Evropski parlament2019-2024

Dokument zasedanja

A9-0143/2020

22.7.2020

POROČILOo vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov(2019/2156(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Stanislav Polčák

Pripravljavci mnenja (*):Hildegard Bentele, Odbor za razvojKarin Karlsbro, Odbor za mednarodno trgovinoJuozas Olekas, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(*) Pridruženi odbori – člen 57 Poslovnika

RR\1210659SL.docx PE648.567v03-00

SL Združena v raznolikosti SL

PR_INI

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA..................................................3

OBRAZLOŽITEV....................................................................................................................22

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ..........................................................................................26

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO.......................................................34

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA....................................40

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO..........................48

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU................................................53

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU..................................................................................................................................54

PE648.567v03-00 2/54 RR\1210659SL.docx

SL

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov(2019/2156(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 11, 191(1) in 208(1)(a) Pogodbe,

– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 17. aprila 20181,

– ob upoštevanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

– ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

– ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, globalnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija;

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM (2019)0352),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru2,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, zunanje politike EU v zvezi z domorodnimi ljudstvi iz leta 2016, sklepov Sveta o domorodnih ljudstvih z dne 15. maja 2017 in evropskega soglasja o razvoju iz leta 2017,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2013 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM (2013)0659),

– ob upoštevanju končnega poročila iz leta 2013 o študiji Komisije z naslovom Vpliv porabe EU na krčenje gozdov: celovita analiza učinka porabe EU na krčenje gozdov,

1 Sodba Sodišča z dne 17. aprila 2018, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-441/17, ECLI:EU:C:2018:255.2 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

RR\1210659SL.docx 3/54 PE648.567v03-00

SL

– ob upoštevanju študije izvedljivosti o možnostih za poostritev ukrepov EU proti krčenju gozdov iz leta 2018, ki jo je naročil generalni direktorat Evropske komisije za okolje,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz leta 2003, sporazumov o prostovoljnem partnerstvu FLEGT na področju gozdov s tretjimi državami in delovnega načrta FLEGT za obdobje 2018–2022;

– ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice OZN z dne 21. marca 2019 o priznavanju prispevka zagovornikov okoljskih človekovih pravic k uveljavljanju človekovih pravic, varstvu okolja in trajnostnemu razvoju,

– ob upoštevanju poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo "Stanje svetovnih gozdov 2020",

– ob upoštevanju strateškega načrta OZN za gozdove za obdobje 2017–2030,

– ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem upravljanju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih ter njegovem petem ocenjevalnem poročilu o podnebnih spremembah iz leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost,

– ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah z dne 31. maja 2019, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)3,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah4,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi5,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov6;

– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

– ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

3 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.4 Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.5 UL C 433, 23.12.2019, str. 50.6 UL C 298, 23.8.2018, str. 2.

PE648.567v03-00 4/54 RR\1210659SL.docx

SL

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0143/2020),

A. ker je bilo med letoma 1990 in 2016 izgubljenih 1,3 milijona kvadratnih kilometrov svetovnih gozdov, kar ima uničujoče posledice za biotsko raznovrstnost, podnebje, ljudi in gospodarstvo; ker se številne mednarodne zaveze na področju gozdov, kot sta cilj 15.2 ciljev trajnostnega razvoja OZN7 in cilj 5 konvencije iz Aičija o biotski raznovrstnosti8, kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še vedno ne izpolnjujejo ustrezno s trenutnimi politikami; ker Evropska agencija za okolje v poročilu z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 ugotavlja, da so gozdne površine v Evropi v zadnjih dveh desetletjih pretežno stabilne, vendar tudi opozarja, da se stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst od leta 2013 ni bistveno izboljšalo ter da evropske gozdove ogrožajo naravne motnje in take, ki jih povzroča človek;

B. ker je 17 ciljev trajnostnega razvoja povezanih in nedeljivih; ker bi bilo treba napredek v smeri trajnostnega kmetijstva, prehranske varnosti in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so glavni elementi ciljev trajnostnega razvoja, doseči sočasno;

C. ker gozdovi bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje in ker krčenje gozdov, zlasti krčenje tropskega gozda, prav nasprotno pomembno prispeva k podnebnim spremembam; ker so emisije zaradi rabe zemljišč ali spremembe rabe zemljišč, ki so večinoma posledica krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv in obsegajo skoraj 12 % vseh emisij toplogrednih plinov; ker gozdovi gostijo tudi 80 % svetovne biotske raznovrstnosti, prispevajo k ukrepom za zmanjšanje tveganja nesreč po naravni poti in podpirajo možnosti za preživetje približno 25 % svetovnega prebivalstva, hkrati pa predstavljajo velik del zemljišč, ki jih tradicionalno naseljujejo domorodna ljudstva in prispevajo k zdravju ljudi ter utelešajo nenadomestljive kulturne, družbene in duhovne vrednote;

D. ker bo po ugotovitvah Medvladnega panela za podnebne spremembe zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti pogosteje prihajalo do večjih naravnih motenj, kot so suše, poplave, viharji, napadi škodljivcev, erozija in požari, kar bo povzročilo tudi čedalje večjo škodo svetovnim gozdovom; ker je povečanje naložb v naravne rešitve eden od stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odpravljanje emisij in varstvo ključnih ekosistemov ob hkratnem izboljševanju virov preživetja, odpornosti in prehranske varnosti;

E. ker je potrebno daljnosežno, ambiciozno in usklajeno ukrepanje ob podpori politične in družbene volje za varstvo in obnovo svetovnih gozdov;

F. ker morajo biti intenzivnejša prizadevanja za varstvo in obnovo gozdov ter za povečanje obsega in kakovosti gozdnih ekosistemov v središču politik EU in držav članic pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora; ker je za omejitev globalnega segrevanja in pomoč pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti bistvenega pomena varovati, obnavljati in upravljati gozdove tako, da bi čim bolj povečali njihovo zmogljivost skladiščenja ogljika in varovanja biotske raznovrstnosti; ker primarni

7 Cilj 15.2: Do leta 2020 spodbujati trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter bistveno povečati ogozditev in pogozdovanje po svetu.8 Cilj 5: Do leta 2020 [...] vsaj za polovico upočasniti stopnjo izgube vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje.

RR\1210659SL.docx 5/54 PE648.567v03-00

SL

gozdovi omogočajo več skladiščenja ogljikovega dioksida in osnovnega habitata kot mladi, na novo zasajeni gozdovi;

G. ker je širjenje kmetijstva v skladu s poročilom Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo o gozdovih po svetu za leto 2020 ob širjenju mest, infrastrukturnem razvoju in rudarjenju še vedno glavni povzročitelj krčenja gozdov; ker je za izgradnjo trajnostnih kmetijskih sistemov in boljšo prehransko varnost potrebno pri iskanju inovativnih in pozitivnih medsebojnih vplivov med trajnostnim kmetijstvom in gozdarstvom tesno sodelovanje s partnerskimi državami EU ter različnimi deležniki; ker je EU z uvozom in potrošnjo blaga, povezanega s krčenjem gozdov, kot so soja, palmovo olje, guma, koruza, govedina, usnje in kakav, posredno vključena tudi v krčenje in propadanje svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov; ker poraba EU predstavlja približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov, zajetega v skupni končni porabi;

H. ker je nedavna preiskava, ki jo je izvedla organizacija Global Witness, razkrila, da so bile finančne institucije s sedežem v EU med letoma 2013 in 2019 glaven mednarodni vir sredstev za šest agroživilskih podjetij, povezanih z uničenjem v Amazoniji, na porečju Konga in v Papui Novi Gvineji, ki so jim zagotovile podporo v višini 7 milijard EUR9;

I. ker podjetja in banke s sedanjimi prostovoljnimi zavezami, da bodo preprečevale krčenje gozdov, niso dosegli sprememb v ravnanju, ki so potrebne za zaustavitev katastrofalnega uničevanja narave;

J. ker je bilo treba direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zaradi njenega negativnega vpliva na svetovne gozdove in gozdove EU prenoviti10; ker pa se s sprejetimi spremembami težave ne bodo rešile;

K. ker bi bilo treba subvencije za energijo iz lesne biomase preusmeriti v energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov;

L. ker veljavna pravila direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov temeljijo na pojmovanju, da so pridelki, namenjeni za pridobivanje energije, trajnostni in podnebno nevtralni ter da omogočajo obnovitev vira v ustreznem časovnem okviru; ker je to pojmovanje napačno;

M. ker bodo za učinkovitejše varstvo svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov potrebni ukrepi na vseh ravneh, tudi regulativni ukrepi in strožje izvajanje sedanje zakonodaje, ter velike javne in zasebne naložbe; ker je to mogoče doseči samo z zagotavljanjem skladnosti politike v vseh sektorjih ter med notranjo in zunanjo politiko EU in z uporabo načela „ne škoduj“;

N. ker sta okrepljeno varstvo in obnova gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembna za preživetje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ustvarjanje priložnosti za družbeni in gospodarski razvoj ter

9 https://www.globalwitness.org/en/campaigns/forests/why-eu-action-tackle-deforestation-should-not-let-finance-hook/ 10 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, UL L 328, 21.12.2018, str. 82.

PE648.567v03-00 6/54 RR\1210659SL.docx

SL

ustvarjanje delovnih mest, omogočata razvoj trajnostnih biogospodarstev, hkrati pa povečujeta ekosistemske storitve in ohranjata biotsko raznovrstnost; ker lahko gozdovi kot zelen gospodarski sektor ustvarijo od 10 do 16 milijonov delovnih mest po vsem svetu;

O. ker gozdovi mangrov zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, saj hranijo ogromne količine ogljika, so pomembno drstišče za številne vrste koralnih rib in ščitijo koralne grebene pred obremenitvami s hranili in usedlinami, obalna območja pa pred poplavami; ker so gozdovi mangrov do nedavnega zajemali več kot tri četrtine tropskih obalnih območij in ker je več kot polovica gozdov izgubljenih zaradi razvoja obalnih območij, ribogojstva, onesnaževanja in netrajnostne rabe;

P. ker spreminjanje gozdov mangrov povzroča 10 % emisij ogljika zaradi krčenja gozdov, čeprav mangrove predstavljajo samo 0,7 % tropskih gozdov11;

Q. ker glede na razsežnost te problematike ne zadoščajo finančna sredstva EU za varstvo in obnovo gozdov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi v partnerskih državah; ker je treba varstvo in obnovo naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi ekosistemi, pa tudi s tem povezane postranske koristi in vidike človekovih pravic bolje vključiti v mehanizme financiranja EU;

R. ker imajo EU in njene države članice dolgo tradicijo in strokovno znanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ju lahko uporabijo, ko nudijo pomoč pri gradnji zmogljivosti na tem področju v drugih državah;

S. ker so domorodna ljudstva, lokalne skupnosti in zagovorniki okolja čedalje bolj ogroženi in ustrahovani, medtem ko se v prizadevanjih za varstvo gozdov, zemljišč in okolja spopadajo s kršitvami človekovih pravic;

T. ker se lahko z uničevanjem in spreminjanjem naravnih ekosistemov povečajo možnosti za prenos patogenov, kot so virusi, z divjih in domačih živali na ljudi (zoonoze);

U. ker so za trajnostno in učinkovito gozdarsko politiko potrebne zanesljive informacije o gozdnih virih, njihovem stanju in načinu gospodarjenja z njimi ter spremembi namenske rabe zemljišč;

V. ker so gozdovi in vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih ter blažitev podnebnih sprememb in zdravstvene koristi;

1. pozdravlja sporočilo Komisije „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ in meni, da je to dobra podlaga za odločilne ukrepe; soglaša s petimi prednostnimi nalogami, ki so predstavljene v sporočilu; poudarja, da so vse potrebne za zaustavitev in preokrenitev krčenja gozdov in degradacije naravnih ekosistemov, zlasti gozdov, ter izgube biotske raznovrstnosti in s tem povezanih kršitev človekovih pravic, zato jih je treba izvajati hitro in usklajeno; vseeno meni, da bi morale biti EU in njene države članice ambicioznejše pri svojem ukrepanju, da bi izpolnile svoje zaveze in

11 Donato, D. et al., ‘Mangroves among the most carbon-rich forests in the tropics’ (Mangrove med tropskimi gozdovi, ki so najbogatejši z ogljikom), Nature Geoscience, April 2011.

RR\1210659SL.docx 7/54 PE648.567v03-00

SL

nujno obravnavale krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu; poudarja, da je potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud, tudi novih zakonodajnih ukrepov, ki bodo učinkoviti, dopolnilni in izvršljivi ter bodo vključevali spremljanje;

2. poudarja, da je treba v okviru okoljske politike EU priznati pristojnosti, odgovornost in finančna sredstva na področju varstva gozdov, ki kot del svetovnih gozdov vključujejo tudi evropske gozdove; znova poudarja, da je uspeh našega zunanjega delovanja in odzivanja partnerjev na varstvo njihovih gozdov odvisen od tega, kako učinkoviti in ambiciozni bomo v odnosu do svoje naravne dediščine; zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z evropskim zelenim dogovorom in strategijo o biotski raznovrstnosti do leta 2030 poskrbijo, da se bodo v EU in pri njenem zunanjem delovanju uporabljali najvišji možni okoljevarstveni standardi ter boljša usklajenost pri nalogi varstva in obnove gozdov;

3. želi spomniti, da se od EU in njenih držav članic pričakuje, da bodo za izpolnitev obveznosti iz ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, svetovnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in strateškega načrta OZN za gozdove ter njegovih svetovnih ciljev na področju gozdov sprejele nujne ukrepe za varstvo in obnovo gozdov;

4. poudarja vlogo gozdov za povečanje odpornosti proti negativnim vplivom podnebnih sprememb; poudarja, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo vključevali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje;

5. poudarja pozitivni prispevek gozdov k zdravju ljudi in kakovosti življenja prebivalcev ter veliko okoljsko vrednost v smislu sekvestracije ogljika, shranjevanja vode, nadzora erozije in zaščite pred zemeljskimi plazovi;

6. poudarja, da vzroki krčenja gozdov presegajo gozdarski sektor in so povezani z vrsto vprašanj, kot so zemljiška posest, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike, podnebne spremembe, demokracija, človekove pravice in politična svoboda;

7. poudarja, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov in bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

8. poziva Komisijo, naj si močneje prizadeva za celovito obravnavo krčenja gozdov na podlagi skladnega okvira politike, ob tem pa zagotovi ohranjanje ekosistemov; opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

9. se strinja s sklicevanjem na nenadomestljivi značaj primarnih gozdov v sporočilu Komisije ter jo skupaj z državami članicami poziva, naj priznajo, da je varstvo avtohtonih gozdov izjemno koristno za blaženje podnebnih sprememb zaradi velikosti

PE648.567v03-00 8/54 RR\1210659SL.docx

SL

in dolgoživosti zalog ogljika v njihovem ekosistemu; poudarja, da lahko ogozditev, ki je združljiva z varstvom in izboljševanjem lokalnih ekosistemov, prispeva k temu, da bo podnebna nevtralnost do leta 2050 dosežena, hkrati pa ugotavlja, da novozasajeni gozdovi ne morejo nadomestiti prvotnih; poudarja, da bi moralo biti varstvo gozdov politična prednostna naloga EU; poudarja, da bi morala biti EU zgled ter zagotavljati izvajanje mednarodnih družbenih in okoljskih zavez nje same in njenih držav članic, tudi na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic;

10. poziva Komisijo in države članice, naj skrbijo za učinkovito izvajanje obstoječih prednostnih področij ter vanje vključijo zavezujoče cilje glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, zlasti primarnih gozdov, kot del prihodnje strategije EU za gozdove, ki bi morala biti docela skladna s predlogom iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 o zavezujočih ciljih glede obnove in varstvenih območij; poudarja, da je treba za te ukrepe nameniti ustrezno podporo in financiranje;

11. poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mangrovam in gozdovom na obalnih območjih, ki so še posebej izpostavljeni podnebnim spremembam in so odlična priložnost za politike ohranjanja, prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic; obžaluje, da Komisija ne omenja gozdov mangrov; poudarja, da je 80 % biotske raznovrstnosti na Zemlji najti v gozdovih ter da so gozdovi mangrov pomembni tako z vidika podnebja in biotske raznovrstnosti kot tudi za preživetje tamkajšnjih lokalnih skupnosti;

12. poudarja, da ima pri varstvu okolja in trajnostni potrošnji pomembno vlogo civilna družba, ter poziva Komisijo in države članice, naj pri ukrepih za gozdove in rabo tal zagotovijo polno preglednost in soudeležbo javnosti, da bi preprečile krčenje gozdov in njihovo degradacijo, spodbujale k trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi ter podprle varstvo in obnovo naravnih gozdov na regionalni in svetovni ravni; poudarja, da je pomembno vzpostaviti platformo za dialog z več deležniki in državami članicami o krčenju in degradaciji gozdov ter načinih za trajnostno povečanje svetovnih gozdnih površin z namenom sklepanja zavezništev, prevzemanja skupnih zavez k zaustavitvi krčenja gozdov ter izmenjave izkušenj in informacij;

