodom v anestezijo in njenim vzdrževanjem ne smejo opravljati nalog, ki so neposredno povezane s pacientom. Ker pa so vseeno medicinske sestre, obdržijo svoje poklicne kvalifikacije v zdravstveni negi in lahko pripravljajo zdravila ter aplicirajo intramuskularne aplikacije in intravenozne raztopine, kar pa ne velja za Irsko, Malto in Romunijo, kjer lahko le asistirajo anestezio-logu (Meeusen idr., 2010).

2.3 Pomočniki anesteziologaV nekaterih državah je v anesteziologijo poleg AMS in krožečih me-

dicinskih sester lahko vključeno tudi drugo osebje. V Švici in Veliki Bri-taniji (nezdravniški) pomočniki anesteziologa sodelujejo pri predopera-tivni oceni pacientov ASA I in II. V skladu s specifičnimi protokoli in sporazumi lahko pod posrednim nadzorom anesteziologa začnejo tudi s postopkom splošne anestezije za paciente ASA I in II, kar je primerljivo z AMS na Danskem, v Franciji, na Norveškem in na Švedskem. V Švici pomočnik anesteziologa lahko pod posrednim nadzorom celo izvaja spi-nalno in epiduralno anestezijo. Pomočniki anesteziologa v Veliki Britaniji niso nujno medicinske sestre in ne potrebujejo diplome za AMS (Meeu-Meeu-sen idr., 2010).

2.4 Anestezijske medicinske sestre za sedacijoPod posrednim nadzorom anesteziologa lahko za sedacijo usposobljene

AMS odmerjajo pomirjevala v postopkih, kot je diagnostična endoskopija. Zaenkrat je to že stalna praksa na Nizozemskem in Norveškem (Meeusen idr., 2010).

108


2.5 Anestezijski tehnikiAnestezijski tehniki so na Irskem, Švedskem, v Turčiji in Veliki Britani-

ji pristojni za pripravo operacijske sobe, preverjanje anestezijskega aparata, monitorjev in opreme ter za prevoz pacienta. Ti tehniki niso vključeni v nad-zor pacientov, odmerjanje zdravil ali oživljanje, prav tako pa med uvodom v anestezijo in njenim vzdrževanjem ne opravljajo nalog, ki bi bile neposredno povezane s pacienti. Uradno usposabljanje se izvaja le v Turčiji, kjer je pogoj tudi državna diploma. V številnih drugih državah imajo anesteziološke službe tehnično usposobljeno osebje, ki je pristojno le za tehnično podporo/popra-vilo opreme v operacijskih dvoranah. Poleg zgoraj omenjenih je v številnih državah zaposleno tudi osebje, ki je pristojno za logistiko dobave anestetikov (Meeusen idr., 2010).

»Neposreden nadzor« pomeni stalno prisotnost anesteziologa v operacij-ski dvorani. »Posreden nadzor« pa pomeni, da anesteziolog ni fizično priso-ten v operacijski dvorani, vendar je vedno na voljo za pomoč (Meeusen idr., 2010).

2.6 Druga delovna področja članov nezdravniških anestezioloških timovAMS so v številnih evropskih državah zaposlene v službi za lajšanje aku-

tne pooperacijske bolečine (Danska, Finska, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Slovaška republika, Slovenija in Švica) ali pa v prebujevalnici (Danska, Belgija, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška republika, Slovenija, Španija, Šved-ska, Švica in Velika Britanija). Te pristojnosti se lahko razlikujejo od države do države in celo na lokalni ravni.

Anesteziološki tim v Evropi običajno predstavljata anesteziolog in AMS. Kako pomembno je, da anesteziologi pri delu sodelujejo z nezdravniškim anesteziološkim osebjem, sta prikazala že Kluger in Bryant (cit. po Meeu-sen idr., 2010), ki sta ugotovila, da je prisotnost usposobljenega anestezio-loškega osebja najpogostejši dejavnik za zmanjšanje stresa anesteziologov na delovnem mestu. V nekaterih državah, na primer na Poljskem, so šele pred kratkim začeli ceniti vrednost dobro usposobljenih AMS, potem ko so ugotovili, da je usposabljanje krožečih medicinskih nezadostno (Meeusen idr., 2010).

3 Kako je v SlovenijiDo sedaj delo AMS ni bilo posebej opredeljeno, pravzaprav AMS niso ime-

le opisanega formalnega delokroga, zato se je na pobudo Zbornice - Zveze in na podlagi sklepa Zdravstvenega sveta z dne 14. 12. 2010, naj se formalizirajo dejavnosti AMS, 1. 2. 2011 sestala delovna skupina. Dogovorjeno je bilo, da se izdela delokroge AMS pri:

109


zz nadzoru bolnika pri operacijah v lokalni anesteziji npr. pri operativnem vstavljanju srčnega spodbujevalnikazz nadzoru bolnika pri anestezijah z osnovnim nadzoromzz nadzoru bolnika pri anestezijah z razširjenim nadzorom

Delokrogi bodo pripravljeni v enem mesecu. Člani delovne skupine v enaki sestavi bodo delokroge pregledali in uskladili ter jih poslali v presojo in po-trditev Slovenskemu združenju za anesteziologijo in intenzivno medicino in Zbornici zdravstvene in babiške nege. Delokrogi, potrjeni na omenjenih foru-mih, bodo nato posredovani v sprejem Razširjenemu strokovnemu kolegiju za anesteziologijo, reanimatologijo in perioperativno intenzivno medicino ter Razširjenemu strokovnemu kolegiju za zdravstveno nego.

Izdelani bodo vsebinski in časovni programi izobraževanja in usposabljanja medicinskih sester po končanem šolanju na zdravstvenih fakultetah in visokih šolah za zdravstveno nego. Nato bodo ti programi predlagani v potrditev na Zdravstvenem svetu Ministrstva za zdravje, da bo to izobraževanje veljalo kot minimalni standard za slovenski prostor.

Do pričetka klinične specializacije bo za izobraževanje medicinskih sester za delo pri anesteziji pripravljen program modularnega izobraževanja, ki se bo izvajal za potrebe cele države. Prizadevali si bomo, da bodo vsi izobraže-valni programi usklajeni z anesteziološko stroko in ovrednoteni s kreditnimi točkami.

4 ZaključekESA ugotavlja, da izobražene medicinske sestre veliko pripomorejo h ka-

kovostni in varni anesteziološki oskrbi bolnikov. AMS v Sloveniji se že ves čas trudijo iskati poti in možnosti za formalno izobraževanje. Okrog 20 let želijo pridobiti specializacijo. Do sedaj je bilo edino formalno izobraževanje v okviru tečajev, ki jih je organiziral Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Tečaji so bili organizirani leta 1978, 1985 in 1993. Ob zadnjem tečaju je bil izdan tudi zbornik predavanj, ki ga še danes uporabljamo kot edini učbenik.

