PROTEUS PROJEKT d.o.o. - jnd.ezdrav.sijnd.ezdrav.si/PVS-SBT2/M5/M5.1_objekti/PZI požarna...

PROTEUS PROJEKT d.o.o.

PZI Stran: 1

5.1.1. NASLOVNA STRAN

NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA:

NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME

458/14 ��

INVESTITOR:

MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO Štefanova 5, 1000 LJUBLJANA

OBJEKT:

POŽARNOVARSTVENA SANACIJA V SB TRBOVLJE DOKONČANJE FAZE II IN IZVDEBA FAZE III

- OBJEKTI

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA

PZI

8053/14/PZI

ZA GRADNJO:

NOVOGRADNJA, REKONSTRUKCIJA, ODSTRANITEV OBJEKTA

PROJEKTANT:

PROTEUS PROJEKT d.o.o., Cesta Žalskega tabora 15

3310 Žalec

ODGOVORNI PROJEKTANT:

Borut KALUŽA, u.d.g.i., S - 1340 osebni žig, podpis

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

osebni žig, podpis

Polona ŽILNIK u.d.i.a., ZAPS 1264

ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA:

458/14, Žalec, december 2014


PZI Stran: 2

5.1.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME

št. 458/14 5.1.1 Naslovna stran

5.1.2 Kazalo vsebine načrta

5.1.3 Tehnično poročilo

5.1.4 Risbe

1. Vodovod in kanalizacija - Tloris preureditve upravne stavbe - pritličje M 1:50 2. Ogrevanje - Tloris preureditve upravne stavbe - klet M 1:50 3. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje - Tloris preureditve upravne stavbe - pritličje M 1:50 4. Vodovod in kanalizacija - Tloris preureditve mansarde M 1:50 5. Vodovod in kanalizacija – Preureditev mansarde - Shema dvižnih vodov M 1:% 6. Ogrevanje in hlajenje – Preureditev mansarde - Tloris navezave na obstoječo toplotno

postajo M 1:50 7. Ogrevanje in hlajenje – Tloris preureditev mansarde M 1:50 8. Prezračevanje - Tloris preureditev mansarde M 1:50 9. Medicinski plini – Tloris objekt medicinskih plinov M 1:50 10. Medicinski plini – Shema dvižnih vodov M 1:% 11. Medicinski plini – Shema postaja vakum M 1:% 12. Medicinski plini – Shema postaja N2O M 1:% 13. Medicinski plini – Legenda M 1:%


PZI Stran: 3

5.1.3 Tehnični del

5.1.3.1 PROJEKTNA NALOGA 5.1.3.2 TEHNIČNO POROČILO 5.1.3.3 TEHNIČNI IZRAČUNI 5.1.3.4 PROJEKTANTSKI POPIS MATERIALA IN DEL


PZI Stran: 4

5.1.3.1 PROJEKTNA NALOGA Za objekt je potrebno izdelati PZI projekt za notranji vodovod, vertikalno kanalizacijo, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in medicinske pline v naslednjem obsegu Vodovod in kanalizacija: Preureditev upravne stavbe: 1. V objektu se preuredijo sanitarije v pritličju. 2. Z razvodi vodovoda in kanalizacije se priklopimo na obstoječe razvode. 3. Razvod hladne in tople vode in cirkulacije bo izveden s plastičnimi cevmi. 4. Notranja hišna kanalizacija bo izvedena s PP kanalizacijskimi cevmi. Preureditev mansarde: 5. Z razvodi vodovoda in kanalizacije se priklopimo na obstoječe razvode(vertikale)

pripravljene v 2. etaži objekta. 6. Razvod hladne in tople vode in cirkulacije bo izveden s plastičnimi cevmi, vertikale z

pocinkanimi cevmi. 7. Notranja hišna kanalizacija bo izvedena s PP kanalizacijskimi cevmi. 8. Odduhi se vodijo na streho objekta in se zaključijo s strešnimi kapami. Objekt medicinskih plinov: 9. Objekt se priključi na obstoječ razvod hladne sanitarne vode v obstoječem objektu

medicinskih plinov. 10. Topla sanitarna voda se pripravlja z električnimi grelniki sanitarne vode. 11. Razvod hladne in tople vode in cirkulacije bo izveden s plastičnimi cevmi, vertikale z

pocinkanimi cevmi. 12. Notranja hišna kanalizacija bo izvedena s PP kanalizacijskimi cevmi. Ogrevanje in hlajenje: Preureditev upravne stavbe: 1. V pritličju objekta se zaradi preureditve prostorov zamenjajo obstoječi radiatorji z novimi

enakih moči. 2. Razvod ogrevanja bo izveden iz plastičnih cevi toplotno izoliranih, vodenih tleh. 3. Pisarne in sejna soba v pritličju se hladijo z split klimatskimi napravami. Lokacije naprav

so razvidne iz tlorisov. 4. Kondenz je voden v meteorno kanalizacijo, oziroma preko sifona v fekalno kanalizacijo. Preureditev mansarde: 5. Objekt se priključi na obstoječ razdelilec in zbiralec ogrevanja v toplotni postaji. 6. V objektu je predviden štiricevni sistem. 7. Celoten objekt se ogreva in hladi s konvektorskim in radiatorskim ogrevanjem. 8. Razvod ogrevanja bo izveden iz plastičnih in bakrenih cevi toplotno izoliranih, vodenih v

tleh in v stropu, vidno po stenah in kjer je to mogoče. 9. Toplotna črpalka (namenjena hlajenju objekta) ustrezne moči je nameščen na podstrehi

objekta. 10. Kondenz je voden v meteorno kanalizacijo, oziroma preko sifona v fekalno kanalizacijo. Objekt medicinskih plinov: 11. Celoten objekt se ogreva z elektro radiatorskim ogrevanjem


PZI Stran: 5

Prezračevanje : Preureditev upravne stavbe: 1. Prezračevanje sejne sobe v pritličju je prisilno, s prezračevalno napravo nameščeno v

sejni sobi. 2. Distribucijski elementi za dovod in odvod zraka so prezračevalne rešetke. 3. Prezračevalni kanali so iz pocinkane pločevine in ustrezno izolirani. 4. Sanitarije v pritličju se prezračujejo prisilno z odvodnimi kopalniškimi ventilatorji vodenimi

na fasado objekta. 5. Zaradi izenačevanja tlaka se v prisilno prezračevalnih prostorih, ki imajo samo odvod

zraka, vgradijo vratne rešetke, oziroma spodrežejo vrata cca. 2cm. 6. Vsi ostali prostori se prezračujejo naravno preko oken in vrat.

Preureditev mansarde: 7. Prezračevanje objekta je prisilno, s prezračevalnimi napravami nameščenimi na podstrehi

objekta. 8. Distribucijski elementi za dovod in odvod zraka so PV ventili. 9. Prezračevalni kanali so iz pocinkane pločevine in ustrezno izolirani oziroma . 10. Zaradi izenačevanja tlaka se v prisilno prezračevalnih prostorih, ki imajo samo odvod

zraka, vgradijo vratne rešetke, oziroma spodrežejo vrata cca. 2cm,

Objekt medicinskih plinov: 11. Prezračevanje objekta je naravno preko odprtin in rešetk nameščenih v stenah in vratih.

Medicinski plini: 1. Priključki medicinskih plinov v posameznih prostorih so določeni v soglasju s tehnologom

za opremo in arhitektom ter investitorjem. 2. Potrebno je izdelati projekt za pripravo oziroma distribucijo posameznih plinov:

a. obstoječa postaja za kisik se prestavi in dogradi b. postaja za pripravo komprimiranega zraka 5bar c. postaja za pripravo oksidula.