13. poudarja, da imajo pri varstvu svetovnih gozdov in v postopku odločanju o teh gozdovih poglavitno vlogo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, vključno z ženskami, njihove pravice in potreba po podpori; nadalje potrjuje, da so izpostavljeni grožnjam in kršitvam človekovih pravic; zato poziva Komisijo, naj upošteva njihovo vlogo in jih vključi v oblikovanje, sprejemanje, izvajanje in izvrševanje ukrepov za varstvo gozdov na ravni EU, na nacionalni ali na podnacionalni ravni;

14. opozarja, da se številni kmetje zavedajo, da so gozdovi zaradi svoje ekološke, gospodarske in družbene funkcije nepogrešljivi sestavni del krajine ter jih že od nekdaj varujejo, koristijo in pomlajujejo; ugotavlja, da so nekatere lokalne skupnosti in domorodna ljudstva stoletja uporabljali tradicionalne načine kmetovanja, da bi ohranili gozdove, pri čemer so na svoj način razumeli, kaj je trajnostna raba zemljišč;

15. opozarja, da imajo domorodni prebivalci, lokalne skupnosti, mali kmetje in ženske nepogrešljivo znanje o gozdovih, od katerega so zelo odvisni; poziva EU, naj v skladu s prostovoljnimi smernicami FAO OZN za odgovorno upravljanje zemljiške posesti,

RR\1210659SL.docx 9/54 PE648.567v03-00

SL

ribištva in gozdov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 zagotovi priznavanje njihovih pravic do zemljiške posesti in človekovih pravic kot vprašanja socialne pravičnosti in njihovo dejansko udeležbo pri oblikovanju in izvajanju razvojnih programov EU, ki vplivajo nanje, ter pri izvrševanju ukrepov za varstvo gozdov, pri tem pa naj se opre na izkušnje iz programa FLEGT;

16. opozarja na pomen ustreznega dostopa do pravosodja, pravne pomoči in učinkovite zaščite žvižgačev v državah izvoznicah naravnih virov, da se zagotovi učinkovitost vseh zakonodaj ali pobud; poziva Komisijo in države članice, naj bolje podprejo zagovornike okolja in gozdov v EU in po svetu;

17. pozdravlja zavezo Komisije, da bo povečala trajnost in preglednost dobavne verige in naložb, da omogoči porabo proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov; ponavlja, da je v ta namen potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud;

18. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju takšnih ukrepov in pobud razmisli tudi, kako bi lahko te najbolje prispevale k varstvu drugih pomembnih naravnih ekosistemov, ki jim grozita resna degradacija ali sprememba uporabe;

19. meni, da bi bilo treba za rešitev problematike blaga, ki prispeva h krčenju gozdov, nujno enotno opredeliti koncept dobavne verige, ki tega ne povzroča, in poziva Komisijo, naj izdela ambiciozno opredelitev; pri tem poudarja tesno povezavo med vrednostnimi verigami gozdov in cilji trajnostnega razvoja;

20. ugotavlja, da je spodbujanje preglednih shem certificiranja proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, eno od številnih primernih orodij; poudarja pa, da morajo biti te sheme namenjene predvsem boju proti krčenju gozdov;

21. poziva Komisijo, naj nemudoma izvede študije o certifikacijskih sistemih in sistemih preverjanja v gozdarskem sektorju in za lesne proizvode ter o sistemih certificiranja blaga, ki ne povzroča krčenja gozdov; poziva Komisijo, naj te študije predloži Parlamentu v nadaljnjo obravnavo, skupaj z nadaljnjimi ukrepi, da bi spodbudila strožje standarde ter zagotovila preglednost sistemov certificiranja in preverjanja tretjih strani;

22. pozdravlja napoved Komisije, da bo vidike krčenja gozdov nadalje upoštevala pri znaku EU za okolje, zelenih javnih naročilih in drugih pobudah v okviru krožnega gospodarstva kot del vrste ukrepov in pobud, s katerimi skrbi, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov;

23. ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka nemudoma pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na potrebni skrbnosti, da se zagotovi, da proizvodi in blago, ki so dani na trg EU, prihajajo iz trajnostnih dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer je poseben poudarek na tem, da se odpravijo glavni vzroki za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz; meni, da bi moral biti ta okvir izvršljiv in v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi, da bi se moral uporabljati za celotno dobavno verigo, potem ko bi skrbna ocena pokazala, da je funkcionalen in uporaben za vse akterje na trgu, tudi MSP, in bi ga moral spremljati zanesljiv mehanizem izvrševanja, vključevati pa bi moral učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poudarja, da ukrepi EU v tem smislu ne bi smeli povzročiti izgube prihodka ljudi v

PE648.567v03-00 10/54 RR\1210659SL.docx

SL

državah v razvoju, temveč bi moralo priti do novih gospodarskih priložnosti in celovitega preoblikovanja v bolj trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v ustreznih mednarodnih forumih za trgovino izrazi podporo vprašanju trajnosti dobavnih verig, vključno s krčenjem in degradacijo gozdov;

24. poziva Komisijo naj pripravi zahteve glede potrebne skrbnosti za finančne institucije pri opredelitvi, preprečevanju in blaženju vplivov krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, na okoljske, socialne in človekove pravice, da bi se zagotovilo, da noben finančni in bančni subjekt EU ne bo neposredno ali posredno povezan s krčenjem in degradacijo gozdov, spreminjanjem ali degradacijo naravnih ekosistemov ali kršitvami človekovih pravic;

25. poudarja vlogo lastnikov in upravljavcev gozdov pri zagotavljanju njihovega trajnostnega razvoja; poudarja, da lahko evropska gozdarska industrija prispeva k razvoju svetovnih standardov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi; meni, da bi morali imeti tudi evropska industrija, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja v gozdarskem sektorju pomembno vlogo v dialogu s partnerskimi državami o načinih nadaljnjega spodbujanja trajnosti v celotni vrednostni verigi;

26. poziva zasebni sektor, naj bo dejavnejši v boju proti krčenju gozdov v dobavnih verigah in naložbah, tako da izpolnjuje zaveze v zvezi z odpravo krčenja gozdov in zagotovi polno preglednost nad izpolnjevanjem svojih zavez; poudarja, da je treba pritegniti zasebne naložbe, da bi se lahko spopadli z vzroki za krčenje gozdov in izpolnili cilje trajnostnega razvoja in zaveze iz Pariškega sporazuma; poleg tega poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z zasebnim sektorjem in izdela primerne instrumente, s katerimi bo na podlagi načela deljene odgovornosti spodbujala tiste na vodilnih položajih; pozdravlja trenutni pregled direktive o nefinančnem poročanju12 in poziva Komisijo, naj poveča kakovost in obseg nefinančnih razkritij, zlasti o okoljskih vidikih, ter naj spodbuja vključevanje vidikov, ki so pomembni za gozdove, v družbeno odgovornost gospodarskih družb; nadalje opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja ter poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

27. poziva Komisijo, naj skupaj z zasebnim sektorjem in drugimi razvojnimi akterji oceni nove rešitve na področju financiranja ukrepov za obvladovanje tveganj nesreč in zavarovanja pred katastrofami, ki prizadenejo veliko hektarov gozda;

28. poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja inovacije in pobude industrije za povečanje trajnosti v vrednostnih verigah;

29. meni, da je treba zasebne in javne finančne tokove v ustreznih panogah nujno preusmeriti v dejavnosti, ki ne bodo povzročale krčenja gozdov; opozarja, da bi morala Komisija do 31. decembra 2021 oceniti določbe, ki so potrebne za razširitev področja uporabe uredbe o taksonomiji13 gospodarskih dejavnosti, ki bistveno škodujejo okoljski

12 Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin, UL L 330, 15.11.2014, str. 1.13 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

RR\1210659SL.docx 11/54 PE648.567v03-00

SL

trajnosti;

30. poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito uporabljajo kombinirane mehanizme financiranja, da bi k financiranju obnove gozdov privabili zasebni sektor;

31. poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za okrepitev političnega in regulativnega okvira za podpiranje varstva in obnove gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni ter zagotovijo smernice in posebne ukrepe za trajnostno načrtovanje rabe tal; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in s tretjimi državami; nadalje poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje procesov zakonodajnih reform v državah proizvajalkah z učinkovitim in smiselnim sodelovanjem vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, pri čemer se posebna pozornost nameni učinkovitemu sodelovanju žensk;

32. poudarja pomen spodbujanja vzdržnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostnega biogospodarstva; priznava, da lahko modeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostna raba tal globalno prispevajo k preprečevanju krčenja in degradacije gozdov ter bi morali temeljiti na najvišjih možnih standardih trajnosti, ki bi gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnost združevali z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dragocenih ponorov ogljika kot osrednjih elementov, hkrati pa ohranjali notranjo vrednost, produktivnost in ekosistemske storitve; poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo ter razvije mehanizme spodbujanja za male kmete in lokalne skupnosti, da se ohranijo in izboljšajo ekosistemske storitve in proizvodi, pridobljeni s trajnostnim gozdarstvom in kmetijstvom; poudarja pomen kmetijsko-gozdarskih sistemov za kmetijsko proizvodnjo, diverzifikacijo, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter preprečevanje dezertifikacije; poudarja, da je za te sisteme značilna večja učinkovitost rabe tal kot pri drugih kmetijskih sistemih; poziva k spremembam, s katerimi bi dosledno spodbujali obstoječe kmetijsko-gozdarske sisteme z visoko naravno vrednostjo, lajšali njihovo obnovo in zagotavljali gradnjo zmogljivosti za racionalizacijo tega načina proizvodnje;

33. poudarja, da so se s programom Obzorje 2020 že financirale pomembne raziskave in inovacije pri prehodu na bolj trajnostno prakso pri rabi zemljišč in dobavne verige, da bi se zaustavila krčenje in degradacija gozdov; poziva k finančni okrepitvi programa Obzorje Evropa, da bi še naprej zagotavljal podporo na teh področjih;

34. opozarja na Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja (UNFCC) in ministrsko deklaracijo o gozdovih za podnebje , ki jo je mednarodna skupnost sprejela 12. decembra 2018 v Katovicah in v njej poudarila, kako pomembni za varstvo podnebja so gozdovi in uporaba lesa, poleg tega pa je te vidike umestila v okvir drugih mednarodnih ciljev in sklepov, povezanih z gozdom; opozarja – kot je poudarjeno tudi v deklaraciji –, da so ti cilji dosegljivi le z večnamenskim in dejavnim gospodarjenjem z gozdovi, kar pomeni, da se pri tem upoštevajo vsi cilji v zvezi z gozdom, kot so shranjevanje ogljika, varstvo vrst in tal, pridobivanje surovin, rekreacija in proizvodnja hrane, in da se najde ravnovesje med temi cilji;

35. opozarja, da ima gozdarstvo poleg kmetijstva pomembno vlogo pri gospodarjenju z naravnimi viri in pri rabi tal na podeželskih območjih v EU in po vsem svetu; ob tem

PE648.567v03-00 12/54 RR\1210659SL.docx

SL

priznava, da med državami članicami obstajajo razlike, kar zadeva gospodarjenje z gozdovi, lastništvo gozdov, kmetijsko-gozdarski sistem in možnosti;

36. poudarja, da metode za uresničevanje ciljev iz svežnja za čisto energijo za vse Evropejce ne smejo povzročati krčenja in degradacije gozdov v drugih delih sveta; zato poziva Komisijo, naj do leta 2021 pregleda ustrezne vidike poročila, priloženega Uredbi Komisije (EU) 2019/80714 ter uredbo po potrebi nemudoma, najkasneje pa do leta 2023 spremeni na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj in previdnostnega načela; poziva Komisijo, naj ponovno oceni podatke o soji in začne čim prej, najkasneje pa do leta 2030 postopoma opuščati uporabo biogoriv z visokim tveganjem;

37. poudarja potrebo po zmanjšanju porabe lesa in lesnih izdelkov v EU s spodbujanjem bolj krožnega gospodarstva in zmanjševanjem nastajanja odpadkov ter spodbujanjem ozaveščenosti potrošnikov o ekoloških posledicah blaga na osnovi lesa;

38. opozarja na pismo več kot 700 znanstvenikov, v katerem pozivajo k znanstveno utemeljenem pregledu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v skladu s katero bi se zlasti izključile nekatere vrste lesne biomase pri izpolnjevanju cilja in upravičenosti do podpore;

39. obsoja, da se zaradi vse večjega povpraševanja po energiji iz obnovljivih virov, veča uporaba lesa za biogoriva in bioenergijo, kar ustvarja pritisk na evropske in svetovne gozdove;

40. ugotavlja, da so številne države, bogate s pragozdovi in biotsko zelo raznovrstnimi gozdovi in v katerih živi polovica svetovnega prebivalstva, na konferenci COP23 izrazile željo, da bi povečale uporabo lesa in drugih rastlinskih snovi za pridobivanje energije15; znova poudarja, da EU ne bi smela dajati napačnega zgleda in mora zagotoviti, da pravila politike na področju energije iz obnovljivih virov ne bodo povzročala uničevanja in degradacije ekosistemov;

41. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv, ki ga ima večja uporaba biogoriv na krčenje gozdov; zato poziva Komisijo, naj temeljito prenovi politike EU na področju bioenergije, in sicer tako, da pregleda direktivo o energiji iz obnovljivih virov;

42. poziva Komisijo, naj uvede učinkovite ukrepe za trajnostno proizvodnjo in uporabo lesnega goriva, tudi zaradi visoke stopnje uvoza lesnih peletov v EU in s tem povezana potencialna tveganja za gozdove v tretjih državah; meni, da bi bilo treba kaskadno načelo spodbujati in se lahko koristno uporablja za izboljšanje učinkovite rabe virov;

43. želi spomniti, da okoli 2,6 milijarde ljudi po vsem svetu za kuhanje uporablja 14 Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, OJ L 133, 21.5.2019, str. 1.15 Doyle, A. in Roche, A. Nineteen nations say they’ll use more bioenergy to slow climate change (Devetnajst držav pravi, da bodo uporabile več bioenergije za upočasnitev podnebnih sprememb). Reuters, 16 November 2017, http://www.reuters.com/article/us-climatechange-accord-biofuels/nineteen-nations-say-theyll-use-more-bioenergy-to-slow-climate-change-idUSKBN1DG2DO

RR\1210659SL.docx 13/54 PE648.567v03-00

SL

tradicionalno biomaso, v glavnem les in oglje, skoraj tri četrtine pa jih nima dostopa do učinkovitih kuhalnikov; poziva EU, naj poveča pomoč tretjim državam pri prehodu na trajnostne in obnovljive vire energije in naj zmanjša pritisk krčenja gozdov zaradi lesa za kurjavo; poudarja, da bi bolj decentralizirani energetski sistemi tretjih držav omogočili enostaven prehod na trajnostne vire energije;

44. ugotavlja, da ima kmetijstvo vse večji družbeni in gospodarski pomen, saj svetovno prebivalstvo narašča in je zato potrebna večja proizvodnja živilskih in kmetijskih proizvodov, pri čemer pa je treba tudi blažiti podnebne spremembe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se po ocenah 14 % svetovne hrane izgubi pri spravilu, zakolu in predelavi16, ter poudarja, da je treba sprejeti usklajene ukrepe, s katerimi bi preprečevali izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov v prehranski verigi ter se hitro odzvali na krize, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane;

45. poudarja, kako pomembno je spodbujati trajnosten način prehranjevanja, tako da se potrošniki ozaveščajo o vplivu vzorcev potrošnje in se jim zagotavljajo informacije o bolj zdravih načinih prehranjevanja, ki imajo tudi manjši okoljski odtis;

46. poudarja, da je treba pri razvoju in izvajanju strategije EU za beljakovinske rastline in zagotavljanju odporne proizvodnje beljakovinskih rastlin v EU doseči nadaljnji večji napredek, da bi omejili nevarnost krčenja gozdov zaradi pridelave teh rastlin na drugih območjih sveta ter zmanjšali odvisnost od uvoza in pritisk na gozdove zaradi spremembe rabe zemljišč; poudarja, da bi ga morali med drugim doseči s širšo uporabo kolobarjenja, pa tudi s podpiranjem in usmerjanjem kmetov na območjih, ki so primerna za pridelavo beljakovinskih rastlin, in opozarja, da bi s temi ukrepi zmanjšali odvisnost od uvoza, hkrati pa omejili krčenje in propadanje gozdov ter pritisk na gozdove zaradi spremenjene rabe zemljišč; zato poziva, naj se za uvoz rastlinskih beljakovin uvedejo trajnostna merila;

47. meni, da bi bilo treba dejavnike, ki povzročajo krčenje gozdov, obravnavati v okviru politike EU, s čimer bi zagotovili skladnost politik, povezanih z gozdovi, in zmanjšali pritisk na gozdove; meni, da bi s tem okvirom spodbujali vse bolj inovativno, trajnostno in učinkovito kmetijstvo, z novimi tehnologijami pa bi zmanjšali izgube hrane v celotni prehranski verigi; poudarja, da bi lahko cilje, določene v tem okviru, dosegli tako, da bi kmetom omogočili enostaven dostop do finančnih sredstev za nakup najsodobnejše tehnologije za precizno kmetovanje;

