PRIROČNIK ZA INŠTRUKTORJEo eurobankovcih in eurokovancih

www.euro.ecb.eu

stran

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

BANKOVCI

Splošne značilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Glavni zaščitni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Dodatni zaščitni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

KOVANCI

Splošne značilnosti in zaščitni elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

SUMLJIVI IN POŠKODOVANI BANKOVCI

Ukrepi ECB in nacionalnih centralnih bank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Vračanje bankovcev v obtok pri profesionalnih uporabnikih gotovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Kaj storiti, če prejmete sumljiv bankovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Kaj storiti z okrnjenimi ali poškodovanimi bankovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

TISKANJE BANKOVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

KONTAKTNI PODATKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

KAZALO

Euro je enotna valuta za večjo skupino držav v Evropski uniji,

ki se imenuje euroobmočje . Za gotovinska plačila na tem

območju euro uporablja več kot 300 milijonov ljudi . Poleg

tega se med 10% in 20% skupne vrednosti vseh eurobankovcev

v obtoku uporablja zunaj euroobmočja . Zaradi pomembnosti

valute in njene velike mednarodne veljave je euro privlačen za ponarejevalce . Čeprav ponarejanje

doslej ni predstavljalo resne grožnje, saj je mogoče pristne bankovce zaradi tehnološko zahtevnih

zaščitnih elementov zlahka razlikovati od ponaredkov, je vseeno potrebna previdnost . Pomembno

je, da blagajniki v bankah, trgovinah, restavracijah in drugih organizacijah, ki poslujejo z gotovino,

natančno poznajo bankovce in kovance enotne evropske valute ter tako preprečijo unovčevanje

ponaredkov .

Ta priročnik je namenjen inštruktorjem blagajnikov . Vsebuje osnovne informacije o likovni podobi

ter o zaščitnih elementih bankovcev in kovancev . Na priloženem CD-ROMu je predstavitev v

programu PowerPoint, ki jo lahko prilagodite potrebam poslušalcev, ter interaktivna predstavitev

zaščitnih elementov bankovcev . Obe aplikaciji je mogoče uporabiti pri urah usposabljanja ali

naložiti na intranet vašega podjetja .

Priročnik predstavlja tudi postopke, s katerimi morajo blagajniki preveriti kakovost bankovcev,

preden jih vrnejo v obtok . Bankovcev slabe kakovosti, npr . takšnih, ki so umazani, se ne sme

vračati v obtok, ampak jih je treba predati najbližji bančni poslovalnici ali neposredno nacionalni

centralni banki . Zaščitne elemente čistih bankovcev je namreč lažje preveriti . V priročniku

je predstavljenih tudi nekaj napotkov o tem, kako ravnati s strankami, ki plačajo s sumljivim

bankovcem .

Z znanjem, ki ga boste posredovali kot inštruktor, boste pomembno prispevali k boju proti

ponarejanju in zagotovili, da euro ostane valuta, ki uživa najširše zaupanje .

UVOD

Dodatne informacije o bankovcih in kovancih lahko dobite pri Evropski

centralni banki ali svoji nacionalni centralni banki. Kontaktni podatki so

na str. 22 in 23 tega priročnika.

4

Antična arhitektura

120 mm x 62 mm sive barve

Gotska arhitektura

133 mm x 72 mm modre barve

Renesančna arhitektura

140 mm x 77 mm oranžne barve

Baročna in rokokojska arhitektura

147 mm x 82 mm zelene barve

Moderna arhitektura 20. stoletja

160 mm x 82 mm vijolične barve

Arhitektura železa in stekla

153 mm x 82 mm rumenorjave barve

Romanska arhitektura

127 mm x 67 mm rdeče barve

5

5

LIKOVNA PODOBA

Sedmerico bankovcev povezuje enotna tema –

»obdobja in slogi v Evropi« . Bankovci (in kovanci) so

zakonito plačilno sredstvo na celotnem euroobmočju .

Na sprednji strani bankovcev so upodobljena okna in

vrata, ki simbolizirajo duha odprtosti in sodelovanja

v Evropi . Dvanajst zvezd Evropske unije predstavlja

dinamiko in složnost sodobne Evrope .

Na hrbtni strani vsakega bankovca je upodobljen

most iz enega od sedmih obdobij v arhitekturni

zgodovini Evrope . Most je prispodoba za tesno

sodelovanje in sporazumevanje med evropskimi

narodi ter med Evropo in ostalim svetom .

