KAZALO 1

KAZALO TABEL IN SLIK 2

1 UVOD 3

2 ZGODOVINA IGER NA SREČO 5

3 DEFINICIJA IGER NA SREČO 6

3.1. DOMAČA ZAKONODAJA 6

3.2. AVSTRALIJA 6

4 DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA IGER NA SREČO 7

5 POGLEDI NA IGRE NA SREČO 8

5.1. POGLEDI RELIGIJ 8

5.2. SOCIO- EKONOMSKI POGLEDI 9

6 SOCIO- PSIHOLOŠKI VPLIVI IGRALNIŠTVA V AVSTRALIJI 11

7 POSLEDICE OBDAVČENJA IGRALNIŠKIH PRIHODKOV ZA ZVEZNO DRŽAVO VIKTORIJA

15

8 BALLARAT, VIKTORIJA, AVSTRALIJA 15

9 PREGLED EKONOMSKEGA VPLIVA IGRALNIŠTVA 16

10 PREGLED SOCIALNEGA VPLIVA IGRALNIŠTVA NA PREBIVALSTVO BALLARATA 1

810.1. POGOSTOST OBISKOV IGRALNICE 2

0

11 POVEZAVE MED VPLIVI IGRALNIŠTVA IN EKONOMSKO BLAGINJO 2

1

12 ZAKLJUČEK 23

LITERATURA IN VIRI 24

1

2

KAZALO TABEL IN SLIK

Tabela 1: Zakaj ljudje igrajo 8

Slika 1: Vplivi patološkega igranja 13

Slika 2: Ekonomski učinki obeh proučevanih modelov igralništva 17

Slika 3: Ekonomski vplivi igralništva na lokalno ekonomijo 18

Slika 4: Mišljenja prebivalcev Ballarata o pozitivnih in negativnih učinkih igralništva 19

Slika 5: Vzorci vedenja pri igralcih 20

Tabela 2: Letni prihodki in odhodki igralništva v Ballaratu 23

3

“Igra je prostovoljno opravilo ali dejavnost, ki se odvija v določenih časovnih in prostorskih okvirih po prostovoljno sprejetih, brezizjemno obveznih pravilih; njen cilj je v njej sami; spremlja jo občutek napetosti in radosti ter zavest, da je igra nekaj drugega kot običajno življenje, ki ga označujeta racionalnost in delo.

Igra kot dejavnost za razvedrilo, zabavo ter razvijanje zdrave gibčnosti telesa in duha je prvobitna, ljudem (a tudi živalim) prirojena, “lastna” in zato znana od vekomaj. Od nekdaj do danes se ji ljudje predajajo ne glede na starost in spol. Vse človeške dejavnosti so prepletene z igro, ki je v človeškem življenju nepogrešljiva.” (Mihelič, 1993)

1 UVOD

Igralniška industrija je v mnogih pogledih enaka kot vsaka druga industrija; ljudje se zaposlujejo, potrebne so investicije v izgradnjo objektov in nakup opreme, služi se denar, plačujejo davki. Velik poudarek se daje atraktivnosti produkta v najširšem smislu, v kar se vlaga velika sredstva. Pod to smatramo skupno doživetje, ki ga obiskovalec doživi ob obisku igralnice. Veliko se vlaga v zunanjo ureditev stavb, notranjo opremo, čimbolj moderne igralne avtomate, sodobno kuhinjsko in barsko opremo, v zaposlene.

Ponavadi vzamemo potrošniki koristi od industrije za dejstvo. Če proizvajalci proizvajajo in kupci kupujemo produkt ali uslugo domnevamo, da to storimo, ker so koristi nakupa večje od možnih alternativ.

Glavna razlika med igralništvom in ostalo industrijo je pojav problematičnih igralcev in z njimi povezanih stroškov. Brez njih bi bilo igralništvo kot vsaka druga zvrst zabavne industrije. S tem pa bi odpadel tudi dvom, koliko je družbeno koristno in, ali ekonomske koristi odtehtajo stroške, povezane s problematičnimi igralci.

Ocene, kakšni so ekonomski učinki igralništva na okolje, ni težko narediti. Veliko večji problem je, kako oceniti in ovrednotiti socialne vidike problematičnega igranja ter z njimi povezanih stroškov.

Seminarska naloga poskuša skozi pregled gradiva; v glavnem poročila o vplivu igralništva na Ballarat (The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report); opisati kako igralništvo vpliva na ekonomijo kraja in bližje okolice, ter kakšni so socialni vplivi na prebivalstvo, še posebej na problematične igralce.

Ballarat je bil izbran ker je pomemben regionalni center. Je tretji največji kraj v Victoriji, obenem pa nima tipičnih lastnosti metropole.

Poročilo o vplivu igralništva na Ballarat predstavlja pomemben mejnik, saj naj bi služilo kot osnova za izdelavo podobnih poročil za ostala lokalna okolja v Victoriji.

4

V nadaljevanju bom poskušal najprej osvetliti igralništvo kot tako, zgodovino iger na srečo ter kako posamezne religije gledajo na to zvrst zabave. Nato si bomo ogledali, kako lahko država z reguliranjem vpliva na dostopnost iger na srečo. Naslednja poglavja se ukvarjajo z igralništvom, ki ima v lokalnem okolju velik vpliv, tako na ekonomijo okolja kot tudi na socialno komponento. Te spremembe vplivajo na:

- igralce za zabavo,- problematične igralce in njihove družine,- proračun države,- celotno prebivalstvo skozi ekonomski vpliv.

Tako ekonomske kot socialne vplive lahko delimo na:

- direktne,- indirektne,- na stranske učinke.

Da bi lahko učinkovito ovrednotili vplive, ki jih ima igralništvo na okolje moramo:

- identificirati vse ekonomske in socialne vplive, ki jih ima igralništvo,- določiti skupen vpliv igralništva na ekonomsko dobrobit posameznika v lokalnem okolju.