48. poudarja, da imajo kmetov glavno vlogo v kmetijstvu in pri zadovoljevanju naših potreb po hrani, njihovo delo pa je odvisno od naravnih virov, kot so tla, voda in gozdovi; ugotavlja, da je za ustrezno upravljanje naše svetovne gozdne dediščine bistvenega pomena, da prepoznamo večnamenskost gozdov; poudarja, da so njihovi gospodarski, družbeni in okoljski vidiki – od tradicionalne proizvodnje lesa in drugih izdelkov do ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih koristi, kot sta absorpcija in shranjevanje ogljika, preprečevanje erozije tal ter izboljšanje kakovosti zraka in vode – povezani in medsebojno odvisni; poudarja, da je zaradi vseh omenjenih vidikov potreben za varstvo in obnovo gozdov, gospodarjenje z njimi in reševanje problema njihovega krčenja celosten in usklajen pristop;

16 http://www.fao.org/food-loss-and-food-waste/en/

PE648.567v03-00 14/54 RR\1210659SL.docx

SL

49. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za uskladitev podatkov in boljšo razpoložljivost informacij in podatkov, pridobljenih z obstoječimi in novimi orodji za spremljanje in ocenjevanje gozdov v EU in po svetu, in naj zagotovijo, da se bodo te informacije razširjale v taki obliki, da bodo dostopne, uporabniku prijazne in razumljive tako za regulativne in izvršilne organe, javnost in potrošnike kot tudi zasebni sektor ter jih bodo lahko oblikovalci politik uporabili; poziva države članice, naj izboljšajo zbirke podatke o količini lesa, ki ga kupijo, ter vključijo navedbo, koliko trajnostnega in zakonitega materiala oziroma materiala z dovoljenjem v okviru FLEGT bi bilo mogoče vključiti v njihovo javno naročanje;

50. poziva Komisijo in države članice, naj si bolje prizadevajo za večjo razpoložljivost, kakovost in usklajevanje zanesljivih informacij o gozdnih virih in spremembah rabe zemljišč, s tem pa prispevajo, da bo pri oblikovanju politik sodeloval širok krog deležnikov, tudi v partnerskih državah;

51. poudarja, da sta verodostojno in zanesljivo spremljanje in deljenje informacij na področju gozdov izredno pomembna za boljše gospodarjenje z njimi in spoštovanje zavez o odpravi krčenja gozdov v partnerskih državah; poziva EU, naj okrepi finančno in tehnično podporo za partnerske države, da bodo lahko te cilje uresničile, in naj jim pomaga pridobiti potrebno strokovno znanje za izboljšanje lokalnih struktur za upravljanje gozdov in povečanje odgovornosti pri tem;

52. poudarja, da je nezakonita sečnja stalna praksa ne samo v tretjih državah, temveč tudi v EU; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje in boj proti njej; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem za nadzor in ohranjanje gozdov na podlagi sistema spremljanja, ki uporablja GNSS (Galileo in Copernicus) ter omrežja na tleh, ki bi omogočil spremljanje dejavnosti sečnje od točke poseka do vhodnih in izhodnih točk za podjetja za predelavo lesa; poudarja, da bi se morala Komisija osredotočiti na preprečevanje nezakonite sečnje, tako da razširi izvajanje uredbe o lesu17 in FLEGT; poudarja, da je treba javnost ozaveščati o družbenih in gospodarskih posledicah, ki jih imajo nezakonita sečnja in kazniva dejanja, povezana z gozdovi;

53. ponovno opozarja, da se bo tveganje požarov v naravi povečalo zaradi podnebnih sprememb; zato poudarja, da si je treba v veliko večji meri prizadevati za preprečevanje in pripravljenost z mednarodnim sodelovanjem v zvezi z orodji za zgodnje opozarjanje, odpornostjo na nesreče in ukrepi za zmanjšanje tveganja; priporoča Komisiji, naj še naprej podpira razvoj informacijskih sistemov za spremljanje vpliva gozdnih požarov na svetovni ravni (kot je Svetovni informacijski sistem za požare v naravi), pa tudi na regionalni ravni (kot je Evropski informacijski sistem za gozdne požare); poziva Komisijo, naj na podlagi svojega strokovnega znanja in v sodelovanju s tretjimi državami razširi uporabo satelitskega sistema REDD+ programa Copernicus, da bi z njim podprla globalno spremljanje tveganja na področju gozdov in krčenja gozdov;

54. ponavlja, da bi morala trgovinska in naložbena politika vključevati zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, ki bi bila docela v skladu z mednarodnimi obveznostmi, zlasti Pariškim sporazumom, ter pravili Svetovne trgovinske organizacije

17 Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

RR\1210659SL.docx 15/54 PE648.567v03-00

SL

(STO); pozdravlja namero Komisije, da bo Pariški sporazum vključila v vse prihodnje trgovinske in naložbene sporazume kot njihov bistveni sestavni del; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi prihodnji trgovinski in naložbeni sporazumi in ustrezni področni sporazumi vsebovali zavezujoče in izvršljive določbe, tudi z nezakonito sečnjo povezane protikorupcijske določbe, da se preprečita krčenje in degradacija gozdov;

55. pozdravlja načelo neškodovanja iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru; priporoča, naj Komisija pri tem bolje oceni učinek obstoječih trgovinskih sporazumov na krčenje gozdov ter zagotovi, da bodo v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih vključene ambicioznejše določbe o varstvu gozdov, biotski raznovrstnosti in trajnostnem gozdarstvu;

56. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo vpliv trgovinskih sporazumov na stanje gozdov, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic ob posvetovanju z ustreznimi deležniki dosledno meril z oceno vpliva na trajnost in drugimi ustreznimi metodami ter da bodo ugotovitve teh ocen v celoti upoštevane pri pogajanjih o teh sporazumih in njihovi sklenitvi;

57. poudarja, da je treba še izboljšati izvajanje in izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi bolje preprečevali trgovino z uvoženim in doma nezakonito posekanim lesom in lesnimi proizvodi; ugotavlja tudi, da bi bilo treba uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverjati na mejah EU in s tem zagotoviti, da bodo uvoženi proizvodi dejansko izpolnjevali merila, potrebna za umestitev na trg EU; želi spomniti, da je les s konfliktnih območij že eno od področij ukrepanja v okviru akcijskega načrta za FLEGT, da pa za rešitev tega problema ni bilo dovolj storjeno; poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo razširila obveznosti za potrebno skrbnost iz uredbe o lesu in vključila les s konfliktnih območij v prihodnji pregled; poudarja, da mora biti krepitev obstoječih politik tesno povezana z večjo skladnostjo politike, s čimer se bo zagotovilo, da politike EU, vključno s trgovinsko, ne bodo povzročile negativnih posledic za okolje in ljudi;

58. z obžalovanjem ugotavlja, da je sedanja raven spremljanja uvoza lesa in lesnih proizvodov v EU nezadostna, zlasti ko gre za preverjanje, ali ustrezajo merilom, potrebnim za vnos v EU;

59. opozarja, da je cilj sporazumov o prostovoljnem partnerstvu v okviru FLEGT oblikovati pravni okvir, katerega cilj bo zagotoviti zakonito proizvodnjo vsega lesa in lesnih proizvodov, uvoženih iz partnerskih držav v EU, ki jih zajemajo sporazumi o prostovoljnem partnerstvu; poudarja, da so sporazumi o prostovoljnem partnerstvu na splošno namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in v podporo svetovnim prizadevanjem za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov; poudarja, da so ti sporazumi pomemben pravni okvir za EU in njene partnerske države, ki so ga omogočili dobro sodelovanje in prizadevanja teh držav;

60. pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), pa tudi okrepljeni dialog med vladami, gospodarstvom in civilno družbo v več državah, do katerega je prišlo na podlagi procesa sporazumov o prostovoljnem partnerstvu; ugotavlja, da je sporazume o prostovoljnem partnerstvu z EU doslej

PE648.567v03-00 16/54 RR\1210659SL.docx

SL

ratificiralo sedem držav (Kamerun, Srednjeafriška republika, Gana, Indonezija, Liberija, Republika Kongo in Vietnam), med katerimi je Indonezija prva in doslej edina s sistemom izdajanja dovoljenj v okviru FLEGT, ki deluje od leta 2016, ter da je EU zaključila pogajanja in parafirala sporazume o prostovoljnem partnerstvu s Hondurasom in Gvajano, medtem ko pogajanja potekajo še s šestimi drugimi državami (Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gabon, Laos, Tajska in Malezija); poudarja, da so ti sporazumi zelo učinkovit okvir za vzpostavljanje dobrega partnerstva z državami ter da bi bilo treba spodbujati nove sporazume o prostovoljnem partnerstvu tudi z drugimi partnerji; je prepričan, da bi morala EU še naprej sodelovati z državami, s katerimi ima sklenjen ta sporazum, da bo ostala tudi v prihodnje privlačna alternativa za izvozne trge z manj strogimi okoljevarstvenimi standardi; priznava pomen uredbe FLEGT18 in uredbe o lesu pri preprečevanju vstopa nezakonito pridobljenega lesa na trg EU; poziva EU, naj poveča financiranje za FLEGT; pozdravlja, da bo Komisija v bližnji prihodnosti preverila primernost uredbe FLEGT in uredbe o lesu, kar bo tudi priložnost za izboljšanje njunega izvrševanja in razširitev njunega področja uporabe;

61. poziva Komisijo, naj pri krepitvi obstoječih politik zagotovi skladnost sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov z vsemi svojimi politikami, tudi na področjih razvoja, okolja, kmetijstva in trgovine; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

62. meni, da sistem izdajanja dovoljenj FLEGT dopolnjuje prostovoljno certificiranje tretjih izdajateljev in da prinaša koristi zlasti manjšim gospodarskim subjektom, ki v okviru programov zasebnega sektorja pogosto le stežka pridobijo dovoljenje;

63. poziva EU, naj izboljša mednarodno sodelovanje tako, da poveča prizadevanja v ključnih mednarodnih forumih, vključno s STO in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večstransko ali dvostransko sodelovanje, vključno s pospešitvijo pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah v okviru Svetovne trgovinske organizacije, s trgovinskimi partnerji in drugimi državami uvoznicami v boju proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam, ki so posledica uvoza, pri tem pa zaščiti možnosti za zakonito trgovino in okrepi trajnostno upravljanje zemljišč in kmetijstvo, pa tudi lastništvo zemljišč in dobro upravljanje v tretjih državah;

64. poudarja, da so jasne zaveze o boju proti krčenju gozdov vključene v vse nove trgovinske sporazume, vključno z Mercosurjem in drugimi;

65. poziva Komisijo, naj uporabi nove določbe protidampinške uredbe19 v zvezi z okoljsko in podnebno politiko;

66. poziva EU, naj okrepi povezavo med trgovinsko in razvojno politiko, med drugim z boljšim izvajanjem pravil v okviru splošnega sistema preferencialov plus (GSP +) v

18 Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost, UL L 347, 30.12.2005, str. 1.19 Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

RR\1210659SL.docx 17/54 PE648.567v03-00

SL

partnerskih državah; poziva Komisijo, naj sodeluje z upravičenci v tem sistemu pri pripravi akcijskih načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovila učinkovito izvajanje njihovih okoljskih zavez;

67. poudarja, da podnebna kriza in obsežna izguba biotske raznovrstnosti pomenita veliko grožnjo za človekove pravice; poziva EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podrobno ocenita, kako lahko njuno zunanje delovanje najbolje prispeva k celostnemu pristopu na podlagi človekovih pravic, usmerjenemu v zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, krčenja in degradacije gozdov; poziva EU, naj še naprej spodbuja biotsko raznovrstnost kot človekovo pravico v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

68. poudarja pomen omogočanja vključujočega partnerstva s tretjimi državami na vseh ravneh, da bi se nadalje odpravljali krčenje in degradacija gozdov, okrepili trajnostno upravljanje zemljišč in trajnostno kmetijstvo, pa tudi posest zemljišč in dobro upravljanje, obenem pa spoštovale človekove pravice ter pravice domorodnih ljudstev, malih kmetov in lokalnih skupnosti; poziva Komisijo, naj s tehnično pomočjo, izmenjavo informacij in primeri dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in sonaravne rabe gozdov, krožnega gospodarstva, trajnostnega biogospodarstva, obnovljivih virov energije, trajnostnega pametnega kmetijstva, agroekologije in kmetijskega gozdarstva poglobi sodelovanje s tretjimi državami, pri tem pa naj prizna trajnostne pobude zasebnega sektorja, kot so sheme pravične trgovine; vztraja, da bi bilo treba zunanjo razsežnost evropskega zelenega dogovora dodatno okrepiti z zvezami in partnerstvi, usmerjenimi v reševanje svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe in biotska raznovrstnost, pri tem pa omogočati socialno-ekonomski razvoj partnerskih držav;

69. pozdravlja namero Komisije, da bi temo krčenja gozdov vključili v politični dialog z partnerskimi državami na ravni držav in regij, in jo spodbuja, naj oblikuje sporazume o partnerstvu, ki vključujejo varstvo gozdov in ekosistemov, podporo človekovim pravicam, zlasti pravicam domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, tudi žensk, ter podporo za učinkovito udeležbo akterjev civilne družbe in zagovornikov varstva okolja; poudarja, da bi morali ti dialogi potekati z vsemi državami proizvajalkami, vključno z državami v razvoju;

70. pozdravlja načrt Komisije, da bo partnerske države podprla pri oblikovanju in izvajanju okvirov, ki lahko spodbujajo boljše varstvo gozdov in gospodarjenje z njimi ter upravljanje zemljišč, po potrebi tudi s priznavanjem pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti do posesti zemlje ter s tem povezanimi ukrepi upravljanja, kot so strategije za blažitev in prilagajanje, in priporoča Komisiji, naj ta vidik vključi v svoja razmišljanja in ukrepe; poudarja, da bi morali ti okviri prispevati ne le k domačim potrebam ampak tudi k nacionalno določenim prispevkom partnerskih držav v okviru Pariškega sporazuma ter njihovim nacionalnim strategijam in akcijskim načrtom za biotsko raznovrstnost v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti;

71. poziva EU, naj partnerske države podpre pri izvajanju ukrepov, ki jim bodo pomagali izpolniti vse ukrepe, ki bi jih EU uvedla za boj proti krčenju gozdov, in poziva k bolšjemu sodelovanju in sprejetju potrebnih in učinkovitih ukrepov, s katerimi bi preprečili, da se trgovina z blagom, ki izvira iz krčenja in degradacije gozdov, preusmeri

PE648.567v03-00 18/54 RR\1210659SL.docx

SL

v druge regije sveta; poziva Komisijo, naj zagotovi, da podpora, ki jo EU namenja kmetijski, infrastrukturni, rudarski, mestni, predmestni in podeželski politiki v partnerskih državah, ne bo prispevala h krčenju in degradaciji gozdov; poziva Komisijo in države članice naj podprejo tehnični in finančni mehanizem EU, ki bi pospešil financiranje za podporo prizadevanjem partnerk za trajnostno uporabo, varstvo in obnovo gozdov, bolj trajnostno kmetijsko proizvodnjo brez krčenja gozdov in obravnavno rudarskih dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na gozdove, v okviru prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje;

72. poziva, naj ima gozdarski sektor pomembno vlogo v prihodnjem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in naj se v celoti izkoristi potencial načrta za zunanje naložbe in regionalnih mehanizmov kombiniranega financiranja, s katerimi je treba spodbujati zasebno financiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (od naravne obnove do pogozdovanja in ogozditve), trajnostnega turizma in kmetijskega gozdarstva, ter pobude podjetij, da iz svojih dobavnih verig izključijo proizvode, ki povzročajo krčenje gozdov, z namenom doseganja ciljev trajnostnega razvoja;

73. priporoča Komisiji in državam članicam, naj opredelijo učinkovite načine za izmenjavo inovativnih in trajnostnih vrst prakse in strokovnega znanja EU o krožnem gospodarstvu, trajnostnem biogospodarstvu, energiji iz obnovljivih virov, trajnostnem pametnem kmetijstvu in drugih pomembnih področjih z drugimi državami;

74. od Komisije zahteva, da redno pripravlja poročila o trendih krčenja gozdov in izkoriščanja območij z visoko zalogo ogljika, kot so šotišča, v tretjih državah;

75. spodbuja izvajanje podpornih ukrepov za povečanje kmetijske produktivnosti v ciljnih državah, da bi zmanjšali socialni in gospodarski pritisk, povezan s krčenjem gozdov in izkoriščanjem šotišč;

76. podpira namero Komisije, da bi v ključnih mednarodnih forumih v imenu EU spodbujala sprejetje in izvajanje strogih zavez in predpisov za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter spodbujanje njihove obnove; meni, da mora biti EU drugim za zgled; poudarja, da je treba pri uporabi ukrepov za varstvo gozdov upoštevati nacionalno, regionalno in lokalno strokovno znanje in prakso; pozdravlja sklep Generalne skupščine OZN, da obdobje 2021–2030 razglasi za desetletje obnove ekosistemov; poudarja, da obnova ekosistemov v okviru desetletja OZN šteje za pomembno naravno rešitev pri doseganju številnih ciljev trajnostnega razvoja;

77. poziva Komisijo in države članice, naj nadalje podpirajo ohranjanje gozdov z vzpostavitvijo, utrditvijo in učinkovitim upravljanjem mrež varstvenih območij, vključno z gozdnimi območji, kot je NaturAfrica 2030, zlasti v državah, ki so večje proizvajalke lesa; priznava, da to prispeva tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in se bo tako okrepil položaj EU na naslednji konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