BANKOVCI Splošne značilnosti

Willem F . Duisenberg Jean-Claude Trichet

1

23

5

4

1

2

3

4

PODROBNOSTI

Ime valute je izpisano v latinici (EURO) in grški

pisavi (EYPΩ) .

Kratica Evropske centralne banke v petih

različicah – BCE, ECB, EZB, EKT in EKP –

predstavlja 11 uradnih jezikov Evropske unije

ob prvi uvedbi eurobankovcev .

Znak © za zaščito avtorskih pravic .

Zastava Evropske unije .

Podpis predsednika Evropske centralne banke .

Na bankovcih je bodisi podpis Willema F .

Duisenberga, prvega predsednika Evropske

centralne banke, ali Jeana-Clauda Tricheta,

ki ga je nasledil 1 . novembra 2003 . Veljavni

so bankovci z enim ali drugim podpisom .

Reliefne oznake 500 € Reliefne oznake 200 €

6

ZA SLEPE IN SLABOVIDNE

Pri oblikovanju bankovcev je sodelovala tudi Evropska

zveza slepih . Na njen predlog so bili v pomoč slepim

in slabovidnim pri razlikovanju posameznih bankovcev

vključeni štirje elementi . Vsak apoen:

● je drugačne velikosti – večja kot je vrednost, večji

je;

● ima prevladujočo barvo, ki je nasprotna barvi

»sosednjih« bankovcev (npr . bankovec za 10 €

je rdeč, bankovec za 20 € pa moder);

● ima označeno vrednost z velikimi številkami v

krepkem tisku;

● je na nekaterih mestih natisnjen v globokem tisku

(imenovanem tudi intaglio), ki daje reliefni odtis,

zato so ti deli na otip hrapavi .

Na bankovcih za 200 € in 500 € so na robovih

dodatne reliefne oznake, ki jih je mogoče otipati .

KAKO PREPOZNAMO PRISTNE BANKOVCE

S tiskalniki in barvnimi fotokopirnimi stroji je mogoče

izdelati zelo kakovostne tiskovine najrazličnejših vrst .

Zato so bankovci opremljeni z vrsto spodaj opisanih

zaščitnih elementov, ki jih varujejo pred ponarejanjem .

Ti zaščitni elementi omogočajo, da pristne bankovce

prepoznamo brez pretiranega napora . Zelo težko

je izdelati ponaredek, ki bi prepričljivo posnemal vse

zaščitne elemente .

Pri pregledu zaščitnih elementov ne pozabite, da so

lahko ti manj izraziti, če z bankovci slabo ravnamo .

Papir nenamerno opranega bankovca, na primer, se

lahko pod ultravijolično svetilko sveti .

Če želite preveriti, ali je bankovec pristen, ga otipajte,

poglejte in nagibajte .

BANKOVCI Splošne značilnosti

7

● Globoki tisk (intaglio)

● Vodni znak

● Varnostna nit

● Sestavljena številka (imenovana tudi »pregledni motiv«)

● Srebrna folija (hologramski trak oz . hologramski znak)

● Zlatorumen trak in številka spremenljive barve

Bankovci so izdelani z najsodobnejšo tiskarsko tehnologijo . Opremljeni so z več tehnološko zahtevnimi

zaščitnimi elementi, zato jih je mogoče zlahka razlikovati od ponaredkov . Za pregled ne potrebujete posebne

opreme . Zadošča že, da bankovec otipate, pogledate in nagnete .

NAGIBAJTE bankovec in preverite

hologramsko podobo na

srebrni foliji, zlatorumen trak

(na bankovcih za 5 €, 10 € in 20 €)

in številko spremenljive barve

(na bankovcih za 50 €, 100 €,

200 € in 500 €) .

OTIPAJTE bankovec in preverite,

ali je papir čvrst in gladek . Otipajte

reliefni odtis . S prsti pogladite

prednjo stran bankovca – ali ga

narahlo podrgnite z nohtom – in

čutili boste, da je tiskarska barva

na nekaterih mestih gostejša .

POGLEJTE bankovec proti

svetlobi ter preverite vodni znak,

varnostno nit in sestavljeno

številko . Vsi trije zaščitni elementi

so vidni tako s sprednje kot tudi

s hrbtne strani pristnih bankovcev .

Glavni zaščitni elementi

● Vedno preverite več zaščitnih elementov.

● Če kljub temu niste prepričani, bankovec primerjajte z drugim,

za katerega veste, da je pristen.

