Pripombe v zvezi s Poslovnikom SvetaPoslovnik ... - Europa · („kmetijstvo in ribištvo“,...

Conseil de l'Union européenneSecrétariat général

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu

PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA IN SVETA

Print PDF

QC-04-15-692-EN-C QC-04-15-692-EN-N

Print PDF

QC-04-15-692-SL-C QC-04-15-692-SL-N

Obvestilo

To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta v zgolj informativne namene. Institucije EU ali države članice zanjo niso odgovorne.

Dodatne informacije o Evropskem svetu in Svetu lahko najdete na spletni strani:www.consilium.europa.euali v službi generalnega sekretariata Sveta za obveščanje javnosti na naslovu:Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 56 50Faks +32 (0)2 281 49 [email protected]/infopublic

Več informacij o Evropski uniji je na voljo na naslovu www.europa.eu.

Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2016

Print QC-04-15-692-SL-CPDF QC-04-15-692-SL-N

© Evropska unija, 2016

Ponovna uporaba je dovoljena ob navedbi vira.

HOW TO OBTAIN EU PUBLICATIONS

Free publications: • one copy:

via EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

• more than one copy or posters/maps: from the European Union’s representations (http://ec.europa.eu/represent_en.htm); from the delegations in non-EU countries (http://eeas.europa.eu/delegations/index_en.htm); by contacting the Europe Direct service (http://europa.eu/europedirect/index_en.htm) or calling 00 800 6 7 8 9 10 11 (freephone number from anywhere in the EU) (*). (*) The information given is free, as are most calls (though some operators, phone boxes or hotels may charge you).

Priced publications: • via EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Notice

This publication is produced by the General Secretariat of the Council and is intended for information purposes only. It does not involve the responsibility of the EU institu-tions or the member states.

For further information on the European Council and the Council, see the website:www.consilium.europa.euor contact the Public Information Service of the General Secretariat of the Council:Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 56 50Fax +32 (0)2 281 49 [email protected]/infopublic

More information on the European Union is available on the internet (www.europa.eu).

Luxembourg: Publications O�ce of the European Union, 2015

Print ISBN 978-92-824-5283-7 doi:10.2860/730537 QC-04-15-219-EN-CPDF ISBN 978-92-824-5272-1 doi:10.2860/10651 QC-04-15-219-EN-N

© European Union, 2015Reuse is authorised provided the source is acknowledged.

© Archives nationales (France); © Photothèque de la Ville de Luxembourg. Photo: Batty Fischer; © Photothèque de la Ville de Luxembourg. Photo: Théo Mey For any reuse of this material, permission must be sought directly from the copyright holder.

Cover page: Jerónimos Monastery in Lisbon, Portugal, on 13 December 2007, the day the Lisbon Treaty was signed there

Printed in in LuxembourgPRINTED ON ECOLOGICAL PAPER

Traités_Test.indd 1-3 23/11/2015 12:23

www.consilium.europa.euVisit our website: Obiščite našo spletno stran:

Marec 2016 | SL | PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 3

VSEBINA

PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

DEL 1 – PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

POGLAVJE I – STRUKTURA SVETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131. Svet kot samostojen pravni subjekt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

2. Sestave Sveta (člen 2 in Priloga I Poslovnika Sveta). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

A – splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

B – sestava za splošne zadeve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

C – sestava za zunanje zadeve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

D – zastopanje držav članic v Svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

3. Coreper, odbori in delovne skupine (člena 19 in 21 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . 17

A – Coreper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

B – odbori, ustanovljeni s Pogodbama ali s strani Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

C – odbori in delovne skupine, ki jih sestavi Coreper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

D – predsedstvo pripravljalnih teles Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

4. Predsedstvo in urejen potek razprav (člen 20 in Priloga V Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . 24

5. Generalni sekretar in generalni sekretariat Sveta (člen 23 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . 25

A – generalni sekretar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

B – generalni sekretariat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

POGLAVJE II – POSTOPKI SVETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291. Načrtovanje dela Sveta (člen 2(6) in (7) Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

2. Sklic in kraj sej (člen 1 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

A – sklic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

B – kraj sej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

3. Dnevni red (člen 3 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

A – priprava začasnega dnevnega reda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

B – sprejetje dokončnega dnevnega reda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

C – struktura in vsebina dnevnega reda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

4. Varovanje poslovne skrivnosti (člena 5 in 6 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

A – udeležba na sejah Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

B – navzočnost na sejah Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

5. Zapisnik (člen 13 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

A – struktura in vsebina zapisnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

B – odobritev zapisnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

4 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA | SL | Marec 2016

6. Dostop javnosti do dokumentov in preglednost (členi 5 do 10 Poslovnika Sveta) . . . . . 40

A – zakonodajna posvetovanja, javna posvetovanja in razprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

B – objava dnevnih redov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

C – objava izidov glasovanja, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik in zapisnikov (člena 7 in 9 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

D – dostop javnosti do dokumentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

7. Pravila o jezikih (člen 14 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

A – pravila o jezikih, ki se uporabljajo za ustanovne pogodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

B – pravila o jezikih, ki se uporabljajo za institucije Evropske unije (uradni jeziki in delovni jeziki) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

C – uporaba dodatnih jezikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

POGLAVJE III – ODLOČANJE V SVETU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 511. Način glasovanja (člen 11 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

A – odločitev o glasovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

B – postopek glasovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

C – nezmožnost sodelovanja pri glasovanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

2. Sklepčnost in prenos glasovalnih pravic (člena 4 in 11 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . 56

A – sklepčnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

B – prenos glasovalnih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

3. Pisni postopek (člen 12 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

A – redni pisni postopek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

B – poenostavljeni pisni postopek („tihi postopek“) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

POGLAVJE IV – AKTI SVETA IN NJIHOVA OBLIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 611. Podpisovanje aktov (člen 15 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

2. Naslov in oblika uredb (del A.1 Priloge VI Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62

3. Struktura uredb (del A.2, 3 in 4 Priloge VI Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

4. Naslov in oblika drugih aktov sekundarne zakonodaje (del B Priloge VI Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

5. Oblika sklepov iz člena 25 PEU (del C Priloge VI Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

6. Atipični akti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

7. Objava aktov v Uradnem listu Evropske unije (člen 17 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . 66

8. Notifikacija in pošiljanje aktov (člen 18 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

POGLAVJE V – DRUGE DOLOČBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 691. Varnost (člen 24 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

2. Depozitar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

3. Zastopanje Sveta pred Evropskim parlamentom (člen 26 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . 70

4. Pošta (člen 28 Poslovnika Sveta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71


DEL 2 – POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

DEL 3 – POSLOVNIK SVETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81PRILOGA I – Seznam sestav Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

PRILOGA II – Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta . . . . . .100

PRILOGA III – Podatki o številu prebivalstva Unije in o številu prebivalstva posameznih držav članic za izvajanje določb glede glasovanja s kvalificirano večino v Svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

PRILOGA IV – Predvidena v členu 16 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .106

PRILOGA V – Metode dela v Svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .108

PRILOGA VI – Določbe o obliki aktov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110


PREDGOVOR

Glavni namen Pripomb v zvezi s Poslovnikom Sveta je pomagati šestmesečnim predsedstvom, članom Sveta in uradnikom generalnega sekretariata Sveta, da lahko uspešno delujejo v pravnem okolju, zlasti ob upoštevanju sprememb na podlagi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

Ta publikacija je bila sestavljena v izključni pristojnosti generalnega sekretariata. Je interni delovni dokument in ni pravno zavezujoč.

Upam, da bo ta vodnik koristen za delegacije in naše kolege v generalnem sekretariatu ter da vsebuje odgovore na številna vprašanja, ki se lahko pojavijo v zvezi z delovanjem Sveta.

Ustrezne službe sekretariata bodo seveda z veseljem posredovale vse dodatne potrebne informacije.

Jeppe Tranholm-Mikkelsen generalni sekretar Svet Evropske unije


DEL 1 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA


UVOD

Poslovnik Sveta je bistven instrument za nemoteno delovanje institucije. V okviru Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: „PEU“) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) Poslovnik Sveta določa vrsto določb, ki urejajo postopke Sveta.

Ta izdaja pripomb o Poslovniku Sveta – kot tudi vse prejšnje izdaje – ni izčrpna niti ne izraža pravnega stališča, vendar služi kot praktični vodnik za člane Sveta in njihove predstavnike. Razdeljena je na pet poglavij:

I. Struktura Sveta

II. Delo Sveta

III. Odločanje v Svetu

IV. Akti Sveta in njihova oblika

V. Druge določbe

Osemindvajset členov Poslovnika Sveta je bilo glede na zadevo združenih v teh pet poglavij. Poslovnik Sveta je v najnovejši različici z dne 1. decembra 20091 naveden v prilogi s posodobljenimi podatki prebivalstva EU za leto 2016.

1 Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).


POGLAVJE I – STRUKTURA SVETA

Čeprav se Svet Evropske unije sestaja v različnih sestavah glede na obravnavano vsebino, je samostojen pravni subjekt. Njegovo delo je pripravljeno v okviru Odbora stalnih predstavnikov držav članic (znanega kot „Coreper“) in specializiranih odborov in delovnih skupin. Svetu, katerega predsednik zagotavlja, da delo poteka nemoteno, pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja.

1 . SVET KOT SAMOSTOJEN PRAVNI SUBJEKT

Poslovnik Sveta se uporablja za sam Svet (tj. na ravni ministrov) in njegova pripravljalna telesa (Coreper, odbore in delovne skupine).

Svet je samostojen pravni subjekt, ki se lahko sestaja v različnih sestavah („kmetijstvo in ribištvo“, „okolje“ itd.) glede na obravnavano vsebino (člen 2(1) Poslovnika Sveta). Specializacija ali področje posameznih sestav (razen sestav „splošne zadeve“ in „zunanje zadeve“, člen 16(6) PEU ter člen 2(2), (4) in (5) Poslovnika Sveta) ni določeno, temveč izhaja iz prakse. Število sestav je bilo v letu 2000 znižano z 22 na 16 in nato v letu 2002 na devet sestav. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe se je število sestav povečalo na deset z razdelitvijo nekdanjega Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v dve sestavi Sveta. Postopek za oblikovanje seznama sestav Sveta, razen Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve, je določen v členu 236 PDEU (glej točko 2.A).

Dejstvo, da je Svet samostojen pravni subjekt, ima tri posledice.

Prvič, pravni akt o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost Unije, lahko uradno sprejmejo vse sestave Sveta. Na primer, sestava Sveta lahko kot točko pod „A“ sprejme besedilo, ki spada na področje druge sestave. Akt Sveta ima enako pravno vrednost ne glede na sestavo, ki ga je sprejela.

Drugič, ker je Svet samostojen pravni subjekt, ni hierarhije med različnimi sestavami Sveta. Vendar je treba poudariti usklajevalno vlogo Sveta za splošne zadeve (glej točko 2.B) in njegovo pristojnost za institucionalne, administrativne in horizontalne zadeve, pa tudi posebno področje Sveta za zunanje zadeve. Naloga slednjega je „oblikovati zunanje delovanje Unije in zagotavljati doslednost ukrepanja Unije v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta“ (glej točko 2.C). Arbitraža je naloga Evropskega sveta, ki v skladu s členom 15(1) PEU „daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje“.

Tretjič, ker je Svet samostojen pravni subjekt, je tudi urad predsedstva Sveta samostojen urad. Zato se pravila, ki se uporabljajo za predsedstvo, uporabljajo tudi za vsako osebo, ki predseduje kateri od sestav Sveta, vključno s sestavo za zunanje zadeve ali, če je to ustrezno, vsako osebo, ki predseduje kateremu od pripravljalnih teles Sveta, razen če je v Poslovniku Sveta določeno drugače (drugi pododstavek člena 1(5) Poslovnika Sveta).


2 . SESTAVE SVETA (ČLEN 2 IN PRILOGA I POSLOVNIKA SVETA)

A – splošnoEvropski svet s kvalificirano večino oblikuje (ali spreminja) seznam sestav, v okviru katerih se sestaja Svet, razen sestav Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve (člen 2(1) Poslovnika Sveta, člen 236 PDEU). V členu 4 Protokola o prehodnih določbah je določeno, da do začetka veljavnosti sklepa Evropskega sveta iz člena 16(6) PEU seznam sestav Sveta oblikuje Svet za splošne zadeve, ki odloča z navadno večino. Ta seznam je bil oblikovan 1. decembra 20092. Spremenjen je bil 16. septembra 20103 in je naveden v Prilogi I k Poslovniku Sveta.

Svet deluje v naslednjih desetih sestavah:

1. splošne zadeve;

2. zunanje zadeve4;

3. ekonomske in finančne zadeve5;

4. pravosodje in notranje zadeve6;

5. zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov;

6. konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje)7,

7. promet, telekomunikacije in energija;

8. kmetijstvo in ribištvo;

9. okolje;

10. izobraževanje, mladina, kultura in šport8.

Skupne seje dveh ali več sestav Sveta (seje „jumbo“) so zdaj redkost. Vendar pa lahko v isti sestavi Sveta sodeluje več kot en minister. V tem primeru bi moralo predsedstvo razprave v Svetu organizirati z združitvijo povezanih točk dnevnega reda, da bi vsak član zadevnega Sveta lažje sodeloval.

Pogosto se zgodi, da člani Sveta svoje razprave nadaljujejo ob obrokih, pripravljenih za seje Sveta, vendar je treba poudariti, da taki dogodki niso del uradnih sej Sveta, zato morajo biti morebitne dosežene odločitve ali sklepi sprejeti na uradni seji.

Nenazadnje so neuradna srečanja ministrov, ki jih organizira vsako predsedstvo Sveta, postala stalna praksa. Takšna srečanja niso seje Sveta in ne morejo nadomestiti dejavnosti Sveta. Cilj teh neformalnih srečanj je omogočiti skupen razmislek in čim bolj svobodno izmenjavo mnenj o splošnih temah. Ta srečanja so zunaj

2 Sklep Sveta (splošne zadeve) 2009/878/EU z dne 1. decembra 2009 o določitvi seznama sestav Sveta, poleg tistih iz drugega in tretjega pododstavka člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji (UL L 315, 2.12.2009, str. 46).

3 Sklep Evropskega sveta 2010/594/EU z dne 16. septembra 2010 o spremembi seznama sestav Sveta (UL L 263, 6.10.2010, str. 12).

4 Vključno z evropsko varnostno in obrambno politiko ter razvojnim sodelovanjem.

5 Vključno s proračunom.

6 Vključno s civilno zaščito.

7 Vključno s turizmom.

8 Vključno z avdiovizualnimi zadevami.


okvira in postopkovnih pravil, določenih v Pogodbah, in zanje se Poslovnik Sveta ne uporablja. Da bi ohranili neformalni značaj teh sestankov, je bilo na zasedanju Evropskega sveta 10. in 11. decembra 1999 v Helsinkih dogovorjeno, da se zanje ne določi dnevni red niti se pred srečanjem ali po njem ne oblikujejo dokumenti ali pripravijo sklepi ali uradne odločitve. V morebitnih sporočilih za javnost je treba jasno navesti neuradni značaj teh srečanj. Dogovorjeno je bilo tudi, da se število neformalnih ministrskih srečanj omeji na pet srečanj v času vsakega predsedstva9.

B – sestava za splošne zadeveSvet za splošne zadeve izvede pripravo srečanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepe, sprejete na teh srečanjih, skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisije (drugi pododstavek člena 16(6) PEU), vključno z usklajevanjem vsega pripravljalnega dela, splošnim usklajevanjem politik, institucionalnih in administrativnih vprašanj, horizontalnih zadev, ki zadevajo več kot eno politiko Unije, kot sta večletni finančni okvir in širitev, ter vseh zadev, ki jih pošlje Evropski svet, ob upoštevanju pravil delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU). Prav tako zagotavlja doslednost pri delu različnih sestav Sveta v sodelovanju s Komisijo (člen 2(2) Poslovnika Sveta).

Postopek priprave Evropskega sveta je določen v členu 3 Poslovnika Evropskega sveta (člen 2(3) Poslovnika Sveta). Predsednik Evropskega sveta vsaj štiri tedne pred vsakim rednim zasedanjem Evropskega sveta pripravi obrazložen osnutek dnevnega reda v tesnem sodelovanju z državo članico, ki predseduje Svetu, in s predsednikom Komisije ter ga posreduje Svetu za splošne zadeve. Svet za splošne zadeve razpravlja o osnutku smernic za sklepe Evropskega sveta, osnutku sklepov in osnutku odločitev Evropskega sveta, ki jih je pripravil predsednik Evropskega sveta, ponovno v tesnem sodelovanju kot za obrazloženi osnutek dnevnega reda. Svet za splošne zadeve ima v petih dneh pred zasedanjem Evropskega sveta tudi končno pripravljalno sejo, po kateri predsednik Evropskega sveta pripravi začasni dnevni red. Pozneje se točke lahko dodajajo le s soglasjem vseh delegacij. Za zagotovitev najboljše možne priprave dela Evropskega sveta se med končno pripravljalno sejo Sveta za splošne zadeve in zasedanjem Evropskega sveta ne sestane nobena druga sestava Sveta niti pripravljalni odbor Sveta, da bi razpravljali o zadevi, predloženi Evropskemu svetu, razen v primeru nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki. Zato morajo druge sestave Sveta Svetu za splošne zadeve predložiti svoje prispevke k delu Evropskega sveta vsaj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta. Dokončni dnevni red se sprejme na začetku zasedanja Evropskega sveta.

C – sestava za zunanje zadeveSvet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta določa zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost tega ukrepanja (člen 16(6) PEU in člen 2(5) Poslovnika Sveta). Odgovoren je za zunanje delovanje Evropske unije glede skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, skupne trgovinske politike ter razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (člen 2(5) Poslovnika Sveta).

9 Glej oddelek E sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta decembra 1999 v Helsinkih: „Neformalna srečanja ministrov (..) niso seje Sveta in ne morejo nadomestiti običajnih dejavnosti Sveta. (..) med posameznim predsedovanjem je največ pet neformalnih ministrskih srečanj“.


Sestavi Sveta za zunanje zadeve predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik). Vendar lahko visokega predstavnika nadomesti član Sveta za zunanje zadeve, ki zastopa državo članico, ki predseduje Svetu (drugi pododstavek člena 2(5) Poslovnika Sveta). To se običajno zgodi, kadar se skliče Svet, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike10.

D – zastopanje držav članic v SvetuSkladno s Prilogo I k Poslovniku Sveta se „vsaka država članica v skladu s členom 16(2) PEU sama odloči, kako bo zastopana v Svetu“.

V členu 16(2) PEU je določeno, da „Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice“. Iz tega najprej sledi, da mora vsako državo članico zastopati član vlade (minister ali državni sekretar). Iz besedila te določbe prav tako izhaja, da zvezne ali decentralizirane države članice lahko zastopajo tudi člani regionalnih vlad, pod pogojem, da lahko „prevzemajo obveznosti v imenu vlade [zadevne] države članice“, in sicer zvezne ali centralne vlade.

Vsak član Sveta lahko brez poseganja v člen 16(2) PEU in pravila glede sklepčnosti (glej točko 2.A poglavja III) sestavi svojo delegacijo na način, ki se mu zdi najustreznejši11. Lahko ga spremljajo uradniki, ki mu pomagajo. Opozoriti je treba, da na podlagi sistema pogodb, predvsem iz člena 16 PEU, izhaja, da vlade držav članic Sveta zastopajo državljani zadevne države članice, v vsakem primeru pa državljan ene od držav članic Evropske unije. Zato bi bilo treba prisotnost državljana tretje države kot člana delegacije člana Sveta na seji Sveta izključiti, saj bi jo drugi člani Sveta lahko razumeli kot dejavnik, ki bi lahko vplival na avtonomijo odločanja Sveta12.

V členu 5(3) Poslovnika Sveta je določeno, da se imena in nazivi uradnikov, ki so del delegacije člana Sveta, vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu. Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda generalni sekretariat.

Član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, lahko imenuje svojega predstavnika (člen 4 Poslovnika Sveta). V praksi tega člana zastopa stalni predstavnik ali njegov namestnik. Vendar predstavnik nima glasovalne pravice, ki jo lahko uveljavlja le član Sveta. V skladu z besedilom člena 239 PDEU, ki se ponovi v členu 11(3) Poslovnika Sveta, se „pri glasovanju lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov“ (znano tudi kot „prenos glasovalnih pravic“; glej točko 2.B poglavja III). Če člana Sveta zastopa oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za opredelitev „člana Sveta“ v smislu člena 16(2) PEU, ta predstavnik ni vključen v preverjanje sklepčnosti.

10 Glej izjavo (a) glede drugega pododstavka člena 2(5) Poslovnika Sveta, v kateri je navedeno: „Ko se skliče Svet za zunanje zadeve, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike, se njegov predsednik nadomesti s šestmesečnim predsedstvom, kakor določa drugi pododstavek člena 2(5).“

11 Svet lahko v skladu s členom 5(3) Poslovnika Sveta določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo v sejni sobi Sveta.

12 To vprašanje se razlikuje od vprašanja, ki zadeva dogovore za prisotnost predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri kateri koli celotni seji Sveta ali njenem delu (glej točko 4.B poglavja II).


3 . COREPER, ODBORI IN DELOVNE SKUPINE (ČLENA 19 IN 21 POSLOVNIKA SVETA)

A – CoreperKot nakazuje njegovo ime, Coreper sestavljajo stalni predstavniki vlad držav članic Evropske unije. V Lizbonski pogodbi je bil v členu 16(7) PEU in členu 240(1) PDEU dodan sklic na „vlade“, da bi poudarili, da stalna predstavništva izražajo stališče svoje vlade. Coreper je razdeljen na dva dela: prvi je Coreper (1. del), ki ga sestavljajo namestniki stalnih predstavnikov, drugi pa Coreper (2. del), ki ga sestavljajo stalni predstavniki.

V skladu s členom 19(1) Poslovnika Sveta je Coreper pristojen za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet; zagotavlja doslednost politik in ukrepov Unije ter spoštovanje naslednjih načel in pravil:

– načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov;

– pravil, ki določajo pristojnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije;

– proračunskih pravil;

– postopkovnih pravil, pravil v zvezi s preglednostjo in kakovostjo priprave zakonodaje.

V skladu s Pogodbo (zadnji stavek člena 240(1) PDEU) lahko Coreper sprejema naslednje postopkovne sklepe13, če so bile točke, ki se nanje nanašajo, uvrščene na njegov začasni dnevni red najmanj tri delovne dni pred sejo; za vsako odstopanje od tega roka je potrebna soglasna odločitev Coreperja (člen 19(7) Poslovnika Sveta):

– sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu;

– dovoljenje za predložitev kopije ali izpiska iz dokumenta Sveta za uporabo v sodnih postopkih;

– sklep o poteku javne razprave v Svetu oziroma o tem, da določeno posvetovanje Sveta ne bo javno;

– sklep o objavi izidov glasovanja in izjav, vključenih v zapisnik Sveta, v primerih, določenih v členu 9(2) Poslovnika Sveta;

– sklep o uporabi pisnega postopka;

– odobritev ali spremembo zapisnika Sveta;

– sklep, da se besedilo ali akt objavi ali ne objavi v Uradnem listu;

– sklep o posvetovanju z drugo institucijo ali organom, če Pogodbi tega ne zahtevata;

– sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom;

– sklep o podaljšanju rokov iz člena 294(14) PDEU;

– odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu.

13 Sklep predsedstva, da bi bilo treba zadevo po razpravi v Coreperju vrniti delovni skupini, ker na primer še ni pripravljena za predložitev Svetu ali za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, ne pomeni postopkovnega sklepa kot takega, temveč je del osnovne naloge Coreperja, ki je glavno pripravljalno telo Sveta.


Postopkovni sklepi pogosto nimajo določene oblike, razen omembe v povzetku razprav Coreperja. Pismo, ki se pošlje instituciji ali telesu, lahko podpiše predsednik Coreperja.

Coreper (1. del) pripravlja delo šestih sestav Sveta (kmetijstvo in ribištvo; konkurenčnost; promet, telekomunikacije in energija; okolje; izobraževanje, mladina, kultura in šport; zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov). Coreper (2. del) pripravlja delo štirih sestav (splošne zadeve; zunanje zadeve; ekonomske in finančne zadeve; pravosodje in notranje zadeve).

Glavna vloga Coreperja je usklajevati in pripravljati dela različnih sestav Sveta ter poskušati najti dogovor na svoji ravni, ki bo nato predložen v sprejetje Svetu.

V tem okviru Coreper zagotavlja ustrezno predstavitev vsake zadeve Svetu. Ocenjuje različne vidike zadeve, opredeljuje razpoložljive možnosti in pripravlja razprave v Svetu ter po potrebi oblikuje predloge.

Osrednjo vlogo Coreperja ponazarja dejstvo, da mora vse točke na dnevnem redu Sveta predhodno obravnavati Coreper (1. ali 2. del), razen če zaradi nujnosti Svet soglasno odloči, da se bo o zadevi posvetoval brez predhodne obravnave, ali se odloči Coreper sam (z navadno večino), da se vzdrži predhodnega pregleda (člen 19(2) Poslovnika Sveta).

Vendar je treba poudariti, da lahko vsak dogovor, ki ga pripravi Coreper, vedno izpodbija Svet, ki je edini pooblaščen za sprejemanje odločitev. Coreper zato ni niti institucija EU niti organ odločanja, ki bi lahko nadomestil Svet. Sicer so mu podeljena lastna pooblastila (glej zgoraj navedeni seznam postopkovnih sklepov, ki jih lahko sprejme Coreper), vendar lahko doseže veljaven dogovor le na tem omejenem področju. Coreper je pripravljalno telo ali, kot ga je opredelilo Sodišče, „pomožno telo Sveta, za katerega opravlja pripravljalno in izvedbeno delo. Naloga Coreperja, ki izvaja naloge, ki mu jih dodeli Svet, mu ne daje pooblastila za sprejemanje odločitev, ki na podlagi Pogodbe pripada Svetu“14.

Coreperju (2. del) predseduje stalni predstavnik, Coreperju (1. del) pa namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve (člen 19(4) Poslovnika Sveta).

Dnevni red Coreperja je razdeljen na dva dela: I in II. Del I, kot so točke pod „A“ dnevnega reda seje Sveta (glej točko 3 poglavja II), zajema točke, o katerih načeloma ne bi bilo treba razpravljati, del II, kot so točke pod „B“ dnevnega reda seje Sveta, pa zahtevajo razpravo. Če Coreper doseže dogovor o točki iz dela II dnevnega reda, ta točka običajno postane točka pod „A“ na dnevnem redu seje Sveta. Ko so v zvezi s točko rešena vsa odprta vprašanja na ravni delovne skupine, ta točka običajno postane točka pod „I/A“, ki bo na ravni Coreperja ali Sveta obravnavana brez razprave.

Načeloma Coreper zaseda vsak teden. Njegovo delo dan pred sejo pripravijo najožji sodelavci članov Coreperja, ki se sestajajo pod imenom „Skupina Mertens“ za Coreper (1. del) in „Skupina Antici“ za Coreper (2. del). Skupina Antici (poimenovana po svojem prvem predsedniku) je bila ustanovljena leta 1975 za pregled dnevnega reda za Coreper (2. del) ter reševanje tehničnih in organizacijskih

14 Sodba Sodišča z dne 19. marca 1996, Komisija proti Svetu, zadeva C-25/94, ECJ 1966-3 I, točki 26 in 27.


podrobnosti. Skupina Mertens (tudi imenovana po svojem prvem predsedniku) je bila z istim namenom ustanovljena leta 1993. Pripravljalna faza omogoča tudi oblikovanje prvotne zamisli o stališčih, ki jih bodo posamezne delegacije zavzele na seji Coreperja.

B – odbori, ustanovljeni s Pogodbama ali s strani SvetaNa podlagi pogodb ali sklepov Sveta so ustanovljeni nekateri posebni odbori, pristojni za usklajevanje dejavnosti na določenem področju. Vendar ob upoštevanju institucionalne enotnosti, predvidene v preambuli PEU, ti odbori ne posegajo v osrednjo vlogo Coreperja. Vsaka določba Pogodbe o ustanovitvi posameznega tovrstnega odbora izrecno pridržuje uporabo člena 240 PDEU, tj. splošne pristojnosti Coreperja za pripravo dela Sveta. Poročila teh odborov morajo biti na voljo pravočasno pred sejo Coreperja, na kateri bodo obravnavana (člen 21 Poslovnika Sveta).

Ekonomsko-finančni odbor15, določen v členu 134(2) PDEU, je odgovoren za spremljanje gospodarskega in finančnega stanja držav članic in Unije ter redno poročanje o tem Svetu in Komisiji ter pripravljanje mnenj za Svet in Komisijo. Prav tako je brez poseganja v člen 240 PDEU pristojen za prispevek k pripravam dela Sveta na različnih področjih, kot so področja, ki se nanašajo na zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, ali področja, ki zadevajo usklajevanje ekonomskih politik držav članic, in za opravljanje drugih nalog, ki mu jih dodeli Svet. Nazadnje je pristojen za preučitev razmer v zvezi s pretokom kapitala in prostim pretokom plačil. Odbor poleg teh nalog spremlja monetarno in finančno stanje ter splošne plačilne ureditve v državah članicah, za katere velja odstopanje od pravil ekonomske in monetarne unije. Posebna vloga tega odbora je izrecno navedena v opombi pod črto k členu 19 Poslovnika Sveta. Sekretariat tega pripravljalnega telesa Sveta sestavljajo uslužbenci Komisije in ne uslužbenci generalnega sekretariata Sveta, kar je neobičajno.

Odbor za ekonomsko politiko16 prispeva k pripravam dela Sveta z zagotavljanjem ekonomskih analiz, metodoloških mnenj in osnutkov političnih priporočil, zlasti glede strukturnih politik za izboljšanje možnosti za rast in zaposlovanje v Uniji. Pri opravljanju svojih nalog Odbor tesno sodeluje z Ekonomsko-finančnim odborom, kadar poroča Svetu. Tudi tu sekretariat sestavljajo uslužbenci Komisije in ne uslužbenci generalnega sekretariata Sveta.

Posebni odbor za kmetijstvo (POK), ustanovljen maja 1960, je posebej pristojen za pripravo številnih zadev, ki spadajo na področje Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Ta odbor ima zato enako vlogo na področju kmetijstva (razen veterinarskih ukrepov in ukrepov za zdravje rastlin), kot jo ima Coreper na drugih področjih. Predstavlja edino izjemo monopolu, ki ga ima Coreper pri pripravi dela Sveta. Točke, ki jih preuči POK, so zato neposredno uvrščene na dnevni red Sveta za kmetijstvo in ribištvo.