Naslednji korak je prenos posameznih rezultatov v okvir ekonomije okolja kot celote. Ta okvir mora zajemati tako ekonomsko dimenzijo kot tudi socialno komponento. Šele na tak način lahko ugotavljamo skupne vplive igralništva na lokalno okolja, ki ga obkroža.

Na koncu je še zaključek ter popis virov in literature.

5

2 ZGODOVINA IGER NA SREČO

Mihalič E. (1998) v svojem delu navaja, da se igre na srečo imenujejo v večini jezikov hazard. Beseda hasard, azard, azart izvira iz arabščine; Az-zahr pomeni namreč kocka. To besedo je prevzela španščina kot azar in od tu se je prenesla po vsej Evropi.

Gabriel K. (1998) ugotavlja, da prevladujoče svetovne religije sodijo igre na srečo na podlagi morale, rekoč, da so le-te posvetne. A še ne dolgo tega so bile igre tesno povezane z religioznimi rituali. Ni je kulture na svetu, kjer ne bi mogli zaslediti take ali drugačne oblike iger na srečo.

Gabriel K. (1998) nadalje pravi da so bile v začetku igre tesno povezane s smrtjo in vstajenjem. V predzgodovinskih grobnicah večkrat naletimo na obdelane koščke kosti, ki so jih uporabljali kot kocke, po vsej verjetnosti za zabavo v posmrtnem življenju pa tudi zato, da so mrtvi lahko poustvarili življenje. V neki staroegiptovski tombi (pribl. 3500 let pr.n.š.) je narisan odličnik, ki v svojem onostranskem življenju kocka. V sumerski kraljevi grobnici (pribl. 2600 let pr.n.š.) so našli igralno ploščo. Igralni diagrami so narisani na stropu templjev v Tebah, našli so jih v piramidah v Teotihuacanu v Mehiki, vrezani so v stole srednjeveškega samostana v Angliji.

V nekaterih delih sveta so bile take igre tesno povezane z bogovi oziroma so preko njih ljudje ali svečeniki bili v povezavi z njimi. V starokitajskih templjih so uporabljali koščke trsa, ki so jih metali na diagrame, zelo podobne diagramom sedaj poznanega yina in yanga. Stari Grki so prav tako uporabljali kocke, s katerimi so se posvetovali z Zeusom in Afrodito.

Moralno obsojanje igranja za denar se je po vsej verjetnosti začelo v času starega Rima, ko so meščani stavili in zapravili svoje plače, palače in celo žene ter otroke. Takrat so sprejeli prve zakone o omejevanju igranja za denar.

V srednjem veku je poskušala Cerkev izredno energično a neuspešno zatreti igre na srečo, ki jih je smatrala za grdo razvado in pregreho.

V 17. stoletju je veljalo, naj bi kralj pazil na hazarderje in norce pred njihovimi najslabšimi instinkti. To pa je bil tudi čas, ko je Blaise Pascal s svojimi kolegi preučeval matematično verjetnost padca kocke. Pri teh poizkusih je po vsej verjetnosti izumil tudi predhodnika sedanje rulete, ki se kmalu pojavi v igralnih salonih takratne visoke družbe. Kot lahko zasledimo na internetni strani www.onlinegambling2002.com Veliki Svet Beneške republike sprejme leta 1626 sklep o odprtju igralnice, ki tako postane prva na svetu. Prva igralnica v navezi s turizmom, se pravi kot dodatna ponudba, pa je igralnica v belgijskem letovišču Spa leta 1726. Teorija verjetnosti je povečala zaupanje igralcev v igro, saj naj bi s tem razum premagal naključje.

Dandanes igra povprečen igralec za zabavo, na tak način preživlja prosti čas. Za nekatere je to način socialne interakcije, kjer casino predstavlja prostor za družabna srečanja. Spet drugi so motivirani z željo po zmagi, po dobitku. Nenazadnje pa so tu še igralci, ki skozi igro pridobivajo znanje in spretnosti oziroma sposobnosti.

6

3 DEFINICIJA

3.1. DOMAČA ZAKONODAJA

Po slovenski zakonodaji (Zakon o igrah na srečo, 1995) so igre na srečo definirane kot igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitek, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka. Igre na srečo se delijo na klasične igre na srečo in na posebne igre na srečo. Klasične igre na srečo po tem zakonu so:

- številčne loterije,- loterije s trenutno znanim dobitkom,- kviz loterije,- tombole,- loto,- športne napovedi,- športne stave,- srečolovi,- druge podobne igre.

Posebne igre na srečo po tem zakonu pa so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.

Vrste posebnih iger na srečo so:

- igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker),- igre s kroglico (francoska roulette, ameriška roulette, boulle),- igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, mini punto banco, carribean poker, 30/40, red dog),- igre s kockami (craps, tai sai),- igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheel, toto),- igre na igralnih avtomatih,- stave .

3.2. AVSTRALIJA

Clarke R. (1998) v svojem delu pravi, da v Avstraliji poznajo več definicij igranja, ki pa se prav tako vse več ali manj vrtijo okoli koncepta naključja in tveganja.Igranje je:

- igranje katerekoli igre naključja za stavo,- staviti denar ali kaj drugega, kar ima vrednost, na izid nečesa kar vsebuje naključje,- delovati skladno z željami ali ugodnimi ocenami,- izgubiti ali zapraviti vrednost s stavami,- vsaka stvar, ki vključuje tveganje.

7

4 DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA IGER NA SREČO

CENA PRODUKTA

Nekateri igralniški produkti so bolj cenovno občutljivi kot drugi. Tako je npr. loterija z nizko ceno srečke in majhno možnostjo dobitka tudi manj cenovno občutljiva.

VERJETNOST DOBITKA

Prav tako vpliva na odločitev igralca ali/in koliko bo igral, predvsem pa katero igro bo izbral, pa čeprav večina igralcev ne izbira iger zaradi večje možnosti dobitka.

VELIKOST DOBITKA

Je pomembna predvsem kot dejavnik povpraševanja pri igrah, ki imajo za nagrado jackpot. To so razne loterije, loto in njim podobne igre.