8

GLOBOKI TISK

Z globokim tiskom (intaglio)

nastane reliefni odtis, ki ga je mogoče

otipati na glavni podobi

in na nekaterih drugih delih na

sprednji strani bankovca .

Na bankovcih za 200 € in 500 € so

ob robovih dodatne reliefne oznake

za slepe in slabovidne (gl . sliko na

strani 6) .

PAPIR BANKOVCA

Papir bankovcev je narejen iz čistega

bombaža . Čist bankovec mora biti

na otip čvrst in gladek (ne mehak ali

voščen) .

BANKOVCI Glavni zaščitni elementi

9

VODNI ZNAK

Vodni znak nastane s spreminjanjem

debeline papirja . Viden postane, če

bankovec pogledate proti svetlobi .

Prehodi med svetlimi in temnimi deli

podobe, ki prikazuje glavni motiv,

so mehki . Če bankovec položite na

temno podlago, svetli deli potemnijo .

Ta učinek je najbolj izrazit pri oznaki

vrednosti bankovca v vodnem znaku .

VARNOSTNA NIT

Varnostna nit je vdelana v papir

bankovca . Če bankovec pogledate

proti svetlobi, postane vidna kot

temen trak . Na njej sta z drobnimi

črkami in številkami izpisani beseda

»EURO« in vrednost bankovca .

SESTAVLJENA ŠTEVILKA

Nepravilni liki, natisnjeni v zgornjem

kotu na obeh straneh bankovca, se

popolnoma prilegajo drug drugemu

in skupaj oblikujejo celotno številko

vrednosti bankovca . Tako sestavljeno

številko lahko vidite, če bankovec

pogledate proti svetlobi .

SESTAVLJENA

ŠTEVILKA

VARNOSTNA

NIT

VODNI ZNAK

10

SREBRN TRAK (HOLOGRAMSKI

TRAK)

Če bankovec za 5 €, 10 € ali 20 €

nagibate, se hologramska podoba

na srebrni foliji spreminja iz oznake

vrednosti v simbol € v mavričnih

barvah in obratno . Drobne številke na

robovih kažejo vrednost bankovca .

SREBRN ZNAK (HOLOGRAMSKI

ZNAK)

Če bankovec za 50 €, 100 €, 200 €

ali 500 € nagibate, se hologramska

podoba na srebrni foliji spreminja iz

oznake vrednosti v okno ali vrata

in obratno . V ozadju se mavrični

koncentrični krogi iz drobnih črk

premikajo iz sredine proti robovom

folije .

PERFORACIJE

Bankovec poglejte proti svetlobi .

Na srebrni foliji boste opazili drobne

luknjice oz . perforacije, ki oblikujejo

simbol € . Vidite lahko tudi drobne

številke, ki kažejo vrednost bankovca .

BANKOVCI Glavni zaščitni elementi

SREBRN ZNAKSREBRN TRAK

ZLATORUMEN TRAK

Če nagibate bankovec za 5 €, 10 €

ali 20 €, bo na hrbtni strani postal

viden svetleč ali zlatorumen trak . Na

njem sta prikazana vrednost bankovca

in simbol € .

ŠTEVILKA SPREMENLJIVE

BARVE

Če nagibate bankovec za 50 €,

100 €, 200 € ali 500 €, bo

številka vrednosti na hrbtni strani

bankovca spreminjala barvo

iz vijolične v olivno zeleno ali

rjavo .

ŠTEVILKA SPREMENLJIVE

BARVE

ZLATORUMEN TRAK

11

12

Dodatne zaščitne elemente je mogoče preveriti

s posebno opremo, kot sta povečevalno steklo in

ultravijolična svetilka .

● Mikrotisk

● Ultravijolične značilnosti (vlaken in tiskarske barve)

MIKROTISK

Na nekaterih delih bankovcev lahko najdete drobne

črke . Tiste z velikostjo 0,8 mm lahko preberete tudi

s prostim očesom . Pisava v velikosti 0,2 mm pa je s

prostim očesom vidna samo kot tanka črta in je brez

povečevalnega stekla ni mogoče prebrati . Kljub temu

je tudi pisava te velikosti na pristnem bankovcu ostra

in jasna (ne zabrisana ali zamegljena) .

