Projekt

HYDROKARSTKraški vodonosnik kot strateški cezmejni vodni vir

Ministero dell’economia e delle Finanze

Projekt HYDROKARST/Kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

K A Z A L O

TISK Tipografia Grafiche Gemma, Via Tomas Edison, 16Camposampiero, Padova

IZDAJO/NAKLADO 208.100

Kraj in datum tiska: Camposampiero, Padova, junij 2014

Pričujoča publikacija je na voljo v elektronski obliki na spletni strani www.hydrokarst-project.eu

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno avtor

12348

1012131415161820212224

Projekt HYDROKARSTKo odpremo vodovodno pipoOpredelitev in preučevanje podtalnicVoda na klasičnem KrasuŽivljenje v podtalnicah klasičnega Krasa Značilnosti kraških vodaPravila pitnostiAnaliza in kontrolaVoda ranljiv virKaj so vodovodi in kako delujejoOd rimskih vodovodov do Randaccia Sodobno distribucijsko omrežjeZaščita voda: omejevanje potrateVodna okrožjaUstekleničena voda: netrajnostna izbiraVoda in varnost

Arhivske zgodovinske slike AcegasApsAmga e D.M.G.-UNITS Tekst: Chiara Calligaris, Chiara Crestani, Natasa Mori, Stefano Piselli

1

Po skoraj 200 letih, ki so minila od opravljenih prvih študij o reki Timavi, se je rodil projekt HYDROKARST, katerega cilj je usklajeno upravljanje in zašči-ta vodonosnika Reka-Timava s pomočjo kvantitativnega in kva-litativnega spremljanja podtalni-ce in območja klasičnega krasa. Namen projekta je zagotoviti trajnostno upravljanje vodnih vi-rov s krepitvijo povezav na čez-mejnem območju. V ta namen razvijamo skupne protokole za standardizacijo metod zbiranja podatkov, njihovega predstavlja-nja in kodiranja, cilj pa je oprede-liti področja varovanja izvirov in vrtin za pitno vodo. Faza izmenjave podatkov je omogočila:

oblikovanje enotne kartograf-ske baze in georeferencirane baze podatkov (GIS pri Arc-GIS) celotnega področja Kla-sični Kras;

opredelitev konceptualnega modela vodonosnika Reka--Timava z obdelavo hidrodi-namičnih, hidrokemičnih in bioloških podatkov;

zbiranje, kritično analizo in homogenizacijo metodologij za obdelavo kart ogroženosti kraških vodonosnikov;

preverjanje rabe zemljišč in prihodnjih trendov ter spod-

bujanje zmanjševanja števila cementiranih območij in de-gradacije okolja;

spremljanje omrežja za distri-bucijo vode za odpravo izgub in optimizacijo neučinkovitih delov omrežja;

analizo bodočih scenarijev urbanizacije in razvoja dejav-nosti za načrtovanje potreb javnega naročanja, pri čemer gre za spodbujanje varčevanja z vodo, učinkovitost pri upra-vljanju omrežja in ohranjanje kakovosti pitne vode.

Projekt hydrokarst

Koncni cilj projekta je razvoj skupnih ukrepov za upravljanje in zašcito vodonosnika, dokler ne pride do razvoja protokolov za spodbujanje in izvajanje sistemov za zmanjšanje emisij one-snaževal, s posebnim poudarkom na pitno vodo. Podani bodo predlogi za skupne sisteme posre-dovanja v izrednih razmerah za preprecevanje in zmanjšanje nevarnosti onesnaženja.

Panoramski pogled na klife v Devinu.

2

KO ODPREMO PIPO DOMA, PRITECE IZ NJE VODA, KI IMA ZELO PESTRO ZGODOVINO IN PRIHAJA IZ RAZLICNIH IZVIROV. Dobršen del prihaja iz globokih vodonosnikov iz soške rav-nine, pomemben pa je tudi prispevek podzemne vode iz Klasicni Kras.

ko odPreM PIPo

Klasicni Kras kot obmocje, ki ga preucuje projekt HYDROKARST.

3

10postaj za tlacenje vode

55rezervoarjev za skladišcenje

1.100 kmcevi vodovodnega omrežja

233.575oskrbovanih prebivalcev

52 milijonov/letnih kubicnih metrov pretocene vode

Tržaški vodovod v šTevilkah

Obstajata namreč dve vrsti vo-donosnikov, geoloških teles, ki vsebujejo vodo: porozni vodo-nosniki in zdrobljeni vodonosni-ki. V poroznih vodonosnikih, ki so sestavljeni iz gramoza in pe-ska, se voda prosto giblje v vseh smereh in tvori proste vode ali podtalnico, ko pa je ujeta med neprepustnimi plastmi, izobliku-je zaprte ali arteške vodonosni-ke. V poroznih vodonosnikih se voda premika počasi, od nekaj metrov do nekaj centimetrov na uro ali še počasneje. V zdrobljenih vodonosnikih voda kroži med prazninami oz. luknja-mi v skalah. Če je skala karbo-natna (t.j. bogata s kalcijevim karbonatom), kraško raztaplja-nje širi praznine in v vodonosni-ku ustvarja mrežo cevi in rovov, v katerih lahko voda kroži tudi zelo hitro in vrtinčasto. V kraško zelo zaznamovanih vodonosni-kih, kot je Klasični Kras, se lahko voda pretaka tudi s hitrostjo sko-raj 1000 metrov na uro.Le dobro poznavanje geoloških

značilnosti vodonosnikov in vo-dne hidrodinamike omogoča določanje količino vode iz izvi-rov, njihovo kakovost in njihovo ranljivost. Ko so ti trije parametri znani, je lažje opredeliti, na pod-lagi medsebojnega dogovora, obseg odvzemov in pobude za ohranitev kakovosti. Geološke značilnosti so opre-deljene z raziskavami na te-renu, vrtanjem, geofizikalnimi raziskavami in litostratigrafskimi korelacijami. Hidrodinamične raziskave se opravljajo s stalnim spremljanjem fizikalnih in geoke-mičnih parametrov, vzorčenjem za mikrobiološke in bakterio-loške preiskave, sledenjem in vzorčenjem v vodnjakih.Projekt Hydrokarst predvideva prav geološko tridimenzional-no rekonstrukcijo hidrostruktu-re Klasičnega Krasa (tržaškega in slovenskega) in spremljanje kakovosti s pomočjo skupnega vzorčenja vode v izvirih in v votli-nah, ki prestrezajo globok kraški vodonosnik.

