PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z … · Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana...

Maruša Puhek

PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z

ISTOIMENSKIMI FOTOGRAFSKIMI FILMI

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2016



Diplomsko delo

Študentka: Maruša Puhek

Študijski program: Medijske komunikacije

Smer: Vizualne komunikacije

Mentor: izr. prof. dr. Marjan Družovec

Somentor: Jernej Burkeljca

Lektorica: Tatjana Caf

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Marjanu Družovcu

in somentorju Jerneju Burkeljci za pomoč ter

strokovno usmerjanje pri pisanju diplomskega

dela. Hvala tudi družini in vsem bližnjim, ki me

podpirate na moji umetniški poti.

II



Ključne besede: film VSCO, analogna fotografija, primerjava emulacij

UDK: 004.057.7:771.531.3(043.2)

Povzetek

Prednastavitve VSCO so emulacije analognih filmov, ki jih je ustvarilo istoimensko podjetje.

So kombinacija različnih nastavitev, ki s samo enim klikom v programih Adobe Photoshop

ali Adobe Lightroom fotografiji spremenijo svetlost, barve, krivulje RGB in šum ter jo tako

približajo videzu filma. Uporaba takšnih emulacij filma je strmo narasla, saj je podjetje

VSCO ustvarilo kakovostne prednastavitve, ki v večini primerov služijo kot odlična osnova

za nadaljnjo obdelavo fotografij. Prednost uporabe le-teh je predvsem združitev praktičnih

koristi digitalne fotografije s priokusom filmskega videza analogne fotografije, ki ga mnogi

cenijo. Prednastavitve VSCO se v večini situacij dobro približajo analognim filmom, kar

dokazuje, da je podjetje vložilo veliko truda v njihovo kreacijo – so več kot le filtri, ki

posnemajo film.

III

COMPARING DIGITAL VSCO EMULATION PRESETS

WITH EPONYMOUS PHOTOGRAPHIC FILMS

Key-words: VSCO Film, analog photography, presets comparison

UDK: 004.057.7:771.531.3(043.2)

Abstract

VSCO presets are emulations of analog films, created by the eponymous company. They

are a combination of various settings, made within Adobe Photoshop or Adobe Lightroom,

that change exposure, colors, RGB curves and noise and therefore imitate the look of film.

The use of such film emulation presets is quickly growing as VSCO managed to create high-

quality presets, that in most cases serve as an excellent baseline for further image

processing. The advantage of using these presets is combining practical benefits of digital

photography with a hint of film look that many appreciate. VSCO presets do a good job in

most situations, which proves that the company put a lot of effort in their creation - they are

more than just vintage filters that imitate the film.

IV

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................................... 1

2 FILM VSCO .............................................................................................................. 2

Prednastavitve VSCO ......................................................................................... 3

Uporaba prednastavitev VSCO ........................................................................... 4

Prednosti in slabosti uporabe prednastavitev VSCO ........................................... 5

3 ANALOGNI FILMI, VKLJUČENI V PRIMERJAVO .................................................... 7

Kodak Professional Portra 160 ........................................................................... 7

Kodak Gold 200 .................................................................................................. 7

Ilford HP5 PLUS ................................................................................................. 8

4 OPIS OPAZOVANIH SPREMENLJIVK ..................................................................... 9

Osvetljenost ........................................................................................................ 9

Barvna temperatura ...........................................................................................11

Barve .................................................................................................................12

Zrnatost in šum ..................................................................................................12

Prednastavitve VSCO in spremenljivke ..............................................................13

5 RAZISKOVALNI PROBLEM ................................................................................... 15

Opis raziskovalnega problema ...........................................................................15

Cilj raziskave .....................................................................................................16

Omejitve raziskave ............................................................................................16

Metodologija raziskovanja ..................................................................................16

6 PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO S FOTOGRAFSKIMI FILMI ........... 19

Ilford HP5 PLUS ................................................................................................19

Kodak Portra 160 ...............................................................................................25

Kodak Gold 200 .................................................................................................32

7 PRIMERJALNA ANALIZA ....................................................................................... 39

8 SKLEP .................................................................................................................... 42

9 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 43

10 PRILOGE ............................................................................................................... 47

V

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Razlika brez (levo) in z uporabo (desno) izdelanega profila za fotoaparat Canon

EOS 5D Mark III za emulacijo VSCO Ilford HP5. .............................................................. 2

Slika 4.1: Krivulje – temne, srednje in svetle vrednosti. ....................................................10

Slika 4.2: Komplementarne barve rdečega, zelenega in modrega kanala [13]. ................10

Slika 4.3: Kodak Portra 160 je nizkokontrastni film [27]. ...................................................11

Slika 4.4: Kodak Portra 160 je manj nasičen film [27]. ......................................................12

Slika 4.5: Kodak Portra 160 je fino zrnati film [27]. ...........................................................13

Slika 6.1: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Ilford HP5 PLUS;

desno: digitalna emulacija VSCO Ilford HP5. ...................................................................19

Slika 6.2: Levo: prekrivajoča se histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram

v ozadju) in digitalne prednastavitve Ilford HP5 (beli histogram v ospredju); desno:

histogram digitalizirane analogne fotografije. ...................................................................20

Slika 6.3: Vrednosti za svetlost barv prednastavitve VSCO Ilford HP5 in novih

spremenjenih vrednosti, s katerimi smo se približali digitalizirani analogni fotografiji

(označene z oranžno barvo). ...........................................................................................23

Slika 6.4: Levo: digitalna prednastavitev Ilford HP5 približana digitalizirani analogni

fotografiji, posneti s filmom Ilford HP5 PLUS na desni. ....................................................24

Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana analogna fotografija; digitalna fotografija, na

katero je aplicirana prednastavitev Kodak Portra 160; digitalna fotografija, na katero je

aplicirana prednastavitev Portra 160⁺¹. ............................................................................25

Slika 6.6: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: prekrivajoča se

histograma originalne digitalne fotografije (črni histogram v ozadju) in digitalne

prednastavitve Kodak Portra 160 (beli histogram v ospredju); desno: prekrivajoča se


prednastavitve Portra 160⁺¹ (beli histogram v ospredju). ..................................................26

Slika 6.7: Levo: digitalizirana analogna fotografija; na sredini: prednastavitev Kodak Portra

160; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1. .............................27

Slika 6.8: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: histogram

digitalne fotografije s prednastavitvijo Kodak Portra 160; desno: histogram digitalne

fotografije s prednastavitvijo Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1. ............................27

Slika 6.9: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹,

približana digitalizirani analogni fotografiji. .......................................................................31

VI

Slika 6.10: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Gold 200;

desno: digitalna fotografija z aplicirano emulacijo VSCO Kodak Gold 200. ......................32


v ozadju) in prednastavitve Kodak Gold 200 (beli histogram v ospredju); desno: histogram

digitalizirane analogne fotografije. ....................................................................................32

Slika 6.12: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: emulacija Kodak Gold 200 po

spremembi barvne temperature in osvetljenosti. ..............................................................35

Slika 6.13: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev VSCO Kodak

Gold 200 približana digitalizirani analogni fotografiji. ........................................................38

KAZALO GRAFOV

Graf 6.1: Vrednosti bele, štirih različnih sivih in črne barve na testni tablici za originalne

vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetlo siva črta) in

emulacijo VSCO Ilford HP5 (temno siva črta)...................................................................21

Graf 6.2: Razlike belega polja testne tablice so minimalne. .............................................22


vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta),

emulacijo VSCO Portra 160 (svetlo siva črta) in emulacijo VSCO Portra 160⁺¹ (temno siva

črta). ................................................................................................................................26

Graf 6.4: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo,

prednastavitev Kodak Portra 160 in prednastavitev Portra 160⁺¹. ....................................28

Graf 6.5: Vrednosti RGB vijoličaste barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),

prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno). .......29

Graf 6.6: Vrednosti RGB cveta na digitalizirani analogni fotografiji (levo), prednastavitvi

Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno). ..............................30

Graf 6.7: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),

prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno). .......30


vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta) in

emulacijo VSCO Kodak Gold 200 (temno siva črta). ........................................................33

Graf 6.9: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo

(levo) in prednastavitev Kodak Gold 200 (desno). ............................................................34

VII

Graf 6.10: Vrednosti digitalizirane analogne fotografije (levo) in nove vrednosti za belo

polje po popravljeni barvni temperaturi in osvetljenosti za prednastavitev Kodak Gold 200

(desno). ...........................................................................................................................35

Graf 6.11: Vrednosti RGB rumene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in

prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno). ..........................................................................37

Graf 6.12: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in

prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno). ..........................................................................37

KAZALO TABEL

Tabela 7.1: Primerjanje vrednosti raziskave. ....................................................................41

KRATICE

VSCO – Visual Supply Company

RAW – digitalni negativ

ACR – Adobe Camera Raw

RGB – Red Green Blue; rdeči, zeleni in modri kanal

HSL – Hue Saturation Lightness; odtenek, nasičenost, svetlost

1

1 UVOD

Nekoč vodilno analogno fotografijo je danes nadomestila digitalna, ki je veliko bolj priročna

od zahtevnega procesa fotografiranja na film. Vendar se je kljub številnim prednostim

digitalne fotografije ohranila ljubezen do filma, saj dajejo analogni posnetki za razliko od

hladne digitalne fotografije občutek naravnega in toplega. Zato so številna podjetja

poskusila prenesti različne analogne filme v digitalno obliko s pomočjo temeljitih analiz in s

tehniko prednastavitev v programih za urejanje fotografij. Eno izmed takih podjetij je tudi

VSCO, ki je ustvarilo filme VSCO.