MOŽNOST NADOMESTITVE VERJETNOSTI DOBITKA S SPRETNOSTJO

Ta dejavnik je pomemben predvsem za igralce, ki igrajo na spretnostih bazirane igre, npr. konjske in pasje dirke, športni dogodki in določene posebne igre na srečo. Ta dejavnik pa za večino igralcev ni pomemben, saj predstavljajo te igre le 30% vseh igralniških prihodkov.

DOSTOP DO PRODUKTA

Je znižal stroške igranja in obenem povečal nivo povpraševanja po igralniškem produktu.

DOŽIVETJA POVEZANA Z IGRALNICO

Veliko igralcev kombinira igranje z drugimi družabnimi aktivnostmi, kot so večerja ali pijača s prijatelji, ogled predstave ... Prav zato veliko igralnic ponuja poceni hrano in pijačo, ki jo subvencionira s prihodki igralnice, da bi pritegnila čimveč igralcev.

DRUŽBENA SPREJEMLJIVOST IGRANJA NA SREČO

Se je s časom precej spremenila. Če je bila včasih to nezaželena dejavnost pa jo danes družba vse bolj sprejema.

POŠTENOST

Igralci imajo radi igre pri katerih ne prihaja do nepravilnosti ali celo prevar.

8

Tabela 1: Zakaj ljudje igrajo?

Motivacija Odgovori v %

Sanje o zmagi 59

Druženje 38

Dobrodelnost 27

Atmosfera 13

Zaupanje v srečo 12

Priljubljena aktivnost 10

Izzivanje sreče 9

Zapravljanje prostega časa 9

Vir: Australian Productivity Commission (1998)

Kot lahko iz tabele razberemo sta najpomembnejša razloga za igranje sanje o zmagi, kar lahko povežemo z verjetnostjo in velikostjo dobitka, in socializacija ter ostale družabne aktivnosti, ki jih igralec doživi ob igranju.

5 POGLEDI NA IGRE NA SREČO

5.1. POGLEDI RELIGIJ

Kot smo omenili že v uvodu, so vse pomembnejše religije tesno povezane z igrami.Stara islandska ter hindujska mitologija, prav tako kakor mitologije številnih indijanskih plemen trdijo, da so bogovi uničevali in ponovno kreirali svet in bitja na njem, z odločitvami, na katere je vplivala predvsem igra s kockami.

Gabriel K. (1998) navaja, da so tudi stari Grki uporabljali kocke, da so se lahko sporazumevali z bogovi. Na Kitajskem so namesto kock uporabljali trstičje, ki so ga metali na za to posebej določene in izrisane diagrame.

Tudi v Bibliji najdemo dokaze o tem, da so uporabljali kocke, da bi ugotovili voljo Boga. S parom kock so določali tudi kdo bo dobil kateri kos zemlje. Ta par kock oz. svetih kamnov - Urim in Thummim - naj bi Mojzes oz. Aaron vedno nosila na svetih krajih, ko bi hotela biti v neposredni bližini Boga.

Bell W. T. (1998) meni, da v Katekizmu katoliške cerkve piše, da igre na srečo same po sebi niso v nasprotju z naukom. Moralno nesprejemljive pa postanejo, ko nekomu odvzamejo stvari ali sredstva, potrebna za njegovo preživetje ali preživetje njemu bližnjih.

Prav tako ni najti zapisov o igrah na srečo v starih judovskih verskih zapisih, ki bi absolutno prepovedovala le-te.

9

Pa vendar v sedanjem času skoraj vse religije prepovedujejo hazardne igre in stave. To velja tako za islam, hindu, budizem in židovsko religijo. Krščanstvo, na drugi strani, pa je razdeljeno glede tega vprašanja. Baptisti, metodosti ter mormoni ter še nekatere druge manjše verske ločine absolutno zavračajo igre na srečo. Katoliki pa so zavzeli bolj pragmatičen pristop k temu vprašanju. Za njih je “gambling”, čeprav luksuz, stvar, ki je ne smatrajo za grešno, dokler potuha v njej ni v protislovju z dolžnostmi.

V okoljih brez močnega verskega vpliva se vprašanja javnega mnenja o igrah na srečo vrtijo okoli individualnih pravic igralcev ter negativnega vpliva hazarda na družbo.

5.2. SOCIO- EKONOMSKI POGLEDI

Poleg teoloških pogledov vidi veliko vlad igre na srečo tudi kot problem socialne in ekonomske politike. Prevladujoče mnenje je, da je hazard uničujoča dejavnost, tako za človeka, kot za njegovo okolico in družbo kot celoto. Hazard naj tudi ne bi imel nobene uporabne vrednosti in naj ne bi proizvajal nobenega javnega dobra. Hazard naj bi vodil le v odvisnost, odvračal denar od produktivnih poslov, zmanjševal življenjski standard in prispeval k povečanju kriminala. Prav zaradi tega so se morale vlade odločiti, kakšen bo njihov model pristopa do iger na srečo kakor to ugotavlja Cabot N. A. (1999):

I.) Popolna prepoved iger na srečo; medtem ko ima morda odločitev za ta model filozofske, ekonomske ali socialne temelje, pa je vendarle verska usmeritev posamezne države tista dominantna sila, ki dokončno ureja mnenje o uvedbi tega modela. Sekularni zakoni namreč poskušajo slediti osnovnim principom določene vere.

II.) Igranje kot neizogibna razvada; zagovorniki tega modela verjamejo, da bodo igre na srečo obstajale, četudi bodo prepovedane, zato je bolje, da jih država dovoli, saj bi s tem pomagala kompulzivnim igralcem, zakonsko uredila dejavnost ter s tem zagotovila poštenost iger.

III.) Igre na srečo kot proračunski rešitelj; nekatere vlade morda ne marajo iger na srečo, pa vendar se jim zdi, da so socialno-ekonomski dobički večji od groženj te dejavnosti. Prisotnost igralnic in spremljajočih dejavnosti poveča pretok turistov, posledično se povečajo hotelsko-gostinske kapacitete in s tem zaposlenost. Končni rezultat, ki je pomemben za državo pa so povečani davki od dejavnosti.

