PRTR Register – Namen in dejanska uporaba

Agencija RS za okolje

Tone Kvasič, Urad za varstvo okolja in narave

5. Marec 2009

I. Predstavitev ozadja nastanka Uredbe E-RIPO (uredba, ki uvaja PRTR register)

II. Predstavitev vsebine Uredbe

III. Iskanje podatkov

IV. Pogovor

Urnik predstavitve

Agencija RS za okolje

• Protokol PRTR je hčerinski Protokol Aarhuške Konvencije

• Aarhuška Konvencija je Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah

• Protokol PRTR smo podpisali 23.maja 2003 v Kijevu• Protokol PRTR v SLO še ni ratificiran• Evropska komisija je z namenom enakega pristopa k

poročanju po evropskih državah sprejela Uredbo E-RIPO. Uredbe sprejete na nivoju EU se ne prenašajo v pravni red držav članic.

• E-RIPO je naslednik EPER

I. Ozadje nastanka Uredbe

Agencija RS za okolje

2. Člen: Opredelitev pojmov

Naprava ~ “tovarna”, ki izvaja proizvodno dejavnost definirano v Prilogi Uredbe

Industrijski kompleks = ena ali več naprav na istem krajuLeto poročanja = koledarsko leto v katerem smo zbirali podatke za

poročanjeIzpust = nameren, nenameren, reden ali izreden vnos onesnaževal v

okolje, vključno z izlitji, ali odvajanjem preko kanalizacijskih sistemov, ki se ne zaključijo s čistilnimi napravami

Prenos izven kraja nastanka = prenos odpadkov namenjenih v predelavo (R) ali odstranitev (D) ali prenos onesnaževal v odpadni vodi, namenjenih na

obdelavo v ČN izven kraja industrijskega kompleksa

II. Predstavitev vsebine Uredbe

Agencija RS za okolje

Najbolj pogosto zastavljena vprašanja:

Q: Razlika med PRTR Protokolom in Uredbo E-RIPO?A: Protokol predvideva poročanje je 86 onesnaževalih, E-

RIPO razširja obseg poročanja na 91 onesnaževal:– doda flouranten, oktilfenole in izodrin (emisije v vode)– za triklorobenzene (TCB), triklorometan, tetraklorometan

(TCM), trikloroetilen in tetrakloroetilen (PER) predvideva poročanje tudi o emisijah v vode (ne pa le emisijah v zrak kot protokol)

– doda heksabromobifenil in benzo(g,h,i)perilen (uskladitev s obstoječim poročevalskimi naborom iz področja POP’s-ov)

– zniža poročevalski prag za dioksine in furane iz 1g (protokol) na 0,1 g (E-RIPO)

Agencija RS za okolje

5. Člen: Poročanje upravljavcev

Q: Kdo je potencialni poročevalec v E-RIPO?A: Vsak upravljavec naprave, ki izvaja eno ali več

dejavnosti iz Priloge 1 Uredbe, z zmogljivostjo proizvodnje nad pragom, ki velja za to dejavnost. Poroča o:

• letnih količinah onesnaževal izpuščenih v zrak ali vode iz vseh izpustov;

• prenosih nevarnih odpadkov izven kraja nastanka, če je le-teh več kot 2 toni/leto in prenosa nenevarnih odpadkov, če je le-teh več kot 2000 ton/letno;

• prenosih onesnaževal z odpadno vodo na čistilno napravo izven kraja nastanka;

Agencija RS za okolje

5. Člen: Poročanje upravljavcev

Q: Kako je urejeno poročanje o nevarnih in nenevarnih odpadkih?

A: V primeru prenosa nenevarnih odpadkov, upravljavec poroča skupno količino odpadka, ki jo je oddal v predelavo (R) ali odstranjevanje(D)

V primeru prenosa nevarnih odpadkov znotraj države je sistem enak kot za nenevarne odpadke.

V primeru prenosa nevarnih odpadkov izven države mora upravljavec naprave poročati o končnem predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov (ime podjetja, njegov naslov, ter kraj končne predelave/odstranjevanja odpadka)

Agencija RS za okolje

5. Člen: Poročanje upravljavcev

Q: Ali morajo upravljavci naprav poročati o količinah vseh 91 onesnaževal naštetih v Prilogi 2 Uredbe?

A: Ne, poročati je potrebno le o letni količini tistih onesnaževal, pri katerih so presežene mejne količine.

Če so mejne količine enake, ne pa tudi presežene, poročati ni potrebno.

Agencija RS za okolje

5. Člen: Poročanje upravljavcev

Q: Ali morajo upravljavci količine onesnaževal navedene v poročilu dodatno obrazložiti?

A: Da, poleg letnih količin je potrebno dodatno navesti ali poročane količine temeljijo na meritvah, izračunih ali ocenah.

V primeru, da poročamo s pomočjo meritev morajo navesti tudi uporabljeno analitsko metodo.

Kadar poročamo s pomočjo izračunov morajo navesti uporabljeno metodo izračuna. Metoda izračuna je lahko le mednarodno priznana metodologija ali z nacionalnim predpisom predpisana metodologija.

Agencija RS za okolje

5. Člen: Poročanje upravljavcev

Q: V uredbi je navedeno, da morajo upravljavci poročati o količini izpustov, ki nastanejo pri vseh namernih, nenamernih, rednih ali izrednih dejavnostih. Kaj so te dejavnosti?

A: Namerni: v okviru normalnega obratovanja (npr.izpust vode iz hladilnega sistema, zaradi popravila)Nenamerni: v nenadzorovanih okoliščinah v teku izvajanja dejavnosti. (npr.havarija)Redni: normalno obratovanjeIzredne: dogodijo se znotraj normalnega obratovanja. Lahko povzročijo povečane izpuste onesnaževal. (npr. zaustavitev in zagon, pred vzdrževalnimi deli in po njih)

Agencija RS za okolje

6. Člen: Izpusti v tla

Q: Na kak način so zajeti izpusti v tla?

A: Poročanje o izpustih v tla velja samo za onesnaževala v odpadkih, ki se odstranjujejo s postopki “obdelave v zemlji-D2” in “globinskega injiciranja-D3”.

Vnos blata in gnojil v tla spada med postopke predelave, zato se o njih v E-RIPO NE poroča.

Agencija RS za okolje

7. Člen Poročanje držav članic

Q: Kaka je časovnica poročanja in objave podatkov?A: 1. poročanje: do 31.3.2008 s podatki iz leta

2007.

Evropska komisija bo poročila objavila najkasneje do 30.9.2009 na spletnem naslovu, kjer so danes EPER poročila, http://eper.ec.europa.eu/

2. poročanje: do 31.3.2009 s podatki iz leta 2008, objava na spletu 30.4.20103. poročanje: do 31.3.2010 s podatki iz leta 2009, objava na spletu 30.4.20114. poročanje …po analogiji…………… etc.

Agencija RS za okolje

Uporaba in iskanje poročanih podatkov

Iskanje po upravljavcih

Iskanje po dejavnostih

Pregled poročanih podatkov po državah

Iskanje po onesnaževalih

Iskanje po karti

Pregled na Googlovi “zemlji”

Pregled na Googlovi “zemlji”