Filmi VSCO so emulacije različnih analognih filmov v obliki prednastavitev, ki jih lahko v

programih Adobe Photoshop ali Adobe Lightroom s samo enim klikom nanesemo na naše

digitalne fotografije. Prednastavitev bo fotografiji spremenila barve, osvetljenost in zrnatost

ter jo po videzu približala izbrani emulaciji filma. Ker je uporaba takšnih prednastavitev

strmo narasla, je postala pereča tema v fotografskem svetu, saj le-te fotografijam

odvzamejo edinstvenost. Eden izmed ciljev raziskave je ugotoviti, kako uspešno je podjetju

VSCO uspelo digitalizirati analogne filme. Primerjali smo dve fotografiji, nastali v enakih

pogojih z enakimi nastavitvami: analogno fotografijo, posneto na izbrani film in preslikano v

digitalno obliko, ter digitalno fotografijo, na katero je aplicirana istoimenska prednastavitev

podjetja VSCO. Predvsem so nas zanimale razlike v svetlosti, kontrastu, barvni temperaturi,

barvah in zrnatosti. Naslednji pomembni cilj raziskave je ugotoviti, ali je podjetju VSCO

uspelo poustvariti analogni videz na digitalnih fotografijah in ali se lahko ločnica med

analogno ter digitalno fotografijo popolnoma zabriše. Pri analiziranju rezultatov nam je

pomagala skupina fotografov z znanjem iz analogne in digitalne fotografije.

2

2 FILM VSCO

Podjetje VSCO (Visual Supply Company) je relativno mlado, saj je bilo ustanovljeno leta

2011. Ponuja več sto prednastavitev za programa Adobe Lightroom in Adobe Photoshop.

Emulacije VSCO različnih filmov so pripravljene v mapah v obeh omenjenih programih in s

samo enim klikom prinesejo fotografijam videz, kot da so bile posnete nekaj desetletij nazaj

[38].

Filmi VSCO so kombinacije prednastavitev in prilagojenih profilov za kamere (Canon,

Nikon, Fujifilm, Leica, Olympus, Sony), s katerimi se doseže videz filma na naših digitalnih

posnetkih [26]. Uporabniki navajajo, da so posnetki RAW,1 posneti z Nikonom, videti

drugače kot tisti, narejeni s Canonom. Zato potrebujejo tudi različne prednastavitve, da se

približajo analognemu filmu [14]. Prav po meri izdelani profili za različne kamere nudijo

večjo natančnost, saj je vsaka emulacija filma prilagojena za delo v tandemu z izbranim

fotoaparatom [44]. Profili kamer namreč spremenijo barve na bolj specifičen način, kot to

lahko naredi katero koli drugo orodje v programu Adobe Photoshop. Prednastavitve rezultat

približajo za 80 odstotkov, profili kamer pa pomagajo pri niansah, ki jih niso mogli dobiti

drugje [26] (Slika 2.1).

Slika 2.1: Razlika brez (levo) in z uporabo (desno) izdelanega profila za fotoaparat Canon

EOS 5D Mark III za emulacijo VSCO Ilford HP5.

1 RAW – surovi slikovni datotečni format, na katerega nanašamo prednastavitve VSCO.

3

Za razliko od nekaterih drugih emulacij, ki posnemajo film, se je podjetje VSCO poglobilo in

naredilo raziskavo, preden so ustvarili digitalne alternative popularnih analognih filmov [14].

Filme VSCO so ustvarili z analizo optično preslikanih analognih posnetkov in digitalnih

fotografij, ki so nastali ob istem času na isti sceni. Tako so ustvarili prednastavitve, ki se kar

najbolje približajo originalu [14]. Da bi simulirali digitalno fotografijo, je analogna fotografija

potrebovala tudi digitalno predstavitev. Za to so uporabili optična bralnika Fuji Frontier in

Noritsu [26].

Prednastavitve VSCO so namenjene profesionalnim fotografom, ki bi radi dobili avtentičen

videz na svojih fotografijah brez uporabe dejanskega filma [12]. »Veliko ljudi na splošno

označuje videz filma kot naraven, topel in z več osebnosti. Digitalno je hladno, ostro in

sterilno« [26]. Iskanje filmskega videza včasih pride iz stare šole – ljubezni do zrnatosti,

včasih pa iz dejstva, da nam je preprosto všeč, kako film naredi barve in tonaliteto [23].

Prednastavitve VSCO

Podjetje VSCO danes ponuja 7 paketov, ki vsebujejo več različnih prednastavitev znanih in

manj znanih analognih filmov. V paket 01, ki ponuja emulacije sodobnih in popularnih filmov

[45], sta vključeni dve prednastavitvi, ki ju analiziramo v praktičnem delu. Prva je Kodak

Portra 160, katere značilnost so nevtralni toni, ki se nagibajo na toplo stran spektra. Je

emulacija, ki ima fino zrnatost in manj nasičene barve. Barve kože so svetle, skoraj sijoče.

Odlična je za uporabo v modni in komercialni fotografiji, nikakor pa ni primerna za tiste, ki

iščejo kontrastne barve [31]. Druga prednastavitev, ki jo primerjamo z njenim analognim

originalom, je Ilford HP5. Film Ilford HP5 je poleg filma Kodak Tri-X standard modernih črno-

belih filmov. Emulacija HP5 ima srednji kontrast in rahlo zrnatost. Primerna je za splošne

namene fotografiranja, ulično fotografijo in portrete [31].

Tretja prednastavitev, ki je v nadaljevanju vključena v analizo, je Kodak Gold 200, ki jo

najdemo v paketu 05 v različnih verzijah – od verzije z manj izrazitimi toni do verzije z

živahnimi barvami. Ima bolj nasičene barve kot Kodak Portra 160 in je primerna tako za

portrete kot pokrajinsko fotografijo. V paketu 05 so poleg Kodak Gold 200 še drugi

digitalizirani arhetipski filmi. To so filmi, namenjeni za množični trg iz zlate dobe analogne

fotografije [46]. Zadnja prednastavitev, ki je vključena v primerjavo, je Portra 160⁺¹ iz paketa

06. Ta paket vsebuje emulacije alternativno procesiranih filmov in širok nabor

4

prednastavitev, ki dajejo videz procesiranja »push«2 in »pull«3. Obe vrsti procesiranja sta

se pogosto uporabljali pri fotografiranju na film. Kolekcija 06 je idealna za fotografijo

življenjskega sloga in moderne portrete [47].

Prednastavitve VSCO so sestavljene iz številnih orodij in nastavitev, ki prispevajo k dobri

izkušnji pri urejanju fotografij in ustvarjanju kar najboljših rezultatov. Hkrati dajejo

uporabniku možnost neskončnega spreminjanja, s čimer omogočijo izražanje

individualnosti, uporabnik pa ostane neobremenjen s tehničnimi ovirami [26].

Vsaka emulacija ima izhodiščno verzijo, ki je bila oblikovana kot tipična za film. Skozi proces

testiranja so ugotovili, da daje analogni film za razliko od digitalne fotografije veliko bolj

spremenljive rezultate. Na videz filma vplivajo številni dejavniki, kot so starost filma,

temperatura hranjenja, razvijanje itd. Ker so lahko tudi znotraj iste role filma nekatere

fotografije bolj kontrastne od drugih, je podjetje VSCO ustvarilo več verzij iste emulacije, ki

optimizirajo različne rezultate. Verzija, označena s plusom (»+«) zraven imena

prednastavitve, ustvari močnejši videz. Doda več zrnatosti, več toniranja in bledenja ter tako

karakteristike osnovnega filma naredi močnejše. Včasih so tako osnovna verzija kot verzije,

označene s plusom, preveč ekstremne in želimo fotografiji dodati bolj čisto podobo, pri tem

pa vseeno obdržati videz filma. Takrat uporabimo verzijo, označeno z minusom (»–«). V

večini primerov taka verzija zmanjša kontrast in zrnatost ter zmanjša ali popolnoma odstrani

bledenje in toniranje [51].