IV.) Igre na srečo kot povsem sprejemljiva dejavnost; nekatere vlade smatrajo, da se ni pametno vmeševati v človekove aktivnosti, dokler le-te ne prizadanejo drugega. Spet drugim se zdi, da ima igralništvo pozitivne družbene vrednote; služi kot dejavnost, ki druži določene razrede oziroma predstavlja obliko zabave za odrasle in ostarele ter tiste, ki nimajo drugih oblik zabave, obenem pa je tudi oblika sprostitve od stresnih situacij modernega časa.

Cabot N. A. (1999) meni, da mora družba potem, ko se je odločila za določen model pristopa do iger na srečo, uvesti še odgovarjajoč pristop k sprovedbi tega modela. Da bi to dosegla, pa mora sprejeti ustrezne zakone in najti način, kako te zakone uveljavljati v praksi.

10

Po Cabotu N. A. (1999) poznamo 6 osnovnih načinov tega uveljavljanja:

- Izkoreninjenje iger na srečo; potreben je sprejem zakonov, ki prepovedujejo vse oblike iger na srečo in pa kriminalistično-sodni sistem, ki bo skrbel za spoštovanje zakonov in preganjanje kršilcev le teh. Pomembno je, da ima tako policija kot sodni sistem dovolj virov in motivacije.

- Dekriminalizacija; se pojavi, ko policiji in sodstvu spodleti pri skrbi za spoštovanje zakonov in preganjanju kršilcev. To se zgodi, ko eden ali oba od delov kriminalistično - sodnega sistema čutita pomanjkanje virov, če pride do razlik v vrednotah zakona med obema deloma, in pa ob pojavu korupcije.

- Zaščitni model za igralce; nekatere vlade dovolijo igre na srečo, vendar pa jih poskušajo regulirati z namenom minimalizacije nezaželjenih družbenih sopojavov. Prepovedano je oglaševanje vsakršnih iger na srečo, prepovedano je stimulirati igralce.

- Model nevtralnosti vlade; je le redko prisoten in se uveljavlja predvsem v ZDA oz. posameznih zveznih državah, ki dovoljujejo igre na srečo (v glavnem Bingo) za dobrodelne namene.

- Državni zaščitni model; medtem, ko zaščitni model za igralce predstavlja okvir reguliranja in zaščite igralca, pa državni model ščiti igralniško dejavnost in vladni ekonomski interes.

- Hibridni model; ta model poskuša posnemati dobre lastnosti državne zaščite in zaščite igralcev. Določene države, tako kot mi v preteklosti, dopuščajo in celo vzpodbujajo prihod igralcev iz tujine, medtem ko domači gostje nimajo vstopa v casino.

Nekateri zagovorniki prepovedi igralništva trdijo, da če prohibicija ne more uspeti, potem ne more uspeti tudi nobena oblika reguliranja te dejavnosti. Ta argument v principu zgreši eno osnovnih vodil vladanja; reguliranje lahko uspe tudi tam kjer prohibiciji spodleti, pod pogojem, da so prednosti večje od slabosti.

Da pa bi ustrezni državni organi lahko regulirali to dejavnost morajo poznati tako pozitivne kot negativne strani, ki jih igralništvo prinaša v okolje. Nadzorujejo lahko :

- vpliv igralništva na skupnost; merjeno z igralniško porabo per capita- strukturo iger na srečo; koliko igralnih avtomatov, koliko miz,…- profitabilnost igralništva; zvečanje taks in davkov, možnost uvedbe novih iger,…

Da bi zagotovili ustrezno zakonsko politiko z namenom maksimiranja pozitivnih strani igralništva na okolje je potrebno poznati odgovore na sledeča vprašanja:

I. Ali, generalno gledano, igralništvo prinaša pozitivne učinke na ekonomijo?II. Ali je distribucija tako pozitivnih kot negativnih učinkov sorazmerno

razporejena v družbi?III. Kakšni so socialni stroški igralništva, in ali so večji od ekonomskih učinkov?

11

Skupni ekonomski benefit se nanaša na ekonomijo v celoti, se pravi ali so skupni ekonomski učinki ter zaposlenost večji kot bi bili če igralništva ne bi bilo. Ker igralništvo regulira država, ki pobira tudi davke je potrebno gledati kakšen ekonomski vpliv ima igralništvo na celotno državno ekonomijo. Ob tem ne smemo pozabiti, da se določen del davkov vrača nazaj v lokalno okolje skozi razne socialne transferje, izgradnjo določene infrastrukture, plače državnih uslužbencev,…

Vsaka ekonomska aktivnost vključuje socialno komponento kar še posebej velja za igralništvo. Prav zato je bilo v svetu narejenih veliko raziskav na temo socio- ekonomskih vplivov igralništva na lokalno pa tudi širše okolje. Ena od držav, ki prednjači na tem področju je Avstralija.

Igralništvo je v Avstraliji zelo razvito. Svoj prvi casino je odprla leta 1972 v Hobartu na Tasmaniji in jih ima sedaj 12. Po ocenah Tasmanijske igralniške komisije so v finančnem letu 2000- 2001 Avstralci zapravili v casinojih 14,38 milijard avstralskih dolarjev, kar znese povprečno 988 dolarjev na prebivalca. Na letni ravni se ta znesek poveča za cca. 1.8- 2% oziroma dodatnih 250 mio. letno.

6 SOCIO- PSIHOLOŠKI VPLIVI IGRALNIŠTVA V AVSTRALIJI

V Avstraliji, pa tudi drugje po svetu je uveljavljeno splošno prepričanje da ima igralništvo številne med seboj povezane vplive na človekovo počutje. Med te lahko štejemo:

I. vplivi na človeka; depresija, nemir, slabo zdravstveno stanje in misli na samomor,

II. medčloveški vplivi; tu lahko naštejemo izgubo (zakonske) zveze, domače nasilje, splošni problemi v družini,

III. problemi na delu ali študiju; zmanjšana produktivnost, izguba dela,IV. problemi z zakonom; kriminalno vedenje, policijske ovadbe, sojenja,V. finančni problemi; dolgovi, odprodaja premoženja, bankrot.

