Publikacija ŠKSG

Študentski klub Slovenskih goric

PUBLIKACIJA ŠTUDENTSKEGA KLUBA

SLOVENSKIH GORIC

December 2015

KAZALO

1……O KLUBU 2…… OBRNI SE NA NAS 3…… PISMO PRVEGA PREDSEDNIKA 6…… ŠTUDENTI BREZDOMCI 8…… ŠTUDENTSKO DELO SE ŠTEJE V DELOVNO DOBO


O KLUBU Klub je bil ustanovljen maja leta 2003. Pod njegovim okriljem se zbirajo in družimo študentje in dijaki, ki imajo stalno prebivališče na območju občin Lenart, Cerkvenjak, Benedikt, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Glavni cilj ŠKSG je svojim članom zagotoviti kvalitetno preživljanje prostega časa. To poskušamo doseči s pripravo različnih aktivnosti in dogodkov. V ŠKSG skušamo delovati in sodelovati na številnih področjih in na ta način zaobjeti čim širšo množico študentov iz našega okoliša. Naše delovanje je tako usmerjeno na področje športa, kulture, sociale, študentske problematike in zabave.

ZAKAJ POSTATI ŠKSGjevec?


Prosti čas ŠKSG je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja študentom Slovenskih goric kvalitetno preživljanje prostega časa. Zadane cilje uspešno

Sodelovanje Naše bistvo je sodelovanje z vami, zato smo veseli vseh vaših predlogov in idej za kakršnekoli projekte, ki jih nato združimo z našim znanjem ter izkušnjami in izpeljemo kot kvalitetne projekte!

Dogodki Prirejamo raznovrstne dogodke, ki so izobraževalne, socialne, športne ali kulturne narave.

Povezovanje S članstvom v ŠKSG je spoznavanje drugih ljudi, ki se ukvarjajo z vsemi področji življenja, le korak stran. Ker

nismo omejeni na študijske programe, lahko med nami spleteš dobre stiki z ljudmi iz vseh področij!

Obveščenost Preko naših krovnih organizacij ŠKIS in ŠOS boš zmeraj na tekočem z najnovejšimi informacijami študentske narave, ki obsegajo vse od političnih pozivov do vseslovenskih študentskih zabav!

OBRNI SE NA NAS


KLEMEN LEOPOLD PREDSEDNIK

ČLAN UO 041 922 959

JANI BRAČIČ ČLAN UO

IRIS AMBROŽ SVETNICA SVETA ŠOLS IN ZVEZE ŠKIS

ČLANICA UO 040 211 350

ANJA MAJCENIČ BLAGAJNIČARKA

ČLANICA UO

AMADEJA KOKOL ČLANICA UO

PISMO PRVEGA PREDSEDNIKA

“ŠKSG od ideje do kluba”

Ideja za ustanovitev študentskega društva oz. kluba, ki bi združeval študente Upravne enote Lenart, je bila izključno moja. Skrivala se je v mojem udejstvovanju v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Kjer sem od leta 2000 bil študentski poslanec v Študentskem zboru ŠOUM in tako spoznaval študentsko organiziranje v Sloveniji. Pred letom 2002 je bilo financiranje študentskih klubov in študentskih organizacij urejeno drugače kot je to danes. Sicer je enako temeljilo na koncesijski dajatvi od študentskega dela, a je vsak študentski servis del koncesijske dajatve odvajal direktno študentskemu klubu oz. študentski organizaciji, ki je deloval v upravni enoti v kateri je imel servis sedež. Tako klubi, ki na svojem področju niso imeli študentskega servisa, niso bili upravičeni do sredstev. Verjetno je tudi v tem razlog, da vse do leta 2003 ni bilo kluba v Upravni enoti Lenart. Spomladi leta 2002 smo študentski poslanci na Skupščini ŠOS, potrdili novo Študentsko ustavo, ki je ŠOS podelila veliko večje pristojnosti in na novo uredila financiranje klubov in organizacij. Tako so se po novem sredstva zbirala na ŠOS, od koder so se delila naprej med študentske organizacije in klube. Pravico do dela sredstev, pa so na tak način dobili tudi klubi, ki niso imeli »svojega« študentskega servisa.

