Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
-
Upload
milojko256 -
Category
Documents
-
view
265 -
download
1
Transcript of Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
1/18
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
2/18
Stran 2 od 18
KAZALO VSEBINE
POVZETEK .......................................................................................................................................................... 3
ABSTRACT ................................................................ ................................................................... ........................ 3
SPLONO O PRIRONIKU ................................................................................................................. ............ 4
1.0 UVOD ................................................................................................................................................... 5
2.0 VZROKI ZA NASTANEK POKODB VOZINIH KONSTRUKCIJ ............................................. 6
3.0 POSTOPKI OBNOVE VOZINIH KONSTRUKCIJ ........................................................... ............. 6
4.0 HLADNA RECIKLAA ................................................................. ...................................................... 7
5.0 TEHNINA REGULATIVA ..................................................................... ........................................... 8
6.0 OPIS, UPORABA, PRISTOP K NARTOVANJU ............................................................................. 8
6.1 Opis, uporaba .................................................................................................................................... 8
6.2 Nartovanje sestave stabilizirane zmesi ...................................................... .................................... 10
7.0 OSNOVNI MATERIALI .................................................................................................................... 10
7.1 Kakovost materialov ....................................................................................................................... 11
7.2 Klasifikacija oz. razvrstitev materialov ................................................................. .......................... 11
8.0 NARTOVANJE SESTAVE MEANICE ........................................................................................ 11
9.0 IZVEDBA................................................................. ................................................................ ........... 14
10.0 KONTROLA ....................................................................................................................................... 15
11.0 ZELENO JAVNO NAROANJE ........................................................... ............................................ 16
ZAKLJUEK ............................................................ .................................................................... ...................... 17
VIRI ........................................................... ................................................................ ........................................... 18
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
3/18
Stran 3 od 18
POVZETEK
Zaradi ekonomskih ter tudi iz okoljevarstvenih razlogov se v zadnjem asu tako v svetu kot pri nas v
cestogradbeni dejavnosti vse bolj uveljavlja trajnostni nain obnove oz. rekonstrukcije cest po postopku
hladne in situ reciklae.
Za doseganje vije kakovosti projektov ter kakovostne izvedbe razpisanih del s tehnologijo hladne reciklae so
lahko specifikacije za tovrstna dela v pomo tako investitorjem kot tudi uporabnikom, t.j. izvajalcem
gradbenih del.
Pridobljene praktine izkunje na hladnih reciklaah ter predvsem tuja tehnina strokovna literatura so dobra
osnova za izdelavo nujno potrebne nacionalne tehnine regulative - Smernic in tehninih pogojev za hladno
reciklao s penjenim bitumnom tudi v Sloveniji.
ABSTRACT
Cold in-place recycling has been gaining ground in recent years as a sustainable pavement practice for both
economic and environmental reasons, not only worldwide, but also in Slovenia.
Specifications for using cold in-place recycling technology in this manual can be useful for both investors and
construction works contractors to achieve higher project quality and quality tendered works with cold in-place
recycling technology.
Practical experience with cold in-place recycling and international technical literature provide a very good basisfor the draft of the national technical regulation - Guidelines and technical conditions for cold in-place recycling
with foamed bitumen in Slovenia.
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
4/18
Stran 4 od 18
SPLONO O PRIRONIKU
Vsebina
Dokument zajema skupek ve poglavij, v katerih so zajeta bistva opisa postopka trajnostnega naina obnove
vozinih konstrukcij po metodi hladne (in situ) reciklae. Prironik je namenjen projektantom, investitorjemin javnim naronikomgradenjter tudi uporabnikom omenjene tehnologije, t.j. izvajalcem gradbenih del.
e kratko pojasnilo k oblikovanju besedil. V dokumentu je uporabljen poseben nain poudarjanjaposameznih
pojmov ali besed, ki naj bi uporabniku omogoal laji, hitreji nain pregledovanja besedila, laje kasneje
iskanje in utrjevanje informacij.
Pomen izrazov
Agregat(mineral aggregate)je zrnat material, ki se uporablja pri gradnji. Agregati so lahko naravni, umetni ali
reciklirani.
Fini delci(fines)je oznaba frakcije agregata, ki gre skozi sito 0,063 mm.
Hladna reciklaa na licu mesta (cold in situ recycling)je tehnoloki postopek reciklae po hladnem postopku,
kjer se na mestu nastanka pridobi reciklirano zmes obstojeih materialov z rezkanjem po hladnem postopku brez
dodajanja toplote.
Nadgradnja (overlay)pomeni vgraditev dodatne(-ih) plasti na (pokodovano) obstojeo vozino konstrukcijo,
po potrebi delno odrezkano, tako da je nova povrina vozia vija od prvotne.
Obrat za meanje (mixing plant) je strojna oprema za doziranje (po potrebi tudi suenje) in meanje zmesi
kamnitih zrn z vezivi (bitumenskimi ali hidravlinimi).
Odrezkanje (milling) pomeni s strojem z vrteimi se orodji odkopati povezani material na povrini plasti (v
razlini irini in debelini).
Vgraditev po hladnem postopku (cold procedure) pomeni vgraditev zmesi, ki jo je mogoe zaradi vrste
uporabljenega veziva meati in obdelovati hladno (pri temperaturi zraka).
Vozina konstrukcija(pavement)je del utrditve prometne povrine, ki sestoji iz ene ali venosilnih plasti in
obrabne plasti.
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
5/18
Stran 5 od 18
1.0 UVOD
Uporabniki cest elimo, da bo stanje voznih povrin takno, da bo promet po njih potekal varno, udobno,
gospodarno in trajno.Kakovost cest, s tem pa njihova ivljenjska doba in trajnost, so odvisni predvsem od
kakovosti vgrajenih materialov in naina izvedbe. S pravilno izbiro naina proizvodnje, vrste materialov in vrste
tehnologije lahko v veliki meri vplivamo tudi na okolje. Uvajanje ti. zelenih tehnologij v dejavnost podjetij,
predstavlja nain za nove prilonosti na globalnem trgu, spodbuja inovativnost, prinaa reitve za znianje
strokov ter ponuja nova delovna mesta. Tako kot je lahko zelena tehnologija proizvodnja novih materialov (npr.
proizvodnja asfaltnih zmesi in proizvodnja betonskih meanic, kjer se naravne agregate lahko nadomesti z
recikliranimi ali umetnimi ter tradicionalna veziva z alternativnimi) ter tudi sama gradnja, je lahko zelena tudi
obnova cest.