Leta 1998 je bil program specializacije že sprejet na VŠZ v Ljubljani, ven-dar se zaradi sprememb šolskega sistema že pripravljena specializacija ni niti začela.

V šolskem letu 2004/05 je v sodelovanju z Kliničnim oddelkom za aneste-ziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani stekla specializacija na Fakulteti za zdravstvene vede v Ma-riboru. Prvo leto je bilo vpisanih 8 študentov, naslednje leto pa trije. Ta pro-gram se zaradi premajhnega števila zainteresiranih ne nadaljuje.

Leta 2009 so na pobudo Zbornice - Zveze tudi AMS začele sodelovati pri pripravi kliničnih specializacij. Pripravljen je bil pravilnik o specializacijah

110


medicinskih sester, ki čaka na sprejem oziroma potrditev na Ministrstvu za zdravje.

Specializacije pomenijo prednost v pridobivanju znanja, neomejeno, v ši-rino. Pomenijo pa lahko omejitve v zaposlovanju (zaposlovanje samo v eni de-javnosti), lahko pride do prenasičenosti delovnega trga, brezposelnosti. Zato mora biti tak poklic reguliran s strani države, da do tega ne bi prihajalo.

LiteraturaKluger MT, Bryant J.Job satisfaction, stress and burnout in anaesthesia technicians in

New Zeland. Anaesth Intensive Care 2008; 36: 214-21.Meeusen V, Van Zundert A, Hoekman J, Kumar Ch, Rawal N, Knape H. Anaesthesia

team members: a European survey. Eur J Anaesthesiol 2010; 27: 773–9.Nursing regulation guidebook: from principle to power. Geneva: International Coun-

cil of Nurses; 1991.Regulation Terminology, November 2005, Version 1. Genève: International Council

of Nurses; 2005.Starc A, Kos Grabnar E, Požun P. Predstavitev podlag za specializacije v zdravstveni

negi v Sloveniji. Dostopno na: http://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/kongres_zbn/pdf/211C.pdf (20. 02. 2011)

The European Society of Anaesthesiology without borders: Toward a brighter future! The Non Physician Registered Healthcare Professionals (editorial). ESA Newslet-ter 2010; 43: 10-2.

111


Specializacije: argumentacija potreb za uvedbo in njihov vpliv na organizacijo zdravstvene obravnave na področju diabetesa

Specializations: arguments in favour of their introduction and possible influences on the health care provision for diabetes patients

Mateja Tomažin Šporar

IZVLEČEKAvtorica obravnava problematičnost in frekventnost kroničnih nenalezljivih bole-

zni in poda pregled obravnave bolnikov s kronično nenalezljivi boleznimi v tujini in Sloveniji. Opisane so poglavitne lastnosti medicinske sestre – edukatorice, ki je najpo-membnejši člen pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo.V članku se predvsem želi osredotočiti na že obstoječo dolgoletno prakso izvajanja edukacije medicinske sestre – edukatorice s področja diabetesa, ki bi lahko služila kot dobra argumentacija potreb za uvedbo specializacij s tega področja v Sloveniji.

Ključne besede: sladkorna bolezen, edukacija, opolnomočen bolnik, diplomirana medicinska sestra – edukatorica, specializacija

ABSTRACTThe paper presents some of the issues connected to chronic non-infectious diseases

and their frequency, and gives an overview of treatment methods for patients with chronic non-infectious diseases in Slovenia and abroad. The main characteristics of a nurse educator, the most important link in diabetes patient treatment, are described. The paper stresses the long tradition of nurse educators providing education to diabetes patients in Slovenia, which can be seen as a solid argument for introducing diabetes nursing specializations in Slovenia.

Key words: diabetes, education, empowered patients, registered nurse educator, specialization

1 UvodSladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje velike

pojavnosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javnoz-dravstveni problem. Vedno bolj govorimo o njenih razsežnostih, ki jih dobiva.

Mateja Tomažin Šporar, viš. med. ses.UKC Ljubljana, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v [email protected]

112


V današnjem času je presegla vse številčne okvire, ki bodo v bližnji priho-dnosti še jasnejši in večji. Številke so zgovorne: danes imamo 171 milijonov sladkornih bolnikov, za leto 2030 jih napovedujejo 366 milijonov.

Dokument, ki v Sloveniji usmerja in povezuje aktivnosti vseh ključnih par-tnerjev v naslednjem desetletju je Nacionalni program za obvladovanje slad-korne bolezni, ki ga je sprejela tudi Vlada Republike Slovenije (Ministrstvo za zdravje, 2010).

Nacionalni program določa cilje, ki jih želimo uresničiti na področju ob-vladovanja sladkorne bolezni:zz zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2,zz preprečiti oz. odložiti sladkorno bolezen tipa 2 pri osebah z velikim tvega-

njem za to bolezen,zz izboljšati zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni terzz zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (Ministrstvo za

zdravje, 2010).

Preprečevanje sladkorne bolezni in oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo morata temeljiti na strokovnih smernicah, standardih in kliničnih poteh ob upoštevanju stalnega razvoja stroke.

Nacionalni program predvideva vzpostavitev sistema spremljanja, ki bo omogočal preverjanje učinkovitosti preprečevanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter izboljševanje kakovosti obravnave (Ministrstvo za zdravje, 2010).

Breme sladkorne bolezni je možno zmanjšati s preprečevanjem sladkorne bolezni.

V središču pozornosti je opolnomočen bolnik, ki se bo sposoben dejavno vključevati v proces zdravljenja in bo lahko prevzemal odgovornost za svoje zdravje in brez zapletov živel kakovostno in polno življenje.

2 Pregled stanja za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni v tujini V evropskih in drugih razvitih državah se za obvladovanje kroničnih bo-

lezni razvijajo nove oblike oskrbe bolnikov. Tradicionalna delitev dela med zdravnikom in medicinsko sestro za oskrbo kronično bolnega ni primerna oziroma je lahko celo škodljiva (Busse, Bluemel, Scheller-Kreinsen in Zentner, 2010). Naloge in odgovornosti posameznih poklicnih skupin so se razširile oziroma zlile, da lahko nudijo celovito, dolgotrajno in kompleksno oskrbo. Nove naloge, s katerimi se soočajo vse poklicne skupine, so osredotočanje na bolnika in njegovo opolnomočenje, koordinacija oskrbe, ustrezen pretok zdravstvenih informacij, konzultacijske poti ter stalna evalvacija z namenom stalnega izboljševanja oskrbe. Za optimizacijo izvajanja oskrbe so posegli tudi po prerazporejanju aktivnosti med poklicnimi skupinami (Busse idr., 2010).

Nove naloge ustrezno izobraženih medicinskih sester so v različnih dr-žavah botrovale razvoju poklica v nekoliko različne smeri. Združeno kralje-

113


stvo, Nizozemska, ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija poznajo »nurse practitioner«, ki je medicinska sestra z univerzitetno izobrazbo. Poleg tradici-onalnih aktivnosti medicinske sestre izvajajo tudi aktivnosti, ki tradicionalno segajo na polje aktivnosti zdravnika (npr. vodenje manj kompleksnega zdra-vljenja, omejeno predpisovanje zdravil) (Busse idr., 2010).