1 2

3 4

BANKOVCI Dodatni zaščitni elementi

ULTRAVIJOLIČNE ZNAČILNOSTI (VLAKEN

IN TISKARSKE BARVE)

Pod ultravijolično svetilko preverite naslednje

značilnosti . 1 Papir se ne sveti oz . ne oddaja svetlobe,

je torej »UV-temen« .

2 V papir vdelana vlakna se svetijo v rdeči, modri

ali zeleni barvi .

3 Zastava Evropske unije na sprednji strani

bankovca se sveti v zeleni barvi, zvezde pa

so oranžne . Podpis predsednika ECB se obarva

zeleno . Velike zvezde in krogci v

sredini bankovca se svetijo .

4 Na hrbtni strani se zemljevid, most in številka

vrednosti obarvajo rumeno ali zeleno .

13

SLIKE BANKOVCEV POD ULTRAVIJOLIČNO SVETILKO

14

KOVANCI Splošne značilnosti in zaščitni elementi

Premer: 24,25 mm

Teža: 7,80 g

Oblika: okrogla

Barva: zlata

Sestava: nordijsko zlato

Obod: oblikovan, valovito nazobčan

Premer: 22,25 mm

Teža: 5,74 g

Oblika: španska vrtnica

Barva: zlata

Sestava: nordijsko zlato

Obod: gladek

Premer: 19,75 mm

Teža: 4,10 g

Oblika: okrogla

Barva: zlata

Sestava: nordijsko zlato

Obod: oblikovan, valovito nazobčan

Premer: 25,75 mm

Teža: 8,50 g

Oblika: okrogla

Barva: kolobar: srebrn

jedro: zlato

Sestava:

kolobar: baker-nikelj

triplastno jedro:

nikelj-medenina, nikelj,

nikelj-medenina

Obod: fino nazobčan z napisom

(napis je za vsako državo različen)

Premer: 21,25 mm

Teža: 3,92 g

Oblika: okrogla

Barva: bakrena

Sestava: jeklo, prevlečeno z bakrom

Obod: gladek

Premer: 18,75 mm

Teža: 3,06 g

Oblika: okrogla

Barva: bakrena

Sestava: jeklo, prevlečeno z bakrom

Obod: gladek z zarezo

Premer: 16,25 mm

Teža: 2,30 g

Oblika: okrogla

Barva: bakrena

Sestava: jeklo, prevlečeno z bakrom

Obod: gladek

50 CENTOV

20 CENTOV

10 CENTOV

2€

5 CENTOV

2 CENTA

1 CENT

1€Premer: 23,25 mm

Teža: 7,50 g

Oblika: okrogla

Barva: kolobar: zlat

jedro: srebrno

Sestava:

kolobar: nikelj-medenina

triplastno jedro:

baker-nikelj, nikelj, baker-nikelj

Obod: nazobčan s prekinitvami

15

Kljub različnim nacionalnim stranem

je z vsemi kovanci mogoče plačevati

kjerkoli na euroobmočju.

Obstaja osem različnih kovancev: 1, 2, 5, 10, 20 in

50 centov ter 1 € in 2 € . Med seboj se razlikujejo

po velikosti, teži, kovinski sestavi, barvi in debelini .

Vsak kovanec ima tudi drugačen obod . Zato jih lahko

razlikujejo tudi slepi in slabovidni ljudje .

ENOTNA EVROPSKA STRAN

Na enotni evropski strani kovancev je prikazana

Evropa z dvanajstimi zvezdami Evropske unije .

Zaradi širitve leta 2004 je namesto Evropske unije,

ki je bila prvotno na kovancih za 10, 20 in 50 centov

ter 1 € in 2 €, sedaj upodobljena celotna Evropa .

Kovanci, ki prikazujejo 15-člansko EU, so še naprej

zakonito plačilno sredstvo .

NACIONALNA STRAN

Vsaka država je za »nacionalno« stran kovancev

uporabila drugačen nacionalni simbol ali podobo .

Podrobneje so nacionalne strani predstavljene na

spletnih straneh ECB na naslovu www .euro .ecb .eu .

Manjše število kovancev so izdali tudi Monako, San

Marino in Vatikan . Tudi ti so zakonito plačilno sredstvo

na celotnem euroobmočju, vendar se v obtoku ne

pojavljajo pogosto, saj so zelo iskani med zbiratelji .

ZAŠČITNI ELEMENTI

Kovanca za 1 € in 2 € imata vrsto zaščitnih elementov,

na primer kombinacijo barv – zlate in srebrne – ter

napis na obodu kovanca za 2 €, ki je za vsako državo

različen . Poleg tega so kovanci za 1 € in 2 € zaradi

večplastne sestave in magnetnih lastnosti bolj zanesljivi

pri uporabi v prodajnih avtomatih .