Australian Productivity Commission (v Delfabbro P., LeCouteur A., 2003) je prišla v svojih raziskavah do naslednjih ugotovitev:

Problemi povezani s stresom:

I. 22% problematičnih igralcev je imelo velikokrat ali zmeraj probleme z depresijami,

II. 57.8% takih igralcev se je resno poigravalo z mislijo na samomor zaradi igranja,

III. 71% igralcev je ob igranju občutilo nemir.

12

Drug velik problem je korelacija med igralniško zasvojenostjo in zasvojenostjo z alkoholom, tobakom in drogami:

I. 17% problematičnih igralcev ima probleme z alkoholom,II. 33% navadnih in kar 60% problematičnih igralcev kadi,III. 15% igralcev, zdravljenih na kliniki za odvajanje od odvisnosti igranja je

imelo probleme z uživanjem drog.

Zaradi vseh teh med seboj povezanih odvisnosti prihaja tudi do problemov na delu in v šoli:

I. 50% igralcev vključenih v programe zdravljenja od odvisnosti je zaposlenih,II. 19% igralcev je priznalo da so manjkali na delu ali šoli zaradi igranja,III. 25% igralcev je priznalo da igranje nedvoumno vpliva na njihovo delo.

Prav zato se vse skupaj pozna tudi na finančnem področju:

I. 70% igralcev je v prejšnjem letu porabilo več kot so zaslužili,II. 11% jih je zaradi tega moralo prodati svojo nepremičnino,III. 19% jih ni še odplačalo preteklih igralniških dolgov.

Po ocenah Australian Productivity Commission porabi letno problematični igralec okoli 12,000 avstralskih dolarjev v primerjavi z navadnim, rekreativnim igralcem, ki zapravi okoli 645 dolarjev. 30- 33% vseh dohodkov igralnic v Avstraliji ustvarijo problematični igralci.

Logična posledica zasvojenosti z alkoholom, igranjem, drogami ter pomanjkanjem finančnih sredstev je kriminal:

I. 43% problematičnih igralcev je imelo opravka s policijo zaradi igranja,II. 71% jih je že bilo na sodišču zaradi zadev povezanih z igranjem,III. 29% takih igralcev je bilo tudi v zaporu zaradi vedenja povezanega z

igranjem.

13

Slika 1: Vplivi patološkega igranja

Vir: Australian Productivity Commission (1998)

14

izguba dela

odsotnost

slabi rezultati

stres

slabo zdravje

depresije

samomor

finančne težave

dolgovi

izguba dobrin

bankrot

breme dobrodelnim organizacijam

breme socialnemu skrbstvu

zanemarjanje družine

vplivi na družbo

problemi v medosebnih zvezah

nasilje v družini

oderuško kreditiranje

kraje

zaporna kazen

DELO IN ŠTUDIJ

OSEBNE ZADEVE

DRUŽBA FINANCE

MEDOSEBNI STIKI

PRAVNE ZADEVE

VPLIVI

PATOLOŠKEGAIGRANJA

Pa čeprav večina strokovnjakov priznava, da imajo problematični in patološki igralci te probleme, se postavlja vprašanje ali so ti problemi posledica igranja ali pa igralci igrajo da ubežijo tem problemom?!? Ali nekdo ne igra s ciljem da bi preko igre ubežal depresiji in stresu vsakodnevnega življenja? Ali ni mogoče vzrok igranja, da bi nekdo priigral večjo vsoto denarja in tako odplačal dolgove? Z drugimi besedami, koliko od teh problemom bi se pojavilo pri igralcih ne glede na igralništvo.

Ne glede na to kaj je razlog igranju in s tem povezanimi problemi obstajajo poti kako te probleme preprečiti ali pa vsaj omiliti. Acil Consulting v svojem poročilu The Impact of Gaming in Ballarat (2001) navaja nekatere od možnosti:

A. izobraževalni programi v šolah,B. kampanje splošne osveščenosti,C. sporočila varnega igranja,D. nudenje informacij v igralnicah o možnih škodljivih posledicah,E. nudenje informacij o trošenju igralca,F. odstranitev nerealnega oglaševanja,G. zmanjšanje bonusov igralcem (zastonj obroki, pijača, prenočevanje,…)H. omejevanje dostopa do denarja znotraj igralnic; prepoved bankomatov,I. dostop naravne svetlobe v prostore in s tem povečanje zavedanja okolja,J. prikaz časa v igralnicah,K. modifikacije igralnih avtomatov; zmanjšanje hitrosti intervala igranja, prepoved

"bill acceptorjev",L. obvezna prekinitev delovanja igralnega avtomata ob velikem dobitku,M. modifikacije svetlobnih in zvočnih učinkov igralnih avtomatov,N. ponovno uveljavljanje žetonov namesto pred plačanih kartic,O. možnost samoizključitve,P. pomoč pri iskanju pomoči zasvojencem.

Čeprav je igranje psihološki in sociološki fenomen povezan z vedenjem, stališči in preferencami posameznika je igranje oziroma igralništvo tudi ekonomska aktivnost, ki je pomemben člen avstralske ekonomije. Nobenega dvoma ni, da igralništvo prinaša precejšnje , predvsem ekonomske koristi.

Igralništvo v Avstraliji predstavlja pomembno komponento turizma saj prinaša velike dobičke tako od domačih kot tujih gostov. Poleg tega prihodki igralnice pomagajo financirati ostale spremljajoče dejavnosti; gostinsko- prehrambene obrate, živo zabavo in mnogo drugih.

Ne smemo pozabiti tudi dobrodelnih donacij raznim klubom in organizacijam, podporo kulturnim ustanovam in lokalnemu okolju.

Igralništvo v okolje prinaša možnosti zaposlitve, investicije v infrastrukturo ter povečuje splošno porabo prebivalstva kar privede do večjega pretoka denarja.