V Nemčiji poznajo »medicinske sestre v skupnosti«, ki obiskujejo bolnike na domu in so odgovorne za osnovno zdravstveno varstvo, z ustrezno podpo-ro orodij e-zdravja, in tako zagotavljajo kronično bolnim dobro dostopnost do osnovne zdravstvene oskrbe (Busse idr., 2010).

V mnogih evropskih državah poznajo »liaison nurses«, ki spremljajo bol-nika na domu po odpustu iz bolnišnice, vodijo rehabilitacijo, nadzirajo bol-nikovo sodelovanje v zdravljenju in izvajajo edukacijo ter pomagajo bolnika usmerjati skozi zdravstveni sistem. Podobno »case« ali »care managers« ko-ordinirajo oskrbo za bolnike s kroničnimi boleznimi in stanji s kompleksnimi socialnimi in zdravstvenimi potrebami (Busse idr., 2010).

V skandinavskih deželah, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, kjer je primarna raven zdravstvene oskrbe močno razvita, ustrezno izobraže-ne medicinske sestre vodijo mnogo kroničnih bolezni (med njimi sladkorna bolezen tipično prednjači) v organizacijski obliki »nurse-led clinics« (Busse idr., 2010).

V razvoju aktivnosti posameznih poklicnih skupin, ki so prilagojene oskrbi kronično bolnega, so se države srečevale z mnogimi izzivi. Vodilo za spre-membe naj bodo potrebe bolnikov in tudi profesionalnih skupin, prilagoje-ne posebnostim zdravstvenega sistema. Nujni elementi so razvoj podpornih organizacijskih in regulatornih okvirov, stimulativnega finančnega modela in ustreznega izobraževanja za nove in razširjenje profesionalne vloge (Bourge-ault, Kuhlmann, Neiterman in Wrede, 2008).

3 Opredelitev dela medicinske sestre – edukatorice Bolj poglobljeno ukvarjanje z edukacijo je prineslo v edukacijo bolnikov

s sladkorno boleznijo nove razsežnosti. Ker se v večini obravnavajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, je velikega pomena, da medicinska sestra – eduka-torica poleg ostalih veščin zna podajati znanje s poudarkom na andragoškem znanju, kar pomeni obravnavo odraslega človeka in hkrati čustveno prizadete osebe (zaradi sladkorne bolezni, ki je kronična).

Že dolgo je znano, da večina ljudi obdrži sposobnost učenja pozno v sta-rost. Uspešnost učenja odraslih je odvisna od kakovosti in količine socialne podpore, ki jo bolnik prejme (v družini, od partnerja ali prijateljev), časa, ki ga imajo na razpolago za učenje, kakovosti mentorstva med učenjem, samozau-panja in pomoči, ki jo dobi od učitelja (Tomažin, 2008).

Pomembna postavka za kakovostno edukacijo je ustrezno usposoblje-na medicinska sestra, ki mora biti pedagoško-andragoško izobražena, splošno razgledana, zelo dobro poučena o vsebini dela in biti sposobna

114


dobre komunikacije. Šele takrat je sklenjen krog dobrega in pravilnega podajanja znanja po najboljši učni metodi. Sodobna edukativna naloga medicinske sestre je bistveno drugačna kot včasih. Zdravstveni timi v slovenskem diabetološkem prostoru so sestavljeni različno in se glede na regijo strukturno razlikujejo. Sestavljajo jih različni strokovnjaki, pri če-mer ima medicinska sestra – edukatorica vedno večjo vlogo. Medicinska sestra – edukatorica mora znati uspešno prepletati več vlog, in sicer kot profesionalka, komunikatorka, uspešna sodelavka menedžerka, zagovor-nica zdravja (povzeto po Canmedis). Postala je trden povezovalni komu-nikacijski most med zdravnikom diabetologom in bolnikom s sladkorno boleznijo. Medicinski sestri – edukatorici so zaupane mnoge, zelo po-membne naloge, kot npr. da v najkrajšem možnem času usposobi bolnika s sladkorno boleznijo za nov način zdravljenja in življenja. Še pred nekaj leti je moral bolnik ostati v bolnišnici, ko je npr. prehajal iz antidiabetič-ne terapije na insulinsko zdravljenje. Danes bolnik s sladkorno boleznijo celotno edukacijo, potrebno za tako usposobljenost, opravi kar od doma, ambulantno (Tomažin, 2008).

Medicinske sestre – edukatorice so svoja dodatna znanja do sedaj v večini pridobile na podiplomskih izobraževanjih, ki potekajo v UKC Ljubljana že 17 let.

Izobraževanje traja osem tednov. Udeleženec podiplomskega izobraževa-nja v tem času spozna osnove edukacije, ki jo potrebuje za začetek dela z bol-niki. Izobraževanje poteka pod vodstvom mentorjev. Poleg aktivnega poslu-šanja strokovnih tem, ki se podajajo bolniku, medicinska sestra štiri tedne sa-mostojno (s pomočjo mentorja) opravlja edukacijo z bolnikom. Na ta način je podprta evalvacija novopridobljenega znanja medicinske sestre - edukatorice.

S tako pridobljenim znanjem lahko samostojno prične z usmerjeno eduka-cijo bolnika s sladkorno boleznijo.

To izobraževanje zaenkrat ni umeščeno v sistem formalnega strokovnega izobraževanja. Zato mora medicinska sestra – edukatorica znanje na različne načine konstantno nadgrajevati, da lahko strokovno sledi in hkrati vsebine pravilno podaja.

Strokovno znanje s področja diabetologije in ostalih ved ter predvsem novosti, medicinske sestre – edukatorice pridobivajo na rednih letnih sre-čanjih Sekcije MS in ZT v endokrinologiji, ki je organizirana v okviru Zbor-nice zdravstvene nege, zdravniških sekcij, v tujini in preko strokovne lite-rature.

4 Edukacija – pomemben del zdravljenja sladkorne bolezniV strokovnih izhodiščih nacionalnega programa je edukacija ključnega po-

mena pri uspešno vodenem bolniku s sladkorno boleznijo. Učinkovito eduka-cijo lahko izvajajo le strokovno usposobljeni člani zdravstvenega tima.

115


Edukacija naj bo v skladu s Smernicami dostopna vsem bolnikom s slad-korno boleznijo ves čas zdravljenja, obvezno pa ob postavitvi diagnoze, vsaj enkrat letno, ob spremembi načina zdravljenja in na željo bolnika.

Poleg osnovnega znanja, ki ga je potrebno posredovati ob postavitvi dia-gnoze, potrebuje bolnik s sladkorno boleznijo redno načrtno vseživljenjsko izobraževanje.