PRILOŽNOSTNI SPOMINSKI KOVANCI

Vsaka država euroobmočja, kot tudi Monako, San

Marino in Vatikan, lahko enkrat na leto izda prilož-

nostni spominski kovanec za 2 € . Ti imajo enake

lastnosti in enako enotno evropsko stran kot običajni

tečajni kovanci za 2 €, na nacionalni strani pa je

upodobljen izbran spominski motiv .

Priložnostni kovanci so zakonito plačilno sredstvo

na celotnem euroobmočju, kar pomeni, da se lahko

uporabljajo – in morajo biti sprejeti – tako kot vsi drugi

kovanci .

ZBIRATELJSKI KOVANCI

Zbirateljski kovanci niso namenjeni obtoku . Zakonito

plačilno sredstvo so samo v državi, ki jih je izdala .

Po podobi in nominalni vrednosti se razlikujejo od

običajnih tečajnih in priložnostnih kovancev, ki se lahko

uporabljajo za plačevanje . Zbirateljski kovanci se po

barvi, premeru ali teži bistveno razlikujejo od tečajnih

in priložnostnih kovancev .

16

Euro je ugledna in stabilna valuta ne le v Evropi, temveč po vsem svetu . Kot tak zbuja nedobrodošlo zanimanje

ponarejevalcev . Čeprav je euro s številnimi zaščitnimi elementi ena najbolje zaščitenih valut na svetu, manjše

število ponaredkov vseeno pride v obtok .

Dejansko število ponarejenih bankovcev, umaknjenih iz obtoka, objavi Evropska centralna banka vsakih šest

mesecev na svoji spletni strani . To predstavlja zelo majhen delež v skupnem številu pristnih bankovcev v obtoku,

zato ni razloga za zaskrbljenost – vseeno pa je treba biti pozoren .

Ponarejeni bankovci se pošljejo v analitski center posamezne države . Če gre za ponaredek nove vrste, ga

slednji posreduje centru za analizo ponaredkov v ECB, ki ga podrobno tehnično analizira in razvrsti glede na

značilnosti . Ustrezni tehnični in statistični podatki se shranijo v osrednji bazi podatkov, ki jo prav tako

upravlja ECB . Že znane ponaredke hranijo posamezne države skupaj z ustreznimi statističnimi podatki, ki so

zabeleženi tudi v osrednji bazi podatkov .

ECB je za pomoč pri preverjanju pristnosti sumljivih bankovcev vzpostavila spletno stran z omejenim dostopom .

Stran (»Euro Check Web Site«) je namenjena organom pregona, f inančnim institucijam in organizacijam, ki se

profesionalno ukvarjajo z obdelavo gotovine . Več informacij je na voljo na https://ecws .ecb .europa .eu .

Postopek je skoraj enak za ponarejene kovance . Države članice so ustanovile evropski analitski center za

kovance s sedežem v Franciji . Tehnični in statistični podatki o ponarejenih kovancih se hranijo v isti bazi kot

podatki o ponarejenih bankovcih . Podatki v tej bazi so na voljo tudi policijskim organom, ki sodelujejo v

boju proti ponarejanju .

SUMLJIVI IN POŠKODOVANI BANKOVCI Ukrepi ECB in nacionalnih centralnih bank

Več informacij o tem, kaj je treba storiti, lahko dobite pri svoji nacionalni centralni banki.

Kontaktni podatki so na str. 22 in 23 tega priročnika.

17

Umazanija po celem bankovcu Na bankovcu so črke, številke ali drugi znaki

Vsaj ena vrsta f izične poškodbe, npr . natrgan rob, luknja, manjkajoči deli ali močno poškodovan zaščitni element

Površina madeža je najmanj 3 mm2

Na delu bankovca ali na celotnem bankovcu je barva obledela, na primer opran bankovec

Deli istega bankovca so zlepljeni z lepilnim trakom ali lepilom

Umazan bankovec Popisan bankovec

Okrnjen bankovec

Popackan bankovec

Razbarvan bankovec Popravljen bankovec

Vse organizacije, katerih dejavnost je ravnanje z gotovino, npr . banke, podjetja za prevoz gotovine ali menjalnice,

so po zakonu dolžne* iz obtoka umakniti vse bankovce in kovance, za katere vejo ali sumijo, da so ponarejeni .