78. pozdravlja načrt Komisije za intenzivnejše mednarodno sodelovanje na področju politik in ukrepov za varstvo, obnovo in trajnostno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi in preprečevanje krčenja gozdov po svetu v najpomembnejših mednarodnih forumih; ugotavlja, da so obstoječa opredelitev gozdov in njihova kategorizacija ter drugi ustrezni pojmi in načela, povezani s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, ki jih

RR\1210659SL.docx 19/54 PE648.567v03-00

SL

uporabljajo ustrezne institucije, kot je FAO, strogo tehnični in ne odražajo v celoti raznolikosti gozdnih ekosistemov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za sodelovanje s temi mednarodnimi forumi, da bi med drugim poenotili uporabljene izraze, pojme in statistične podatke (na primer nedotaknjeni in stari gozdovi, plantaže, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje ali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov), in uskladili sprejete politike in ukrepe;

79. poziva Komisijo, naj ponovno začne pogajanja za mednarodno pravno zavezujočo konvencijo o gozdovih, ki bo prispevala h gospodarjenju z gozdovi, njihovemu ohranjanju in trajnostnemu razvoju ter upoštevala njihove večkratne in dopolnilne funkcije in načine uporabe, vključno z ukrepi za pogozdovanje, ogozditev in ohranjanje gozdov; poudarja, da bi morali v tej konvenciji upoštevati družbene, gospodarske, ekološke, kulturne in duhovne potrebe sedanjih in prihodnjih generacij ter priznavati ključno vlogo vseh vrst gozdov pri ohranjanju ekoloških procesov in ravnotežja ter podpiranju identitete, kulture in pravic domorodnih ljudstev, njihovih skupnosti ter drugih skupnosti in prebivalcev gozdov;

80. poziva Komisijo in države članice, naj v razvojne politike ter v vse naložbene in podporne programe za države proizvajalke dosledno vključujejo določbe o krčenju in degradaciji gozdov ter degradaciji drugih naravnih ekosistemov, izgubi biotske raznovrstnosti in kršitvah človekovih pravic ter naj razmislijo to tem, da bi naložbe in podporo pogojevali s spoštovanjem teh elementov;

81. priznava pomen mednarodnih okvirov, kot so prostovoljne smernice Organizacije za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov (VGGT), pri zagotavljanju pravne jasnosti in mednarodno sprejetih standardov dobre prakse za odgovorno upravljanje zemljiških posesti; poziva Komisijo, naj podpre širjenje in uporabo smernic VGGT na svetovni, regionalni in državni ravni; poudarja, da je za zagotovitev skladnosti s temi smernicami potrebno učinkovito neodvisno spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznimi mehanizmi za reševanje sporov in pritožbenimi mehanizmi;

82. poziva, naj se okrepi sodelovanje med EU in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), da bi lažje reševali vse večji problem krčenja gozdov in širjenja puščav v teh državah, in sicer z oblikovanjem akcijskih načrtov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja z upoštevanjem vzrokov za krčenje gozdov, ki imajo izvor v sektorju in zunaj njega, in se zaveda, da je tropski les pomemben za gospodarstvo držav AKP, ki imajo gozdove za proizvodnjo lesa;

83. poziva EU in njene države članice, naj v skladu z načelom o skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije poskrbijo za enovitost politik;

84. priznava in podpira sklepe FAO, po katerih je je trajnostna raba tal na svetovni ravni pomembna v boju proti revščini;

85. poudarja, da gozdovi pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti, možnostim preživljanja in prehrani v državah v razvoju in so pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti; želi spomniti, da bi moralo biti napredovanje proti trajnostnemu kmetijstvu, prehranski varnosti in trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi hkrati v osrčju Agende 2030;

PE648.567v03-00 20/54 RR\1210659SL.docx

SL

86. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

RR\1210659SL.docx 21/54 PE648.567v03-00

SL

OBRAZLOŽITEV

Gozdni sestoji pokrivajo okoli 30 % kopnega, v njih pa je 80 % vse biotske raznovrstnosti. Že ta trditev bi bila lahko zadosten argument za to, da jih moramo varovati. Vseeno pa je razlogov še mnogo več. Gozdovi so pomembna družbena, kulturna in duhovna vrednota, poleg tega pa opravljajo celo vrsto proizvodnih in enako pomembnih neproizvodnih funkcij – okoljskih in socialnih. Med drugim regulirajo vodni cikel, izboljšujejo kakovost zraka in absorbirajo ogljikov dioksid. Zavetje dajejo številnim vrstam, tudi ogroženim, ter so dom mnogih lokalnih skupnosti, predvsem domorodnih ljudstev. V zadnjih desetletjih naraščajo zahteve po neproduktivnih funkcijah gozdov in po vsem svetu narašča zanimanje za pristno divjo naravo. Zaradi vsega naštetega je postalo strogo varstvo gozdov ena od prednostnih nalog svetovne javnosti.

Sedanji tipi gozdnih sestojev so izredno raznovrstni – od tropskih pragozdov in obrežij, poraslih z mangrovami, prek gozdov zmernega pasu pa vse do subarktičnih borealnih gozdov. Pri razmisleku o nadaljnjem razvoju pravne ureditve za boljše varstvo svetovnih gozdov je prav raznovrstnost eden ključnih vidikov in jo je treba vedno upoštevati. Raznorodnost je treba imeti v mislih tudi pri sprejemanju rešitev. Skoraj nemogoče bi bilo najti enovito rešitev za vse vrste gozdnih sestojev. Vzporedna temu je neprijetna ugotovitev, da pritisk za krčenje gozdov narašča ne glede na zemljepisno širino, tako da prihaja do postopnega uničevanja, neredko celo do izginjanja gozdov. Samo med letoma 1990 in 2016 je svet zaradi človekove dejavnosti izgubil 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozdov, kar pomeni, da vsako uro izgine za 800 nogometnih igrišč gozdnih površin. Skoraj zagotovo torej ne bomo dosegli cilja Komisije iz sporočila o krčenju gozdov COM(2008)0645, da bi do leta 2020 za 50 % zmanjšali bruto obseg izkrčenih tropskih gozdov. Odnos do gozdov lahko torej do neke mere jemljemo kot znak kulturne zrelosti človeštva.

Množično krčenje in uničevanje gozdov se večinoma dogaja na tropskih območjih. Tako so mangrovovi sestoji v preteklosti rasli na 75 % tropskih vodnih bregov, dandanes pa jih je zaradi gradnje, akvakulture, onesnaževanja in netrajnostnega kmetijstva več kot polovica uničenih. Amazonija je pod velikim pritiskom in je zaradi svoje velikosti eno od prednostnih območij za varstvo svetovnih gozdov, kajti brazilska vlada dejansko podpira izsekavanje in leta 2019 se je število namerno podtaknjenih požarov povečalo za 50 %. Gre za tropske gozdove, ki se raztezajo na velikem delu ozemelj, kjer tradicionalno živijo avtohtona ljudstva. V njihovi lasti je 35 % primarnih gozdov, predvsem tropskih pragozdov. Študije kažejo, da je obseg krčenja gozdov na ozemljih teh ljudstev, kjer so upoštevane običajne zemljiškolastniške pravice, dvakrat do trikrat nižji kot na drugih območjih20.

Glede pomembne pozitivne vloge tropskih pragozdov je treba tudi poudariti, da novozasajeni gozdni sestoji ne morejo popolnoma nadomestiti pragozdov. Ti so namreč zelo stari ter imajo vezane velike zaloge ogljika, edinstvene ekološke značilnosti in največjo stopnjo biotske raznovrstnosti. Obnova uničenih pragozdov največkrat ni mogoča – dober zgled za to so že omenjeni mangrovovi sestoji.

20 DING, Helen in drugi. Climate Benefits, Tenure Costs. The Economic Case For Securing Indigenous Land Rights in the Amazon. (Okoljske koristi, stroški lastništva. Ekonomski primer varstva pravic domorodnih ljudstev v Amazoniji.) World Resources Institute, Oktober 2016. str. 98. Na voljo na naslovu: https://wriorg.s3.amazonaws.com/s3fs-public/Climate_Benefits_Tenure_Costs.pdf .

PE648.567v03-00 22/54 RR\1210659SL.docx

SL

Kljub zaskrbljujoče obsežni problematiki gozdov zunaj Evrope je treba poudariti, da tudi stanje gozdov na ozemlju Evropske unije ni zadovoljivo in kljub naraščajočim javnim zahtevam v zvezi z neproizvodno funkcijo gozdov se njihova kakovost dolgoročno slabša. Osnovna težava za vse svetovne gozdove je izsekavanje in nezakonita sečnja, in to je tudi usoda evropskih gozdov. V mnogih delih Evrope je neustrezen tudi način gospodarjenja z gozdovi21.

Kot je omenjeno zgoraj, so gozdovi habitat številnih ogroženih vrst, tudi najranljivejših. Krčenje gozdov je eden od glavnih vzrokov za izgubljanje svetovne biotske raznovrstnosti, kar se nezadržno stopnjuje.22 Svet tako izgublja cele rastlinske vrste, pa tudi zaskrbljujoče veliko živalskih vrst. Nekatere od njih, predvsem tiste iz tropskih gozdov, smo izgubili, še preden smo jih lahko preučili in jih poimenovali. Rastline tropskih gozdov, ki sicer zajemajo komaj 7 % svetovnega rastja, so poleg tega še svojevrstna svetovna lekarna; več kot četrtina sodobnih zdravil v skupni vrednosti 100 milijard EUR letno pravzaprav izvira iz rastlin, ki rasejo v tropskih gozdovih. Vseeno pa izgubljanje biotske raznovrstnosti ni omejeno samo na vrste, ki so neposredno povezane z gozdovi. Zgled za to so že omenjeni mangrovovi gozdovi, ki imajo pomembno vlogo pri varstvu koralnih grebenov, saj zadržujejo hranila in usedline ter jih tako ščitijo pred toplotnim in fotooksidacijskim stresom.

Velik del posekanega lesa se uporablja kot gorivo, v mnogih državah v razvoju pa je prav les za kurjavo najpomembnejši gozdarski proizvod; v podsaharski Afriki na primer kar 80 % prebivalstva les redno uporablja za kuhanje. Pričakuje se tudi, da bo povpraševanje po njem naraščalo in da bo leta 2030 od tega vira odvisne 2,8 milijarde ljudi v primerjavi s sedanjima dvema milijonoma. Območja, ki jih najbolj ogroža izsekavanje v te namene, so ravno območja z največ sončnimi urami vse leto, kar bi omogočalo postopen prehod na obnovljive vire energije.

Krčenje gozdov močno prispeva k podnebnim spremembam. Emisije toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč ali spremembe rabe zemljišč, ki so v glavnem posledica krčenja gozdov, imajo v skupnih emisijah celo 12-odstotni delež, tako da so drugi najpomembnejši vzrok podnebnih sprememb, takoj za izgorevanjem fosilnih goriv. Namen izsekavanja gozdov je poleg pridobivanja lesa tudi uporaba tako pridobljenih zemljišč za kmetijsko uporabo. Kmetijstvo je krivo za 80 % krčenja gozdov po vsem svetu, in sicer 48 % za obdelavo za lastno oskrbo, 32 % pa za komercialno kmetijsko proizvodnjo; drugi razlogi so še pridobivanje lesa (14 %), oglarstvo (5 %), širjenje mest, gradnja infrastrukture in pridobivanje rudnin. Poleg tega se sedanje kmetijske površine neprimerno obdelujejo, zaradi česar se slabša rodovitnost tal, kar še dodatno spodbuja h krčenju gozdov za pridobitev novih obdelovalnih površin. Tudi Evropska unije je kot uvoznica neposredno vključena v mednarodno trgovino s proizvodi, povezanimi s krčenjem gozdov, na primer s palmovim oljem, mesom, sojo, kakavom, koruzo, lesom in kavčukom. To velja tudi za predelane proizvode in storitve, kajti v svetovni potrošnji teh proizvodov je delež EU kar 10 %.

21 Tj. FERN. EU forests in danger. Forest protection starts in our backyard (Gozdovi EU v nevarnosti. Varstvo gozdov se začne na našem vrtu [v spletu]. FERN. Februar 2019. Na voljo na naslovu: https://www.fern.org/fileadmin/uploads/fern/Documents/EU_forests_in_danger_Feb_2019.pdf .22 Po podatkih tega poročila približno milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje. IPBES. Globalno ocenjevalno poročilo o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah. [v spletu] IPBES, 2019. Na voljo na naslovu: https://ipbes.net/global-assessment

RR\1210659SL.docx 23/54 PE648.567v03-00

SL

Pri razmisleku o tem, v katero smer bi moralo iti varstvo gozdnih sestojev, seveda ni mogoče zanemariti proizvodne funkcije gozdov, ki jo opravljajo dandanes. Sprejemati je torej treba take ukrepe, ki bodo pripomogli k pravičnemu prehodu na učinkovitejše oblike gospodarjenja. Glede na sedanjo netrajnostno rabo gozdnih tal, ki vodi k izsekavanju in degradaciji gozdov, je treba iskati alternativne načine preživljanja za tiste, katerih preživetje je vezano na gozdove oziroma na kmetijska zemljišča, pridobljena z izsekavanjem. V tej smeri lahko na gospodarstvo pozitivno vpliva ravno to, da predvsem med prebivalci razvitih držav naraščata povpraševanje po negospodarski uporabi gozdov in podpora za naravi prijaznejše oblike turizma, saj bi lahko na bolj pogozdenih območjih pomagal poiskati druge možnosti za preživljanje namesto uničevanja gozdov. Zamisel podpira tudi dejstvo, da so gozdovi vir preživljanja in dohodek okoli 25 % svetovnega prebivalstva in da ima njihovo uničevanje resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, tudi domorodnih ljudstev, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov. Varovanje obstoječih gozdov in trajnostno povečevanje gozdnih površin lahko postaneta vir preživetja za lokalne skupnosti in povečata njihov dohodek ter omogočita razvoj trajnostnega biogospodarstva. Gozdovi lahko tu kot obetaven zelen gospodarski sektor ustvarijo od 10 do 16 milijonov trajnostnih in dostojnih delovnih mest po vsem svetu. Upoštevati je treba tudi specifično vlogo žensk pri ohranjanju gozdov23. Izgubljanje gozdov sicer ogroža vso skupnost, ki je nanje vezana, a praviloma pri tem največje posledice občutijo prav ženske, ki te vire uporabljajo pri skrbi za družino.

H krčenju gozdov v mnogih državah med drugim prispeva tudi, da ni ustreznih politik (na primer za prostorsko načrtovanje), nejasno lastništvo zemljišč in pravica do posesti, slabo upravljanje in neizvajanje ukrepov, nezakonite dejavnosti ter pomanjkanje naložb v trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Kar 86 % svetovnih gozdov je v javni lasti, a se v praksi približno 60 % zemljišč in virov po svetu upravlja na podlagi običajnih pravil, od katerih jih je uradno priznanih manj kot petina. Da bi ohranili naravne funkcije gozdov, so nujno potrebna ustrezna upravna in pravna orodja, na primer strateški instrumenti, kot je ohranjanje celovitosti gozdov in preprečevanje drobljenja zemljišč ali netrajnostne oblike gospodarjenja z gozdovi.

Izredno pozitivno vlogo pri racionalizaciji gospodarske rabe gozdov bi lahko imeli certifikacijski sistemi za trajnostno gozdno gospodarstvo, seveda pod pogojem, da bi bili namenjeni predvsem boju zoper krčenje gozdov in ne bi ravno nasprotno služili trgovinskim ali drugim interesom. Ob tem je treba žal ugotoviti, da sedanje oblike certificiranja pogosto niso uspešne in ne izpolnjujejo predvidenih ciljev24.Izhodišče za pripravo tega poročila je bilo sporočilo Komisije COM (2019)0352. Med drugim vsebuje pet prednostnih nalog za okrepitev ukrepov EU za varstvo in obnovo svetovnih gozdov. To sporočilo je sicer šele prvi korak, a je treba opozoriti, da glede na vse funkcije gozdov in na to, da jih je treba obvarovati, ni dovolj ambiciozno zastavljeno in da so v njem predlogi precej neoprijemljivi, manjka pa konkretnih predlogov.