3. navezava na obstoječe razvode plinov Naročnik:


PZI Stran: 6

5.1.3.2 TEHNIČNO POROČILO

VODOVOD IN KANALIZACIJA

Splošno Za objekt je za vodovod in vertikalno kanalizacijo izdelan projekt, ki v posameznih poglavjih obravnava:

• Notranji vodovod in kanalizacijo

Osnova za projektiranje so gradbene osnove, projektna naloga investitorja in zahteve upravljalcev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. NOTRANJI VODOVOD Pri dimenzioniranju razvoda so bili upoštevane smernice iz lokacijske dokumentacije, zahteve investitorja, podatki o razpoložljivem tlaku na mestu priključevanja. Upravljalec vodovodnega omrežja Komunala Trbovlje d.o.o., zagotavlja ustrezno kvaliteto pitne vode po EN 12502. Predvideni materiali vodovodnih instalacij ustrezajo tehničnim zahtevam EN 12502 in so skladni z Pravilnikom o pitni vodi U.L. RS št. 19/2004, 35/2004, Pravilnikom o materialih in izdelkih namenjenih za stik z živili -U.L. RS št. 36/2005. Upošteva se Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/2012) in 9. in 10. člen Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/06 in 41/08). Priključni vodovod je projektiran z upoštevanjem standarda SIST EN 805 ter prav tako z upoštevanjem prej naštetih standardov, priporočil ter ostalih predpisov. Izračuni sanitarne vode v objektu so izdelani na osnovi algoritmov za dimenzioniranje vodovodnih inštalacij, navedenih v DIN 1986, DIN 1988 in DIN 4708. Notranja vodovodna inštalacija oskrbuje sanitarne elemente s hladno in toplo sanitarno vodo. NOTRANJA HIDRANTNA INŠTALACIJA Notranje hidrantno omrežje se zgradi v skladu zasnovo požarne varnosti (upoštevane tehnične smernice TSG-1-001:2010) za celoten objekt, ter skladno s »Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantna omrežja za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91)« z spremembami - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 83/2005). Iz požarne študije izhaja, da mora biti notranje hidrantno omrežje nenehno pod tlakom, tako da je na ročniku najmanj 2,5bar (250kPa) in pretok16l/min pri tlaku kar je doseženo z euro hidranti. Izvede se meritev notranjega hidrantnega omrežja. Razmestitev hidrantov je izvedena skladno s požarno študijo tako, da je doseženo pokritje vseh delov objekta z dolžino 35m (30mcev+5m vodni curek). Vse mikrolokacije so usklajene s tehnologom in arhitektom. Zidne hidrantne omarice so opremljene s priključnim ventilom za hidrant s stabilno spojko "C", z ročnikom dim. 25 mm z regulacijo curka in z ustnikom ter s trdo gumijasto cevjo notranjega premera 25 mm dolžine 30 m. Hidrantne omarice je potrebno na steno namestiti tako, da je priključni ventil na višini 1,5m od gotovih tal.


PZI Stran: 7

Inštalacija je izdelana iz pocinkanih jeklenih cevi po DIN 2440. Vodi potekajo z minimalnimi padci, da je omogočeno praznjenje mreže. Po končani montaži cevi, vendar pa pred izoliranjem, je treba napeljavo prekontrolirati glede nepropustnosti. Preizkusni tlak znaša 50 % nad delovnim tlakom oziroma najmanj 12 bar. Ob koncu je potrebno opraviti pregled in preizkus delovanja s strani pooblaščene organizacije, ki nato izda potrdilo o ustreznosti hidrantne inštalacije. Meritve zunanjih in notranjih hidrantov je potrebno izvesti skladno z določili Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur. l. RS št. 22/95 in 102/09). Priprava tople vode Z razvodi tople vode in cirkulacije se vežemo na obstoječe razvode. Topla voda se pripravlja centralno z obstoječimi grelniki vode nameščenimi v toplotni postaji objekta. Pregrevanje sistema je obstoječe. Cevno omrežje bo izdelano iz PVC cevi. Vertikale in razvodi vodeni pod stropom so izvedeni s pocinkanimi in bakrenimi cevmi. Cevi so položene s padci v smereh proti vodomeru oz. proti izpustom, da je omogočeno praznjenje omrežja. Nagib cevovodov znaša med 1 in 2 %. Nagibi razvodov cirkulacije in razvodov tople sanitarne vode so predvideni v smeri centralnega grelnika tople sanitarne vode. Nagib cevovodov znaša med 1 in 2 %. Razvodi tople sanitarne vode in cirkulacije Na mejah požarnih sektorjev se izvede požarna zatesnitev prebojev. Za vse požarne manšete in zatesnitve se mora predložiti certifikate, ki se priložijo v Izkazu požarne varnosti faze PID. Upoštevati se mora smernica SZPV. Instalacije vodene nad evakuacijskimi potmi morajo biti v celoti iz negorljivih materialov, prav tako izolacije, parne zapore in vsi pritrdilni elementi. Pred vsakim iztočnim mestom je predviden podometni ali kotni regulacijski ventil. Tlačna stopnja cevovodov in armatur notranjega vodovoda je PN16. Izolacija cevi mora biti v skladu z DIN 1988-2. Cevovodi morajo biti zaščiteni pred prekomernim segrevanjem in pred možnostjo kondenzacije. Izolacija cevi hladne vode v neogrevanih prostorih mora biti po DIN 1988-2 najmanj 4 mm, v ogrevanih prostorih najmanj 9 mm, v stenskih odprtinah 4 mm, v stenskih odprtinah poleg toplih vodov pa 13 mm (velja pri λ=0,040 W/m2K). Izolacija cevi tople sanitarne vode in cirkulacije mora biti po DIN 1988-2 najmanj 20 mm (do DN20) oz. 30 mm (DN20-DN32) in enaka DN za DN 40-DN100 (velja pri λ=0,035 W/m2K). Izolacijski material je ustrezno požarno odporen: po SIST EN 13501. Pri lepljenju izolacijskih materialov je potrebno ustrezno kontaktno lepilo predpisano s strani proizvajalca izolacije. Sanitarije V sklopu sanitarij so predvideni sanitarni elementi iz sanitarne keramike 1. kvalitete, kot npr. Dolomite. Prioritetno, razen izjem, so vsi sanitarni elementi konzolne izvedbe. Straniščne školjke so konzolne izvedbe s podometnimi izplakovalniki (z dvojnim splakovanjem ne smejo porabiti več kot 6 l vode za polno splakovanje in ne več kot 3 l za delno splakovanje) in s stranskim iztokom, umivalniki so opremljeni s sifoni, ogledali in z etažerami- poličkami, z milniki, z držali brisač. Vse vodovodne pipe so varčne izvedbe (prihranek vode vsaj 50%). Poleg te opreme sodijo še podajalniki toaletnega papirja, metlica s škatlo za WC. Sanitarni elementi so opremljeni z medeninastimi ventili ali s kotnimi regulacijskimi ventili, tako da je omogočeno vzdrževanje armatur.


PZI Stran: 8

Montažne višine posameznih sanitarnih elementov so standardne, kot zgled se uporabijo navedbe iz priročnika Feurich: Taschenbuch für den Sanitär-Installateur 1993/94, Krammer-Verlag, 1993 in TSG-12640-001:2008 točka 3.10. V kolikor se bi projektirana oprema, ki ima določene specifičnosti, spremenila, je potrebno doseči pisno soglasje investitorja in odgovornega projektanta ter za potrebe delovanja uskladiti oz. pripraviti nov projekt, v nasprotnem primeru ne bo zagotovljena projektirana kvaliteta delovanja! Po končani montaži se izvede izpiranje in dezinfekcija omrežja pitne sanitarne vode s strani pooblaščene organizacije. Dezinfekcija se izvaja v skladu z veljavnim standardom in navodili DVGW W 291 ali DIN 1988-2. O izpiranju in dezinfekciji se mora voditi zapisnik, po uspešno opravljeni dezinfekciji se izda potrdilo. Za vse vodovodne inštalacije velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tlačnih preizkusih v prisotnosti odgovornega nadzornika, voditi zapisnik - nadzornik potrdi zapisnik. Tlačni preiskus se izvede z 50% višjim tlakom od obratovalnega. Predpreizkus traja 2 uri, glavni preizkus traja 1 uro in je uspešen če tlak ne pade za več kot 0,2bar. Investitorju mora izvajalec predati zapisnik o tlačnih preizkusih, projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. Preureditev upravne stavbe: V objektu se preuredijo sanitarije v pritličju. Z razvodi vodovoda in kanalizacije se priklopimo na obstoječe razvode. Preureditev mansarde: Z razvodi vodovoda in kanalizacije se priklopimo na obstoječe razvode(vertikale) pripravljene v 2. etaži objekta. Razvod hladne in tople vode in cirkulacije bo izveden s plastičnimi cevmi, vertikale z pocinkanimi cevmi. Objekt medicinskih plinov: Objekt se priključi na obstoječ razvod hladne sanitarne vode v obstoječem objektu medicinskih plinov. Topla sanitarna voda se pripravlja z električnimi grelniki sanitarne vode.