Bankovce in kovance morajo predati pristojnim nacionalnim organom . Če tega ne storijo, so lahko denarno

kaznovane .

Skladno z Okvirom delovanja za recikliranje bankovcev** lahko podjetja v obtok vračajo samo bankovce, ki

so bili preverjeni v skladu z evropskimi standardi . S takšnim preverjanjem pomembno prispevajo k odstranjevanju

ponarejenih, sumljivih, obrabljenih, umazanih ali kako drugače neprimernih bankovcev iz obtoka . Na ta način

zagotavljajo, da so bankovci v obtoku visoke kakovosti . Če organizacije bankovcev izjemoma ne preverjajo v

napravah za obdelavo bankovcev, morajo ročno preveriti pristnost in primernost bankovcev, preden jih preko

okenca vrnejo v obtok .

Spodaj je prikazanih nekaj bankovcev, ki niso primerni za vrnitev v obtok . Takšne bankovce je treba predati

centralni banki .

Vračanje bankovcev v obtok pri profesionalnih uporabnikih gotovine

* V skladu z Uredbo Sveta (ES) št . 1338/2001 z dne 28 . junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem .** Več informacij o Okviru delovanja za recikliranje bankovcev, ki ureja ponovno izdajanje bankovcev v obtok, lahko dobite na spletnih straneh ECB na naslovu www .euro .ecb .eu

v razdelku The €uro .

18

Priporočljivo je, da se že prej seznanite s postopkom, ki se v vašem podjetju uporablja ob prejemu sumljivega

bankovca . Vseeno je spodaj predstavljenih nekaj napotkov, kako ravnati, če prejmete bankovec, ki se vam na

otip ali videz zdi drugačen od pristnih bankovcev .

● Ne pregovarjajte se s stranko.

● Stranki povejte, da se morate na kratko posvetovati z vodjo oddelka ali varnostnikom,

vendar poskrbite, da stranka bankovec ves čas vidi. Tako se boste izognili pritožbam.

● Pustite, da s stranko govori vodja oddelka ali varnostnik.

● Skušajte si čimbolj zapomniti obraz stranke.

● Če je le mogoče, bankovca ne vrnite stranki.

● Če se stranka odpelje z avtom, si zapišite registrsko številko in znamko vozila.

● Obvestite policijo.

● Sumljiv bankovec nemudoma predajte nadrejeni osebi ali varnostniku, ki ga bo

posredoval policiji.

● Ne igrajte heroja – vedno najprej poskrbite za lastno varnost.

Če sumite, da je bankovec ponarejen, ne zaključite transakcije, ampak bankovec zadržite, stranki pa izdajte

potrdilo o prejemu .

Bodite pozorni! Ponarejeni bankovci so popolnoma brez vrednosti .

SUMLJIVI IN POŠKODOVANI BANKOVCIKaj storiti, če prejmete sumljiv bankovec

Nadaljnja uporaba bankovca, za katerega sumite ali veste, da je ponarejen, je kaznivo

dejanje.

19

Centralne banke euroobmočja in številne poslovne banke bodo zamenjale poškodovan ali okrnjen bankovec:

● če prosilec predloži več kot 50 % bankovca,

● če prosilec predloži 50 % ali manj bankovca in ob tem dokaže, da je bil manjkajoči del uničen .

Za zamenjavo poškodovanega ali okrnjenega bankovca mora prosilec predložiti:

● dokazilo o istovetnosti oz . osebni dokument (v primeru dvoma o lastništvu ali pristnosti bankovca),

● pisno obrazložitev, kako je bil bankovec poškodovan oziroma kje se nahajajo manjkajoči deli

bankovca,

● pisno obrazložitev o vrsti madeža, umazanije ali impregnacije, če so na bankovcu madeži ali če je

bankovec umazan ali impregniran .

Podjetje za prevoz gotovine ali banka mora poleg tega predložiti še:

● pisno izjavo z opisom vzroka in vrste nevtralizacije, če so bili predloženi bankovci obarvani (npr . z

rdečo barvo) z aktivirano protiropno napravo .

Kaj storiti s poškodovanimi ali okrnjenimi bankovci*

Več informacij o tem, kaj je treba storiti, lahko dobite pri svoji nacionalni centralni

banki. Kontaktni podatki so na str. 22 in 23 tega priročnika.