S tem znanjem in mladostno energijo, sem se lotil projekta Študentski klub Slovenskih goric. Pri tem se naslonil na svoje prijatelje, sošolce in znance. Preštudirati je bilo potrebno Zakon o društvih, pravila Zveze ŠKIS in ŠOS. Pripraviti je bilo potrebno Statut društva, logotip, štampiljko, … Kot rečeno, sem se za pomoč obrnil na študente, ki sem jih poznal, večino iz Cerkvenjaka, nekaj iz Lenarta, Trojice in Voličine. Navdušil sem jih nad idejo in vsi so bili pripravljeni pomagati. Ustanovni Občni zbor kluba je bil v mesecu maju 2003 pri meni doma v Peščenem Vrhu, kjer je kar nekaj začetnih let, bil tudi sedež kluba. Prisotnih nas je bilo kakšnih sedem, osem. Izvolili smo prvi Upravni odbor, Nadzorni odbor in Častno razsodišče, vsega skupaj 11 ljudi. Za prvega predsednika sem bil kot pobudnik ideje izvoljen jaz, v Upravnem odboru pa so bili še Metka Simonič, Mitja Lah, Dejan Kramberger in Marko Firbas. Tako je bil klub ustanovljen. Sledila je registracija kluba na upravni enoti. Za to smo potrebovali tri pri notarju overjene podpise in štampiljko. No, tukaj se je pojavil prvi problem, saj nismo imeli denarja, vse to pa je bilo potrebno plačati. Denar za to so prispevali posamezniki iz odborov in tako omogočili naše nadaljnje delovanje.


Spomnim se kako sem zapisnik ustanovnega občnega zbora skupaj s potrjenim Statutom nesel na upravno enoto in kako me je gospa v pisarni poučila, da gre za zelo resno zadevo in da imajo vsa društva velike težave z registracijo, predvsem s Statutom, ki je vedno pomanjkljivo pripravljen. Za primer mi je dala eno izmed dobrodelnih društev, ki se je registriralo ne dolgo nazaj in imelo pri tem nemalo težav, kar je zelo zavleklo postopek. No naš klub je bil že čez dva tedna vpisan v register AJPESa in bil tako tudi formalno ustanovljen. Kar pomeni, da smo vse potrebne dokumente vzorno pripravili. Takoj smo se predstavili županom občin v katerih smo delovali.

Od vseh smo dobili veliko pozitivne energije, žal pa zelo malo denarja. Tega nam je v letu 2003 namenila le Občina Cerkvenjak. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bil naš cilj, da to zadevo sistemsko čim prej uredimo preko zveze ŠKIS oz. ŠOS. Ker je sprejem novega kluba v njihovo druščino pomenilo, da so se vsi morali odpovedati malemu delu sredstev, seveda ni bilo enostavno. Poleg formalnega izpolnjevanja pogojev, je klub moral dokazati da deluje v interesu študentov in to izkazovati skozi realizacijo in plan dela. Ampak ekipa je bila odločna, da pridobimo vse to. Spomnim se kako smo se tedensko dobivali v Gostilni 29 v Lenartu, kjer smo opravili večino prvih sestankov. Delali načrte kaj bomo počeli, kje bomo dobili denar in predvsem kako bomo zbrali potrebne člane za pridobitev članstva v Zvezi ŠKIS. Prav v 29ki so se rodili projekti, ki so še danes tradicionalni, kot so: športni vikend, jesenski izlet, novoletni zaključek, filmski večeri, potopisna predavanja, brucovanje, smučanje … Pridno smo pridobivali člane in jih že do konca meseca junija zbrali dovolj. Če me spomin ne vara, smo morali pridobiti okoli 120 članov, da smo zadostili pogojem Zveze Škis. Sestavili smo vlogo in jo odposlali, žal je bila zavrnjena saj še nismo imeli rezultatov našega dela. Lotili smo se prvih projektov, eden prvih, če ne prvi je bil Športni vikend v Voličini konec meseca septembra 2003. Da smo zagotovili denar smo se s projektom prijavili na Razpis ŠOUM namenjen interesnim dejavnostim študentov, bili uspešni in z denarjem kupili prve klubske majice in pokale za najboljše. Tekmovali smo v Tenisu, odbojki na mivki, ulični košarki, šprintu in nogometu na milnici. Zbralo se nas je okrog 40. Lep začetek. Z novim študijskim letom smo morali ponovno zbrati dovolj potrdil o vpisu, da smo zadostovali pogojem Zveze Škis. Z velikim trudom nam je ponovno uspelo. S pomočjo ŠOUM smo kupili računalnik, projektor in platno, da smo lahko izvajali razna potopisna predavanja in filmske večere. Pripravili smo prvi zaključek leta, se odpravili na prvo tri dnevno smučanje na Kope, spomladanski izlet v Goriška Brda, …

In konec leta 2004 bili končno sprejeti v Zvezo ŠKIS in tako dobili svoj denar za delovanje kluba. Ravno ta sredstva, pa še danes omogočajo delovanje in razvoj kluba. Naš začetni proračun je znašal cca. 4 milijone tolarjev na leto. Po tem je bilo veliko lažje. Imeli smo projekte in denar, tako da smo z veseljem delali za dobrobit vseh študentov in kasneje tudi dijakov iz UE Lenart. Nadaljevanje zgodbe poznate.