Seveda prinaša igralništvo tudi stroške. Tako lahko opazimo odliv denarja iz drugih sektorjev ekonomije, povečane socialne stroške, zmanjšanje produktivnosti ter porast kriminala.

15

V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali socialne vplive, ki jih igralništvo prinaša v lokalno okolje kot tudi vplive na ostalo gospodarstvo v tem okolju.

7 POSLEDICE OBDAVČENJA IGRALNIŠKIH PRIHODKOV ZA ZVEZNO DRŽAVO VIKTORIJA

Vsakršno zmanjšanje davkov, prispevkov in taks bi imelo eno ali več posledic kakor to ugotavlja Acil Consulting (2001):

I. višji davki iz drugih naslovov; skupna vsota prejeta denarja iz naslova igralniških davkov in taks je v letu 2002 dosegla 895 mio. avstralskih dolarjev. Če teh davkov ne bi bilo in bi država vseeno hotela obdržati raven prihodkov, bi morala povečati davščine na drugih področjih kar bi pomenilo:

povečanje vseh davkov za okoli 12.6% ;ali povečanje davka na plačo za okoli 33%; ali skoraj podvojiti takse za motorna vozila; ali povečati davek ob prenosu lastništva zemlje za več kot 150%

II. manjša državna poraba; država bi morala varčevati na področju sociale, šolstva in lokalnega razvoja.

III. povečanje državnega zadolževanja; če bi hoteli obdržati doseženo raven življenjskega standarda, bi morala država na nek drug način priti do finančnih sredstev, po vsej verjetnosti z zadolževanjem ali povečanjem davkov.

IV. kombinacije naštetega.

8 BALLARAT, VIKTORIJA, AVSTRALIJA

Ballarat je tretje največje mesto v avstralski zvezni državi Viktorija in šteje približno 80,000 prebivalcev kot lahko razberemo iz Acil Consulting (2001) "The Impact of Gaming in Ballarat" od kjer so vzeti vsi podatki v tem poglavju. Mesto se je razvilo v pomemben industrijski in trgovski center, ki svojo prednost gradi na bližini kmetijskega obilja zahodne Viktorije ter industriji, ki je tu že od časov zlate mrzlice. Poleg tega je važno prometno vozlišče. V zadnjem času se je močno povečala terciarna dejavnost; medicina, šolstvo, turizem.

Po demografski strukturi mesto ne odstopa kaj dosti od povprečja Viktorije, mogoče le v starostni skupini 18- 24 let (12.5% nasproti 10.5%), kar bi lahko pripisali prav razvoju uslužnostnih dejavnosti.

V mestu je bilo leta 2001 10 klubov in 6 hotelov, ki so ponujali tako ali drugačno obliko igranja iger na srečo in so zaposlovali 430 ljudi. V tem letu so za plače porabili preko 10 mio. dolarjev kar predstavlja precejšnjo kupno moč prebivalstva. Poleg tega so za razna izobraževanja in treninge porabili še dodatnih 50,000 dolarjev. Za nakupe dobrin

16

potrebnih za nemoteno delovanje in raznih drugih uslug so porabili okoli 16 mio. dolarjev. Nekateri nakupi so bili opravljeni pri lokalnih dobaviteljih, ostali pa izven kraja.Ob tem so za nakup hrane in pijače potrošili še dodatnih 7- 7.5 mio. dolarjev.

Stroški komunalnih dajatev ( voda, elektrika, ogrevanje) so znašali med 1.1- 1.3 mio. dolarjev.

Stroški izgradnje, modernizacije in vzdrževanja so ocenjeni med 9- 10 mio. dolarjev, ki so šli v žepe predvsem lokalnih podjetij.

Tako lahko rečemo da igralništvo pomembno prispeva k ekonomiji lokalnega okolja. Dodana vrednost igralništva v Ballaratu se giblje med 25- 30 mio. avstralskih dolarjev letno. Dodano vrednost merimo kot povečanje ekonomske aktivnosti, ki jo generira proces proizvodnje določene dobrine ali usluge.Dodana vrednost igralništva v Ballaratu je sestavljena iz:

- plač zaposlenih,- dodatnih stroškov zaposlenih; davki, socialna plačila,- amortizacije igralniške opreme,- obresti kreditov,- dobičkov.

Ocenjuje se, da gre v obliki igralniških davkov in taks okoli 45% vsega denarja porabljenega v igralnicah v proračun zvezne države Viktorija. Na osnovi tega podatka lahko sklepamo da igralnice na področju Ballarata prispevajo letno v proračun okoli 19 mio. dolarjev.

Privatne donacije in sponzorstvaVsi igralniški hoteli in klubi na tak ali drugačen način podpirajo delovanje raznih dobrodelnih in neprofitnih organizacij. Še posebej klubi radi oddajo svoje prostore za potrebe teh organizacij brezplačno. Poleg tega pa občasno podarijo finančna sredstva kulturnim organizacijam in društvom.Ne smemo pozabiti tudi na donacije lokalnim bolnišnicam in šolam.

9 PREGLED EKONOMSKEGA VPLIVA IGRALNIŠTVA

Narejeni model Acil Consultinga (2001) predvideva dve možnosti:

a. popolna odprava vseh omejitev,

b. prepoved igranja na igralne avtomate v Ballaratu, kar zmanjša igralniške prihodke za 90%.

17

Končni rezultati predvidevajo:

a. povečanje ekonomskih učinkov v višini 1.5 mio. dolarjev letno v primeru popolne odprave omejitev,

b. zmanjšanje ekonomskih učinkov za preko 300 mio. dolarjev letno v primeru prepovedi igranja.

Slika 2: Ekonomski učinki obeh proučevanih modelov igralništva (v mio. avstralskih dolarjev)

Vir: The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report; Acil Consulting (2001)

Merljivi pozitivni učinki imajo nedvomno velik vpliv na ekonomijo Ballarata, še posebej če upoštevamo prepletenost določenih dejavnosti ter interaktivnost delovanja. Je pa treba poudariti, da potekajo prepletenosti različnih dejavnosti neodvisno od obstoja igralništva in so normalen pojav v gospodarstvu.