* V skladu s Sklepom ECB/2003/4 z dne 20 . marca 2003 o apoenih, specifikaciji, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka .

20

OFSETNI TISK

Pri tem postopku sta sprednja in hrbtna stran bankovca

natisnjeni hkrati . Tiskarske plošče barvo prenesejo na

papir preko vmesnega tiskovnega valja . Z več tiskarskimi

ploščami, na katerih so nanesene različne barve,

ofsetni tisk omogoča izdelavo zelo kakovostnih in zelo

ostrih slik . S tovrstnim tiskom je natisnjeno ozadje na

sprednji strani in vse slike na hrbtni strani bankovcev .

GLOBOKI TISK (INTAGLIO)

Pri globokem tisku se barva vliva v zareze, ki so

vgravirane na tiskarski plošči . Ko plošča pride v stik

s papirjem, se barva pod pritiskom prenese na papir

in tako nastane reliefni odtis . S postopkom intaglio so

natisnjeni samo nekateri elementi na sprednji strani

bankovcev, na primer okna in vrata .

SITOTISK

Pri sitotisku se barva na papir nanaša preko posebnega

sitotiskarskega sita . Na ta način sta natisnjena zlatorumen

trak in številka spremenljive barve .

Pri tiskanju bankovcev se uporabljata dve osnovni tehnologiji: tiskanje v polah in tiskanje v zvitkih . Večina tiskarn,

ki izdeluje eurobankovce, uporablja tehnologijo za tiskanje v polah . Pri tej papir zaporedoma obdela več ločenih

strojev (gl . spodaj), medtem ko pri tiskanju v zvitkih papir teče v neskončnem traku v enem samem stroju,

ki opravi vse postopke .

TISKANJE BANKOVCEV

NANOS SREBRNE FOLIJE

Srebrna folija s hologramom je na bankovec vtisnjena

s tehniko vročega tiska (»hot-stamp«) .

KNJIGOTISK

Serijska številka bankovca je odtisnjena s knjigotiskom,

ki omogoča večji pritisk kot ofsetni tisk .

NADZOR KAKOVOSTI

Pri množični proizvodnji kakovost neogibno nekoliko

niha . Bankovci se zato pred pakiranjem natančno

pregledajo . V mnogih tiskarnah poleg ročnega ali

vizualnega pregleda uporabljajo tudi naprave za

samodejno preverjanje, ki pregledajo vsak bankovec

posebej .

21

KONTAKTNI PODATKI

European Central BankKaiserstraße 2960311 Frankfurt GermanyTel .: +49 69 1344 0 Fax: +49 69 1344 6000info@ecb .europa .euwww .euro .ecb .eu

Nationale Bank van België / Banque Nationale de BelgiqueBerlaimontlaan/Boulevard de Berlaimont 14 1000 Brussel/Bruxelles België/BelgiqueTel ./Tél .: + 32 2 221 45 45Fax: + 32 2 221 30 91cashdepartment@nbb .bewww .nbb .be

Българска народна банка Bulgarian National Bank1, Alexander Battenberg Square 1000 Sofia Bulgaria Tel .: +359 2 91459 Fax: +359 2 9802425 press_office@bnbank .org www .bnb .bg

Česká národní bankaNa Příkopě 28 115 03 Praha 1Česká republikaTel .: +420 800 160 170, +420 224 413 585Fax: +420 224 412 179info@cnb .czwww .cnb .cz

Danmarks NationalbankHavnegade 5 1093 København K DanmarkTlf .: +45 33 63 70 00Fax: +45 33 63 71 03info@nationalbanken .dkwww .nationalbanken .dk

Banco de EspañaDepartamento de Emisión y Caja Centro Nacional de AnálisisAlcalá 48, 28014 Madrid EspañaTel .: +34 91 338 6332/6319 Fax: +34 91 338 6887emisionycaja@bde .eswww .bde .es

Deutsche BundesbankFalschgeldstelleHegelstraße 65 55122 Mainz DeutschlandTel .: + 49 6131 377 4488Fax: + 49 6131 377 4499nccde@bundesbank .dewww .bundesbank .de

Eesti PankEstonia pst 13 15095 Tallinn EestiTel .: +372 66 80 719Fax: +372 66 80 954info@eestipank .eewww .eestipank .info

Central Bank & Financial Services Authority of IrelandPO Box No 61, Sandyford Dublin 16 IrelandTel .: +353 1 2198818Fax: +353 1 2956536nccie@centralbank .iewww .centralbank .ie