23 Tj. npr.., FAO. Women in Forestry: Challenges and Opportunities (Ženske v gozdarstvu, Izzivi in priložnosti [v spletu]. 2014. Na voljo na naslovu: http://www.fao.org/3/a-i3924e.pdf, ali GEF. Climate change calls for a greater role of women in forest management (Podnebne spremembe kličejo k večji vlogi žensk pri gospodarjenju z gozdovi) [v spletu]. GEF. Sporočilo za javnost. 1. marec 2011. Na voljo na naslovu: https://www.thegef.org/news/climate-change-calls-greater-role-women-forest-management .24 CONNIFF, Richard. Greenwashed Timber: How Sustainable Forest Certification Has Failed (Pranje lesa na zeleno: kako je certificiranje trajnostnega gozda spodletelo) [v spletu]. Yale School of Forestry & Environmental Studies, Februar 2018. Na voljo na naslovu: https://e360.yale.edu/features/greenwashed-timber-how-sustainable-forest-certification-has-failed

PE648.567v03-00 24/54 RR\1210659SL.docx

SL

Pri opredeljevanju problematike in sprejemanju ustreznih ukrepov za varstvo svetovnih gozdov je treba med drugim poskrbeti tudi za dodelano in poenoteno opredelitev potrebnih pojmov. Sedanje opredelitve so sprejela ustrezna mednarodna telesa, pristojna za gozdno gospodarstvo, a ne upoštevajo vedno znatne razlike med zgoraj opisanimi primarnimi in obnovljenimi gozdovi, pogosto so ozko tehnične in ne ločujejo med primarnim in obnovljenim gozdom, ki je v resnici gozdna plantaža. To lahko končno privede do hudega izkrivljanja podatkov o velikosti in lastnostih gozdov na posameznih območjih, kar utegne ovirati sprejemanje ustreznih in učinkovitih popravnih ukrepov. Pri tem EU lahko ravno zaradi kompetenc strokovnjakov s področja gozdarstva in gozdne ekologije, ustreznih finančnih sredstev in vpliva na mednarodnem prizorišču odigra izredno pozitivno vlogo pri varstvu svetovnih gozdov. V predlogu poročila smo skušali upoštevati vse opisane vidike.

RR\1210659SL.docx 25/54 PE648.567v03-00

SL

15.6.2020

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o vlogi EU pri zaščiti in obnovi svetovnih gozdov(2019/2156(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Hildegard Bentele

(*) Pridruženi odbor – člen 57 Poslovnika

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poziva EU, naj okrepi naložbe v programe za raziskave in inovacije, da bi okrepili kmetijstvo, ki bo odporno na podnebne spremembe, trajnostno intenzifikacijo in diverzifikacijo kulturnih rastlin, agroekologijo, kmetijsko gozdarstvo in okolju prijazne rešitve v skladu z evropskim zelenim dogovorom in sklepi posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah in zemljiščih; prav tako poudarja, da je treba vlagati v upravljanje gozdov v skupnostih; vztraja, da bi si morala EU prizadevati za zmanjšanje emisij, ki so posledica krčenja in degradacije gozdov, za obnavljanje poškodovanih gozdov ter zaustavitev nezakonite sečnje in širitve rabe zemljišč na račun gozdov in naravnih ekosistemov, pa tudi za izboljšanje življenjskih pogojev in prehranske varnosti ter zagotovitev trajnostnih socio-ekonomskih priložnosti za rastoče prebivalstvo; želi opozoriti, da novozasajeni gozdni sestoji ne morejo nadomestiti primarnih gozdov in njihove zmogljivosti za odstranjevanje in shranjevanje dodatnih količin ogljikovega dioksida; zato poudarja, da je pri reševanju dvojne svetovne krize zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti zelo pomembno optimalno gozdarstvo, s pogozdovanjem in ponovnim pogozdovanjem pa se izboljšuje gozdnatost in obnavlja prst, kar prispeva k doseganju podnebne nevtralnosti v skladu s 15 cilji trajnostnega razvoja;

2. poudarja, da bi bilo treba z ukrepi EU za sodelovanje reševati temeljne vzroke za krčenje gozdov, namreč korupcijo, slabo upravljanje in institucije, zmanjšanje prostora civilne družbe, pomanjkanje usposobljenega osebja in opredelitve gozdov, kriminaliteto v zvezi z gozdovi in nekaznovanost ter negotovost zemljiške posesti, ki so poglavitni vzroki za nezakonito sečnjo, goljufije, davčne utaje in kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi moralo biti trajnostno načrtovanje rabe zemljišč zaradi zaščite pravic skupnosti, ki so odvisne od gozda, in avtohtonih ljudstev do posesti zemljišč v središču donatorskih pobud in programov za kmetijstvo in gozdarstvo;

PE648.567v03-00 26/54 RR\1210659SL.docx

SL

3. priznava pomen mednarodnih okvirov, kot so prostovoljne smernice Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov (VGGT), pri zagotavljanju pravne jasnosti in mednarodno sprejetih standardov dobre prakse za odgovorno upravljanje zemljiških posesti; poziva Komisijo, naj podpre širjenje in uporabo smernic VGGT na svetovni, regionalni in državni ravni; poudarja, da je za zagotovitev skladnosti s temi smernicami potrebno učinkovito neodvisno spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznimi mehanizmi za reševanje sporov in pritožbenimi mehanizmi;

4. poudarja, da se z vse bolj razširjenim krčenjem gozdov in škode v gozdovih ne ogrožata le trajnostno gozdarstva in biotska raznovrstnost, temveč to negativno vpliva tudi na življenje in pravice ljudi, ko se morajo denimo v primeru kršenja zemljiških pravic ali pravic delavcev odseliti ali zbežati z zemljišč;

5. poudarja, da je IPCC v posebnem poročilu o podnebnih spremembah in zemljiščih izrecno poudaril, da imajo tradicionalno znanje, avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti ključno vlogo pri upravljanju in varovanju zemljišč in gozdov po svetu, v okviru boja proti podnebnim spremembam pa da je pomembno tudi zagotavljanje zemljiških pravic skupnosti; opozarja, da so te skupine in zagovorniki človekovih pravic, ki si prizadevajo za zaščito gozdov, zemljišč in okolja, vse bolj izpostavljeni grožnjam, ustrahovanju in kršitvam človekovih pravic;

6. opozarja, da imajo domorodni prebivalci, lokalne skupnosti, mali kmetje in ženske nepogrešljivo znanje o gozdovih, od katerega so zelo odvisni; poziva EU, naj v skladu s prostovoljnimi smernicami FAO o upravljanju posesti, deklaracijo ZN o pravicah domorodnih ljudstev in konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 zagotovi priznavanje njihovih pravic do zemljiške posesti in človekovih pravic kot vprašanja socialne pravičnosti in njihovo dejansko udeležbo pri oblikovanju in izvajanju razvojnih programov EU, ki vplivajo nanje, ter pri izvrševanju ukrepov za varstvo gozdov, ki naj temeljijo na izkušnjah iz programa za izvajanje zakonodaje o gozdovih, upravljanje in trgovanje z njimi (FLEGT); poleg tega poziva EU, naj izboljša preglednost in odgovornost sporazumov o prostovoljnem partnerstvu;

7. poudarja, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov in bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU;

8. opozarja na pomen podpiranja malih in srednjih gozdarskih podjetij s prenosom znanja ter z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči in usposabljanja;

9. poudarja, da ima EU obsežno strokovno znanje na področju trajnostne oskrbe z energijo in bi morala prek raziskav in sodelovanja zagotavljati in posredovati znanje državam, ki jih je krčenje gozdov najbolj prizadelo, da bi dosegli cilje trajnostnega upravljanja gozdov iz Agende 2030;

10. poziva, naj ima gozdarski sektor pomembno vlogo v prihodnjem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in naj se v celoti izkoristi potencial načrta za zunanje naložbe in regionalnih mehanizmov kombiniranega financiranja, s

RR\1210659SL.docx 27/54 PE648.567v03-00

SL

katerimi je treba spodbujati zasebno financiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (od aktivnega pogozdovanja do ponovnega pogozdovanja in pogozdovanja), trajnostnega turizma in kmetijskega gozdarstva, ter pobude podjetij, da iz svojih dobavnih verig izključijo proizvode, ki povzročajo krčenje gozdov, z namenom doseganja cilje trajnostnega razvoja; poziva zasebni sektor, naj bo dejaven v boju proti krčenju gozdov v okviru dobavnih verig in naložb ter naj nemudoma izpolni zaveze v zvezi z odpravo krčenja gozdov in zagotovi polno preglednost glede izpolnjevanja svojih zavez; poziva Komisijo, naj v načrtu za zunanje naložbe zagotovi učinkovito izvajanje neobveznih smernic FAO o upravljanju posesti;

11. poudarja terapevtsko funkcijo gozdov v zelo urbaniziranih evropskih družbah ter vse večji pomen urbanih gozdov in dreves v mestih, ki neposredno pozitivno vplivajo na človekovo zdravje in kakovost življenja državljanov; poudarja, da gozdovi prispevajo tudi k družbeno-gospodarskemu razvoju svetovnega podeželja, tudi z distribucijo virov najrevnejšim območjem zaradi gozdarske industrije, nelesenih gozdnih proizvodov in ekološkega turizma;

12. se zavzema, da bi v Uniji v okviru revizije direktive o nefinančnem poročanju25 in prizadevanj za bolj vzdržne finance poostrili standarde, tako da bi uvedli obvezno razkritje informacij, ki bi veljalo za podjetja, vključena v proizvodnjo ali predelavo izdelkov, ki so povezani s tveganji za gozdove;

13. poziva EU, naj pri sodelovanju z državami v razvoju posebno pozornost nameni gozdovom na obalnih območjih, kot so gozdovi mangrov, ki so še posebej prizadeti zaradi podnebnih sprememb in človekovega delovanja ter predstavljajo veliko priložnost za politike ohranjanja, prilagajanja in blaženja;

14. poudarja, da se varovanje biotske raznovrstnosti in politike za blaženje podnebnih sprememb med seboj ne podpirajo samodejno; poziva k reviziji direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov26, da bi bila skladna z mednarodnimi zavezami EU v okviru Agende 2030, Pariškega sporazuma in Konvencije o biološki raznovrstnosti, kar bi med drugim vključevalo uvedbo meril socialne trajnosti in upoštevanje tveganja prilaščanja zemljišč; v zvezi s tem poudarja, da bi morala direktiva o energiji iz obnovljivih virov spoštovati mednarodne standarde glede pravice do posesti, in sicer konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169 in prostovoljne smernice FAO;

15. poziva EU, naj še naprej vodi svetovna prizadevanja za pripravo in izvajanje strategij za blažitev in prilagajanje, katerih namen je omejevanje krčenja in propadanja gozdov, spodbujanje obnove gozdov in zagotavljanje, da bo v okviru Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja ohranjen napredek, dosežen na področju trajnostnega gozdarstva;

16. poziva EU, naj v dvostranskih in regionalnih dialogih s partnerskimi državami razpravlja o krčenju in propadanju gozdov ter uničevanju naravnih ekosistemov, da bi jih spodbudila, da gozdove in s tem povezane ukrepe upravljanja, kot so strategije za

25 Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).26 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82)

PE648.567v03-00 28/54 RR\1210659SL.docx

SL

blažitev in prilagajanje, vključijo v svoje nacionalno določene prispevke v okviru Pariškega sporazuma ter v nacionalne strategije in akcijske načrte za biotsko raznovrstnost v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, da si prizadevajo za mednarodno zavezujoče sheme za zaščito gozdov in se uskladijo z mednarodnimi pobudami;

17. pozdravlja zavezo Komisije, da bo izboljšala trajnost in preglednost dobavnih verig; opozarja, da zgolj prostovoljni ukrepi in sistemi certificiranja ne zadostujejo za zaustavitev krčenja gozdov; poziva k sprejetju zakonodajnega okvira EU, ki bo temeljil na obvezni potrebni skrbnosti v verigah oskrbe s surovinami, ki so povezane s tveganji za gozdove, pri čemer se bo opiral na pridobljene izkušnje iz obstoječe zakonodaje, da bi preprečeval, obravnaval in blažil krčenje gozdov in kršitve človekovih pravic ter vključil male kmete v trajnostne dobavne verige, hkrati pa zagotavljal enake konkurenčne pogoje, da bi se izognili izgubi dohodka v državah v razvoju in nelojalni konkurenci; poudarja, da bi se moral ta zakonodajni okvir uporabljati za vse gospodarske akterje v dobavni verigi in bi ga moral spremljati zanesljiv mehanizem izvrševanja, vključevati pa bi moral učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve; poudarja, da je treba zagotoviti, da ta novi pravni okvir ne bo povzročil pretiranega upravnega bremena za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj ta regulativni okvir spodbuja na mednarodni ravni v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; je prepričan, da bi morala strategija EU za gozdove spodbujati izmenjavo dobre prakse in rezultatov v gozdarskem sektorju ter izboljšati sodelovanje med državami;

18. spodbuja EU, naj zagotovi pomoč pri krepitvi nadzora nad krčenjem gozdov in nezakonitimi dejavnostmi;

19. poziva EU, naj poskrbi, da bodo politike na vseh področjih skladne z njenimi zavezami glede varstva in obnavljanja gozdov ter da bodo vključevali njene cilje glede biotske raznovrstnosti, in da bodo svetovne dobavne verige in finančni tokovi spodbujali samo zakonito in trajnostno proizvodnjo brez krčenja gozdov in kršenja človekovih pravic; želi spomniti, da je pomembno v trgovinske sporazume vnesti trdna, skladna in izvršljiva poglavja o trajnosti, ob čemer je treba poskrbeti za učinkovito izvajanje mnogostranskih okoljskih in podnebnih sporazumov; poziva Komisijo, naj skrbno oceni učinke trgovinskih sporazumov na krčenje gozdov z ocenami učinka na trajnost in drugimi ustreznimi ocenami, na podlagi trdnih podatkov in dobre ocenjevalne metodologije; poziva Komisijo, naj pri tem zajame obvezujoče in izvršljive določbe, s katerimi bi zaustavili nezakonito sečnjo, krčenje in degradacijo gozdov in kršitve človekovih pravic ter zagotovili odgovorno poslovno ravnanje, na primer z določbami o zagotovitvi svobodnega predhodnega informiranega soglasja domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti ter s priznanjem zemljiškoposestnih pravic domorodnim ljudstvom in skupnostim, ki so odvisne od gozda, ter z zavezujočimi mehanizmi za nadzorovanje učinkovitega izvajanja teh določb in za pravne možnosti, predvsem dostopen pritožbeni mehanizem; poziva EU, naj trgovino z blagom, povezanim s tveganji za gozdove, zajame v novih dvostranskih partnerskih sporazumih z državami proizvajalkami in naj se pri tem opre na izkušnje, pridobljene s prostovoljnimi sporazumi o partnerstvu pri izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov – dobra priložnost za hiter napredek je na primer kakav;

RR\1210659SL.docx 29/54 PE648.567v03-00

SL

20. poziva, naj se okrepi sodelovanje med EU in državami AKP, da bi se spoprijeli z naraščajočim problemom krčenja gozdov in širjenja puščav v teh državah, in sicer z oblikovanjem akcijskih načrtov za izboljšanje upravljanja in ohranjanja gozdov z upoštevanjem vzrokov za krčenje gozdov, ki izvirajo znotraj in zunaj tega sektorja, in se zaveda, da je tropski les pomemben za gospodarstvo držav AKP, ki imajo gozdove za proizvodnjo lesa;

21. poziva Komisijo, naj v področje uporabe izvršljivih protikorupcijskih določb sporazumov o prosti trgovini vključi tudi nezakonite gozdarske prakse, na primer prenizke cene lesa pri koncesijah, sečnjo zavarovanih dreves, tihotapljenje gozdnih proizvodov čez meje, nezakonito sečnjo in predelavo gozdnih surovin brez dovoljenja;

22. želi opozoriti na povezanost zdravja, okolja in podnebnih sprememb; poudarja, da več znanstvenih študij kaže na povezave med izgubljanjem biotske raznovrstnosti in porastom pandemij, zlasti zoonotskih bolezni, ki so povezane s krčenjem gozdov in degradacijo naravnih habitatov; poziva EU, naj kot zunanjepolitično razsežnost zelenega dogovora okrepi tehnično pomoč tretjim državam in z njimi intenzivneje izmenjuje informacije in dobro prakso na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi; poziva Komisijo in države članice, naj skušajo v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija za prehrano, preprečiti prihodnje širjenje zdravstvenih kriz in pandemije;

23. želi spomniti, da okoli 2,6 milijarde ljudi po vsem svetu za kuhanje uporablja tradicionalno biomaso, v glavnem les in oglje, in tri četrtine jih nima dostopa do učinkovitih kuhalnikov; poziva EU, naj tretjim državam zagotovi hitrejšo in obsežnejšo podporo in jim tako pomaga, da se bodo lahko osredotočile na trajnostne in čiste vire energije ter tako zmanjšale pritisk za krčenje gozdov zaradi lesa za kurjavo; spodbuja k ukrepom za povečanje gozdne odeje in drugih gozdnih površin, kjer mogoče; poziva Komisijo, naj obravnava kompromise, ki jih povzroča večje povpraševanje po lesu za materiale, energijo in biogospodarstvo, in sicer tako, da bi oblikovala merila EU za trajnostno gospodarjenje z gozdovi z oprijemljivimi referenčnimi vrednostmi in pragovi, ter tako, da bi kot učinkovito rešitev za ukrepanje zoper podnebne sprememb in izgubljanje biotske raznovrstnosti spodbujala aktivno pogozdovanje;

24. poudarja, da strategija Komisije za biogospodarstvo, ki se v veliki meri opira na biomaso, odpira nove izzive glede varstva in obnove gozdov; poudarja, da vse večja uporaba lesa za biogoriva in bioenergijo pomeni pritisk na svetovne gozdove, in je zaskrbljen, da utegne večje povpraševanje po bioenergetskih proizvodih privesti do netrajnostnih praks, če ga ne bomo skrbno spremljali; zatrjuje, da bi morala politika EU na področju energije iz biomase izpolnjevati stroga okoljska in socialna merila, in poudarja, da je treba uvesti strožja merila za gozdno biomaso, da se prepreči krčenje gozdov v tujini; zato poziva EU in njene države članice, naj po načelu skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) poskrbijo za enovitost politik;