Sam sem bil del te zgodbe do aprila leta 2008, ko sem doštudiral in je bil na Občnem zboru izvoljen nov predsednik kluba, Jure Čuček.

Želel bi povedati še to, da mi je delo v klubu dalo veliko znanja in predvsem izkušenj v organizaciji, vodenju, komunikaciji, javnemu nastopanju, branju aktov, … Vse to je pomenilo veliko prednost pri iskanju moje prve službe. In ko bom imel možnost izbirati svoje sodelavce, bodo mladi »klubski aktivisti« zagotovo imeli prednost pred ostalimi, ker vem da bodo veliko bolj izkušeni in polni praktičnega znanja. Zato se splača biti del ekipe, ki dela dobro za druge.

Hvala vsem, da se tudi danes zavedate dela, ki smo ga opravili v začetkih našega kluba. Ni nam bilo vedno lahko, a sem prepričan da nas vse na to obdobje vežejo lepi in predvsem nori spomini ☺.

Uspešno delo tudi v bodoče.

Primož Čuček, prvi predsednik ŠKSG


ŠTUDENTI BREZDOMCI

Ob začetku študijskega leta 2015/2016 je 21 študentom Univerze v Ljubljani grozila deložacija iz študentskih domov. Do tega je prišlo zaradi spremembe prakse podaljševanja bivanja. Zakon o visokem šolstvu med pravicami študenta s statusom zagotavlja subvencionirano bivanje s strani Republike Slovenije. Status študenta traja celotno študijsko leto, zaključi pa ga izpis ali diplomiranje.

Prav zgoraj omenjena dogodka sta pripeljala do srečanja študentov, ki so bili neposredno ogroženi to jesen. Ti so namreč za kratek čas izgubili status. Latenca med izpisom oz. diplomo ter vpisom na drug študijski program oz. višjo stopnjo študija jih je skoraj stala študentske postelje. Kratkotrajna izguba statusa v tovrstnih primerih je normalna praksa. Vse lepo in prav, toda z letošnjim študijskim letom so se spremenili postopki vpisa in podaljševanja statusa v študentskih domovih. Predhodni sistem polletnega obveščanja Ministrstva za izobraževanje s strani študentskih domov je zamenjal popolnoma transparenten spletni portal eVŠ, ki je torej ob posameznikovi izgubi statusa nemudoma obvestil Ministrstvo za izobraževanje. Zakonodaja pa od študentov brez statusa zahteva izselitev in ne podaljšanja, pričakovanega s strani študentov. Ministrstvo za izobraževanje, Študentska organizacija Slovenije, Študentski svet stanovalcev in Študentski domovi v Ljubljani so izvedli krizni sestanek, kjer so sprejeli arbitrarno odločitev. S spremembo aktov študentskih domov so pred zakonom ubranili le študente diplomante, ne pa tudi študentov, ki so zamenjali izobraževalni program. Ti študenti so tako v prvi polovici novembra, v času mnogih študijskih obremenitev, na dom prejeli napotitve za izselitev iz študentskih domov.

Kljub kriznemu sestanku organizacij, ki bi se naj borile za pravice študentov, se je torej 21 posameznikov znašlo na črnem seznamu. Kdo je kriv za to? Seveda bi morali biti pred zakonom vsi enaki in po zakonu je vsa ta drama povsem verodostojna. Študenti, ki so ostali brez postelje, so si v prvi vrsti krivi sami, ker se niso poglobili v akte in zakone, čeprav je bilo jabolko spora vpeljevanje novega spletnega portala, ki je v bistvu izpostavil šibko točko zakona oz. statusa študenta, katerega določa zakon. Študenti brezdomci so sredi novembra preko Študentskega sveta stanovalcev s pozivom na Ministrstvo za izobraževanje v epilogu drame sicer dosegli subvencionirano bivanje v zasebnih stanovanjih oz. dijaškem domu, toda posledice nepotrebnega stresa med študijskimi obveznostmi bodo seveda ostale.


Česa se lahko naučimo iz tega? Študenti se moramo povezovati in organizirati, da bi dosegli spremembe, ki bodo preprečile podobne situacije. Hkrati pa je pomembno, da ob vključitvi v kakršnekoli zavode ali organizacije preberemo zakone oz. akte, ki določajo naš status, pravice in dolžnosti, ter se s tem izognemo nevšečnostim.