Stanje naih cest ni zavidljivo
Dananje stanje cest v Sloveniji ni zavidljivo, saj se iz leta v leto slaba. Vzroki za nastanek razlinih vrst
pokodb, ki pomenijo zaetek propadanja cest, so predvsem enormno poveanje prometnih obremenitev na
avtocestnem omreju, neugodne klimatske razmere, ki prevladujejo v dravi ter vsakoletno krenje
razpololjivih investicijskih sredstev, prepotrebnih za vzdrevanje in obnovo dravnih cest.
Visoke prometne obremenitve na avtocestah / zapostavljeno omreje dravnih cest
Klub temu, da se je promet umiril, so prometne obremenitve na avtocestnem omreju e vedno na zelo visokem
nivoju. Povpreni letni dnevni promet tako znaa okrog 40.000 vozil, od tega petina delea odpade na promet
tovornih vozil, ki so glavni krivec za nastanek pokodb. Ker se na avtocestnem omreju v povpreju sreujemo strikrat vejimi prometnimi obremenitvami od najbolj pesimistinih prognoz v asu njihovega nartovanja, je
nujno potrebno pravoasno zagotovitinjihove ojaitve.
tudije so pokazale, da je skoraj 75 % dravnih cest v slabem in zelo slabem stanju. Zaradi znievanja sredstev
so le-ta namenjena predvsem v redno vzdrevanje cest (krpanje, kratke preplastitve, zalivanje razpok), kar
sicer zagotavlja minimalno prevoznost cest in minimalno prometno varnost, vzrokov za nastanek pokodb pa se
s tem ne odpravi. Te ukrepe je zato potrebno ponavljati pogosto vekrat na kratek rok, posledino pa je za
temeljiteje ukrepe na voljo vedno manj sredstev. Za daljo trajnost vozista tako nujni pravoasna zaznava in
ustrezna sanacija pokodb. Postopki za sanacijo cestiso razlini, v svetu in pri nas pa se uspeno uveljavljapostopek obnove vozinih konstrukcije po metodi hladne reciklae na licu mesta (in situ) in/ali na obratu.
Trajnostna gradnja in obnova vozinih konstrukcij sta prihodnost
Nartovanje, izvedbo in vzdrevanje vozinih konstrukcij bi bilo potrebno pribliati modernim smernicam
trajnostne gradnje. Pri tem je potrebno upotevati vse vidike trajnostnega razvoja(dolgorona cenovna analiza
LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA ipd). Potrebno bi bilo izdelati predlog prioritetnih sanacij vozina tak
nain, da bodo odseki sanacij dalji in da bodo uporabljene optimalne zelene tehnologije z upotevanjem
trajnostnega razvoja (reciklaa na licu mesta in/ali na obratu, uporaba alternativnih materialov kot je npr. lindra,
projektiranje in uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi).
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
6/18
Stran 6 od 18
2.0 VZROKI ZA NASTANEK POKODB VOZINIH KONSTRUKCIJ
Vzrokov za nastanek pokodb vozinih konstrukcij (v nadaljevanju VK) je lahko ve, vplivajo lahko eden na
drugega, vasih lahko nastopijo celo istoasno.
Glavni vzroki za nastanek pokodb VK se nanaajo na prometne in klimatske obremenitve. Medtem, ko
prometne obremenitve vplivajo na preoblikovanje vozne povrine in utrujanje VK kot celote, povzroajo
klimatski dejavniki, kot so npr. nihanje temperatur, padavine, zmrzovanje ter hidroloki pogoji spremembe
lastnosti osnovnih vgrajenih materialov.
Kadar je vzrok pomanjkljivo nartovanje, imamo v mislih napake pri doloanju osnovnih parametrov v
postopku nartovanja dimenzij VK in ki se nanaajo predvsem na prometne obremenitve, nosilnost podlage,
lastnosti uporabljenih materialov ali klimatske vplive. Osnovne pomanjkljivosti pri sami izvedbise nanaajo
na nepravilno vgrajevanje materialov ter na neustrezno odvodnjavanje vozine konstrukcije, kjer je prepreitev
vstopa vode v konstrukcijo glavna naloga. Pomanjkljivo vzdrevanje VKsovpada z veliino finannih vlaganj
za vzdrevanje osnovnih pokodb VK. Pri tem sta nadvse pomembna pravoasna zaznava pokodb in ustrezna
izbira vrste postopka sanacije.
3.0 POSTOPKI OBNOVE VOZINIH KONSTRUKCIJ
Kadar je ogroena integriteta in funkcionalnost VK se je glede na veliino pokodb in vzroke za nastanek teh
pokodb, potrebno odloiti za ustrezen nain sanacije oz. metodo obnove VK. Na voljo imamo vemonosti
(glej sliko 1) in sicer:
obnovo VK z zamenjavo celotnega ustroja (angl. reconstruction)
nadgradnjo obstojee VK z novo asfaltno plastjo (angl. overlay)
obnovo VK po postopku hladne reciklae (angl. cold recycling)
Slika 1: Vrste naina sanacije oz. metode obnove pokodovane vozine konstrukcije
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
7/18
Stran 7 od 18
4.0 HLADNA RECIKLAA
Hladna reciklaa je okolju prijazna in gospodarna metoda za izdelavo novih kakovostnih nosilnih plasti. Po tem
postopku se z reciklanim strojem (reciklatorjem) obstojeo pokodovano cesto zdrobi in zmelje ter v postopku
doda ustrezno hidravlino in/ali bitumensko vezivo, da nastane nov reciklirani nosilni sloj. Na tako utrjeno
nosilno plast se kasneje poloi nov asfalt. Pri tem se uporabi ves material iz obstojee vozine konstrukcije, s
imer odpade stroek izkopa in odlaganja starega ter stroek priprave in transporta novega materiala. Na ta nain
lahko izkoristimo star dotrajan material in ga koristno uporabimo v novi vozini konstrukciji, s imer sledimo
modernim smernicam trajnostnega razvoja.