15 Sklep Sveta 1999/8/ES z dne 31. decembra 1998 o sprejetju Statuta Ekonomskega in finančnega odbora (UL L 5, 9.1.1999, str. 71).

16 Sklep Sveta 2000/604/ES z dne 29. septembra 2000 o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (UL L 257, 11.10.2000, str. 28).


Posebni odbor za skupno trgovinsko politiko (imenovan „Odbor za trgovinsko politiko“ iz člena 207 PDEU) je pristojen za pomoč Komisiji, kadar ta po pridobitvi odobritve Sveta vodi pogajanja za sklenitev mednarodnih trgovinskih sporazumov.

Stalni odbor, ustanovljen za krepitev sodelovanja znotraj Unije na področju notranje varnosti (znan kot „COSI“ in vzpostavljen na podlagi člena 71 PDEU), brez poseganja v člen 240 PDEU olajšuje usklajevanje ukrepov držav članic17.

Odbor za zaposlovanje18, ustanovljen v skladu s členom 150 PDEU, je pristojen za spremljanje stanja na področju zaposlovanja in politik zaposlovanja v državah članicah in v Uniji ter brez poseganja v člen 240 PDEU za oblikovanje mnenj. Komisiji je podeljena naloga zagotavljanja ustrezne analitične in organizacijske podpore Odboru. V okviru te naloge eden od uslužbencev Komisije deluje kot sekretar in pomaga Odboru. Glede sklicevanja sestankov se mora Komisija vseeno usklajevati z generalnim sekretariatom Sveta.

Odbor za socialno zaščito19, ustanovljen v skladu s členom 160 PDEU, daje mnenja na zahtevo Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo. Odbor ima nalogo, da spremlja socialne razmere in razvoj politik socialne zaščite v državah članicah in v Uniji, pospešuje izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med državami članicami in s Komisijo ter pripravlja poročila in oblikuje mnenja ali opravlja druga dela na področjih, ki so v njegovi pristojnosti. Tudi tu je naloga Komisije, da zagotavlja ustrezno analitično in organizacijsko podporo za ta odbor. V okviru te naloge eden od uslužbencev Komisije deluje kot sekretar in pomaga Odboru. Glede sklicevanja sestankov se mora Komisija vseeno usklajevati z generalnim sekretariatom Sveta.

Politični in varnostni odbor (PVO) ima v skladu s členom 38 PEU osrednjo vlogo v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), pa tudi v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Opravlja dve nalogi20. Prvič, brez poseganja v člen 240 PDEU spremlja mednarodni položaj na področjih, ki spadajo v skupno zunanjo in varnostno politiko, in prispeva k opredeljevanju politik s tem, da daje mnenja Svetu. Drugič, v okviru odgovornosti Sveta in visokega predstavnika izvaja politični nadzor in strateško vodi operacije za krizno upravljanje iz člena 43 PEU, v tem okviru in kadar ga Svet za to pooblasti, pa lahko sprejme ustrezne odločitve na tem področju. Temu odboru mora v skladu s členom 19(4) Poslovnika Sveta predsedovati predstavnik visokega predstavnika21.

17 Sklep Sveta 2010/131/EU z dne 25. februarja 2010 o ustanovitvi Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (UL L 52, 3.3.2010, str. 50).

18 Sklep Sveta 2015/772/EU z dne 11. maja 2015 o ustanovitvi Odbora za zaposlovanje in razveljavitvi Sklepa 2000/98/ES (UL L 121, 14.5.2015, str. 12).

19 Sklep Sveta 2015/773/EU z dne 11. maja 2015 o ustanovitvi Odbora za socialno zaščito in razveljavitvi Sklepa 2004/689/ES (UL L 121, 14.5.2015, str. 16).

20 V Prilogi k Sklepu Sveta z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Političnega in varnostnega odbora (UL L 27, 30.1.2001, str. 1) so te naloge podrobno opredeljene.

21 To pravilo je določeno v drugem odstavku člena 2 Sklepa Evropskega sveta z dne 1. decembra 2010 o predsedovanju v Svetu (UL L 315, 2.12.2009, str. 50.)


Vojaški odbor Evropske unije (VOEU)22, ki ga sestavljajo načelniki generalnih štabov držav članic, ki jih zastopajo njihovi vojaški predstavniki, je odgovoren za zagotavljanje nasvetov in priporočil PVO o vseh vojaških zadevah v okviru EU. Izvaja vodenje vseh vojaških dejavnosti v okviru EU.

Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM)23 je zadolžen za oblikovanje priporočil in dajanje nasvetov o civilnih vidikih obvladovanja kriznih razmer PVO in drugim ustreznim organom Sveta v skladu z njihovimi ustreznimi področji pristojnosti.

Varnostni odbor24 sestavljajo predstavniki nacionalnih varnostnih organov držav članic, njegovih sej pa se udeležuje tudi predstavnik Komisije in ESZD. Predseduje mu generalni sekretar ali njegov predstavnik, pristojen je za preverjanje in ocenjevanje vseh varnostnih vprašanj v zvezi z delom Sveta, po potrebi pa za Svet pripravlja tudi priporočila.

Nazadnje, Odbor za finančne storitve, ustanovljen februarja 200325, je odgovoren za zagotavljanje nasvetov Svetu in Komisiji o vrsti zadev s področja finančnih trgov. Natančneje je Odbor med drugim odgovoren za pomoč pri opredelitvi srednje- in dolgoročne strategije za zadeve s področja finančnih storitev, zagotavljanje političnih nasvetov ter spremljanje notranjih zadev (npr. enotnega trga, vključno z izvajanjem akcijskega načrta za finančne storitve) in zunanjih zadev (npr. STO).

C – odbori in delovne skupine, ki jih sestavi CoreperZa pomoč pri pripravi dela Sveta lahko Coreper ustanovi odbore ali delovne skupine in opredeli njihove pristojnosti (člen 19(3) Poslovnika Sveta). Te delovne skupine sestavljajo predstavniki iz vseh držav članic. Njihovo delovanje je po potrebi bolj ali manj stalno. Trenutno obstaja približno 150 takih odborov ali delovnih skupin, ki pokrivajo različne dejavnosti Sveta. Generalni sekretariat redno posodablja seznam teh pripravljalnih teles26. Svet in Coreper v skladu s sklepi, sprejetimi na zasedanju Evropskega sveta leta 1999 v Helsinkih, ne ustanavljata novih delovnih skupin na visoki ravni.

Poročila odborov in delovnih skupin Sveta morajo biti pravočasno na voljo za sejo Coreperja, na kateri bodo obravnavana. Predsedstvo je v skladu s členom 21(1) Poslovnika Sveta odgovorno, da skupaj z generalnim sekretariatom organizira seje različnih odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejo Coreperja, na kateri bodo obravnavana. Da bi predsedstvo to storilo, pred začetkom svojega šestmesečnega predsedovanja pripravi časovni razpored sej, ki jih načrtuje za različne delovne skupine in odbore. Ta časovni razpored je treba prilagoditi glede na potek dela. V členu 21 Poslovnika Sveta je določeno, da predsedstvo preloži točke v zvezi z zakonodajnimi akti, glede katerih odbor

22 Sklep Sveta 2001/79/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega odbora Evropske unije (UL L 27, 30.1.2001, str. 4).

23 Sklep Sveta 2000/354/SZVP z dne 22. maja 2000 o vzpostavitvi odbora za nevojaške vidike obvladovanja kriznih razmer (UL L 127, 27.5.2000, str. 1).

24 Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

25 Sklep Sveta 2003/165/ES z dne 18. februarja 2003 o ustanovitvi Odbora za finančne storitve (UL L 67, 12.3.2003, str. 17).

26 Popoln in posodobljen seznam je v dokumentu Sveta št. 10356/15 z dne 28. julija 2015.


ali delovna skupina ni končala obravnave najpozneje pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja, razen če se zaradi nujnih razlogov ne zahteva drugače.

Če delovna skupina doseže dogovor o zadevi, se zadevna točka uvrsti na dnevni red seje Coreperja (kot točka pod „I“), nato pa se običajno uvrsti med točke pod „A“ v zadevnem delu27 dnevnega reda Sveta. Vendar lahko kateri koli član Coreperja ali Sveta ali Komisije ob odobritvi točk pod „I/A“ izrazi mnenje in zaprosi za vključitev izjave v zapisnik Sveta (člen 3(6) Poslovnika Sveta) ali spremeni svoje mnenje in zahteva razpravo ali preložitev zadevne točke.

D – predsedstvo pripravljalnih teles SvetaEvropski svet je 1. decembra 2009 sprejel sklep o predsedovanju v Svetu28, ki je bil izveden s Sklepom Sveta 2009/908/EU29. V skladu s sklepom Evropskega sveta Svetu, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev (t. i. trojka predsedstev). Te skupine so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove raznolikosti in geografskega ravnotežja v Uniji. Vsak član skupine izmenično in za obdobje šestih mesecev predseduje vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Člani skupine pa se lahko med seboj dogovorijo za drugačno ureditev.

Sestava trojke predsedstev in vrstni red, po katerem bodo države članice predsedovale Svetu, sta določena v Sklepu Sveta 2009/908/EU30. Sistem šestmesečnega predsedovanja se je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ohranil. Konkretni izraz trojke predsedstev sta 18-mesečni program in medsebojna pomoč teh predsedstev, kot je zamenjava predsednika, kadar je to potrebno (člen 20(2) Poslovnika Sveta).

Vsem pripravljalnim telesom Sveta predseduje predstavnik države članice, ki predseduje, razen če ni določeno drugače ali če se Svet odloči drugače s kvalificirano večino (člen 19(4) Poslovnika Sveta). Iz tega sledi, da odborom in delovnim skupinam sicer praviloma predseduje predstavnik države članice, ki je na čelu šestmesečnega predsedstva Svetu, vendar lahko Svet v posameznih primerih odloči drugače. Lahko na primer za določeno obdobje prenese predsedovanje odboru ali delovni skupini na predstavnika določene delegacije (ki ga izberejo njegovi kolegi v odboru ali delovni skupini) ali na drugo osebo iz države članice, na primer na člana osebja generalnega sekretariata Sveta.

V zvezi s tem se v skladu s Sklepom Sveta 2009/908 in ob upoštevanju prehodnih ukrepov pripravljalnim telesom Sveta za zunanje zadeve predseduje v skladu s Prilogo II k temu sklepu. Zato mora pripravljalnim telesom za posamezna

27 Začasni dnevni red Sveta je razdeljen na prvi del z naslovom „zakonodajna posvetovanja“ in na drugi del z naslovom „nezakonodajne dejavnosti“. Oba dela sta nadalje razdeljena na dva dela, ki vsebujeta točke pod „A“ oziroma točke pod „B“.

28 UL L 315, 2.12.2009, str. 50.

29 Sklep Sveta št. 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta (UL L 322, 9.12.2009, str. 28).

30 Glej Prilogo I k Sklepu Sveta 2009/908/EU, v kateri je določen vrstni red predsedstev v skupinah po tri države članice.


geografska območja, večini horizontalnim pripravljalnim telesom s področja SZVP in pripravljalnim telesom s področja EVOP (nekdaj VOEU, CIVCOM) predsedovati predstavnik visokega predstavnika.

V Prilogi III k Sklepu iz prejšnjega odstavka je naveden seznam pripravljalnih teles s stalnim predsednikom (npr. Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za ekonomsko politiko, Vojaški odbor itd.), drugim pa predseduje član generalnega sekretariata Sveta (npr. Varnostni odbor, Delovna skupina za kodifikacijo itd.).

Poleg tega lahko v okviru priprav seje sestave Sveta, ki se sestane samo vsake pol leta in katere seja poteka v prvi polovici tega obdobja, sejam teh odborov, ki potekajo tekom predhodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjeni seji Sveta (člen 19(5) Poslovnika Sveta)

Podobno je, če je posamezna zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja: v tem primeru lahko predstavnik države članice, ki predseduje v tem obdobju, v skladu z ureditvijo, o kateri se dogovorita zadevni predsedstvi, že tekom predhodnih šestih mesecev predseduje sejam odborov, kadar ti razpravljajo o tej zadevi (prvi pododstavek člena 19(6) Poslovnika Sveta). To velja, razen če je Svet določil drugačen način predsedovanja.

Poleg tega mora v primeru pregleda proračuna Unije sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, ki obravnava proračunske postavke, predsedovati predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom (drugi pododstavek člena 19(6) Poslovnika Sveta).

Šestmesečnemu predsedstvu brez poseganja v določbe člena 19(4) do (6) Poslovnika Sveta ter v pooblastila in splošno politično odgovornost tega predsedstva pomagajo ostali člani vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4) Poslovnika Sveta ali, kadar je to primerno, predstavnik države članice naslednjega predsedstva. Ta predstavnik ali eden izmed članov skupine trojke predsedstev na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, če in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih administrativnih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu (člen 20(2) Poslovnika Sveta).

Zato bo, kadar predsednik delovne skupine ali odbora ne more predsedovati seji in predsedstvo ne more najti zamenjave ali če šestmesečno predsedstvo ne more zagotoviti predsedujočega za posamezno delovno skupino, v vlogi predsedujočega načeloma nastopil predstavnik enega od treh predsedstev ali naslednjega predsedstva. Cilj je po možnosti zagotoviti neprekinjeno delovanje. Če se predsednik nadomesti z eno od zgoraj omenjenih oseb za šestmesečno obdobje, Svet predsedstvu na začetku šestmesečnega obdobja v skladu s členom 19(4) Poslovnika Sveta potrdi seznam zadevnih delovnih skupin.


4 . PREDSEDSTVO IN UREJEN POTEK RAZPRAV (ČLEN 20 IN PRILOGA V POSLOVNIKA SVETA)

Predsedstvo je odgovorno za ustrezno izvedbo razprav. V ta namen zagotovi, da se Poslovnik Sveta uporablja in da so izpolnjene določbe iz Priloge V v zvezi z delovnimi metodami Sveta; te določbe veljajo za Svet in njegova pripravljalna telesa:

(a) glede priprav na seje (točke od 1 do 5):

– predsedstvo zagotovi, da se zadeva predloži Coreperju le, kadar je smiselno pričakovati, da bo na tej ravni dosežen napredek ali da bodo pojasnjena stališča, in da se zadeva lahko vrne delovni skupini ali odboru le, kadar je to potrebno, z natančno določenimi odprtimi vprašanji;

– predsedstvo sprejme ukrepe, potrebne za pospešitev dela med sejami, na primer z oblikovanjem sporazumnih besedil, posvetovanji o posebnih problemih ali tako, da zaprosi delegacije, naj se na predlog odzovejo v pisni obliki pred naslednjo sejo delovne skupine ali odbora;

– delegacije bi morale po potrebi pred naslednjo sejo v pisni obliki predložiti stališča, ki naj bi jih zagovarjale na tej seji. Kadar to vključuje predloge za spremembo besedil, bi morale delegacije predlagati natančno besedilo. Kadar koli je to mogoče, bi morale delegacije, ki imajo enaka stališča, pisne pripombe predložiti skupaj;

– predsedstvo med pripravo seje Coreperja delegacijam čim prej posreduje vse informacije, potrebne za temeljito pripravo, vključno s tem, kaj pričakuje od razprave o posameznih točkah dnevnega reda. Predsedstvo hkrati po potrebi spodbuja delegacije, da med pripravo seje Coreperja drugim delegacijam posredujejo informacije o stališčih, ki jih bodo zagovarjale v okviru Coreperja. Na tej podlagi predsedstvo dokončno določi dnevni red Coreperja. Po potrebi lahko delovne skupine, ki pripravljajo seje Coreperja, skliče pogosteje;

– Coreper bi se moral izogibati obravnavi zadev, ki so bile obravnavane že na sejah skupine Antici oziroma skupine Mertens, delegacije pa bi morale, če je mogoče, točke pod „Razno“ predložiti na sejah teh skupin in ne na samem Coreperju.

(b) glede poteka sej (točke od 6 do 16):

– nobena točka se ne vključi na dnevni red Sveta le zaradi predstavitve, razen kadar se načrtuje razprava o novih pomembnih pobudah; predsedstvo bi se moralo izogniti vključevanju točk zgolj v informacijske namene na dnevni red seje Coreperja. Takšne informacije naj bi se pošiljale v pisni obliki med pripravo seje Coreperja;

– predsedstvo pri obravnavi posamezne točke lahko omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in odloči, ali bo odprlo dvorano, predvideno za spremljanje seje; lahko določi tudi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih; prav tako lahko razporedi čas, namenjen razpravi o posamezni točki, zlasti tako, da omeji čas za govor udeležencev, in določi vrstni red, po katerem bodo nastopili. Predsedstvo v zvezi s tem na začetku seje navede, koliko časa bo namenilo posamezni točki; izogiba se dolgim uvodom in ponavljanju informacij, ki jih delegacije že poznajo; na začetku razprave o določeni točki delegacijam tudi pove, koliko časa imajo na voljo za svoj prispevek;


– dajanje besede celotnemu omizju ne bi smelo biti dovoljeno; predsedstvo razprave, kolikor je mogoče, usmerja, zlasti tako, da zaprosi delegacije, naj se odzovejo na kompromisna besedila ali posamezne predloge; ob koncu sej ne podaja dolgih povzetkov; delegacije bi se morale izogibati ponavljanju točk, ki so jih predstavili predhodni govorniki, in se vzdržati besede, kadar soglašajo z zadevnim predlogom; v takem primeru se molk šteje kot načelno soglasje;

– predsedstvo lahko zaprosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo (točka (d) drugega pododstavka člena 20(1) Poslovnika Sveta), namesto da izrazijo le svoje nestrinjanje s posameznim predlogom;

– predsedstvo lahko tudi zaprosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o posamezni točki, besedilu ali delu besedila, da izberejo delegacijo, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo.

5 . GENERALNI SEKRETAR IN GENERALNI SEKRETARIAT SVETA (ČLEN 23 POSLOVNIKA SVETA)

Svet za premog in jeklo je na svojem prvem srečanju septembra 1952 ustanovil sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja. Ko sta začeli veljati Rimski pogodbi (EGS in Euratom), je generalni sekretariat ustrezno razširil svoje dejavnosti. Sekretariat in generalni sekretar sta bila tako omenjena v poznejših različicah Poslovnika Sveta, dokler ni bil z Maastrichtsko pogodbo uveden neposreden sklic nanju v PES, nekaj let kasneje pa je bil z Amsterdamsko pogodbo sklic nanju uveden v Pogodbi o Evropski uniji. Generalni sekretar je odgovoren za vodenje generalnega sekretariata, s kvalificirano večino pa ga imenuje Svet (člen 240(2) PDEU). To je navedeno tudi v členu 23(1) Poslovnika Sveta. Načelo enotnega Sveta zato velja tudi za njegov generalni sekretariat, ki pomaga Svetu in njegovim pripravljalnim telesom pri vseh njihovih dejavnostih.

A – generalni sekretarGeneralni sekretar kot vodja generalnega sekretariata pomaga Svetu (člen 240(2) PDEU). Odgovoren je za generalni sekretariat in pod vodstvom Sveta sprejema vse potrebne ukrepe, da zagotovi njegovo nemoteno delovanje.

Generalni sekretar običajno sodeluje na sejah Sveta za splošne zadeve. Njegova naloga je predvsem zagotavljati neprekinjeno delovanje in napredek ter Svetu svetovati pri delu. Odgovoren je tudi za upravljanje generalnega sekretariata.

Generalni sekretariat je v okviru pristojnosti predsedstva in pod njegovim vodstvom tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Predsedstvu pomaga pri iskanju rešitev.

V Poslovniku Sveta je navedenih več drugih nalog generalnega sekretarja, in sicer:

(a) generalni sekretar je depozitar več sporazumov (člen 25 Poslovnika Sveta; glej točko 2 v poglavju V);

(b) generalni sekretar podpisuje zapisnike sej Sveta člen 13(1) Poslovnika Sveta;

(c) generalni sekretar uradno posreduje akte za objavo v Uradnem listu (člen 17 Poslovnika Sveta);


(d) generalni sekretar o nekaterih direktivah, sklepih in priporočilih uradno obvešča naslovnike ter vladam držav članic in Komisiji pošilja overjene kopije direktiv in sklepov Sveta iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU ter priporočil Sveta (člen 18 Poslovnika Sveta);

(e) generalni sekretar vsako leto dovolj zgodaj Svetu predloži osnutek načrta odhodkov Sveta (člen 23(4) Poslovnika Sveta);

(f) generalni sekretar je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz Oddelka II – Evropski svet in Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja teh sredstev. Ta proračunska sredstva izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe (člen 23(5) Poslovnika Sveta). Generalni sekretar torej določi merila, meje in postopke za povračilo stroškov predstavnikov držav članic31.

Generalni sekretar Sveta je tudi generalni sekretar Evropskega sveta. Udeležuje se zasedanj Evropskega sveta in sprejema vse potrebne ukrepe za organizacijo njegovega dela (člen 13 Poslovnika Evropskega sveta.

B – generalni sekretariatV skladu s členom 240(2) PDEU in členom 23(1) Poslovnika Sveta je glavna naloga generalnega sekretariata pomagati Svetu in njegovim pripravljalnim telesom pri vseh njihovih dejavnostih (nedeljivost generalnega sekretariata). Generalni sekretariat je na voljo Svetu, ki odloča o njegovi organizaciji. Je nepristranski in neodvisen od članov Sveta in predsedstva Sveta32. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe pomaga tudi Evropskemu svetu, ki je postal ločena institucija.

Generalni sekretariat Sveta je tako„registrator“ Sveta (priprava zapisnikov, tehnična organizacija in načrtovanje sej, izdelava, prevod in pošiljanje dokumentov ter njihovo arhiviranje) kot tudi njegov svetovalec. Tesno in neprestano je vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Predsedstvu Sveta pomaga pri njegovem delu (člen 23(3) Poslovnika Sveta). Prav tako sprejema obvestila o imenih in nazivih uradnikov, ki spremljajo člane Sveta in Komisije (člen 5(3) Poslovnika Sveta).

Generalni sekretariat, v katerem je zaposlenih približno 3 100 uradnikov in drugih zaposlenih, ki so državljani držav članic EU, je razdeljen na sedem generalnih direktoratov, del njegove strukture pa sta tudi kabinet generalnega sekretarja in pravna služba Sveta.

Pravna služba pomaga Svetu in njegovim pripravljalnim telesom, predsedstvu in generalnemu sekretariatu, da bi zagotovili zakonitost in ustrezno pripravo aktov Sveta. Ima pravico in dolžnost, da ustno ali pisno posreduje, če meni, da je to nujno, in sicer tako na ravni delovnih skupin in odborov kot tudi na ravni

31 Sklep št. 30/2013 generalnega sekretarja Sveta o povračilu potnih stroškov delegatov držav članic.

32 V zvezi s tem glej Izjavo o poslanstvu generalnega sekretariata Sveta: „Generalni sekretariat Sveta kot odprta, učinkovita, neodvisna in stalna evropska javna služba zagotavlja nemoteno delovanje Evropskega sveta in Sveta ter jima nudi vso potrebno pomoč pri izvajanju nalog, ki so jima bile podeljene s Pogodbama, za nadaljnji razvoj Unije. Generalni sekretariat zagotavlja svetovanje in pomoč članom Evropskega sveta in Sveta ter njunima predsednikoma na vseh področjih dejavnosti kot tudi v okviru ministrskih srečanj in medvladnih konferenc“.


Coreperja ali Sveta, tako da daje popolnoma neodvisna mnenja o katerem koli pravnem vprašanju, bodisi na zahtevo Sveta ali na lastno pobudo. Prav tako zastopa Evropski svet in Svet na Sodišču, Splošnem sodišču in Sodišču za uslužbence Evropske unije33. V skladu s členom 22 Poslovnika Sveta in v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti34 je odgovorna tudi za preverjanje kakovosti priprave predlogov in osnutkov pravnih aktov ter oblikovanje predlogov za izboljšanje priprave aktov Sveta in njegovih teles.

Pravna služba ima enake pristojnosti glede Evropskega sveta. Ko je zaprošena, svetuje tudi medvladnim konferencam držav članic.

33 Sklep Evropskega sveta z dne 19. marca 2015 o podelitvi pooblastila za imenovanje zastopnikov za zastopanje Evropskega sveta pred Sodiščem in Sklep Sveta z dne 12. junija 1989 o podelitvi pooblastila za imenovanje zastopnikov za zastopanje Sveta pred Sodiščem.

34 UL C 73, 17.3.1999, str. 1.


POGLAVJE II – POSTOPKI SVETA

1 . NAČRTOVANJE DELA SVETA (ČLEN 2(6) IN (7) POSLOVNIKA SVETA)

Vnaprej določena skupina treh predsedstev pripravi 18-mesečni program dejavnosti Sveta za obdobje, v katerem bodo predsedovala. Osnutek programa pripravijo po ustreznih posvetovanjih in skupaj s predsednikom Sveta za zunanje zadeve, da bi tako upoštevali dejavnosti te sestave Sveta v zadnjem obdobju, ter v tesnem sodelovanju s Komisijo in predsednikom Evropskega sveta.

18-mesečni program vsebuje splošni uvodni razdelek, v katerem je program umeščen v okvir dolgoročnejše strateške usmeritve Evropske unije. Skupina treh predsedstev, zadolžena za pripravo osnutka programa, se v zvezi s tem posvetuje s skupino naslednjih treh predsedstev. V osnutku programa med drugim upoštevajo izide dialoga o političnih prednostnih nalogah za zadevno leto, ki poteka na pobudo Komisije.

Osnutek 18-mesečnega programa najpozneje en mesec pred začetkom zadevnega obdobja kot enoten dokument predložijo v odobritev Svetu za splošne zadeve, ki opravi javno orientacijsko razpravo o programu (člen 8(3) Poslovnika Sveta).

Na podlagi 18-mesečnega programa predsedstvo, ki bo predsedovalo v naslednjem polletju, po posvetovanju s Komisijo pripravi osnutke dnevnih redov sej Sveta, predvidenih za zadevno obdobje, in sicer najpozneje en teden pred njegovim začetkom. Navede jih v enem samem dokumentu, ki se uporablja za vse sestave Sveta. Ta obveznost torej velja za predsednika Sveta za zunanje zadeve (visokega predstavnika) in predsednike vseh drugih sestav Sveta (člen 1(5) Poslovnika Sveta). V tem dokumentu so kot usmeritev navedeni predvideno zakonodajno delo in operativne odločitve. Predsedstvo lahko v navedenem polletju po potrebi predvidi dodatne seje Sveta ali sklene, da predvidene seje ne bo sklical, če se izkaže, da to ni potrebno.

2 . SKLIC IN KRAJ SEJ (ČLEN 1 POSLOVNIKA SVETA)

A – sklicV členu 1(1) Poslovnika Sveta je enako kot v členu 237 PDEU določeno, da se Svet sestane, ko ga na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije skliče predsednik. Predsednik ga mora sklicati, če to zahteva ena od delegacij ali Komisija, vendar ima pri izbiri datuma seje določeno diskrecijsko pravico. Poleg mnenj svojih kolegov mora pri izbiri upoštevati:

– roke, določene v Poslovniku Sveta (člen 3(1) do (3) Poslovnika Sveta);

– dejstvo, da bi lahko bil Svet pravno obvezan, da se sestane ali ukrepa pred določenim datumom (na primer v primeru iz člena 30(2) PEU);

– pravila o sklepčnosti, da Svet lahko glasuje (člen 11(4) Poslovnika Sveta);

– pripravljalno delo Coreperja pred razpravo Sveta (člen 19 Poslovnika Sveta).


Predsedstvo vsaj sedem mesecev pred začetkom zadevnega polletja in po ustreznih posvetovanjih objavi predvidene datume sej za vsako od sestav Sveta. Navede jih v enem dokumentu, ki se uporablja za vse sestave Sveta, pri čemer je treba ponovno poudariti, da ta obveznost velja za predsednika Sveta za zunanje zadeve (visokega predstavnika) in za predsednike vseh drugih sestav Sveta.

Program seveda še ni dokončen in predvidene datume je med predsedovanjem mogoče spremeniti. Predsedstvo, ki bo predsedovalo v zadevnem obdobju, točne datume navede v osnutkih dnevnih redov sej Sveta, predvidenih v naslednjem polletju, te osnutke pa pripravi najpozneje en teden pred začetkom predsedovanja. Predsedstvo lahko po potrebi predvidi dodatne ali prekliče že načrtovane seje.

Kadar je potrebna hitra odločitev na področju zunanjih zadev, lahko predsedstvo skliče izredno sejo Sveta. V členu 30(2) PEU je na primer določeno, da visoki predstavnik na lastno pobudo ali na pobudo države članice skliče izredno sejo Sveta za zunanje zadeve v oseminštiridesetih urah, v najnujnejših primerih pa v krajšem roku.

Posamezno predsedstvo Sveta med predsedovanjem v skladu z uveljavljeno prakso in zgoraj navedenim organizira največ pet neformalnih ministrskih srečanj (poglavje I, točka 2.A).

B – kraj sejV skladu s Protokolom (št. 6) o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije ima Svet sedež v Bruslju, sestaja pa se aprila, junija in oktobra v Luxembourgu. Izjemoma se lahko sestane drugje, če je to potrebno, kar velja zlasti v primeru mednarodnih pogajanj, pri katerih Unija sodeluje. Za takšen primer je v drugem pododstavku člena 1(3) Poslovnika Sveta navedeno, da mora odločitev o tem, da bo seja Sveta potekala drugje, soglasno sprejeti Svet ali Coreper.

3 . DNEVNI RED (ČLEN 3 POSLOVNIKA SVETA)

A – priprava začasnega dnevnega reda

(a) Uvrstitev točk na dnevni red

Za pripravo začasnih dnevnih redov posameznih sej je odgovoren predsednik, ki pri tem upošteva 18-mesečni program Sveta in prošnje članov Sveta ali Komisije za uvrstitev točk na dnevni red. Predsednik tako pripravljen začasni dnevni red pošlje članom Sveta in Komisiji najmanj štirinajst dni pred začetkom seje. Istočasno ga pošlje tudi nacionalnim parlamentom držav članic.