Edukacijo naj izvajajo ustrezno usposobljeni člani multidisciplinarnega tima, ki morajo biti sposobni posredovati znanje o vseh vidikih sladkorne bolezni in se tudi sami stalno izobraževati. Edukacija naj poteka indivi-dualno in v skupinah. Edukacijo je potrebno prilagoditi bolnikovim psi-hosocialnim in fizičnim zmožnostim. Edukacija naj se izvaja v ustrezno opremljenih prostorih in s sodobnimi učnimi pripomočki. Bolniku naj bo na voljo gradivo, ki ga dobi ob posameznih učnih vsebinah (Slovenske smernice, 2007).

4.1 Trenutno stanje medicinskih sester – edukatoric v SlovenijiV Sloveniji diplomirane (oz. višje) medicinske sestre ponekod na primar-

nem in povečini na sekundarnem nivoju že desetletja sodelujejo v oskrbi bol-nika s sladkorno boleznijo.

Natančnega vpogleda v organiziranost in kakovost oskrbe bolnikov s slad-korno boleznijo nimamo. Sodelovanje v oskrbi med primarnim in sekundar-nim nivojem zdravstvene oskrbe se razlikuje od regije do regije in sistemsko ni dorečeno.

Ocenjeno je, da je v Sloveniji na ta način usposobljenih približno 70–80 diplomiranih medicinskih sester.

V uvedenem novem sistemu delovanja ambulant družinske medicine (re-ferenčne ambulante) vidimo možnost za zagotavljanje boljše oskrbe bolnika s sladkorno boleznijo. Dostopnost do edukacije za bolnike s sladkorno bolezni-jo, ki se vodijo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, je bila različna in je bila prepuščena iznajdljivosti zdravstvenega in vodstvenega kadra. Sedaj se ob skrbnem načrtovanju izobraževanja diplomiranih medicinskih sester refe-renčnih ambulant kaže priložnost za uvajanje kakovostne in enako dostopne edukacije, ne glede na regijo.

4.2 Dodatna formalna znanja – specializacijeSpecializacija medicinskih sester zahteva dodatno izobraževanje za dogo-

vorjeni obseg aktivnosti, ki bi jih nato tudi pravno in formalno prevzeli. S tem sledimo dobrim praksam v razvitih državah EU in širše. V oskrbi bolnika s sladkorno boleznijo prevzema diplomirana medicinska sestra vedno večjo vlogo, zato je potrebna formalizacija poklicnih aktivnosti (delovnih nalog) in kompetenc (dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti) medicinskih sester – edukatoric v zdravstvenih timih za oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo.

Formalizacija obstoječega stanja bi lahko prispevala k večji dostopnosti do zdravstvenih storitev, skrajševanju čakalnih dob, zmanjšanju kroničnih za-pletov sladkorne in drugih bolezni, ki so v tesni povezavi in so soodvisne z

116


urejenostjo sladkorne bolezni, ter hkrati k stroškovni učinkovitosti celotnega zdravstvenega sistema.

Specializacijo predvideva in dopušča tudi zdravstvena zakonodaja, ki na-vaja, da se »zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z visoko in višjo stro-kovno izobrazbo za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene dejavnosti specializirajo na posameznih ožjih zdravstvenih področjih.«

Sedanje stališče Sekcije MS in ZT v endokrinologiji in Zbornice - Zveze je, da je za delo diplomirane medicinske sestre na področju diabetologije na sekundarnem nivoju potrebna specializacija.

4.3 Cilji specializacijePoglavitni cilj specializacije za medicinske sestre edukatorice je usposo-

bljenost za edukacijo. Edukacija je pomemben sestavni del oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo in pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2 pred-stavlja kontinuiran proces skozi celotno življenjsko obdobje. Končni cilj je opolnomočiti bolnika za dejavno sodelovanje pri zdravljenju svoje bolezni in s tem izboljšati presnovno urejenost, dolgoročno pa preprečiti akutne in kronične komplikacije, ki nastopijo pri sladkorni bolezni. Diplomirana medicinska sestra v okviru edukacije izpelje sklop edukacijskih vsebin, ki jih bolnik potrebuje, če želi samostojno in uspešno voditi sladkorno bole-zen. Vsebine so številne: kaj je sladkorna bolezen, zdrava prehrana, štetje ogljikovih hidratov, rokovanje s peresnikom in merilnikom, samovodenje sladkorne bolezni, edukacija in skrb za diabetično nogo in pomen pregle-dovanja nog itn.

Diplomirana medicinska sestra – edukatorica bi lahko prepoznala rizične skupine bolnikov s sladkorno boleznijo ter jih usmerjala na preglede, ki jih potrebujejo v skladu z obstoječimi smernicami, npr. slikanje očesnega ozadja, presejalni test za diabetično nogo, laboratorijske meritve parametrov.

Pri bolnikih, ki so zdravljeni z zdravili, bi diplomirana medicinska sestra v skladu s priporočili stroke opravljala kontrolne preglede takrat, kadar obisk pri zdravniku ne bi bil potreben. Tudi tak način sodelovanja že obstaja.

Npr. ko se bolnik prične zdraviti z insulinom, ga medicinska sestra – edu-katorica naroča na kontrolo izvidov meritev krvnega sladkorja doma toliko časa, dokler bolnik z novo terapijo ne doseže individualno postavljenih ciljnih vrednosti.

Praktični primer izvedbe postopka, ki pripelje do boljših rezultatov:Bolnik s sladkorno boleznijo mora pričeti zdravljenje z insulinom. Zdrav-nik skupaj z bolnikom in medicinsko sestro – edukatorico določi začetne odmerke insulina in ciljne vrednosti glikemije. Medicinska sestra – eduka-torica izvaja edukacijo, ki je potrebna ob uvedbi zdravljenja z insulinom. Skupaj z bolnikom pa načrtuje tudi število in pogostost bolnikovih nadalj-njih obiskov pri medicinski sestri – edukatorici (in ne pri zdravniku). Na ta način bolnik hitreje in varneje doseže ciljne vrednosti glikemije in ob tem prevzema vodenje zdravljenja z insulinom v svoje roke.

117


Program specializacij naj bi/bo potekal v sodelovanju z različnimi par-tnerji, kot tudi v sodelovanju z strokami v najbolj razvitih državah v tujini. Predvidoma naj bi program trajal od 6 do 12 mesecev, z izrazitim poudar-kom na praktičnem delu specializantke v kliničnem okolju pod vodstvom mentorja.

Pri prevzemanju določenih aktivnosti, med katerimi se nekatere že izvaja-jo, vendar predvsem na sekundarnem nivoju, se je potrebno zavedati, da bo diplomirana medicinska sestra na različnih nivojih zdravstvene oskrbe izva-jala aktivnosti v različnih stopnjah zahtevnosti in bo zato potrebovala tudi različne oblike izobraževanja.