25. poudarja, da gozdovi pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti, možnostim preživljanja in prehrani v državah v razvoju in so pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti; želi spomniti, da bi moralo napredovanje proti trajnostnemu kmetijstvu, prehranski varnosti in trajnostnemu ravnanju z gozdovi vse hkrati v osrčju Agende

PE648.567v03-00 30/54 RR\1210659SL.docx

SL

2030;

26. želi opomniti, da okoli 80 % svetovnega krčenja gozdov povzroča širjenje kmetijskih zemljišč, kar poslabšujejo še druge nezakonite dejavnosti, predvsem za živinorejo, rudarjenje in iskanje nafte, in da potrošnja EU v svetovnem merilu povzroči okoli 10 % krčenja gozdov, saj je močno odvisna od beljakovinske krme in kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, meso, soja, kakav, koruza, les in kavčuk; poziva k uvedbi strožjih trajnostnih meril za uvoženo krmo, zato da bi zagotovili, da se bodo beljakovinske kulture v tretjih državah gojile trajnostno in tako, da ne bo škodljivo za okolje ali družbene strukture; poziva Komisijo, naj obravnava problem, da je z živalskimi proizvodi, kot so meso, mlečni izdelki in jajca, povezan velik implicitni delež krčenja in degradacije gozdov, in naj v EU zmanjša potrošnjo blaga, povezanega s tveganji za gozdove;

27. poziva Komisijo in države članice, naj vztrajajo pri svoji zavezi, da se bodo bojevale proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in blagom, povezanim s tveganji za gozdove; poziva EU, naj poskrbi za sledljivost lesa in lesnih proizvodov skozi vso dobavno verigo in naj v svojo podnebno politiko vključi tudi diplomacijo za gozdove, zato da bi države, ki predelujejo ali uvažajo velike količine tropskega lesa, spodbudili k sprejetju učinkovite zakonodaje, s katero bodo prepovedale uvoz nezakonito pridobljenega lesa;

28. poziva Komisijo, naj razširi uporabo satelitskega sistema Copernicus REDD+, da bi podprla svetovno spremljanje tveganj za gozdove in krčenja gozdov v sodelovanju z državami v razvoju, ter naj okrepi preprečevanje naravnih požarov in prizadevanja za pripravljenost, in sicer s sodelovanjem z državami v razvoju za orodja za zgodnje opozarjanje, odpornost proti naravnih nesrečam, ukrepe za zmanjševanje tveganj, inovacije, digitalizacijo in prenos znanja; poziva Komisijo, naj tu sodeluje z zasebnim sektorjem in drugimi akterji razvoja, da bi ocenili nove rešitve za financiranje in zavarovanje za primere tveganja naravnih nesreč, da bi se lahko uporabili pri katastrofah, ki bi prizadele gozdove.

RR\1210659SL.docx 31/54 PE648.567v03-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 15.6.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

2411

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, Dominique Bilde, Udo Bullmann, Catherine Chabaud, Antoni Comín i Oliveres, Ryszard Czarnecki, Gianna Gancia, Charles Goerens, Mónica Silvana González, Pierrette Herzberger-Fofana, György Hölvényi, Rasa Juknevičienė, Beata Kempa, Erik Marquardt, Norbert Neuser, Janina Ochojska, Jan-Christoph Oetjen, Michèle Rivasi, Marc Tarabella, Tomas Tobé, Miguel Urbán Crespo, Bernhard Zimniok

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Barry Andrews, Marlene Mortler, Patrizia Toia

PE648.567v03-00 32/54 RR\1210659SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24 +PPE Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Hildegard Bentele, György Hölvényi, Rasa

Juknevičienė, Janina Ochojska, Tomas Tobé, Marlene Mortler

S&D Udo Bullmann, Mónica Silvana González, Norbert Neuser, Marc Tarabella, Patrizia Toia

RENEW Catherine Chabaud, Charles Goerens, Jan-Christoph Oetjen, Barry Andrews

ID Dominique Bilde, Gianna Gancia

VERTS/ALE Pierrette Herzberger-Fofana, Erik Marquardt, Michèle Rivasi

ECR Beata Kempa

GUE/NGL Miguel Urbán Crespo

NI Antoni Comín i Oliveres

1 -ID Bernhard Zimniok

1 0ECR Ryszard Czarnecki

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1210659SL.docx 33/54 PE648.567v03-00

SL

27.5.2020

MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o vlogi EU pri zaščiti in obnovi svetovnih gozdov(2019/2156(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Karin Karlsbro

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je cilj sporazumov o prostovoljnem partnerstvu v okviru zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) oblikovati pravni okvir, katerega cilj je zagotoviti, da so ves les in lesni proizvodi, uvoženi iz partnerskih držav v EU, ki jih zajemajo sporazumi o prostovoljnem partnerstvu, proizvedeni zakonito; poudarja, da so sporazumi o prostovoljnem partnerstvu na splošno namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in v podporo svetovnim prizadevanjem za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov; poudarja, da prostovoljni partnerski sporazumi zagotavljajo pomemben pravni okvir tako za EU kot za njene partnerske države, kar so omogočili dobro sodelovanje in prizadevanja zadevnih držav;

2. pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), pa tudi okrepljeni dialog med vladami, gospodarstvom in civilno družbo v več državah, do katerega je prišlo na podlagi procesa sporazumov o prostovoljnem partnerstvu; ugotavlja, da je doslej sporazume o prostovoljnem partnerstvu z EU ratificiralo sedem držav (Kamerun, Srednjeafriška republika, Gana, Indonezija, Liberija, Republika Kongo in Vietnam), med katerimi je Indonezija prva in doslej edina s sistemom izdajanja dovoljenj v okviru FLEGT, ki deluje od leta 2016, in da je EU zaključila pogajanja in parafirala sporazume o prostovoljnem partnerstvu s Hondurasom in Gvajano, medtem ko pogajanja potekajo še s šestimi drugimi državami (Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gabon, Laos, Tajska in Malezija); poudarja, da so sporazumi o prostovoljnem partnerstvu zelo učinkovit okvir za vzpostavljanje dobrih partnerstev s temi državami ter da bi bilo treba spodbujati nove sporazume o prostovoljnem partnerstvu s še več partnericami; je prepričan, da bi morala EU še naprej sodelovati z državami, s katerimi ima sklenjen sporazum o prostovoljnem

PE648.567v03-00 34/54 RR\1210659SL.docx

SL

partnerstvu, da bo tudi v prihodnje dovolj privlačna alternativa izvoznim trgom z manj strogimi okoljevarstvenimi standardi; priznava pomen uredbe FLEGT in uredbe EU o lesu pri preprečevanju vstopa nezakonito pridobljenega lesa na trg EU; poziva EU, naj poveča financiranje za FLEGT; pozdravlja, da bo Komisija v bližnji prihodnosti preverila primernost uredbe FLEGT in uredbe EU o lesu, kar bo tudi priložnost za izboljšanje njunega izvrševanja in razširitev njunega področja uporabe;

3. poudarja, da je treba še izboljšati izvajanje in izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi kar najbolje ohranili trajnostno trgovino z uvoženimi in doma proizvedenimi lesom in lesnimi proizvodi; znova zahteva, da se uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverja na mejah EU, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi dejansko izpolnjujejo merila za vstop v EU; vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da se bodo pri carinskem nadzoru po vsej EU spoštovali isti standardi, in sicer z neposrednim mehanizmom za enoten carinski nadzor ob usklajevanju z državami članicami in ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti;

4. poziva Komisijo, naj pri krepitvi obstoječih politik zagotovi skladnost sporazumov o prostovoljnem partnerstvu FLEGT z vsemi svojimi politikami, tudi na področjih razvoja, okolja, kmetijstva in trgovine; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

5. poziva Komisijo, naj bolj podpira gradnjo zmogljivosti v državah, ki so sklenile sporazum o prostovoljnem partnerstvu, da bodo lahko hitreje izpolnile dane zaveze, med drugim to, da bodo preprečevale korupcijo in lažno oglaševanje prijaznosti do okolja (ang. greenwashing) ter izboljšale upravljanje in preglednost; poudarja, da bi bilo treba korupcijo, povezano z nezakonito sečnjo, obravnavati v okviru trgovinske politike EU; poziva Komisijo, naj zagotovi vključitev bolj ambicioznih določb za trajnostno gozdarstvo in varstvo ekosistemov, ki se bodo v celoti izvajale, v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih o prosti trgovini, vključno z določbami o nezakoniti sečnji in protikorupcijskimi določbami; pozdravlja dejstvo, da bo Pariški sporazum bistveni element prihodnjih sporazumov; poziva EU, naj okrepi sodelovanje z organizacijami, katerih cilj je preprečevati kriminal na področju gozdarstva v svetu;

6. poziva EU, naj izboljša mednarodno sodelovanje tako, da poveča prizadevanja v ključnih mednarodnih forumih, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večstransko ali dvostransko sodelovanje, vključno s pospešitvijo pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah v okviru Svetovne trgovinske organizacije, s trgovinskimi partnerji in drugimi državami uvoznicami v boju proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam, ki so posledice uvoza, pri tem pa zaščiti možnosti za zakonito trgovino in okrepi trajnostno upravljanje zemljišč in kmetijstvo, pa tudi lastništvo zemljišč in dobro upravljanje v tretjih državah;

7. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da raziskave še vedno potrjujejo zaskrbljujočo povezavo med zoonotskimi boleznimi, kot je covid-19, in krčenjem gozdov, podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti;

RR\1210659SL.docx 35/54 PE648.567v03-00

SL

8. pozdravlja sporočilo EU z dne 23. julija 2019 o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov; opozarja, da sta trajnostno in vključujoče upravljanje gozdov in gospodarjenje z njimi bistvena za uresničitev ciljev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, Pariškega sporazuma in evropskega zelenega dogovora; poudarja, kako pomembni so ukrepi, ki zagotavljajo, da je povpraševanje v skladu z navedenimi cilji, saj je EU pomemben uvoznik blaga, povezanega s krčenjem gozdov, kot so soja, palmovo olje, evkaliptus, guma, koruza, govedina, usnje in kakav, ki pogosto povzročajo krčenje gozdov v svetu; poudarja, da se z blagom, kot je kakav, lahko prej doseže napredek pri takšnem pristopu, pri čemer bi bilo treba upoštevati izkušnje iz procesa sklepanja sporazumov o prostovoljnem partnerstvu v okviru FLEGT; poudarja, da mora EU poskrbeti, da bo spodbujala le trajnostne svetovne dobavne verige in finančne tokove brez krčenja, ki ne vodijo h kršenju človekovih pravic; poziva Komisijo, naj morebitne prihodnje predloge v zvezi z blagom, ki ogroža gozdove, opre na pridobljene izkušnje iz akcijskega načrta FLEGT, uredbe EU o lesu, uredbe o konfliktnih mineralih, direktive o nefinančnem poročanju, zakonodaje o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ter drugih pobud EU za urejanje dobavnih verig; z zanimanjem ugotavlja, da je Komisija napovedala, da namerava pripraviti predloge o potrebni skrbnosti v celotni dobavni verigi proizvodov, ki bodo dani na notranji trg; poziva k okrepitvi vloge civilne družbe kot ključnega vira informacij o krčenju gozdov; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju teh predlogov zagotovi, da to blago in proizvodi ne bodo povzročili krčenja gozdov, propadanja gozdov, pretvorbe ali degradacije naravnih ekosistemov ali s tem povezanih kršitev človekovih pravic, in da se bodo uporabljali za celotno dobavno verigo in bodo zajemali smernice OECD o družbeni odgovornosti in človekovih pravicah v trgovini, naj bodo skladni s Svetovno trgovinsko organizacijo in naj se opravi temeljita ocena, s katero se ugotovi, da so predlogi funkcionalni in uporabni za vse akterje na trgu, vključno z malimi in srednjimi podjetji;

9. poudarja, da povzročitelji krčenja gozdov presegajo gozdarski sektor in so povezani z vrsto vprašanj, kot so zemljiška posest, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike, podnebne spremembe, demokracija, človekove pravice in politična svoboda; želi spomniti, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za celovito obravnavo krčenja gozdov na podlagi skladnega okvira politike, pri tem pa zagotovi ohranjanje ekosistemov; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov, ki bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU; opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

10. meni, da sistem izdajanja dovoljenj FLEGT dopolnjuje prostovoljno certificiranje tretjih izdajateljev in da prinaša koristi zlasti manjšim gospodarskim subjektom, ki v okviru programov zasebnega sektorja pogosto le stežka pridobijo dovoljenje;

11. prepričan je, da imajo lahko politike zelenih javnih naročil pomembno vlogo pri spodbujanju trgovine z zakonitim in trajnostnim lesom; ugotavlja pa, da ima večina držav članic EU vzpostavljeno obvezno politiko nakupa za osrednje vladne službe in prostovoljno politiko za lokalne organe, ki prevzemajo večji del javne porabe; poziva

PE648.567v03-00 36/54 RR\1210659SL.docx

SL

države članice, naj izboljšajo statistične podatke o količini lesa, ki ga kupijo, vključno z navedbo, koliko trajnostnega in zakonitega materiala oziroma materiala z dovoljenjem v okviru FLEGT bi bilo mogoče vključiti v njihovo javno naročanje;

12. želi spomniti, da je les s konfliktnih območij že eno od področij ukrepanja v okviru akcijskega načrta za FLEGT, da pa je bilo za rešitev tega problema storjeno premalo; poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo razširila obveznosti za potrebno skrbnost iz uredbe EU o lesu, da bi bil les s konfliktnih območij vključen v prihodnji pregled;

13. poudarja, da so jasne zaveze o boju proti krčenju gozdov vključene v vse nove trgovinske sporazume, vključno z Mercosurjem in drugimi;

14. poziva Komisijo, naj uporabi nove določbe protidampinške uredbe v zvezi z okoljsko in podnebno politiko;

15. poziva EU, naj okrepi povezavo med trgovinsko in razvojno politiko, med drugim z boljšim izvajanjem pravil v okviru splošnega sistema preferencialov plus (GSP +) v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj sodeluje z upravičenci v tem sistemu pri pripravi akcijskih načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovila učinkovito izvajanje njihovih okoljskih zavez.

RR\1210659SL.docx 37/54 PE648.567v03-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 28.5.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

4000

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Barry Andrews, Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Tiziana Beghin, Geert Bourgeois, Saskia Bricmont, Jordi Cañas, Anna Cavazzini, Miroslav Číž, Arnaud Danjean, Paolo De Castro, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Raphaël Glucksmann, Markéta Gregorová, Enikő Győri, Roman Haider, Christophe Hansen, Heidi Hautala, Danuta Maria Hübner, Herve Juvin, Karin Karlsbro, Maximilian Krah, Danilo Oscar Lancini, Bernd Lange, Gabriel Mato, Emmanuel Maurel, Carles Puigdemont i Casamajó, Samira Rafaela, Inma Rodríguez-Piñero, Massimiliano Salini, Helmut Scholz, Liesje Schreinemacher, Sven Simon, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt, Marie-Pierre Vedrenne, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Seán Kelly, Jean-Lin Lacapelle

PE648.567v03-00 38/54 RR\1210659SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40 +ECR Geert Bourgeois, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Jan Zahradil

GUE/NGL Emmanuel Maurel, Helmut Scholz

ID Roman Haider, Herve Juvin, Maximilian Krah, Danilo Oscar Lancini, Jean-Lin Lacapelle

NI Tiziana Beghin, Carles Puigdemont i Casamajó

PPE Anna-Michelle Asimakopulu (Anna-Michelle Asimakopoulou), Arnaud Danjean, Enikő Győri, Christophe Hansen, Danuta Maria Hübner, Seán Kelly, Gabriel Mato, Massimiliano Salini, Sven Simon, Jörgen Warborn, Iuliu Winkler

RENEW Barry Andrews, Jordi Cañas, Karin Karlsbro, Samira Rafaela, Liesje Schreinemacher, Marie-Pierre Vedrenne

S&D Miroslav Číž, Paolo De Castro, Raphaël Glucksmann, Bernd Lange, Inma Rodríguez-Piñero, Mihai Tudose, Kathleen Van Brempt

VERTS/ALE Saskia Bricmont, Anna Cavazzini, Markéta Gregorová, Heidi Hautala

0 -

0 0

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1210659SL.docx 39/54 PE648.567v03-00

SL

3.6.2020

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o vlogi EU pri zaščiti in obnovi svetovnih gozdov(2019/2156(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Juozas Olekas

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 57 Poslovnika

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da imajo kmetje glavno vlogo pri zadovoljevanju naših potreb, vezanih na kmetijstvo, zlasti po hrani, njihovo delo pa je odvisno od naravnih virov, kot so tla, voda in gozdovi; ugotavlja, da je za ustrezno upravljanje naše svetovne gozdne dediščine bistvenega pomena, da prepoznamo večnamenskost gozdov; poudarja, da so gospodarski, družbeni in okoljski vidiki gozdov – od tradicionalne proizvodnje lesa in drugih izdelkov do ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih koristi, kot sta absorpcija in shranjevanje ogljika, preprečevanje erozije tal ter izboljšanje kakovosti zraka in vode – povezani in medsebojno odvisni; poudarja, da je pri varstvu, obnavljanju in upravljanju gozdov ter reševanju problema krčenja gozdov zaradi vseh omenjenih vidikov potreben celosten in usklajen pristop;