18

Slika 3: Ekonomski vplivi igralništva na lokalno ekonomijo (v mio. avstralskih dolarjev)

Vir: The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report; Acil Consulting (2001)

Širjenje igralništva je nedvomno prispevalo k večji konkurenci na področju zabave in bitki za presežne dolarje namenjene prostemu času. Poleg tega poteka boj za ustrezne kadre in kapital. Končni rezultat je zmanjšanje obsega določenih vej gospodarstva, ki pa je široko razpršeno med dejavnosti. Nekatere veje industrije so doživele pravi razcvet kot rezultat širitve igralništva. To so predvsem dobavitelji blaga in storitev hotelom in klubom ter dobavitelji opreme za gostinstvo. Ne smemo pozabiti tudi na gradbene firme.

Lahko rečemo, da bo šlo prebivalcem mnogo bolje, če se sprosti igranje ali vsaj obdrži tak režim kot je sedaj. V nasprotnem primeru bo lokalna ekonomija utrpela škodo, ki je ocenjena na 106- 300 mio. dolarjev letno.

10 PREGLED SOCIALNEGA VPLIVA IGRALNIŠTVA NA PREBIVALSTVO BALLARATA

Velika večina odrasle populacije (89%) Ballarata je že sodelovalo v kateri od oblik iger na srečo, kar dokazuje pomembnost igralniške industrije kot nosilca zabave v lokalnem okolju. Največ ljudi je kupilo srečke, sodelovalo v loteriji, na tretjem mestu pa je igranje na igralne avtomate.

19

73% ljudi smatra igralništvo kot obliko socializacije saj ponavadi ali pa pretežno igrajo skupaj z drugimi, na drugi strani pa ima večina ljudi negativen odnos do mogočih negativnih vplivov igralništva na lokalno okolje.Kot sem omenil, večina ljudi gleda na igralništvo kot vir zabave in možnost socializacije. Druga pozitivna stran, po mnenju prebivalcev, je povečanje zaposlitvenih možnosti ter dohodki zaposlenih in dobički klubov in hotelov kjer so igralnice.

Največkrat omenjena negativna stran igralništva pa je možnost zasvojitve z igranjem.

Slika 4: Mišljenja prebivalcev Ballarata o pozitivnih in negativnih učinkih igralništva (v procentih)

Vir: The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report; Acil Consulting (2001)

20

10.1 POGOSTOST OBISKOV IGRALNICE

Skoraj polovica ljudi (49%) je v zadnjem letu obiskala igralnico manj kot 5krat. 19% ljudi jo je obiskalo na vsakih 14 dni, in le 5% je tja zahajalo tedensko.

Pri tem velja poudariti, da so si skoraj vsi (95%) pripravili limit denarja do katerega so še pripravljeni igrati. 83% obiskovalcev se ni posluževalo bankomatov, da bi dvignili denar v igralnici.

Po drugi strani pa nam Slika 5 pokaže, da se ljudje vedno le ne držijo omejitev igranja v smislu časa, denarja in pogostosti. Drugi večji odmik je občutek krivde zaradi igranja.

Slika 5: Vzorci vedenja pri igralcih

Vir: The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report; Acil Consulting (2001)

21

Morda velja poudariti, da ni skupnega soglasja o tem kakšni so denarni stroški problematičnega igranja. Deloma gre za to, da si strokovnjaki s področja duševnega zdravja niso enotni glede narave, vzrokov, definicije in možnosti merjenja take vrste igranja. Stroške lahko le približno denarno ovrednotimo saj vključujejo merljive in nemerljive vplive; npr. stopnjo bankrotov, zmanjšanje produktivnosti, izguba zaposlitve, kriminal, posledice na osebno in družinsko življenje, zdravljenje, stres, čustveni problemi igralcev in njihovih družinskih članov,…

Australian Productivity Commission ocenjuje, da so letni stroški na ravni Avstralije nekje med 1.4 in 4.3 milijarde avstralskih dolarjev. 95% tega zneska odpade na nemerljive stroške, ki so povezani s stresom, bolečinami ter trpljenjem igralcev in družinskih članov. Če vzamemo v obzir, da znaša delež igralniških izdatkov prebivalcev Ballarata 0.56% izdatkov v državi Viktorija pridemo do zneska med 7.7 in 23.9 mio. dolarjev, ki predstavlja stroške problemov z igranjem.

11 POVEZAVE MED VPLIVI IGRALNIŠTVA IN EKONOMSKO BLAGINJO

Mnogi, povezani z raziskavami vpliva igralništva na okolje trdijo, da ima le- to samo negativne vplive na ekonomsko blaginjo lokalnega prebivalstva in gospodarstva. Ena glavnih njihovih trditev je, da je denar zapravljen v igralnici izgubljen denar za njih in za lokalno skupnost. Če pogledamo na problem z nekoliko širšega zornega kota vidimo da temu ni tako. Upoštevati je treba:

o zabavo in zadovoljstvo igralcev,o koristi potrošnika in ponudnika storitev zaradi povečanja vrednosti

skupnega ekonomskega rezultata kot posledice igranja,o nižje cene in večja kakovost hrane, pijače ter zabave zaradi konkurence

ponudnikov,o koristi lokalne skupnosti od finančnih transferjev v obliki zagotavljanja

javnih služb (šole, zdravstvo, javni prevoz, policija,…).

Tako socialne kot ekonomske vplive lahko razdelimo na 3 skupine:

I. direktni vplivi,II. indirektni vplivi,III. stranski vplivi.

I. DIREKTNI VPLIVI

Direktni vplivi so začetni vplivi, ki jih ima igralništvo na gospodarstvo. Te aktivnosti vključujejo tako igralce kot tudi igralniško industrijo.

V primeru igralca lahko direktne vplive povezujemo z aktivnostmi zadnje faze produkcije pred konzumacijo.