VodoNosNIkI Kaj so in kako jih preucujemo

VODA, KI PRITECE IZ HIŠNE PIPE, se je stekala skozi razpoke med zrni peska in gramoza v so-ški ravnini ali med prelomi na apnencastem krasu, ki so jih razširili procesi preperevanja kamnin.

Skocjianske jame

Kacna jama

Kanjaducah jama

Grotta Claudio Skilan

Grotta Strsinkni doline

Abisso di Trebiciano

Grotta

Lazzaro Jerko

4

NA KLASICNEM KRASU DOMUJE POSEBEN GEOLOŠKI POJAV, KI GA IMENUJEMO MREŽA PODZEMNE TIMAVE, t.j. sestav podzemnih vo-dnih tokov, ki se razvija tudi pod morsko gladi-no. Voda tece tako skozi velike kanale kot tudi ozke špranje, ki prepredajo skale.

Vode kLasIcNeGa krasa

Voda je gonilna sila, ki je ustva-rila vse te podzemne drenažne poti in kraško površje s kemični-mi (raztapljanje) in fizičnimi pro-cesi (erozija), ti delujejo že vsaj 8 milijonov let. Dovolj je pomisliti, da je bilo na vsem Klasičnem Krasu raziskanih več kot 5000 jam. Samo na italijanskem ob-močju (približno 200 km2) ob-

staja vsaj 3100 jam, od katerih jih je več kot 150 daljših od sto metrov, pol ducata pa se razte-za po nekaj kilometrov. Površino prepreda na tisoče vrtač, od ka-terih jih ima na italijanskem oze-mlju več kot osemdeset premer večji od 100 metrov in več deset kvadratnih kilometrov je prekritih z razbrazdanimi polji.

Tok Reke/Timave v predelu od Škocjanskih jam do izvira Timave pri Štivanu.

500

400

300

200

100

0 m.s.l.m.

-100

Grotta

Lazzaro Jerko

Grotta Gigante

Abisso Massimo

Grotta Lindner

Cavernetta di Comarie

Sorgenti del Timavo

5

TIMAVAReka Reka (zgornja Timava) izvi-ra ob vznožju hriba Dletvo na meji med Slovenijo in Hrvaško. Reka po približno 40 km površinskega toka v bližini naselja Škocjan (San Can-ziano) ponikne v kompleks podze-mnih rovov z imenom Škocjanske jame (Grotte di San Canziano), ki so od leta 1986 del svetovne de-diščine UNESCO. Voda reke vsto-pi v kraško hidrostrukturo ne le skozi spektakularne kraške jame, pač pa tudi zaradi izgub v strugi na področju kontaktnega krasa, ki se pojavlja takoj, ko se reka sreča s kraškim apnencem. Obstajajo številni majhni požiralniki, ki se nenadoma odprejo in požirajo vse vode ali njihov del. V prete-klih stoletjih so te požiralnike ta-koj popravili «zaštopali», da ne bi prekinili delovanja mlinov. Tre-nutno jih napolnjuje reka sama s svojimi poplavnimi naplavinami.Napajalno porečje se razteza na površini 407 km2 in ima vredno-sti povprečne količine padavin med 2000 in 2600 mm/leto. Pretok Reke, merjen v obdo-

bju 1961-1990, ima povprečno vrednost 8,23 m3/s, minimalna vrednost je znašala 0,18 m3/s (18. 8. 1988), maksimalna pa 305 m3/s (16. 5. 1972).

ŠKOCJANSKI POŽIRALNIK (Škocjanske jame)Reka-Timava vstopi v votlino na višini 317 m nad morjem, ta meri v celoti dlje od 6. kilometrov. Prečka nekaj zelo globokih udornih dolin: Mala dolina je globoka 120 metrov, Velika dolina pa več kot 165 me-trov. Reka po približno 3 km toka po globoki soteski s 26 slapovi izgi-ne v sifonu v Mrtvem jezeru pri 212 m nadmorske višine. Temperatu-ra vode se spreminja od 0,1 °C do 30,0 °C, odvisno od sezone, pre-vodnost pa niha med 118 in 479 μS/cm glede na režim padavin.

POGLED V PODZEMNI SVET TIMAVEKomaj 6 km niže od Škocjana voda teče skozi globoke galeri-je Kačne jame na višini približno 140 m nad morjem. Še nižje v neznanem podzemlju, približno petnajst kilometrov zračne črte,

Globoke vode iz nižine se napajajo iz rek Soce in Torre (Ter), medtem ko se vode Klasicnega Krasa napajajo iz deževnice, reke Reke ali zgornje Timave ter iz Soce, predvsem v obdobjih nizkih vod. Prav zato je nastal projekt Hydrokarst: tako Italijani kot Slovenci vzorcimo vode iz istega kraškega vodonosnika, ki nima meja. Vode prosto tecejo iz Slovenije v Italijo in samo skupne norme in pravila lahko pripeljejo do resnicnega ohranjanja in varovanja voda za skupno dobro.

Mare Adriatico

6

se pretakajo še druge vode reke Timave te tečejo na nadmorski višini približno 10-20 m, po dnu štirih brezen in podzemnih votlin z globino med 300-370 metrov, ki so oddaljena približno dvajset ki-lometrov od izvira. Ena izmed njih, Jama Labodnica, je že od davne-ga poznana, druge kot so Jama pri Kanjaducah, Stršinkna jama in Čudovito brezno Lazzara Jerka, so bile odkrite pred kratkim. Dno nekaterih jam občasno zalije voda v obdobju visokih vodostajev (Ski-lanova jama, Velika jama, Brezno pri Repnu, Veliko brezno, Lindner-jeva jama, Samerjevo brezno).