PZI Stran: 9

NOTRANJA VERTIKALNA KANALIZACIJA Vsa horizontalna kanalizacija je obdelana v gradbenem projektu. Vertikalna fekalna kanalizacija zbira in odvaja odpadno vodo od posameznih sanitarnih elementov in se navezuje na horizontalno kanalizacijo. Vertikalni del kanalizacije iz sanitarnih elementov je grajen iz PE kanalizacijskih cevi, Našteti elementi morajo ustrezati standardom ISO 2531 (ter ISO 13, ISO 6506 in ISO 6708). Spajanje in tesnenje posameznih segmentov je izvedeno z originalnimi materiali. Odzračevanje kanalizacije je vodeno nad streho objekta in se zaključuje s strešnimi odduhi. Najmanjši nagibi priključkov naj bodo 1:50, oz. 2 %. Na mejah požarnih sektorjev se na kanalizacijske cevi vgradijo požarne manšete. Kanalizacija mora biti ustrezno zvočno zaščitena, kar pomeni, da pri njenem obratovanju hrup v zaščitenem prostoru ne presega 25 db(A). V običajnih prostorih se v tla vgrajujejo sifoni s ploščicami iz nerjaveče pločevine. Vertikale so izolirane s penasto izolacijo debeline 4mm. KONDENZNI VOD Za odvod kondenza od naprav se izvede kondenzni vod. Cevni razvod je iz PE cevi izoliran s protikondenzno izolacijo z 1% padcem proti iztočnim mestom. Vsi kondenzi so vodeni v fekalno kanalizacijo vezani pred sifone umivalnikov. Umivalniki so zaradi narave dela vedno v uporabi in ne pride do izsušitve sifonov. KONTROLA TESNOSTI KANALIZACIJE IN KONČNA DELA Po končani montaži mora biti opravljen preizkus tesnosti. Izvede se suh preizkus tesnosti s tlakom110 mbar v času najmanj 30 minut za 100 litrov volumna vodov, za vsakih dodatnih 100 litrov se čas preiskusa podaljša za 10 minut. Preizkušanje pripadajočih jaškov skupaj z zaključnimi kosi se lahko izvede z vodo. Preizkus tesnosti izvedemo, preden položeni cevovod popolnoma zasujemo ali zazidamo. Za vse vrste kanalizacij velja, da je izvajalec po končanih delih in uspešno izvedenih tesnostnih preizkusih dolžan investitorju predati navodila za obratovanje in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov in opreme, projekt izvedenega stanja ter zapisnik o preiskusih. Po končani izvedbi mora izvajalec predati investitorju vso potrebno tehnično dokumentacijo: projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje v uradnem jeziku države, v kateri se objekt nahaja, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave.


PZI Stran: 10

OGREVANJE IN HLAJENJE Zunanje projektne pogoje določajo standardi in lokalni predpisi. Pri projektiranju se smiselno upošteva Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010), Pravilnik o zvočni zaščiti stavb Ur. l. RS št. 14/1999, Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Ur. l. RS št. 105/2005, Tehnična smernica TSG-1-004:2010 – Učinkovita raba energije (še posebej poglavje 4 in 5) in Prostorske tehnične smernice TSG-12640-001:2008-ZDRAVSTVENI OBJEKTI (zvezek 1 in 2). Izračun je izdelan glede na projektne pogoje-projektno temperaturo, ki velja na območju gradnje objekta: Pozimi Poleti Zunanja projektna temperatura: -13°C +35°C Zunanja projektna vlaga: 90 % 40 % Notranja temperatura: 18 -24 °C Notranja vlaga: 35-45 % < 55 %. Izračun toplotnih izgub je izdelan po SIST EN12831/DIN 4701. Projektu mora biti priložen izračun ali meritev toplotnih prehodnosti, izdelan z upoštevanjem že navedenih standardih in sestav potrebne toplote po posameznih prostorih. Temperature ogrevanih prostorov: - Sobe za dežurne, sejne sobe, pisarne, knjižnice 20 °C - sanitarije, hodniki predprostori, čistila 18 °C - garderobe 24 °C Preureditev upravne stavbe: V pritličju objekta se zaradi preureditve prostorov zamenjajo obstoječi radiatorji z novimi enakih moči. Razvod ogrevanja bo izveden iz plastičnih cevi toplotno izoliranih, vodenih tleh. Pisarne in sejna soba v pritličju se hladijo z split klimatskimi napravami. Lokacije naprav so razvidne iz tlorisov. Kondenz je voden v meteorno kanalizacijo, oziroma preko sifona v fekalno kanalizacijo. Objekt medicinskih plinov: Celoten objekt se ogreva z elektro radiatorskim ogrevanjem PREUREDITEV MANSARDE Objekt se priključi na obstoječ razdelilec in zbiralec ogrevanja v toplotni postaji. V objektu je predviden štiricevni sistem. Celoten objekt se ogreva in hladi s konvektorskim in radiatorskim ogrevanjem. Razvod ogrevanja bo izveden iz plastičnih in bakrenih cevi toplotno izoliranih, vodenih v tleh in v stropu, vidno po stenah in kjer je to mogoče. Toplotna črpalka (namenjena hlajenju objekta) ustrezne moči je nameščen na podstrehi objekta. Kondenz je voden v meteorno kanalizacijo, oziroma preko sifona v fekalno kanalizacijo.


PZI Stran: 11

Razvodi ogrevanja Toplovodna inštalacija vodena v tleh in stenah je izdelana iz plastičnih cevi, vertikale in inštalacija vodena v tleh in v stropu je izdelana z jeklenimi cevmi, material St 33. Kotlarno je potrebno opremiti z vsemi shemami in z ustreznimi napisi oz. označbami. Korozijska zaščita in barvanje Protikorozijsko zaščito cevovodov in konstrukcij je treba izvesti v skladu s Pravilnikom o zaščiti jeklenih konstrukcij in opreme. Jekleni cevovodi so pobarvani z barvo primerno za temperature do 150 °C. Z vseh jeklenih površin je treba najprej odstraniti nesnago, ostanke varjenja, rjo in maščobe. Očiščene površine je treba pokriti z osnovnim premazom, najkasneje v osmih urah po končani pripravi površine. Zaščitni premazi se lahko nanašajo samo na popolnoma suho površino. Relativna vlažnost zraka pri tem ne sme biti večja od 80%, temperatura zraka pa ne nižja od +5 °C in ne višja od +40 °C. Že pred montažo je treba zaščititi vse podpore in nosilne konstrukcije z osnovnimi protikorozivnimi premazi. To velja tudi za cevi, ki kasneje ne bodo več dosegljive zaradi opreme ali gradbenih del. Protikorozijska zaščita obsega naslednja dela: - ročno ali strojno čiščenje - 2x nanos temeljne barve - vidne dele se prebarva v ustrezni barvi glede na medij. Barvno skalo za označevanje cevnih napeljav določa DIN 2403, barvne oznake RAL so združene v registru barv RAL 840 HR. Posamezni vodi so pobarvani z naslednjimi pokrivnimi barvami: - ogrevanje – sekundar – dovod temno rdeča RAL 3002 - ogrevanje – sekundar – povratek temno modra RAL 5013 - sanitarna hladna voda zelena RAL 6001 - sanitarna topla voda oranžna RAL 2008 - sanitarna voda – cirkulacija vijoličasta RAL 4005 - odvodnjavanje rjava-olivno zelena RAL 6003 - odzračevalni vodi v barvi medija - konzole črna RAL 9005. Izolacija cevi ogrevanje V neogrevanih prostorih je treba cevi in armature za razvod vode v ogrevalnih sistemih zaščititi pred izgubo toplote s toplotno izolacijo. Pri izoliranju cevi z notranjim premerom do 100 mm, mora biti izolacija enaka notranjemu premeru cevi, če toplotna prevodnost izolacije znaša 0,035 W/mK. Pri materialih, katerih toplotna prevodnost ni enaka 0,035 W/(mK), se najmanjša dopustna debelina toplotne izolacije preračuna po pravilih računanja prehoda toplote skladno s standardom SIST EN ISO 12241. Polovična debelina toplotne izolacije je dovoljena: - pri ceveh in armaturah, ki oddajajo toploto v ogrevane prostore različnih uporabnikov oziroma lastnikov, - na prehodih cevi in armatur skozi stene ali strope, - pri križanju cevovodov, - pri cevnih razdelilnikih, - na priključnih vodih grelnih teles do dolžine 8 m. Debelina toplotne izolacije cevi vgrajenih v tla, mora znašati najmanj 6 mm. Preboji požarnih sektorjev Na prehodih požarnih sektorjev se izvede požarna zatesnitev prebojev. Cevovod je v področju, kjer gre skozi steno ali strop izoliran, obojestransko v dolžini 500mm, z izolacijo iz kamene