K. Leopold


ŠTUDENTSKO DELO SE ŠTEJE V DELOVNO DOBO

Kljub temu, da je od spremembe zakona in redefinicije študentskega dela minilo že slabo leto, se med študenti še zmeraj pojavljajo vprašanja o razliki med bruto in neto postavko. Kam gre razlika moje plače? Koliko delovne dobe imam priznane za opravljeno študentsko delo? Zakaj sem moral plačati dohodnino? Odgovor na prvo vprašanje je najverjetneje že prebrala večina študentov. Povzetek in razdelitev dajatev se nahaja v spodnji tabeli.

Naslednji dve vprašanji sta slišani pogosteje. Obdobja priznane delovne dobe ne določajo ure oz. dnevi opravljanja študentskega dela. Osnova za obračun so letni prihodki študenta, saj po Zakonu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokojninsko dobo določa povprečna mesečna plača v RS.

En mesec delovne dobe v letu 2015 študentu/dijaku prinaša vsakih doseženih 54% minimalne plače. Ta delež se vsako leto dviga za 2% do potrebnih doseženih 60%. Za prihajajoče leto 2016, je potrebno torej za priznan 1 mesec delovne dobe doseči 56% povprečne mesečne plače. Kaj to konkretno pomeni: povprečna mesečna plača v oktobru 2015 je 1540,58 € bruto. Za vsakih zasluženih 831,91 €, bi si študent prislužil 1 mesec delovne dobe. V enem koledarskem letu se posamezniku lahko prizna le 12 mesecev, tudi če je prihodek višji.

Delež bremenitve

DELODAJALEC

Koncesijska dajatev (ŠOS,štipendije, posredniki)

16%

Dodatna koncesijska dajatev(študentski domovi)

2%

Zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

0,53%

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

8,85%

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

6,36%

DIJAK/ŠTUDENT

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

15,5%


Dohodnina je davek, ki ga fizična oseba plača glede na dohodke. Med dohodke študentov, ki se štejejo v dohodnino spadajo: zaslužek od študentskega dela, nagrade, pokojnina po starših, katastrski dohodki, dohodki iz premoženja(npr. najemnine). Štipendija, subvencionirane mesečne vozovnice in študentska prehrana se ne štejejo med obdavčljive dohodke. Dohodnino mora študent plačati, za vsako nakazilo višjo od 400 €.

To velja za posamezno nakazilo in ne za napotnico. Znesek, ki ga mora študent odvesti Davčni upravi RS ob nakazilu višjem od 400€ je 22,5%. Končni znesek, ki ga študent zasluži v koledarskem letu je merilo za akontacijo dohodnine. Posameznik pa lahko uveljavi tudi različne olajšave: splošna olajšava-za leto 2015 znaša 3.302,70 € (velja za študente/dijake, ki jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana);

dodatna splošna olajšava-za leto 2015 znaša 3.217,12 € (velja za študenta/dijaka, ki ga starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega člana in tiste, ki v koledarskem letu zaslužijo manj kot 10.866,37€);

posebna osebna olajšava- za leto 2015 znaša: 2.477,03 € (velja za osebe s statusom študenta ali dijaka, ki so stare manj kot 26 let- uveljavi jo lahko tudi oseba, ki je le del koledarskega leta izpolnjevala pogoje). Zraven olajšav se avtomatično uveljavijo tudi normirani stroški. Teh ni potrebno dokazovati in znašajo 10%. Poleg teh lahko študent uveljavi tudi dejanske stroške prevoza in nočitve.

Torej si lahko morebitno plačilo dohodnine izračunamo sami. Od zaslužka odštejemo 10% za normirane stroške ter posebne olajšave, ki nam pripadajo. Znesek, ki ga dobimo predstavlja neto davčno osnovo. Če je neto davčna osnova nižja od 8.021,34 €, je po dohodninski lestvici odmera 16%. Če je zaslužek nižji od olajšav, dohodnine ne plačamo.

K. Leopold


Študentski klub Slovenskih goric Trg osvoboditve 9

2230 Lenart v Slovenskih goricah Splet: www.sksg.org

E-pošta: [email protected] FB: www.facebook.com/klub.sksg

URADNE URE SREDA 17.OO - 18.00

SOBOTA 10.00 - 13.00

Pripravil: Iris Ambrož, Klemen LeopoldLektoriranje: Barbara Leopold


http://www.sksg.org/

mailto:[email protected]

http://www.facebook.com/klub.sksg

Publikacija ŠKSG

Documents

Transcript of Publikacija ŠKSG