JAMA LABODNICAJama Labodnica je najbolj znana izmed vseh jam na tržaškem Kra-su. Odkrita in urejena za dostop je bila leta 1841 po več mesecih tr-dega kopanja, odkril pa jo je Anto-nio Federico Lindner v okviru iska-nja virov pitne vode za mesto Trst.

Odpira se v bližini državne meje med Trebčami in Fernetiči, ima skupno 920 m tlorisa in globino 354 m. Na dnu jame v obsežni votlini teče Timava (12 m nad gla-dino morja). Dvig nivija vode ob poplavah je nenaden in doseže svoj maksimum v 1-2 dneh od začetka padavin s povprečnimi nihanji višine 10-50 m. Največje zabeleženo povišanje je bilo 14.

12. 1915 po 13 zaporednih dneh dežja, je doseglo višino 115 m.n.v.

SISTEM IZVIROV NA KLASICNEM KRASUVključeno je v območje, ki se razteza v obliki tankega pasu vzdolž obale Tržaškega zaliva od Nabrežine ob morju do De-vina in se širi v zaledje Tržiča ter se povezuje s področjem, kjer se izmenjujejo griči in doline. Te vključujejo glavne izvire reke Ti-mave pri Štivanu. Gre za številne izvire, ki napajajo tudi vodotoke Lisert, Lokavac in Moščenice ter Doberdobsko, Prelosno in Sa-bliško jezero.

Izvir v Nabrežini sestavljajo 9 izvirov vode na višini morske gladine, ki so razvrščeni vzdolž 350 m dolge linije. Leta 1859 so jih prestregli za dobavo vode za potrebe železnice in tržaškega vodovoda. Da bi povečali količi-ne vode so med letoma 1900 in 1910 usmerili vire v kanale, zgra-jen je bil jez na morski strani, da se prepreči mešanje z morsko vodo, prav tako je bil zgrajen dre-nažni tunel. Tega sistema že de-setletja ne uporabljajo več.

Izvir Timave, znan pod različni-mi italijanskimi imeni, eden izmed njih je npr. »risorgive«, predstavlja glavni sistem izvirov Klasičnega Krasa, sestavljen iz štirih baze-nov, razdeljenih na tri veje. Spe-leološke raziskave s potapljanjem so pokazale medsebojne pove-zave med bazeni, ki so del raz-vejanega kompleksa poplavljenih kanalov, širokih in med seboj pre-

Dolgo casa je veljala za najglobljo raziskano jamo na svetu, imela je in še vedno ima zelo pomembno vlogo pri preiskovanju kraške hi-drogeologije ter tako postala pomemben pod-zemni znanstveni laboratorij.

Speleologi pri raziskovanju v Jami.

Lindnerjeva votlina v Jami Labodnici.

7

pletenih, ki segajo do 83 metrov pod morsko gladino.Iz tega območja so vse do 70-ih let prejšnjega stoletja zajemali vodo za napajanje tržaškega vo-dovoda. Trenutno se ti izviri šte-jejo le za rezervni vir oskrbe s pitno vodo. V povprečju iz izvi-rov priteka 35 m3/s vode, pri če-mer je minimalni pretok 10 m3/s, maksimalni pa čez 150 m3/s. V času poplav voda potrebuje 1 do 3 dni, da prepotuje podzemni del od Škocjana do Štivana.

Izvir Sardoc najdemo približno 500 m severno od izvirov Timave. Do leta 1995 je predstavljal glavni vir oskrbe s pitno vodo v pokraji-ni Trst, danes pa prispeva do 20 % vodooskrbe. Izvir sestavlja več virov, ki so razvrščeni na približno 2,2 m nadmorske višine in ki od-

vajajo vode iz vodotoka pod priti-skom pod morsko gladino. Ta se v glavnem napaja z vodo iz soškega območja in torej tudi iz reke Soče, ob večjih poplavah pa tudi iz «sis-tema Timave».

OBMOCJE Z VODNJAKI IN VODOVOD BRESTOVICANa območju v neposredni bližini državne meje, med vasjo Jami-ano/Jamlje (ITA) in Brestovico (SLO) najdemo več vodnjakov, iz katerih se napaja slovenski vo-dovod na Krasu (Kraški vodovod Sežana). Vodnjaki se napajajo iz kraških prelomnic, ki so jih razši-rili kraški procesi, na globini med 70 in 90 metrov pod ravnino polja in zagotavljajo približno 200 l/s. Voda prihaja delno iz soškega krasa, ki se napaja iz reke Soče, in delno iz kraškega vodonosnika.

Voda, ki tece v enem izmed kanalov, ki tvorijo jamo Martina v dolini Glinšcice.

Jama Martina.

8

Podzemna voda je poseljena z bogato in raznoliko favno: od mi-kroorganizmov (bakterije, glive, protozojski organizmi), vidnih le pod mikroskopom, do majhnih »črvov« (nematode, maloščetinar-ji), majhnih rakcev, ličink različnih žuželk, ki živijo v površinskih vo-dah, in človeške ribice (proteus), dvoživke.

VLOGA VODNIH ŽIVALI v procesu cišcenja podtalnice.Vodne živali in mikroorganizmi se hranijo z drobnimi delci organske snovi, ki jih vode prenašajo v glo-bine, in s snovmi, ki pronicajo v podtalje. Mikroorganizmi tvorijo kompleksno združbo, imenova-no »biofilm«, ki plava na vodi in v vodi in se hrani tudi z drobni-mi organskimi delci, ki jih izločajo večji organizmi. Njihovo delova-nje je torej izjemnega pomena za kakovost podzemnih voda. Ker so mrhovinarji, preprečujejo kopi-čenje razpadajoči snovi in zaradi pomanjkanja kisika tudi nastanek strupenih snovi, kot so vodikov sulfid, amonijak in metan.Če živali in mikroorganizmi ne bi bili prisotni, bi podtalnica kmalu postala neuporabna kot vir pitne vode. Torej je za dobro kakovost vode prisotnost določenih bakte-rij nujno potrebna. Ti procesi se imenujejo “samočistilna sposob-nost” voda.