PZI Stran: 12

volne (enako kot razvodi vodeni po evakuacijskih hodnikih KNAUF INSULATION KPS 041AluR ali enakovredno). Upošteva se smernica SZPV. Po vgradnji je treba predložiti ustrezne certifikate za požarne lastnosti vgrajenih materialov, ki se morajo predložiti v Izkaz požarne varnosti faze PID Obstoječa toplotna postaja Temperaturni režim na primarju (vročevodna stran): 130/70°C na sekundarju: 70/55°C Temperaturni režim na primarju – letni: 80/60°C na sekundarju (odjemalčeva naprave – sanitarna voda) 10/60°C Temperaturni režim ogrevalne veje objekta preureditev mansarde: 55/45°C Na razdelilcu za ogrevanje se dodatna veja z mešalno progo s primešavanjem in frekvenčno vodeno obtočno črpalko na Δp, ter elementi za hidravlično uravnovešanje sistema, vgradi na pripravljen rezervni priključek. Črpalka je regulirana z lokalno regulacijo. Vsi razvodi se protikorozijsko zaščitijo (2x nanos minija), vidne dele se prebarva v ustrezni barvi glede na medij po DIN 2403. in označi z označevalnimi okvirji. Vsak dovodni in odvodni cevovod, ki se navezuje na oba razdelilnika toplote (za dovodne in odvodne napeljave), mora biti v višini oči, oz. največ 2 m od tal, opremljen s termometrom in manometrom Prostor razdelilca je potrebno opremiti z vsemi shemami in z ustreznimi napisi oz. označbami. Hidravlično uravnovešenje sistema Na razdelilec/ zbiralec se vgradi: - nastavitveni in merilni ventil konstruiran za montažo v dovod kot. npr. Danfoss ASV-I. Vključuje funkcijo omejevanja pretoka tako, da se lahko nastavi zahtevani maksimalni pretok v dvižnem vodu. - Balansirni ventil za montažo v povratni vod, ki vključuje tudi zaporno funkcijo in izpustno pipo. Kot npr. tip Danfoss ASV-PV, ki vzdržuje konstantni diferenčni tlak skozi dvižni vod oziroma odcep. ASV-PV ima območje za regulacijo diferenčnega tlaka Vsak dovodni in odvodni cevovod, mora biti v višini oči, oz. največ 2 m od tal, opremljen s termometrom in manometrom. Radiatorsko ogrevanje Radiatorji bodo vgrajeni v spremnih ogrevanih prostorih (sanitarije, garderobe, hodniki). Predvideno imajo termostatsko glavo za uporabo v javnih objektih s tipalom integriranim v glavi ventila. Termostatska glava ventila nam omogoča omejitev ali blokado delovnega področja in nastavitev ventila proti zmrzovanju. Ventili so ravne oziroma kotne izvedbe. Povratni ventil je kot zaporni organ in je prav tako ravne oziroma kotne izvedbe, z možnostjo praznjenja. Ventili so ponikljani. Radiatorji so nameščeni na tipskih konzolah za montažo na zid oziroma na tla. Predvideno število konzol je tipsko. Radiatorji imajo vgrajen odzračni ventil.


PZI Stran: 13

Konvektorsko ogrevanje in hlajenje V ordinacijah, čakalnicah pisarnah se vgradi konvektorsko ogrevanje in hlajenje z štiricevnimi stropnimi konvektorji. Konvektorji imajo vgrajene regulatorje pretoka. Za krmiljenje konvektorjev se ob stikalu za luč predvidi digitalni sobni termostat, s katerim se krmili hitrost ventilatorja in nastavlja temperatura v območju +/- 1K. Od konvektorjev se odvaja kondenzat, vodi se po plastičnih PVC ceveh in se priključi na fekalno kanalizacijo preko sifonizirnih odtokov. Dovod grelnega in hladilnega medija do konvektorjev se izvede delno v tleh, delno v dvojnem stropu. Cevi so predvidene večslojne z bakrenim jedroma ali jedrom iz ogljikovega jekla, ter izolirane z izolacijo iz sintetičnega kavčuka. Debelina izolacije mora biti enaka premeru cevi. TOPLOTNA ČRPALKA V objektu se zaradi notranjih dobitkov izvede hlajenje prostorov. Vgradi se reverzibilna toplotna črpalka moči Q=11,6kW, z hidravličnim krogom. Naprava bo nameščena na obstoječi podstrehi. V sklopu hidravličnega modula je frekvenčno vodena obtočna črpalka. Razvod hlajenja je polnjen z mešanico glikola in vode. Izolacija cevi hlajenje Pri hladilnih sistemih mora biti debelina izolacije cevovodov, armatur in obešal izbrana tako, da na njihovi površini ne pride do kondenzacije vodne pare. Debelina izolacije mora biti pri premeru cevovodov do DN40 19 mm, pri premeru cevovodov od DN50 do DN200 pa najmanj 38 mm.

Izolacijski material je ustrezno požarno odporen: po DIN 4102 – najmanj razred B2. Pri lepljenju izolacijskih materialov je potrebno ustrezno kontaktno lepilo. Po osnovni montaži vseh cevovodov bo opravljen hladni tlačni preizkus inštalacije, nato pa še toplotni preizkus in poskusno obratovanje. Tlačni preiskus se izvede z 50% višjim tlakom od obratovalnega. O uspešno opravljenem preizkusu izvajalec sestavi zapisnik, ki ga potrdi pri preizkusih prisotni odgovorni nadzornik. Investitorju mora izvajalec predati zapisnik o tlačnih preizkusih, projekt izvedenih del, navodila za uporabo in vzdrževanje, ateste vgrajenih materialov ter garancijske liste za vgrajene naprave. Poleg že omenjenih proizvajalcev pa za to področje veljajo kot standard, pod katerim določena vrsta opreme ne more biti vgrajena, elementi iz sledečih programov: - črpalke: proizvod kot npr. WILLO. - Hladilni agregat: proizvod kot npr. Omega Air.


PZI Stran: 14

PREZRAČEVANJE OSNOVE Prezračevanje stavbe se v celoti izvede skladno s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS, št 42/02), Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010), Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb Ur. l. RS št. 14/1999, Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Ur. l. RS št. 105/2005, Tehnična smernica TSG-1-004:2010 – Učinkovita raba energije (poglavje 5 in 6), Tehnične smernice TSG-1-001:2010 (MLüR) in Prostorske tehnične smernice TSG-12640-001:2008-ZDRAVSTVENI OBJEKTI. Svež zrak se pozimi predgreva s toploto odvedenega zraka z uporabo ploščnih rekuperatorjev. Omenjene rekuperatorje toplote imajo vgrajene vse prezračevalne, kondicionirne in klimatizacijske naprave. Izračun rekuperatorjev se izvede po VDI 2071 (1,2). Količina zunanjega zraka je bila določena skladno s Prostorske tehnične smernice TSG-12640-001:2008 glede na pričakovano zasedenost stavbe in se uravnava v skladu s številom ljudi v stavbi. Stavba obratuje izključno s svežim zrakom, katerega toplota se rekuperira. V projektu velja, da se količina svežega zraka uravnava glede na namembnost prostora in število prisotnih oseb v objektu. Kriteriji za kakovost zraka so upoštevani glede na Prostorsko tehnično smernico za zdravstvene objekte TSG-12640-001:2008 (Preglednica 2).

Prezračevanje PREUREDITEV UPRAVNE STAVBE: Prezračevanje sejne sobe v pritličju je prisilno, s prezračevalno napravo V=500m3/h nameščeno v sejni sobi. Prezračevalna naprava ima vgrajen rekuperator toplote, ventilatorje, regulacijo. Na prezračevalnih kanalih so vgrajeni dušilci zvoka. Prezračevalna naprava je s kanali iz pocinkane pločevine povezana z zajemom zraka s fasade, odvod odpadnega zraka je izveden na fasado. Cevi so vodene pod stropom in se zaključijo s prezračevalnimi rešetkami. Sanitarije v pritličju se prezračujejo prisilno z odvodnimi kopalniškimi ventilatorji vodenimi na fasado objekta. Zaradi izenačevanja tlaka se v prisilno prezračevalnih prostorih, ki imajo samo odvod zraka, vgradijo vratne rešetke, oziroma spodrežejo vrata cca. 2cm. Vsi ostali prostori se prezračujejo naravno preko oken in vrat.