Predsednik mora pri pripravi začasnega dnevnega reda spoštovati različne roke (pri čemer se razume, da je mogoče v primeru, da sta bila upoštevana šestnajst- in štirinajstdnevni rok za uvrstitev točk na začasni dnevni red seje Sveta, zadevne točke uvrstiti na končni dnevni red z navadno večino), natančneje:

– rok šestnajstih dni pred začetkom seje Sveta, v katerem mora prispeti prošnja članov Sveta ali Komisije za uvrstitev točk na začasni dnevni red skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. Predsednik mora ugoditi vsem prošnjam članov Sveta ali Komisije, ki jih generalni sekretariat – z vso pripadajočo dokumentacijo – prejme v roku (člen 3(2) Poslovnika Sveta);


– rok štirinajstih dni pred začetkom seje Sveta, v katerem mora predsedstvo pripraviti začasni dnevni red in ga skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo poslati članom Sveta in Komisiji;

– osemtedenski rok za uvrstitev zakonodajnega akta ali stališča v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku (glej člen 4 Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ter člen 6 Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti) na začasni dnevni red z namenom odločanja o tem aktu ali stališču: to nacionalnim parlamentom omogoča, da izrazijo stališča o vprašanjih, ki so zanje posebej pomembna, ali – kjer se uporablja Protokol št. 2 – pošljejo obrazložena mnenja o tem, ali je osnutek zakonodajnega akta v skladu z načelom subsidiarnosti. Svet tako ne more sprejeti zakonodajnega akta ali stališča v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku, preden bi nacionalni parlamenti imeli možnost preučiti besedilo. Vendar pa lahko Svet v nujnih primerih odstopa od osemtedenskega roka, če o tem odloči v skladu z načinom glasovanja, ki se uporablja za sprejetje zadevnega akta ali stališča, v katerem so ti nujni primeri tudi ustrezno utemeljeni; to osemtedensko obdobje se začne na dan, ko Svet prejme zakonodajni predlog v vseh jezikih (drugi in tretji pododstavek člena 3(3) Poslovnika Sveta). Med uvrstitvijo osnutka zakonodajnega akta na začasni dnevni red in sprejetjem stališča mora preteči deset dni. Odstopanje od tega roka je možno le v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni (tretji pododstavek člena 3(3) Poslovnika Sveta);

– neobvezen enaindvajsetdnevni rok za pošiljanje začasnega dnevnega reda in vseh pripadajočih dokumentov v zvezi s postopki, ki spadajo pod naslov V PDEU (območje svobode, varnosti in pravice), članom Sveta. Ta rok je določen v izjavi Sveta, v kateri je tudi navedeno, da si bo predsednik prizadeval, da bo ta rok načeloma spoštovan35.

Če prošnja za uvrstitev točke na dnevni red ni bila predložena v zgoraj navedenih rokih ali če ni bila pravočasno poslana pripadajoča dokumentacija, je mogoče zadevno točko uvrstiti na začasni dnevni red le, če Svet to soglasno odobri ob sprejemanju dokončnega dnevnega reda na začetku seje (glej točko 3.B.).

(b) Izračun rokov

Pri izračunavanju rokov se smiselno uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov36.

Pri določanju roka se v skladu z drugim pododstavkom člena 3(1) Uredbe št. 1182/71 dan, na katerega poteka seja Sveta, ne šteje v rok, saj je v zadevni določbi navedeno, da, „kadar se rok, določen v dnevih […], začne s trenutkom, ko se zgodi nek dogodek ali se izvrši neko dejanje, velja, da se dan, v katerem se zgodi ta dogodek […], pri računanju zadevnega . ne upošteva“.

Dan, na katerega je točka uvrščena na dnevni red, in dan, na katerega poteka seja Sveta, torej nista všteta v rok. Zato mora na primer štirinajstdnevni rok preteči med tema dvema dogodkoma.

35 Glej izjavo (c) o členu 3 Poslovnika Sveta v opombi 111 (te publikacije) k členu 3 Poslovnika Sveta.

36 UL L 124, 8.6.1971, str. 1.


Primer: kako določiti štirinajstdnevni rok:

Seja Sveta: ponedeljek, 30. november 2015 Iztek štirinajstdnevnega roka: v nedeljo, 29. novembra 2015, ob polnoči Začetek štirinajstdnevnega roka: v ponedeljek, 16. novembra 2015, ob 00.00 Začasni dnevni red je treba poslati najpozneje v nedeljo, 15. novembra 2015, ob polnoči.

(c) Umik točk z dnevnega reda

Točko, uvrščeno na začasni dnevni red v (štirinajst- ali šestnajstdnevnem) roku, je mogoče umakniti samo, če se s tem strinjajo vsi člani Sveta. V nasprotnem primeru bi lahko na primer član Sveta v roku zahteval uvrstitev točke na dnevni red, nato pa svojo zahtevo enostransko umaknil. V takšnem primeru bi bili drugi člani Sveta, ki uvrstitve zadevne točke na dnevni red niso zahtevali, ker je že bila na njem, zaradi tega prikrajšani za pravico, da to storijo, saj ne bi bilo več časa.

V praksi je zadnja priložnost za umik točke z začasnega dnevnega reda zadnja seja Coreperja pred zadevno sejo Sveta. Na tej seji predsednik Coreperja preveri, ali nihče ne nasprotuje umiku določene točke, ki je bila uvrščena na začasni dnevni red Sveta v štirinajst- ali šestnajstdnevnem roku. Če se vsi strinjajo, lahko Coreper točko umakne z začasnega dnevnega reda na seji pred zadevno sejo Sveta.

Druga možnost je, da se Svet ob sprejemanju dokončnega dnevnega reda zadevne seje Sveta z navadno večino odloči, da navedene točke nanj ne bo uvrstil. V tem primeru lahko predsedstvo ob sprejetju ustno predlaga, da se obravnava zadevne točke preloži na eno od prihodnjih sej Sveta. Če se točka nanaša na akt, ki ga je treba nujno sprejeti in ki ga je mogoče sprejeti s kvalificirano ali navadno večino, jo je mogoče ohraniti na začasnem dnevnem redu ali uvrstiti na dokončni dnevni red, tudi če ima katera od delegacij glede tega pridržek. Zadevna delegacija mora v tem primeru pojasniti, ali se bo zaradi pridržka, ki ga ima, vzdržala glasovanja ali pa bo glasovala proti.

Če ne gre za nujen primer, mora predsedstvo z začasnega dnevnega reda umakniti točke o osnutkih zakonodajnih aktov, ki jih Coreper ni v celoti preučil do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta (drugi pododstavek člena 3(5) Poslovnika Sveta).

B – sprejetje dokončnega dnevnega redaSvet sprejme dokončni dnevni red na začetku vsake seje. Pri tem je za točke, ki so bile nanj uvrščene v ustreznih rokih, potrebna navadna večina. Za uvrstitev točk, ki na začasni dnevni red niso bile uvrščene v štirinajst- ali šestnajstdnevnem roku, na dnevni red pa je zahtevano soglasje Sveta (glej zgoraj)37. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v Pogodbah.

37 Opozoriti je treba, da se, kadar točka, ki naj bi bila uvrščena na dnevni red, zadeva odločitev, o kateri nekateri člani Sveta ali Coreperja v skladu s Pogodbama ne smejo glasovati, pri glasovanju o uvrstitvi zadevne točke na dnevni red, ki mora biti sprejeta soglasno, glasovi teh članov ne upoštevajo (točka 1(b) Priloge IV Poslovnika Sveta). Glej točko 1.C poglavja III.


Za uvrstitev točke pod „razno“ je mogoče zaprositi po izteku šestnajst- in štirinajstdnevnega roka, na dnevni red pa jo je mogoče uvrstiti, če je sprejeta z navadno večino, saj naj bi bile takšne točke le informativne in torej ne morejo biti podlaga za sprejemanje odločitev ali izjav za zapisnik. Izogibati bi se bilo treba vsakršni razpravi o takšni točki. Prošnji za uvrstitev točke pod „razno“ je treba priložiti obrazložitveni dokument (člen 3(9) Poslovnika Sveta).

Če pri sprejemanju dokončnega dnevnega reda ena od delegacij ali Komisija nasprotuje ohranitvi točke, ki je bila uvrščena na začasni dnevni red v roku iz člena 3, ta točka ostane na dokončnem dnevnem redu, če zanjo glasuje navadna večina. Če pa rok ni bil spoštovan, je za uvrstitev točke na dokončni dnevni red potrebno soglasje. Če se nasprotuje ohranitvi točke pod „A“, je zadevo mogoče obravnavati kot točko pod „B“, pod pogojem da se Svet odloči, da bo točka ostala na dokončnem dnevnem redu (glej točko 3.C(b)).

Točka pod „A“ se umakne z dokončnega dnevnega reda, če bi stališče v zvezi z njo lahko privedlo do nadaljnje razprave ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija (člen 3(8) Poslovnika Sveta). Vendar pa lahko Svet z navadno večino sklene, da bo točko ohranil na dnevnem redu kot točko pod „A“ ali da jo bo obravnaval kot točko pod „B“.

C – struktura in vsebina dnevnega reda

(a) Zakonodajni in nezakonodajni del

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe imajo seje Sveta, torej tudi dnevni redi, dva dela, del, namenjen posvetovanju o zakonodajnih aktih Unije, in del, namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne (člen 16(8) PEU). Začasni dnevni red ima zato dva dela: enega z naslovom „zakonodajna posvetovanja“, ki je namenjen posvetovanjem o zakonodajnih aktih, in drugega z naslovom „nezakonodajne dejavnosti“, ki je namenjen nezakonodajnim dejavnostim. Točke, uvrščene v en ali drugi del, se nato delijo na točke pod „A“ in točke pod „B“ (člen 3(6) Poslovnika Sveta). V oba dela je mogoče uvrstiti tudi točke pod „razno“, odvisno od tega, ali se nanašajo na zakonodajne akte Unije ali nezakonodajne dejavnosti.

Zakonodajni in nezakonodajni akti so uradno opredeljeni glede na postopek, ki se bo uporabil za njihovo sprejetje. Akti, ki se sprejemajo po (rednem ali posebnem) zakonodajnem postopku, kot je navedeno v pravni podlagi iz Pogodbe, na kateri zadevni akti temeljijo, so torej „zakonodajni akti“. Akti, pri katerih v pravni podlagi ni navedeno, da se zanje uporablja zakonodajni postopek, pa so „nezakonodajni akti“38. To ne pomeni, da slednji nimajo pravnih učinkov, vendar pa za namene razvrstitve aktov na dnevnem redu seje Sveta to ni pomembno. Akt, ki je pravno zavezujoč, vendar ni sprejet po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, določenem v Pogodbi, tako ni „zakonodajni akt“ in ni uvrščen v del dnevnega reda z naslovom „zakonodajna posvetovanja“. Takšen akt bi bilo treba uvrstiti v del z naslovom „nezakonodajne dejavnosti“. V navedeni del je treba uvrstiti tudi akte, katerih pravna podlaga ni izrecno navedena (na primer sklepe Sveta).

38 Glej člen 289(3) PDEU, v katerem je zapisano, da so „pravni akti, sprejeti po zakonodajnem postopku, (..) zakonodajni akti“.


(b) Dela A in B dnevnega reda

Oba dela dnevnega reda, zakonodajni in nezakonodajni, se nadalje delita na točke pod „A“ in točke pod „B“ (drugi pododstavek člena 3(6) Poslovnika Sveta). Točke dnevnega reda pod „A“ so točke, ki jih lahko Svet zaradi predhodnih priprav v okviru Coreperja odobri brez razprave, vendar to ne izključuje možnosti, da kateri koli član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njena izjava vključi v zapisnik. Zadeve, o katerih pa je treba razpravljati, se uvrstijo med točke pod „B“.

Z uporabo točk pod „A“ se je mogoče izogniti temu, da bi na sejah Sveta razpravljali o velikem številu zadev, o katerih je že bil dosežen dogovor in jih torej ni treba posamično obravnavati.

Točke pod „A“ so uvrščene na seznam, ki ga Svet načeloma odobri kot celoto, ponavadi na začetku sestanka. Točke pod „A“ v zakonodajnem delu dnevnega reda sprejme javno. S pravnega vidika se glasuje večkrat, namreč o vsaki točki pod „A“ posebej. Vsaka točka pod „A“ je obravnavana v dopisu, ki se imenuje dopis o točki pod „A“ (ali dopis o točki pod „I/A“, če je Coreper točko odobril brez razprave, na primer, kadar je točka v 1. delu dnevnega reda) ter vsebuje napovedan izid glasovanja in podatek, ali obstaja zahtevana večina, kot je bilo ugotovljeno med Coreperjevo razpravo. S sprejetjem seznama točk pod „A“ so uradno sprejete vse točke na njem, pri čemer so potrjene napovedi glasovanj iz posameznih dopisov o točkah pod „A“. Tako napovedani izid je seveda lahko drugačen, ko člani Sveta sprejmejo točke pod „A“.

Treba pa je poudariti, da se točka pod „A“ umakne z dnevnega reda in torej ne sprejme, če bi stališče v zvezi z njo lahko privedlo do nadaljnje razprave o njej ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija. V takšnem primeru se obravnava točke preloži na eno od naslednjih sej Sveta. Vendar pa lahko Svet z navadno večino odloči drugače39. Zadevna točka je nato na podlagi odločitve navadne večine uvrščena med točke pod „B“ za obravnavo na isti seji. Ta možnost seveda obstaja le, če je bila točka vsaj štirinajst dni pred sejo uvrščena na začasni dnevni red. V nasprotnem primeru, če torej točka pod „A“ ni bila uvrščena na začasni dnevni red vsaj štirinajst dni pred sejo, jo lahko Svet ohrani kot točko pod „B“ za obravnavo na isti seji samo s soglasno odločitvijo40, drugače pa se njena obravnava prestavi na eno od naslednjih sej.

Točko, glede katere je ena od delegacij vložila pridržek, je mogoče uvrstiti kot točko pod „A“ na dnevni red seje Sveta. Če delegacija pridržka, ki ga je vložila, ne umakne pred sejo Sveta, se šteje, da je glasovala proti. Zadevni akt bo nato – če ga je mogoče sprejeti s kvalificirano ali navadno večino – sprejet, če bo dobil

39 Glede možnosti, ki jo ima član Sveta ali Coreperja, da zahteva umik točke pod „A“ z dnevnega reda (člen 3(8)), je treba opozoriti, da se pri tem ne sme sklicevati na to določbo, ko gre za odločitve, o katerih v skladu s Pogodbama ne sme glasovati (Priloga IV, 2(a)). Glej točko 1.C. poglavja III.

40 Opozoriti je treba, da se, kadar točka, ki naj bi v skladu s postopkom iz člena 3(8) Poslovnika Sveta ostala na dnevnem redu, zadeva odločitev, o kateri nekateri člani Sveta ali Coreperja v skladu s Pogodbama ne smejo glasovati, pri glasovanju o ohranitvi zadevne točke na dnevnem redu, ki mora biti sprejeta soglasno, glasovi teh članov ne upoštevajo (točka 1(c) Priloge IV Poslovnika Sveta). Glej točko 1.C. poglavja III.


potrebno število glasov brez odobritve navedene delegacije, vendar pa mora slednja pojasniti, ali se zaradi pridržka vzdrži glasovanja ali glasuje proti. Kadar je potrebno soglasje, je akt mogoče sprejeti le, če se zadevna delegacija vzdrži glasovanja.

(c) Besedilo točk

Kadar je Svetu predložena točka za posvetovanje o predlogu Komisije ali pobudi Komisije ali države članice ali drugega avtorja41, bi moral biti v besedilu točke naveden celoten naslov predloga ali pobude brez kakršnih koli sprememb.

V besedilu točke, ki zadeva sprejetje zakonodajnega akta ali stališča s strani Sveta v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku, bi moral biti naveden celoten naslov dokončno oblikovanega besedila – če so pravniki lingvisti to delo že zaključili –, pred njim pa beseda „osnutek“.

V besedilu točk, ki zadevajo netipične akte42, bi moral biti naveden celoten naslov besedila, ki ga je Coreper predložil Svetu, pred njim pa beseda „osnutek“.

(d) Zvezdice

Na začasnem dnevnem redu so z zvezdico označene točke, glede katerih lahko predsedstvo, član Sveta ali Komisija zahteva glasovanje43. Mednje sodijo netipični akti, kot so izjave Sveta, ki so neločljivo povezane z zavezujočim aktom ali njegovim osnutkom in jih je torej treba sprejeti v skladu z enakim pravilom glasovanja, kot velja pri sprejemanju zadevnega zavezujočega akta.

Točke, glede katerih je mogoče zahtevati glasovanje, morajo biti v določenem roku označene na dnevnem redu (glej točko 3.A). To pomeni, da – če Svet soglasno ne odloči drugače – o točkah, ki so v zadevnem roku sicer bile uvrščene na dnevni red, niso pa bile označene z zvezdico, ni mogoče glasovati.

Zadevne točke je treba označiti z zvezdico, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v Pogodbah44. To je pravna obveznost, določena v členu 3(2) Poslovnika Sveta. Zvezdica ne pomeni, da bo glasovanje dejansko opravljeno, temveč da ta možnost obstaja. S tem naj bi ne le omogočili, da člani Sveta opravijo vse potrebne pripravljalne postopke, in zagotovili, da jih glasovanje ne bi presenetilo, temveč bi tudi omogočili predsedstvu, članom Sveta ali Komisiji, da ugotovijo, glede katerih točk lahko zahtevajo začetek glasovalnega postopka v skladu z drugim pododstavkom člena 11(1) Poslovnika Sveta.

41 To se nanaša na predloge Komisije za pravno zavezujoče akte, tj. uredbe, direktive iz člena 297 PDEU in sklepe, pa tudi na predloge Komisije za nezavezujoče akte, tj. priporočila v smislu člena 288 PDEU. Vključuje tudi pobude Komisije, visokega predstavnika ali držav članic za pravno zavezujoče akte, na primer na podlagi člena 76, člena 215 in člena 218 PDEU ter člena 30 PEU.

42 Resolucije Sveta, resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, sklepi Sveta, priporočila, ki niso zajeta v členu 288 PDEU, pa tudi izjave.

43 V zvezi z glasovanjem glej poglavje III, točki 1 in 2.

44 V skladu z več pravnimi podlagami iz Pogodb je treba kot predpogoj za sprejetje akta pridobiti mnenja Evropskega parlamenta, Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropske centralne banke in/ali Računskega sodišča. Treba je torej preveriti, ali so bila ta obvezna mnenja pravočasno predložena Svetu.


Če točka, uvrščena na vrstni red, pomotoma ni bila označena z zvezdico, lahko član Sveta ali Komisija prosi, da se ta napaka popravi.

(e) Točke o zakonodajnih aktih (avtomatična objava)

Na začasnem dnevnem redu seje Sveta bi bilo treba vse točke, ki se nanašajo na zakonodajne akte, uvrstiti v del z naslovom „zakonodajna posvetovanja“ (člen 3(6) in (7) Poslovnika Sveta). Uvrstitev točke v navedeni del vpliva na preglednost (glej točko 6 spodaj).

Treba je opozoriti, da mora predsedstvo, če ni nujnih razlogov za drugačno ravnanje, brez poseganja v člen 3(3) Poslovnika Sveta z začasnega dnevnega reda umakniti točke o zakonodajnih aktih, ki jih Coreper ni v celoti preučil do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta (drugi pododstavek člena 3(5) Poslovnika Sveta).

(f) Navedbe v zvezi s pravili o preglednosti (za nekatere nezakonodajne akte)

V vseh primerih, ko se Svet prvič posvetuje o novih, pomembnih nezakonodajnih predlogih, ki zadevajo sprejetje pravil, ki so v državah članicah ali za njih pravno zavezujoča, – z izjemo notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (člen 8(1) Poslovnika Sveta), – se pod zadevno točko dnevnega reda seje Sveta navede „javno posvetovanje“. Kateri novi predlogi so pomembni, določi predsedstvo (Svet ali Coreper lahko z navadno večino odloči drugače). Predsedstvo lahko prav tako v posameznih primerih odloči, da bodo nadaljnja posvetovanja Sveta o predlogu odprta za javnost (Svet ali Coreper lahko z navadno večino odloči drugače) (drugi pododstavek člena 8(1)). V začasnem dnevnem redu je treba navesti, kateri člen in odstavek Poslovnika Sveta se uporabljata v takšnem primeru (za to, katere primere zadevajo posamezni odstavki, glej točko 6.A v poglavju II), če je ustrezno, pa tudi, da je javno posvetovanje predlagalo predsedstvo. V skladu s tem je treba v primeru javnih posvetovanj v dnevnem redu navesti naslednje besedilo, kot je ustrezno:

– „javno posvetovanje v skladu s prvim pododstavkom člena 8(1)“;

– „javno posvetovanje v skladu z drugim pododstavkom člena 8(1) (na predlog predsedstva)“

Kadar Svet javno obravnava specifične teme (člen 8(2) Poslovnika Sveta) ali programe in prednostne naloge (člen 8(3) Poslovnika Sveta), se pod zadevno točko dnevnega reda seje Sveta navede „javna razprava“. Razprave o zadevah iz člena 8(3) Poslovnika Sveta morajo biti javne. V dnevnem redu je treba navesti člen, vključno z odstavkom (glej točko 6.A v poglavju II), ki se uporablja v takšnem primeru, če je ustrezno, pa tudi predlog, ki bo podlaga za javno razpravo. V dnevnem redu je treba navesti naslednje besedilo, kot je ustrezno:

– „javna razprava v skladu s členom 8(2) (na predlog predsedstva)“

– „javna razprava v skladu s členom 8(2) (na predlog Komisije)“

– „javna razprava v skladu s členom 8(2) (na predlog delegacije XX)“

– „javna razprava v skladu s členom 8(3)“.


4 . VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI (ČLENA 5 IN 6 POSLOVNIKA SVETA)

A – udeležba na sejah Sveta„Udeležba“ v smislu sprejemanja in oblikovanja odločitev ter vplivanja nanje temelji na članstvu v Svetu, kot je opredeljeno v členu 16(2) PEU: „Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni“. Na sejah Sveta lahko sodelujejo le predstavniki držav članic, ki so načeloma državljani držav članic Evropske unije (glej poglavje I, točko 2.D). To ohranja avtonomijo Sveta pri odločanju.

Podobno je v členu 5 določeno, da seje Sveta, na katerih se ne razpravlja ali glasuje o zakonodajnih aktih, ne smejo biti javne, v členu 6(1) pa je navedeno, da „brez poseganja v člene 7, 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za posvetovanja v Svetu obveznost varovanja poslovne skrivnosti […]“.

Izjeme od pravila, v skladu s katerim lahko na sejah Sveta sodelujejo le predstavnik vlad držav članic, so izrecno navedene v samih Pogodbah45 ali pa implicitno, vendar neizogibno izhajajo iz vloge, dodeljene določeni instituciji Unije s Pogodbama46, ali iz dejstva, da je določena država podpisala pogodbo o pristopu k EU47.

To pravilo velja tudi za pripravo sej Sveta, tj, za vsa pripravljalna telesa Sveta (Coreper, odbore in delovne skupine). Vendar pa zakonodajno delo pripravljalnih teles ni javno.

V praksi je Komisija skoraj vedno navzoča in sodeluje na sejah Sveta in sejah njegovih pripravljalnih teles na vseh ravneh in področjih delovanja (člen 5(2) Poslovnika Sveta), tudi če za akt, ki naj bi ga Svet sprejel, njen predlog sploh ni potreben. Komisija prav tako kot stalna predstavništva rutinsko prejema dokumentacijo, ki jo izdaja generalni sekretariat Sveta, kar ji omogoča lažje sodelovanje na razpravah v okviru sej Sveta. Evropska centralna banka je na seje Sveta vabljena v primerih, kjer izvršuje svojo pravico do pobude. Svet redko sklene, da bo posvetovanje potekalo brez navzočnosti Komisije. Tako se lahko na primer odloči, če gre za notranje zadeve Sveta (imenovanje uradnikov, zadeve pred Sodiščem, itd.). V takšnih primerih Svet (ali ustrezno pripravljalno telo) odločitev sprejme z navadno večino (člen 5(2) Poslovnika Sveta).

45 Na primer udeležba predsednika Evropske centralne banke, ki je določena v členu 284(2) PDEU, v katerem je zapisano, da je „predsednik Evropske centralne banke […] vabljen na seje Sveta, kadar ta razpravlja o zadevah v zvezi s cilji in nalogami ESCB“.

46 Komisija pri izvrševanju svoje pravice do pobude, ki jo ima na podlagi Pogodbe, Svetu predloži predloge ali osnutke drugih instrumentov, ki jih mora imeti možnost pojasniti, zagovarjati ali spremeniti. Zato je rutinsko „vabljena na seje Sveta“ (člen 5(2) Poslovnika Sveta). Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, v katerih ta izvršuje svojo pravico do pobude (člen 5(2) Poslovnika Sveta).

47 Udeležbo predstavnikov držav, ki pristopajo k Evropski uniji, na sejah pripravljalnih teles Sveta, na katerih lahko po podpisu pristopne pogodbe in pred začetkom njene veljavnosti ter celo po zaključku pogajanj sodelujejo kot opazovalci s pravico do besede, upravičuje dejstvo, da so države pristopnice s podpisom pristopne pogodbe v celoti sprejele pravni red Unije. Kljub temu pa so po podpisu pristopne pogodbe določbe pravnega reda za države pristopnice zavezujoče, čeprav pravno gledano ne morejo sodelovati pri njihovem sprejetju.


Predstavniki drugih institucij ali organov Evropske unije so na seje Sveta48 vabljeni občasno, odvisno od obravnavane teme in če je ustrezno. Svet odločitev o povabilu sprejme vnaprej in z navadno večino.

B – navzočnost na sejah SvetaUdeležbe na sejah Sveta ne smemo zamenjevati z občasno navzočnostjo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij, ki so včasih povabljeni kot opazovalci na nekatere seje Sveta ali njegovih pripravljalnih teles, ki zadevajo določeno vprašanje.

V členu 6(1) Poslovnika Sveta je določeno, da „[…] za posvetovanja v Svetu (velja) obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Svet ne odloči drugače“. V skladu s tem členom lahko Svet – kadar meni, da je ustrezno – z navadno večino49 sklene, da bo na svoja posvetovanja povabil nekatere osebe (ali skupine oseb) ali da jim bo omogočil dostop do vsebine posvetovanj, med drugim tako, da jim posreduje nekatere dokumente50.

Svet mora odobriti navzočnost opazovalcev pri obravnavi konkretne točke na dnevnem redu, predsedstvo pa mora v takšnem primeru člane Sveta na to vnaprej opozoriti. Svet (ali ustrezno pripravljalno telo) z navadno večino implicitno odloči, da za zadevno točko ne velja obveznost varovanja poslovne skrivnost iz člena 6(1). Opazovalec mora prostor zapustiti takoj po koncu posvetovanj ali ko to zahteva predsedstvo. Predsedstvo Sveta lahko opazovalca tretje strani povabi, da o obravnavani temi izrazi mnenje ali Svetu predstavi informacije.

S pravnega vidika tretja stran ne sodeluje pri posvetovanjih, ki bi privedla do odločitve Sveta, temveč Svetu le predstavi informacije, ki so mu lahko v pomoč pred sprejetjem odločitve.

Enako pravilo velja tudi za seje pripravljalnih teles Sveta. Naloga predsedstva je, da posvetovanja organizira tako, da Svet ohrani avtonomijo pri odločanju.

5 . ZAPISNIK (ČLEN 13 POSLOVNIKA SVETA)

A – struktura in vsebina zapisnikaV členu 13 Poslovnika Sveta je določeno, da se za vsako sejo Sveta sestavi zapisnik. To je dokument, v katerem so povzete sprejete odločitve, občasno pa tudi vsebina razprav na seji51. Zapisniki so pisna dokumentacija o poteku posvetovanja in izpolnjenih postopkovnih pravilih pri sprejemanju akta.

V zapisniku je ponavadi za vsako točko dnevnega reda troje:

48 Predstavniki Sodišča ali Računskega sodišča so ponavadi povabljeni na seje, na katerih Svet obravnava zadeve, ki so pomembne za navedeni instituciji; enako velja za Evropsko investicijsko banko (EIB).

49 Če je povabilo tretji strani politična odločitev, ki posega na področje skupne zunanje in varnostne politike, je treba to odločitev sprejeti soglasno.

50 Primer posredovanja dokumentov je izrecno naveden v členu 6(2) Poslovnika Sveta: „Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.“

51 Generalni sekretariat pripravi tudi povzetek zapisnikov Coreperjevih sej.


– navedba dokumentov, predloženih Svetu;

– odločitve ali sklepi, ki jih je sprejel Svet,

– samostojne izjave Sveta, skupne izjave Sveta in Komisije ter izjave, katerih vključitev je zahteval eden od članov Sveta ali Komisija.

Kar zadeva navedbo dokumentov, so vsi dokumenti, predloženi Svetu, oštevilčeni in imajo referenčno oznako, na podlagi katere jih je mogoče prepoznati.

Kar zadeva sprejete odločitve ali sklepe, zapisnik seje Sveta v praksi ponavadi vključuje zelo kratek opis sprejete odločitve. Vsebina razprav Sveta je obširneje kot v zapisnikih seje navedena v sporočilih za javnost, ki jih generalni sekretariat izda po posameznih sejah Sveta. Pripravi jih generalni sekretariat, ki je zanje tudi odgovoren.

V izjavah, vključenih v zapisnik, so izražena mnenja avtorjev. Nikakor ne morejo omejevati področja uporabe ali učinkov pravnega akta, saj so lahko ti opredeljeni le z dejansko vsebino akta52; zadevne izjave je mogoče uporabiti le za potrditev razlage na podlagi dejanskega besedila akta. Izjava torej ne more biti podlaga za razlago določbe akta sekundarne zakonodaje, če njena vsebina ni izražena v besedilu zadevne določbe53.

Svet zaradi pravne varnosti in legitimnih pričakovanj ne bi smel dati nobenih izjav, ki bi bile v nasprotju z zakonskimi določbami ali v katerih bi slednjim dodajal nove elemente ali jih razlagal na poseben način. Svet je v zvezi s tem priznal, da bi se zato bilo treba, kjer je mogoče, izogibati izjavam z razlago pravnih aktov, vsebino morebitnih izjav pa bi bilo treba ustrezno vključiti v besedilo akta54.

Izjave Sveta niso del samega pravnega akta. Zanje zato ne veljajo postopkovna pravila za sprejemanje takšnih aktov, ki so navedena v Pogodbah. Ni potrebno, da se Komisija strinja z njihovo vsebino, niti se ni treba posvetovati s Parlamentom. Izjave ne morejo imeti normativnega učinka: z njimi na primer ni mogoče prisiliti Komisije, da ukrepa na določen način, saj mora ravnati v skladu s pravili, ki izhajajo iz samega zakonodajnega akta.