Končni cilj programa klinične specializacije iz diabetologije je, da bi na ta način z omenjenega strokovnega področja dodatno formalno izobrazili medi-cinske sestre, ki se ukvarjajo s svetovanjem bolnikom s sladkorno boleznijo, ter s polno odgovornostjo prevzele določene aktivnosti in kompetence s tega ozkega strokovnega področja.

5 ZaključekBolnik s pomočjo edukacije pridobi tista znanja, vedenja, veščine in mo-

tivacijo, ki mu pomagajo pri vzdrževanju čim bolj urejene sladkorne bo-lezni. Menimo, da bi bilo primerno to obstoječo in delujočo prakso z dol-goletno tradicijo in vizijo razvoja poklica v prihodnje tudi formalnopravno opredeliti.

Medicinska sestra z ustreznim specialnim znanjem o preventivi in zdra-vljenju sladkorne bolezni lahko pripomore h kakovostnejši in dostopnejši oskrbi bolnika s sladkorno boleznijo na vseh ravneh zdravstvenega varstva.

Razvoj poklica diplomirane medicinske sestre po vzoru drugih razvitih dr-žav in na podlagi lastnih dobrih dolgoletnih praks lahko pripomore k učinko-vitejši in kakovostnejši oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo.

Diplomirana medicinska sestra z ustreznim znanjem (specializacijo) je zaradi dolgoletnih izkušenj s področja edukacije eden izmed najustreznejših profilov za oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo kot tudi oseb z visokim tve-ganjem za sladkorno bolezen na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva.

Literatura

Busse R, Bluemel M, Scheller-Kreinsen D, Zentner A. Tackling chronic disease in Europe. Strategies, interventions and challenges. World Health Organization: Eu-ropean Observatory on Health Systems and Policies; 2010.

Bourgeault IL, Kuhlmann E, Neiterman E, Wrede S. How can optimal skill mix be effectively implemented and why? Policy brief. World Health Organization: Euro-pean Observatory on Health Systems and Policies; 2008.

118


Ministrstvo za zdravje. Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni. Stra-tegija razvoja 2010-2020: povzeto po nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni. Strategija razvoja 2010-2020. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2010.

Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Mrevlje M, Medvešček M, eds. Ljubljana: Združenje endokrinologov Slovenije, Diabetes forum: Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bole-zni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center; 2007.

Tomažin M. Medicinska sestra – pomemben člen v zdravljenju sladkorne bolezni. In: Klavs J,Tomažin M, Poljanec Bohnec M, eds. Endokrinološke bolezni: problem sodobne družbe: zbornik predavanj 3. Slovenskega endokrinološkega kongresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2008 Oktober 16 -18; Po-stojna, Slovenija. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zve-za strokovnih društev, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji; 2008.

119


Specializacija gerontološke zdravstvene nege – pot k celoviti obravnavi starostnika

Specialization in gerontological nursing – achieving comprehensive treatment of older people

mag. Ljiljana Leskovic

IZVLEČEKČlanek na kratko predstavlja demografsko gibanje starejših v slovenskem prostoru

in odvisnost starejših oseb od tuje nege in pomoči. Članek prikazuje potrebo po celoviti obravnavi starega človeka. Z uvedbo specializacije na področju gerontologije bi odgovo-rili potrebam starejše populacije. V članku so predstavljeni dosežki na izobraževalnem področju zdravstvene nege in možnost uvedbe specializacije na gerontološkem področju.

Ključne besede: starostnik, celovita obravnava, specializacija

ABSTRACTThis article briefly discusses demographic trends in the older population in Slovenia

and the issue of their dependency on the assistance of others. The need for comprehen-sive treatment of older people is illustrated. As the demographic trends prove, introdu-cing a specialization in the field of gerontology would respond to and meet the needs of the older population. Finally, some achievements in nursing education are presented, and the possibility of introducing gerontological nursing specialization is discussed.

Key words: older people, comprehensive treatment, specialization

1 UvodPo demografskih podatkih za Slovenijo v zadnjih dvajsetih letih skupno

število prebivalcev upada, število rojstev se je prepolovilo, število starejših prebivalcev pa se nezadržno povečuje (Pahor in Domajnko, 2006). Pri tem je treba poudariti,da najizraziteje narašča število ljudi v pozni starosti, to je tistih nad 85 let, ki praviloma potrebujejo zelo veliko zdravstvene nege. Med letoma 2010 in 2030 se bo število starih nad 80 let dvignilo za 57 od-stotkov (Strategija varstva starejših do leta 2010). Da bi razumeli razmere na področju staranja slovenske družbe, moramo poznati nekatere značil-nosti na področju sistema socialnega in zdravstvenega varstva. V zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja se je v Sloveniji začela uveljavljati tr-žna ekonomija z močnimi elementi liberalizma. Pričela se je reorganizacija sistema družbene blaginje, ki je vključevala tudi delno privatizacijo, ki je

mag. Ljiljana Leskovic, univ. dipl. org.Dom upokojencev Center, Tabor - [email protected]

120


bila izrazita na področju zdravstvenega in socialnega varstva. S tem se je sistem zdravstvenega varstva začel umikati in se je stopnja participacije na področju zdravstvenega zavarovanja začela zmanjševati (Pahor in Domajn-ko, 2006). V takšnih razmerah imajo stari ljudje slabe pogoje za sprejemanje svoje starosti in omenjenih možnosti, še posebej skupina starejših oseb, ki so odvisne od tuje pomoči, in umirajoči. Posledica tega je množična nepro-fesionalna in nekakovostna obravnava starejših (Strategija varstva starejših do leta 2010). Ustrezna zdravstvena obravnava je namenjena starim osebam zaradi specifičnih potreb, povezanih s starostjo, pogostnega pojavljanja več bolezni hkrati pri posamezni osebi. Starostna struktura bolnih se spreminja: leta 1997 je bilo 41,7 % vseh bolnikov starih od 60 do 64 let in 39 % starih nad 75 let; leta 2002 pa je bilo 37,6 % bolnikov starih od 60 do 74 let in 45,7 starih nad 75 let (Strategija varstva starejših do leta 2010).

V skrbi za starejše morajo biti aktivnosti usmerjene v zagotavljanje kakovo-stne, strokovne in varne zdravstven nege, vključujoč dodatna specifična zna-nja s področja gerontologije, psihiatrije, paliativne oskrbe, psihologije starejših ter komunikacije. Naloga Ministrstva za zdravje bo, da v dogovoru s partnerji sredstva zdravstvenega varstva na vseh ravneh enakovredno dodeljuje oz. da bo sledilo spremembam in potrebam zdravstvene ocene starih ljudi.

Na sistemski ravni je treba poglobiti sodelovanje vseh, ki so odgovorni za skrb starejšega človeka. Priča smo temu, da resorni ministrstvi, ki se jih moč-no dotika star človek, nista v sozvočju. Kje torej smo? Je prišel čas, da se akti-vira stroka?