Prezračevanje PREUREDITEV MANSARDE: Za prezračevanje mansarde sta predvideni dve centralni prezračevalni napravi V=500m3/h. Lokacija razvidna iz tlorisov. Prezračevalna naprava ima vgrajen rekuperator toplote, ventilatorje, regulacijo. Na prezračevalnih kanalih so vgrajeni dušilci zvoka. Prezračevalna naprava je s kanali iz pocinkane pločevine povezana z zajemom zraka s strehe, odvod odpadnega zraka je izveden na streho. Cevi so vodene v izolaciji stropa in se zaključijo s prezračevalnimi ventili.


PZI Stran: 15

Zaradi izenačevanja tlaka se v prisilno prezračevalnih prostorih, ki imajo samo odvod zraka, vgradijo vratne rešetke, oziroma spodrežejo vrata cca. 2cm,

Objekt MEDICINSKIH PLINOV: Prezračevanje objekta je naravno preko odprtin in rešetk nameščenih v stenah.

Razvod zraka Razvod zraka je izveden z zračnimi kanali pravokotnega in okroglega preseka, ki so izdelani iz pocinkane pločevine. Kanali morajo biti izdelani in vgrajeni kvalitetno po veljavnih predpisih in normativih. Ob projektiranju in izdelavi je treba upoštevati sledeče standarde: SIST EN 1505 in SIST EN 1506, SIST prEN 1507, SIST EN 1751, SIST ENV 12097, SIST EN 12220, SIST prEN 12236, SIST prEN 12237. Maksimalna hrapavost notranje površine prezračevalnih kanalov mora biti glede na veljavne standarde maksimalno 0,15mm. Vsi spoji morajo biti zrakotesni in vsi elementi pravilno pritrjeni in spojeni. Vsi loki in kolena, kjer se smer toka zraka menja za več kot 30°, morajo biti izvedeni z notranjimi usmerniki zraka. Pri vseh odcepih se namestijo regulacijske lopute za nastavitev količin zraka. Debeline pločevine za kanale z upoštevanjem nazivnih dimenzij določata DIN 24190 (kanali z dolžino stranice 100-500mm imajo debelino pločevine 0,6mm, z dolžino stranice 501-1000mm imajo debelino pločevine 0,8mm, z dolžino stranice 1001-2000mm imajo debelino pločevine 1,0mm in z dolžino stranice 2001-4000mm imajo debelino pločevine 1,2mm) in DIN 24191 ter DIN 24151, ki velja za okrogle preseke. Pri povezavi cevnih elementov iz pocinkane pločevine z ostalimi, kot so npr. kanalski ventilatorji, difuzorji ipd., se vgradijo gibljive oz. fleksibilne izolirane cevi. Te so normirane po DIN 24146. Zračna tesnost prezračevalnih kanalov s tlačno razliko do 150 Pa, mora biti najmanj razreda A. Vsi zračni kanali, ki so vodeni na prosto, se zaključujejo z zamreženimi rešetkami. Kanali in cevovodi za dovod zraka so običajno izolirani s protikondenzno izolacijo z zaprto celično strukturo. Toplotna izolacija mora biti negorljiva ali težko gorljiva, iz materialov razreda A, B ali C, na evakuacijskih poteh pa razreda A (v skladu z zahtevami točke 2.6.3 iz TSG-1-001:2010). Predložiti je potrebno ustrezne certifikate za požarne lastnosti vgrajenih materialov, ki se morajo predložiti v Izkaz požarne varnosti faze PID. Osnovna izolacija kanalov mora biti zagotovljena iz materialov z zaprto celično strukturo, difuzijsko odpornostjo μ > 5000, toplotno prevodnostjo λ < 0.038 W/mK (pri 20°C) in ustrezno kvaliteto požarne varnosti. Vpihovalni kanali, vključno škatle za vpihovalne elemente, morajo biti izolirane z osnovno izolacijo ustrezne debeline. Vsi glavni dovodni kanali od naprav do odcepov v dvojnem stropu, ki potekajo v dvojnih stropovih in vsi kanali, ki potekajo v neogrevanih conah ali kinetah, morajo biti dodatno izolirani z ustrezno debelino dodatne izolacije. Izolacija ne sme biti iz mineralne volne. Dodatna izolacija ne sme biti gorljiva in se pri poškodovanju ali obdelavi ne sme drobiti v delce, ki bi kontaminirali zrak. Toplotna prevodnost mora biti λ < 0.04 W/mK (pri 20°C). Odtočni kanali preko neogrevanih in odprtih prostorov, razen priključkov na odsesovalne elemente v prostoru, morajo biti ustrezno toplotno izolirani, da se zmanjšajo izgube energije s transportom zraka. Med ohišjem naprave in med nosilno konstrukcijo so za preprečevanje prenašanja vibracij na podlago vstavljeni dušilni elementi.


PZI Stran: 16

Elementi za dovod zraka v prostore so večinoma PV ventili in rešetke z nastavljivo količino in smerjo vpiha zraka. Za odvod zraka se uporabijo aluminijaste rešetke ali pri manjših količinah prezračevalni ventili. Razpored vseh elementov za dovod in odvod zraka mora biti usklajen z razporedom svetil in odgovornim projektantom arhitekture. Na priključnih kanalih imajo vsi vgrajene regulacijske lopute za dušenje pretoka zraka. Nastavitev vpihovalnega elementa mora biti izvedena tako, da ga ni možno enostavno (tudi pomotoma) prestaviti. Izvajalec vgradnje prezračevalnega sistema mora pred preskusom le-tega hidravlično uravnovesiti in nastaviti skladno s podatki iz projektne dokumentacije ter dokazati njegovo zračno tesnost. V času preskušanja mora sistem obratovati z nazivno močjo, količine zraka pa morajo biti nastavljene na največje načrtovane vrednosti. Načrtovani tlačni pogoji se preverjajo z meritvijo pretoka zraka ali z meritvijo padcev tlaka ali z dimnim preizkusom. Rezultati oz. odstopanja pri preskusu morajo ustrezati pogojem iz 23. člena Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS, št 42/02). Po končanem preskusu pa izvajalec v skladu s 24. členom omenjenega poročila izdela poročilo. Kopijo zapisnika je izvajalec dolžan izročiti tudi odgovornemu nadzorniku oz. investitorju. Poleg tega mora biti izdelana za vsak avtonomni mehanski prezračevalni sistem shema delovanja, ki jo mora izvajalec namestiti v bližini predmetne naprave. Na kanalih se predvidijo odprtine s pokrovi za čiščenje (vzdrževanje) kanalov. Instalacijski jaški morajo v skladu s točko 2.6.2. iz TSG-1-001:2010 imeti ustrezno definirane zahteve za požarno zatesnitev, prezračevanje in preprečitev prenosa požara po vertikali. Protipožarna zaščita: Požarne cone v objektu opredeljene v požarni študiji so pri vodenju kanalov popolnoma upoštevane. Na vseh prehodih kanalov skozi meje požarnih sektorjev so nameščene požarne lopute z elektromotornim pogonom in s tipalom toplote, ki se aktivirajo iz požarne centrale. Požarne lopute preprečujejo širjenje požara skozi klimatske in prezračevalne naprave. Vgrajene so na prehodih prezračevalnih kanalov skozi požarne stene in strope, ki delijo zgradbo v posamezne požarne sektorje. Tesnenje prebojev cevi skozi meje požarnih sektorjev morajo biti skladne s standardom SIST EN 1366-3. Za vse zatesnitve se mora predložiti certifikate in STS, ki se priložijo v Izkazu požarne varnosti faze PID. Preostale instalacije morajo biti v celoti iz negorljivih materialov, prav tako izolacije, parne zapore in vsi pritrdilni elementi. Gasilni aparati V objektu in v prostorih postaj za pripravo medicinskih plinov so nameščeni gasilni aparati skladno s požarno študijo.