52 Sodišče je v sodbi z dne 15. aprila 1986 navedlo, da je v skladu z njegovo ustaljeno sodno prakso mogoče pravi pomen določbe prava Skupnosti izpeljati samo iz določbe same in ob upoštevanju njenega konteksta. Na ta pomen takšna izjava [tj. izjava, vključena v zapisnik seje Sveta, iz točke 16 zadevne sodbe] torej ne more vplivati. Zadeva 237/84, Komisija proti Kraljevini Belgiji, Recueil 1986 01247, točka 17. Glej tudi sodbo Sodišča z dne 10. decembra 1991 v zadevi Komisija proti Helenski republiki, C-306/89, Recueil 1991 I-05863, točka 8.

53 Sodbe Sodišča z dne 26. februarja 1991 v zadevi Antonissen, C-292/89, Recueil 1991 I-00745, točka 18; z dne 8. junija 2000 v zadevi Epson Europe, C-375/98, Recueil 2000 I-04243, točka 26; z dne 10. januarja 2006 v zadevi Skov Æg proti Bilka Lavprisvarehus A/S, Bilka Lavprisvarehus A/S proti Jette Mikkelsen in Michaelu Dueju Nielsenu, C-402/03, ZOdl. 2006 I-00199, točka 42; z dne 27. februarja 2007 v zadevi Gestoras Pro Amnistía in drugi proti Svetu, C-354/04 P, ZOdl. 2007 I-01579, točka 60; z dne 27. februarja 2007 v zadevi Segi in drugi proti Svetu, C-355/04 P, ZOdl. 2007 I-01657, točka 60.

54 Izjava Sveta ob sprejetju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (UL C 73, 17.3.1999, str. 1). Glej tudi izjavo Evropskega parlamenta ob isti priložnosti.


Kar zadeva postopke sprejemanja, mora Svet pri sprejemanju izjav za zapisnik, katerih vsebina se neposredno nanaša na zakonodajni akt, uporabiti enak način glasovanja kot za sam zakonodajni akt. Po drugi strani pa izjave, ki v svojem jedru niso neposredno povezane s sprejetjem pravnega akta s strani Sveta, predstavljajo politična stališča Sveta, ta pa jih mora torej sprejeti soglasno.

B – odobritev zapisnikaGeneralni sekretariat v petnajstih dnevih po seji Sveta pripravi osnutek zapisnika in ga predloži Svetu ali, v večini primerov, Coreperju v odobritev (člena 13(2) in 19(7)(f) Poslovnika Sveta).

Pred odobritvijo zapisnika lahko vsak član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Izjave, ki je član Sveta ali Komisija nista pred sejo ali na njej ustno podala ali sporočila vsem udeležencem, ni mogoče vključiti v zapisnik. Ko je zapisnik potrjen, ga podpiše generalni sekretar Sveta, ki lahko za podpis pooblasti generalne direktorje generalnega sekretariata Sveta.

Dodatek k zapisniku, ki se nanaša na del seje Sveta, v katerem so obravnavana „zakonodajna posvetovanja“, se po odobritvi pošlje neposredno nacionalnim parlamentom in hkrati tudi vladam držav članic.

6 . DOSTOP JAVNOSTI DO DOKUMENTOV IN PREGLEDNOST (ČLENI 5 DO 10 POSLOVNIKA SVETA)

Načelo odprtosti iz člena 1 PEU se odraža v dejavnostih Sveta. V skladu z načelom, zdaj izrecno navedenim v Pogodbah, „Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta“ (člen 16(8) PEU)55. Določba Poslovnika Sveta, v skladu s katero „seje Sveta niso javne“ (člen 5(1) Poslovnika Sveta), se zato uporablja le, kadar se Svet ne posvetuje o osnutkih zakonodajnih aktov in glasuje o njih. Enako velja za določbo, po kateri „velja za posvetovanja v Svetu obveznost varovanja poslovne skrivnosti“ (člen 6(1) Poslovnika Sveta) in ki je omejena z določbami o izvedbi zakonodajnih posvetovanj, javnih posvetovanj in razprav (A), objavi dnevnih redov (B), objavi izidov glasovanj in izjav iz zapisnikov sej Sveta (C) in dostopu javnosti do dokumentov Sveta (D).

A – zakonodajna posvetovanja, javna posvetovanja in razpraveKo se Svet posvetuje in glasuje o zakonodajnih aktih, so takšna posvetovanja odprta za javnost. To je obveznost iz Pogodbe in odstopanja niso možna (člen 16(8) PEU in člen 7 Poslovnika Sveta). V členu 8 Poslovnika Sveta je poleg tega določeno, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se Svet javno posvetuje o nezakonodajnih aktih in v katerih primerih ima javne razprave.

(a) Zakonodajna posvetovanja (zakonodajni akti – člen 7 Poslovnika Sveta)

V skladu s pravilom Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutkih zakonodajnih aktov. Celotno posvetovanje (tudi glasovanje na koncu) mora torej biti javno, če zadeva zakonodajne akte. Dnevni redi sej Sveta so dejansko

55 Glej tudi člen 15(2) PDEU, v katerem je določeno, da „Evropski parlament zaseda javno, prav tako tudi Svet, ko razpravlja in glasuje o osnutku zakonodajnega akta.“


sestavljeni tako, da je mogoče v delu z naslovom „zakonodajna posvetovanja“ najti točke o zakonodajnih aktih (ki so lahko točke pod „A“, točke pod „B“ ali točke pod „razno), ki naj bi bile sprejete, obravnavane ali objavljene.

Vsi dokumenti, ki so bili predloženi Svetu in so na dnevnem redu navedeni pod „zakonodajnimi posvetovanji“, so dostopni javnosti (člen 7(2) Poslovnika Sveta).

(b) Javna posvetovanja (nezakonodajni akti – člen 8 Poslovnika Sveta)

V skladu s členom 8 Poslovnika Sveta je prvo posvetovanje Sveta o pomembnih novih nezakonodajnih predlogih javno, če predlogi vsebujejo norme, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoče. Treba je razlikovati med pravno zavezujočimi normami, ki se sprejmejo v obliki uredb, direktiv ali sklepov na podlagi Pogodbe in jih je treba ali jih je mogoče objaviti, ter notranjimi ukrepi, administrativnimi ali proračunskimi akti, akti, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali nezavezujočimi akti, ki niso javni.

Predsedstvo določi, kateri novi predlogi so pomembni, Svet ali Coreper pa lahko z navadno večino odloči drugače. Predsedstvo lahko prav tako v posameznem primeru odloči, da bodo nadaljnja posvetovanja Sveta o enem od zgoraj navedenih nezakonodajnih predlogov javna. Tudi v tem primeru pa lahko Svet ali Coreper z navadno večino odloči drugače.

Te točke se na dnevnem redu seje Sveta uvrstijo med „nezakonodajne dejavnosti“ s posebno oznako „javno posvetovanje“ (člen 8(4)(a) Poslovnika Sveta).

(c) Javne razprave

V skladu s členom 8(2) in (3) Poslovnika Sveta v Svetu potekajo javne razprave o specifičnih vprašanjih ter javne razprave o programih in prednostnih nalogah.

(i) Javne razprave o specifičnih vprašanjih

V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, potekajo v Svetu javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njenih državljanov (prvi pododstavek člena 8(2) Poslovnika Sveta). Specifična vprašanja ali teme za take razprave (na primer okvir Skupnosti za zdravstvene storitve) predlaga predsedstvo, član Sveta ali Komisija.

(ii) Javne razprave o programih in prednostnih nalogah

Svet mora naslednje orientacijske razprave opraviti javno (člen 8(3) Poslovnika Sveta):

– razprave o 18-mesečnem programu Sveta v Svetu za splošne zadeve;

– orientacijske razprave o prednostnih nalogah v drugih sestavah Sveta;

– predstavitev petletnega programa Komisije, njenega letnega delovnega programa in letne strategije politike ter razprave v Svetu, ki sledijo.

(d) Način omogočanja dostopa javnosti do zakonodajnih posvetovanj, javnih posvetovanj in razprav (člen 7(3) in zadnji pododstavek člena 8(4) Poslovnika Sveta)

Dostop javnosti do zakonodajnih posvetovanj, javnih posvetovanj in javnih razprav Sveta se omogoči z avdiovizualnim prenosom sej Sveta, namreč v posebnem prostoru za spremljanje sej, in tudi s pretočnim predvajanjem video


vsebin v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije. Posnetek seje Sveta je še vsaj mesec dni na voljo na spletni strani Sveta (www.consilium.europa.eu).

Izid glasovanja, kjer je to ustrezno, se prikaže vizualno.

Generalni sekretariat Sveta javnost vnaprej obvesti o datumih in približnem času takšnih avdiovizualnih prenosov.

B – objava dnevnih redovV Prilogi II Poslovnika Sveta je v posebnih določbah o dostopu javnosti do dokumentov Sveta navedeno, da da generalni sekretariat začasne dnevne rede sej Sveta javnosti na voljo takoj, ko so razposlani (člen 11(3)(b) Priloge II Poslovnika Sveta). Enako velja za dnevne rede sej pripravljalnih teles Sveta, če niso zajeti v kateri od izjem iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/200156. Pravilo o dostopu javnosti tako ne velja za Politični in varnostni odbor, Vojaški odbor, Delovno skupino Vojaškega odbora, Skupino za politično-vojaške zadeve, Varnostni odbor in delovni skupini za področje terorizma (notranji in zunanji vidiki). Začasni dnevni red je na voljo pred sejo in posodobljen ob vsaki spremembi. Seznam začasnih dnevnih redov je od 1. januarja 2000 javno dostopen na spletu (www.consilium.europa.eu).

C – objava izidov glasovanja, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik in zapisnikov (člena 7 in 9 Poslovnika Sveta)

V členu 7 je obravnavana dostopnost zakonodajnega postopka za javnost. V njem je določeno, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se objavijo izidi glasovanj in obrazložitve glasovanj članov Sveta ali njihovih zastopnikov v Spravnem odboru, ter izjave v zapisniku in točke zapisnika, ki se nanašajo na sejo Spravnega odbora57 (člen 7(4)).

V členu 9 je obravnavana dostopnost za javnost v drugih primerih. V njem je določeno, v katerih primerih in pod katerimi pogoji se objavijo izidi glasovanj in obrazložitve glasovanj članov Sveta ter izjave v zapisniku in točke zapisnika, ki se nanašajo na konkretne akte58.

„Izidi glasovanja“ zajemajo odločitve, sprejete soglasno (kar ne vključuje tistih, ki so bile sprejete v medsebojnem soglasju), in odločitve, sprejete s kvalificirano ali navadno večino. Razen v primerih, v katerih se Svet v skladu s členoma 7 in 8 Poslovnika Sveta posvetuje javno, se objavijo formalni izidi glasovanja, tj. kdo je glasoval za kaj – namreč glasovi, s katerim Svet sprejme akt ali stališče na podlagi pooblastila za odločanje, ki mu je bilo podeljeno s Pogodbama ali aktom, ki temelji na njih. V skladu s tem se izidi običajno ne objavijo, kadar Svet glasuje poskusno ali kadar je glasovanje del pripravljalne faze v postopku odločanja (na primer, če gre za pooblastilo Komisiji, da začne pogajanja o sklenitvi mednarodnega sporazuma, in za tozadevne smernice) (člen 9(3) Poslovnika Sveta).

Načelo objave izida glasovanja se seveda uporablja za odločitve, sprejete kot točke pod „A“ in kot točke pod „B“.

56 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

57 Glede „izjav v zapisniku“ in „zapisnika“ glej točko 5 poglavja II.

58 Enako kot v prejšnji opombi.


„Obrazložitev glasovanja“ je kratka izjava konkretnih razlogov, zaradi katerih je član Sveta glasoval tako, kot je glasoval (za, proti ali pa se je vzdržal); v njej mora dodatno pojasniti razloge, navedene v uvodnih izjavah v zadevnem aktu, če glasuje proti, pa ne sme le izraziti nestrinjanja z navedenimi razlogi, ampak mora svojo odločitev pojasniti.

Razlikovati je treba med primeri, v katerih se izidi glasovanja, obrazložitve glasovanj članov Sveta, izjave v zapisniku in točke zapisnika, ki se nanašajo na konkretne akte, objavijo avtomatično in tistimi, ki se objavijo na podlagi odločitve Sveta ali Coreperja.

(a) Avtomatična objava

Izidi glasovanj, obrazložitve glasovanj članov Sveta, izjave v zapisniku in točke zapisnika, ki se nanašajo na konkretne akte, se avtomatično objavijo, kadar:

– se Svet posvetuje in glasuje o zakonodajnih aktih;

– se Svet posvetuje o nekaterih nezakonodajnih aktih, ki so dostopni za javnost (člen 8(1) Poslovnika Sveta);

– se sestane Spravni odbor, ustanovljen na podlagi člena 294 PDEU. Kadar so člani Sveta zastopani v Spravnem odboru, se objavijo izidi glasovanja njihovih zastopnikov in obrazložitve tega glasovanja.

V zgornjih primerih se izidi glasovanj, obrazložitve glasovanj članov Sveta, izjave v zapisniku in točke zapisnika, ki se nanašajo na konkretne akte, avtomatično objavijo in Svet ne more odločiti drugače.

(b) Objava na podlagi odločitve Sveta ali Coreperja

Kadar Svet odloča na podlagi naslova V PEU (SZVP) in v nekaterih drugih primerih, se izidi glasovanja objavijo na podlagi odločitve Sveta ali Coreperja.

Kadar Svet odloča na podlagi naslova V PEU (SZVP), Svet ali Coreper na zahtevo člana Sveta ali Coreperja sprejme soglasno odločitev, v drugih primerih pa odločitev z navadno večino. Za objavo izidov glasovanj ni mogoče sprejeti splošne odločitve na začetku seje Sveta. Odločitev je mogoče sprejeti le po dejanskem glasovanju v posameznem primeru. Predsednik mora zato po vsakem glasovanju vprašati člane Sveta, ali naj se izidi zadevnega glasovanja objavijo (v praksi je to vključeno v točke pod „A“).

Hkrati z rezultati glasovanja se v zgornjih primerih na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve, ki so jih navedli ob glasovanju, pri čemer se ustrezno upoštevajo Poslovnik Sveta, načelo pravne varnosti in interesi Sveta. Odločitev se sprejme z navadno večino. V zvezi s tem je treba poudariti, da morajo člani Sveta pri pripravi obrazložitev glasovanj spoštovati načelo varovanja poslovne skrivnosti, ki velja za posvetovanja Sveta, iz člena 6(1) Poslovnika Sveta.

Opozoriti je treba, da obrazložitev glasovanj ni mogoče predložiti po glasovanju; Svetu jih je treba vedno sporočiti, ustno ali pisno, ob samem glasovanju. To je treba storiti tako, da lahko člani Sveta preučijo, ali je obrazložitev skladna s Poslovnikom Sveta, pravno varnostjo in interesi Sveta. Komisija mora prav tako imeti možnost, da poda morebitne pripombe. Poleg tega je treba vsem članom Sveta omogočiti, da se odločijo, ali bodo zahtevali, da se objavi tudi obrazložitev njihovega glasovanja.


Z odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto z navadno večino, se na zahtevo enega od njunih članov objavijo tudi izjave za zapisnik Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejetje aktov iz primerov zgoraj.

V vseh primerih, v katerih se glasuje, morajo navedene izjave pred dokončnim sprejetjem akta pregledati Skupina Antici, Skupina Mertens in POK. Kjer je ustrezno, je na seznamih točk pod „A“, predloženih Svetu, oznaka „S“, ki pomeni, da bi lahko bila o zadevnem aktu dana ena ali več izjav za zapisnik Sveta. Ko Svet nato sprejme točko pod „A“ s takšno oznako, s tem tudi sklene, da za zadevne izjave ne velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti in se zato lahko objavijo.

D – dostop javnosti do dokumentovV skladu s členom 15(3) PDEU ima vsak državljan pravico do dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije. Pogoji, pod katerimi lahko to pravico uveljavlja, so navedeni v Uredbi št. 1049/200159, kar zadeva Svet, pa podrobneje v Prilogi II Poslovnika Sveta. Natančno so pojasnjeni v priročniku Sveta „Preglednost – dostop do dokumentov“.

7 . PRAVILA O JEZIKIH (ČLEN 14 POSLOVNIKA SVETA)

Razlikovati je treba med pravili o jezikih, ki veljajo za Pogodbe (PEU, PDEU, Euratom) in pogodbe, ki jih spreminjajo (A), ter pravili, ki veljajo za institucije Evropske unije (uradni jeziki in delovni jeziki) (B). Poleg tega je mogoče v Svetu dovoliti uporabo dodatnih jezikov s priznanim statusom v ustavi države članice (C).

A – pravila o jezikih, ki se uporabljajo za ustanovne pogodbeBesedilo Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je verodostojno v 24 jezikih: angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem60.

B – pravila o jezikih, ki se uporabljajo za institucije Evropske unije (uradni jeziki in delovni jeziki)

Pravila, ki se uporabljajo za institucije, temeljijo na členu 342 PDEU.

(a) Osnovna besedila

V členu 342 PDEU je določeno, da mora Svet soglasno določiti pravila o jezikih institucij Unije, „ne da bi posegal v določbe, ki jih vsebuje statut Sodišča Evropske unije“. Svet je tako na tej podlagi 15. aprila 1958 sprejel Uredbo št. 1 o določitvi

59 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

60 Glej člen 55 PEU, člen 358 PDEU, člen 225 Pogodbe Euratom in pristopne pogodbe, nazadnje člen 14 Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. V zvezi s tem glej Sklep Sveta Evropske unije z dne 5. decembra 2011 o sprejemu Republike Hrvaške v Evropsko unijo (UL L 112, 24.4.2012, str. 6).


jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti61, in Uredbo št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo62, ki ju je nato z različnimi akti o pristopu redno spreminjal (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 1). Zdaj je v tej uredbi navedenih štiriindvajset uradnih in delovnih jezikov institucij Evropske unije. Glavne določbe navedene uredbe so:

– uradni jeziki in delovni jeziki institucij Unije so angleščina, bolgarščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, hrvaščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, romunščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina (člen 1);

– dokumenti, ki jih država članica ali oseba, za katero velja zakonodaja države članice, pošlje institucijam, se lahko sestavijo v katerem koli uradnem jeziku, ki ga izbere pošiljatelj, pri čemer se odgovor sestavi v istem jeziku; dokumenti, ki jih institucija pošlje državi članici ali osebi, za katero velja zakonodaja države članice, pa se sestavijo v jeziku te države (člena 2 in 3); verodostojno je le besedilo v jezikih, ki so uporabljeni v tej korespondenci;

– uredbe in drugi splošni dokumenti se sestavijo v uradnih jezikih (člena 4 in 5); verodostojne so vse jezikovne različice.

Za enega od uradnih in delovnih jezikov – irščino – velja začasno odstopanje od teh načel. Irščina je verodostojen jezik ustanovnih pogodb ter je 1. januarja 2007 s spremembo Uredbe št. 163 postala tudi eden od uradnih in delovnih jezikov Evropske unije; zanjo pa kljub temu veljajo naslednja začasna odstopanja:

– v obdobju petih let, ki se prične 1. januarja 2007 in ga je mogoče podaljšati, institucij Evropske unije ne bo zavezovala obveznost, da sestavijo vse akte v irščini ter jih objavijo v tem jeziku v Uradnem listu. Vendar pa je to delno odstopanje in njegovo področje uporabe ne zajema uredb, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet (tj. s postopkom soodločanja) ter jih je zato treba sprejeti in objaviti v vseh uradnih in delovnih jezikih institucij, tudi v irščini;

61 Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2015/2264 z dne 3. decembra 2015 (UL L 322, 8.12.2015, str. 1).

62 Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo (UL 17, 6.10.1958, str. 401), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2015/2264 z dne 3. decembra 2015 (UL L 322, 8.12.2015, str. 1).

63 Uredba Sveta (ES) št. 920/2005 z dne 13. junija 2005 o spremembi Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, in Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo, in o uvedbi ukrepov za začasno odstopanje od teh uredb (UL L 156, 18.6.2005, str. 3). Svet je 20. decembra 2010 z Uredbo Sveta 1257/2010 o podaljšanju ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 920/2005, za začasno odstopanje od Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, in Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo, sklenil podaljšati odstopanje iz člena 2 Uredbe št. 920/2005 za pet let s pričetkom 1. januarja 2012 (UL L 343, 29.12.2010, str. 5).


– Svet najpozneje štiri leta po 1. januarju 2007 in zatem vsakih pet let soglasno sklene, ali naj se to odstopanje preneha uporabljati ali ne.

(b) Način notranjega izvajanja (člen 14 Poslovnika Sveta)

V skladu s členom 6 navedene uredbe Sveta št. 1 lahko institucije Skupnosti v svojem poslovniku določijo, kateri jeziki naj se uporabljajo v posebnih primerih; Svet je to storil v členu 14 Poslovnika Sveta. Navedeni člen ne vsebuje določb o tolmačenju; v njem je navedena le jezikovna ureditev za dokumente, predložene Svetu.

(i) Načelo

V skladu s členom 14(1) Poslovnika Sveta se „Svet […] posvetuje in odloča samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov […] “ (na primer zgoraj omenjena uredba Sveta št. 1)64. Izraz „osnutek“ se nanaša predvsem na predloge, ki jih mora Komisija Svetu predložiti v 24 – ali, če se uporablja odstopanje za irščino, v 23 – uradnih jezikih. Če Svet na dan seje nima na voljo ustreznih dokumentov v vseh uradnih jezikih, lahko posamezna delegacija na podlagi člena 14 Poslovnika Sveta nasprotuje posvetovanju o zadevni točki. Zlasti pa lahko na podlagi člena 14(2) posvetovanju nasprotuje vsak član Sveta, če besedilo predlaganih sprememb ni pripravljeno v vseh uradnih jezikih65.

Prevajalska služba generalnega sekretariata Sveta si zato zelo prizadeva, da bi bili na sejah Sveta dokumenti na voljo v vseh (23 ali 24) zahtevanih jezikih. Razen v primeru morebitnih odstopanj, ki so navedena v nadaljevanju, je mogoče akt sprejeti le, če je na voljo v pravilni in predpisani obliki (tj. če so ga pregledali pravniki lingvisti) v 24 – ali, če je ustrezno, 23 – uradnih jezikih.

Če je na začasnem dnevnem redu seje Sveta predlog Komisije, ki ga Komisija v nasprotju z Uredbo št. 1 Svetu ni predložila v vseh jezikih, je to točko mogoče uvrstiti na dokončni dnevni red le, če Svet to soglasno odobri (enako kot v primeru točke, ki ni bila pravočasno uvrščena na dnevni red; glej člen 3(4) in (7) Poslovnika Sveta). Vendar pa se lahko šteje, da je bilo to samodejno odobreno s sprejetjem dokončnega dnevnega reda na začetku seje, tako da ločena postopkovna odločitev ni potrebna. Kadar mora Svet upoštevati postopkovne roke (na primer v protidampinškem ali rednem zakonodajnem postopku), se predlog Svetu uradno preda – in začne teči rok –, šele ko Svet prejme predlog v vseh jezikih.

Upoštevati je treba, da:

– uredbe, direktive ali sklepi, sprejeti po rednem zakonodajnem postopku, uredbe Sveta in Komisije, direktive Sveta in Komisije, naslovljeni na vse države članice, ter sklepi Sveta in Komisije, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, ne morejo začeti veljati (niti o njih ni mogoče uradno obvestiti držav članic)

64 Opozoriti je treba, da se pri postopku iz člena 14(1) Poslovnika Sveta (soglasna odločitev o posvetovanjih in odločanju na podlagi dokumentov in osnutkov, ki niso sestavljeni v vseh jezikih) ne upoštevajo glasovi članov Sveta ali Coreperja, ki v skladu s Pogodbama ne smejo glasovati (odstavek 1(h) Priloge IV Poslovnika Sveta). Glej točko 1.C poglavja III.

65 Član Sveta ali Coreperja se ne sme sklicevati na to določbo, če gre za odločitve, o katerih v skladu s Pogodbama ne sme glasovati (odstavek 2(d) Priloge IV Poslovnika Sveta). Glej točko 1.C poglavja III.


ali biti objavljene v Uradnem listu, če zadevno besedilo ni sestavljeno v vseh uradnih jezikih (člena 4 in 5 Uredbe št. 1), tj. v 24 – ali, kjer se uporablja odstopanje za irščino, 23 – uradnih jezikih;

– se stališče v prvi obravnavi, ki ga Svet sprejme v rednem zakonodajnem postopku, ne pošlje Evropskemu parlamentu, če ni na voljo v vseh 24 uradnih jezikih.

(ii) Opustitve

Člen 14(1) Poslovnika Sveta Svetu dopušča, da opusti pravilo, po katerem se posvetuje in sprejema odločitve le na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v skladu s pravili o jezikih. Svet se lahko odloči, da bo navedeno pravilo opustil, vendar mora to storiti soglasno in iz nujnih razlogov.

• Soglasna odločitev o opustitvi pravila

Svet lahko opusti pravilo iz člena 14(1) Poslovnika Sveta le s soglasno odločitvijo. Enako velja v primerih, ko se Svet le posvetuje in ne sprejme akta ali pa sprejme akt brez pravnega učinka (izjavo ali sklepe), ter v primerih, ko Svet sprejme pravni akt (uredbo, direktivo, sklep ali stališče v prvi obravnavi po rednem zakonodajnem postopku).

Vendar pa mora Svet samo pri sprejemanju pravnega akta to storiti s postopkovno odločitvijo, ki jo sprejme ločeno in soglasno, ob njej pa navede nujne razloge za sprejetje akta v manj jezikih, kot je predpisano v pravilih o jezikih. Takšna postopkovna odločitev mora biti vključena v zapisnik zadevne seje Sveta. Lahko je – v primeru točk pod „A“ – izrecno navedena v dopisu o točki pod „I/A“, predloženem Svetu, ali pa – v primeru točk pod „B“ – sporočena ustno na seji. V tem primeru mora predsedstvo izrecno potrditi, da je z njo seznanjeno. Po sprejetju postopkovne odločitve lahko Svet zadevni akt sprejme v skladu s pravili za glasovanje, določenimi v pravni podlagi za ta akt. Kadar koli lahko Svet pri sprejemanju pravnega akta opusti pravilo v skladu s členom 14(1) Poslovnika Sveta, je treba torej v praksi:

– to navesti v dokumentih, ki se mu predložijo (poročanje Svetu, dopisi o točkah pod „I/A“);

– v zapisniku seje Sveta navesti odločitev o opustitvi in kratek opis razlogov zanjo;

– prav tako navesti morebitno odločitev, da se akt ne objavi ali da se državam članicam ne pošlje uradnega obvestila o njem, dokler besedilo ni na voljo v vseh 24 – ali, kjer je ustrezno, 23 – uradnih jezikih (zadeva tako ne šteje za nujno);

– zagotoviti, da bo Svet pozneje sprejel manjkajoče jezikovne različice (točka pod „I/A“).

Nasprotno pa se pri posvetovanjih Sveta, ki niso povezana s sprejetjem zakonodajnega akta, šteje, da je soglasje o opustitvi doseženo samodejno, če med obravnavo zadevne točke v Svetu nihče ne ugovarja, tako da sprejetje ločene postopkovne odločitve ni potrebno.

• Nujni primeri

Okoliščine lahko štejejo za nujne zlasti v naslednjih primerih:

– kadar bi Unija zaradi nesprejetja akta lahko kršila mednarodno pravo;


– kadar mora Svet upoštevati postopkovne roke (na primer v protidampinškem ali rednem zakonodajnem postopku);

– kadar je potrebna hitra odločitev na področju SZVP (glej člen 30(2) PEU);

– kadar obstaja nevarnost pravne praznine.

V praksi se opustitev v glavnem uporablja prve mesece po pristopu novih držav članic k Evropski uniji, saj se lahko zgodi, da revidirani prevodi v jezikih teh držav v tem obdobju še niso na voljo.

Splošni akti (uredbe, direktive in sklepi, naslovljeni na vse države članice, ter sklepi, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni) načeloma ne morejo začeti veljati, če niso bili sestavljeni in objavljeni v vseh uradnih jezikih. Če upoštevamo načelo pravne varnosti, se splošni akti ne morejo uporabljati za tiste, ki so jim namenjeni, dokler niso imeli priložnosti, da se z njimi seznanijo66. Takšno priložnost dobijo, ko je akt sestavljen v skladu s pravili o jezikih in objavljen v Uradnem listu.

Kljub temu pa lahko sklepi iz člena 25 PEU – akti, pri katerih je treba odločitev, ali se objavijo, sprejeti za vsak primer posebej67 – v nujnih primerih začnejo veljati, preden so sestavljeni v vseh jezikih, vendar ne, če vplivajo na pravni položaj posameznikov, bodisi fizičnih bodisi pravnih oseb (kot v primeru prepovedi izdajanja vizumov, zamrznitve sredstev, itd.)68.

Okoliščine pri sprejemanju splošnega akta – razen če gre za zgoraj omenjene sklepe iz člena 25 PEU – tako nikoli ne morejo zares šteti za nujne. Za splošni akt ni mogoče trditi, da ga je treba nujno sprejeti, če ni bil sestavljen v vseh jezikih in torej ne bo imel pravnega učinka, saj ne more takoj stopiti v veljavo. To na primer velja za uredbe, direktive in sklepe, sprejete po rednem zakonodajnem postopku, uredbe in direktive Sveta in Komisije, naslovljene na vse države članice, ter sklepe Sveta in Komisije, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni. V skladu s členom 297 PDEU v povezavi s členom 342 PDEU ter členoma 3 in 4 Uredbe št. 1 ti akti začnejo veljati, šele ko so bili objavljeni v Uradnem listu v vseh uradnih jezikih.

Če je tovrsten akt kljub temu sprejet v manj jezikih, kot je določeno v pravilih o jezikih, je zato pomembno, da je v končni klavzuli o začetku veljavnosti akta namesto konkretnega datuma naveden datum, ki se navezuje na datum objave v Uradnem listu. To je nujno, da bi se izognili pravnim težavam (na primer retroaktivnemu učinku akta, ki ga zakonodajalec ni predvidel), do katerih bi lahko prišlo, če bi bile manjkajoče jezikovne različice potrjene po prvotno navedenem datumu.