Uporaba prednastavitev VSCO

Za uporabo prednastavitev VSCO potrebujemo datoteke RAW in programa Adobe

Lightroom ali Adobe Camera Raw (ACR). Ko fotografijo odpremo v programu ACR, lahko

pod zavihkom prednastavitve izbiramo med emulacijami različnih filmov, ki smo jih pred tem

namestili na računalnik. Filmi VSCO omogočajo preprosto in učinkovito pregledovanje,

kako se različne emulacije obnesejo na naši fotografiji. S samo enim klikom so tako rezultati

trenutni [44]. Preden apliciramo določeno emulacijo, je dobro, da čim bolj korektno

nastavimo barvno temperaturo in osvetljenost, saj sta to nastavitvi, na katere prednastavitve

2 Procesiranje »push« – podaljšano razvijanje, ko se fotografira z višjo vrednostjo ISO, kot je navedeno na filmu. Rezultat so večji kontrasti, večja zrnatost in pogosto svetlejše barve [50]. 3 Procesiranje »pull« – skrajšano razvijanje, ko se fotografira z nižjo vrednostjo ISO, kot je navedeno na filmu. Rezultata sta manj kontrastne fotografije in nižja zrnatost [49].

5

VSCO ne vplivajo [51]. Rezultat prednastavitve bo namreč drugačen, če bo fotografija

temnejša/svetlejša ali nepravilne barvne temperature. Ko fotografijo približamo temu, kar

želimo, nanjo nanesemo izbrano emulacijo. Nastavitve, kot so svetli toni, sence, beline in

črnine, bodo prepisane s prednastavitvami VSCO [51].

Osvetljenost in barvna temperatura igrata pomembno vlogo pri natančnosti emulacij VSCO.

Potrebna sta pravilno kalibriran monitor in eksperimentiranje z nastavitvami tako barvne

temperature kot barvnega tona. Tudi nastavitve osvetljenosti so zelo pomembne, saj imajo

lahko presvetle fotografije preveč digitalni videz, pretemne fotografije pa so lahko hitro

problematične [51].

Po tem, ko apliciramo določeno prednastavitev, jo lahko prilagodimo svoji fotografiji.

Dodamo ali odstranimo ji lahko zrnatost in popravimo ostrino, kontrast ter barve. Na splošno

se prednastavitve dobro obnesejo že s samo enim klikom, vendar jih bomo morali za

najboljše rezultate nekoliko prilagoditi. Z nekaj vaje ugotovimo, katero prednastavitev je

najboljše uporabiti v kateri situaciji. Tako npr. nežne barve prednastavitve Portra ne delujejo

najboljše na krajinski fotografiji, odlično pa se obnesejo na portretih [14].

Prednosti in slabosti uporabe prednastavitev VSCO

Prednost uporabe filmov VSCO so kvalitetne prednastavitve, ki združijo praktične koristi

digitalne fotografije s priokusom filmskega videza analogne fotografije, ki ga mnogi cenijo

[26]. Dijkstra pravi, da obstaja pomemben razlog, zakaj se nekateri raje odločijo za

reproduciranje že obstoječih analognih filmov, kot da ustvarjajo popolnoma novi videz:

»Ljudje, ki so ustvarjali filme Kodak, Agfa in Ilford, so porabili veliko časa, da so emulzije

točno takšne, kot so. Film je narejen tako, da je rezultat odličen. Način, kako skupaj delujejo

kontrast, barve in zrnatost, je bil previdno planiran in izpopolnjen tekom let. Ob pogledu na

fotografije, posnete na film, se lahko to potrdi: videti so dobro. Na nek način se zdijo

organske oz. naravne« [14]. Vendar je digitalna fotografija veliko bolj priročna, saj danes

več nimamo časa za kompleksen proces fotografiranja na film [14].

Uporaba emulacij VSCO in drugih podobnih sistemov pospeši hitrost obdelovanja, kar je v

današnjem času bistvenega pomena [39]. S pomočjo prednastavitev se s samo enim klikom

več fotografijam priredi enak videz. Skladnost fotografij je dobra za predstavitev svojega

dela, vendar pa žrtvuje pomemben dejavnik – edinstvenost [39]. Dostop do enakih

6

algoritmov lahko kot rezultat prinese podobne fotografije. Prav zato Sutton trdi, da je treba

našo zasvojenost s temi sistemi ukrotiti, ko ne gre za pospeševanje hitrosti obdelovanja.

Vse, kar ustvarijo prednastavitve VSCO, lahko ustvarimo sami z dobrim znanjem v

programih, kot sta Adobe Photoshop in Adobe Lightroom. Skozi proces učenja bomo boljše

razumeli, kako pristopiti k določeni fotografiji in posledično bomo rastli kot fotografi [39].

V zadnjih letih je veliko podjetij ustvarilo svoje digitalne predstavitve analognih filmov. V

lastnem pregledu trga je Jarvis poudaril 4, ki se jim je s svojimi prednastavitvami uspelo kar

najbolje približati analognemu originalu: Nik Collection (Google), Alien Skin Exposure, DxO

Pack in VSCO. Izmed vseh teh je filme VSCO označil kot najbolj unikaten »vmesnik«. Po

njegovem mnenju je dosegel največ točk pri hitrosti, s katero pridemo do končnega

rezultata. V ospredju je namreč hitro izrisovanje, s katerim si lahko vse prednastavitve

ogledamo le z enim klikom. Tudi prilagajanje prednastavitev je preprosto, saj se s

preprostim premikanjem drsnikov v programih ACR ali Adobe Lightroom hitro doseže želen

videz [23].

7

3 ANALOGNI FILMI, VKLJUČENI V PRIMERJAVO

Kodak Professional Portra 160

Kodakov profesionalni film Portra 160 je uravnotežen barvni negativni film, primeren za

fotografiranje pri dnevni svetlobi. Je član filmov družine Portra, ki ponujajo gladko in naravno

paleto barv s srednjo nasičenostjo in nizkim kontrastom, kar zagotavlja pravilne tone kože

in konsistentne rezultate [8]. Podjetje Kodak je leta 2006 predstavilo prenovljene filme

družine Portra, ki s pomočjo uporabljene filmske tehnologije VISION zagotovijo še bolj fino

zrnato strukturo in ostrino, ki je izboljšala optično branje in dodala večje zmožnosti povečav

[8][10]. Kodak Portra 160 ima nominalno občutljivost ISO 160 in je idealna izbira za portrete,

poroke in komercialno fotografijo [8]. Filmi Portra nudijo veliko širino osvetljevanja, s katero

omogočijo fotografom dobre rezultate tudi v zahtevnejših svetlobnih pogojih [10].

Kodak Gold 200

Kodak Gold 200 je film z občutljivostjo ISO 200, ki ponuja dobro kombinacijo barvne

nasičenosti, fine zrnatosti in visoke ostrine. Namenjen je za vsakdanje situacije pri dnevni

svetlobi ali za uporabo z elektronsko bliskavico. Film je s filtri uporaben tudi za fotografiranje

pod foto svetilkami (3400 K) ali volfram osvetlitvijo (3200 K). Z nominalno občutljivostjo ISO

200 omogoča veliko širino osvetljevanja v različnih pogojih [7].

Njegova osnova je klasična negativna oranžno-rjava barva. Je nekoliko temnejši film in

preprost za optično branje. Ponuja zelo dosledne rezultate. Kontrast je nekoliko večji kot pri

portretnih filmih (npr. Portra), ampak nižji od filmov, ki so primerni za fotografiranje pokrajin

(npr. Fujifilm Velvia). Kodak Gold 200 je eden izmed bolj nasičenih filmov na trgu. Je topel

film, ki kožne tone in zelene barve upodobi nekoliko rumeno-rjavo. Tako ljudje nikoli niso

videti preveč sivi ali dolgočasni, celo v hladni svetlobi. Dobro se obnese tudi pri večini

pokrajinskih posnetkov, kjer dominirajo zelene in rjave barve, razen v meglenih situacijah,

saj so nastale fotografije nekoliko dolgočasne. Zaradi omenjenih tonov je tudi rdeča barva

nekoliko rjava in ne izstopa, kar pomaga, da videz filma ni pretirano nasičen [37].

8

Ilford HP5 PLUS

Črno-beli film Ilford HP5 PLUS je tradicionalni in pankromatski, namenjen za splošno rabo

v različnih fotografskih pogojih [6]. Zaradi občutljivosti ISO 400 in srednje močnega

kontrasta je primeren za akcijsko fotografijo [19]. Širok svetlobni manevrski prostor

omogoča filmu dobro odražanje v mešanih in težkih svetlobnih pogojih, kjer zagotavlja

srednji kontrast za večji splošni nadzor [6].