PZI Stran: 17

MEDICINSKI PLINI Splošno Instalacija medicinskih plinov bo zaradi specifičnih zahtev izdelana iz bakrenih cevi in fitingov. Za medicinske namene se uporabljajo specialne cevi iz bakra, material SF-Cu po EN predpisih. Te cevi odlikujejo dobre sposobnosti za varjenje in tehniko trdega lotanja. To so vlečene cevi iz celega, žarjene v vakuumu in dobavljene po želji v palicah (trde) ali v kolutih (mehke). S preiskusi na plinotesnost in trdnost materiala je zagotovljeno, da so cevi popolnoma zrakotesne, brez poroznih mest. Visoke dimenzijske tolerance zagotavljajo dobre lastnosti pri trdem lotanju, kar je zaradi varnosti zelo pomembno. Cevi morajo biti absolutno čiste in nemastne. Zaradi možnosti vstopa nečistoč pri transportu in montaži so cevi na konceh zaprte s plastičnimi pokrovi. Vsi fitingi, in to mufe, T-kosi, cevni loki in cevni reducirni kosi so iz bakra in morajo biti izdelani po predpisih za tovrstne instalacije. Instalacija je sprojektirana po EN predpisih za tovrstne instalacije (EN 12735-1, EN 13348, EN793, EN737-3). Dimenzioniranje cevovodov Razvod medicinskih plinov je dimenzioniran po tabelah Feurich Rohrnetzberechnung in po izkustvenih tabelah tovarne Drager. Padec tlaka je v mejah cca. 10% od celotnega tlaka v mreži. Preiskusi TESTIRANJE IN TEHNIČNI PREVZEM Splošni principi Vsi razdeliniki, zračni sušilci, vakumske črpalke, itd. morajo biti testirani v proizvajalčevi tovarni, vsi atesti z navedbo performance in zvočnega tlačnega nivoja pa morajo biti na voljo pravočasno. Natančna kontrola naj zagotovi, da so vsi materiali in izdelava v skladu z navedeno kvaliteto. Predno je instalacija formalno predana uporabniku, je treba izvršiti sledeče kontrole in teste: -preiskus na prepuščanje cevi -preiskus nepropustnosti ventilov -preiskus delovanja ventilov -preiskus nepropustnosti celotne instalacije -preiskus pravilnosti mehaničnega delovanja in izključitev možnosti zamenjave posameznih priključnih mest s pomočjo sistema testiranja -preiskus križnega priključevanja -preiskus pretočne količine vsakega priključnega mesta -preiskus kontrole skupne količine pretoka in delovnega pritiska -preiskus delovanja postaj -preiskus signalizacije -čiščenje kompletne instalacije -kontrola čistoče plinov na priključnih mestih Potrebno je izvršiti preiskus celotnega distribucijskega sistema komprimiranega zraka z domnevo, da bo kasneje obratoval pri nominalnem manometrskem tlaku 6,9,bar (100 p.s.i.) na posameznih priključnih enotah, čeprav bodo deli sistema na začetku delovali pri 4,1 bar (60 p.s.i.).


PZI Stran: 18

Postopek formalnega zagona mora biti izveden v skladu z zapisnikom o prevzemu tehničnih instalacij. Testiranja in kontrole v pogodbenem času naj bi nadzoroval pogodbeni nadzorni uslužbenec ali njegov predstavnik pod pogoji iz pogodbe, ali pa odgovorni uslužbenec uporabnika. Po zaključku pogodbenih del: - kontrola identitete plina, dobavljenega na vsaki priključni enoti - kontrola kvalitete in čistost plina na vsaki priključeni enoti Preiskuse po izteku pogodbe bo izvršil uslužbenec ob pomoči primerno kvalificirane osebe. preiskusom po izteku pogodbe lahko prisostvuje tudi oddelek za anstezijo in/ali drugi zainteresirani uporabniki, ki jih je potrebno pravočasno opozoriti o nameri izvajanja preiskusov. Postopki kontrole kvalitete bodo običajno izvedeni eden za drugim za en plin naenkrat. Po zaključku postopka (ločeno za vsak plin) je treba pripraviti preiskusa, ki morata biti izvedena za celotno instalacijo naenkrat. Potem izvedemo ostale postopke, v podanem vrstnem redu za vsak plin. Tlačni preiskus za puščanje izvedemo v dveh delih za tlačni sistem plina in v treh stopnjah za vakuumski sistem. Prvi tlačni preiskusi pokrivajo vse cevovode in samo zaporne ventile. Drugi tlačni preiskusi pokrivajo celotno instalacijo, vključno s priključnimi enotami in fazonskimi kosi za operacijske prostore. Komprimiran zrak medicinske kvalitete je potrebno uporabiti pri tlačnih preiskusih na vseh sistemih. Vakuumske instalacije morajo biti poplnoma osušene, ponavadi z uporabo vakuumskih črpalk, predno se lahko lotimo končnih vakumskih preiskusov. Vsak preiskus tesnosti ventilov naj ne traja manj kot 15 minut. Med tlačnimi preiskusi bo tlak v sistemih variral s spremembo temperature, v skladu s plinskimi zakoni. Če varnostnega ventila ni mogoče nastaviti tako, da zaščiti instalacijo v času tlačnega preiskusa, potem ga je potrebno začasno zamenjati z drugimi ventili, ki lahko zdržijo tlačni preiskus, ali pa ga zapreti. Tlačni preiskus tesnosti cevovodov tlačnega plinskega sistema Vse cevovode z zatesnjenimi konci (brez priključnih enot) in odprtimi vsemi ventili v distribucijskem sistemu, vendar z izključenimi kontrolnimi ploščami in armaturami v operacijskih dvoranah, je treba testirati z dvojnim delovnim pritiskom ali manometrskim pritiskom 10, 5 bar, kateri je pač večji. Ta pritisk je treba držati 24 ur in v tem času ne sme priti do puščanja cevovoda. Tlačni preiskus tesnosti cevovodov na vakumskem sistemu Kompletne cevovode z zatesnjenimi konci (vendar brez priključenih enot) in odprtimi vsemi ventili v distribucijskem sistemu, vendar z izključenimi kontrolnimi ploščami in armaturami v operacijskih dvoranah, je treba testirati z manometrskim tlakom 6,9 bar: Ta tlak je treba držati 24 ur in v tem času ne sme priti do puščanja.


PZI Stran: 19

Preiskus tesnosti ventilov Po izvršenem tlačnem preiskusu cevovodov je treba atestirati vse zaporne ventile in sicer v trajanju 15 minut pri manometrskem tlaku 6,9 bar in sicer tako, da jih zapiramo v zaporedju, medtem ko sprostimo tlak na strani, kjer gre tok navzdol. V času testiranja ventilov ne sme priti do puščanja. Testiranje varnostnega ventila Po izvršenem preiskusu tesnosti zapornih ventilov lahko pritisk na tlačnem plinskem sistemu zmanjšamo zaradi testiranja varnostnih ventilov. Montirati je treba varnostni ventil in ga testirati, da zagotovimo varen odvod pri 125 % delovnega pritiska. Preiskus na tesnost na dokončanih instalacijah - tlačni plinski sistemi Pri vseh priključnih enotah in fazonskih kosih operacijskih dvoran, ki so že priključeni, se celotno instalacijo testira z delovnim tlakom, katerega je treba vzdrževati 24 ur. V tem času se na cevovodu ne sme pojaviti puščanje, na cevovodu, ki ima več kot 50 priključnih enot pa se lahko sprejme padec tlaka do 0,15 bar-a. Preiskus na tesnost na dokončanih instalacijah - vakumski sistemi Pri vseh priključenih priključnih enotah in fazonskih kosih se celotno instalacijo testira pri tlaku 0,7 bar; le tega je treba vzdrževati 24 ur. V tem času cevovod ne sme puščati, na cevovodu, ki ima več kot 50 priključnih enot pa je sprejemljiv padec tlaka za 0,15 bar. Potem, ko se cevovod z delovanjem vakumskega postrojenja osuši, se dokončan vakumski sistem testira. Sistem se izsesa do vakuma 210 mmHg v eni uri. Ta preiskusni tlak je treba vzdrževati 24 ur. Dvig tlaka za več kot 10 mmHg na uro običajno pomeni, da so potrebna popravljalna dela in nadaljni preiskusi. Preiskusni tlak se med vakumskim preiskusom lahko razlikuje od prvotne nastavitve zaradi sprememb prostorske temperature. Testi za dokazovanje pravilnosti priključkov na vse tlačne in vakuumske sisteme Vsak sistem (kisik, dušikov oksidul, mešanica medicinskega plina, komprimiran zrak in vakum) je treba zaporedoma testirati, po možnosti ob isti priliki. Običajno naj bi se s testiranjem ne pričelo, dokler niso vsa dela na vseh instalacijah končana.