Slika 2: Shematski prikaz postopka hladne reciklae (Wirtgen Manual)
Glede na temperaturo pridobljene reciklirane zmesi loimo med reciklao po vroem postopku (ti. vroa
reciklaa) ter reciklao po hladnem postopku (ti. hladna reciklaa). Nadalje lahko reciklao delimo glede na
mesto njenega nastanka, ki lahko poteka na samem mestu vgrajevanja (in situ) ali pa na obratu (in plant).
eprav ima postopek hladne reciklae in situ tevilne prednosti, se glavne prednosti hladne reciklae na obratu
odraajo v tem, da je na mealni napravi omogoeno bolj kontrolirano meanje in doziranje vhodnih
materialovter s tem proizvodnja bolj homogene meanice z bolj stalno in kontinuirano sestavo.
V odvisnosti od vrste in kakovosti obstojeih materialov se za reciklao lahko uporabijo razline vrste veziv, ki
jih v grobem delimo v dve skupini: loimo med organskimi in anorganskimi vezivi. Zaradi razpololjivosti in
uveljavljenih standardiziranih metod zagotavljanja kakovosti sta najbolj popularni vezivi cement in bitumen.
Medtem, ko cement povea trdnostne karakteristike in togost stabilizirane plasti, je glavna prednost bitumna
poveanje fleksibilnosti in kohezije ter zmanjanje obutljivosti na vodo, s tem pa poveanje odpornost plasti na
dinamine vplive prometa. Na voljo sicer obstajajo tudi druge vrste veziv, ki izhajajo iz razlinih vrst industrije
npr. apno, pucolani, lindre, elektrofiltrski pepel, v skladu s standardom SIST EN 13282 pa je v cestogradnji
dopustna uporaba tudi ti. hidravlinih veziv za ceste(HRB veziv).
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
8/18
Stran 8 od 18
5.0 TEHNINA REGULATIVA
Glede na to, da pri nas v Sloveniji (e) nimamo tehnine regulative, ki bi podrobneje urejala kakovost materialov
in izvajanje del po postopku hladne reciklae, trenutno kot splono veljaven dokumentprivzemamo prironike
proizvajalca strojne in opreme s podroja gradnje cest, podjetja Wirtgen.
Z vidika strokovnosti in potreb po ustrezni zadevni tehnini regulativi, je to podroje v tujini bolje urejeno. V
tabeli 1 so sledesi po letu izdaje po posameznih dravah poimensko predstavljeni najpomembneji dokumenti s
podroja hladnega recikliranja, ki podrobneje obravnavajo to tehnologijo tudi z vidika nartovanja.
Tabela 1: Dostopna tuja tehnina regulativa za podroje hladnega recikliranja
DravaIzdajatelj,
leto izdajeNaslov dokumenta
Nemija Wirtgen, 1998 Wirtgen Cold Recycling Manual, 1. izdaja
Juna Afrika Asphalt Academy, 2002 A guideline for the Design and Construction of Bitumen Emulsion and Foamed Bitumen,1. izdaja
Nemija Wirtgen, 2004 Wirtgen Cold Recycling Manual, 2. izdaja
Nemija FGSV, 2005 Merkblatt fr Kaltrecycling in situ im Straenbau (M KRC)trenutno v reviziji
Juna Afrika Asphalt Academy, 2009A guideline for the Design and Construction of Bitumen Emulsion and Foamed Bitumen,
2. izdaja
Nemija Wirtgen, 2010 Wirtgen Cold Recycling Manual, 3. izdaja
Australia Austroads, 2011 Review of Foamed Bitumen Stabilisation Mix Design Methods
Velika Britanija RSTA, ADEPT, 2012 Code of Practice for In-situ Structural Road Recycling
Hrvaka HAD, 2012Tehniki uvjeti za izradu nosivih slojeva kolnika tehnologijom recikliranja po hladnom
postupku
Nemija Wirtgen, 2012 Wirtgen Cold Recycling Technology, 1. izdaja
6.0 OPIS, UPORABA, PRISTOP K NARTOVANJU
V nadaljevanju prironika se vsebinsko osredotoamo na hladno (in situ) reciklao z uporabo cementa in
penjenega bitumna.
6.1 Opis, uporaba
Uporaba recikliranega asfaltnega granulata je pridobila popularnost z razirjeno uporabo specializiranih
rezkalnih strojev za odstranjevanje asfalta s povrine vozia (asfaltni rezkarji). Asfalt je tako postal eden od
najbolj recikliranih izdelkov na svetu. Podobno se je zgodilo z recikliranjem na licu mesta s penjenim bitumnom,
ko je industrija pred skoraj dvajsetimi leti ponudila posebno opremo za pripravo penjenega bitumna (reciklator).
Ponovno uporabljeni asfaltni granulat se na iroko uporablja po svetu tako v proizvodnji asfalta po vroem
postopku kot v recikliranju na licu mesta po hladnem in vroem postopku. V Sloveniji se ponovno uporabljeni
asfaltni granulat veinoma uporablja v proizvodnji asfalta po vroem postopku z manjimi delei tipino okoli
10 % mase vseh agregatov v zmesi in preteno za manj obremenjene ceste. Uporaba asfaltnega granulata v
recikliranju na licu mesta po hladnem postopku pa hitro naraa zaradi dobrih izkuenj s stabilizacijo s penjenim
bitumnom pri obnovi dravne cestne mree.
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
9/18
Stran 9 od 18
Stabilizacija s penjenim bitumnom je postopek z uporabo meanice vroega bitumna, vode in zrakakot vezivo
obstojeih ali dodanih zrnatih materialov za izvedbo fleksibilne spodnje ali zgornje nosilne plasti vozi ne
konstrukcije. Penjeni bitumen nastane z vbrizgavanjem vode v vro bitumen, pri emer bitumen zapeni.