Razvoj filma Ilford HP5 se je začel že leta 1931, prenovljena verzija, imenovana Ilford HP5

PLUS, pa je bila prvič predstavljena leta 1989 [16]. Z novo verzijo so uporabniki pridobili

možnost, da film potisnejo vse do ISO 3200, s čimer je HP5 dohitel Kodakovo konkurenco

Tri-X [34]. Nominalna občutljivost filma HP5 PLUS je ostala pri ISO 400 in prinaša izjemno

ostrino in fino zrnatost v vseh svetlobnih pogojih [19]. HP5 PLUS je tako fleksibilen film, ki

je idealen za uporabo v splošnih fotografskih situacijah z različnimi svetlobnimi pogoji [6].

Prav zaradi fleksibilnosti ga imajo radi amaterji, saj so njegove lastnosti odlične za

začetnika. Film je odpustljiv, tako pa tudi profesionalcem omogoči manj skrbi glede

nastavitev in več fokusiranja na subjekt. Je film z ozkim tonskim razponom, kar daje

fotografijam več globine, kontrasta in zrnatosti. Te karakteristike odražajo unikatno dramo

in naredijo film zelo surov ter realnega videza [17].

9

4 OPIS OPAZOVANIH SPREMENLJIVK

V tem poglavju so opisane spremenljivke, kot so osvetljenost, barvna temperatura in belina,

barve ter zrnatost oz. šum, ki jih v nadaljevanju v praktičnem delu opazujemo in primerjamo

na digitalizirani analogni in digitalni fotografiji. V zadnjem delu poglavja so opisane

omenjene spremenljivke v korelaciji s prednastavitvami VSCO.

Osvetljenost

Za opazovanje in spreminjanje osvetljenosti so v programu Adobe Photoshop na voljo

histogram in krivulje, v programu ACR pa lahko fotografiji spremenimo osvetljenost, sence

in svetle dele z drsniki. Z drsnikom za osvetljenost se prilagodi splošna svetlost fotografije.

Prilagoditev svetlosti za +1.00 je podobna, kot če bi zaslonko odprli za eno vrednost,

obratno pa velja za –1.00 [1]. Pri tem se ustrezno spreminja oblika histograma. Drsnik za

prilagajanje svetlosti je poleg barvne temperature ena izmed prvih osnovnih nastavitev, ki

jih lahko spremenimo v programu ACR. Je tudi nastavitev, na katero emulacije VSCO ne

vplivajo, zato je potrebno, da jo pravilno nastavimo sami, najboljše preden na fotografijo

apliciramo določeno emulacijo filma [51].

Histogram

Histogram prikazuje podrobnosti v sencah na levem delu histograma, srednje tone na

sredini in svetle dele na desnem delu histograma. Pomaga nam ugotoviti, ali ima fotografija

dovolj podrobnosti [4]. Histogram, ki ima vrednosti za vsako izmed različnih svetlosti med

0–255, je pokazatelj fotografije, ki je izkoristila celotno tonsko lestvico [1]. Preprosti način,

s katerim pravilno osvetlimo fotografijo, je enakomerna porazdelitev vrednosti slikovnih pik

na histogramu od leve proti desni strani, namesto da so le-te skoncentrirane zgolj na enem

ali drugem koncu [1].

Krivulje

Medtem ko je histogram graf, s katerim analiziramo dinamični razpon fotografije, so tonske

krivulje včasih boljše za prilagajanje svetlosti in kontrasta. Ko dodamo na krivuljo kontrolne

točke in jih premikamo, se spreminja oblika krivulje, ki odraža spremembe na fotografiji [3].

Premikanje točke v zgornjem delu krivulje prilagodi svetle dele fotografije. Premikanje točke

10

v centru krivulje prilagaja srednje tone, premikanje točke na spodnjem delu krivulje pa vpliva

na sence [3] (Slika 4.1).

Slika 4.1: Krivulje – temne, srednje in svetle vrednosti.

Enak princip velja tudi za rdeč, zelen in moder barvni kanal. Premikanje krivulje navzgor

katerega koli izmed treh barvnih kanalov bo še povečalo istoimensko barvo kanala, medtem

ko bo premikanje krivulje v drugo smer povečalo komplementarno barvo. Tako bo rdeči

kanal ob premikanju krivulje navzdol vseboval vedno več sinje barve, zeleni kanal vedno

več škrlatne in modri kanal vedno več rumene [13] (Slika 4.2).

Slika 4.2: Komplementarne barve rdečega, zelenega in modrega kanala [13].

Kontrast

Izbira tipa filma in čas razvijanja vplivata na kontrast analogne fotografije. Npr. Kodak Portra

160 se bolj približa nizkokontrastnemu filmu (Slika 4.3). Fina kontrola kontrasta je mogoča

z optično preslikavo filma in nato naknadnim prilagajanjem v programih za urejanje fotografij

[20].

11

Slika 4.3: Kodak Portra 160 je nizkokontrastni film [27].

Na digitalnih fotoaparatih obstaja možnost prilagajanja kontrasta, pri čemer se nastavitve

kontrasta in svetlosti spreminjajo v času, ko je senzor izpostavljen svetlobi. Fotoaparati

danes nudijo številne možnosti za upravljanje kontrasta, največkrat pa uporabimo

avtomatično opcijo. Fotografiranje v RAW-formatu prinese možnost, da se lahko kontrast

dobro prilagodi tudi kasneje pri obdelavi fotografij v različnih programih. S spreminjanjem

tonske krivulje se v postprodukciji kontrolira razmerje med razporeditvijo svetlih in temnih

tonov [20].

Barvna temperatura

V analogni fotografiji sta fotografom običajno na voljo dve vrsti filma: volfram-uravnotežen

(3200 K) in dnevno-uravnotežen (5500 K). Večinoma so filmi dnevno-uravnoteženi in

primerni za fotografiranje na direktni sončni svetlobi. Če bomo namenili barvni temperaturi

pozornost med fotografiranjem, tako pri filmu kot pri digitalni fotografiji, bomo dobili bolj

kvalitetne rezultate in porabili manj časa v postprodukciji [5]. V digitalni fotografiji lahko

fotograf nastavlja barvno temperaturo sam [28]. Izbira lahko med različnimi barvnimi

temperaturami (dnevna, volfram, senca itd.). Možnost izbiranja specifičnega barvnega

odziva na kameri je eden izmed bolj pomembnih razvojev v digitalni fotografiji [28]. Ker v

praktičnem delu raziskave nismo našli načina, s katerim bi izmerili barvno temperaturo

analogne fotografije, smo merili in primerjali vrednosti RGB4 belega barvnega polja testne

tablice.

Fotografiranje v RAW-formatu omogoča možnost, da barvno temperaturo naknadno

prilagajamo v postprodukciji [5] v programu ACR. Prilagoditve barvne temperature so zelo

pomembne, zato so postavljene na sam vrh nastavitev. Barvna temperatura se prilagaja s

spustnim menijem [18]. Na voljo so nastavitve: kot poslikano, avtomatsko, sončna svetloba,

oblačno, v senci, volfram, fluorescentno, bliskavica in po meri. Izberemo barvno

temperaturo, ki najbolj ustreza naši fotografiji in jo po potrebi prilagajamo s premikanjem

4 RGB – barvni model, ki vse barve razgradi na kombinacijo rdeče, zelene in modre barve.

12

drsnika [25]. Kontroliranje barvne temperature v programu ACR je razdeljeno na nastavitve

temperature in nastavitve tona. Z drsnikom za temperaturo nastavljamo barvno temperaturo

v kelvinih [18]. Rezultat premikanja drsnika v levo so bolj hladne barve, v desno pa tople.

Kontroliranje barvnega tona je fino prilagajanje barvne temperature, ki je v praksi bližje

nadzoru zelene in škrlatne barve. Premikanje drsnika v levo doda fotografiji zelene

vrednosti, premikanje drsnika v desno pa škrlatno barvo [18].

Barve

Izbira barvnega analognega filma je odvisna od našega subjektivnega okusa in namena

uporabe – tega, kako filmi interpretirajo primarne barve (rdečo, rumeno in modro).

Pomembno je tudi, kako obravnava zelene barve in kako upodobi barvo kože [32].

Nasičenost barv kontroliramo z izbiro primernega filmskega traku. Manj nasičen film je npr.

Kodak Portra 160, ki je primeren predvsem za portretno fotografijo [27] (Slika 4.4).

Slika 4.4: Kodak Portra 160 je manj nasičen film [27].

Barve so v programu ACR definirane preko treh temeljnih lastnosti barvnega modela HSL:

odtenka, nasičenosti in svetlosti. Odtenek opredeli ime barve, iz nasičenosti je razvidno,

kako je odtenek živ oz. čist, svetlost pa se ukvarja s pojavom svetlosti oz. temnosti barve

[20]. Svetlost ostane edina tudi pri črno-beli fotografiji.