VLOGA FAVNE kot naravnega sledila.Količina raztopljenega kisika v vodi, temperatura, količina in se-stava hranilnih snovi ter narava in značilnosti podzemnih votlin in prelomov vplivajo na prisotnost živalskih vrst, ki postanejo tako endemične na določenih podro-

ŽIVLjeNje V PodZeMNIh Vodah kLasIcNeGa krasa

Mikroorganizmi in vecje živali poma-gajo ohranjati visoko kakovost vode in usmerjati tok podzemne vode v kraški hidrostrukturi.

Druga veja virov Timave pri Štivanu.

9

čjih. Na primer, v globinah kra-ške hidrostrukture najdemo živali brez oči in pigmenta, ki so pri-lagojene za življenje samo v tem okolju. V vseh primerih, v katerih voda površinsko tekočih rek izgi-ne v globino, kot je to v primeru Reke-Timave pri Škocjanu, lah-ko s seboj v podzemlje prinese živalske vrste, ki običajno živijo le na površini. Dosežene globine so odvisne od hitrosti toka in velikosti pod-zemnih rovov. Po bolj ali manj dolgem in zapletenem potova-nju v globinah Krasa lahko or-ganizmi pri izvirih znova pridejo na površje. Temeljito poznava-nje favne in posebnih značilno-sti vsake vrste lahko raziskoval-ci izkoristijo kot naravno sledilo, torej kot orodje za oceno po-vezav med različnimi deli povr-šine, ki so med seboj oddaljeni kilometre, jamami in območji iz-virov. Primer na Krasu predsta-vljajo analizirani vzorci, odvzeti v vodnjaku vodotoka Brestovi-ca-Klariči (pri Jamiano/Jamljah), kjer iz velikih prelomov na globi-ni 70-90 m pod površjem črpajo vode za slovenski vodovod. V vzorcih so bile ugotovljene vr-ste, značilne za alpske vodo-nosnike, tipične torej za soške vode, našli pa so tudi bentoške-ga rakca Limnosbaena finki, ki

pa je značilen za vode iz Reke--Timave. Voda za vodovod je to-rej mešanica vod, ki prihajajo iz soškega in kraškega vodonosni-ka ter iz reke Timave.

V globinah kraške hidrostrukture živijo živali brez pigmenta in oci, ki so prilagojene za življenje samo v tem okolju.

Proteus(fotografija: E. Mauri).

Dve podobi termo-bentoškega rakca Limnosbaena finki.

10

Klasični Kras ima na moč zaple-teno in spremenljivo napajanje z vodo glede na vodni režim. Obi-čajno prevladuje napajanje iz kra-ških podtalnic, pri poplavah je pre-vladujoč prispevek zgornjega toka Timave, v času suše pa je po-memben prispevek soških voda. Od začetka leta 1900 so bila izve-dena številna dela za razumevanje hidrologije kraških voda in zlasti tistih iz Timave. V več kot stoletje

trajajočih raziskavah se je izkaza-lo, da so si fizikalno-kemijske la-stnosti teh voda med reko Sočo in Reko-Timavo med seboj precej podobne, pri tem gre za dve glav-ni smeri. Ena se od severa usmer-ja proti jugu in jugovzhodu, druga pa poteka iz jugovzhoda proti se-verozahodu.Nekateri parametri, kot so tem-peratura, prevodnost, trdota in vsebnost kloridov, pa omogočajo, da jih ločimo v tri različne skupine:

izviri Timave izviri Sardoč in Južne Mošče-

nice Prelosni izvir, izvir Sabliči in Se-

verne Moščenice.

ZNacILNostI kraŠkIh Voda

NA OBMOCJU ŠTIVANA PRI TIMAVI priha-jajo na dan podzemne vode iz obmocja povodja z obsegom približno 1000 km2, ki je sestavljeno iz dveh tretjin apnen-ca in ene tretjine fliša.

Pogled na Doberdobsko jezero.

11

Povprecna sestava voda Timave in Sardoca, kot jo je ugotovil analiticni laboratorij AcegasAps leta 2013:

TIMAVAParametri iz Uredbe z zakonsko Merska Minimum Maksimum Povprecjemocjo 31/01 z nadaljnjimi enotaspremembami in dopolnitvami

Motnost N.T.U. 0,8 16,0 2,7 pH U.pH 7,3 7,7 7,5 Specificna elektr. prevodnost pri 20 °C µS/cm 340 409 376Skupna trdota °F 18,9 23,3 21,7 Oksidacija mg/l (O2) 0,4 1,6 0,7 Amonijak mg/l <0,05 <0,05Nitriti mg/l <0,02 <0,02Natrij mg/l 4,2 5,5 4,9 Kalij mg/l 0,6 1,0 0,7 Kalcij mg/l 69 84 77Magnezij mg/l 4,2 7,7 5,9 Kloridi mg/l 5,9 8,9 7,6 Sulfati mg/l 7,3 9,2 8,2 Nitrati mg/l 5,5 7,7 6,7 Fluoridi mg/l 0,04 0,06 0,05

SARDOcParametri iz Uredbe z zakonsko Merska Minimum Maksimum Povprecjemocjo 31/01 z nadaljnjimi enotaspremembami in dopolnitvami

Motnost N.T.U. 0,6 6,0 1,5 pH U.pH 7,3 7,7 7,5 Specificna elektr. prevodnost pri 20 °C µS/cm 330 406 374Skupna trdota °F 18,9 23,5 21,4 Oksidacija mg/l (O2) 0,2 0,6 0,4 Amonijak mg/l <0,05 <0,05Nitriti mg/l <0,02 <0,02Natrij mg/l 4,2 5,4 4,7 Kalij mg/l 0,6 0,8 0,7Kalcij mg/l 60 86 73Magnezij mg/l 5,1 9,4 7,4 Kloridi mg/l 6,3 9,0 7,3 Sulfati mg/l 7,1 9,1 8,1 Nitrati mg/l 5,8 7,4 6,6 Fluoridi mg/l 0,04 0,06 0,05