Fizikalne lastnosti bitumna se v trenutku, ko pride vbrizgana hladna voda v stik z vroim bitumnom, eksplozivno
spremenijo, pri emer se njegov volumen povea za faktor do dvajsetkrat. Nastane para, ki je ujeta v majhnebitumenske mehurke. Bitumenska pena se v priblino v minuti asa porazgubi.
Slika 2: Shematski prikaz postopka penjenja bitumna (Wirtgen Manual)
Proces penjenja se dogaja v ekspanzijski komori, v katero se vbrizgavata bitumen in voda pod visokim
pritiskom. Penjeni bitumen se vgradi v agregat (zmes kamnitih zrn) dokler je e v nestabilnem spenjenem stanju.
Veja kot je prostornina pene, bolja je porazdelitev bitumna po agregatu. Med postopkom meanja pene z
agregatom bitumenski mehurki poijo in se pretvorijo v majhne delce bitumna, ki se porazdelijo po agregatu s
sprijetjem s finejimi delci peska in polnila ter tvorijo t.im. mastiks.
Vlaga v materialu pred dodajanjem penjenega bitumna igra pomembno vlogo v porazdelitvi bitumna med
meanjem. Pri zgoanju se delci bitumna fizino pritisnejo ob veja zrna agregata in tvorijo lokalne
nekontinuirane vezi (ti. tokovno varjenje).
Slika 3: Shematski prikaz obvijanja kamnitih zrn s penjenim bitumnom (Wirtgen Manual)
Obnaanje materiala stabiliziranega s penjenim bitumnom je podobno tistemu nevezanih zrnatih materialov
vendar z izboljano kohezijsko trdnostjo in zmanjano obutljivostjo na vlago. Od asfalta po vroem
postopku se razlikuje po videzu ni rne barve in ni enako lepljiv, ker veja zrna niso obvita z bitumnom.
Bitumen se razporedi med drobnejimi delci agregata le pri temperaturah agregata med 15 C in 25 C, ker imajo
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
10/18
Stran 10 od 18
mehurki pene nizko toplotno energijo, ki zagotavlja adhezijo na fine drobne delce. Dodan nizek dele
aktivnega polnila izbolja vrednost trdnosti, ki jo stabilizirani material obdri v nasienih pogojih in tudi
izboljuje porazdelitev penjenega bitumna zaradi poveanja delea finih delcev.
Z bitumnom stabilizirani materiali se uporabljajo za gradnjo spodnjih nosilnih plasti vozine konstrukcije in jih
je zato treba preplastiti za zaito pred neposrednimi vplivi prometa in okolja. Bitumen s tem zaitimo pred
UV-sevanjem in uinkom staranja zaradi oksidacije ter visokih temperatur, s imer obdri svoje elastine
karakteristike dalje obdobje, e posebej v spodnjem delu relativno debelih plasti, kjer nastajajo natezne
napetosti v vozini konstrukciji zaradi prometne obremenitve.
6.2 Nartovanje sestave stabilizirane zmesi
Nartovanje sestave stabilizirane zmesi reciklirane meanice mora biti zdrueno z nartovanjem vozine
konstrukcije, katero ponuja razline pristope. Najbolj v praksi uveljavljene metode so:
Empirine metode
o kataloki pristop k nartovanju (izbira tipskih paketkov VK za manj obremenjene ceste)
o metoda strukturnih tevil (Slovenija, temelji na AASHTO testu)
o metoda 'inteligentnega' strukturnega tevila (JAR, Pavement Number method)
Analitine metode
o mehanistino nartovanje analiza napetosti in deformacij (Nova Zelandija, Equivalent
granular state; Avstralija, Effective Fatigue Phase)
o metode z uporabo merjenja defleksij vozine konstrukcije
V Sloveniji za dimenzioniranje VK uporabljamo po svetu zelo razirjeno ti. metodo strukturnih tevil, s katero
izraunamo debelinski indeks vozine konstrukcije, ki pa ima doloene pomanjkljivosti.
7.0 OSNOVNI MATERIALI
Materiali, predvideni za stabiliziranje z bitumnom, morajo biti na prvem mestu primerni za tovrstno uporabo. Za
proizvodnjo oz. izvedbo z bitumnom stabiliziranih materialov (v nadaljevanju BSM materialov) se lahko
uporabljajo razline vrste materialov in/ali njihova kombinacija:
vse vrste agregatov,
o
naravni z bolj ali manj zaobljenimi robovi in pridobljeni z izkopi
o drobljeni z ostrimi robovi in konicami ter pridobljeni s predrabljanjem materialov iz naravnih
virov v kamnolomih ali iz stranskih odvzemov ter
o meani agregati
bitumenska veziva,
o penjeni bitumen, bitumenska emulzija
stabilizacijska veziva,
o cement, apno, elektrofiltrski pepel
dodatki za penjenje,
voda.
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
11/18
7.1
Bolj kot
so kateg
delcev la
naslednji
7.2
Razvrstit
bitumno
agregate.
obdelave
procesa
primerno
8.0
Cilj nar
sestavo
odpornos
Nartova
ki naj bi
zamenja
pa o ustr
Laborato
Repreze
sami izv
Kakovost m
mesto v kons
rije material
hko doloim
mi kriteriji:
zrnavostna s
Atterbergove
kalifornijski
odpornosti n
zahteve za g
Klasifikacija
ev BSM mat
, ki sicer sl
S tem je mat
in s tem spr
ekoih labor
sti zagotavlja
NARTOV
tovanja sesta
eanice, ki
t meanice n
nje sestave m
se stabiliziral
i predvidene
zni meanici
rijsko nartov
(1) izvedbo
granulom
prostorni
tativnost odv
dbi, torej z re
ri
terialov
trukciji, kjer
v za agregat
s preiskavo
stava,
meje plasti
indeks nosiln
zaglajevanj
stoto za razli
oz. razvrstit
erialov je na
ni na izvedb
erial okarakte
emenjenimi
atorijskih pr
ja ustreznih
NJE SEST
ve ustrezne
se bo im
trajne defo
eanice se vs
s penjenim bi
a stabilizacij
dveh ali ve
anje sestave
preliminar
etrijske oz.