Treba je poudariti, da lahko posamezna direktiva ali sklep začne veljati, ko je bil njen naslovnik o njej uradno obveščen v svojem jeziku (glej člen 3 Uredbe št. 1) ter preden je sestavljena v vseh jezikih in, kjer je ustrezno, objavljena v Uradnem listu.

66 Glej na primer sodbo Sodišča v zadevi Racke 98/78 z dne 25. januarja 1979, Recueil 1979 00069, točka 15.

67 V skladu s členom 17(3) Poslovnika Sveta „Svet ali Coreper soglasno odloči za vsak primer posebej, ali naj se […] v Uradnem listu objavijo sklepi iz člena 25 PEU“.

68 Na področju SZVP lahko Svet akte sprejme s poenostavljenim pisnim postopkom (poznanim pod imenom COREU – glej člen 12(2) Poslovnika Sveta), ki je posebej prilagojen nujnim okoliščinam, ki opravičujejo opustitev iz člena 14(1) Poslovnika Sveta (glej poglavje III, točko 3.B).


Kadar Svet izkoristi možnost opustitve pravil o jezikih in akt sprejme v manj uradnih jezikih, kot je določeno v njih, je edini datum sprejetja zadevnega akta datum, na katerega ga je Svet sprejel v manj jezikih, kot je določeno v pravilih o jezikih.

C – uporaba dodatnih jezikovSvet je v sklepih z dne 13. junija 200569 izrazil željo, da bi poleg uradnih in delovnih jezikov upoštevali tudi jezike, katerih status je priznan po ustavi države članice na celotnem ozemlju te države ali delu tega ozemlja oziroma ki se lahko po zakonu uporabljajo kot državni jezik. Namen teh sklepov je omogočiti Svetu – morda pa tudi drugim institucijam in organom EU –, da te jezike uporablja na podlagi upravnega dogovora med zadevno državo članico in Svetom, pri čemer:

– je mogoče objaviti prevode aktov, ki jih Evropski parlament in Svet sprejmeta po rednem zakonodajnem postopku (ne bi pa imeli pravnega statusa), v te jezike;

– lahko vlada posamezne države članice enega od teh jezikov uporabi na seji (pasivno tolmačenje);

– lahko državljani zadevne članice instituciji ali organu pošljejo sporočilo v enem od teh jezikov prek organa, ki ga ta država članica imenuje, in v istem jeziku prejmejo odgovor.

Svet je takšen dogovor sklenil s Kraljevino Španijo70 glede jezikov, katerih status je priznan po španski ustavi, tj. katalonščine/valencijščine, baskovščine in galicijščine.

69 UL C 148, 18.6.2005, str. 1.

70 UL C 40, 17.2.2006, str. 2.


POGLAVJE III – ODLOČANJE V SVETU

1 . NAČIN GLASOVANJA (ČLEN 11 POSLOVNIKA SVETA)

A – odločitev o glasovanjuV skladu s členom 11(1) Poslovnika Sveta odločitev o glasovanju sprejme predsedstvo, ki odloča o primernosti glasovanja, tudi če bi to morda moralo storiti z odločitvijo Sveta, ki je sprejeta z navadno večino. V drugem pododstavku člena 11(1) Poslovnika Sveta je določeno, da lahko kateri koli član Sveta ali Komisija zahteva glasovanje. V tem primeru mora predsedstvo začeti postopek glasovanja, če tako odloči večina članov Sveta71. Ta določba odraža samo nepisano splošno pravilo, v skladu s katerim je predsedstvo zmeraj „v rokah Sveta“: Svet lahko zmeraj razveljavi postopkovno odločitev, ki jo sprejme predsednik Sveta.

Vendar se, kot je bilo že navedeno (glej točko 3 v poglavju II), uporablja vrsta pravil za določanje začasnega dnevnega reda, zaradi česar „presenečenja“ pri glasovanju niso možna. Točka, o kateri se lahko glasuje, se na dnevnem redu označi z zvezdico, tako da so člani Sveta vedno seznanjeni z možnostjo takšnega glasovanja. Vendar to ne pomeni, da bo glasovanje dejansko opravljeno. Če predsedstvo oceni, da je glasovanje ustrezno, se odloči za poziv h glasovanju.

B – postopek glasovanjaV skladu s členom 11(2) Poslovnika Sveta člani Sveta glasujejo po vrstnem redu s seznama zaporednih predsedstev, začenši s članom, ki v skladu s tem vrstnim redom sledi predsedujočemu članu. Ta praksa, ki se sicer ne upošteva vedno, se dosledno upošteva v okoliščinah, v katerih gre za pomembnejše glasovanje ali v katerih stališča delegacij niso dovolj jasna. Po končani razpravi predsedstvo člane največkrat prosi, naj navedejo, ali bi glasovali za, proti oziroma bi se želeli vzdržati. Ne glede na upoštevano prakso pa je treba opozoriti, da Svet glasuje vedno, kadar sprejme akt v skladu s Pogodbo.

Član Sveta morda želi zaprositi svoje nacionalne organe za potrditev stališča, ki naj ga zavzame, ali pa notranje formalnosti za zavzetje stališča morda še niso opravljene. V tem primeru bo vložil pridržek, ki bo lahko nato umaknjen, vendar le na isti seji. Če pridržek na koncu seje ni umaknjen in je spremenjen v glas proti ali vzdržan glas, pri čemer zahtevana večina ni dosežena, se točka ne sprejme. Poleg pisnega postopka se uradno glasovanje opravi samo na seji Sveta.

Kadar Svet odloča na predlog Komisije, se slednja v določeni fazi postopka morda ne more strinjati s spremembami, ki jih namerava Svet vključiti v predlog Komisije. V tem primeru so pravila Sveta o glasovanju drugačna, saj mora Svet v

71 Treba je opozoriti, da kadar člani Sveta v skladu s Pogodbama ne smejo sodelovati pri glasovanju, se glasovi teh članov ne upoštevajo pri odločitvi o glasovanju (odstavek 1(f ) Priloge IV Poslovnika Sveta).

Poleg tega se član Sveta ne sme sklicevati na to določbo v zvezi z odločitvami, glede katerih ta član v skladu s Pogodbama ne sme sodelovati pri glasovanju (odstavek 2(b) Priloge IV Poslovnika Sveta).


skladu s členom 293(1) PDEU odločiti soglasno, če želi sprejeti akt, ki predstavlja spremembo predloga Komisije, s katero se slednja ne strinja. Svet torej v praksi glasuje le, če Komisija jasno zavzame stališče o vsaki spremembi svojega predloga. Vendar v zvezi s tem ni potreben noben pisni dokument: Komisija lahko spremeni predlog v skladu z želenimi spremembami Sveta tudi ustno na seji.

Svet (ali njegova pripravljalna telesa) pa pogosto opravi tudi tako imenovano „poskusno“ glasovanje, s katerim je mogoče opredeliti stališča članov do obravnavane teme. „Poskusno“ glasovanje ni glasovanje v smislu Pogodbe in nima pravnega učinka. Takšnega glasovanja ni treba objaviti (člen 9(3) Poslovnika Sveta). Uradno sprejetje mora zato potekati pravočasno72.

Pravila glasovanja v okviru Sveta so določena v členu 238 PDEU. Do 31. oktobra 2014 so bila pravila glasovanja enaka pravilom iz člena 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. V Pogodbi so določena tri pravila glasovanja: Svet odloča z večino svojih članov, s kvalificirano večino ali soglasno. Pri sprejemanju aktov Sveta niti „soglasje“ niti „medsebojno soglasje“73 ne pomeni pravila glasovanja v smislu Pogodbe. Razen v primerih, v katerih Pogodba izrecno določa uporabo medsebojnega soglasja, se pravila običajno uporabljajo za sprejetje atipičnih aktov brez pravne podlage v Pogodbah, ki imajo političen značaj, kot so resolucije, sklepi ali izjave.

Odločitve v skladu s Poslovnikom Sveta so vedno postopkovne, standardno pravilo glasovanja v Poslovniku pa je glasovanje z navadno večino, razen če so v določbah Poslovnika posebej določeni drugi načini glasovanja (prvi pododstavek člena 1(5) Poslovnika Sveta).

(a) Glasovanje z navadno večino

Svet v skladu s členom 238(1) PDEU, na podlagi katerega je treba odločati z navadno večino, odloča z večino svojih članov; pri osemindvajsetih državah članicah predstavlja večino petnajst članov. Taki primeri so na primer sprejetje Poslovnika Sveta ali postopkovnih odločitev (člen 240(3) PDEU), zahteve za študije, naslovljene na Komisijo (člen 241 PDEU), ali odločitve, sprejete v skladu s členom 337 PDEU74. V Pogodbi je posebej določeno veljavno pravilo glasovanja, kadar se standardno pravilo o kvalificirani večini ne uporablja.

(b) Glasovanje s kvalificirano večino

Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je glasovanje s kvalificirano večino standardno pravilo glasovanja (člen 16(3) PEU), ki velja zlasti za področja, za katera se uporablja redni zakonodajni postopek.

72 Za glasovanje po pisnem postopku glej točko 3 v poglavju III.

73 Akti predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, se sprejmejo „v medsebojnem soglasju“, kar pomeni soglasje vseh držav članic. Ne gre za akte Sveta. V PDEU je na primer v nekaterih določbah navedeno, da akt sprejmejo prej države članice same ali njihove vlade kot pa Svet (glej člen 253 o imenovanju sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča, člen 254 o imenovanju sodnikov Splošnega sodišča ter člen 341 o določitvi sedežev institucij itd.).

74 Glej sodbo Sodišča z dne 9. novembra 1995 v zadevi Nemčija proti Svetu (C 426/93, Recueil, str. I-3723).


Pri glasovanju s kvalificirano večino ima vsak predstavnik države članice določeno število glasov, katerih ponderiranje je določeno v členu 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, ki je priložen Pogodbama.

Od 1. novembra 2014 se uporablja nov sistem „dvojne večine“ (člen 16(4) PEU in člen 238(2) PDEU). V skladu s tem sistemom je kvalificirana večina v Svetu dosežena, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(i) člen 16(4) PEU: kadar Svet odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika, mora glasovati za najmanj 55 % članov Sveta (od 28 članov jih mora torej 16 glasovati za), ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije.

Poleg tega so za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, potrebni najmanj štirje člani Sveta, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena. To v praksi pomeni, da se šteje, da je kvalificirana večina dosežena, če izmed 28 članov 25 članov glasuje za, pri čemer odstotek prebivalstva, ki jih zajemajo, ni pomemben za opredelitev kvalificirane večine.

(ii) člen 238(2) PDEU: kadar Svet ne odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika, mora glasovati za najmanj 72 % članov Sveta (od 28 članov jih mora torej 21 glasovati za), ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije.

V primerih, ko ne glasujejo vsi člani Sveta v skladu s Pogodbama, je kvalificirana večina dosežena, če sta izpolnjena naslednja pogoja (člen 238(3) PDEU):

(i) kadar Svet odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika, mora glasovati za najmanj 55 % članov Sveta, ki predstavljajo sodelujoče države članice in ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva teh držav.

Poleg tega mora manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, vključevati najmanj minimalno število članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva sodelujočih držav članic, in dodatnega člana, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.

(ii) kadar Svet ne odloča na predlog Komisije ali visokega predstavnika, mora glasovati za najmanj 72 % članov Sveta, ki predstavljajo sodelujoče države članice in ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva teh držav.

Svet vsako leto na podlagi letnih podatkov, ki jih države članice pošljejo Statističnemu uradu Evropske unije, odobri podatke o številu celotnega prebivalstva posameznih držav članic. Ti podatki o številu so, kakor so bili nazadnje spremenjeni, v Prilogi III Poslovnika Sveta.


Zahtevek za alternativna pravila glasovanjaOd 1. novembra 2014 do 31. marca 2017 lahko član Sveta zahteva, da se sprejetje akta opravi v skladu s „ponderiranim glasovanjem“ iz člena 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi, ki je priložen Pogodbama. V teh pravilih – kakor so spremenjena z Aktom o pristopu Hrvaške – je določeno, da mora biti za sprejetje akta s kvalificirano večino za najmanj 260 (od 352) glasov, ki predstavljajo najmanj večino članov (15 članov od 28), če gre za akte, ki jih je treba sprejeti na predlog Komisije, ali najmanj dve tretjini članov (19 članov od 28), če za akt predlog Komisije ni potreben.

Glasovi članov se ponderirajo na naslednji način:

DE, FR, IT, UK 29

ES, PL 27

RO 14

NL 13

BE, CZ, EL, HU, PT 12

BG, AT, SE 10

DK, IE, HR, LT, SK, FI 7

EE, CY, LV, LU, SI 4

MT 3

Zahtevek je mogoče vložiti pisno ali ustno. Treba bi ga bilo vložiti za en sam akt, ki se sprejme s kvalificirano večino, v zahtevku pa bi moral biti primerno opredeljen. Če se generalnemu sekretarju pošlje pisni zahtevek, bi ga bilo treba posredovati vsem delegacijam v obliki dokumenta ST. Če se na seji Coreperja ali Sveta vloži ustni zahtevek, bi ga bilo treba vnesti v zapisnik. Zahtevek je veljaven, dokler ni izrecno umaknjen.

Če naj se akt sprejme s pisnim postopkom, o katerem odloči Svet ali Coreper, je treba zahtevek vložiti pred začetkom pisnega postopka. Če predsednik predlaga uporabo tega postopka, je treba predpostavljati, da se uporablja standardni sistem glasovanja (tj. „dvojna večina“), razen če delegacija zahteva ali je predhodno zahtevala uporabo pravil „ponderiranega glasovanja“; takšen zahtevek je mogoče vložiti, potem ko je predsednik predlagal uporabo tega postopka, vendar ne po tem, ko so vsi člani že potrdili, da se s tem postopkom strinjajo. (Več informacij o pisnem postopku je v točki 3.)

(c) Soglasje

V členu 238(4) PDEU je določeno, da vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov Svetu ne smejo preprečevati sprejetja aktov, za katere se zahteva soglasje.

Poleg primerov, v katerih Svet sprejme akt o spremembi predloga Komisije (člen 293(1) PDEU), se soglasje zahteva na podlagi več členov PDEU, to so npr. členi o uskladitvi posrednega obdavčenja (člen 113), uskladitvi zakonodaje na drugih področjih, kot so tista iz člena 114 PDEU (člen 115), o nekaterih ukrepih za varstvo okolja (člen 192(2)), pa tudi nekaterih ukrepih na področjih socialne politike (členi 153(2) in 155(2)), poleg tega pa seveda členi o klavzuli o fleksibilnosti v obliki člena 352.


C – nezmožnost sodelovanja pri glasovanjuObstajajo primeri, v katerih je v Pogodbah določeno, da člani Sveta ne smejo sodelovati pri glasovanju o sprejetju nekaterih odločitev. V teh primerih je v členu 16 Poslovnika Sveta določeno, da se pri uporabi nekaterih njegovih določb iz Priloge VI Poslovnika ne upoštevajo glasovi teh članov Sveta ali Coreperja75. Te določbe so:

(a) drugi pododstavek člena 1(3) (seja poteka drugje kot v Bruslju ali Luxembourgu);

(b) člen 3(7) (uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red);

(c) člen 3(8) (točka pod „A“, ki bi sicer morala biti umaknjena z dnevnega reda, ostane na dnevnem redu kot točka pod „B“);

(d) člen 5(2), samo kar zadeva navzočnost Evropske centralne banke (posvetovanje brez navzočnosti Evropske centralne banke);

(e) prvi pododstavek člena 9(2)(b) ter drugi in tretji pododstavek člena 9(2) (objava izidov glasovanj, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na druge primere kot so primeri, v katerih Svet sprejme nezakonodajne akte, iz člena 8(1) Poslovnika Sveta);

(f) drugi pododstavek člena 11(1) (začetek postopka glasovanja);

(g) člen 12(1) (uporaba pisnega postopka);

(h) člen 14(1) (odločitev, da se izjemoma posvetuje in odloča na podlagi dokumentov in osnutkov, ki ne obstajajo v vseh jezikih);

(i) člen 17(2)(a) (neobjava pobude, ki jo država članica predloži na podlagi člena 76 PDEU, v Uradnem listu);

(j) člen 17(2)(b) (neobjava nekaterih direktiv, sklepov, priporočil in mnenj v Uradnem listu);

(k) člen 17(5) (ali naj se v Uradnem listu objavljajo odločitve, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi mednarodnega sporazuma).

Poleg tega je določeno, da se član Sveta ali Coreperja ne sme sklicevati na nekatere določbe Poslovnika Sveta v zvezi z odločitvami, glede katerih ta član v skladu s Pogodbama ne sme sodelovati pri glasovanju. Te določbe so:

(l) člen 3(8) (možnost, po kateri član Sveta lahko zahteva umik točke pod „A“ z dnevnega reda);

(m) drugi pododstavek člena 11(1) (možnost, da član Sveta zahteva začetek postopka glasovanja);

75 Vendar je treba opozoriti, da v skladu z izjavo (g) glede člena 16 in Priloge VI velja naslednje: „Svet soglaša, da se določbe člena 16 in Priloge IV uporabljajo za akte, za sprejetje katerih nekateri člani Sveta na podlagi Pogodb nimajo pravice glasovati. Vendar navedene določbe ne zajemajo uporabe člena 7 PEU.“ Nadalje je v izjavi določeno: „Pri prvi uporabi določb o okrepljenem sodelovanju bo Svet glede na izkušnje, pridobljene na drugih področjih, preveril, ali je treba prilagoditi člen 16 in Prilogo IV tega poslovnika.“


(n) člen 11(3) (možnost, da član Sveta glasuje v imenu drugega člana);

(o) člen 14(2) (možnost, da član Sveta ugovarja posvetovanju, če besedilo predlaganih sprememb ni sestavljeno v jeziku, ki ga član izpostavi).

2 . SKLEPČNOST IN PRENOS GLASOVALNIH PRAVIC (ČLENA 4 IN 11 POSLOVNIKA SVETA)

A – sklepčnostZahtevo v zvezi s sklepčnostjo je treba razumeti z vidika člena 16(2) PEU, v katerem je določeno, da Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice, ter člena 239 PDEU, v katerem je določeno, da se lahko pri glasovanju na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov (glej točko B). Da Svet lahko glasuje, je posledično torej potrebna osebna navzočnost večine članov Sveta (pri osemindvajsetih članih predstavlja večino petnajst članov).

Sklepčnost je treba preveriti, kadar Svet odloča in je treba sprejeti odločitve.

Seveda pa je sklepčnost ključna za sprejetje točk pod „A“ in za sprejetje akta ali sklepa kot točke pod „B“.

Predsednik, ki mu pomaga generalni sekretariat, je odgovoren za ugotavljanje sklepčnosti na vsaki stopnji odločanja v Svetu.

B – prenos glasovalnih pravicV členu 11(3) Poslovnika Sveta je ponovljeno besedilo člena 239 PDEU, saj določa, da se pri glasovanju „lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov“76. Iz tega izhaja, da se lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica enega od drugih članov, a ne več kot enega.

Za prenos glasovalnih pravic se ne uporablja nobena formalnost, je običajna praksa. Ko je dosežena sklepčnost, se lahko upravičeno sklepa, da je odsoten član Sveta svoje glasovalne pravice prenesel na drugega člana Sveta. V takšnem primeru se predpostavlja tudi, da je drugi član Sveta oddal glas odsotnega člana.

Prenos glasovalnih pravic v skladu s členom 11(3) Poslovnika Sveta je treba razlikovati od zastopanja člana Sveta iz člena 4 Poslovnika Sveta. Član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, lahko imenuje svojega zastopnika. Stališče zadevnega člana v praksi zastopa stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika zadevne države članice, čeprav pooblastilo za zastopanje člana formalno ne zajema glasovalne pravice, ki jo lahko uveljavlja samo član Sveta.

76 Če član Sveta ali Coreperja ne more sodelovati pri glasovanju, ne sme glasovati v imenu drugega člana (točka (2)(c) Priloge IV).


3 . PISNI POSTOPEK (ČLEN 12 POSLOVNIKA SVETA)

Uporaba pisnega postopka se predlaga v nujnih primerih. Taki razlogi obstajajo na primer, kadar akt Sveta ni sprejet do določenega datuma in bi to ustvarilo pravno vrzel ali, na splošno, kadar je treba akt sprejeti do določenega roka, vendar seja Sveta ni predvidena in je tudi ni mogoče pravočasno organizirati.

Poslovnik Sveta določa dve vrsti pisnega postopka, in sicer redni pisni postopek in poenostavljeni pisni postopek (znan kot „tihi postopek“).

A – redni pisni postopekV skladu s tem postopkom obstajata dve možnosti za odločitev o uporabi pisnega postopka glasovanja:

– odločitev o uporabi pisnega postopka je lahko predhodno soglasno sprejeta na seji Sveta77;

– če to ni mogoče, lahko predsedstvo v posebnih okoliščinah s samim pisnim postopkom predlaga uporabo pisnega postopka. V tem primeru je odločitev o potrditvi uporabe pisnega postopka del postopka samega: vsi člani Sveta se morajo strinjati z uporabo pisnega postopka, preden izrazijo svoja vsebinska mnenja.

V obeh primerih se mora tudi Komisija strinjati z uporabo pisnega postopka, če se ta nanaša na zadevo, ki jo je sama predložila Svetu.

Kadar je bila v okviru Sveta ali Coreperja že sprejeta odločitev o sprejetju pisnega postopka, bo posledično edino vprašanje, ki bo v pisni obliki zastavljeno članom Sveta, to, ali se strinjajo s sprejetjem zadevnega akta, ali mu nasprotujejo oziroma ali se vzdržijo. Pogoji za sprejetje akta so izpolnjeni takoj, ko je prejetih toliko pozitivnih odgovorov, kot je v skladu z veljavnimi pravili glasovanja potrebnih glasov za sprejetje zadevnega akta.

Če pa odločitev o uporabi pisnega postopka ni bila predhodno sprejeta v okviru Sveta ali Coreperja, morajo člani Sveta in po potrebi Komisija (če se postopek nanaša na zadevo, ki jo je Svetu predložila slednja) odgovoriti na prvo vprašanje v zvezi z uporabo pisnega postopka, člani Sveta pa morajo izraziti svoja stališča o drugem vprašanju v zvezi s sprejetjem akta, za katerega se še naprej uporabljajo ustrezna pravila glasovanja.

Da bi bili pisni postopki čim prej zaključeni, je treba odgovore poslati uradniku generalnega sekretariata, pristojnemu za zadevo. Odgovori morajo biti seveda pisni (e-pošta zadostuje). Ustni odgovori v nobenem primeru ne zadostujejo.

Če v okviru Sveta ali Coreperja ni bil že dogovorjen rok za odgovor, se ta določi glede na nujnost zadeve. Poudariti je treba, kako pomembno je spoštovati rok, še zlasti, kadar je treba akt sprejeti pred določenim datumom. Pri zamujenih odgovorih generalni sekretariat objavi opomin. Če zamuda traja še naprej, bi bilo treba za vsak primer posebej oceniti, ali je obdobje, po katerem mora biti postopek zaključen, razumno, in ali se njegov izid šteje za negativnega.

77 Opozoriti je treba, da se v skladu s postopkom iz člena 12(1) Poslovnika Sveta (soglasna odločitev o uporabi pisnega postopka), kadar člani Sveta ali Coreperja v skladu s Pogodbama ne smejo glasovati, glasovi teh članov ne upoštevajo (točka 1(g) Priloge IV).


Ko je generalni sekretariat prepričan, da so izpolnjeni pogoji za sprejetje akta, sprejme potrebne ukrepe za podpis akta, njegovo objavo v Uradnem listu ali uradno obvestitev naslovnikov.

Generalni sekretariat je pristojen za zaključek pisnih postopkov, pa tudi za seznanjanje z njihovimi rezultati.

Vsi člani Sveta in po potrebi Komisija so obveščeni o vseh enostranskih izjavah, ki jih dajo drugi člani Sveta ali Komisija. Treba je dati na voljo kratko obdobje, v katerem se lahko odločijo, ali bodo nanje odgovorili. Takšne izjave ne vplivajo niti na izvedbo pisnega postopka za sprejetje zadevnega akta niti na njegov zaključek.

Akti, sprejeti po pisnem postopku, se redno obravnavajo v sporočilih za javnost, ki jih posebej pripravi tiskovni urad generalnega sekretariata. Ob teh priložnostih so v skladu s členom 9 Poslovnika Sveta objavljeni izid in obrazložitve glasovanja skupaj z izjavami (glej točko 6.C v poglavju II).

Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, sprejetih po pisnem postopku, ki vključuje tudi vse izjave in obrazložitve glasovanja. Deli seznama, ki se nanašajo na sprejetje zakonodajnih aktov, morajo biti objavljeni.

Generalni sekretariat poleg tega arhivira vsaj naslednje:

– sporočilo o začetku pisnega postopka, dokument, na katerem je postopek temeljil, ter vse izjave Sveta;

– odgovore, ki so jih poslali člani Sveta, in, kjer je ustrezno, Komisija, skupaj z vsemi enostranskimi izjavami;

– ustrezno podpisani original akta, ki ga je sprejel Svet.

B – poenostavljeni pisni postopek („tihi postopek“)Poenostavljeni pisni postopek je treba razumeti kot pisni postopek, po katerem noben odgovor, ki ga član Sveta pošlje do datuma izteka določenega roka, ne pomeni strinjanja s sprejetjem zadevnega akta. V nasprotju z rednim pisnim postopkom članom Sveta ni treba izrecno odgovoriti. Iz tega razloga je bil postopek poimenovan „tihi postopek“.

Tihi postopek je sprožen na pobudo predsedstva, njegovo uporabo pa lahko predsedstvu predlaga vsak član Sveta, pa tudi Komisija. Predsedstvo tudi v tem primeru določi rok za ta postopek glede na nujnost zadeve. Akt, na katerega se postopek nanaša, se šteje za sprejetega ob izteku roka, razen če temu ne nasprotuje eden od članov Sveta. Komisija v zvezi s tem ne more vložiti ugovora. Če član Sveta nasprotuje sprejetju akta, je treba zadevni akt tako kot običajno vključiti kot točko v dnevni red Sveta.

Svet lahko po poenostavljenem pisnem postopku odloča v štirih primerih:

– da sprejme besedilo odgovora na pisno vprašanje ali po potrebi ustno vprašanje, ki ga Svetu predloži član Evropskega parlamenta, potem ko je osnutek odgovora obravnaval Coreper78;

78 Izjava (e) glede člena 12(2)(a), (b) in (c) Poslovnika Sveta: „V skladu z redno prakso Sveta bo rok, ki se določi, navadno tri delovne dni.“


– da imenuje člane Ekonomsko-socialnega odbora in člane Odbora regij ter njihove namestnike, potem ko je osnutek sklepa obravnaval Coreper;

– da sprejme sklep o posvetovanju z drugimi institucijami ali organi, kadar koli to zahtevata Pogodbi;

– zaradi izvajanja skupne zunanje in varnostne politike prek omrežja „COREU“79 („tihi postopek (COREU)“)80.

Kot pri rednem pisnem postopku generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Če sprejetju nasprotuje član Sveta, zadevno besedilo ni sprejeto, temu pa bi moral slediti običajni pripravljalni postopek za akte Sveta, tj. da se besedilo pošlje Coreperju, če gre za akt, ki ga Coreper lahko sprejme v skladu s členom 19(7) Poslovnika Sveta, ali pa se pošlje Coreperju/Svetu, če gre za akte, ki jih mora sprejeti Svet, ali pa se dogovor o aktu doseže po tihem postopku, ko se zadeva pojasni v okviru zadevne delovne skupine Sveta.

79 V sklepih Sveta z dne 12. junija 1995 [dok. 7896/95] je navedeno, da omrežje COREU omogoča izmenjavo informacij med ministrstvi držav članic za zunanje zadeve in Komisijo, pa tudi posvetovanja o političnih analizah, povezanih z večstranskimi vprašanji ali s stanjem v tretjih državah. V okviru omrežja se obravnavajo izključno vprašanja, zajeta samo v določbah naslova V, kar ne vključuje ne institucionalnih vprašanj ne vprašanj, povezanih z uporabo proračuna Unije, za katera veljajo tudi drugi naslovi Pogodb. Omrežje se torej ne sme uporabljati za določitev ali obravnavo področij Unije ali posledično za zadeve, povezane z zunanjimi odnosi Unije.

80 Izjava (f ) glede člena 12(2)(d): „Svet opozarja, da je treba omrežje COREU uporabljati v skladu s sklepi Sveta z dne 12. junija 1995 o delovnih metodah Sveta.“


POGLAVJE IV – AKTI SVETA IN NJIHOVA OBLIKA

Obliko aktov Sveta urejata člen 15 in Priloga VI Poslovnika Sveta. Njihovo objavo in uradno obvestilo naslovnikom urejata člena 17 in 18 Poslovnika Sveta. Splošnega pomena je tudi člen 22 Poslovnika Sveta, v katerem je določeno, da je pravna služba na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 v posameznih fazah odgovorna za preverjanje kakovosti pripravljenih predlogov in osnutkov pravnih aktov in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom.

1 . PODPISOVANJE AKTOV (ČLEN 15 POSLOVNIKA SVETA)

Tako kot v členu 297 PDEU je v členu 15 Poslovnika Sveta določeno, da je treba podpisati akte, ki jih po zakonodajnem postopku sprejme Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom.

Te akte mora podpisati predsednik Sveta, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar, ki svoje pooblastilo za podpis lahko prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

V praksi predsednik Sveta podpiše zadnjo stran originalnega besedila akta (to je večjezična stran); zadevni akt se podpiše na seji Sveta, na kateri je bil sprejet. Generalni sekretar nato podpiše isto stran besedila, čigar original se pošlje arhivu generalnega sekretariata Sveta, kjer se hrani v varnostnem trezorju.

Akti, sprejeti po rednem zakonodajnem postopku, ki jih morata skupaj podpisati predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta, se podpišejo ob robu skupne tiskovne konference, na kateri je napovedano sprejetje zadevnega akta, ali na delnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Kadar je bil akt Sveta sprejet v manj jezikovnih različicah, kakor jih določajo veljavna pravila o jezikih (člen 14 Poslovnika Sveta), mora druge jezikovne različice podpisati predsednik seje Sveta, na kateri je bila „potrjena njihova veljavnost“, tudi če se to zgodi med predsedovanjem, ki sledi predsedovanju, med katerim je bil akt formalno sprejet in podpisan. To je potrebno, ker je Svet samostojen subjekt in se uporablja načelo institucionalne kontinuitete.