Poleg glavnih kemičnih sestavin tudi drugi dokazi omogočajo loče-vanje treh vrst voda, ki se iztekajo v skupni tok na območju Štivana. Ob poplavah se vode Timave raz-likujejo od drugih kraških voda po prisotnosti glinastih materialov, ki pridejo iz zgornje Timave in priha-jajo v podzemno kroženje voda pri Škocjanu. Vode iz izvira Sardoč so po obilnem deževju dokaj mo-tne, ta motnost pa je drugačna, saj izvira iz rdeče zemlje na Krasu. Vode sistema Sabliči-Moščeni-ce pa ostajajo vedno čiste, oziro-ma so kvečjemu nekoliko opale-scentne v času velikih poplav. Od teh vod trenutno podjetje Acega-sApsAmga redno uporablja izvir Sardoč in kot vodno rezervo šteje reko Timavo. Glede na prisotnost lebdečega materiala v spremen-ljivih količinah, ki ga sestavlja-jo mikrobi (koliformne bakterije, Escherichia coli in enterokoki), je potrebno izvirno vodo, za razliko od načrpane vode iz vodnjakov v spodnji Soški ravnici in preden odteteče v vodovodo omrežje, je ta predhodno obdelana s prepro-stim postopkom filtracije s pešče-nimi filtri in dezinfekcijo z natrijevim hipokloridom.

Izviri Sardoc: podrobnosti pri zajetju.

Jez na tretjem izviru Timave

12

Za vodo, ki je namenjena člove-kovemu uživanju, velja zakonska Uredba št. 31 z dne 2. februarja 2001 z naslovom “Izvajanje Direk-tive 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi”.Laboratorij opravlja dve vrsti pre-gledov:

RUTINSKI PREGLEDI: služijo za zagotavljanje informacij v rednih časovnih presledkih o organolep-tičnih in mikrobioloških značilno-stih, kakor tudi informacij o učin-kovitosti razkuževanja;

PREGLEDI ZA PREVERJANJE STANJA: cilj je priskrbeti potreb-ne informacije z namenom zago-tavljanja, da do vse vrednosti pa-rametrov spoštovane.

PraVILa Za PItNost

AcegasApsAmga kot upravlja-vec celovite oskrbe z vodo se je opre-mil z analitskim laboratorijem, ki iz-vaja celo serijo «internih» kontrol v dogovoru z lokalnim zdravstvenim domom.

KEMIJSKA IN KEMICNO-FIZIKALNA ANALIZA VODE IZ VODOVODA – Uredba z zakonsko mocjo št. 31/2001LETO 2013

Parametri iz Uredbe z zakonsko Merska Povprecje Vrednostimocjo 31/01 z nadaljnjimi enota parametraspremembami in dopolnitvami

Motnost N.T.U. 0,2 1pH U.pH 7,8 6,5 - 9,5Specificna elektr. prevodnost pri 20 °C µS/cm 344 2500Trdne usedline pri 180°C mg/l 227 1500Skupna trdota °F 18,5Oksidacija mg/l (O2) <0,1 5Amonijak mg/l <0,05 0,5Nitriti mg/l <0,02 0,5Preostali klor - prosti mg/l 0,11 0,2

KationiNatrij mg/l 7,5 200 Kalij mg/l 0,7 Magnezij mg/l 11,6 Kalcij mg/l 55,2

Železo µg/l <10 200Mangan µg/l <1 50Baker mg/l 0,003 1,0

Kloridi mg/l 12,6 250Sulfati mg/l 9,8 250Nitrati mg/l 7,6 50Fluoridi mg/l 0,05 1,50

13

Poleg stalnih pregledov, ki pote-kajo z uporabo avtomatiziranih instrumentov, nameščenih ne-posredno na vodarni Randaccio San Giovanni di Duino in na raz-ličnih točkah v vodovodnem sis-

temu, laboratorij neodvisno preverja vse parametre, ki jih predvideva sedanja zakonodaja, redno vsak mesec, poleg tega pa iz-vaja tudi dodatne speci-fične kontrole na vsake tri mesece. Poleg tega se

dvakrat letno preverja kako-vost vode pri vstopu in izstopu rezervoarjev za vodo. In končno, redno se izvajajo tudi analize sku-pno z Zdravstvenim podjetjem (ASS 1 Triestina) pri distribuciji vode na različnih delih vodne oskrbe po programu, ki ga je neposredno sestavila lokalna zdravstvena ustanova. Kako-vost distribuirane vode je torej zagotovljena z več kot 10.000 letnih pregledov.

aNaLIZa IN koNtroLe

PITNA VODA NA VOLJO V TRSTU je stalno izpostavljena dnevnim pregledom, ki jih izvaja kemijski laboratorij Acega-sApsAmga s pomocjo razlicnih fizikal-no-kemijskih in mikrobioloških ana-liz odvzetih vzorcev vzdolž celotnega toka od vira oskrbe do pipe.

Vsakic, ko preprosto odpremo pipo, pomislimo na to, koliko znanja, izkušenj in tehnologije je potrebne za to, da voda tece brez prekinitve. Dragocen vir za življenje ljudi in za sodobno družbo, ki ga prepogosto podcenjujemo.

14

in vse, kar zavestno ali podzave-dno “vržemo na tla,” prej ali slej pronica v podzemlje in se nato znova pojavi, tudi po več me-secih ali letih, iz pip v naši hiši.Voda iz dežja in rek, ki pronica v tla, s seboj nosi vse snovi, s kate-rimi pride v stik. Velika večina teh ni škodljiva, vendar pa nekatere snovi, ko dosežejo visoke kon-centracije, onesnažujejo tla in po-stanejo nevarne za naše zdrav-je. Zato je pomembno, da ne onesnažujemo tal in površinskih

voda. To na primer pomeni, da je potrebno kanalizacijsko omrež-je stalno vzdrževati, da je treba še posebno pozornost nameniti industrijskim odpadnim vodam, gojenju živine in pridelkov, ki proi-zvajajo visoko koncentracijo ško-dljivih snovi in odpadkov, ki jih je treba pravilno odstraniti.Vedno je potrebno imeti v mislih, da kraške votline pospešujejo pretok v globino vseh onesna-ževal in da je to odtekanje lah-ko zelo hitro, čeprav je voda v precejšnji globini. S sledilnimi testi je bilo dokazano, da so po-plavne vode reke Reke-zgornje Timave prispele do izvira Devina v samo 2-3 dni.