ske gostote
ema vzorce
zkanjem s po
Odvze
poroeni dele
se posamezen
e glede na ka
metilen mod
osti,
osti CBR,
in obrus (ab
ne primere u
ev materialo
enjena ocen
i povsem en
riziran v nara
izikalnimi in
iskav v sklo
onnih lastn
VE MEAN
eanice je
olj priblial
macijeter na
elej zane z v
tumnom. V p
skega veziva,
rst materialo
eanice v gl
nih oz. s
zrnavostne
ri optimalne
na terenu za
dobnim ali en
vzorcev mate
inih delcev, ods
agregat nah
kovost njiho
ro (MB), sic
azija) in
porabe.
i primernosti
akih zaetnih
vnem stanju,
kemijskimi l
pu nartova
osti meanice
ICE
edno v labo
zahtevanim
pokodbe za
rednotenje
rimeru, da le
, morebitni p
v med seboj.
avnem zajem
tandardnih
sestave reci
deleu vlag
otovimo z e
akim strojem
ialov s terena n
janih na situ 0,
ja, je pome
e sestave. O
r pa so ome
uporabe ma
testnih preis
tak kot je, e
astnostmi. K
ja sestave o
, ki jih le-ta
ratoriju in n
projektiran
radi kodljive
preliminar
ta tehnino n
edhodni obd
naslednje ko
laboratorij
klirane me
e, itd.)
akim naino
.
aj bo REPREZ
75 mm (oz. 0,0
ben njegov v
eno znaaja
njeni materia
erialov za st
avah, ki se
pred izvedbo
sneje se ustr
rednoti e
ora zagotavlj
terenu sest
im lastnosti
ga vpliva vla
ih preiskav
ustreza zaht
lavi material
rake:
skih preis
nice, doloi
obdelave, k
NTATIVEN !
3 mm) naj zna
St
ir oz. izvor.
oz. nekodlji
li definirani
abiliziranje s
uporabljajo z
tehnolokeg
eznost mater
vidika ustr
ati.
aviti tako op
in bo im
e oz. vode.
obstojeega
evam, velja r
a (npr. pobol
av (npr.
tev maksim
ot je predvid
a vsaj 4 % !
an 11 od 18
efinirane
osti finih
skladu z
penjenim
a kamene
postopka
ala preko
eznosti in
imizirano
la visoko
ateriala,
zmisliti o
anju) ali
doloitev
lne suhe
n nato pri
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
12/18
Analize
nezadost
vedno p
mm), ni
dele bitne pa tud
Ustrezno
literaturi.
pri nas
pridoblje
omenjeni
S prenov
tehninih
za mater
obmoji,
penjeneg
Navadnomed 2,0
kakrenk
mestu ve
100. Upo
penjeneg
predhod
glavnih k
Glavni k
zrnavostne
nost oz. po
trebno ree
oli pa ne n
mna v meai vejih delce
st zrnavostn
Od prvih za
Sloveniji o
nih izkuenj
h avtorjev je
ljeno izdajo
smernic (As
iale, namenj
na idealno o
a bitumna ter
(2) Zaetno
karakteri
razpolov
zahtevajo min 3,0 %. Pri
oli nain ogr
dno priporo
raba trih bit
a bitumna v
o dokazati
arakteristik z
rakteristiki,
ekspanzijsk
bitumen raz
predpisani p
in razpolov
(upada) pen
volumna na
sestave re
anjkanje de
ati s predh
raun akti
ici kot finoz.
sestave po
etkov uvelja
irali na mej
roizvajalec s
rikazan na s
irtgenovega
halt Acade
ne stabilizir
moje (mod
na manj ustre
izbiro vrst
tik izbraneg
ni as t1/2ter
eanice, stabioroena je u
ena stabiln
uporaba na
menskih vez
meanico sic
streznost iz
a penjenje.
i definirata k
razmerje E
ril v mea
sodi.
i as t1/2, ki
. Izraunan
olovice njeg
MEJNE
Ex> 10
Ex> 10
prezentativn
ea finih del
dnim dodaj
nega polnil
nati materiali
ojujejo prip
ljanja tehnol
ne krivulje,
trojne oprem
odnji sliki 6.
prironika k
y TG2, 2009
nju s penje
a barva), kat
zno obmoje
in delea
a bitumensk
doloitev opt
lizirane s peoraba mehk
st meanice.
adnih cestog
iv (npr. B 50/
r odsvetuje,
ranega bit
akovost penje
x, ki predstav
ico. V labor
predstavlja
e kot as v
ve prostorni
VREDNOSTI z
t1/2> 6 s
t1/2> 10 s
o odvzetih
cev.Proble
anjem drob
!V splone
, saj razpren
oroene me
okega posto
i sta jih po
Wirtgen let
onec leta 201
) je prenovlj
im bitumno
ere zrnavost
(rdea barva)
stabilizacijs
ega veziva
imalnega del
jenim bitumejih vrst bit
Nasprotno, v
adbenih bitu
70) se zaradi
ni pa prepov
menskega
nja sta:
lja viskozno
atoriju se do
ero stabiln
sekundah, v
e.
ekspanzijsko
(Asphalt Aca
(M KRC, 200
vzorcev n
reevanja
ozrnatih m
grobozrnat
i delci penjen
ne krivulje,
pka hladne r
ala Akeroyd
2004. Diagr
0, ki sloni pr
n tudi diagra
. Njegova
e najbolj ust
.