Zrnatost in šum

Med digitalnim šumom in analogno zrnatostjo obstaja povezava. Oboje je odvisno od

svetlobe oz. njene odsotnosti. Slabe svetlobne razmere povzročijo neprivlačne rezultate

tako pri analognih kot pri digitalnih kamerah. Na ta način sta digitalni šum in filmska zrnatost

precej podobni težavi. Prva je sicer čisto elektronske narave, druga pa fizične. Problem

rešimo z dodajanjem več svetlobe v fotografsko sceno, pri digitalni fotografiji pa obstaja tudi

naknadna možnost odstranjevanja šuma v RAW-datotekah [33].

Obstaja direktna povezava med velikostjo filmskih zrn in občutljivostjo filma: bolj kot je film

občutljiv na svetlobo, večja so filmska zrna [29]. Film, ki je manj občutljiv na svetlobo, ima

13

bolj fino strukturo zrn, ampak zahteva več svetlobe pri ustvarjanju fotografije. Takšen film

je priporočljiv predvsem za fotografiranje portretov. Film, ki ima večjo občutljivost na

svetlobo, je primeren za uporabo v pretežno nizkih svetlobnih razmerah, prav tako pa ima

večjo strukturo zrn [29]. Kodak Portra 160 je fino zrnati film (Slika 4.5).

Slika 4.5: Kodak Portra 160 je fino zrnati film [27].

Prednastavitve VSCO in spremenljivke

Krivulje

Velik, če ne največji, pomen pri ustvarjanju filmskega videza s pomočjo prednastavitev

VSCO imajo tonske krivulje. Vsaka izmed emulacij najprej prilagodi krivuljo za skupen RGB-

kanal, nato pa še posebej za rdeči, zeleni in moder barvni kanal tako, da se kar najbolje

približa videzu filma. RGB-krivulja vpliva na kontrast emulacije.

Kontrast

Nekatere emulacije filma so precej drzne in močnega kontrasta. Prednastavitve VSCO

spreminjajo vrednosti svetlih in temnih tonov ter tonskih krivulj, s čimer dosežejo različno

kontrastne emulacije. Kontrast po naravi naredi svetle dele še svetlejše in temne dele še

temnejše. Če je fotografija v osnovi temnejša, bodo tonske krivulje VSCO celotno fotografijo

še potemnile. Nasprotno se bo zgodilo s svetlo fotografijo, saj bo po tem, ko se nanjo

nanese prednastavitev VSCO, postala še svetlejša [43].

Barvna temperatura

Prednastavitve VSCO ne vplivajo na nastavitev barvne temperature, zato podjetje VSCO

predlaga, da barvno temperaturo v programu ACR nastavimo, preden na fotografijo

nanesemo izbrano emulacijo [51]. To navajajo tudi uporabniki, ki opozarjajo na ključen vpliv

barve temperature na videz končnih fotografij [9][11][40]. Pri določenih paketih že razlika

100 K naredi veliko spremembo [40].

14

Barvni model HSL

V programu ACR imamo na voljo tri ločene panele [18], kjer lahko spreminjamo odtenek,

nasičenost in svetlost za osem barv. Goli RAW-format bo imel vrednost vseh lastnosti za

vse barve 0. Prednastavitve VSCO bodo barvni odtenek, nasičenost in svetlost za vsako

barvo približale videzu filma izbrane emulacije. Vsako izmed prednastavitev imamo

možnost naknadno prilagoditi svoji fotografiji. Podjetje VSCO navaja, da lahko določene

barve povzročajo težave zaradi ekstremnih karakteristik. Te probleme rešimo, če vrednosti

HSL približamo vrednosti 0 [48].

Šum

Vsaka izmed prednastavitev ima svojo vrednost zrnatosti, odvisno od filma, ki ga posnema.

Prednastavitve VSCO prilagajajo količino, veličino in grobost zrn. Vrednost šuma lahko

naknadno prilagajamo v programu ACR pod zavihkom Efekti: Šum [42]. Z drsnikom za

količino kontroliramo, koliko zrnatosti se bo dodalo na fotografijo. Odstranimo jo s

prestavitvijo drsnika na vrednost 0. Z drsnikom za velikost nadzorujemo velikost zrnatih

delcev, z drsnikom za grobost pa reguliramo pravilnost zrn [2].

15

5 RAZISKOVALNI PROBLEM

Opis raziskovalnega problema

Pomembno vprašanje raziskave je, kako uspešno je podjetju VSCO uspelo digitalno

emulirati analogne filme. Primerjali smo dve fotografiji, ki sta nastali v enakih pogojih z

enakimi nastavitvami, in sicer:

– analogno fotografijo, posneto na določen film in preslikano v digitalno obliko;

– digitalno fotografijo, na katero smo aplicirali prednastavitev podjetja VSCO

istoimenskega analognega filma.

Na obeh fotografijah so nas zanimale nastale razlike v belini, svetlosti, kontrastu, barvah in

zrnatosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je podjetju VSCO uspelo poustvariti videz filma

na digitalnih fotografijah in ali se lahko ločnica med analogno ter digitalno fotografijo

popolnoma zabriše.

Tema še ni dobro raziskana. Zasledili smo štiri podobne poskuse primerjave prednastavitev

VSCO z dejanskim analognim filmom. Hunter je s filmom Kodak Tmax 400 in procesiranjem

»pull« ter s prednastavitvijo VSCO Kodak Tmax dosegel podoben rezultat na obeh

fotografijah – fotografiral je v enakih pogojih v studiu s podobno osvetlitvijo [21]. Jelley je

primerjal prednastavitev VSCO Portra 400 iz paketa 01 z dejanskim filmom Kodak Portra

400. Ugotovil je, da je prednastavitev Portra 400 potrebovala veliko spremenjenih

nastavitev, da je dobila videz dejanskega filma. Opozoril je tudi na številne spremenljivke,

na katere je težko vplivati, npr. svetloba in barvna temperatura. Poudaril je predvsem

kompleksnost digitalne preslikave negativov [24]. Boyer je primerjal analogni film Kodak

Portra 160 in prednastavitev VSCO Kodak Portra 160. Na digitalnih rezultatih je poskušal z

analogno fotografijo izenačiti barvno temperaturo, osvetljenost in tone. Uporabil je skener

Noritsu, ki ga je uporabilo tudi podjetje VSCO. Z rezultatom ni bil zadovoljen, saj je bila

razlika v tonalnosti in upodobitvi barv zelo velika. Poudaril je barve kože, ki jih analogni film

veliko lepše upodobi. Kot rezultat je navedel, da emulacije VSCO niso film in se temu niti

ne približajo [9].

16

Cilj raziskave

Cilj raziskave je primerjati in ugotoviti podobnosti/razlike med digitalizirano analogno in

digitalno fotografijo, ki sta nastali v enaki situaciji. Zanimalo nas je, s kakšnimi problemi se

srečamo pri samem primerjanju, do kakšnih razlik prihaja, kako pomemben je vpliv barvne

temperature in kakšne so razlike v svetlobi, kontrastu, belini, barvah ter zrnatosti oz. šumu.

Z raziskavo smo ugotavljali, kako uspešno se je podjetju VSCO uspelo s svojimi

emulacijami približati originalnemu filmu in ali je mogoče z njimi popolnoma poustvariti videz

analogne fotografije.

Omejitve raziskave

Kljub nadzoru kar največ dejavnikov so ostali nekateri, na katere ni bilo mogoče vplivati. To

je predvsem postopek razvijanja filma. Težko je zagotovo pojasniti, zakaj je med

primerjanima fotografijama prišlo do določenih razlik. Film je veliko bolj spremenljiv kot

digitalna fotografija, rezultat, ki smo ga dobili, pa bi lahko dobil kdor koli. Rezultati bi lahko

bili drugačni, če bi uporabili drug optični bralnik. Idealnih pogojev za natančno primerjavo ni

bilo, saj nismo fotografirali v nadzorovanem okolju (studiu). Pri fotografiranju so bile

uporabljene enake nastavitve (zaslonka, čas, ISO) na obeh fotoaparatih. Natančne

vrednosti barvne temperature ni bilo mogoče ugotoviti, saj je na fotografiji, posneti z

analognim filmom, ni mogoče izmeriti. Posplošitev rezultatov ni mogoča, saj je bila

primerjava izvedena le med tremi analognimi filmi in njihovimi emulacijami VSCO.

Metodologija raziskovanja

Eksperiment smo izvedli z analognim fotoaparatom Canon EOS 500N in z digitalnim

fotoaparatom Canon 5D Mark III zaradi enakega formata slikovnega polja. Na obeh

fotoaparatih smo uporabili enak objektiv. Na digitalnem fotoaparatu smo fotografirali v

RAW-formatu. Isti motiv smo zajeli z enakimi nastavitvami (zaslonka, čas, ISO).