1 OPOMBA Ta vrsta testov naj bi se izvedla tudi po kakršnikoli spremembi na obstoječem sistemu. Medicinski plini se običajno ne smejo uporabljati za te teste zaradi nevarnosti, ki nastane pri njihovem odvajanju. Za dovod preiskusnega plina se lahko uporabi postrojenje za medicinski komprimiran zrak, vendar pa se ne sme uporabiti zraka iz običajnih industrijskih podmazanih kompresorjev. Če nimamo na razpolago postrojenja za medicinski komprimiran zrak, se preiskusni plin lahko dobi iz jeklenk zraka medicinske kvalitete. Sistem, ki ga testiramo, moramo priključiti na normalni delovni tlak. Drugi sistemi morajo biti izolirani pri svojem viru dobave, vsi drugi zaporni ventili na vseh sistemih morajo biti ODPRTI.


PZI Stran: 20

Odgovorni uslužbenec mora prekontrolirati vsako sobo, da se prepriča, da preiskusni zrak prihaja iz vsake priključne enote, na kateri je napis testiranega plina, ne pa iz nobene druge priključne enote. Kadar se sisteme preiskuša na ta način, običajno ustreza manometrski tlak 0,7 bar. Preiskus skupnega pretoka in potisnega tlaka Težko je pripraviti hiter in preprost preiskus za novo instalacijo, ki bo zagotovil, da bosta v zadovoljivi meri na voljo pretok in pritisk, na vsaki priključni enoti, pod normalnimi delovnimi pogoji. Vseeno pa je potrebno simulirati delovne pogoje. Preiskuse lahko izvedemo z zadovoljivo točnostjo, če priskrbimo odgovarjajoče število malo-mernih odvodov, medtem, ko nadaljne tipične preiskuse za pretok in tlak izvedemo na občutljivih in reprezentativnih točkah instalacije, npr. v OP bloku, oddelku za intenzivno nego, itd. Skupna odvodna količina mora biti približno enaka skupnemu načrtovanemu pretoku. Preiskuse lahko izvedemo s tuljavnim tipom pretočnih merilcev ali merilno opremo vtičnega tipa, ki so načrtovani za prenos količin. Kalibrirane šobe, v skladu s standardom tvorijo osnovo za testno opremo za tlačne instalacije plina. Pri izvajanju preiskusov na vakumskih instalacijah je treba uporabiti sklop merilcev pretoka. Naprave za meritev s šobami morajo imeti odtisnjene podatke: - veliost šobe - ekvivalent zraka za "medicinski plin", za katerega je umerjena - količina pretoka in tlaka, za katero je umerjena Preiskus instalacij za skupni pretok mešanice kisika, dušikovega oksidula in medicinskega plina ne smemo izvesti s temi plini, temveč s stisnjenim zrakom medicinske kvalitete pri manometrskem tlaku 4,1 bar-a. Merilne naprave za te preiskuse morajo biti označene "Zračni ekvivalent za medicinske pline". Enote šob za preiskus za splošne medicinske pline, vključno z blažilnimi plinskimi mešanicami, morajo biti umerjene za prenos 401, 201 in 151 litrov na minuto pri manometrskem tlaku napajanja 3,9 bar-a. Druga enota za preiskus je potrebna za preiskuse koničnih pretokov blažilnih plinskih mešanic pri 275 litrov na minuto. Enote za preiskus napajalnih vodov za komprimiran zrak morajo biti umerjene za prenos 250 lit/min in 50 lit/min za OP prostore pri manometrskem tlaku 6,9 bar-a, 50 lit/min za splošne priključne enote pri manometrskem tlaku 3,9 bar-a. Enote za vakum morajo imeti merilce pretoka, ki so primerni za prenos do 40 lit/min samega zraka. Preiskusi preklopnega ventila na razdelilcu Delovanje preklopnega ventila na razdelilcu lahko preiskusimo s priključkom majhne jeklenke delovnega plina ali stisnjenega zraka medicinske kvalitete na vsaki strani razdelilca, ki ga odvajamo v skrbno izbran izpuh, medtem, ko preverjamo delovanje tlačnih merilcev in preklopnega ventila. Vsak del razdelilca je treba preiskusiti na tak način. Ta test lahko izvedemo na vsakem avtomatskem razdelilcu v času, ko so v teku preiskusi pretoka. Preiskusi obratovanja postroja Pred instalacijo alarmnega sistema je treba izvesti sledeče preiskuse: - za instalacije razdelilca preveriti delovanje vseh magnetnih in pnevmatskih ventilov - za vakumske naprave preverite paravilno rotacijo in tok pri polni obremenitvi. Preverite prevelike vibracije in hrup. Preverite delovanje avtomatskih naprav. Preverite delovanje vseh regulacijskih, varnostnih in signalnih naprav za tlak. Preverite delovanje vseh avtomatskih


PZI Stran: 21

zapor. Preverite rosišče dovedenega zraka. Preverite porabo zraka med desorbcijsko fazo. Preverite, da lahko vsak strojni del postroja obratuje neprekinjeno pod svojo maximalno trajno obremenitvijo. Preverite točnost vseh tlačnih merilcev in termometrov Preverite odpornost izolacije in delovanje ozemljitve vseh električnih delov. Preiskusi signalnega sistema Ta preiskus je treba izvesti istočasno kot preiskus razdelilca za preklopni ventil. Čiščenje instalacij medicinskih plinov Vsak sistem mora biti očiščen z delovnim plinom, po zaključku vseh del in preiskusov na instalaciji. Indentifikacija plina, preiskus kvalitet in čistosti Grob prikaz sestave plina dobimo z uporabo analizatorja za kisik. Zato odčitavanja okrog 0%, 21%, 50%, 100% prikazujejo dušikov oksid, komprimiran zrak, 50/50 mešanico oksida - kisika in medicinski kisik. Seveda to ni absolutna indentifikacija, ker niso indentificirani drugi vsebovani plini in kontaminanti. Taki instrumenti morajo biti v brezhibnem stanju in redno preverjani s strani izdelovalca ali priznanega laboratorija. Mnogi nadzorniki testirajo indentiteto plina po čiščenju z delovnim plinom, preden gre instalacija v uporabo. Pri predaji kateregakoli sistema za dovod medicinskega plina mora izvajalec zadostiti zahtevam nadzora glede kvalitete plina in odsotnostjo kontaminacije. Običajno zadostuje, če se prepričamo o kvaliteti in čistosti plina, dovedenega vsaki priključni enoti, s pomočjo kontaminante, ki jih dobimo s priključne enote eli priključnih enot, katerih lokacija zagotavlja, da so vzorci plina prečkali maximalno dolžino cevovoda, ki ga preiskušamo in/ali, če je potrebno, s primerjanjem vzorca s kvaliteto in čistostjo dovedenega plina na izviru, v določenem prostoru. Indentiteto plina je treba preveriti na vsakem priključnem mestu. TABELA PREISKUSNIH PARAMETROV MEDIJ Delovni tlak

( bar ) Preiskusni tlak ( bar )

Čas trajanja preiskusa

Dopustni padec tlaka ( bar )

CEVNE INSTALACIJE Kisik Kompr. zrak 5 bar Vakuum Oksidul Kompr. zrak 10 bar VENTILI IN PRIKLJUČNA MESTA Plini pod tlakom Vakuum


PZI Stran: 22

POSTAJE MEDICINSKIH PLINOV V ločenem objektu so locirane postaje kisika, dušikovega oksidula ter kompresorska postaja. Komprimiran zrak 10bar s strani tehnologa ni predviden zato se razvod komprimiranega zraka10bar ne sprojektira. Izvede se prestavitev in dograditev postaje za kisik, postaje za dušilov oksidul in kopresorske postaja. Z vsemi razvodi se navežemo na obstoječe razvode medicinskih plinov. Obstoječe krmiljenje je izvedeno z omarico Dräger preko katere potekajo inštalacije za porabo tekoče faze O2 in jeklenkami O2, ter poraba dušikovega oksidula in komprimiranega zraka. Dräger omarica vsebuje varnostne ventile za navedene medicinske pline s katerimi vzdržuje ustrezen delovni tlak. Obstoječa postaja za kisik V objektu je že vgrajena pokončna cisterna s prostornino 6 m3, ki je bila določena na osnovi podatkov povprečne letne porabe jeklenk prostornine 41 litrov in se prestavi na lokacijo razvidno iz tlorisa. V prostoru postaje za kisik je vgrajena reducirna postaja za kisik tekoča faza z V=80m3/h in kot rezerva pri morebitni okvari sistema cisterne tekoče faze preklopna postaja z postrojenjem jeklenk O2. Prostor postaje za kisik se prezračuje z dovodno in odvodno rešetko Ø125mm. Rešetki so nameščeni pri tleh in pod stropom. Polnjenje cisterne poteka preko avtocisterne, ki je last dobavitelja. Dobavitelj ima omogočen daljinski nadzor s katerim spremlja zalogo kisika v cisterni. Cisterna je predmet najemne pogodbe, zato je dobavitelj dolžan za kvalitetno in zadostno količino kisika, da je dejavnost bolnišnice nemotena. V pogodbenem roku je dobavitelj dolžan vzdrževati cisterno, opravljati preventivne preglede in odpravljati morebitne okvare. Dolžnost bolnišnične službe vzdrževanja je vsakodnevna vizualna kontrola ter preverjanje ali je zaloga v cisterni v načrtovanih količinah. Morebitne pomanjkljivosti in napake se takoj sporočijo dobavitelju. V primeru okvare na sistemu tekoče faze je skrbnik sistema dolžan zagotoviti pravočasno nadomestno zalogo kisika v jeklenkah. Kompresorska postaja Vgradi se nova kompresorska postaja. Obstoječi kompresor se prestavi na novo lokacijo. Pripravi se 5bar komprimiran zrak. Na zahtevo investitorja se 10bar komprimiran zrak ne pripravlja. Obstoječ kompresor: Atlas Copco tip GA7, leto proizvodnje 2002 q=15,9 l/s p=10bar Pel=7,5kW tlačna posoda 500 l, 10bar Kompresor: q=18,6 l/s pmax=10bar Pel=7,5kW