ega veziva
ri penjenju
ea vode za
nom obiajn
umenskih v
praksi se iz
enskih vezi
slabe kvalite
edana. V te
eziva, ki te
tpenjenega
loi kot stop
sti penjeneg
katerem pe
azmerje Exin r
emy TG2, 2009
5)
terenu n
remajhnega
terialov (np
sestava ma
ega bitumna
podane v
ciklae pa vs
in Hicks le
am, ki zdru
dvsem na dr
m mejnih kri
pecifinost j
ezna za hlad
(doloitev u
ekspanzi
enjenje bitu
delee bituzivbrez boja
raktinih raz
z vrednostj
te penjenja in
primeru je
elji na izpo
itumna in do
nja maksima
bitumna in
a bitumna u
zpolovni as t1/
)
St
ajvekrat i
delea finih
r. peska zrn
erialov zahte
obvijejo pred
tuji strokovn
e do leta 201
a 1988 ter
je mejne kri
ugi izdaji ju
vulj zrnavost
e delitev co
no reciklao
streznosti las
sko razme
mna)
enskega vezni, da bi bil
logov vseeno
penetracije
s tem slabe
potrebno v l
lnjevanju za
loa, kako d
lnega volum
doloa stopnj
pade iz mak
2:
an 12 od 18
kazujejo
delcev je
vosti 0/2
va manji
sem fine,
i tehnini
0, smo se
a podlagi
ulje obeh
noafrikih
e sestave
e na dve
z uporabo
tnosti oz.
je Ex in
iva nekjes tem na
na prvem
ed 70 in
disperzije
boratoriju
tev glede
bro se bo
a pene v
o kolapsa
simalnega
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
13/18
Poleg te
pritiska
dele do
veji eks
pride do
dele do
oba pa
Izbira ak
Aktivna
lastnosti
cemento
lindre.
MPa, v t
v meani
vpliva pr
TEMP
agregat
minimal
TEMPtempera
perature, k
ode je eden
ane vode v p
anziji penje
upadanja raz
dane vode za
orata ustrez
ivnega polnil
polnila so p
stabiliziran
z visokimi
Sloveniji s
ji literatura p
ci na 1 %, (v
edvsem na:
izboljanje ad
izboljanje di
modificiranje
poveanje to
pospeitev st
(3) Optimizi
(4)
Zgoanj
(5) Staranje
pei pri t
preskua
vode 25
vode iz p
Slednje j
posamez
(6) Mehans
preskua
ERATURA AG
omogoa dispe
na temperatura
ERATURA BItura bitumna (1
mijske sesta
lavnih fakto
enjeni bitume
ega bitumna,
olovnega a
penjenje, p
ati minimal
a (hidravlin
o definiciji
meanice,
zaetnimi tr
obiajno od
a je bolj kot
bolj posebni
hezije med bi
sperzije bitu
plastinosti
osti in trdnos
ranja zgoe
ranje sestav
e preskuan
preskuanc
mperaturi 40
cev pa potek
C. Staranje
reskuancev,
e zelo pom
imi delci, da
o testiranje
cev na vod
REGATA: ima
rzijo bitumens
zraka in s tem
UMNA: ima ve60-180 C) ustv
e bitumensk
jev, ki pome
n (ti. voda za
a zaradi obr
. Cilj optimi
i katerem st
im mejnim z
ga veziva) je
vsa tista vez
ar naelom
nostmi (ti. r
loamo za ve
rsta cementa
, a redkih pri
tumnom in a
na v meanic
aravnih mate
ti meanice
e meanice
BSM(izdel
cev(standard
vkot simula
C in 24 h p
a 72 h v pei
preskuancev
ki se odraa
embno, saj
lahko prevza
reskuance
o. Mehansko
POM
moan vpliv na
ega veziva na v
udi agregata vs
lik vpliv na visrja boljo kako
ega veziva
bno vplivaj
penjenje).
tne sorazmer
rane sestave
a tako eksp
ahtevam.
odvisna od
iva, ki imaj
dovoljuje u
apid cement
ziva kot so n
definirana o
merih tudi d
regatom
i
ialov (zmanj
va Marshallo
i zgoevaln
ija pogojev
i konstantni
pri temperat
predstavlja
v postopnem
mora meani
e prometne
, s katerim o
testiranje p
EN TEMPERA
stopnjo obvito
eji ploskvi agr
j T > 10 C.
oznost bitumnvost penjenja.
izvora surov
o na ekspanzi
splonem v
nosti obeh gl
je pri dolo
nzijsko raz
amena upora
o cementitn
porabo vseh
v), apna, ele
izko-hidratac
ejitev maksi
1,5 %). Upo
anje indeksa
vih preskua
i postopek po
a terenu. Sta
emperaturi z
ri 40 C ter 2
ostopno zm
naraanju tl
ca pridobiti
obremenitve.
rednotimo tr
eskuancev
TURE!
ti in s tem tudi
gata), zato se n
ter na kakovos
nafte), veli
jsko razmerj
lja, da pove
vnih parame
ni temperat
erje kot raz
e in lastnost
lastnosti i
vrst cemento
ktrofiltrskih
jski cementi
alnega dovo
raba omenje
plastinosti)
cev z razlin
Marshallu, v
anje suhih pr
aka 25 C, st
4 h v vodi pri
njevanje vl
anih in nate
zadostno to
dnostne kara
se vri tako
na lastnosti me
a terenu pripo
t pene, obiajno
St
kosti pritisk
in razpolov
anje delea v
trov kakovos
uri bitumna
polovni as
i obstojeih
spremenijo
v (razen hitr
pepelov ter
normalne trd
ljenega dele
ih aktivnih p
imi delei bit
endar 2 x 75
eskuancev tr
aranje z vodo
konstantni t
ge zaradi iz
znih trdnosti
gost in koh
teristike in o
na suhih k
anice (vija te
oa izvedba de
pa velja dejstv
an 13 od 18
zraka in
i as tudi
de vodi k
i penjenja
najti tisti
im veja,
aterialov.
kemine
o vezoih
elo mlete
nosti 32,5
a cementa
olnil sicer
mna)
darcev!)
aja 72 h v
nasienih
mperaturi
lapevanja
meanice.