Fotografirali smo več motivov v različnih situacijah: na opoldanskem in večernem soncu ter

v notranjem prostoru. Ker smo fotografirali na filme, narejene za fotografiranje pri dnevni

svetlobi, smo v programu ACR uporabili nastavitev dnevne barvne temperature 5500 K. Na

začetku vsakega fotografiranja smo fotografirali barvno tablico ColorChecker, ki nam je

pomagala pri določanju beline in barvnih razlik.

17

Uporabljeni analogni filmi so bili novi, hranjeni na primerni temperaturi in niso bili

izpostavljeni soncu. Zaradi svežine kemikalij so bili filmi razviti pri podjetju, ki se še

vsakodnevno ukvarja z razvijanjem filmov. Optični bralnik, uporabljen za digitalizacijo

negativov, je enak tistemu, ki ga je pri svojem delu uporabilo podjetje VSCO – Fuji Frontier.

V negative pri optični preslikavi ni bilo dodatnih posegov (popravkov kontrasta ipd.).

V nadaljevanju smo s komparativno metodo primerjali obe fotografiji: analogno fotografijo,

narejeno z določenim filmom (Ilford HP5 PLUS, Kodak Portra 160, Kodak Gold ISO 200) in

preslikano v digitalno obliko, ter digitalno fotografijo, na katero smo v programu ACR nanesli

digitalno emulacijo filma VSCO, ki se je najbolj približala analognemu originalu.

Najprej sta bili obe fotografiji primerjani kot original (digitalizirana analogna fotografija in

prednastavitev VSCO brez sprememb ostalih nastavitev). V primeru velikih razlik smo za

nadaljnje primerjanje kontrasta, zrnatosti in barv prilagodili svetlobo ali belino digitalne

fotografije tako, da se je čim bolj približala digitalizirani analogni fotografiji. Prilagajali smo

s pomočjo belega polja na testni tablici ColorChecker.

V prvem delu raziskave smo na digitalizirani analogni in digitalni fotografiji primerjali:

– osvetljenost in kontrast: analizirali in primerjali smo ju preko histograma v programu

Adobe Photoshop. Primerjali smo razporeditev svetlih, srednjih in temnih tonov. Preko

histograma smo ugotovili, kakšne spremembe v osvetljenosti je v primerjavi z originalno

digitalno fotografijo naredila prednastavitev VSCO. S pomočjo opazovanih vrednosti testne

tablice (za belo, štiri različne sive in črno barvo) smo ustvarili graf. Ta prikazuje originalne

vrednosti, vrednosti digitalizirane analogne fotografije in vrednosti digitalne fotografije.

Raziskovali smo, katera fotografija ima večji dinamični razpon (največjo razliko med

najsvetlejšim in najtemnejšim delom fotografije). Tako smo določili kontrast fotografije. Pri

analiziranju kontrasta smo si pomagali s skupino ljudi z izkušnjami s področja fotografije in

orodjem za določanje mejnih vrednosti (angl. Threshold) v programu Adobe Photoshop. Z

njim smo določili najsvetlejšo in najtemnejšo točko na fotografiji, kontrastno razmerje med

njima pa nam je pomagal izračunati algoritem Lee Verou [41];

– barvno temperaturo v kelvinih in barvni ton: za določanje kelvinov in barvnega tona

smo za digitalno fotografijo uporabili program ACR, ki je prikazal natančno vrednost obeh;

18

– belo barvno polje: primerjali smo, kako se je belina digitalne fotografije približala belini

optično preslikanega negativa. Pri ugotavljanju razlike nam je pomagala testna tablica

ColorChecker z belim poljem, katerega vrednosti RGB bi morale biti 243, 243 in 242 [52].

V programu Adobe Photoshop smo z orodjem Kapalka določili vrednost RGB belega

barvnega polja za obe fotografiji. Za zmanjševanje variacije smo uporabili vzorec povprečne

vrednosti 51 × 51;

– zrnatost fotografije oz. šum: je nekoliko težje primerjati, saj gre za dve različni zadevi

(pri analogni fotografiji za zrnatost in pri digitalni fotografiji za šum). Spremljali smo

spreminjanje nastavitev zrnatosti emulacij VSCO v programu ACR. Pri analiziranju zrnatosti

oz. šuma smo si pomagali s skupino ljudi z izkušnjami s področja fotografije;

– krivulje: spreminjanje krivulj smo opazovali na digitalnih emulacijah VSCO. Zanimalo nas

je, kako različne prednastavitve spremenijo krivulje za skupen, rdeč, zelen in moder kanal

RGB;

– barve: v programu ACR vidimo, kako prednastavitve VSCO spremenijo odtenek,

nasičenost in svetlost barv na digitalni fotografiji. Preko modela HSL smo spremljali barve,

ki so bile zastopane na fotografiji (rdeča, oranžna, rumena, zelena, sinja, modra, vijoličasta

ali škrlatna) za Kodak Portra 160 in Kodak Gold 200. Pri črno-beli fotografiji smo spremljali

le svetlost omenjenih barv. S pomočjo fotografije barvne tablice smo v programu Adobe

Photoshop z orodjem Kapalka primerjali razlike v barvah na digitalizirani analogni in digitalni

fotografiji preko modela RGB.

V drugem delu smo digitalno fotografijo s spremembo različnih nastavitev RAW (barvne

temperature, barv in kontrasta, osvetlitve, šuma ter krivulj) in Photoshopovim orodjem za

selektivno spreminjanje barv (angl. Seceltive Color) kar najbolj približali digitaliziranemu

analognemu negativu.

Pri ovrednotenju rezultatov in določanju razlik smo si pomagali s skupino desetih ljudi z

izkušnjami s področja digitalne in analogne fotografije. Sodelovala sta oba spola v starostni

skupini od 18 do 30 let. V sklopu prvega dela je skupina ocenila, katera fotografija (digitalna

ali digitalizirana analogna) je bolj kontrastna in katera je bolj zrnata oz. ima več šuma. V

sklopu drugega dela nas je zanimalo, ali so prepoznali, katera fotografija je digitalizirana

analogna in katera digitalna.

19

6 PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO S FOTOGRAFSKIMI FILMI

V tem poglavju so opisani rezultati raziskave, v kateri smo primerjali optično preslikane

analogne fotografije, posnete na določen film (Ilford HP5 PLUS, Portra 160 in Kodak Gold

200), z digitalnimi fotografijami, na katere smo aplicirali prednastavitve podjetja VSCO

istoimenskega analognega filma.

Ilford HP5 PLUS

V primerjavo sta vzeti digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Ilford HP5 PLUS,

in digitalna fotografija, na katero je aplicirana prednastavitev VSCO Ilford HP5 iz

najstarejšega paketa 01 (Slika 6.1). Fotografiji sta nastali v poznem popoldanskem času v

delno oblačnem vremenu.

Nastavitve: ISO 400, f/2.8, 1/1000 (Priloga A).

Slika 6.1: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Ilford HP5 PLUS;

desno: prednastavitev VSCO Ilford HP5.

20

Osvetljenost in kontrast

Na levi sliki (Slika 6.2) se prekrivata črni histogram v ozadju, ki prikazuje osvetljenost

originalne digitalne fotografije, in beli histogram v ospredju, ki kaže osvetljenost digitalne

prednastavitve Ilford HP5. Opazimo, da je prednastavitev VSCO močno povišala svetle in

temne tone ter nekoliko znižala srednje tone – ustvarila je veliko bolj kontrastno fotografijo.

S tem se je zelo približala histogramu digitalizirane analogne fotografije, ki ga vidimo na

desni sliki. Ta ima zastopanih nekoliko manj temnih in srednjih tonov ter nekoliko več svetlih

kot fotografija z aplicirano prednastavitvijo VSCO Ilford HP5. Svetli deli na digitalizirani

analogni fotografiji (npr. tobogan) so presvetli. Črno-beli film je nekoliko svetlejši od digitalne

fotografije, kar lahko opazimo tudi na Grafu 6.1, kjer smo opazovali vrednosti sivega klina

na testni tablici ColorChecker. Tako digitalizirana analogna fotografija (svetlo siva črta) kot

njena digitalna emulacija (temno siva črta) se za sive vrednosti najbolj oddaljita od

originalnih vrednosti (črna črta). Vrednosti obeh fotografij so svetlejše od originalnih

vrednosti testne tablice, razen za črno barvo, ki je na obeh fotografijah temnejša.


v ozadju) in digitalne prednastavitve Ilford HP5 (beli histogram v ospredju); desno:

histogram digitalizirane analogne fotografije.

21


vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetlo siva črta) in

emulacijo VSCO Ilford HP5 (temno siva črta).

Kontrast ali razpon med svetlimi in temnimi deli je na digitalizirani analogni ter digitalni

fotografiji, na katero je aplicirana prednastavitev VSCO, podoben. Obe fotografiji sta

kontrastni, saj imata bolj zastopane svetle in temne tone ter manj zastopane srednje tone.