22

Delimo jih na:

- stroške denarja, časa in napora vloženega v igranje,- stroški denarja, časa in naporov vloženih v ostale aktivnosti v igralnem hotelu ali

klubu; hrana, pijača, razne zvrsti zabave,- zadovoljstvo, ki ga čutijo tako pri igranju kot pri hrani in zabavi.

V primeru igralniške industrije so direktni vplivi vezani na dobavo igralniških in spremljajočih aktivnosti svojim gostom. Delimo jih na:

- uporabo zemljišč, kapitala in dela za zadovoljitev potreb gostov,- uporabo zemljišč, kapitala in dela za podporo delovanju; vzpostavitev

standardov delovanja, nadzor, usposabljanje zaposlenih,- blago in storitve ki jih hoteli kupijo pri dobaviteljih za zadovoljitev potreb

gostov,- povračila investicij (v obliki dela in kapitala), ki so bile vložene v igralniško

dejavnost in spremljajoče storitve.

II. INDIREKTNI VPLIVI

Indirektni vplivi so vse aktivnosti, ki so generirane zunaj igralniške dejavnosti. Igralniška industrija zahteva kup dodatnih servisov in podpornih služb ter dobaviteljev zunaj turistične dejavnosti, da bi lahko zadovoljila svoje potrebe. Sem lahko štejemo:

- proizvodnja in servis igralniške opreme,- proizvodnja in servis informacijske tehnologije,- telekomunikacijske storitve,- varnostne službe,- dobava elektrike in plina,- transportna podjetja.

Seveda pa se tu ne konča, saj tudi te dejavnosti potrebujejo svoje dobavitelje in servisne službe.

III. STRANSKI UČINKI

Stranske učinke lahko delimo na dva dela:

a. na aktivnosti pri katerih nekatere ali pa vse pozitivne učinke ne more prejeti kdor jih je ustvaril (zabava ob igri, druženje),

b. na negativne učinke, ki se jim ne morejo deloma ali v celoti izogniti tisti, ki zanje niso odgovorni. (problem igranja in vpliv na družino).

23

Tabela 2: Letni prihodki in odhodki igralništva v Ballaratu

v mio. avstralskih dolarjev

Vrednost igralniških storitev 153- 348

Stroški "proizvodnje", med drugim:

- 47

- plače zaposlenim 10

- nakup blaga in storitev 16

- kapitalni vložki 10

Ocenjeni stroški povezani s problemom igranja:

- 8- 24

- merljivi stroški 0.5- 1.3

- nemerljivi stroški 7.2- 22.6

Neto koristi od igralništva 98- 277

Vir: The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report; Acil Consulting (2001)

12 ZAKLJUČEK

Sporno vprašanje pozitivnih ekonomskih učinkov igralništva se nanaša na gospodarstvo v celoti in odgovoriti bi moralo ali je skupna ekonomska aktivnost in zaposlenost večja, kot bi bila v primeru da igralništva na določenem področju ne bi bilo ali pa bi bilo le- to bolj restriktivno regulirano.

Po drugi strani pa se mora država ukvarjati s problemi igranja in s tem povezanimi posledicami. Reguliranje ponudnikov igralniških storitev bi moralo zreducirati socialne stroške na minimum.

Kot lahko razberemo iz seminarske naloge so pozitivni učinki igralništva na lokalno gospodarstvo Ballarata nedvomno dokazani, še posebej če vzamemo kot primerjavo popolno prepoved igranja na igralne avtomate, ko bi ekonomija kraja utrpela poslovno škodo v vrednosti med 106 in 300 milijoni avstralskih dolarjev letno. Stroški povezani s problemom prekomernega igranja so majhni saj je znake patološkega igranja pokazalo le okoli 3% igralcev. Denarno gledano predstavljajo ti stroški med 8 in 24 milijoni dolarjev letno.

Neto ekonomska korist mesta Ballarat in okolice tako znaša med 98 in 277 milijoni avstralskih dolarjev.

LITERATURA

24

1. Bell,W.T.(1998). Internet Gambling: Popular, Inexorable and (Eventually) Legal. Dostopno na internetu: http://www.cato.org.

2. Cabot, N. A.(1999). The Internet Gambling Report III. Las Vegas: Trace publications.

3. Clarke, R..(1998) . The Technical Feasibility of Regulating Gambling on The Internet. Xamax Consultancy Pty Ltd . Dostopno 25.02.2000 na internetu : http://www.anu.edu.au/people/Roger.Clarke/II/IGambReg.html.

4. Gabriel, K. (1998). Gambling and Spirituality, A New Anthropological Perspective. Dostopno 13.08.2000 na internetu: http://www.nmia.com/~kgabriel/myths.html.

5. Mihalič, E. (1998). Primerjalna Pravna Ureditev Iger na Srečo. Diplomska naloga. Visoka Upravna Šola. Ljubljana.

6. Mihelič, D. (1993). Hazard. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

VIRI

1. Acil Consulting. (2001). The Impact of Gaming in Ballarat- Full Report.Dostopno 28.03.2006 na internetu: http://www.aciltasman.com.au/images/pdf/Ballarat%20Final%20Report%2014Dec01.PDF

2. Australian Productivity Commission. (1998). Productivity Commission Act 1998: Inquiry on Australia´s Gambling. Dostopno 09.03.2000 na internetu: http://www.pc.gov.au/inquiry/gambling/finalreport/index.html.

3. Delfabbro P., LeCouteur A., (2003). A decade of gambling research in Australia and New Zealand (1992- 2002): Implications for policy, regulation and harm minimisation. Dostopno 28.03.2006 na internetu:

http://www.iga.sa.gov.au/pdf/iga/6-LiteratureReview-final-print.pdf

4. http://www.onlinegambling2002.com/gambling-history.php

5. National Institute of Economic and Industry Research. (2000). The Economic Impact of Gambling. Melbourne.

6. Zakon o Igrah na Srečo. (1995). Uradni list Republike Slovenije, 19.05.1995 (27), 1909-1920.

25