zijo med
utljivost
t vlanih
peratura
, kadar je
, da vija
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
14/18
9.0
Tehnolo
reciklira
obremeni
Naelom
mealne
plasti. N
delovnih
bitumen,
Celoten t
(1)
(2)
(3)
(4)
preskua
medseboj
zadovolji
IZVEDBA
ki postopek
ja in metod
tve, klimatsk
a izbiro vrst
obratu) po
sliki 7 je pr
vozil, ki je
reciklatorja,
Slika 5 :
ehnoloki pos
priprava mat
meanje oz. r
vgrajevanjezgoanje
INIMALNE Z
I
cih, pri em
no razmerje
ti minimalni
hladne recik
e recikliranj
e razmere, las
tehnoloke
ojujejo mo
edstavljen tip
navadno sest
aljarja in gre
elovni niz st
topek je sest
rialov
ecikliranje
HTEVE INDI
TSm 120 kPa
r je poleg ve
(izguba trdn
trdnostnim
ae se izvaj
so doloen
tnosti materi
a postopka
osti procesir
ini recikla
avljen iz pos
derja.
ojev udelee
vljen iz posa
EKTNIH NAT
I
likosti indire
osti ne sme
ahtevam za
a glede na
e tekom faz
lov zgornjeg
ladne recikl
anja material
i delovni niz
ipalca za hi
ih v tehnolo
eznih delov
EZNIH TRDN
Ss 200 kPa
tne natezne
znaati ve
okre in suhe
osamezen sp
e projektiran
ustroja ter v
e (in situ a
a za izdelavo
za izvedbo
ravlino vezi
kem postopk
ih faz, ki si s
(5) nega
(6) pripu
(7)
prepl
STI ZA MOK
TSR
rdnosti (ITS)
ot 40 %), p
preskuance.
ecifien proj
a glede na
odvisnosti od
li in-plant o
s penjenim
ladne recikl
vo, cisterne
hladne in sit
ledijo v nasle
z. staranje
titev promet
stitev z asfal
E IN SUHE P
s
m
ITS
ITS60
St
pomemben
ri tem pa je
ekt. Projektn
priakovane
nosilnosti po
. na licu me
bitumnom st
e potrebnih
za vodo in c
u reciklae
dnjem zapore
nimi plastmi.
ESKUANCE:
an 14 od 18
udi njuno
potrebno
a globina
prometne
dlage.
sta ali na
bilizirane
strojev in
isterne za
dju:
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
15/18
Stran 15 od 18
10.0 KONTROLA
Poleg same izvedbe hladne reciklae sta kljunega pomena za njeno kakovost laboratorijske preiskave ter
notranja kontrola izvedbe samih del. Doloitev ustreznosti obnove nekega pokodovanega cestnega odseka po
postopku hladne reciklae se ugotavlja predhodno na samem terenu s terenskimi in laboratorijskimi preiskavami
obstojeih materialov. Obvezna je priprava delovne sestave oz. recepture, kjer se glede na vrsto, kakovost in
debelino obstojeih pokodovanih materialov doloi ustrezna zrnavostna sestava stabilizacijske meanicein
optimalen tip oz. vrstater tudi koliina stabilizacijskega veziva.
Notranja kontrola izvedbe del zajema kontrolo del na gradbiu in v laboratoriju. Na terenu se preverja
parametre kakovosti, kot so npr.
debelina (po potrebi) dodane plasti zmesi kamnitih zrn,
koliina posipa izbranega hidravlinega veziva,
debelina recikliranega sloja,
irina preklopa med posameznimi vzporednimi delovnimi prehodi reciklae,
vlanost meanice in disperzija bitumenskega veziva (the ball test),
vlanost in stopnja zgoenosti reciklirane meanice,
temperatura bitumna,
karakteristike penjenja bitumna,
odvzem vzorca za izvedbo laboratorijskih kontrolnih preiskav.
Preiskave v laboratorijuzajemajo doloitev trdnostnih karakteristikstabilizacijske meanice:
tlana trdnost,
natezna trdnost,
indirektna natezna trdnost ter
doloitev zrnavostne sestavo reciklirane meanice in
njene zmrzlinske obstojnosti.
Osnovne tehnine zahteve za vgrajeno plastso:
debelina vgrajene reciklae: elena vrednost 10 %,
stopnja zgoenosti:
98 % indirektna natezna trdnost preskuancev po 5 dneh (ITSm 120 kPa, ITSs 200 kPa, TSR 60 %).
M KRC podaja e nekatere dodatne zahteve:
vsebnost votlin 12 %,
nosilnost plasti pred nadgradnjo z asfaltnimi plastmi: Evd 80 MN/m2 oz. Ev2 180 MN/m2
ravnost: max. 1,5 cm na 4 m,
toleranca: elena viina 2 cm,
indirektna natezna trdnost preskuancev po 7 in 28 dnevih ter elastini modul E.
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
16/18
Stran 16 od 18
11.0 ZELENO JAVNO NAROANJE
Zeleno javno naroanje je prvi korak na poti k trajnostnemu javnemu naroanju, kjer bodo odloitve temeljile na
usklajenem okoljskem in ekonomskem vidiku ter na iri drubeni sprejemljivosti. V nartovanje objektov je
potrebno uvesti metode okoljskega vrednotenja gradbenih proizvodov, stavb in objektov ter vzpostaviti
sistematino spremljanje vseh strokov v celotni ivljenjski dobi, vkljuno s stroki vzdrevanja in obnove.
Finanna in posledino gospodarska kriza sta pustili hude posledice v EU gradbenem sektorju, situacija v
Sloveniji pa je e obutno slaba. Izvirni greh sedanjih teav slovenskega gradbenitva, med katerega pritevamo
tudi projektiranje, nadzor nad gradnjo in tehnino svetovanje, je tudi v kriteriju najnije cene, kot sedaj edinemu
merilu pri izboru izvajalca pri javnih naroilih. Zaradi nekonkurennih razpisnih pogojev se je bistveno premalo
pozornosti posvealo tudi raziskavam in razvoju, tako da imamo danes vse manj gradbenih, projektivnih in
ineniring podjetij, ki lahko uspeno nastopajo na domaem in tujih, bolj zahtevnih trgih.