Težko je določiti, katera fotografija je bolj kontrastna. Tudi s pomočjo orodja za določanje

mejnih vrednosti (angl. Threshold) smo v programu Adobe Photoshop ugotovili, da je razlika

med najsvetlejšo in najtemnejšo točko minimalna. Kontrastno razmerje med najsvetlejšo in

najtemnejšo točko znaša na digitalizirani analogni fotografiji 21, na digitalni fotografiji pa

20,9. Tudi mnenja fotografov so bila razdeljena – nekateri so digitalizirano analogno

fotografijo ocenili kot bolj kontrastno zaradi temnejše črne barve senc in manjšega obsega

srednjih tonov, nekaterim pa se je zdela bolj kontrastna digitalna fotografija zaradi močnejše

črne barve in večjega razpona med svetlim in temnim.

Belo barvno polje

V programu Adobe Photoshop smo z orodjem Kapalka za obe fotografiji določili vrednosti

RGB in HSL belega barvnega polja. Rezultati vrednosti RGB za belo polje digitalizirane

analogne fotografije znašajo približno 244, 243 in 249. Rezultati vrednosti za belo polje

prednastavitve Kodak Portra 160 znašajo približno 240, 240 in 240. Bela barva je seštevek

podobne vrednosti rdečega, zelenega in modrega kanala. Razlike med originalno

22

vrednostjo belega polja na testni tablici in vrednostjo belega polja na digitalizirani analogni

ter digitalni fotografiji so minimalne (Graf 6.2).

Preko vrednosti HSL za digitalizirano analogno fotografijo HSL (250°, 2 %, 96 %) in digitalno

fotografijo HSL (0°, 0 %, 95 %) lahko potrdimo, kar smo opazili že na prvi pogled.

Digitalizirana analogna fotografija ni popolnoma črno-bela, saj ima blagi ton vijoličaste

barve. To razkrijeta vrednosti nasičenosti in barvitosti, ki za digitalizirano analogno

fotografijo nimata vrednosti 0. Nekoliko povišano vrednost modrega kanala za digitalizirano

analogno fotografijo lahko opazimo tudi preko grafa RGB (Graf 6.2).

Graf 6.2: Razlike belega polja testne tablice so minimalne.

Zrnatost

Zrnatosti digitaliziranega analognega filma in digitalne emulacije sta precej podobni, vseeno

pa lahko opazimo nekoliko več specifične zrnatosti na digitalizirani analogni fotografiji.

Prednastavitev Ilford HP5 je v programu ACR dodala vrednost zrn 45 z velikostjo 15 in

hrapavostjo vrednosti 70, kar je relativno velika zrnatost za prednastavitve VSCO. Pri

fotografih je prevladovalo mnenje, da je bolj zrnata digitalizirana analogna fotografija, kar

so opazili predvsem na obrazu osebe. Vseeno so poudarili, da je količina zrnatosti na obeh

fotografijah precej podobna in da zelo očitne razlike ni mogoče opaziti.

23

Krivulje

Pri črno-beli emulaciji Ilforda HP5 se minimalno spremeni le krivulja RGB, ki nekoliko osvetli

temne tone na fotografiji. Vsi drugi kanali (rdeči, zeleni, modri) ostanejo pri črno-belih

prednastavitvah nespremenjeni.

Barve

Pri črno-beli emulaciji odpadeta odtenek in nasičenost barv. Ostane le svetlost za 8 barv

(Slika 6.3). Najbolj se zniža svetlost za vijoličasto barvo, kar vpliva na svetlost las.

Prednastavitev osvetli škrlatne barve, kar vpliva na osvetlitev ustnic. Nekoliko potemni

modre barve in osvetli sinje barve, torej sam tobogan. Prednastavitev potemni zeleno in

rumeno barvo, kar vpliva na naravo v ozadju. Rahlo potemni tudi oranžne tone, ki

predstavljajo senco na obrazu. Zelene in modre barve so v primerjavi z digitalizirano

analogno fotografijo temnejše, kar potrdimo tudi v naslednjem koraku, ko poskušamo

digitalno fotografijo približati digitalizirani analogni. Oranžne vrednosti na Sliki 6.3

predstavljajo nove, spremenjene vrednosti, s katerimi smo se približali digitalizirani analogni

fotografiji v nadaljevanju.

Slika 6.3: Vrednosti za svetlost barv prednastavitve VSCO Ilford HP5 in novih

spremenjenih vrednosti, s katerimi smo se približali digitalizirani analogni fotografiji

(označene z oranžno barvo).

24

Digitalna fotografija, približana digitalizirani analogni

Prednastavitev VSCO je služila kot dobra osnova za nadaljnje minimalne popravke (Slika

6.4). Digitalizirano analogno fotografijo smo najprej spremenili v črno-belo fotografijo. Tako

smo ji odstranili ton vijoličaste barve in si olajšali prilagajanje digitalne fotografije

digitalizirani analogni. Pri nadaljnjem prilagajanju smo digitalni fotografiji spremenili svetle

tone in sence, dodali zrnatost ter spremenili svetlost za vijoličaste, modre, sinje, zelene,

rumene in oranžne tone. Dodali smo tudi nekaj kontrasta. Vseeno do popolne primerjave

nismo prišli – naleteli smo predvsem na problem v izenačevanju zrnatosti. Če smo želeli

izenačiti zrnatost obraza, se je hkrati preveč povečala zrnatost plašča, kar je ugotovila tudi

testna skupina. Zrnatost na fotografijah, posnetih z analognim fotoaparatom, je zelo

specifična in jo je težko ponoviti v digitalnih programih.

Prav zrnatost je izdala digitalizirano analogno fotografijo, saj je večina fotografov na

vprašanje, katera fotografija je digitalizirana analogna in katera digitalna, odgovorila

pravilno (Slika 6.4).

Slika 6.4: Levo: digitalna prednastavitev Ilford HP5 približana digitalizirani analogni

fotografiji, posneti s filmom Ilford HP5 PLUS na desni.

25

Kodak Portra 160

V primerjavo sta vzeti digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Portra

160, in digitalna fotografija, na katero sta bili naneseni prednastavitev VSCO Kodak Portra

160 iz najstarejšega paketa 01 in prednastavitev VSCO Portra 160⁺¹ iz novejšega paketa

06, ki prikazuje procesiranje »push« (Slika 6.5). Fotografiji sta nastali v notranjem prostoru

s svetlobo, ki jo je prepuščalo bližnje okno.

Nastavitve: ISO 160, f/1.4, 1/250s (Priloga B).

Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana analogna fotografija; digitalna fotografija, na

katero je aplicirana prednastavitev Kodak Portra 160; digitalna fotografija, na katero je

aplicirana prednastavitev Portra 160⁺¹.


Opazimo, da je film že na prvi pogled veliko svetlejši od digitalne emulacije. Pri opazovanju

histograma (Slika 6.6) ugotovimo, da sta obe prednastavitvi VSCO dodali več temnih tonov.

Zmanjšali sta vrednost srednjih in svetlih tonov, s čimer sta fotografijo precej potemnili (Slika

6.6). Da je bil film v tej situaciji svetlejši potrdi tudi Graf 6.3, kjer smo opazovali vrednosti

sivega klina na testni tablici ColorChecker. Vrednosti vseh šestih polj se za obe digitalni

emulaciji oddaljijo od originalnih vrednosti ColorCheckerja. Digitalizirana analogna

fotografija se le-tem bolj približa, razen v črni barvi, ki je na vseh treh fotografijah temnejša

(Graf 6.3).

26

Slika 6.6: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: prekrivajoča se


prednastavitve Kodak Portra 160 (beli histogram v ospredju); desno: prekrivajoča se


prednastavitve Portra 160⁺¹ (beli histogram v ospredju).


vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta),

emulacijo VSCO Portra 160 (svetlo siva črta) in emulacijo VSCO Portra 160⁺¹ (temno siva

črta).

V nadaljevanju smo primerjali digitalizirano analogno fotografijo in digitalni prednastavitvi,

ki smo ju v programu ACR osvetlili za vrednost +1,0 (Slika 6.7). Prednastavitev Portra 160⁺¹

ima večji dinamični razpon kot prednastavitev Kodak Portra 160. Histogram obeh digitalnih

prednastavitev se po osvetlitvi za eno stopnjo veliko bolj izenači s histogramom

digitalizirane analogne fotografije (Slika 6.8).

27

Slika 6.7: Levo: digitalizirana analogna fotografija; na sredini: prednastavitev Kodak Portra

160; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1.

Slika 6.8: Levo: histogram digitalizirane analogne fotografije; na sredini: histogram

digitalne fotografije s prednastavitvijo Kodak Portra 160; desno: histogram digitalne

fotografije s prednastavitvijo Portra 160⁺¹ po osvetlitvi za vrednost +1.