2. opozarja, da se številni kmetje zavedajo, da so gozdovi zaradi svoje ekološke, gospodarske in družbene funkcije sestavni in nepogrešljivi del krajine ter jih od nekdaj skušajo zaščititi, koristiti in obnavljati; ugotavlja, da so nekatere lokalne skupnosti in domorodna ljudstva stoletja uporabljali tradicionalne načine kmetovanja, da bi ohranili gozdove, pri čemer so na svoj način razumeli, kaj je trajnostna raba zemljišč; poudarja, da so pravice teh skupnosti v več delih sveta ogrožene;

3. poudarja, da 30 % zemeljske površine pokrivajo gozdovi in da je na tej površini 80 % biotske raznovrstnosti. poudarja, da sta ohranjanje in trajnostna raba gozdov dejavni obliki varovanja podnebja in bistven dejavnik v splošnem interesu naše družbe in podeželja ter da imajo tropski gozdovi bistveno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in jih je treba ustrezno zaščititi; odobrava in ponovno opozarja na stališče Komisija, da so stari gozdovi in pragozdovi nenadomestljivi, ki ga je izrazila v sporočilu z dne 23. julija 2019 o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih

PE648.567v03-00 40/54 RR\1210659SL.docx

SL

gozdov (COM(2019)352); poziva, naj bo to osnova za razprave o politiki in strategiji ter za učinkovito izvrševanje zakona, da bi te ekosisteme in njihove ostanke v EU in drugje ohranili in obnovili;

4. je zelo zaskrbljen, da kljub prizadevanjem EU in njenih držav članic verjetno ne bo izpolnjena zaveza EU, da bo v skladu s cilji OZN glede trajnostnega razvoja do leta 2020 ustavila krčenje gozdov, zato odločno podpira predlog Komisije, naj se ukrepi za zaščito in obnovo svetovnih gozdov okrepijo; poudarja, da so uvoženi rastlinski in živalski izdelki, ki so povezani s krčenjem gozdov, pomemben dejavnik krčenja gozdov v kmetijstvu; poudarja, da do obsežnega krčenja gozdov ne prihaja le zaradi kmetijskih izdelkov, temveč tudi zaradi pridobivanja drugih surovin, in da bo treba za ublažitev negativnih posledic njihovega pridobivanja dovolj velika območja nedotaknjenih gozdov zavarovati in zanje določiti čim višjo stopnjo zaščite, da bi se v njih nadaljevali obsežni ekološki procesi, ki so bistvenega pomena za prilagajanje na podnebne spremembe na področju gozdov; poudarja tudi, da je treba veljavne pravne predpise in izvedbena pravila o okoljski in družbeni trajnosti izvajati v celoti, da bi bili učinkoviti; meni, da mora EU obravnavati povpraševanje po surovinah, povezanih z ogrožanjem gozdov, tudi v kmetijstvu, in sicer tako, da spodbuja izkoriščanje lokalnih virov ter podpira uporabo surovin iz zakonitih in trajnostnih virov, z večjim poudarkom na pašništvu;

5. poudarja, da krčenje deževnega gozda zaradi spremenjene rabe zemljišč zmanjšuje potencial sekvestracije ogljika in s tem znatno prispeva k povečevanju emisij toplogrednih plinov;

6. poudarja, da se štirje najpomembnejši sistemi certificiranja palmovega olja (RSPO14, ISCC15, MSPO16, ISPO17) znatno razlikujejo glede zahtev, učinkovitosti, uporabe na trgu in preglednosti; opozarja, da so bile ugotovljene nedoslednosti pri njihovem izvajanju in uveljavljanju in da nobeden od njih ne zajema vseh okoljskih in socialnih vprašanj, ki so obravnavana v okviru političnih ciljev EU in OZN; poziva, naj se sistemi certificiranja nemudoma ustrezno prilagodijo, takoj pa je treba vzpostaviti tudi dobavne verige, ki ne bodo povzročale krčenja gozdov;

7. priznava, da je dobro upravljanje gozdnih in kmetijskih površin ključnega pomena; zato meni, da je treba pri pripravi vseh nadaljnjih ukrepov upoštevati vidike, kot so preprečevanje netrajnostne rabe zemljišč in netrajnostnih načinov upravljanja, obvladovanje naravnih motenj ter blaženje podnebnih sprememb; poudarja, da so ti vidiki povezani z resnimi okoljskimi in socialnimi stroški, vključno z izgubo biotske raznovrstnosti zaradi uničevanja in razdrobljenosti naravnih habitatov (vključno s habitati ogroženih živalskih vrst), in negativno vplivajo na pogoje preživljanja lokalnih skupnosti, ker se ne upoštevajo njihove pravice in interesi;

8. ugotavlja, da ima kmetijstvo vse večji družbeni in gospodarski pomen, saj svetovno prebivalstvo narašča in je zato potrebna večja proizvodnja živilskih in kmetijskih proizvodov, pri čemer pa je treba tudi blažiti podnebne spremembe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se po ocenah 14 % svetovne hrane izgubi pri spravilu, zakolu in predelavi27, ter poudarja, da je treba sprejeti usklajene ukrepe, s katerimi bi preprečevali izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov v prehranski verigi ter se hitro odzvali na

27 http://www.fao.org/food-loss-and-food-waste/en/

RR\1210659SL.docx 41/54 PE648.567v03-00

SL

krize, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane;

9. opozarja na Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC) in ministrsko deklaracijo o gozdovih za podnebje, ki jo je mednarodna skupnost sprejela 12. decembra 2018 v Katovicah in v njej poudarila, kako pomembni za varstvo podnebja so gozdovi in uporaba lesa, poleg tega pa je te vidike umestila v okvir drugih mednarodnih ciljev in sklepov, povezanih z gozdom; opozarja – kot je poudarjeno tudi v deklaraciji –, da lahko te cilje dosežemo le z večnamenskim in dejavnim gospodarjenjem z gozdovi, kar pomeni, da se pri tem upoštevajo vsi cilji v zvezi z gozdom, kot so shranjevanje ogljika, varstvo vrst in tal, pridobivanje surovin, rekreacija in proizvodnja hrane, in da se najde ravnovesje med temi cilji;

10. opozarja, da ima gozdarstvo, poleg kmetijstva, pomembno vlogo pri gospodarjenju z naravnimi viri in pri rabi tal na podeželskih območjih v EU in po vsem svetu; ob tem priznava, da med državami članicami obstajajo razlike, kar zadeva gospodarjenje z gozdovi, lastništvo gozdov, kmetijsko-gozdarski sistem in možnosti;

11. poudarja, da je treba uvesti podporne programe, s katerimi bodo degradirana tla, ki niso primerna za kmetijsko rabo, sanirana in ponovno vključena v gozdni oziroma kmetijski ciklus;

12. poudarja, da je treba spodbujati proizvodnjo in uporabo blaga, pridobljenega iz trajnostnih virov, in sicer s podpiranjem dobavnih verig, ki ne vključujejo krčenja gozdov, in s prepovedjo dajanja izdelkov, ki niso v skladu s standardi EU ali ki so povezani s krčenjem gozdov, na trg EU; poudarja, da je treba za zagotovitev pridobivanja blaga iz trajnostnih virov predpisati potrebno skrbnost in uvesti pravno zavezujoča trajnostna merila za blago, ki je lahko povezano s tveganji za gozdove, izboljšati sledljivost in preglednost dobavne verige ter preprečiti izkoriščanje nezadostnega sledenja; poudarja, da moramo spoštovati zaveze v okviru Newyorške deklaracije o gozdovih (UNFCC); poudarja, da je treba vzpostaviti sistem EU za certificiranje, ki bo omogočil takojšnjo prekinitev uvoza blaga, če bi s pomočjo satelitskih posnetkov odkrili območja krčenja gozdov, povezanega s tem blagom; opozarja, da bi lahko uvedli sistem označevanja in certificiranja za proizvode, uvožene v EU, ki niso povezani s krčenjem gozdov, poleg tega pa bi lahko vidik proizvodnje brez krčenja gozdov vključili v trgovinske sporazume EU in druge večstranske sporazume; ugotavlja, da v nekaterih državah že obstajajo prostovoljni in drugi sistemi označevanja lesa in drugih proizvodov; kljub temu meni, da bi skupen sistem pomagal povečati osveščenost in pridobiti kvantitativen pregled svetovnih trendov;

13. od Komisije zahteva, da redno pripravlja poročila o trendih krčenja gozdov in izkoriščanja območij z visoko zalogo ogljika, kot so šotišča, v tretjih državah;

14. poudarja, da je treba še naprej spodbujati trajnostno biogospodarstvo, s katerim je treba nadomestiti materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih, in podpirati porabo blaga, proizvedenega iz trajnostnih virov, in sicer tako, da se uvede sistem označevanja in certificiranja za proizvode, uvožene v EU, ki niso povezani s krčenjem gozdov, in da se vidik proizvodnje brez krčenja gozdov vključi v trgovinske sporazume EU in druge večstranske sporazume;

15. poudarja, da je pomembno vzpostaviti vključujoče partnerstvo s tretjimi državami, da bi

PE648.567v03-00 42/54 RR\1210659SL.docx

SL

poleg dobrega upravljanja okrepili tudi trajnostno upravljanje zemljišč in kmetijstvo, zlasti v zvezi z lastništvom zemlje in gozdov, saj so v boju proti krčenju gozdov za ta vidik odgovorne države in ga lahko zunanji deležniki le delno obravnavajo; opozarja, da je treba pri partnerskem pristopu poleg podpiranja boljšega upravljanja spoštovati pravice domorodnih ljudstev, malih kmetov in lokalnih skupnosti ter v državah proizvajalkah omogočati procese z več deležniki; vztraja, da je treba vzpostaviti trajnostne in pregledne vrednostne verige v kmetijstvu s trgovinskimi sporazumi, na podlagi katerih bo na trg EU prepovedano uvažati kmetijske izdelke, pri katerih se ne spoštujejo standardi in vrednote Unije na področju varstva gozdov. poudarja, da je treba v prihodnje trgovinske sporazume vključiti zaščitne klavzule, ki bodo EU omogočale, da prekine uvoz ustreznih proizvodov iz regij in držav, kjer se ugotovi krčenje gozdov; meni tudi, da bi morali ti sporazumi vsebovati zavezujoče in izvršljive določbe za zaščito gozdov in preprečevanje kršenja človekovih pravic, predvsem zemljiških pravic skupnosti;

16. pri pozivanju k nujnemu ukrepanju za zaščito gozdov na svetovni ravni in za zagotovitev trajnostne svetovne dobavne verige upošteva globalno podporo zaščiti svetovnih gozdnih ekosistemov, vključno s prostoživečimi živalmi in njihovimi habitati;

17. se zavzema, da bi se za vse proizvode, ki povzročajo krčenje gozdov, prepovedal vstop na notranji trg EU;

18. spodbuja izvajanje podpornih ukrepov za povečanje kmetijske produktivnosti v zadevnih državah, da bi zmanjšali socialni in gospodarski pritisk, povezan s krčenjem gozdov in izkoriščanjem šotišč;

19. poudarja, da je v tržnih gospodarstvih držav jugovzhodne Azije palmovo olje pomemben dejavnik za zaskrbljujoč obseg krčenja gozdov, pridelava soje za prehrano živali pa prispeva h krčenju gozdov v Južni Ameriki;

20. poudarja, da je potreben bistven napredek pri razvoju in izvajanju strategije EU za beljakovinske rastline in zagotavljanju odporne proizvodnje beljakovinskih rastlin v EU, saj bi tako omejili tveganja za krčenje gozdov, povezana s proizvodnjo teh rastlin na drugih območjih sveta, ter zmanjšali odvisnost od uvoza in pritisk na gozdove zaradi spremembe rabe zemljišč; poudarja, da bi bilo treba ta napredek med drugim doseči s širšo uporabo kolobarjenja, pa tudi s podporo in usmerjanjem kmetov na območjih, primernih za pridelavo beljakovinskih rastlin, in opozarja, da bi s takšnimi ukrepi zmanjšali odvisnost od uvoza, hkrati pa omejili krčenje in propadanje gozdov ter pritisk na gozdove zaradi sprememb v rabi zemljišč; zato poziva, naj se za uvoz rastlinskih beljakovin uvedejo trajnostna merila;

21. spodbuja Komisijo, naj zagotovi, da bo v pravni okvir vključena večdeležniška platforma, ki bo v celoti vključevala vse ustrezne deležnike;

22. poudarja, da je pomembno nadalje razvijati in izboljševati obstoječe sisteme, kot so akcijski načrt EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovino na področju gozdov, prostovoljni sporazumi o partnerstvu s sodelovanjem civilne družbe, program OZN za zmanjševanje emisij zaradi krčenja in propadanja gozdov (REDD +), veljavna

RR\1210659SL.docx 43/54 PE648.567v03-00

SL

zakonodaja, kot je uredba o lesu28, in dodaja, da je pomembno tudi podpirati sedanje prostovoljne sisteme; poudarja, da so ti sistemi pomembni, saj zmanjšujejo upravno breme držav članic, lajšajo prenos znanja ter krepijo ozaveščenost in občutek odgovornosti med partnerskimi državami zunaj EU, zlasti pa omogočajo obravnavanje vidika zakonitosti lesa, in sicer z doslednim in pravočasnim izvrševanjem predpisov tako v EU kot drugje;

23. meni, da bi bilo treba dejavnike, ki povzročajo krčenje gozdov, obravnavati v okviru politike EU, s čimer bi zagotovili skladnost politik, povezanih z gozdovi, in zmanjšali pritisk na gozdove; meni, da bi s tem okvirom spodbujali vedno bolj inovativno, trajnostno in učinkovitejše kmetijstvo, z novimi tehnologijami pa bi zmanjšali izgube hrane v celotni prehranski verigi; poudarja, da bi cilje, določene v tem okviru, lahko dosegli tako, da bi kmetom omogočili enostaven dostop do financiranja za nakup najsodobnejše tehnologije za precizno kmetovanje; meni, da bi se bilo treba velikega povpraševanja po hrani lotiti s tehnično pomočjo, sodelovanjem med kmetijskimi organizacijami ter prenosom znanja;

24. poudarja, da mora preoblikovanje gozdarstva voditi k uporabi celostnih praks gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu, saj bomo le tako lahko v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja večnamensko gozdarstvo; ugotavlja, da celostno gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostni proizvodnji lesa kot naravni surovini in spodbujanju izkoriščanja trajnostnega potenciala lesa;

25. poudarja, kako pomembno je trajnostno gospodarjenje z gozdovi – vključno z ustreznim usposabljanjem – v EU in tretjih državah, saj je bistven dejavnik pri zagotavljanju prihodka za lastnike gozdov, osebe, ki živijo ali delajo v gozdovih, in kmete, ki so dejavni v kmetijskem gozdarstvu, poleg tega pa prispeva tudi k večji biotski raznovrstnosti, večji sekvestraciji ogljika v gozdovih in krepitvi njihove odpornosti; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je podpirati lastnike gozdov in zlasti upoštevati pogoje malih lastnikov gozdov.

26. poudarja, da so kmetijsko-gozdarski sistemi, vključno z ekstenzivnimi pašniki, izjemno pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, saj gre za prakso z velikim potencialom za sekvestracijo ogljika; poudarja, da so ti sistemi lahko v sušnem obdobju pomemben vir krme za živali, omogočajo pa tudi diverzifikacijo proizvodnje, med drugim za namene biogospodarstva; poudarja, da terenske študije kažejo, da se zemljišča v okviru kmetijsko-gozdarskega sistema uporabljajo učinkoviteje kot pri pridelavi monokultur, torej bi lahko z njimi zmanjšali pritisk na druge ekosisteme, vključno z gozdovi; poziva k spremembi pravil, da bi olajšali regeneracijo in obnovo obstoječih kmetijsko-gozdarskih sistemov, ter se zavzema za oblikovanje novih;

27. poudarja, da je zmanjšanje pritiska zaradi izkoriščanja gozdov zelo pomemben dejavnik njihove zaščite; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba spodbujati kaskadno uporabo lesa kot surovine; opozarja, da okoljske storitve lesa pridejo do izraza samo v proizvodih z daljšo življenjsko dobo, kot so pohištvo ali stavbe;

28. meni, da bi morali trgovinski sporazumi s tretjimi državami vsebovati določbe o

28 UL L 295, 17.5.2005, str. 2.

PE648.567v03-00 44/54 RR\1210659SL.docx

SL

trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in odgovornem podjetništvu, pa tudi zaveze o učinkovitem izvajanju Pariškega sporazuma;

29. je zelo zaskrbljen zaradi poročil o nezakoniti sečnji in drugih povezanih kaznivih dejavnostih, usmerjenih v gozdarje in gozdne čuvaje, v tretjih državah in v EU; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej odločno ukrepajo, da bi preprečile nezakonito sečnjo in se borile proti njej, zlasti v zadnjih evropskih pragozdovih, med drugim tako, da izvršujejo obstoječo zakonodajo EU ter v primerih kršitev prava EU naložijo sorazmerne, odvračalne in učinkovite sankcije;

30. poudarja, da je treba javnost ozaveščati o družbenih in gospodarskih posledicah, ki jih imajo nezakonita sečnja in kazniva dejanja, povezana z gozdovi;

31. poudarja, da je Evropska agencija za okolje v poročilu „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020“ ugotovila, da je le tretjina gozdnih habitatov, ki jih zajema direktiva EU o habitatih29, v dobrem stanju ohranjenosti, medtem ko se stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst od leta 2013 kljub izvajanju strategije EU za gozdove ni bistveno izboljšalo; poudarja, da je treba poskrbeti za zadostna sredstva za upravljanje teh območij in zagotoviti izvrševanje omenjene direktive.