VodaraNLjIV VIr

VODNI RAPHej ti! Zapri pipo, ce hoceš ravnati prav!Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj.Voda je dragocena. Potrebujemo jo vedno.To boš ugotovil, ko je ne boš vec imel.Kristalno cista voda, voda, ki je ne vidiš,voda, ki jo slišiš, voda, ki hitro tece,voda, ki odžeja, voda, ki jo išcem.Kaj bi brez nje? Tega nihce ne ve,lahko si pa predstavljam, da bo zelo težko.Hej ti! Zapri pipo, ce hoceš ravnati prav!Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj.ce pustiš smeti ležati, se lahkozacneš kar bati!Ker voda, ki je ne vidiš,ne bo vec tako cista.Zato nikar ne onesnažuj,

POGOSTO SE NE ZAVEDAMO, da rezul-tati vsakdanjih dejavnosti (vožnja z avtomobilom, pranje oblacil, gnoje-nje vrta itd.)

ce hoceš vodo rešiti!To je pameten nasvet,tako boš rešil tudi sebe.Hej ti! Zapri pipo, ce hoceš ravnati prav!Poslušaj moje nasvete in nikar pri tem ne zehaj.Potrebno je torej razmislitiin biti vedno varcni.Povemo vam na kratko:“nekoliko zaprite”, saj ni veliko treba.Zaprite pipo in oprite glavo.Ce tega ne naredite, nam ne bo nic ostalo. Peti razred. Šolsko leto 2013-2014.Osnovna šola G. Marinelli di Morsano al Tagliamento.Učiteljica Tomasini.Program InFEA 2012(INFormazione Educazione Ambientale - obveščanje-izobraževanje o okolju)

15

Okoljski vidiki. Mokrišce, pove-zano z izviri Ti-

mave, ene izmed najbolj znanih

kraških rek.

Sistem javnih naročil omogo-ča oskrbo z vodo, ki potem, ko potuje po ceveh, priteče iz naših pip. Za vzpostavitev tega sistema je potrebno:

1 v naravi najti enega ali več vodnih virov, ki zagotavljajo najboljšo možno kakovost in zadostne količine vode skozi vse leto;

2 zgraditi mrežo cevi za tran-sport tekočine od naravnega vira do območja distribucije;

3 ustvariti, če ne obstajajo v naravi, vodne rezerve, ki jih je mogoče uporabiti v prime-ru potrebe (npr. v obdobjih dolgotrajne suše);

4 opraviti morebitne potrebne procese, da postane voda, ki prihaja iz pip, pitna;

5 preprečiti vsakršno možnost onesnaženja vode v naravi ali vzdolž distribucijskega omrežja.

VODOVOD. Kot je mogoce razumeti iz ana-lize besede same, ki prihaja iz združitve dveh besed, voda in voditi, gre za stori-tev, ki jo sestavljajo faze zajemanja, pre-važanja in distribucije pitne vode za iz-polnjevanje razlicnih potreb, kot so pitna voda, voda za namakanje, industrijska uporaba.

kaj so VodoVodI, kako deLUjejo

16

Arheologi so dele rimskega vo-dovoda, ki je zajemal vodo iz vira Oppia v dolini Glinščice, našli v predmestjih Borgo San Sergio, Sv. Jakob in Bosco Pontini. Nato se je spuščal navzdol po ulici Cereria, se nato približal ulici Ma-donna del Mare ter se v končnem odseku obrnil in izlival svoje vode v vodnjak Cavana, ki ga danes ni več mogoče videti, verjetno pa je stal na vogalu med sedanjima ulicama Bastione in S. Michele.

Rimske vodovode so nato uničili Langobardi v šestem stoletju po Kristusu. Dolga stoletja so bili pre-bivalci mesta prisiljeni zajemati pi-tno vodo iz vodnjakov in manjših izvirov, dokler leta 1749 avstrijska cesarica Marija Terezija ni spod-budila gradnje novega vodovoda. “Terezijanski” vodovod, zgrajen v samo dveh letih, je speljal vodo iz Sv. Ivana do centra mesta po da-našnji ulici XX Settembre (ki se je do leta 1920 imenovala Vodovo-dna ul.). V širšem smislu je sledil poteku ene od obeh vodovodnih napeljav, ki so ju v antiki zgradi-li Rimljani. Sredi devetnajstega stoletja je mestno prebivalstvo znatno naraslo, s tem pa tudi

ŽE V DRUGEM STOLETJU PRED NAŠIM ŠTE-TJEM JE Trst prejemal vodo iz dveh vo-dovodov, ki so ju zgradili Rimljani. Še danes so v dolini Glinšcice vidni njuni ostanki.

Vodovod Giovanni Randa-

ccio predstavlja glavno tocko

celotnega vodo-vodnega sistema

v mestu Trst.

od rIMskIh VodoVodoV do raNdaccIa

17

potrebe po vodi. Dnevna količi-na vode na razpolago vsakemu prebivalcu je bila manjša od 10 litrov. Da bi rešili te težave, je bil zgrajen vodovod Nabrežina, ki je povezoval izvire istoimenske vasi s centrom Trsta. Za uporabo so ga otvorili leta 1857 v prisotnosti cesarja Franca Jožefa.Leta 1929 se je začela gradnja vodovoda Randaccio, ki je za vir napajanja uporabljal izvire Sardoč in reke Timave. Deloma se je združil z vodovodom Nabrežina in tako povečal zmogljivost do 75 tisoč kubičnih metrov na dan.S kasnejšimi posegi se je pove-čala zmogljivost vodovoda: leta 1971 je začel delovati podmorski vodovod, cev s premerom 1300 mm, ki iz Ribiške vasi prečka Tr-žaški zaliv in oskrbuje mesto.

Ena izmed posebnosti, ki so znacilne za Trst, so števil-ne javne pipe ali fontane, ki v glavnem izhajajo iz devetnaj-stega stoletja. Takrat je bil Trst mesto Habsburške monarhije. Znano je, koliko pozornosti je bilo v tem kulturnem in zgo-dovinskem kontekstu name-njene javnemu življenju in dobremu pocutju mešcanov, tudi tistih, ki so živeli v bolj oddaljenih obmocjih mesta. Razpoložljivost javnih fontan s pitno vodo je bil le prvi korak v smeri dobave pitne vode v vsak dom, kar je tudi uspelo le nekaj let zatem.