Prav zaradi tega in gospodarske krize je treba na področju stroke nadalje-vati z razvojem že ustaljenih izobraževalnih programov ob pripravi in uvedbi novih potrebnih specifičnih znanj za področje gerontologije. Le aktivno vklju-čevanje stroke lahko starejšo populacijo reši pred nestrokovno in nehuma-no obravnavo. Potrebno bo torej zagotoviti znanstveni in strokovni pristop k vprašanju staranja.

2 Medicinska geriatrija in socialna gerontologijaObe vedi imata veliko skupnega v specifičnem strokovnem polju. Interdi-

sciplinarno sodelovanje obeh ved je povezano s poznavanjem stičnih točk, pa tudi specifiko dela na obeh straneh. Skupaj proučujeta in zdravita človeka. Vi-dik obravnave pa je povsem drugačen: medicinski vidik skrbi za telesno in du-ševno zdravje starega človeka, vidik socialnega dela pa za materialno varnost in medčloveško sožitje v družini, delovnem okolju in družbi (Ramovš, 2004).

Metode dela so zelo različne. Zdravstvene zajemajo biološko, kemijsko in fizikalno, ki vplivajo na delovanje organov in organskih sistemov, socialna pa se pretežno povezuje v komunikacijsko krepitev človekove pristojnosti za njegovo delovanje v civilni družbi in državi. Oba modela obravnave se v praksi srečujeta predvsem v zdravljenju bolezni in reševanju socialnih težav in stisk. Glede na to, da ima zdravstvo že večtisočletni strokovni razvoj, ima neprimerljivo prednost

121


pred socialnim delom; tudi z organizacijskega vidika zdravstvo prekaša socialno delo. Je bolj razvejeno, specializirano, ima veliko izobraženega kadra; vse ta dej-stva v tem trenutku hromijo k interdisciplinarni povezanosti med zdravstvom in socialo. Če se kaže nuja po tesnem interdisciplinarnem sodelovanju, se kaže v gerontologiji. Star človek potrebuje strokovnjaka, ki ga bo obravnaval, kot celo-to, čeprav obravnava le posamezni del njegovega telesa (Ramovš, 2004).

3 Gerontološka zdravstvena negaIskanje ravnotežja pri nihanju med nasprotji in skrajnostmi so že zaznale

izobraževalne institucije, ki so v izobraževalne programe vključile vsebine s področja gerontološke zdravstvene nege in dale poudarek poglabljanju znanj s tega področja. Vključile so vidik zdravstva in sociale in izdelale celovit spekter znanj za delo s starostniki. Poiskale so sodelovanje z institucijami, ki so na-menjene staremu človeku (domovi za starejše), in jih vključile v izobraževalni proces kot učno bazo z namenom povezovanja starega človeka z bodočimi diplomanti v neposredni bližini. Vse to kaže, da nadaljnji razvoj v skrbi za sta-rejše mora slediti določenim specifičnim potrebam, da bomo znali prepoznati potrebe starega človeka.

Zdravje je nedvomno tema raziskav in obravnave več disciplin. Vprašanje je stopnja njihove integracije (Pahor in Domajnko, 2006). Potrebno je analizi-rati in kritično ovrednotiti naravo in kakovost obstoječega znanja.

4 Specializacija na gerontološkem področjuV slovenskem prostoru zaznavamo hiter razvoj na področju izobraževanja

za področje zdravstvene nege. Priča smo ustanavljanju, visokih šolah za zdra-vstveno nego, fakultetam zdravstvenih ved na prvostopenjskem nivoju. Na-daljnji razvoj zdravstvenih ved, globalizacija evropskega in svetovnega prosto-ra, kakor tudi nenehno prilagajanje sistema visokega šolstva in raziskovanja spreminjajočim se potrebam, družbenim zahtevam ter novim znanstvenim spoznanjem, so v letu 2007/2008 vodila k oblikovanju magistrskega študijske-ga programa Zdravstvena nega.

Od medicinskih sester družba veliko pričakuje, zato je njihovemu izobra-ževanju potrebno posvetiti posebno pozornost, ki bo skladna s pomembno-stjo, odgovornostjo in vse večjo zahtevnostjo njihove vloge.

Cilj specialističnega izobraževalnega programa je doseči spremembe stro-kovnih pogledov in znanstvenih vzorcev, ki jih omogoča seznanjanje s temelj-nimi strokovnimi znanji in z različnimi teoretičnimi izhodišči in usmeritvami kakor tudi s praktičnimi pristopi in povezovanjem vseh sistemsko odgovornih za razvoj zdravstvene nege.

Iz vsega tega sledi potreba po uveljavljanju koncepta specializacije za področje geriatrije. Specializacija mora postati vizija s programi, cilji in

122


nalogami. Na področju sistema zdravstvene nege v teoriji in praksi bomo vsa pridobljena znanja integrirali v specialistično izobraževanje, ki ga na-rekujejo demografske projekcije v slovenskem prostoru (Bohinc,1993). Sedanji čas poudarja bolj zadovoljevanje višjih človekovih potreb. Ener-gija se pri skupnostnem delu na poseben način množi in ne samo sešteva.

5 SklepGerontologija, veda o staranju, je uvrščena na najvišji potencialno integri-

rani nivo pojmovanja in obravnave zdravja starejših ljudi. Slovenski geron-tolog Bojan Accetto (Pahor in Domajnko, 2006) vedo o staranju razume kot proučevanje socialne in zdravstvene problematike. Psihološki vidik je obdelan ločeno (Pahor in Domajnko 2006). Ramovš (Pahor in Domajnko, 2006) svoje delo opredeli kot integrirano, poudarja nujnost celovitosti obravnave pojava, na presečišču biologije, medicine, etnologije, andragogike, prava, ekonomije in drugih ved. Predvsem se osredotoča na socialni vidik in ga kombinira s krščanskim etosom in prepričanjem. K celovitemu pristopu obravnave sta-rejših in njihovim potrebam se približa Pečjak (Pahor in Domajnko, 2006), ki staranje opredeli s petimi vidiki človekove starosti: biološkim, subjektivnim, vedenjskim, koledarskim in socialnim.

Iz proučene literature je razvidno, da so starejši nagnjeni k visoki stopnji tveganja in dejanski obolevnosti. Tako predstavljajo širši problem in veliko obremenitev za zdravstveno-socialno varstvo. Po eni strani je povečano šte-vilo starejših ljudi dosežek moderne družbe, po drugi strani pa je problem. V tem trenutku moramo izoblikovati in ponuditi ustrezne rešitve za potrebe starejše populacije.

LiteraturaBohinc M, Javornik A. Poročilo z 11. posvetovanja organizatorjev dela v Portorožu

aprila 1992. Zdravstveni obzornik 1993; 27(3/4): 344-7.Fakulteta za zdravstvene vede Maribor. Dostopno na: http://www.fzv.uni-mb.si/page/

(19.02.2011).Oražem B. Celostna obravnava starostnikov. Kakovostna starost 2007; 10(2): 58-60.Pahor M, Domajnko B. Zdravje starejših ljudi v očeh strokovnjakov. In: Rugelj D, ed.