29 UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

RR\1210659SL.docx 45/54 PE648.567v03-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 26.5.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

31134

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mazaly Aguilar, Clara Aguilera, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Álvaro Amaro, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Mara Bizzotto, Daniel Buda, Isabel Carvalhais, Asger Christensen, Angelo Ciocca, Ivan David, Paolo De Castro, Jérémy Decerle, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Dino Giarrusso, Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Martin Hlaváček, Krzysztof Jurgiel, Jarosław Kalinowski, Elsi Katainen, Gilles Lebreton, Norbert Lins, Marlene Mortler, Ulrike Müller, Juozas Olekas, Pina Picierno, Maxette Pirbakas, Bronis Ropė, Bert-Jan Ruissen, Anne Sander, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Annie Schreijer-Pierik, Veronika Vrecionová, Sarah Wiener, Juan Ignacio Zoido Álvarez

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Manuel Bompard, Anja Hazekamp, Pär Holmgren, Peter Jahr, Zbigniew Kuźmiuk, Christine Schneider, Sylwia Spurek, Marc Tarabella, Hilde Vautmans

PE648.567v03-00 46/54 RR\1210659SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31 +ECR Mazaly Aguilar, Krzysztof Jurgiel, Veronika Vrecionová

ID Gilles Lebreton, Maxette Pirbakas,

GUE/NGL Manuel Bompard, Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp

NI Dino Giarrusso

RENEW Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Asger Christensen, Jérémy Decerle, Martin Hlavacek, Elsi Katainen, Ulrike Müller, Hilde Vautmans

S&D Clara Aguilera, Eric Andrieu, Attila Ara-Kovács, Carmen Avram, Adrian-Dragoş Benea, Isabel Carvalhais, Paolo De Castro, Juozas Olekas, Pina Picierno, Marc Tarabella

VERTS/ALE Francisco Guerreiro, Martin Häusling, Pär Holmgren, Bronis Ropė, Sarah Wiener

13 -ID Ivan David

PPE Álvaro Amaro, Daniel Buda, Salvatore De Meo, Herbert Dorfmann, Jaroslaw Kalinowski, Norbert Lins, Marlene Mortler, Petri Sarvamaa, Simone Schmiedtbauer, Christine Schneider, Annie Schrijer-Pierik, Juan Ignacio Zoido Álvarez

4 0ECR Bert-Jan Ruissen

ID Mara Bizzotto, Angelo Ciocca

PPE Anne Sander

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1210659SL.docx 47/54 PE648.567v03-00

SL

3.6.2020

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o vlogi EU pri zaščiti in obnovi svetovnih gozdov(2019/2156(INI))

Pripravljavec mnenja: Mauri Pekkarinen

PA_NonLeg

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so za trajnostno in učinkovito gozdarsko politiko potrebne zanesljive informacije o gozdnih virih, njihovem stanju in načinu gospodarjenja z njimi ter spremembi namenske rabe zemljišč;

B. ker so gozdovi in vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih ter blažitev podnebnih sprememb in zdravstvene koristi;

1. želi spomniti, da se od EU in njenih držav članic pričakuje, da bodo sprejele nujne ukrepe za zaščito in obnovo gozdov, da bodo lahko izpolnile svoje obveznosti, ki izhajajo iz ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, svetovnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in strateškega načrta OZN za gozdove ter njegovih svetovnih ciljev na področju gozdov;

2. je zelo zaskrbljen, ker zaveza EU, da bo krčenje gozdov v skladu s cilji trajnostnega razvoja do leta 2020 ustavila, kljub prizadevanjem EU in njenih držav članic po vsej verjetnosti ne bo izpolnjena; zato odločno podpira predlog Komisije za okrepitev ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov;

3. poudarja, da je krčenje in propadanje gozdov po svetu huda težava, zato pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352);

4. je seznanjen s prednostnimi ukrepi iz sporočila ter se zavezuje, da bo aktivno sodeloval pri nadaljnjem razvoju opisanih ukrepov, da se zagotovita njihova učinkovitost in

PE648.567v03-00 48/54 RR\1210659SL.docx

SL

dopolnjevanje, ter poziva, naj se zatem okrepijo in ustrezno izvajajo; poudarja, da je potreben celosten pristop; poudarja tudi, da morajo ukrepi temeljiti na treh stebrih trajnosti, in sicer okoljski, gospodarski in družbeni trajnosti;

5. poudarja, da lahko trajnostno gospodarjenje z gozdovi prepreči krčenje gozdov in pozitivno vpliva na zdravje in raznolikost gozdov; omogoča sekvestracijo CO2 in skladiščenje ogljika v odpornih, rastočih gozdovih; omogoča skladiščenje ogljika v pridobljenih lesnih proizvodih in zagotavlja obnovljivo in podnebju prijazno surovino, ki lahko nadomesti energijsko intenzivne materiale in fosilna goriva;

6. poudarja pomen omogočanja vključujočega partnerstva s tretjimi državami na vseh ravneh, da bi okrepili trajnostno upravljanje zemljišč in trajnostno kmetijstvo, pa tudi posest zemljišč in dobro upravljanje, krožno gospodarstvo, ki temelji na lesu in ne povzroča krčenja gozdov, ter še naprej razvijali tesne odnose med njimi v boju proti krčenju gozdov, ob upoštevanju pravic domorodnih ljudstev, malih kmetov in lokalnih skupnosti;

7. ugotavlja, kako pomembno je zagotoviti, da je krčenje gozdov vključeno v politični dialog na državni ravni, in partnerskim državam pomagati pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih okvirov za gozdarstvo in trajnostno gozdarstvo, pri tem pa upoštevati različne vrste gospodarjenja z gozdovi v državah članicah; poudarja, da se morajo v teh nacionalnih okvirih upoštevati domače potrebe in svetovne zaveze; poudarja, da je treba vzpostaviti spodbujevalne mehanizme za male kmete ter tako ohraniti in izboljšati ekosistem in proizvode, ki jih zagotavljata trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo.

8. poudarja, da so se s programom Obzorje 2020 že financirale pomembne raziskave in inovacije v prehodu na bolj trajnostne prakse pri rabi zemljišč in dobavne verige, da bi se zaustavila krčenje in degradacija gozdov; poziva k finančni okrepitvi programa Obzorje Evropa, da bi še naprej zagotavljal podporo na teh področjih;

9. poudarja, da je treba spodbujati izvajanje uredbe EU o lesu30, da bi preprečili, da bi les, ki je pridobljen nezakonito, vstopil na evropski enotni trg;

10. poudarja, da je treba pritegniti zasebne naložbe, da bi se lahko spopadli z vzroki za krčenje gozdov in izpolnili cilje trajnostnega razvoja in zaveze iz Pariškega sporazuma; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je konkurenčno regulativno okolje in da je treba deležnike v celoti vključiti v vse faze političnega procesa;

11. poudarja, da je treba nadalje oceniti dodatne regulativne in druge ukrepe na strani povpraševanja, skladne s pravili STO, da bi zagotovili, da koncept dobavnih verig brez krčenja gozdov vsi enako razumejo; poudarja, da je treba povečati preglednost dobavnih verig in čim bolj zmanjšati tveganje krčenja gozdov na splošno in krčenja gozdov, povezanega z uvozom blaga v EU; poziva Komisijo, naj z drugimi državami porabnicami začne dialog o dobavnih verigah brez krčenja gozdov;

12. poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja inovacije in pobude industrije za povečanje trajnosti v vrednostnih verigah;

30 Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode, UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

RR\1210659SL.docx 49/54 PE648.567v03-00

SL

13. poziva Unijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami podpre spremljanje krčenja in degradacije gozdov, pri čemer naj uporabi podatke, zbrane z opazovanjem Zemlje, in razvije natančnejše satelite za slikanje Zemlje, da bo lahko podrobno in v realnem času spremljala krčenje gozdov; ugotavlja, da bi bile na ta način pridobljene informacije dragoceno orodje v boju proti krčenju gozdov na svetovni ravni;

14. poziva Komisijo, naj poveča preglednost dobavnih verig in čim bolj zmanjša tveganje, da bi zaradi industrije in potrošnikov prišlo do krčenja gozdov, in tako prispeva k zagotavljanju dobavnih verig brez krčenja gozdov;

15. poudarja, da je treba – namesto da se v pravila vključujejo novi standardi in certifikati – okrepiti že obstoječe standarde in sisteme certificiranja ter da morajo biti standardi in sistemi certificiranja tudi skladni s pravili STO.

16. poziva, naj se potrošnike in podjetja v EU ozavešča o tem, da je treba zmanjšati odtis potrošnje na zemljišča, potrošnike pa spodbuja, naj uporabljajo proizvode iz dobavnih verig brez krčenja gozdov, biogospodarstvo EU pa naj te verige vzpostavi;

17. ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi predlog za evropski pravni okvir, ki bo temeljil na potrebni skrbnosti, da se zagotovi, da vsi proizvodi, ki so dani na trg EU, izhajajo iz trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi; vztraja, da mora takšno zakonodajo spremljati trden mehanizem izvrševanja, ki bo vključeval učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni za kršitve;

PE648.567v03-00 50/54 RR\1210659SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 28.5.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

54123

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

François Alfonsi, Nicola Beer, François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Michael Bloss, Manuel Bompard, Paolo Borchia, Marc Botenga, Markus Buchheit, Klaus Buchner, Martin Buschmann, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Carlo Calenda, Andrea Caroppo, Maria da Graça Carvalho, Ignazio Corrao, Josianne Cutajar, Nicola Danti, Pilar del Castillo Vera, Martina Dlabajová, Christian Ehler, Valter Flego, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Claudia Gamon, Jens Geier, Nicolás González Casares, Bart Groothuis, Christophe Grudler, András Gyürk, Henrike Hahn, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Ivars Ijabs, Romana Jerković, Eva Kaili, Seán Kelly, Izabela-Helena Kloc, Łukasz Kohut, Zdzisław Krasnodębski, Andrius Kubilius, Miapetra Kumpula-Natri, Thierry Mariani, Marisa Matias, Eva Maydell, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Dan Nica, Angelika Niebler, Ville Niinistö, Aldo Patriciello, Mauri Pekkarinen, Mikuláš Peksa, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Morten Petersen, Markus Pieper, Clara Ponsatí Obiols, Sira Rego, Jérôme Rivière, Robert Roos, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Marie Toussaint, Isabella Tovaglieri, Henna Virkkunen, Pernille Weiss, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jutta Paulus, Edina Tóth

RR\1210659SL.docx 51/54 PE648.567v03-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

54 +GUE/NGL Manuel Bompard, Marc Botenga, Marisa Matias, Sira Rego

NI Martin Buschmann, Clara Ponsatí Obiols

PPE François-Xavier Bellamy, Hildegard Bentele, Tom Berendsen, Vasile Blaga, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Maria Da Graça Carvalho, Pilar Del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Seán Kelly, Andrius Kubilius, Eva Maydell, Angelika Niebler, Aldo Patriciello, Markus Pieper, Sara Skyttedal, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Edina Tóth, Henna Virkkunen, Pernille Weiss

Renew Nicola Beer, Nicola Danti, Martina Dlabajová, Valter Flego, Claudia Gamon, Bart Groothuis, Christophe Grudler, Ivars Ijabs, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Mauri Pekkarinen, Morten Petersen

S&D Carlo Calenda, Josianne Cutajar, Niels Fuglsang, Lina Gálvez Muñoz, Jens Geier, Nicolás González Casares, Robert Hajšel, Ivo Hristov, Romana Jerković, Eva Kaili, Łukasz Kohut, Miapetra Kumpula-Natri, Dan Nica, Cvetelina Penkova (Tsvetelina Penkova), Patrizia Toia, Carlos Zorrinho

1 -ECR Robert Roos

23 0ECR Izabela-Helena Kloc, Zdzisław Krasnodębski, Jessica Stegrud, Beata Szydło, Grzegorz Tobiszowski, Evžen

Tošenovský

ID Paolo Borchia, Markus Buchheit, Andrea Caroppo, Thierry Mariani, Georg Mayer, Joëlle Mélin, Jérôme Rivière, Isabella Tovaglieri

NI Ignazio Corrao

Verts/ALE François Alfonsi, Michael Bloss, Klaus Buchner, Henrike Hahn, Ville Niinistö, Jutta Paulus, Mikuláš Peksa, Marie Toussaint

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE648.567v03-00 52/54 RR\1210659SL.docx

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja 7.7.2020

Izid končnega glasovanja +:–:0:

6629

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Bartosz Arłukowicz, Margrete Auken, Simona Baldassarre, Marek Paweł Balt, Traian Băsescu, Aurelia Beigneux, Monika Beňová, Sergio Berlato, Malin Björk, Simona Bonafè, Delara Burkhardt, Pascal Canfin, Sara Cerdas, Tudor Ciuhodaru, Nathalie Colin-Oesterlé, Miriam Dalli, Esther de Lange, Christian Doleschal, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Agnès Evren, Fredrick Federley, Pietro Fiocchi, Andreas Glück, Catherine Griset, Jytte Guteland, Teuvo Hakkarainen, Anja Hazekamp, Martin Hojsík, Pär Holmgren, Jan Huitema, Yannick Jadot, Adam Jarubas, Petros Kokalis (Petros Kokkalis), Ewa Kopacz, Joanna Kopcińska, Ryszard Antoni Legutko, Peter Liese, Sylvia Limmer, Javi López, César Luena, Fulvio Martusciello, Liudas Mažylis, Joëlle Mélin, Tilly Metz, Silvia Modig, Dolors Montserrat, Alessandra Moretti, Dan-Ștefan Motreanu, Ville Niinistö, Grace O’Sullivan, Jutta Paulus, Stanislav Polčák, Jessica Polfjärd, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Sándor Rónai, Rob Rooken, Silvia Sardone, Günther Sidl, Linea Søgaard-Lidell, Nicolae Ştefănuță, Edina Tóth, Véronique Trillet-Lenoir, Peter Vitanov (Petar Vitanov), Alexandr Vondra, Mick Wallace, Pernille Weiss, Michal Wiezik, Tiemo Wölken, Anna Zalewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Chabaud, Norbert Lins, Vincenzo Sofo, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Inese Vaidere, Lucia Vuolo

RR\1210659SL.docx 53/54 PE648.567v03-00

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

66 +GUE/NGL Malin BJÖRK, Anja HAZEKAMP, Petros KOKALIS (Petros KOKKALIS), Silvia MODIG, Mick

WALLACE

NI Eleonora EVI

PPE Bartosz ARŁUKOWICZ, Traian BĂSESCU, Nathalie COLIN-OESTERLÉ, Christian DOLESCHAL, Agnès EVREN, Adam JARUBAS, Ewa KOPACZ, Esther de LANGE, Peter LIESE, Norbert LINS, Fulvio MARTUSCIELLO, Liudas MAŽYLIS, Dolors MONTSERRAT, Dan-Ștefan MOTREANU, Stanislav POLČÁK, Maria SPIRAKI (Maria SPYRAKI), Edina TÓTH, Inese VAIDERE, Pernille WEISS, Michal WIEZIK

RENEW Pascal CANFIN, Catherine CHABAUD, Martin HOJSÍK, Jan HUITEMA, Frédérique RIES, María Soraya RODRÍGUEZ RAMOS, Nicolae ŞTEFĂNUȚĂ, Linea SØGAARD-LIDELL, Véronique TRILLET-LENOIR

S&D Nikos ANDRULAKIS (Nikos ANDROULAKIS), Marek Paweł BALT, Monika BEŇOVÁ, Simona BONAFÈ, Delara BURKHARDT, Sara CERDAS, Tudor CIUHODARU, Miriam DALLI, Jytte GUTELAND, Javi LÓPEZ, César LUENA, Alessandra MORETTI, Sándor RÓNAI, Günther SIDL, Peter VITANOV (Petar VITANOV), Tiemo WÖLKEN

ID Simona BALDASSARRE, Aurelia BEIGNEUX, Catherine GRISET, Joëlle MÉLIN, Silvia SARDONE, Vincenzo SOFO, Lucia VUOLO

VERTS/ALE Margrete AUKEN, Bas EICKHOUT, Pär HOLMGREN, Yannick JADOT, Tilly METZ, Ville NIINISTÖ, Grace O'SULLIVAN, Jutta PAULUS

2 -ID Teuvo HAKKARAINEN, Sylvia LIMMER

9 0ECR Sergio BERLATO, Pietro FIOCCHI, Joanna KOPCIŃSKA, Ryszard Antoni LEGUTKO, Rob ROOKEN,

Alexandr VONDRA, Anna ZALEWSKA

RENEW Fredrick FEDERLEY, Andreas GLÜCK

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

PE648.567v03-00 54/54 RR\1210659SL.docx

SL