VODNJAKI IN VODNE PIPE (FONTANE)

Podjetje AcegasApsAmga, ki upravlja vzdr-ževanje javnih pip s pitno vodo, je vedno upoštevalo vrednost zgodo-vinske dedišcine ter svoje posege opravilo tako, da so poskrbeli za ohranitev premo-ženja in restavri-ranje teh.

v TrsTudeluje

31vodnjakov

292manjših pip

18

Optimalne vire so odkrili v vodah arteškega vodonosnika v spodnji soški nižini, ki se napaja tudi iz globokih disperzij reke Soče. Za te vode sta značilna visoka sto-pnja čistosti in bogastvo minera-

lov, črpajo pa jih iz 12 vrtin v vasi Špeter ob Soči. Črpalni sistem ima možnost črpanja na površje od 5.000 do 7.500 kubičnih me-trov vode na uro.Iz soške ravnice voda priteče v velik rezervoar, postavljen na hribu pri Tržiški utrdbi (Rocca di Monfalcone; mere rezervoarja: dolžina 120 metrov, širina 6 me-trov, višina 6,5 metrov), in nato v omrežje Randaccio skozi cev s premerom 2 metrov. Na tej toč-ki se izvajajo procesi za pitnost: vodo usmerijo v ogromne rezer-voarje s peščenimi filtri na dnu, ki zadržijo kakršne koli naravne nečistoče. Od tod se voda pre-taka v prostor s črpalkami, kjer se po kloriranju tlači v distribu-cijsko omrežje, razdeljeno na dva ločena odseka. Cevovod s premerom 1300 mm omogoča pretok vodnih virov do vodnega stolpa, postavljenega na hribu Veliki Škrnjak ter njihov naravni tok do mesta s pomočjo pod-morskega cevovoda, ki v dolžini 18 km poteka po morskem dnu v Tržaškem zalivu pri oddaljenosti približno 200 metrov od obale. Skozi drug odsek voda doseže vodni stolp, postavljen na grebe-nu Sesljana, in teče proti Trstu, pri čemer izkorišča naklon cevi s premerom 900 mm, ki sledi pot obalne ceste.

sodoBNo dIstrIBUcIjsko oMreŽje

OB KONCU 70-IH LET so zaradi poveca- nja porabe vode na prebivalca in vse vecje onesnaženosti reke Timave zaceli z iskanjem novih virov za vo-dno oskrbo zaTrst.

19

DALJINSKI NADZORSOBA ZA dAljiNSKO UPRA-vljANjE SPREMljA dNEvNO 24UR PRAvilNO dElOvANjE vOdOvOdNEgA OMREŽjA iN Z NjiM POvEZANiH vOdNiH NAPRAv. glavna funkcija sis-tema za daljinsko upravljanje je zagotoviti stalnost storitev in usmerjati upravljanje virov v skladu z naceli varcevanja z vodo. Z delitvijo vodovoda na odseke in z namestitvijo daljin-skih števcev v vsakem izmed njih se vse morebitne nepravil-nosti in uhajanja nemudoma odkrijejo.

Sistem za crpanje pretoci od 5.000 do 7.500 kubicnih metrov vode na uro.

Podmorski cevovod poteka v dolžini 18 kilometrov po morskem dnu Tržaškega zaliva na oddaljenosti približno 200 metrov od obale.

Po dolocenem odseku voda pritece do piezometricnega vodnega stolpa na Sesljanskem grebenu.

Predstavlja enega iz-med glavnih sestavnih delov ce-lotnega vodovodnega sistema, kot tudi enega od najbolj opa-znih elementov zaradi svoje vi-šine. Njegova osnovna naloga je ustvariti pritisk na vodo v ce-veh, tako da se lahko le-ta raz-poredi razmeroma obsežnem območju. Sestavljen je iz rezer-voarja na vrhu, ki je dvignjen od tal s pomočjo kovinskih oziro-ma zidanih stolpov, spodaj pa iz mreže cevi, ki dovajajo vodo do različnih zgradb. Ker je voda v rezervoarju znatno višje (nekaj deset metrov) v primerjavi s ce-vovodi v spodnjem delu, se tako ustvarja piezometrična razlika, oziroma veliki tlak, ki potisne v ceveh vodo.

KAJ JE PIEZOMETRICNI VODNI STOLP

20

VaroVaNje Voda: kako PrePrecItI raZsIPNost VODA JE OBNOVLJIV VIR, OZIROMA VEDNO NA RAZPOLAGO TODA SAMO, ce njen odvzem je pocasnejši od njenega ponovnega napajanja

Zato je nujno bolj zavestno in ra-cionalno uporabljati ta dragoceni vir in začeti izvajati preproste na-vade, ki omogočajo precejšnje zmanjšanje razsipnosti.

VZDRŽEVANJE DOMACIH VO-DOVODNIH CEVI Za preverjanje morebitnega pu-ščanja vode, zaprite vse pipe in preverite ali se števec vrti. Pipa ali straniščni kotliček, ki puščata, po nepotrebnem porabita na desetine litrov vode na dan. Pravilno vzdrže-vanje vam bo omogočilo tudi pri-hranke pri plačevanju položnic.

PREUDARNO UPORABLJAJTE SPLAKOVANJE STRANIŠCNE ŠKOLJKE. Splakovanje pred-stavlja namreč 20-30% domače porabe vode. Namestite nove kotličke z dvema gumboma ali z gumbom, ki omogoča diferenci-ran spust vode, kar omogoča pri-hranek pri količini spuščene vode.

21

VzdržeVanje domacih Vo-doVodnih ceVi Za preverjanje morebitnega pu-ščanja vode, zaprite vse pipe in preverite ali se števec vrti. Pipa ali straniščni kotliček, ki puščata, po nepotrebnem porabita na desetine litrov vode na dan. Pravilno vzdrže-vanje vam bo omogočilo tudi pri-hranke pri plačevanju položnic.