Posvetovanje Celostna obravnava starostnikov: zbornik predavanj; 2006 Novem-ber 24; Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo; 2006: 27-8.

Ramovš J. Specifika potreb in oskrbe starih ljudi s stališča socialnega dela. Zdravni-ški vestnik 2004; 73(10): 721-39. Dostopno na: http://vestnik.szd.si/st4-10/st4-10.htm (19.02.2011).

Strategija varstva starejših do leta 2010. Solidarnost, sožitje in kakovostno stara-nje prebivalstva. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strategija_varstva_starejsih_splet_041006.pdf (19.02.2011).

123


Specializacije v onkološki zdravstveni negi

Specialist cancer nursing

Katarina Lokar

IZVLEČEKV zadnjih 10 letih se je incidenca raka v Sloveniji povečala, večinoma na račun

staranja prebivalstva. Z naraščanjem števila bolnikov in vedno kompleksnejšo zdra-vstveno oskrbo se veča tudi obremenitev zdravstvene službe. Vedno večja kompleksnost zdravljenj raka zahteva široka znanja in kompetence onkoloških medicinskih sester. V prispevku avtorica odpira diskusijo na temo, kdo bodo onkološke medicinske sestre v bodočnosti, katera znanja in veščine bodo potrebovale in ali je specializacija iz onkolo-ške zdravstvene nege pravi odgovor na to.

Ključne besede: izobraževanje medicinskih sester, specializacija, onkološka zdra-vstvena nega

ABSTRACTIn the last 10 years incidence of cancer in Slovenia has grown, majority at the acco-

unt of aging population. With the growing number of patients and greater complexity of health care the workload of healthcare services is growing. Increasing complexity of cancer treatments delivery requires broad skills and competences from cancer nurses. In the article author opens up a discussion on the subject of who will be the future cancer nurses, what knowledge and skills will they need, and is specialisation in cancer nursing the answer.

Key words: nursing education, specialisation, cancer nursing

1 UvodV Sloveniji vsako leto za rakom zboli blizu 11 000 ljudi, umre pa jih nekaj

čez 5000. V zadnjih 10 letih se je incidenca raka v Sloveniji povečala za 40 % med moškimi in za 35 % med ženskami. Več kot polovica povečanja incidence gre na račun staranja prebivalstva. Z nadaljnjim staranjem prebivalstva je zato pričakovati, da se bo število novih primerov povečevalo, s tem pa se bo večala tudi obremenitev zdravstvene službe. Epidemiološka predvidevanja, da bo rak kot vzrok umrljivosti v kratkem postal prvi problem človeštva, ki bo prehitel bolezni srca in ožilja, so se v nekaterih državah že uresničila. Z naraščanjem števila bolnikov in z uvajanjem novih metod diagnostike in zdravljenja je pri-čakovati nenehno naraščanje izdatkov za obvladovanje raka. Zato je treba

Katarina Lokar, prof. zdr. vzg.Onkološki inštitut [email protected]

124


dosedanje načine izvajanja zdravstvenega varstva prilagoditi zahtevam, ki jih na področju obvladovanja raka narekujejo sodobna preventiva, diagnostika in zdravljenje ter celostna rehabilitacija, paliativna oskrba ter raziskovanje. Istočasno pa je potrebno zagotoviti sistematično spremljanje učinkovitosti in uspešnosti teh aktivnosti in dejavnosti. (Državni program obvladovanja raka v Sloveniji 2010–2015, 2010).

Pred sistemom zdravstvenega varstva so pri zagotavljanju onkološke zdra-vstvene oskrbe številni izzivi: najti ravnovesje med povečanimi zahtevami po onkološki zdravstveni oskrbi in vedno večjo raznolikostjo v zagotavljanju oskrbe, zagotavljanje onkološke zdravstvene oskrbe ljudem v času aktivnega zdravljenja kot tudi pri promociji zdravja in zagotavljanju rehabilitacije za ve-dno večje število ljudi, ki preživijo raka. Pred nami je tudi vedno večje število izzivov, povezanih s profesionalnim razvojem medicinskih sester – znanja in veščine, ki so potrebni za zagotavljanje onkološke zdravstvene nege in oskrbe. Vedno večja kompleksnost zdravljenj raka zahteva široka znanja in kompe-tence onkoloških medicinskih sester. Na nacionalni ravni se moramo soočiti z vprašanjem, kdo so in bodo onkološke medicinske sestre in katera znanja in veščine potrebujejo in bodo potrebovale za zagotavljanje onkološke zdra-vstvene nege in oskrbe v bodočnosti (Faithfull, 2010).

2 Specializacije v onkološki zdravstveni negiIzobraževanje je vsekakor pomembno orodje za razvoj specialistične zdra-

vstvene nege. Ne samo da izboljša kakovost oskrbe, lahko vpliva tudi na iz-boljšanje izidov pri pacientih (Faithfull, 2008).

Realnost današnjega časa na področju onkološke zdravstvene oskrbe je, da se v onkoloških centrih zdravi vedno več ljudi, da so ležalne dobe kratke in zdravljenja vedno bolj intenzivna in kompleksna. Povečuje se obravnava v dnevni bolnišnici in ambulantna obravnava pacientov, zelo so v porastu oralna sistemska zdravljenja, kar je povzročilo premik onkološke zdravstvene nege in oskrbe iz bolnišnic v domače okolje, kjer pa je zagotavljanje onkolo-ške zdravstvene nege omejeno. To pomeni, da medicinske sestre potrebujejo specifična onkološka znanja ne le v onkoloških terciarnih centrih, ampak tudi na sekundarnem in primarnem nivoju zdravstvenega varstva (Faithfull, 2008).

Razvoj specializacij na področju onkološke zdravstvene nege je v državah EU nekonsistenten. Obstajajo različni modeli razvijanja, izobraževanja in priznavanja specializiranih onkoloških medicinskih sester. Onkološka zdra-vstvena nega ni prepoznana kot specialno področje niti v Evropski direktivi 2005/36/EC, ki pokriva področje dodiplomskega izobraževanja. Edini EU do-kument, ki se nanaša na specialistično onkološko zdravstveno nego, so med-narodne smernice in standardi za izobraževanje zdravstvenih delavcev v spe-cializiranih centrih za zdravljenje raka dojk (med njimi tudi za specializirano medicinsko sestro za raka dojk), ki jih je razvila in objavila EUSOMA (The European Society of Breast Cancer Specialists).