Τράπεζα της Ελλάδος Bank of GreeceCash Department341, Messogion Avenue152 31 Halandri GreeceTel .: +30 210 670 9510Fax: +30 210 670 9195Dep .cash@bankofgreece .grwww .bankofgreece .gr

Banque de France31, rue Croix des Petits Champs 75001 Paris FranceTél .: +33 1 42 92 42 92Fax: +33 1 42 92 45 52euro-formation@banque-france .frwww .banque-france .fr

Banca ďItaliavia Nazionale, 91 00184 RomaItaliaTel . +39 06 4792 3782Fax +39 06 4792 3896nccit@bancaditalia .itwww .bancaditalia .it

Κεντρική Τράπεζα της Κύπρου Central Bank of Cyprus80 Kennedy Avenue 1076 Nicosia CyprusTel .: +357 22 71 41 00Fax: +357 22 37 81 53cbcinfo@centralbank .gov .cywww .centralbank .gov .cy

Latvijas BankaK . Valdemāra ielā 2a Rīgā, LV-1050LatvijāTālr .: +371 670 22 300Fakss: +371 670 22 420 info@bank .lvwww .bank .lv

Národná banka SlovenskaImricha Karvaša 1 813 25 Bratislava Slovensko Tel .: +421 2 5787 2713 Fax: +421 2 5787 1170 webmaster@nbs .sk www .nbs .sk

Suomen Pankki – Finlands BankSnellmaninaukio/Snellmansplatsen00170 Helsinki/Helsingfors Suomi/FinlandPuh/Tel .: +358 10 8311Faksi/Fax: +358 9 658424info@bof .f iwww .suomenpankki .f iwww .finlandsbank .fi

Sveriges Riksbank103 37 Stockholm Sverige Tel .: +46 8 787 0000 Fax: +46 8 21 0531 info@riksbank .se www .riksbank .se

Bank of EnglandThreadneedle Street London EC2R 8AHUnited KingdomTel .: +44 20 7601 4878Fax: +44 20 7601 5460enquiries@bankofengland .co .ukwww .bankofengland .co .uk

Oesterreichische NationalbankOtto-Wagner-Platz 3 1090 Wien ÖsterreichTel .: +43 1 404 20 6666 Fax: +43 1 404 20 6698bargeld@oenb .atwww .oenb .at

Narodowy Bank Polskiul . Świętokrzyska 11/21 00-919 Warszawa PolskaTel .: +48 22 653 10 00Fax: +48 22 620 85 18nbp@nbp .plwww .nbp .pl

Banco de PortugalDepartamento de Emissão e Tesouraria, Complexo do Carregado, Apartado 812584-908 Carregado PortugalTel .: +351 263 856 514Fax: +351 263 858 461cncontrafaccoes@bportugal .ptwww .bportugal .pt

Banca Naţională a RomânieiLipscani 25 030031 Bucharest RomâniaTel .: +40 21 307 01 51Fax: +40 21 312 35 66razvan .dumitriu@bnro .rowww .bnro .ro

Banka SlovenijeSlovenska cesta 351000 Ljubljana SlovenijaTel .: +386 1 471 91 00Faks: +386 1 471 97 28ncc-si@bsi .siwww .bsi .si

Lietuvos bankasGedimino pr . 6 01103 Vilnius LietuvaTel . +370 5 268 00 29Faks . +370 5 268 81 24info@lb .ltwww .lb .lt

Banque centrale du Luxembourg2, boulevard Royal 2983 LuxembourgLuxembourgTél .: +352 4774 1Fax: +352 4774 4910info@bcl .luwww .bcl .lu

Magyar Nemzeti Bank 1850 BudapestSzabadság tér 8-9 . MagyarországTel .: +36 1 428 2600Fax: +36 1 428 2569info@mnb .huwww .mnb .hu

Bank Ċentrali ta’ Malta /Central Bank of MaltaPjazza Kastilja, Valletta VLT 1060 MaltaTel .: +356 2550 0000Fax: +356 2550 2500CSU@centralbankmalta .comwww .centralbankmalta .com

De Nederlandsche BankWesteinde 1 Postbus 981000 AB AmsterdamNederlandTel .: 0800-020 10 68 (gratis)Fax: +31 20 524 2500info@dnb .nlwww .dnb .nl

EC

B-SL

© E

vrop

ska

cent

raln

a ba

nka,

201

0 –

ISBN

978

-92-

899-

0141

-3