Preudarno uPorabljajte sPlakoVanje stranišcne školjke. Splakovanje pred-stavlja namreč 20-30% domače porabe vode. Namestite nove kotličke z dvema gumboma ali z gumbom, ki omogoča diferenci-ran spust vode, kar omogoča pri-hranek pri količini spuščene vode.

VODNA OKROŽJA

Poleg tega, da predstavlja učin-kovito in gospodarsko trajnostno rešitev v raziskovalnem procesu in postopku omejevanja uhajanj, projekt omogoča tudi prepreče-vanje motenj pri dobavi uporab-nikom s pomočjo stalnega spre-mljanja v realnem času vrednosti pretoka in pritiska vode v vodo-vodnem omrežju.Vzpostavljenih je bilo že 6 okrožij

v pokrajini Padova in 3 v Trstu. Rezultati so izjemni: prihranjenih je skoraj 2 milijona kubičnih me-trov / leto, kar predstavlja 2,5 % povprečne količine vode, doba-vljene v enem letu. Do konca leta 2014 je predvidena vzpostavitev 32 okrožij, ki bodo že v nasle-dnjih nekaj mesecih sposobna samostojno upravljati pretok v skladu s potrebami uporabnikov.

Podjetje acegasapsamga izVaja razdeli-teV mest PadoVa in trst na Vodna okrožja. Glavni cilj je zmanjšanje izgub v distribucijskem omrežju pitne vode, ki trenutno znašajo 38 %.

Poraba vodev svetu

70% kmetijstvo

22% industrija

08% Gospodinjstva

raje uPorabljajte tuš na-mesto koPanja V kadi. Poraba vode za kopanje je lah-ko do štirikrat višja v primerjavi s porabo vode pri tuširanju. Kopal-na kad drži 100-160 litrov vode, medtem ko med 5-minutnim tuši-ranjem porabite 75-90 litrov.

ne Pušcajte odPrte PiPe Po nePotrebnem. Če zaprete pipo med umivanjem zob, britjem oziroma miljenjem, prihranite do 2.500 litrov vode le-tno, ki bi jo sicer po nepotrebnem porabili.

V kuhinji uPorabljajte tekoco Vodo samo, ko je to res Potrebno Za pranje zelenjave je namesto uporabe tekoče vode bolje, da spirate zelenjavo v posodi z prej natočeno vodo. Tudi za pomivanje posode ni potrebno uporabiti te-koče vode. Bolje je, če v umivalnik natočite pravo mero vode in tako prihranite nekaj tisoč litrov na leto.

22

Pa kljub temu kar 88,6 % Italijanov vodo raje kupuje. Ita-lijani so med največjimi potrošniki ustekleničene vode na svetu, na evropski ravni pa imajo rekord. V letu 2010 so porabili povprečno 196 litrov ustekleničene vode na prebivalca. Ta podatek se vztraj-no povečuje. Ocenjeno je bilo, da se je od leta 1980 do danes poraba ustekleničene vode v Italiji povečala za 310%.

Da gre za potrošniško odločitev, ki ni trajnostna, je seveda očitno. Pomislimo le na vrtoglavo število plastenk za enkratno uporabo, proizvedenih z uporabo redkih neobnovljivih virov, kot je nafta,

na plinske emisije tovornjakov za prevoz in še na ogromne količi-ne plastične embalaže, ki jih ne zbiramo pravilno ločeno in torej ne gredo v reciklažo.

VODA, KI TECE IZ PIPE, JE DOBRA, je za-gotovljena, je veliko cenejša in ni nic slabša od usteklenicene vode.

UstekLeNIceNa Voda:NetrajNostNa IZBIra

Kljub sreci, da lahko udobno pijemo dobro in zdravo vodo iz domace pipe, in kljub pre-cejšnjim vplivom na okolje, ki ga ima pro-izvodnja mineralne vode, je mogoce v ita-lijanskih trgovinah izbirati med stotinami razlicnih blagovnih znamk usteklenicene vode.

23

Je bOlJ KOnTROlIRAnA Kontrole vode iz pipe urejajo različni zakoni, ki so strožji od zako-nodaje, predvidene za nadzor ustekleničene vode. Dovoljene mejne vrednosti koncentracij za ne-katere snovi (npr. arzen) so strožje za pitno vodo v primerjavi z mineralno. Kakovost vode, ki jo do-bavlja AcegasAps, je zagotovljena s pomočjo več kot 10.000 analiz na leto.

nASTAJA MAnJ ODpADKOVEmbalaža in steklenice zna-tno prispevajo k povečanju količine odpadkov, zlasti pla-stike (PET), ki dušijo naš pla-net. Pri proizvodnji 130 litrov ustekleničene vode nastane približno 4 kg odpadkov.

pORAbIMO MAnJ DenARJALiter vode iz pipe je neprimer-no cenejši v primerjavi z litrom mineralne vode v plastenki, in sicer kar 300- do 1000-krat cenejši! Pri nakupu ustekleni-čene vode plačate tudi ceno embalaže, prevoza in oglaše-vanja.

ZMAnJšA Se OneSnAžeVAnJeFaza prevoza paketov ustekle-ničene vode nemalo vpliva na kakovost zraka, saj plastenke prepotujejo mnogo kilometrov po cestah, preden prispejo na naše mize, pri čemer v celoti gledano prepotujejo le 18 % svoje poti po železnici.

raZLoGI Za PItje Vode IZ PIPe

24

eleKTRIcne VTIcnIce mo-rajo biti nameščene stran od kadi, tušev in umivalnikov.

KADAR smo v stiku z vodo, kot npr. v kadi, ne smemo uporabljati ali imeti v svoji bližini naprav, po-vezanih na električno omrežje, kot sta npr. radio ali pečica.

UpORAblJAJMO električne brivnike, sušilce za lase in likalni-ke samo, kadar imamo suhe roke

in noge, pri čemer se izogibamo neposrednemu stiku s tlemi ali zidovi. Mokre dlani in bosa sto-pala namreč pospešujejo prevod električnega toka skozi človeško telo. Preverite, ali so električni aparati nepoškodovani in ali je kabel cel.

VeDnO pReVeRIMO, ali je ele-ktrično omrežje v skladu s stan-dardi in opremljen z varnostno napravo za izklop.

Voda IN VarNost