125


V Sloveniji najdemo na programih 1. stopnje izobraževanja medicinskih sester le redko onkološko zdravstveno nego z onkologijo kot samostojen predmet. Medicinske sestre zato večino specialnih znanj iz onkološke zdra-vstvene nege pridobijo na neformalen način ob delu s pacienti z rakom. Tako je tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ker ni možno teh znanj pridobiti formalno, prihaja do zapletov pri oskrbi pacientov izven specializiranih on-koloških centrov ali oddelkov. V onkološki zdravstveni negi se srečujemo s situacijo, ko imajo medicinske sestre kompetence, nimajo pa kvalifikacij za določene aktivnosti zdravstvene nege ali pa nimajo ne kompetenc in ne kva-lifikacij. Zaradi te situacije se nemalokrat za določene aktivnosti zdravstve-ne nege usposobi paciente in njihove svojce, če pa to ni možno, pacienti ostanejo hospitalizirani. Opisano stanje onemogoča medicinskim sestram oz. sistemu zdravstvenega varstva, da bi se učinkovito odzival na potrebe pacientov z rakom.

Novembra leta 2008 je posvetovalni organ Evropske zveze onkoloških me-dicinskih sester (EONS) organiziral posvet na temo razvijanja specializiranih vlog iz onkološke zdravstvene nege v EU. Na tem posvetu sva kot predstavnici Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji sodelovali tudi dve medicinski sestri z Onkološkega inštituta Ljubljana. Glavni zaključki posveta so bili:zz Specializacija iz onkološke zdravstvene nege je potrebna in koristna.zz Pomembno je skrbeti za karierni razvoj medicinskih sester, da ne bodo

zapuščale poklica.zz Potrebno je identificirati in razmejiti kompetence med različnimi stopnja-

mi izobraževanja.zz Potrebno je dokazati prispevek, ki ga ima medicinska sestra specialistka na

kakovost in izide oskrbe.

Ob razvijanju modela specilizacij iz onkološke zdravstvene nege se postavljajo številna vprašanja, na katera si moramo pred uvedbo modela odgovoriti:zz Ali je pot za razvoj onkološke zdravstvene nege v razvijanju magistrskih in

doktorskih študijskih programov ali je odgovor v poglobljenem kliničnem usposabljanju oz. klinični specializaciji?zz Ali je specializacija prava pot za prenos aktivnosti z zdravnikov na diplo-

mirane medicinske sestre ali je za to potrebno razviti druge poti?zz Ali naj bo specializacija iz onkološke zdravstvene nege splošna ali naj bo

tumorsko specifična, specifična glede na stadij, simptome bolezni, itd. (specializacija iz onkološke zdravstvene nege, specializacija za področje raka dojk, specializacija iz paliativne zdravstvene nege)?zz Kakšne kompetence bodo pridobile specialistke onkološke zdravstvene

nege?zz Kako bomo merili in evalvirali učinke uvedbe specializacije na kakovost in

izide zdravstvene oskrbe?zz Kakšni naj bodo pogoji za pristop k specializaciji?

126


zz Kakšna naj bo mreža specialistov onkološke zdravstvene nege (glede na nivoje zdravstvenega varstva, incidenco in prevalenco pacientov z rakom, potrebe pacientov itd.)?zz Kdo bo nosilec specializacij oz. v kakšni obliki naj poteka usposabljanje?

3 ZaključekRazvoj izobraževanja v zdravstveni negi je bil v zadnjih letih v Sloveniji zelo

intenziven. V svetu je bilo narejenih le nekaj evalvacijskih raziskav s področja kontinuiranega izobraževanja iz onkološke zdravstvene nege. Znotraj Evrope bi bilo potrebno razviti evalvacijo procesov in izidov kontinuiranega izobraže-vanja na področju onkološke zdravstvene nege. Dokazati moramo prispevek izobraževanja, če želimo razviti specialistično onkološko zdravstveno nego. Poleg tega moramo identificirati stroške in učinke dviganja znanja in veščin medicinskih sester, s katerimi bo možno vplivati na zdravstvene menedžerje in kreatorje zdravstvene politike (Faithfull, 2008).

Literatura Državni program obvladovanja raka v Sloveniji 2010-2015, 2010. Dostopno na: http://

www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/strategije_2010/Dr%C5%BEavni_program_obvladovanja_raka_2010-2015 (18. 2. 2011)

Faithfull S. Plenary session: policy in the EU. Impact on oncology. Eur J Oncol Nurs 2010; 14 (Suppl 1): 1.

Faithfull S. Developing European oncology nurse education. EONS Newsletter Fall 2008: 34 - 5.

CENTER ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE, KARIERNO SVETOVANJE, TUTORSTVO IN MENTORSTVO

inLOKALNO ČASTNO ZDRUŽENJE ZA ZDRAVSTVENO NEGO

SIGMA THETA TAU

MENEDŽMENT, VODENJE IN KAKOVOST ZDRAVSTVENE OBRAVNAVE

8. marec

4. POSVET Z MEDNARODNO UDELEŽBO MOJA KARIERA – QUO VADIS

Specializacije v zdravstveni negi – partnerstvo med zdravstveno nego in medicino

7. in 8. april 4. DNEVI ANGELE BOŠKIN v sodelovanju s Splošno bolnišnico Jesenice

Varnost – rdeča nit celostne obravnave pacientov

13. oktober 2. SIMPOZIJ KATEDRE ZA TEMELJNE VEDEEtiologija, patologija in zdravstvena obravnava debelosti

RAZISKOVANJE IN RAZVOJ

5. april 1. ŠOLA TEORIJ ZDRAVSTVENE NEGE (1. DEL)Teorije zdravstvene nege kot izziv praksi zdravstvene nege

17. maj 1. ŠOLA TEORIJ ZDRAVSTVENE NEGE (2. DEL)Primeri iz prakse, analiza in aplikacija teorije

8. junij MEDNARODNA DELAVNICAPisanje znanstvenega in strokovnega članka

9. in 10. junij 4. MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA

Na dokazih podprta zdravstvena obravnava – priložnosti za povezovanje zdravstvenih strok, potreb pacientov in znanj

8. in 9. november 3. ŠOLA RAZISKOVANJAPrenos spoznanj raziskav v klinično prakso

10. in 11. november

WORKS IN PROGRESS SEMINAR Slovenije, Irske, Norveške in Portugalske:

An international seminar form master students in nursing, midwifery and health science programmes

VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE

25. januar 3. ZIMSKA ŠOLA TUTORSTVARetorika in timsko delo

3. februar 3. ZIMSKA ŠOLA VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKEInteraktivnost v študijskem procesu in uvajanje izboljšav

15. in 16. september4. JESENSKA ŠOLA MENTORSTVA

Kako izboljšati razumevanje in prenos etičnih načel pri kliničnem mentorstvu v zdravstveni negi?

PREDSTOJNICA CENTRA D E K A N J Adr. Simona Hvalič Touzery doc. dr. Brigita Skela Savič

Quo vadis - FZAB kariera_2011...Quo vadis Moja kariera – Quo vadis – My Career Specializacije v...

Documents

Transcript of Quo vadis - FZAB kariera_2011...Quo vadis Moja kariera – Quo vadis – My Career Specializacije v...