PZI Stran: 23

Kot rezervni vir napajanja se vgradi reducirna postaja z postrojenjem štirih jeklenk komprimiranega zraka. Komprimiran zrak se filtrira z sušilno filtrirno enoto kot npr. MED 15, ki ustreza zahtevanim standardom za pripravo dihalnega zraka (po evropski pharmacopoei). Na tlak 5bar se komprimiran zrak pripravlja v reducirnem tabloju s filtri kot npr. SQ 170/5. Kompresorska postaja je prezračevana z dovodno in odvodno rešetko 1x0,5m (2kom) Postaja za oksidul Postaja za oksidul je v ločenem prostoru in je predvidena za oskrbo z oksidulom z jeklenkami. V postaji je nameščena avtomatska reducirno-preklopna postaja, ki se prestavi iz objekta, ki je predviden za rušenje. Kot rezervni vir napajanja se dogradi reducirna postaja (kot npr. RQ50/10) z postrojenjem štirih jeklenk dušikovega oksidula. Prostor se prezračuje z dovodno in odvodno rešetko Ø125mm. Rešetki so nameščeni pri tleh in pod stropom. Prostor za jeklenke je ustrezno prezračevan – min. 1% talne površine. Zaključek Instalacija medicinskih plinov mora biti izvedena skrbno in natančno. Montaža teh instalacij je kot poslednja v hiši, da ne pride do poškodb na ceveh. Vso podometno instalacijo je potrebno pred zagonom preiskusiti na tesnost. Vsi prehodi skozi stene, v kanalih in na mestih, kjer se cevi obešajo, morajo biti cevi ovite s plastičnim ovojem, da niso v stiku z železom, oziroma, da je možna diletacija cevi. Inštalacije vodene v tleh zunaj objekta so zaščitene z plastičnim ovojem. Cevi medicinskih plinov je potrebno označiti po DIN 2403, po možnosti z barvastimi trakovi. Po ustrezni montaži, preiskusu in zazidavi prehodov cevi skozi stene se v mrežo spusti ustrezen medij pod odgovarjajočim tlakom. Take mreže prevzame investitor oziroma uporabnik. Vse ostale podrobnosti so razvidne iz predračunskega popisa materiala in risb.


PZI Stran: 24

5.1.3.3 TEHNIČNI IZRAČUNI - VODOVOD IN KANALIZACIJA - OGREVANJE IN HLAJENJE - Izračun transmisijskih izgub in toplotnih dobitkov (podroben izračun je v arhivskem

izvodu) - PREZRAČEVANJE


PZI Stran: 25

MEDICINSKI PLINI IZRAČUN MEDICINSKI PLINI POSTAJA ZA : KISIK

odvzemna količina za 1 priključek: 0,25 l/s število obstoječih priključkov:

184

število novih priključkov:

18

število priključkov skupaj:

202

faktor istočasnosti: 0,18 Izračun porabe z upoštevanjem faktorja istočasnosti: Qe = E x Q x f = 0,25 x 202 x 0,18 = 9,09 lit/sek Qh = Qe x 3600 = 9,09 x 3600 = 32724 lit/uro Qd = 261792 lit/dan Izračun števila jeklenk, glede na dobavo: Mesečna poraba jeklenk: Qm = Qd x 30 x 0,4 = 3141504 lit/mes =3141 m3/mes Fm = Qm / G = 418 jeklenk Izračun rezervoarja tekočega kisika: dobava v mesecih: 1 Kv = Qm x 1,1 x La x 0,001 = 3,45 m3 Obstoječ rezervoar 6 m3 POSTAJA ZA : KOMPRIMIRAN ZRAK

odvzemna količina za 1 priključek: 0,25 lit/sek število obstoječih priključkov:

125

število novih priključkov: 18 število priključkov skupaj (E):

143

faktor istočasnosti (f): 0,25 število vklopov kompresorja: 15 x/uro Vklop kompresorja: padec 1,5bar Izračun porabe komprimiranega zraka: Qe = E x Q x f = 8,93 lit/sek Qa = Qe x 60 x 1,5 = 804,4 lit/min Qa = 48,2 m3/h Izračun volumna rezervoarja: V = Qa/ (4x št vkl x pa – pe) = 0,536 m3


PZI Stran: 26

POSTAJA ZA : VAKUUM

odvzemna količina za 1 priključek: 0,420 lit/sek število predvidenih priključkov:

86

število novih priključkov: 15 število priključkov skupaj:

99

faktor istočasnosti: 0,26 število vklopov črpalk: 20 Izračun porabe vakuuma: Qe = E x Q x f = 10,92 lit/sek Qa = Qe x 60 x 1,5 = 982,8 lit/min Qa = 58,96 m3/h Izračun volumna rezervoarja: V = Qa / 4x št. vkl x pa - pe = 0,9 m3 Vgradi se tlačna posoda V= 1500 l. POSTAJA ZA : OKSIDUL

odvzemna količina za 1 priključek: 0,05l/s število obstoječih priključkov:

11

število novih priključkov:

2

število priključkov skupaj:

13

faktor istočasnosti: 0,67 Izračun porabe z upoštevanjem faktorja istočasnosti: Qe = E x Q x f = 0,05 x 13 x 0,67 = 0,435 lit/sek Qh = Qe x 3600 = 0,435 x 3600 = 1567 lit/uro Qd = 12542,4 lit/dan Izračun števila jeklenk, glede na dobavo: vsebina ene jeklenke: 6000 lit Mesečna poraba jeklenk: Qm = Qd x 30 x 0,3 = 112881 lit/mes Fm = Qm / G = 18 jeklenk


PZI Stran: 27

5.1.3.4 PROJEKTANTSKI POPIS MATERIALA IN DEL


PZI Stran: 28

5.1.4 Risbe

1. Vodovod in kanalizacija - Tloris preureditve upravne stavbe - pritličje M 1:50 2. Ogrevanje - Tloris preureditve upravne stavbe - klet M 1:50 3. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje - Tloris preureditve upravne stavbe - pritličje M 1:50 4. Vodovod in kanalizacija - Tloris preureditve mansarde M 1:50 5. Vodovod in kanalizacija – Preureditev mansarde - Shema dvižnih vodov M 1:% 6. Ogrevanje in hlajenje – Preureditev mansarde - Tloris navezave na obstoječo toplotno

postajo M 1:50 7. Ogrevanje in hlajenje – Tloris preureditev mansarde M 1:50 8. Prezračevanje - Tloris preureditev mansarde M 1:50 9. Medicinski plini – Tloris objekt medicinskih plinov M 1:50 10. Medicinski plini – Shema dvižnih vodov M 1:% 11. Medicinski plini – Shema postaja vakum M 1:% 12. Medicinski plini – Shema postaja N2O M 1:% 13. Medicinski plini – Legenda M 1:%

PROTEUS PROJEKT d.o.o. - jnd.ezdrav.sijnd.ezdrav.si/PVS-SBT2/M5/M5.1_objekti/PZI požarna...

Documents

Transcript of PROTEUS PROJEKT d.o.o. - jnd.ezdrav.sijnd.ezdrav.si/PVS-SBT2/M5/M5.1_objekti/PZI požarna...