V tem primeru je datum sprejetja akta datum, ko je akt prvič sprejet v manj jezikovnih različicah. Datum „potrditve veljavnosti“ preostalih jezikovnih različic ni datum sprejetja akta.


2 . NASLOV IN OBLIKA UREDB (DEL A .1 PRILOGE VI POSLOVNIKA SVETA)

V delu A Priloge VI so določeni različni elementi, ki jih je treba vključiti v naslov uredb, ki jih Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom sprejme po zakonodajnem postopku:

– beseda „Uredba“;

– serijska številka;

– datum sprejetja;

– vsebina.

Če gre za izvedbeno uredbo, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, mora biti v naslovu besedila navedeno tudi „Izvedbena uredba“.

To so podatki, ki jih je treba vključiti v uredbo in na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, za katero uredbo gre; poleg tega vsebujejo akti, ki jih Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom sprejme po rednem zakonodajnem postopku, tudi ime institucije ali institucij, ki sta akt sprejeli, ter navedbo „Evropska unija“ ali „Euratom“.

Struktura preambule uredb, ki jih Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom sprejme po rednem zakonodajnem postopku, je določena v delu A.1(b) do (f) Priloge VI.

Preambula mora vsebovati:

– besede „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“ ali „Svet Evropske unije je“;

– sklicevanje na določbe, na podlagi katerih je uredba sprejeta, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju“;

– sklicevanje na predložene predloge ter na pridobljena mnenja;

– obrazložitev uredbe, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju naslednjega:“, pri čemer so uvodne izjave oštevilčene;

– besedilo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejel naslednjo uredbo“, ki mu sledi normativni del uredbe.

V tej strukturi so zajeti podatki, določeni v členu 296 PDEU, izpolnjena pa je tudi obveznost iz zadevnih določb, da se navedejo razlogi, na katerih temeljijo akti.

V zvezi z navedbami bi bilo treba opozoriti, da morajo biti pravna podlaga uredbe in predhodni postopkovni akti navedeni v tem vrstnem redu, pred njimi pa je besedilo „ob upoštevanju“. Poleg tega bi bilo treba opozoriti, da so v skladu s


Priročnikom za oblikovanje aktov, ki se pripravljajo v okviru Sveta Evropske unije81, predlogi, mnenja, odobritve itd. ter posvetovanja navedeni v navedbah na začetku preambule akta, in sicer takoj po sklicevanju na pravno podlago, pri čemer se uporabijo besede „ob upoštevanju“ ali „po posvetovanju s/z“, pred neobveznimi mnenji in posvetovanji pa je navedeno besedilo, kot je „ob upoštevanju mnenja“ ali „po posvetovanju s/z“ itd.

Sklicevanjem sledijo uvodne izjave, ki v ožjem pomenu besede pomenijo obrazložitve uredbe. Uvedene so z besedilom „ob upoštevanju naslednjega“ in so prav tako oštevilčene.

3 . STRUKTURA UREDB (DEL A .2, 3 IN 4 PRILOGE VI POSLOVNIKA SVETA)

Normativni del uredbe vsebuje člene, ki jih je mogoče v padajočem vrstnem redu razvrstiti v dele, naslove, poglavja in oddelke (ali v nekatere od njih); za opis ali nadaljnjo razdelitev elementov normativnega dela niso dovoljena nobena druga poimenovanja, kot so „pravilo“ ali „načelo“.

Da bi upoštevali člen 297 PDEU o začetku veljavnosti uredb, je določeno, da mora biti v primeru, ko Svet sam ali, v skladu z običajnim zakonodajnim postopkom, skupaj z Evropskim parlamentom, želi, da uredba začne veljati drug dan kot dvajseti dan po objavi v Uradnem listu, v zadnjem členu določen dan njenega začetka veljavnosti. Ta člen lahko po potrebi vsebuje podrobnosti o datumu, ko začne veljati uredba. Zadnjemu členu uredbe sledi besedilo, ki odraža njen splošni in zavezujoči značaj, kakor določa člen 288 PDEU. V nekaterih primerih se uredba ne uporablja v vseh državah članicah (glej del A.4(a)(ii) Poslovnika Sveta v Prilogi VI).

Zatem sta navedena kraj in datum sprejetja uredbe.

81 Priročnik za oblikovanje aktov, ki se pripravljajo v okviru Sveta Evropske unije, različica iz januarja 2015, str. 77, poglavje 2: „(a) V sklicevanjih, ki se nahajajo na začetku preambule, se navedejo: — pravne podlage akta, — predlogi, pobude, priporočila, zahteve, mnenja in odobritve (ki so predvideni v Pogodbah) (postopkovni akti, ki niso predvideni v Pogodbah, se nahajajo v zadnji uvodni izjavi). (b) V zakonodajnih aktih se dodajo sklicevanja glede na: — posredovanje osnutka akta nacionalnim parlamentom, — postopek (redni ali posebni zakonodajni postopek). (c) Treba je paziti, da sklicevanje ne vsebuje besedila, ki sodi v uvodne izjave, kot na primer: — če je treba zaradi pravilnega razumevanja normativnega dela ali preverjanja zakonitosti veljavnosti akta ponovno navesti sklic na glavno vsebino določb, ki ne pomenijo pravne podlage, bi bilo to treba storiti v uvodnih izjavah, — nekateri pripravljalni akti (mnenja strokovnih organov in neobvezna posvetovanja) se običajno nahajajo na koncu uvodnih izjav z uporabo izrazov, kot so denimo „Dne .. je Odbor za .. predložil mnenje.“, „Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za .. .“. (d) Vse osnutke zakonodajnih aktov, naslovljene na Evropski parlament in Svet, je treba predložiti nacionalnim parlamentom, ti osnutki pa morajo zato vsebovati ustrezen sklic.“


Uredba je običajno sprejeta „V Bruslju, ..“, razen če je sprejeta aprila, junija in oktobra, ko so zasedanja Sveta v Luxembourgu82. V uredbah, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku, je kot kraj podpisa naveden Bruselj, Luxembourg oziroma Strasbourg.

Ime podpisnika ali imena podpisnikov so navedena na koncu normativnega dela: ime predsednika Evropskega parlamenta (na levi strani na koncu normativnega dela) in ime predsednika Sveta (v isti vrsti na desni strani) ali samo ime predsednika Sveta, ki v času sprejetja uredbe izvršuje svoj mandat, odvisno od primera. Takšna je struktura besedila uredbe, kakor je objavljena v Uradnem listu. Ime generalnega sekretarja, ki v skladu s členom 15 Poslovnika Sveta prav tako podpiše besedilo sprejete uredbe, ni navedeno v Uradnem listu.

4 . NASLOV IN OBLIKA DRUGIH AKTOV SEKUNDARNE ZAKONODAJE (DEL B PRILOGE VI POSLOVNIKA SVETA)

V delu B Priloge VI so določena pravila za naslov, preambulo in normativni del drugih aktov Sveta: v njem je določeno, da naj bi direktive, sklepi, priporočila in mnenja v svojih naslovih vsebovali besedo „direktiva“, „sklep“, „priporočilo“ oziroma „mnenje“.

Če gre za izvedbeno direktivo ali sklep, ki ga Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, mora biti v naslovu besedila navedeno tudi „Izvedbena direktiva“ ali „Izvedbeni sklep“.

Vendar pa niso omenjeni drugi podatki (serijska številka, datum sprejetja in vsebina), ki jih je treba vključiti v naslov predpisov. V praksi pa so v vseh aktih Sveta navedeni vsi ti drugi podatki, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, za kateri akt gre. Glede preambule in normativnega dela je v delu B Priloge VI navedeno, da se zanje smiselno uporabljajo določbe dela A ob upoštevanju določb PDEU o direktivah in sklepih83.

5 . OBLIKA SKLEPOV IZ ČLENA 25 PEU (DEL C PRILOGE VI POSLOVNIKA SVETA)

V delu C Priloge VI je določen zgolj naslov, ki ga je treba uporabiti za sklepe iz člena 25 PEU (SZVP).

Ti sklepi morajo v naslovu vsebovati: „Sklep Sveta“, serijsko številko ((SZVP) leto/številka) datum sprejetja in vsebino.

6 . ATIPIČNI AKTI

Prav tako bi bilo treba navesti različne akte (npr. izjave, resolucije, sklepi), ki jih institucije pogosto uporabljajo, čeprav niso predvideni v Pogodbah.

Za razpravo o sklepih ali drugih aktih, ki niso določeni v Pogodbah, pa tudi za njihovo sprejetje se uporabljajo naslednje smernice:

82 Za kraje sej Sveta glej točko 2.B v poglavju II.

83 Na primer: besedilo o splošnem in zavezujočem značaju akta iz dela A.4 je navedeno samo v uredbah; v direktivah je v zadnjem členu navedena država članica oz. države članice, na katere je direktiva naslovljena.


(a) v celotnem času pogajanj o osnutku zakonodajnega akta mora biti na podlagi zadnjega odstavka člena 296 PDEU prepovedano sprejemanje katere koli oblike dokumenta – četudi je njegov namen zgolj politične narave – mimo zakonodajnega postopka, določenega v Pogodbah, če se vsebina tega dokumenta nanaša na vprašanja, obravnavana v osnutku zakonodajnega akta;

(b) sklepi – kot tudi resolucije in izjave, ki niso povezane s sprejemanjem zakonodajnega akta – so običajen način za izražanje stališč Sveta, kadar ta ne deluje na podlagi pooblastil, ki mu jih podeljujeta Pogodbi. Ti dokumenti načeloma veljajo kot zaveze ali stališča izključno politične narave brez pravnih učinkov. Ker niso pravni akti Sveta v smislu Pogodb, zanje ne veljajo postopkovna pravila, določena v pravnih podlagah, na katere bi se lahko nanašali zaradi svoje vsebine, če bi bilo pri njihovem sprejemanju uporabljeno pooblastilo odločanja. Ker v pravu Unije ni določen formalen postopek za sprejemanje, Svet sprejema sklepe s soglasjem, torej brez glasovanja, vendar pa ti niso sprejeti, če jim kateri od članov Sveta nasprotuje;

(c) Svet pri tem včasih naredi izjemo in v obliki sklepov sprejme določene akte, ki imajo pravni učinek ali so oblikovani v ta namen: to so stališča Unije na področju SZVP, stališča Unije v mednarodni organizaciji s pozivom tej organizaciji, da sprejme akte s pravnimi učinki, ali prošnje Komisiji, da predloži določen predlog. Pri tem mora Svet spoštovati postopkovna pravila (vključno s pravili glasovanja), določena v Pogodbah, v skladu s pravno podlago, ki Svetu dodeljuje pooblastila, ki jih ta uporabi pri sprejemanju pravnega akta v obliki sklepov. Če sklepi poleg pravnega akta vsebujejo tudi druge elemente, ki imajo političen značaj, to ne more upravičiti uporabe soglasja kot načina za sprejemanje celotnega dokumenta in s tem tega pravnega akta;

(d) ali ima osnutek sklepov lahko pravne učinke, se določi s konkretno analizo cilja in vsebine dokumenta, ne glede na to, kako se ta imenuje;

(e) akti, ki imajo pravni učinek, ne morejo biti sprejeti v obliki sklepov, če je v Pogodbah določeno, v kakšni obliki mora Svet ukrepati in da ta oblika ni združljiva s sklepi. Na primer, načeloma ne prihaja do neskladnosti z obliko sklepov, kadar je v določbah navedeno, da mora Svet sprejeti sklep ali priporočilo, pri čemer se razume, da se v takih primerih uporabljajo postopkovna pravila in pravila glasovanja, določena v Pogodbi (vključno s privzeto uporabo glasovanja s kvalificirano večino v skladu s členom 16(3) PEU), in ne soglasje;

(f) ker delovanje Unije temelji na načelu prenosa pristojnosti (člena 4 in 5 PEU), institucije Unije – in med njimi Svet – ne morejo sprejemati stališč o zadevah, ki nimajo nikakršne povezave s področji delovanja Unije, niti v zvezi z dokumenti, ki imajo zgolj političen značaj, ne da bi pri tem prekoračile svoja pooblastila. Sklepe, ki se nanašajo izključno na takšne zadeve, bi morali sprejeti predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru (ali ob robu seje) Sveta. Če se sklepi delno nanašajo na takšne zadeve in ni bil sprejet nikakršen sklep o ločitvi zadev Unije od tistih, ki z njo niso povezane, bi morali sklepe skupaj sprejeti Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta.


7 . OBJAVA AKTOV V URADNEM LISTU EVROPSKE UNIJE (ČLEN 17 POSLOVNIKA SVETA)

Uradni list je razdeljen na dve seriji, „L“ in „C“.

V seriji „L“ so štirje razdelki84:

– razdelek L I: zakonodajni akti (uredbe, direktive, sklepi in proračuni);

– razdelek L II: nezakonodajni akti (mednarodni sporazumi, uredbe, direktive, sklepi, priporočila, smernice, poslovniki, akti, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni z mednarodnimi sporazumi);

– razdelek L III: drugi akti (Evropski gospodarski prostor);

– razdelek L IV: akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 na podlagi Pogodbe ES, Pogodbe EU in Pogodbe Euratom.

V seriji „C“ je pet razdelkov:

– razdelek C I: resolucije, priporočila in mnenja;

– razdelek C II: sporočila (mednarodni sporazumi, skupne izjave, sporočila institucij, organov in agencij Evropske unije);

– razdelek C III: pripravljalni akti (pobude držav članic, akti Evropskega parlamenta, Sveta, Evropske komisije, Sodišča Evropske unije, Evropske centralne banke, Računskega sodišča, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropske investicijske banke ter uradov in agencij Evropske unije);

– razdelek C IV: informacije (informacije institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije; informacije držav članic; informacije v zvezi z Evropskim gospodarskim prostorom; informacije tretjih držav);

– razdelek C V: objave (upravni postopki, sodni postopki, postopki v zvezi z izvajanjem skupne trgovinske politike, postopki v zvezi z izvajanjem politike konkurence, drugi akti).

Zakonodajni akti, sprejeti po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, pa tudi nezakonodajni akti, sprejeti v obliki uredb in direktiv, ki so naslovljene na vse države članice, in v obliki sklepov, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, morajo biti v skladu s členom 17 Poslovnika Sveta na pobudo generalnega sekretarja objavljeni v Uradnem listu. Objava v Uradnem listu je pogoj za uporabo zadevnih aktov in njihov začetek veljavnosti je lahko pogojen z njihovo objavo (člen 297(1) in drugi pododstavek člena 297(2) PDEU).

V členu 17 Poslovnika Sveta je določeno, da mora biti na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavljeno tudi naslednje:

– stališča v prvi obravnavi, ki jih Svet sprejme po rednem zakonodajnem postopku, in obrazložitve teh stališč;

– pobude za sprejetje zakonodajnega akta, predstavljene Svetu v skladu s členom 76 PDEU;

– mednarodni sporazumi, ki jih sklene Unija;

84 Za celovit seznam glej dokument 6700/1/10 REV 1 z dne 8. junija 2010.


– mednarodni sporazumi, ki jih sklene Unija na področju zunanje in varnostne politike, razen če Svet ne odloči drugače na podlagi členov 4 in 9 Uredbe št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

V Uradnem listu je treba navesti začetek veljavnosti sporazumov, objavljenih v Uradnem listu.

Razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače, se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo tudi:

– predlogi Komisije ali pobude s podporo najmanj četrtine držav članic, predloženi Svetu v skladu s členom 76 PDEU, v primerih, ki niso navedeni zgoraj (torej ne pobude iz člena 76 PDEU, predložene za sprejetje zakonodajnega akta);

– direktive in sklepi iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU (nezakonodajne direktive, ki niso naslovljene na države članice, ali sklepi, v katerih je določeno, na koga so naslovljeni), priporočila in mnenja, razen sklepov iz člena 25 PEU.

Sklepi s področja skupne zunanje in varnostne politike iz člena 25 PEU so po soglasni odločitvi Sveta ali Coreperja, ki odloča za vsak primer posebej, na pobudo generalnega sekretarja objavljeni v Uradnem listu.

Potem ko Svet ali Coreper85 sprejme odločitev za vsak primer posebej in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta, se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi naslednje:

– sklepi o izvajanju sklepov iz člena 25 PEU;

– sklepi, sprejeti v skladu s prvo in drugo alineo člena 31(2) PEU;

– drugi akti Sveta, kot so sklepi ali resolucije.

Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se odločitve, ki jih sprejema ta organ, objavljajo v Uradnem listu (člen 17(5) Poslovnika Sveta).

8 . NOTIFIKACIJA IN POŠILJANJE AKTOV (ČLEN 18 POSLOVNIKA SVETA)

Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, po navodilu iz prvih dveh odstavkov člena 18 države članice uradno obvesti o nekaterih aktih ali pa jim jih pošlje.

Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, v skladu z odstavkoma 1 in 2 naslovnike uradno obvesti o:

– nezakonodajnih aktih, sprejetih v obliki direktiv, ki niso naslovljene na vse države članice, in v obliki sklepov, v katerih je določeno, na koga so naslovljeni;

– priporočilih;

– sklepih iz člena 25 PEU.

85 Pri takšnih odločitvah se ne upoštevajo glasovi tistih članov Sveta ali Coreperja, ki ne smejo sodelovati pri glasovanju (Priloga IV, točka 1(k)).


Obvestilo o sklepih iz člena 25 PEU in priporočilih se pošlje samo, če ni objavljeno v Uradnem listu. Vendar so o direktivah in sklepih, v katerih so določeni naslovniki, slednji vedno uradno obveščeni, zadevni akti pa začnejo učinkovati s takšnim obvestilom. Če so ti akti objavljeni v skladu s členom 17(2)(b) Poslovnika Sveta, za naslovnike ne začnejo veljati na podlagi te objave. V skladu s tretjim pododstavkom člena 297(2) PDEU začnejo učinkovati, ko se o njih pošlje uradno obvestilo. Objavljeni so torej samo v informativne namene.

V pravilih o jezikih (glej točko 7 v poglavju II) je določeno, da so dokumenti, ki jih institucija pošlje državi članici ali osebi, ki je pod njihovo sodno pristojnostjo, pripravljeni v jeziku te države.

Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, pošlje v skladu s členom 18(3) Poslovnika Sveta vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije naslednjih aktov:

– direktiv in sklepov iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU (ki so naslovljeni na določenega naslovnika);

– priporočil Sveta.

O vseh atipičnih aktih se običajno obvestijo države članice in Komisija.

Generalni sekretar je skladno s pravico do prenosa svojih pooblastil s Sklepom št. 351/84 z dne 11. aprila 1984 pooblastil generalne direktorje ali, če ti ne morejo opravljati svojih dolžnosti, direktorje glede na njihov položaj po senioriteti v zadevnem generalnem direktoratu, da v skladu s pristojnostmi generalnih direktoratov v njegovem imenu podpišejo uradna obvestila in sporočila o aktih Sveta iz člena 18 Poslovnika Sveta.


POGLAVJE V – DRUGE DOLOČBE

1 . VARNOST (ČLEN 24 POSLOVNIKA SVETA)

V členu 24 Poslovnika Sveta je določeno, da predpise o varnosti sprejme Svet s kvalificirano večino. Svet je na podlagi te določbe in člena 240 PDEU (prejšnji člen 207(3) PES) sprejel varnostne predpise za varovanje tajnih podatkov EU86, v katerih so določeni temeljna načela in minimalni varnostni standardi za varovanje tajnih podatkov Evropske unije. S Sklepom 40/2015 generalnega sekretarja Sveta se ti predpisi o varnosti izvajajo v generalnem sekretariatu Sveta.

2 . DEPOZITAR

Kot je določeno v členih 77 in 78 Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, je generalni sekretar Sveta lahko imenovan za depozitarja sporazumov, sklenjenih med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami.

Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi teh sporazumov se deponirajo na sedežu Sveta (prvi odstavek člena 25 Poslovnika Sveta). V takih primerih generalni sekretar skrbi tudi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov objavijo v Uradnem listu (drugi odstavek člena 25 Poslovnika Sveta).

Naloge depozitarja mednarodnih sporazumov so določene v splošnih besedilih (npr. v Ustanovni listini Združenih narodov in Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb) in v posebnih sporazumih o določitvi depozitarjev. Slednji so bodisi ena od držav članic podpisnic zadevnega sporazuma bodisi generalni sekretar mednarodne organizacije podpisnice sporazuma oziroma mednarodne organizacije, v okviru katere je bil sporazum sklenjen in podpisan.

Naloge depozitarja v okviru generalnega sekretariata Sveta opravlja predvsem Urad za sporazume, ustanovljen 15. junija 1978, ki je del DGF 2A. Ima štiri vrste nalog87:

– naloge depozitarja v strogem pomenu besede, tj. naloge, ki vključujejo oblikovanje besedil aktov, ki jih je treba skleniti, in overjene kopije ter njihovo pošiljanje zadevnim podpisnicam; hranjenje vseh informacij o podpisanih aktih na enem mestu (ratifikacije, notifikacije, akti o pristopu itd.) in njihovo pošiljanje zadevnim podpisnicam ter registracija vseh teh informacij;

– naloge, povezane s protokolom (predvsem v času podpisovanja);

– pregled različic sporazumov v jezikih, ki se v Skupnosti ne uporabljajo in ki ga opravijo pravniki lingvisti;

– tiskanje besedil.

86 Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).

87 Nekatere naloge depozitarja opravljajo druge službe generalnega sekretariata.


3 . ZASTOPANJE SVETA PRED EVROPSKIM PARLAMENTOM (ČLEN 26 POSLOVNIKA SVETA)

V prvem stavku člena 26(1) Poslovnika Sveta je določeno, da Svet pred Evropskim parlamentom zastopa predsedstvo ali pa – s soglasjem slednjega – član vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4) Poslovnika Sveta, naslednje predsedstvo ali generalni sekretar Sveta. Če pa predsedstvo meni, da je to primerno, lahko tudi visoke uradnike generalnega sekretariata pooblasti, da ga zastopajo pred odbori Evropskega parlamenta. Ni treba, da so navodila formalna; zadostuje jasna in natančna izjava o nameri predsedstva.

Svet za zunanje zadeve pred Evropskim parlamentom ali njegovimi odbori zastopa visoki predstavnik, razen če ta prosi, da ga zamenja član Sveta, ki zastopa državo članico, ki predseduje Svetu. Če visoki predstavnik meni, da je to primerno, lahko za zastopanje Sveta za zunanje zadeve pred odbori Evropskega parlamenta pooblasti tudi visoke uradnike Evropske službe za zunanje delovanje ali, če je ustrezno, generalnega sekretariata.

Generalni sekretar je izdal navodila za izvajanje te določbe v okviru generalnega sekretariata. Uradnik generalnega sekretariata, ki zastopa Svet, ne sme brez jasnih in izrecnih navodil sprejeti nobenih obveznosti v imenu predsedstva ali Sveta.

Svet mora zaradi skladnosti s členom 26 Poslovnika Sveta načelno zastopati generalni sekretar; sicer ga pred odbori zastopa samo uradnik, ki ga imenuje generalni sekretar (generalni direktor ali izjemoma direktor). Če predsedstvo uradnika zaprosi neposredno, slednji o tem čim prej obvesti generalnega sekretarja prek svojega neposredno nadrejenega, da bi pridobil dovoljenje generalnega sekretarja.

Direktorat za medinstitucionalne odnose mora biti predhodno obveščen o vsakem nastopu pred Parlamentom, da se zagotovi kar najboljše usklajevanje in omogoči priprava tega nastopa.

Če je v skladu s členom 226 PDEU ustanovljen začasni preiskovalni odbor, lahko Svet imenuje uradnika generalnega sekretariata, da v njegovem imenu nastopi pred zadevnim odborom (člen 3(3) Sklepa Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta88). Uradnik govori samo v skladu z navodili Sveta89.

88 UL L 113, 19.5.1995, str. 1 (95/167/ES, Euratom, ESPJ)

89 Glej na primer imenovanje uradnika generalnega sekretariata septembra 1996 za člana začasnega preiskovalnega odbora za BSE (bovina spongiformna encefalopatija).


4 . POŠTA (ČLEN 28 POSLOVNIKA SVETA)

V členu 28 Poslovnika Sveta je določeno, da se pošta za Svet naslovi na predsednika na sedež Sveta. Pošto, namenjeno predsedstvu Sveta, je treba poslati vsem članom Sveta.

Naslov Sveta se glasi:

Svet Evropske unijeRue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIE

Spletni naslov Sveta se glasi:

www.consilium.europa.euE-pošta: [email protected]


DEL 2 POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA

Marec 2016 | SL | POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA 75

POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA

Člen 1

Sklic in kraj zasedanj

1. Evropski svet se sestane dvakrat v vsakem polletju na sklic svojega predsednika90.

Predsednik Evropskega sveta vsaj eno leto pred začetkom posameznega polletnega obdobja v tesnem sodelovanju z državo članico, ki bo predsedovala v zadevnem polletju, objavi predvidene datume zasedanj Evropskega sveta v tem obdobju.

Če razmere tako zahtevajo, predsednik skliče izredno zasedanje Evropskega sveta91.

2. Evropski Svet se sestaja v Bruslju.

V izjemnih okoliščinah lahko predsednik Evropskega sveta s privolitvijo Sveta za splošne zadeve in Odbora stalnih predstavnikov, ki odločata soglasno, odloči, da bo zasedanje Sveta potekalo drugje.

Člen 2

Priprava zasedanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje

1. Predsednik Evropskega sveta skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in na podlagi dela Sveta za splošne zadeve92.

2. Svet za splošne zadeve skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo skrbi za pripravo zasedanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje93.

3. Predsednik poskrbi za tesno sodelovanje in usklajevanje s predsedstvom Sveta in predsednikom Komisije, zlasti z rednimi srečanji.

4. Predsednika Evropskega sveta v primeru zadržanosti zaradi bolezni, v primeru smrti ali konca mandata v skladu s členom 15(5) Pogodbe o Evropski uniji do izvolitve naslednika po potrebi nadomesti član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu.

Člen 3

Dnevni red in priprava

1. Za namene priprav iz člena 2(2) vsaj štiri mesece pred vsakim rednim zasedanjem Evropskega sveta iz člena 1(1) njegov predsednik v tesnem

90 Ta odstavek povzema prvi stavek člena 15(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU).

91 Ta odstavek povzema zadnji stavek člena 15(3) PEU.

92 Ta odstavek povzema točko (b) člena 15(6) PEU.

93 Ta odstavek povzema drugi stavek drugega pododstavka člena 16(6) PEU.

76 POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA | SL | Marec 2016

sodelovanju s članom Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu, in predsednikom Komisije, Svetu za splošne zadeve predloži obrazložen osnutek dnevnega reda.

Prispevki drugih sestav Sveta k zasedanju Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve vsaj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta.

Predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju iz prvega pododstavka pripravi osnutek usmeritev za sklepe Evropskega sveta in po potrebi osnutek sklepov in osnutek odločitev Evropskega sveta, o katerih razpravlja Svet za splošne zadeve.

Svet za splošne zadeve se še enkrat sestane v zadnjih petih dneh pred zasedanjem Evropskega sveta. Na podlagi te razprave predsednik Evropskega sveta določi začasni dnevni red.

2. Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki, Svet v nobeni drugi sestavi niti nobeno pripravljalno telo Sveta v času med sejo Sveta za splošne zadeve, na podlagi katere se določi začasni dnevni red zasedanja Evropskega sveta, in zasedanjem Evropskega sveta, ne sme razpravljati o zadevi, ki je predložena Evropskemu svetu.

3. Evropski svet sprejme dnevni red ob začetku zasedanja.

Praviloma se zadeve z dnevnega reda preučijo predčasno v skladu z določbami tega člena.

Člen 4

Sestava Evropskega sveta, delegacije in potek zasedanj

1. Vsako redno zasedanje Evropskega sveta traja največ dva dni, razen če Evropski svet ali Svet za splošne zadeve na pobudo predsednika Evropskega sveta ne odloči drugače.

Član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki predseduje Svetu, v sodelovanju s svojim predsednikom Evropskemu svetu poroča o delu Sveta.

2. Predsednik Evropskega parlamenta je lahko povabljen k besedi pred Evropskim svetom94. Ta izmenjava mnenj se opravi na začetku zasedanja Evropskega sveta, razen če Evropski svet soglasno ne odloči drugače.

Srečanja s predstavniki tretjih držav ali organizacij ali z drugimi osebnostmi lahko ob robu zasedanja Evropskega sveta potekajo le v izrednih primerih s predhodno privolitvijo Evropskega sveta, ki odloča soglasno na pobudo predsednika Evropskega sveta.

3. Zasedanja Evropskega sveta niso javna.

4. Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom Komisije. Pri njegovem delu sodeluje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko95.

94 Ta pododstavek povzema člen 235(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

95 Ta pododstavek povzema člen 15(2) PEU.


Glede na dnevni red lahko člani Evropskega sveta sklenejo, da vsakemu od njih pri delu pomaga minister, predsedniku Komisije pa član Komisije96.

Za vstop v stavbo, kjer se odvija zasedanje Evropskega sveta, je za države članice in Komisijo skupno število članov delegacije omejeno na 20, za visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa na pet. Pri tem ni všteto tehnično osebje, ki opravlja posebne varnostne naloge ali skrbi za logistično podporo. Imena in nazivi članov delegacij se vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu Sveta.

Predsednik skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da delo poteka nemoteno.

Člen 5

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Evropski svet pred Evropskim parlamentom zastopa predsednik Evropskega sveta.

Predsednik Evropskega sveta po vsakem zasedanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu predloži poročilo97.

Član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki predseduje Svetu, Evropskemu parlamentu predstavi prednostne naloge predsedstva in rezultate, dosežene v zadevnem polletju.

Člen 6

Sprejemanje stališč in odločitev ter sklepčnost

1. Evropski svet odloča soglasno, razen če Pogodbi ne določata drugače98.

2. Kadar Evropski svet v skladu s pogodbama odloča in glasuje, da pobudo za glasovanje predsednik.

Predsednik mora poskrbeti za glasovanje tudi na pobudo člana Evropskega sveta, če tako zahteva večina članov Evropskega sveta.

3. Da bi Evropski svet lahko glasoval, morata biti navzoči dveh tretjini članov Evropskega sveta. Pri glasovanju predsednik preveri, ali je Svet sklepčen. Predsednik Evropskega sveta in predsednik Komisije ne štejeta za izračun sklepčnosti.

4. Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Evropskega sveta prenese glasovalna pravica največ enega drugega člana99.

Kadar Evropski svet odloča z glasovanjem, njegov predsednik in predsednik Komisije ne glasujeta100.

96 Ta pododstavek povzema drugi stavek člena 15(3) PEU.

97 Ta pododstavek povzema točko (d) člena 15(6) PEU.

98 Ta odstavek povzema člen 15(4) PEU.

99 Ta pododstavek povzema prvi pododstavek člena 235(1) PDEU.

100 Ta pododstavek povzema drugi stavek drugega pododstavka člena 235(1) PDEU.

78 POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA | SL | Marec 2016

5. Postopkovni sklepi, ki jih sprejme Evropski svet v skladu s tem poslovnikom, se sprejmejo z navadno večino101.

Člen 7

Pisni postopek

Odločitve Evropskega sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar predsednik Evropskega sveta predlaga uporabo tega postopka. Pisno glasovanje se lahko izvede, kadar vsi člani Evropskega sveta, ki imajo glasovalno pravico, soglašajo z uporabo tega postopka.

Generalni sekretariat Sveta redno pripravlja seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku.

Člen 8

Zapisnik

Naredi se zapisnik vsakega zasedanja, katerega osnutek v 15 dneh pripravi generalni sekretariat Sveta. Ta osnutek se predloži Evropskemu svetu v odobritev, nato pa ga podpiše generalni sekretar Sveta.

Zapisnik zajema:

– navedbo dokumentov, predloženih Evropskemu svetu,

– navedbo odobrenih sklepov;

– sprejete odločitve;

– izjave Evropskega sveta in izjave, katerih vključitev je zahteval eden izmed članov Evropskega sveta.

Člen 9

Posvetovanja in odločanje na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila o jezikih

1. Evropski svet razpravlja in sprejema odločitve samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov, razen če Evropski svet iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače.

2. Vsak član Evropskega sveta lahko ugovarja razpravi, če besedila katerih koli predlaganih sprememb niso sestavljena v jezikih iz odstavka 1, ki jih član izpostavi.

Člen 10

Objava izidov glasovanja, spremnih razlag glasovanja in zapisnikov ter dostop do dokumentov

1. Kadar Evropski svet v skladu s pogodbama sprejme odločitev, lahko v skladu s postopkom glasovanja, ki se uporablja za sprejetje te odločitve, sklene, da se izidi glasovanja ter izjave iz zapisnika in točke tega zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje tega sklepa,.

101 Ta odstavek povzema pravilo iz člena 235(3) PDEU.


Kadar se izid glasovanja objavi, se na zahtevo zadevnega člana Evropskega sveta objavijo tudi obrazložitve glasovanja, z upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Evropskega sveta.

2. Določbe o dostopu javnosti do dokumentov Sveta iz Priloge II Poslovnika Sveta se smiselno uporabljajo tudi za dokumente Evropskega sveta.

Člen 11

Varovanje poslovne skrivnosti in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

Brez poseganja v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za razprave Evropskega sveta obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Evropski svet ne odloči drugače.

Evropski svet lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izvleček dokumentov Evropskega sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s členom 10.

Člen 12

Sklepi Evropskega sveta

1. Odločitve, ki jih sprejme Evropski svet, podpišeta njegov predsednik in generalni sekretar Sveta. Kadar v njih ni določeno, na koga so naslovljene, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Kadar je naslovnik znan, ga generalni sekretar Sveta o teh odločitvah obvesti.

2. Določbe o obliki aktov iz Priloge VI Poslovnika Sveta se smiselno uporabljajo tudi za odločitve Evropskega sveta.

Člen 13

Sekretariat, proračun in varnost

1. Evropskemu svetu in njegovemu predsedniku pomaga generalni sekretariat Sveta pod vodstvom njegovega generalnega sekretarja.

2. Generalni sekretar Sveta pomaga pri zasedanjih Evropskega sveta. Sprejme vse potrebne ukrepe za organizacijo dela.

3. Generalni sekretar Sveta je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz oddelka II – Evropski svet in Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja teh sredstev. Zadevna proračunska sredstva generalni sekretar izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za proračun Unije.

4. Varnostni predpisi Sveta se uporabljajo smiselno tudi za Evropski svet.

Člen 14

Pošta, naslovljena na Evropski svet

Pošta, naslovljena na Evropski svet, se pošilja predsedniku na naslov:

Evropski svetRue de la Loi 175

B-1048 Bruselj


DEL 3 POSLOVNIK SVETA

Marec 2016 | SL | POSLOVNIK SVETA 83

POSLOVNIK SVETA

Člen 1

Splošne določbe, sklicevanje sej, in kraj sej

1. Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije102.

2. Sedem mesecev pred začetkom zadevnega polletja, predsedstvo, potem ko opravi ustrezna posvetovanja, za vsako od sestav Sveta objavi predvidene datume sej, ko se mora Svet sestati, da bi opravil svoje zakonodajno delo ali sprejel operativne odločitve. Ti datumi so navedeni v enem samem dokumentu in veljajo za vse sestave Sveta.

3. Svet ima sedež v Bruslju. V mesecu aprilu, juniju in oktobru se Svet sestaja v Luxembourgu103.

V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Svet ali Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic (v nadaljnjem besedilu: Coreper) soglasno odloči, da bo seja Sveta potekala drugje.

4.104 Svetu, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev. Skupine so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove raznolikosti in geografskega ravnovesja v Uniji.

Vsak član skupine izmenično predseduje za obdobje šestih mesecev vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Drugi člani skupine pomagajo predsedstvu na podlagi skupnega programa pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznosti. Člani skupine se lahko med seboj dogovorijo za drugačno ureditev.

5. Svet ali Coreper sprejema odločitve na podlagi tega poslovnika z navadno večino, razen če poslovnik ne določa drugačnega načina glasovanja.

V tem poslovniku je predsedstvo ali predsednik, če ni posebej določeno drugače, katerakoli oseba, ki predseduje kateri od sestav Sveta oziroma enemu od njegovih pripravljalnih teles.

102 Ta odstavek povzema člen 237 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

103 Ta odstavek povzema točko (b) edinega člena Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, ki je priložen Pogodbam.

104 Ta odstavek povzema člen 1 Sklepa Evropskega sveta z dne 1. december 2009 o predsedovanju v Svetu (UL L 315, 2.12.2009, str. 50.)

84 POSLOVNIK SVETA | SL | Marec 2016

Člen 2

Sestave Sveta, vloga sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve ter načrtovanje dela

1. Svet se glede na obravnavano vsebino sestaja v različnih sestavah. Seznam drugih sestav Sveta, razen sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve sprejme Evropski svet s kvalificirano večino105. Seznam sestav Sveta je v Prilogi I.

2. Svet za splošne zadeve skrbi za usklajeno delo različnih sestav Sveta. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo pripravlja zasedanja Evropskega sveta in skrbi za nadaljnje ukrepanje106. Odgovoren je za splošno koordinacijo politik, za institucionalna in administrativna vprašanja, horizontalne zadeve v zvezi z več politikami Evropske unije, kakršni sta večletni finančni okvir in širitev, ter za vse druge zadeve, za katere ga zadolži Evropski svet, ob upoštevanju pravil delovanja ekonomske in monetarne unije.

3. Postopek priprave zasedanj Evropskega sveta je določen v členu 3 Poslovnika Evropskega sveta, kakor sledi:

a) Za namene priprav iz člena 2(2) Poslovnika Evropskega sveta vsaj štiri mesece pred vsakim rednim zasedanjem Evropskega sveta iz člena 1(1) Poslovnika Evropskega sveta njegov predsednik v tesnem sodelovanju s članom Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu, in predsednikom Komisije, Svetu za splošne zadeve predloži obrazložen osnutek dnevnega reda.

Prispevki drugih sestav Sveta k zasedanju Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve vsaj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta.

Predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju iz prvega pododstavka pripravi osnutek usmeritev za sklepe Evropskega sveta in po potrebi osnutek sklepov in osnutek odločitev Evropskega sveta, o katerih razpravlja Svet za splošne zadeve.

Svet za splošne zadeve se še enkrat sestane v zadnjih petih dneh pred zasedanjem Evropskega sveta. Na podlagi te razprave predsednik Evropskega sveta določi začasni dnevni red.

b) Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki, Svet v nobeni drugi sestavi niti nobeno pripravljalno telo Sveta v času med sejo Sveta za splošne zadeve, na podlagi katere se določi začasni dnevni red zasedanja Evropskega sveta, in zasedanjem Evropskega sveta, ne sme razpravljati o zadevi, ki je predložena Evropskemu svetu.

c) Evropski svet sprejme dnevni red ob začetku zasedanja.

Praviloma se zadeve z dnevnega reda preučijo predčasno v skladu z določbami tega odstavka.

105 Ta dva stavka povzemata in prilagajata prvi pododstavek člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in točko (a) člena 236 PDEU.

106 Ta dva stavka povzemata drugi pododstavek člena 16(6) PEU.


4. Svet za splošne zadeve v sodelovanju s Komisijo zagotavlja v okviru večletnega načrtovanja usklajeno in kontinuirano delo različnih sestav Sveta v skladu z odstavkom 6107.

5. Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost ukrepanja Unije108. Odgovoren je za potek celotnega zunanjega delovanja Evropske unije, tj. skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, skupne trgovinske politike ter razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Svetu za zunanje zadeve predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki ga po potrebi lahko nadomešča član te sestave, ki je predstavnik države članice, ki v zadevnem polletju predseduje Svetu109.

6. Za vsakih osemnajst mesecev, vnaprej določena skupina treh držav članic, ki predsedujejo Svetu za to obdobje v skladu s členom 1(4), pripravi osnutek programa dejavnosti Sveta za to obdobje. Kar zadeva dejavnosti sestave Sveta za zunanje zadeve v tem obdobju, se ta osnutek pripravi skupaj s predsednikom te sestave. Osnutek programa se po ustreznih posvetovanjih pripravi v tesnem sodelovanju s Komisijo in predsednikom Evropskega sveta. Predložen je kot enoten dokument najpozneje en mesec pred začetkom zadevnega obdobja, da ga lahko odobri Svet za splošne zadeve110.

7. Predsedstvo za obdobje svojega predsedovanja po opravljenih ustreznih posvetovanjih za vsako sestavo Sveta pripravi osnutke dnevnih redov sej Sveta, predvidenih za naslednje šestmesečje, in okvirno navede predvideno zakonodajno delo in operativne odločitve. Te osnutke pripravi najpozneje en teden pred začetkom zadevnega šestmesečja na podlagi 18-mesečnega programa Sveta in po posvetovanju s Komisijo. Navedeni so v enem samem dokumentu in se uporabljajo za vse sestave Sveta. Po potrebi je poleg predhodno načrtovanih sej Sveta možno predvideti tudi dodatne seje.

Če se v šestmesečnem obdobju katera od sej, predvidenih za to obdobje, izkaže za nepotrebno, je predsedstvo ne skliče.

107 Ta odstavek povzema prvi stavek člena 3 Sklepa Evropskega sveta z dne 1. december 2009 o predsedovanju v Svetu.

108 Ta stavek povzema tretji pododstavek člena 16(6) PEU.

109 Glej izjavo a) spodaj: a) Glede člena 2(5): „Ko se skliče Svet za zunanje zadeve, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike, se njegov predsednik nadomesti s šestmesečnim predsedstvom, kakor določa drugi pododstavek člena 2(5).“

110 Glej izjavo (b) spodaj: b) Glede člena 2(6): „18-mesečni program zajema splošni uvodni del, ki program umešča v okvir dolgoročnejših strateških usmeritev Unije. Trojica predsedstev, zadolženih za pripravo osnutka 18-mesečnega programa, se v sklopu ‚ustreznih posvetovanj‘ iz tretjega stavka odstavka 6 o tem razdelku posvetuje z naslednjo trojico predsedstev. V osnutku 18-mesečnega programa se med drugim upoštevajo tudi ustrezni izidi dialoga o političnih prednostnih nalogah za to leto, ki poteka na pobudo Komisije.“


Člen 3111

Dnevni red

1. Predsednik na podlagi 18-mesečnega programa Sveta določi začasni dnevni red za vsako sejo. Dnevni red se pošlje drugim članom Sveta in Komisiji najmanj štirinajst dni pred začetkom seje. Istočasno se pošlje tudi nacionalnim parlamentom držav članic.

2. Začasni dnevni red vsebuje točke, v zvezi s katerimi je generalni sekretariat od člana Sveta ali od Komisije najmanj šestnajst dni pred začetkom omenjene seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, po potrebi skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. Prav tako so v začasnem dnevnem redu z zvezdico označene točke, glede katerih predsedstvo, član Sveta ali Komisija lahko zahteva glasovanje. Takšna oznaka se napravi, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v Pogodbah.

3. V primerih, ko velja rok osmih tednov, ki ga določata Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se točke, ki zadevajo sprejetje zakonodajnega akta ali stališča v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku,uvrstijo na začasni dnevni red za odločitev o njih šele po poteku tega roka osmih tednov.

Svet lahko odstopa od roka osmih tednov iz prvega pododstavka, če gre pri uvrstitvi točke za nujne primere v smislu člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Svet odloča v skladu z načinom glasovanja, ki se uporablja za sprejetje zadevnega akta ali stališča.

Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, mora med uvrstitvijo osnutka zakonodajnega akta na začasni dnevni red Sveta in sprejetjem stališča preteči deset dni112.

4. Na začasni dnevni red se lahko uvrstijo le točke, v zvezi s katerimi je bila dokumentacija poslana članom Sveta in Komisiji najpozneje do dneva, ko se pošlje ta dnevni red.

5. Generalni sekretariat pošlje članom Sveta in Komisiji prošnje za uvrstitev točk na dnevni red in zadevno dokumentacijo, glede katerih zgornji roki niso bili upoštevani.

Razen če zaradi nujnosti ni treba ravnati drugače in brez poseganja v odstavek 3, predsedstvo umakne z začasnega dnevnega reda točke glede

111 Glej izjavi pod c) in d) spodaj: c) Glede člena 3(1) in (2): „Načeloma velja, da si predsednik prizadeva zagotoviti, da člani Sveta prejmejo

začasni dnevni red za vsako sejo Sveta o izvajanju določb iz naslova PDEU, ki obravnava območje svobode, varnosti in pravice, ter dokumente v zvezi s točkami, ki so navedene v njem, najmanj enaindvajset dni pred začetkom zadevne seje.“

d) Glede členov 1 in 3: „Brez poseganja v člen 30(2) PEU, ki določa, da je v primerih, v katerih je potrebna

hitra odločitev, možno sklicati izredno sejo Sveta v zelo kratkem času, se Svet zaveda, da je treba zadeve v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko obravnavati hitro in učinkovito. Določbe člena 3 ne preprečujejo upoštevanja te potrebe.“

112 Ta pododstavek povzema zadnji stavek člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.


osnutkov zakonodajnih aktov, o katerih Coreper najpozneje do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta, ni zaključil obravnave.

6. Začasni dnevni red ima dva dela, del namenjen posvetovanjem o zakonodajnih aktih in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne. Prvi del nosi naslov „zakonodajna posvetovanja“, drugi pa „nezakonodajne dejavnosti“.

Točke, uvrščene v en ali drugi del začasnega dnevnega reda, se delijo na točke pod „A“ in točke pod „B“. Točke pod „A“ so točke, glede katerih je možna odobritev Sveta brez razprave, vendar to ne izključuje možnosti, da član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njegova izjava vključi v zapisnik.

7. Svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red, je potrebna soglasna odločitev Sveta. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v Pogodbah.

8. Vendar pa se točka pod „A“ umakne z dnevnega reda, če bi stališče v zvezi s točko pod „A“ lahko privedlo do nadaljnje razprave o tej točki ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija, razen če Svet ne odloči drugače.

9. Vsaki prošnji za uvrstitev točke pod „razno“ je treba priložiti obrazložitveni dokument.

Člen 4

Zastopanje člana Sveta

Ob upoštevanju določb glede prenosa glasovalnih pravic iz člena 11 lahko član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, poskrbi, da je zastopan.

Člen 5

Seje

1. Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta113. V drugih primerih seje Sveta niso javne, razen v primerih iz člena 8.

2. Komisija je vabljena na seje Sveta. Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, kjer ta izvršuje svojo pravico do pobude. Vendar pa lahko Svet sklene, da bo posvetovanje potekalo brez navzočnosti Komisije ali Evropske centralne banke.

3. Člane Sveta in Komisije lahko spremljajo uradniki, ki jim pomagajo. Njihova imena in nazivi se vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu. Svet lahko določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo ob istem času v sejni sobi Sveta, vključno s člani Sveta.

4. Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda generalni sekretariat.

113 Ta stavek povzema prvi stavek člena 16(8) PEU.


Člen 6

Varovanje poslovne skrivnosti in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

1. Brez poseganja v člene 7, 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za posvetovanja v Svetu obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Svet ne odloči drugače.

2. Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.

Člen 7

Zakonodajni postopek in javnost razprav

1. Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. V ta namen dnevni red vsebuje del z naslovom „zakonodajna posvetovanja“.

2. Dokumenti, ki so predloženi Svetu in so navedeni pod katero od točk njegovega dnevnega reda pod „zakonodajnimi posvetovanji“, so dostopni javnosti, prav tako tudi deli zapisnika Sveta, ki zadevajo ta del dnevnega reda.

3. Seje Sveta se v delu njegovega dnevnega reda, ki zadeva „zakonodajna posvetovanja“, za javnost odprejo tako, da se javno prenašajo prek avdiovizualnih sredstev, zlasti se predvajajo v prostoru, predvidenem za spremljanje sej, in sicer v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije z uporabo video prenosa (video streaming). Posnetek je na voljo na spletni strani Sveta še vsaj mesec dni. Izid glasovanja se prikaže vizualno.

Generalni sekretariat poskrbi, da je javnost vnaprej obveščena o datumih in približnem času takšnih avdiovizualnih prenosov, in sprejme vse praktične ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega člena.

4. Izidi glasovanj in obrazložitve glasovanja članov Sveta ali njihovih zastopnikov v Spravnem odboru, predvidenem v okviru rednega zakonodajnega postopka, ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sejo Spravnega odbora, se objavijo.

5. Kadar so Svetu predloženi zakonodajni predlogi ali pobude, se ta vzdrži sprejemanja aktov, ki niso predvideni v Pogodbah, kakor so resolucije, sklepi ali izjave, razen tistih, ki spremljajo sprejetje akta in se vstavijo v zapisnik Sveta.

Člen 8

Druga za javnost odprta posvetovanja Sveta in javne razprave

1. Kadar so Svetu predloženi nezakonodajni predlogi za sprejetje norm, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoče, v obliki uredb, direktiv ali sklepov na podlagi ustreznih določb Pogodb, z izjemo notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (kakor so sklepi, priporočila ali resolucije), je prvo posvetovanje Sveta o pomembnih novih predlogih odprto za javnost. Predsedstvo določi, kateri novi predlogi so pomembni, Svet ali Coreper pa po potrebi lahko odloči drugače.

Predsedstvo lahko v posameznih primerih odloči, da se nadaljnja posvetovanja Sveta o predlogu iz prvega pododstavka odprejo za javnost, razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače.


2. V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, potekajo v Svetu javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njenih državljanov.

Naloga predsedstva, katerega koli člana Sveta ali Komisije je predlagati specifična vprašanja ali teme za take razprave, pri čemer se upoštevata pomembnost zadeve in njen interes za državljane.

3. Svet za splošne zadeve opravi javno orientacijsko razpravo o 18-mesečnem programu Sveta. Prav tako so javne orientacijske razprave, ki jih v zvezi s svojimi prednostnimi nalogami opravijo druge sestave Sveta. Predstavitev petletnega programa Komisije, njenega letnega delovnega programa in letne strategije politike ter razprave v Svetu, ki sledijo, so odprti za javnost.

4. Od tedaj, ko se v skladu s členom 3 pošlje začasni dnevni red,

a) so točke na dnevnem redu Sveta, ki so v skladu z odstavkom 1 dostopne javnosti, označene z besedama „javno posvetovanje“;

b) so točke na dnevnem redu Sveta, ki so v skladu z odstavkoma 2 in 3 dostopne javnosti, označene z besedama „javna razprava“.

Posvetovanja Sveta in javne razprave v skladu s tem členom so odprte za javnost in se javno prenašajo v skladu členom 7(3).

Člen 9

Objava izidov glasovanj, spremnih obrazložitev glasovanja in zapisnikov v drugih primerih

1. Če Svet sprejme nezakonodajne akte iz člena 8(1), se objavijo izidi glasovanj in spremne obrazložitve glasovanja članov Sveta ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje takšnih aktov.

2. Objavijo se tudi izidi glasovanj,

a) kadar Svet odloča na podlagi naslova V PEU s soglasno odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov;

b) v drugih primerih z odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov.

Kadar se izid glasovanja v Svetu objavi v skladu s točkama a) in b) prvega pododstavka, se na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve glasovanja, podane ob glasovanju, z ustreznim upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Sveta.

Izjave, vključene v zapisnik Sveta, in točke tega zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov iz točk (a) in b) iz prvega pododstavka, se objavijo na podlagi odločitve Sveta ali Coreperja, sprejete na zahtevo enega izmed njunih članov.

3. Razen v primerih, ko so posvetovanja Sveta odprta za javnost v skladu s členoma 7 in 8, se glasovanja ne objavijo pri posvetovanjih, ki se končajo s poskusnimi glasovanji ali sprejetjem pripravljalnih aktov.


Člen 10

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta so navedene v Prilogi II.

Člen 11

Način glasovanja in sklepčnost

1. Svet glasuje na pobudo predsednika.

Predsednik mora začeti postopek glasovanja tudi na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

2. Člani Sveta glasujejo po vrstnem redu držav članic, določenem v skladu s seznamom zaporednih predsedstev, začenši s članom, ki v skladu s tem vrstnim redom sledi predsedujočemu članu.

3. Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov114.

4. Da bi Svet lahko glasoval, je potrebna navzočnost večine članov Sveta, ki imajo na podlagi Pogodb pravico do glasovanja. Pri glasovanju predsednik s pomočjo generalnega sekretariata preveri, ali je Svet sklepčen.

5. Pri sprejemanju odločitev Sveta s kvalificirano večino se 65 % prebivalstva Unije, oziroma kadar se glasovanja ne udeležijo vse države članice, prebivalstva udeleženih držav članic, in minimalno število članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva udeleženih držav članic, izračuna v skladu s števili prebivalstva iz Priloge III. Ta števila se uporabljajo tudi med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017, kadar v skladu s členom 3(2) Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, priloženega Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, član Sveta zahteva, da se akt sprejme s kvalificirano večino, kakor je določena v odstavku 3 navedenega člena, in član Sveta zahteva, da se preveri, ali države članice, ki tvorijo to kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije.

6. Z začetkom veljavnosti od 1. januarja vsakega leta, Svet v skladu s podatki, ki so na voljo pri Statističnemu uradu Evropske unije na dan 30. septembra predhodnega leta, spremeni številke iz Priloge III. Navedeni sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Redni pisni postopek in tihi postopek

1. Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali Coreper soglasno odloči, da bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, če vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

V primeru pisnega glasovanja o zadevi, ki jo je Svetu predložila Komisija, je za uporabo pisnega postopka potrebna privolitev Komisije.

114 Ta odstavek povzema člen 239 PDEU.


Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku. Ta seznam vsebuje morebitne izjave, ki se vključijo v zapisnik Sveta. Deli seznama, ki se nanašajo na sprejetje zakonodajnih aktov, so dostopni javnosti.

2. Na pobudo predsedstva lahko Svet odloča tudi po poenostavljenem pisnem postopku, imenovanem „tihi postopek“:

a) za namen sprejetja besedila odgovora na pisno vprašanje ali po potrebi ustno vprašanje, ki ga Svetu predloži član Evropskega parlamenta, potem ko je osnutek odgovora obravnaval Coreper115;

b) za namen imenovanja članov Ekonomsko-socialnega odbora in članov Odbora regij ter njihovih namestnikov, potem ko je osnutek sklepa obravnaval Coreper;

c) za namen sprejetja sklepa o posvetovanju z drugimi institucijami, organi, uradi ali agencijami, če je to zahtevano v Pogodbah;

d) za namen izvajanja skupne zunanje in varnostne politike preko omrežja „COREU“ („tihi postopek (COREU)“)116.

V tem primeru se zadevno besedilo šteje za sprejeto ob koncu obdobja, ki ga določi predsedstvo glede na nujnost zadeve, razen če temu ne nasprotuje eden izmed članov Sveta.

3. Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Člen 13

Zapisnik

1. Za vsako sejo se sestavi zapisnik, ki ga po odobritvi podpiše generalni sekretar. Ta lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Zapisnik za vsako točko dnevnega reda praviloma navaja:

– navedbo dokumentov, predloženih Svetu,

– odločitve ali sklepe, ki jih je sprejel Svet,

– izjave Sveta in izjave, katerih vključitev je zahteval eden izmed članov Sveta ali Komisija.

2. Osnutek zapisnika pripravi generalni sekretariat v petnajstih dneh in ga predloži Svetu ali Coreperju v odobritev.

115 Glej izjavo (e) spodaj: e) Glede člena 12(2)(a), (b) in (c): „V skladu z redno prakso Sveta bo rok, ki se določi, navadno tri delovne dni“.;

116 Glej izjavo (f ) spodaj: f ) Glede člena 12(2)(d): „Svet opozarja, da je treba omrežje COREU uporabljati v skladu s sklepi Sveta z dne

12. junija 1995 (dok. 7896/95) o delovnih metodah Sveta.“.


3. Pred odobritvijo zapisnika lahko vsak član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Omenjene zahteve se lahko predložijo Coreperju.

4. Zapisniki, ki se o sejah Sveta pripravijo za dele „zakonodajna posvetovanja“, se po odobritvi pošljejo neposredno nacionalnim parlamentom in hkrati tudi vladam držav članic.

Člen 14

Posvetovanja in odločitve na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila o jezikih

1. Svet se posvetuje in odloča samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov, razen če iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače.

2. Vsak član Sveta lahko ugovarja posvetovanju, če besedilo katerih koli predlaganih sprememb ni sestavljeno v jezikih iz odstavka 1, ki jih član izpostavi.

Člen 15

Podpisovanje aktov

Besedila aktov, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku, in aktov, ki jih sprejme Svet, podpiše predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar. Generalni sekretar lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Člen 16117

Nezmožnost sodelovanja pri glasovanju

Pri uporabi tega poslovnika je treba v skladu s Prilogo IV ustrezno upoštevati primere, v katerih na podlagi Pogodb eden ali več članov Sveta ne more sodelovati pri glasovanju.

Člen 17

Objava aktov v Uradnem listu

1. Na pobudo generalnega sekretarja se v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list) objavijo:

a) akti iz člena 297 (1) in drugega pododstavka člena 297(2) PDEU;

b) stališča v prvi obravnavi, ki jih Svet sprejme po rednem zakonodajnem postopku, in obrazložitve teh stališč;

117 Glej izjavo (g) spodaj: g) Glede člena 16 in Priloge IV: „Svet soglaša, da se določbe člena 16 in Priloge IV uporabljajo za akte, za sprejetje

katerih nekateri člani Sveta na podlagi Pogodb nimajo pravice glasovati. Vendar navedene določbe ne zajemajo uporabe člena 7 PEU. Pri prvi uporabi določb o okrepljenem sodelovanju bo Svet glede na izkušnje, pridobljene na drugih področjih, preveril, ali je treba prilagoditi člen 16 in Prilogo IV tega poslovnika.“


c) pobude za sprejetje zakonodajnega akta, predložene Svetu v skladu s členom 76 PDEU;

d) mednarodne sporazume, ki jih sklene Unija.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov;

e) mednarodne sporazume, ki jih sklene Unija na področju zunanje in varnostne politike, razen če Svet ne odloči drugače na podlagi členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije118.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti sporazumov, objavljenih v Uradnem listu.

2. Razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače, se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo:

a) pobude, predložene Svetu v skladu s členom 76 PDEU, v primerih, ki niso zajeti v točki c) odstavka 1;

b) direktive in sklepi iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU, priporočila in mnenja, razen sklepov iz odstavka 3 tega člena.

3. Svet ali Coreper soglasno odloči za vsak primer posebej, ali naj se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo sklepi iz člena 25PEU.

4. Svet ali Coreper za vsak primer posebej in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta odloči, ali naj se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo:

a) izvedbeni sklepi za sklepe iz člena 25 PEU

b) sklepi, sprejeti v skladu s prvo in drugo alineo člena 31(2) PEU;

c) drugi akti Sveta, kot so sklepi ali resolucije.

5. Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se odločitve, ki jih sprejema ta organ, objavljajo v Uradnem listu.

Člen 18

Obveščanje o aktih

1. Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, uradno obvesti naslovnike o direktivah in sklepih iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU.

2. Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, obvesti naslovnike o naslednjih aktih, če se ti ne objavijo v Uradnem listu:

a) priporočilih;

b) sklepih iz člena 25 PEU

118 UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


3. Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovemimenu, pošlje vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije direktiv in sklepov Sveta iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU ter priporočila Sveta.

Člen 19119

Coreper, odbori in delovne skupine

1. Coreper je pristojen za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet. V vsakem primeru120 zagotavlja doslednost politik in ukrepov Evropske unije ter skrbi za spoštovanje naslednjih načel in pravil:

a) načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov;

b) pravil, ki določajo pristojnosti institucij, organov, uradov ali agencij Unije;

c) proračunskih pravil;

d) postopkovnih pravil, pravil v zvezi s preglednostjo in kakovostjo priprave zakonodaje.

2. Vse točke na dnevnem redu seje Sveta predhodno obravnava Coreper, razen če slednji ne odloči drugače. Coreper si prizadeva doseči soglasje na svoji ravni, zato da bi besedila lahko predložil Svetu v sprejetje. Skrbi za to, da so zadeve predložene Svetu v ustrezni obliki in, kadar je to primerno, predstavi smernice, možnosti ali predlagane rešitve. V nujnih primerih lahko Svet soglasno odloči, da se bo o zadevi posvetoval brez te predhodne obravnave.

3. Odbore ali delovne skupine lahko ustanovi Coreper, ali pa se ustanovijo z njegovo odobritvijo, da bi izvedli vnaprej opredeljeno pripravljalno delo ali študijo.