Zeleno javno naroanje je orodje, ki omogoa, da se ob porabi javnih sredstev poleg ekonomskih vidikov
upotevajo tudi okoljski vidiki, s imer se ta javno-finanni instrument uporablja za zasledovanje ciljev okoljske
politike. V Sloveniji se zeleno javno naroanje postopoma uveljavlja z izvajanjem Uredbe o zelenem javnem
naroanju, ki doloa obvezne minimalne okoljske zahteve(t.i. temeljne okoljske zahteve) in priporoila za
vije okoljske standarde (t.i. dodatne okoljske zahteve). Temelji na prironiku Evropske komisije GPP
Training Toolkit.
Uredba o zelenem javnem naroanju trenutno obstaja za 11 skupin predmetov javnega naroanja in doloa
okoljske vidike, ki jih morajo naroniki upotevati pri oddaji javnih naroil ter nain, kako se upotevajo.
Okoljski vidiki se v postopku javnega naroanja vkljuujejo v razpisne dokumentacije, in sicer z opredelitvijopredmeta javnega naroila, tehninih specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, meril za izbor
najugodneje ponudbe in pogodbenih doloil.
Partnerji v projektu ReBirth predlagamo, da se zeleno javno naroanje raziri e na podroje gradnje in
rekonstrukcije cest. Predlagamo dopolnitev Uredbe o zelenem javnem naroanju z dodatno prilogo, katere glavni
cilj je, da se pri vsaki novi gradnji cest ali njeni sanaciji uporabi vsaj 10 % recikliranega materiala oz. povedano
drugae: dele alternativnih materialov glede na projektirano prostornino vgrajenega materiala VK mora znaati
najmanj 10 %.
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
17/18
Stran 17 od 18
ZAKLJUEK
V splonem lahko predpostavimo, da se lastnosti s penjenim bitumnom stabiliziranih meanic pribliujejo
karakteristikam asfaltnih zmesi. V smislu doloanja velikosti modula togosti so tako mnogo blije asfaltnim
zmesem kot nevezanim nosilnim plastem v vozini konstrukciji, pa etudi je njihovo obnaanje konceptualno
zasnovano nekje vmes med njima.
Vozina konstrukcija izvedena z materiali stabiliziranimi z bitumnom, bodisi z bitumensko emulzijo bodisi s
penjenim bitumnom, je okoljsko bolj sprejemljiva in strokovno bolj uinkovita ter ob primerni tehniki izvedbe
zagotavlja dobro obnaanje v dobi eksploatacije. Ocenjuje se, da je trajnostni pristop rekonstrukcije ceste za ca.
10/m3 ceneji od klasinega pristopa, ki utrujenim materialom v obstojei vozini konstrukciji zagotavlja
bolje ali enako funkcionalno obnaanje, kot ob uporabi novih materialov.
V nadaljevanju bi bilo potrebno ojaati medsebojno strokovno sodelovanje med investitorjem, projektantom in
izvajalcem v smislu boljega izkoristka vseh monosti, ki jih ponuja tehnoloki postopek hladne reciklae.Pridobljene veletne praktine izkunje na hladnih reciklaah po vsej Sloveniji (in v tujini) ter v uvodnem delu
nateta tuja tehnina literatura so dobra osnova za izdelavo nujno potrebne nacionalne tehnine regulative
(tehninih specifikacij) s tega podroja.
Tehnine smernice so nastale v okviru projekta ReBirth Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih
odpadkov in njihove uporabe v gradbenitvu ki ga sofinancirajo Evropska komisija (program LIFE+) v
vrednosti 422.772 EUR, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vrednosti 165.454 EUR in partnerji projekta.
Celotna vrednost projekta je 845.543 EUR.as trajanja projekta je 01.10.2011 - 31.12.2014. Venovic o samem
projektu in aktivnostih projekta na strani www.re-birth.eu. Partnerji projekta:
-
7/25/2019 Prirocnik Za Trajnostno Obnovo Konstrukcij
18/18
Stran 18 od 18
VIRI
[1] Coti, Z., Ljubi, A., JurjaviP., 2011. Izhodia za Smernice in tehnine pogoje za hladno reciklao s
penjenim bitumnom. Zbornik referatov 13. Kolokvij o asfaltih in bitumnih. Kranjska Gora, ZAS
Zdruenje asfalterjev Slovenije, str. 138-151.
[2] Ebels, L.J., Jenkins, K. Mix design of bitumen stabilised materials: best practice and considerations for
classification, 2007. Proceedings of the 9th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa
(CAPSA'07), Gaborone, Botswana 2007
[3] Eller, A., Olson, R., 2009. Recycled Pavements Using Foamed Asphalt in Minnesota. MN/RC 2009/09
Minnesota DOT, St. Paul, Minnesota 2009
[4] Eller, A., Olson, R., 2009. Recycled Pavements Using Foamed Asphalt in Minnesota. MN/RC 2009/09
Minnesota DOT, St. Paul, Minnesota 2009
[5] Key characteristics of materials stabilised with foamed bitumen, D. C. Collings, K. J. Jenkins,
Advanced Testing and Characterization of Bituminous Materials, London 2009
[6] Review of Foamed Bitumen Stabilisation Mix Design Methods, Austroads Publication No. AP-
T178/11, Sydney, Australia 2011
[7] Technical Guideline: Bitumen Stabilised Materials, Asphalt Academy, Pretoria 2009
[8] TSC 06.800:2009: Smernice in tehnini pogoji za ponovno uporabo materialov v cestogradnji
Recikliranje, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Slovenija 2009
[9] Uredba o zelenem javnem naroanju, Ur.l. RS, t. 102/2011, 18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013
[10] Wirtgen Cold Recycling Technology Manual, Wirtgen GmbH, Windhagen, Germany 2010
[11] Xu, J., Songchang H., Yongchun Q, .Li F. Impacts of cement content on properties of foamed asphalt
cold recycling mixtures, 2011. 10th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa
(CAPSA'11), South Africa.