Generalni sekretariat posodablja in objavlja seznam pripravljalnih teles. Kot pripravljalna telesa Sveta se lahko sestajajo samo odbori in delovne skupine z omenjenega seznama.

4. Glede na točko dnevnega reda Coreperju predseduje stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve

Politično-varnostnemu odboru predseduje predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Drugim pripravljalnim telesom za različne sestave Sveta, z izjemo sestave za zunanje zadeve, predseduje delegat države članice, ki predseduje ustrezni sestavi, razen v primeru, če Svet s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev. V seznamu iz drugega pododstavka odstavka 3 so našteta tudi pripravljalna telesa, za katera je Svet v skladu s členom 4 Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu določil drugo vrsto predsedovanja.

119 Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 134 PDEU niti v obstoječa sklepa Sveta glede tega člena (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 9.1.1999, str. 71).

120 Glej izjavo (h) spodaj: h) Glede člena 19(1): „Coreper zagotovi doslednost in spoštovanje načel, določenih v odstavku 1, zlasti

pri zadevah, glede katerih poteka pomemben del priprav v drugih forumih.“


5. Zaradi priprave sej Sveta v tistih sestavah, ki se sestajajo vsake pol leta in katerih seje potekajo v prvi polovici tega obdobja, sejam odborov, razen Coreperja, ter sejam delovnih skupin, ki potekajo tekom predhodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjenim sejam Sveta.

6. Če je v primeru drugačnega načina predsedovanja posamezna zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja, lahko predstavnik države članice, ki bo predsedovala v tem obdobju, že tekom predhodnih šestih mesecev predseduje sejam odborov, razen Coreperja, in delovnih skupin, kadar ti razpravljajo o tej zadevi. O praktičnem izvajanju tega pododstavka se sporazumeta obe zadevni predsedstvi.

V posebnem primeru obravnave proračuna Unije za posamezno proračunsko leto sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, na katerih se pripravljajo točke dnevnega reda Sveta o obravnavi proračuna, predseduje predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom. S soglasjem drugega predsedstva velja enako za predsedovanje sejam Sveta tedaj, ko teče razprava o omenjenih proračunskih točkah. Zadevni predsedstvi se posvetujeta o praktičnih ukrepih.

7. V skladu z ustreznimi določbami, opredeljenimi v nadaljevanju, lahko Coreper sprejme naslednje postopkovne odločitve, če so bile točke, ki se nanje nanašajo, uvrščene na njegov začasni dnevni red najmanj tri delovne dni pred sejo. Za vsako odstopanje od tega roka je potrebna soglasna odločitev Coreperja121:

a) sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu (člen 1(3));

b) dovoljenje za predložitev kopije ali izpiska iz dokumenta Sveta za uporabo v sodnih postopkih (člen 6(2));

c) sklep o poteku javne razprave v Svetu oziroma o tem, da določeno posvetovanje Sveta ne bo javno (člen 8(1), (2) in (3));

d) sklep o objavi izidov glasovanja in izjav, vključenih v zapisnik Sveta, v primerih, določenih v členu 9(2);

e) sklep o uporabi pisnega postopka (člen 12(1));

f) odobritev ali spremembo zapisnika Sveta (člen 13(2) in (3));

g) sklep, da se besedilo ali akt objavi ali ne objavi v Uradnem listu (člen 17(2), (3) in (4));

h) sklep o posvetovanju z drugo institucijo ali organom, če Pogodbi tega ne zahtevata;

i) sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom;

j) sklep o podaljšanju rokov iz člena 294(14) PDEU;

k) odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu.

121 Glej izjavo (i) spodaj: i) Glede člena 19(7): „Če član Sveta meni, da osnutek postopkovne odločitve, ki je Coreperju predložen v

sprejetje skladno s členom 19(7), poraja vsebinsko vprašanje, se osnutek odločitve predloži Svetu.“


Člen 20

Predsedstvo in urejen potek razprav

1. Predsedstvo skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da razprave potekajo nemoteno. Predsedstvo zlasti zagotovi, da se upoštevajo določbe Priloge V o delovnih metodah v Svetu.

Razen če Svet ne odloči drugače, lahko predsedstvo za zagotovitev nemotenega poteka razprav sprejme tudi vse ukrepe, potrebne za kar najboljšo izrabo časa med sejami, in sicer zlasti:

a) pri obravnavi posamezne točke omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in odloči, ali bo dovolilo odprtje dvorane, predvidene za spremljanje seje;

b) določi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih;

c) razporedi čas, namenjen razpravi o posamezni točki, zlasti tako, da omeji čas za govor udeležencev, in določi vrstni red, po katerem bodo nastopili;

d) zaprosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo;

e) zaprosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o posamezni točki, besedilu ali delu besedila, da izberejo eno, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo.

2. Brez poseganja v člen 19(4) do (6) ter v pooblastila in splošno politično odgovornost šestmesečnega predsedstva, ostali člani vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4) predsedstvu na podlagi 18-mesečnega programa ali medsebojno dogovorjene druge ureditve pomagajo pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznostih. Po potrebi mu pomaga tudi predstavnik naslednje predsedujoče države članice. Ta predstavnik ali eden izmed članov navedene skupine na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, če in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu.

Člen 21122 123

Poročila odborov in delovnih skupin

Ne glede na druge določbe tega poslovnika predsedstvo organizira seje odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejami Coreperja, na katerih bodo obravnavana.

Razen če se zaradi nujnih razlogov ne zahteva drugače, predsedstvo preloži točke v zvezi z zakonodajnimi akti, glede katerih odbor ali delovna skupina nista končala

122 Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 134 PDEU niti v obstoječa sklepa Sveta glede tega člena (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 9.1.1999, str. 71).

123 Glej izjavo (j) spodaj: j) Glede člena 21: „Poročila delovnih skupin in vse druge dokumente, ki so podlaga za posvetovanja

Coreperja, je treba poslati delegacijam dovolj zgodaj, da jih je možno preučiti.“


obravnave najpozneje pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja.

Člen 22

Kakovost priprave zakonodaje124

Pravna služba je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti125 odgovorna za preverjanje kakovosti pripravljenih predlogov in osnutkov pravnih aktov v posameznih fazah in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom, da bi s tem pomagala Svetu pri zagotavljanju kakovosti priprave zakonodajnih aktov, ki jih sprejme Svet.

Med celotnim zakonodajnim postopkom posvečajo vsi, ki predložijo besedila za obravnavo v postopkih Sveta, posebno pozornost kakovosti priprave teh besedil.

Člen 23

Generalni sekretar in generalni sekretariat

1. Svetu pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja, ki ga imenuje Svet s kvalificirano večino.

2. Svet odloča o organizaciji generalnega sekretariata126.

Pod nadzorom Sveta sprejme generalni sekretar vse ukrepe, potrebne za nemoteno delovanje generalnega sekretariata.

3. Generalni sekretariat je tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Pod odgovornostjo in po navodilih predsedstva generalni sekretariat slednjemu pomaga pri iskanju rešitev.

4. Generalni sekretar predloži Svetu osnutek načrta odhodkov Sveta dovolj zgodaj, da se zagotovi upoštevanje rokov, določenih v finančnih določbah.

5. Generalni sekretar je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz Oddelka II – Evropski svet in Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja s temi sredstvi. Zadevna proračunska sredstva generalni sekretar izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za proračun Unije.

124 Glej izjavo (k) spodaj: k) Glede člena 22: „Pravni službi Sveta je bilo tudi naročeno, da pomaga državam članicam, ki podajo

pobudo v smislu člena 76(b) PDEU, zato da med drugim preveri kakovost priprave besedil teh pobud, če zadevna država članica zaprosi za tako pomoč.“

Glej izjavo (l) spodaj: l)„Člani Sveta oblikujejo svoje pripombe k predlogom za uradno kodifikacijo

zakonodajnih besedil v tridesetih dneh od dne, ko je generalni sekretariat razposlal omenjene predloge.

Člani Sveta poskrbijo za to, da se tiste določbe predloga za prenovitev zakonodajnih besedil, ki so iz prejšnjega akta povzete brez vsebinskih sprememb, preučijo v skladu z načeli, določenimi za preučevanje predlogov glede kodifikacije.“

125 UL C 73, 17.3.1999, str. 1.

126 Odstavek 1 in prvi pododstavek odstavka 2 povzemata člen 240(2) PDEU.


Člen 24

Varnost

Predpise o varnosti sprejme Svet s kvalificirano večino.

Člen 25

Dolžnosti depozitarja sporazumov

Če je generalni sekretar Sveta imenovan za depozitarja sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, se listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi teh sporazumov deponirajo na sedežu Sveta.

V takih primerih generalni sekretar opravlja naloge depozitarja in prav tako skrbi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov objavijo v Uradnem listu.

Člen 26

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Svet pred Evropskim parlamentom in njegovimi odbori zastopa predsedstvo ali pa – s soglasjem slednjega – član vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4), naslednje predsedstvo ali generalni sekretar. Pred odbori Evropskega parlamenta lahko Svet zastopajo tudi visoki uradniki generalnega sekretariata, ki ravnajo po navodilih predsedstva.

V primeru Sveta za zunanje zadeve Svet pred Evropskim parlamentom in njegovimi odbori zastopa njegov predsednik. Po potrebi ga lahko nadomešča član te sestave, ki zastopa državo članico, ki vodi šestmesečno predsedovanje Svetu. Pred odbori Evropskega parlamenta lahko Svet za zunanje zadeve po navodilih njegovega predsednika zastopajo tudi visoki uradniki Evropske službe za zunanje delovanje ali, po potrebi, generalnega sekretariata.

Svet lahko svoja stališča predloži Evropskemu parlamentu tudi s pisno izjavo.

Člen 27

Določbe o obliki aktov

Določbe o obliki aktov so navedene v Prilogi VI.

Člen 28

Pošta, namenjena Svetu

Pošta za Svet se naslovi na predsednika na sedež Sveta, in sicer na naslov:

Svet Evropske unije Rue de la Loi 175

B-1048 Bruselj


PRILOGA I

SEZNAM SESTAV SVETA

1. Splošne zadeve127;

2. Zunanje zadeve128;

3. Ekonomske in finančne zadeve129;

4. Pravosodje in notranje zadeve130;

5. Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov;

6. Konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje)131;

7. Promet, telekomunikacije in energija;

8. Kmetijstvo in ribištvo;

9. Okolje;

10. Izobraževanje, mladina, kultura in šport132.

Vsaka država članica se v skladu s členom 16(2) PEU sama odloči, kako bo zastopana v Svetu.

Iste sestave Sveta se lahko kot polnopravni član udeleži več ministrov, pri čemer se dnevni red in potek razprav ustrezno prilagodita133.

127 Ta sestava je ustanovljena z drugim pododstavkom člena 16(6) PEU.

128 Ta sestava je ustanovljena s tretjim pododstavkom člena 16(6) PEU

129 Vključno s proračunom.

130 Vključno s civilno zaščito.

131 Vključno s turizmom.

132 Vključno z avdiovizualnimi zadevami.

133 Glej izjavo (m) v nadaljevanju: (m) Glede drugega pododstavka Priloge I: „Predsedstvo razporedi dnevne rede Sveta tako, da združi podobne točke dnevnega

reda, s čimer omogoči lažjo udeležbo ustreznih nacionalnih predstavnikov, zlasti kadar določena sestava Sveta obravnava med seboj jasno ločene tematske sklope.“


PRILOGA II

POSEBNE DOLOČBE GLEDE DOSTOPA JAVNOSTI DO DOKUMENTOV SVETA

Člen 1

Področje uporabe

Vsaka fizična ali pravna oseba ima dostop do dokumentov Sveta ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter posebnih določb te priloge.

Člen 2

Posvetovanje o dokumentih tretjih strank

1. Za namene uporabe člena 4(5) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in v primeru, da po preučitvi dokumenta v smislu člena 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni jasno, da se ta dokument ne sme razkriti, se je treba posvetovati s tretjo osebo, če:

(a) je dokument občutljive narave v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b) dokument izvira iz države članice in

– je bil Svetu predložen pred 3. decembrom 2001 ali

– je zadevna država članica zahtevala, da se ne razkrije brez njene predhodne privolitve.

2. V vseh drugih primerih, ko Svet od tretje stranke prejme prošnjo za dostop do dokumenta, s katerim razpolaga, se generalni sekretariat za namene uporabe člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 posvetuje z zadevno tretjo stranko, razen če je po preučitvi dokumenta v smislu člena 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 jasno, ali se sme razkriti ali ne.

3. Posvetovanje s tretjo stranko se opravi v pisni obliki (tudi z elektronsko pošto) in tretji stranki se da razumen rok za odgovor, pri čemer se upošteva rok, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001. V primerih iz odstavka 1 se tretja stranka zaprosi, da svoje mnenje poda v pisni obliki.

4. Kadar za dokument ne velja odstavek 1(a) ali (b), generalni sekretariat pa zaradi odklonilnega mnenja tretje stranke ni prepričan, ali je treba uporabiti člen 4(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se zadeva predloži Svetu.

Če Svet namerava dokument objaviti, je treba tretjo stranko nemudoma v pisni obliki obvestiti o namenu Sveta, da bo v roku, ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni, objavil dokument. Tretjo stranko je treba ob tem opozoriti na člen 279 PDEU.


Člen 3

Prošnje za posvetovanje drugih institucij ali držav članic

Prošnje za posvetovanje s Svetom, ki jih vloži druga institucija ali država članica in se nanašajo na dokument Sveta, se pošljejo po elektronski pošti na naslov [email protected] ali po telefaksu na številko +32 (0)2 281 63 61.

Generalni sekretariat mnenje v imenu Sveta poda hitro, pri čemer upošteva rok, ki ga zadevna institucija ali država članica potrebuje za sprejetje svoje odločitve, najpozneje pa v petih delovnih dneh.

Člen 4

Dokumenti iz držav članic

Vse prošnje držav članic na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v pisni obliki naslovijo na generalni sekretariat.

Člen 5

Posredovanje prošenj držav članic

Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru popolne ali delne zavrnitve dostopa se prosilec obvesti, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.

Člen 6

Naslov za prošnje

Prošnje za dostop do dokumenta se v pisni obliki naslovijo na

generalnega sekretarja Sveta, Rue de la Loi 175, B-1048 Bruselj ali po elektronski pošti na naslov [email protected] ali po telefaksu na številko +32 (0)2 281 63 61

Člen 7

Obravnava začetnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 vse prošnje za dostop do dokumentov Sveta obravnava generalni sekretariat.

Člen 8

Obravnava potrdilnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o vseh potrdilnih prošnjah odloča Svet.

Člen 9

Stroški

Stroške za pripravo in pošiljanje kopij dokumentov Sveta določi generalni sekretar.


Člen 10

Javni register dokumentov Sveta

1. Generalni sekretariat je odgovoren za to, da javnosti zagotovi dostop do registra dokumentov Sveta.

2. Poleg napotil na dokumente se v registru označijo tudi dokumenti, sestavljeni po 1. juliju 2000, ki so že bili objavljeni. V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov134 ter v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1049/2001 se njihova vsebina objavi tudi na internetu.

Člen 11

Dokumenti, ki so javnosti neposredno dostopni

1. Ta člen se uporablja za vse dokumente Sveta, pod pogojem, da niso uvrščeni kot tajni in brez poseganja v možnost, da se lahko vloži pisna prošnja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2. Za namene tega člena:

– „razposlati“ pomeni razdeliti končno različico dokumenta članom Sveta, njihovim zastopnikom ali predstavnikom,

– „zakonodajni dokumenti“ pomenijo dokumente, ki so bili pripravljeni ali prejeti med postopkom sprejemanja zakonodajnih aktov.

3. Generalni sekretariat da javnosti na voljo naslednje dokumente takoj, ko so razposlani:

(a) dokumente, katerih avtor ni niti Svet niti država članica in jih je objavil avtor ali so bili objavljeni z njegovim soglasjem;

(b) začasne dnevne rede sej Sveta v različnih sestavah;

(c) vsako besedilo, ki ga sprejme Svet, in ki naj bi bilo objavljeno v Uradnem listu.

4. Generalni sekretariat lahko da javnosti na voljo tudi naslednje dokumente takoj, ko so razposlani, če zanje nedvomno ne velja nobena od izjem iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001:

(a) začasne dnevne rede odborov in delovnih skupin;

(b) druge dokumente, kot so informativno gradivo, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles, ki ne odražajo posameznih stališč delegacij, pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

5. Poleg dokumentov iz odstavkov 3 in 4 da generalni sekretariat na voljo javnosti naslednje zakonodajne dokumente in druge dokumente takoj, ko so ti razposlani:

134 UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


(a) spremne dopise in kopije pisem v zvezi z zakonodajnimi akti in akti iz člen 8(1) Poslovnika, ki so jih na Svet naslovile bodisi druge institucije ali organi Evropske unije bodisi država članica ob upoštevanju člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b) dokumente, ki se predložijo Svetu in so našteti pod točko dnevnega reda seje Sveta v okviru „zakonodajnih posvetovanj“ ali so označeni z besedama „javno posvetovanje“ ali „javna razprava“ v skladu s členom 8 Poslovnika;

(c) dopise, ki se predložijo Coreperju in/ali Svetu v odobritev (dopisi o točki pod „I/A“ in „A“) in se nanašajo na osnutke zakonodajnih aktov in aktov iz člena 8(1) Poslovnika, ter osnutke zakonodajnih aktov in aktov iz člena 8(1) navedenega poslovnika, na katere se ti dopisi nanašajo;

(d) akte, ki jih Svet sprejme po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, in skupna besedila, ki jih Spravni odbor odobri v okviru rednega zakonodajnega postopka.

6. Po sprejetju enega od aktov iz odstavka 5(d) ali po dokončnem sprejetju zadevnega akta generalni sekretariat da javnosti na voljo vse dokumente v zvezi s tem aktom, ki so bili sestavljeni pred tem aktom in za katere ne velja nobena od izjem iz člena 4(1) in (2) in drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, kot so informativno gradivo, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles („izidi posvetovanj“), pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

Na zahtevo države članice se dokumenti, za katere velja prvi pododstavek in odražajo stališče delegacije te države članice v Svetu, ne dajo na voljo javnosti.


PRILOGA III

Podatki o številu prebivalstva Unije in o številu prebivalstva posameznih držav članic za izvajanje določb glede glasovanja s kvalificirano večino v Svetu

Za namene izvajanja člena 16(4) PEU, člena 238(2) in (3) PDEU ter člena 3(2) Protokola št. 36 veljajo za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 naslednja števila prebivalstva Unije in števila prebivalstva posameznih držav članic ter deleži prebivalstva posamezne države članice glede na prebivalstvo Unije:

Država članica Prebivalstvo Delež glede na prebivalstvo Unije

Nemčija 81 089 331 15,93

Francija 66 352 469 13,04

Združeno kraljestvo

64 767 115 12,73

Italija 61 438 480 12,07

Španija 46 439 864 9,12

Poljska 38 005 614 7,47

Romunija 19 861 408 3,90

Nizozemska 17 155 169 3,37

Belgija 11 258 434 2,21

Grčija 10 846 979 2,13

Češka 10 419 743 2,05

Portugalska 10 374 822 2,04

Madžarska 9 855 571 1,94

Švedska 9 790 000 1,92

Avstrija 8 581 500 1,69

Bolgarija 7 202 198 1,42

Danska 5 653 357 1,11

Finska 5 471 753 1,08


Slovaška 5 403 134 1,06

Irska 4 625 885 0,91

Hrvaška 4 225 316 0,83

Litva 2 921 262 0,57

Slovenija 2 062 874 0,41

Latvija 1 986 096 0,39

Estonija 1 313 271 0,26

Ciper 847 008 0,17

Luksemburg 562 958 0,11

Malta 429 344 0,08

Skupaj 508 940 955

Prag (62 %) 315 543 392

Prag (65 %) 330 811 621


PRILOGA IV

PREDVIDENA V ČLENU 16

1. Pri uporabi naslednjih določb Poslovnika se pri odločitvah, glede katerih člani Sveta ali Coreperja v skladu s Pogodbama ne smejo sodelovati pri glasovanju, glasovi teh članov ne upoštevajo:

(a) drugi pododstavek člena 1(3) (seja poteka drugje kot v Bruslju ali Luxembourgu);

(b) člen 3(7) (uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red);

(c) člen 3(8) (točka pod „A“, ki bi sicer morala biti umaknjena z dnevnega reda, ostane na dnevnem redu kot točka pod „B“);

(d) člen 5(2), samo kar zadeva navzočnost Evropske centralne banke (posvetovanje brez navzočnosti Evropske centralne banke);

(e) prvi pododstavek člena 9(2)(b) ter drugi in tretji pododstavek člena 9(2) (objava izida glasovanj, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na druge primere, ki niso navedeni v odstavku 1);

(f) drugi pododstavek člena 11(1) (začetek postopka glasovanja);

(g) člen 12(1) (uporaba pisnega postopka);

(h) člen 14(1) (odločitev, da se izjemoma posvetuje in odloča na podlagi dokumentov in osnutkov, ki ne obstajajo v vseh jezikih)135;

(i) člen 17(2)(a) (v Uradnem listu se ne objavi pobuda, ki jo država članica predloži na podlagi člena 76 PDEU);

(j) člen 17(2)(b) (neobjava nekaterih direktiv, sklepov, priporočil in mnenj v Uradnem listu);

(k) člen 17(5) (ali naj se v Uradnem listu objavljajo odločitve, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi mednarodnega sporazuma).

2. Član Sveta ali Coreperja se ne sme sklicevati na naslednje določbe tega poslovnika v zvezi z odločitvami, glede katerih ta član v skladu s Pogodbami ne sme sodelovati pri glasovanju:

(a) člen 3(8) (možnost, po kateri član Sveta lahko zahteva umik točke pod „A“ z dnevnega reda);

(b) drugi pododstavek člena 11(1) (možnost, da član Sveta zahteva začetek postopka glasovanja);

135 Glej izjavo (n): (n) Glede odstavka 1(h) Priloge IV: „Svet potrjuje, da se bo sedanja praksa, v skladu s katero so besedila, ki služijo kot

podlaga za njegova posvetovanja, sestavljena v vseh jezikih, uporabljala še naprej.“


(c) člen 11(3) (možnost, da član Sveta glasuje v imenu drugega člana);

(d) člen 14(2) (možnost, da član Sveta ugovarja posvetovanju, če besedilo predlaganih sprememb ni sestavljeno v jeziku, ki ga član izpostavi).


PRILOGA V

METODE DELA V SVETU

Priprava sej1. Predsedstvo zagotovi, da delovna skupina ali odbor predloži zadevo

Coreperju le, kadar je smiselno pričakovati, da bo na tej ravni dosežen napredek ali da bodo pojasnjena stališča. Prav tako se zadeva lahko vrne delovni skupini ali odboru le, kadar je to potrebno, v vsakem primeru pa le z zahtevo, da obravnava natančno določen problem.

2. Predsedstvo sprejme ukrepe, potrebne za pospešitev dela med sejami. S soglasjem delovne skupine ali odbora lahko na primer na čim bolj učinkovit način opravi potrebna posvetovanja o posebnih problemih, da nato poroča zadevni delovni skupini ali odboru o možnih rešitvah. Lahko opravi tudi pisna posvetovanja, tako da delegacije zaprosi, da pred naslednjo sejo delovne skupine ali odbora predložijo pisne pripombe k predlogu.

3. Delegacije po potrebi pred naslednjo sejo v pisni obliki predložijo stališča, ki naj bi jih zagovarjale na tej seji. Kadar to vključuje predloge za spremembo besedila, delegacije predlagajo natančno določeno besedilo. Kadar koli je to mogoče, delegacije, ki imajo enaka stališča, pisne pripombe predložijo skupaj.

4. Coreper se izogiba obravnavi zadev, ki so bile obravnavane že med pripravo njegove seje. To velja zlasti za točke pod „I“, informacije o organizaciji in vrstnem redu obravnavanih točk ter informacije o dnevnem redu in organizaciji naslednjih sej Sveta. Če je mogoče, delegacije morebitne točke pod „razno“ predložijo med pripravo seje Coreperja in ne na samem Coreperju.

5. Predsedstvo med pripravo seje Coreperja delegacijam čim prej posreduje vse informacije, potrebne za temeljito pripravo seje Coreperja, vključno s tem, kaj pričakuje od razprave o posamezni točki dnevnega reda. Predsedstvo hkrati po potrebi spodbuja delegacije, da med pripravo seje Coreperja drugim delegacijam posredujejo informacije o stališčih, ki jih bodo zagovarjale v okviru Coreperja. Na tej podlagi predsedstvo dokončno določi dnevni red Coreperja. Predsedstvo lahko skupine, ki pripravljajo seje Coreperja, po potrebi skliče pogosteje.

Potek sej6. Nobena točka se ne vključi na dnevni red Sveta le zaradi predstavitve s strani

Komisije ali člana Sveta, razen kadar se načrtuje razprava o novih pomembnih pobudah.

7. Predsedstvo se izogiba uvrščanju zgolj informativnih točk na dnevni red Coreperja. Take informacije, npr. o rezultatih sestankov v drugih forumih ali s tretjo državo ali drugo institucijo, o postopkovnih ali organizacijskih vprašanjih itn., je treba namesto tega poslati delegacijam med pripravo seje Coreperja, po možnosti v pisni obliki, in se na sejah Coreperja ne bi smele ponavljati.


8. Na začetku seje poda predsedstvo vse potrebne dodatne informacije o poteku seje in zlasti navede, koliko časa bo namenilo posamezni točki. Izogiba se dolgim uvodom in ponavljanju informacij, ki jih delegacije že poznajo.

9. Na začetku posvetovanja o vsebinski točki predsedstvo glede na vrsto razprave, ki je potrebna, delegacijam sporoči, koliko časa lahko najdlje traja njihov prispevek o tej točki. V večini primerov njihov prispevek ne bi smel trajati dlje kot dve minuti.

10. Dajanje besede celotnemu omizju po vrsti načeloma ni sprejemljivo; to se lahko stori le v izjemnih okoliščinah za posebna vprašanja, pri čemer predsedstvo časovno omeji trajanje izjav.

11. Predsedstvo posvetovanja, kolikor je mogoče, usmerja, zlasti tako, da zaprosi delegacije, naj se odzovejo na kompromisna besedila ali posamezne predloge.

12. Med sejami in ob koncu sej predsedstvo ne podaja dolgih povzetkov razprav in se omeji na kratek sklep o doseženih rezultatih (glede vsebine in/ali postopka).

13. Delegacije se morajo izogibati ponavljanju točk, ki so jih predstavili predhodni govorniki. Njihove izjave naj bodo kratke, vsebinske in povezane s točko.

14. Delegacije, ki zastopajo enaka stališča, naj se posvetujejo, tako da lahko en sam govornik predstavi skupno stališče o določeni točki.

15. Zaželeno je, da med razpravami o besedilih delegacije dajejo konkretne predloge osnutkov v pisni obliki, namesto da izrazijo le svoje nestrinjanje s posameznim predlogom.

16. Razen če predsedstvo ne določi drugače, se delegacije vzdržijo besede, kadar soglašajo z zadevnim predlogom; v takem primeru se molk šteje kot načelno soglasje.


PRILOGA VI

DOLOČBE O OBLIKI AKTOV

A . Oblika uredb: 1. Uredbe, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter uredbe Sveta

vsebujejo:

(a) v svojem naslovu besedo „Uredba“, ki ji sledi serijska številka, datum sprejetja in navedba vsebine; Če gre za izvedbeno uredbo, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, je v naslovu njenega besedila navedeno „izvedbena uredba“;

(b) besede „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“ ali „Svet Evropske unije je“;

(c) sklicevanje na določbe, na podlagi katerih je uredba sprejeta, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju“;

(d) navedbo, ki vsebuje sklicevanje na predložene predloge ter na pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(e) obrazložitev uredbe, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju naslednjega:“, pri čemer so uvodne izjave oštevilčene;

(f) besedilo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejel naslednjo uredbo“, ki mu sledi normativni del uredbe.

2. Uredbe so razdeljene na člene, ki so po potrebi združeni v poglavja in oddelke.

3. V zadnjem členu uredbe je določen datum začetka veljavnosti, kadar je ta datum pred ali po dvajsetem dnevu po objavi.

4. Zadnjemu členu uredbe sledi besedilo:

(a)

(i) „Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“;

ali

(ii)„ Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama“ vselej, kadar se akt ne uporablja za vse države članice ali v vseh državah članicah136;

136 Glej izjavo (o): (o) Glede odstavka 4(a)(ii) dela A Priloge VI: „Svet opozarja, da je treba v primerih, predvidenih v Pogodbah, v katerih se akt ne

uporablja za vse države članice ali v vseh državah članicah, v obrazložitvi in vsebini akta jasno poudariti njegovo teritorialno uporabo.“


(b) „V …“ ter datum sprejetja uredbe

in

(c) v primeru:

(i) uredbe, ki jo skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet:

„Za Evropski parlament

Predsednik“

„Za Svet

Predsednik“

čemur sledi ime predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta;

(ii) uredbe Sveta:

„Za Svet

Predsednik“

čemur sledi ime predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta.

B . Oblika direktiv, sklepov, priporočil in mnenj1. Direktive in in sklepi, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter

direktive in sklepi Sveta v svojem naslovu vsebujejo besedo „Direktiva“ ali „Sklep“.

Če gre za izvedbeno direktivo ali sklep, ki ga Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, je v naslovu besedila navedeno „Izvedbena direktiva“ ali „Izvedbeni sklep“.

2. Priporočila in mnenja, ki jih izda Svet, v svojem naslovu vsebujejo besedo „Priporočilo“ ali „Mnenje“.

3. Določbe, ki se nanašajo na uredbe, navedene pod A, se ob upoštevanju ustreznih določb Pogodb smiselno uporabljajo za direktive in sklepe.

C . Oblika sklepov iz člena 25 PEUTi sklepi v svojem naslovu vsebujejo

„Sklep Sveta“, serijsko številko (leto/številka/SZVP), datum sprejetja in vsebino.

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:• en izvod:

na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm),pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm),pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Conseil de l'Union européenneSecrétariat général

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu


Print PDF

QC-04-15-692-EN-C QC-04-15-692-EN-N

Print PDF

QC-04-15-692-SL-C QC-04-15-692-SL-N

Pripombe v zvezi s Poslovnikom SvetaPoslovnik ... - Europa · („kmetijstvo in ribištvo“,...

Documents

Transcript of Pripombe v zvezi s Poslovnikom SvetaPoslovnik ... - Europa · („kmetijstvo in ribištvo“,...