Digitalizirani analogni film je minimalno bolj kontrasten, saj ima največji razpon med

zastopanjem temnih in svetlih delov. Testna skupina je imela težave pri opredeljevanju,

katera fotografija je bolj kontrastna. Izenačenje je nastalo med digitalizirano analogno

fotografijo in prednastavitvijo Portra 160⁺¹. Pri obeh fotografijah so navajali kot razlog za

bolj kontrastno fotografijo večjo razliko med svetlimi in temnimi deli. S pomočjo orodja za

določanje mejnih vrednosti (angl. Threshold) smo v programu Adobe Photoshop potrdili,

da ima digitalizirana analogna fotografija nekoliko večjo kontrastno razmerje med

najtemnejšo in najsvetlejšo točko (20,8) kot digitalna prednastavitev Portra 160⁺¹ (20,4).

Belo barvno polje

Rezultati vrednosti RGB za belo polje digitalizirane analogne fotografije so približno 237,

236 in 242. Rezultati vrednosti za belo polje prednastavitve Kodak Portra 160 so približno

202, 207 in 208. Rezultati vrednosti za belo polje prednastavitve Portra 160⁺¹ so približno

198, 207 in 209. Razlike med vrednostjo belega polja na testni tablici za prednastavitev

28

Kodak Portra 160 in Portra 160⁺¹ so po osvetlitvi minimalne (Graf 6.4). Vrednost belega

polja testne tablice za digitalizirano analogno fotografijo se v vseh treh kanalih razlikuje od

digitalnih emulacij. Njena bela barva je veliko bolj pravilna, najbolj se približa originalnim

vrednostim in ima rahlo vijoličen podton. Bela barva obeh emulacij ima v osnovi nekoliko

več sinje barve (Graf 6.4).

Graf 6.4: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo,

prednastavitev Kodak Portra 160 in prednastavitev Portra 160⁺¹.

Zrnatost

Čeprav je zrnatost analognega filma Kodak Portra 160 fina, je še vedno najbolj izrazita na

digitalizirani analogni fotografiji. Vrednost zrn za prednastavitev Kodak Portra 160 je v

programu ACR 20. Z velikostjo zrn v vrednosti 30 in njihovo grobostjo v vrednosti 30 se

razlikuje od zrnatosti emulacije Portra 160⁺¹, ki ima vrednost zrn 15 v velikosti 20 in

hrapavosti 50. Testna skupina si je bila tokrat pri izbiri najbolj zrnate fotografije enotna. Kot

najbolj zrnato je izbrala digitalizirano analogno fotografijo. Njena zrnatost je zelo specifična,

večina pa je opredelila, da je največja razlika opazna v neizostrenem ozadju.

Krivulje RGB

Prednastavitev Portra 160⁺¹ ima vse tri krivulje za rdečo, zeleno in modro barvo v pravilnejši

S-obliki kot prednastavitev Kodak Portra 160. Pri obeh prednastavitvah so svetli toni

mešanica rdeče, zelene in modre barve, medtem ko so sence mešanica sinje, škrlatne in

rumene barve.

29

Barve

Prednastavitvi Kodak Portra 160 in Portra 160⁺¹ se razlikujeta v skoraj vseh barvah za vse

vrednosti HSL. Portra 160⁺¹ ima vse vrednosti odtenka pomaknjene bolj na desno stran.

Kodak Portra 160 ima manjšo nasičenost vijoličaste in sinje barve, medtem ko ima Portra

160⁺¹ manjšo nasičenost zelene in škrlatne barve.

Po barvnem modelu RGB je vidna je razlika v vijoličasti barvi, katere vrednosti bi na

ColorCheckerju morale biti 94, 60 in 108 [52]. Vrednosti digitalizirane analogne fotografije

so približno 50, 50 in 112. Vrednosti prednastavitve Kodak Portra 160 so približno 39, 40 in

94, vrednosti prednastavitve Portra 160⁺¹ pa so približno 38, 25 in 72. Originalnim

vrednostim se najbolj približa digitalizirana analogna fotografija. Ta in prednastavitev Kodak

Portra 160 imata nekoliko več modrega tona za vijoličasto barvo, medtem ko je vijoličasta

barva pri Portra 160⁺¹ bolj vijoličasto-roza barve. Digitalizirani analogni fotografiji se tokrat

za vijoličasto barvo bolj približa prednastavitev Kodak Portra 160 (Graf 6.5).

Graf 6.5: Vrednosti RGB vijoličaste barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),

prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno).

Na prvi pogled je opazna razlika med rumenimi barvami notranjih cvetov rože. Z orodjem

Kapalka in vzorcem povprečne vrednosti 51 × 51 smo pridobili približne vrednosti RGB za

barvo cveta na vseh treh primerih. Pri analizi smo ugotovili, da se barve cveta

prednastavitve Portra 160⁺¹ veliko bolj ujemajo z barvo cveta na digitalizirani analogni

fotografiji. Prednastavitev Kodak Portra 160 ima to barvo veliko bolj oranžno (Graf 6.6).

30

Graf 6.6: Vrednosti RGB cveta na digitalizirani analogni fotografiji (levo), prednastavitvi

Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno).

Opazovali smo še tretjo zastopano barvo na fotografiji – zeleno. Pomagali smo si s testno

tablico ColorChecker, katere vrednosti za zeleno barvo bi morale biti 70, 148 in 73 [52].

Tem številkam je ponovno najbližje digitalizirana analogna fotografija z vrednostmi približno

22, 160 in 96. Prednastavitev Kodak Portra 160 ima vrednosti približno 0, 141 in 26, Portra

160⁺¹ pa približno 0, 110 in 50. Po zelenem kanalu se vrednosti zelene barve na digitalizirani

analogni fotografiji bolj približa prednastavitev Kodak Portra 160, po modrem kanalu pa

prednastavitev Portra 160⁺¹ (Graf 6.7).

Graf 6.7: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo),

prednastavitvi Kodak Portra 160 (na sredini) in prednastavitvi Portra 160⁺¹ (desno).

31


V nadaljevanju smo poskušali digitalno fotografijo kar najbolj približati digitalizirani analogni

fotografiji. Kot osnovo smo zaradi več podobnosti z digitalizirano analogno fotografijo

(osvetljenost, kontrast, barve) uporabili prednastavitev Portra 160⁺¹. Kot rezultat smo dobili

zelo podobni fotografiji (Slika 6.9). Prilagajanje je potekalo s spreminjanjem nastavitev, kot

so sence, kontrast in svetli deli, ter spreminjanjem vrednosti HSL za zeleno, rdečo, škrlatno

in modro barvo. Povečana je bila tudi zrnatost, kasneje pa je bila v programu Adobe

Photoshop opravljena minimalna korekcija barv z orodjem za selektivno spreminjanje barv

(angl. Selective Color).

Slika 6.9: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev Portra 160⁺¹,

približana digitalizirani analogni fotografiji.

Testna skupina je imela pri določanju digitalizirane analogne in digitalne fotografije težave

– rezultati so bili deljeni. Nekateri so trdili, da je leva fotografija digitalizirana analogna, saj

jo izda zrnatost. Nekaterim so pri določanju pomagali temnejši predeli na fotografiji, ki na

levi delujejo bolj filmsko, nekateri pa so trdili, da je leva fotografija mehkejša v ostrini, zaradi

česar naj bi bila posneta z analognim fotoaparatom. Fotografe, ki so kot digitalizirano

analogno fotografijo izbrali desno, je zmotila kromatična aberacija na levi fotografiji, kar je

nenavadno za analogno fotografijo.

32

Kodak Gold 200

V primerjavo sta vzeti digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Gold 200,

in digitalna fotografija, na katero je aplicirana prednastavitev VSCO Kodak Gold 200 iz

novejšega paketa 05 (Slika 6.10). Fotografiji sta nastali v večernem času, imenovanem

zlata ura.

Nastavitve: ISO 200, f/1.8, 1/1000s (Priloga C).

Slika 6.10: Levo: digitalizirana analogna fotografija, posneta s filmom Kodak Gold 200;

desno: digitalna fotografija z aplicirano emulacijo VSCO Kodak Gold 200.


Na prvi pogled opazimo, da je film svetlejši od digitalne fotografije. To potrdi tudi histogram

(Slika 6.11). Na levi sliki se prekrivata črni histogram v ozadju, ki prikazuje osvetljenost

originalne digitalne fotografije, in beli histogram v ospredju, ki kaže osvetljenost digitalne

prednastavitve Kodak Gold 200. Na desni sliki vidimo histogram digitalizirane analogne

fotografije. Opazimo, da je prednastavitev VSCO dodala več najbolj temnih tonov in

zmanjšala vrednost srednjih ter svetlih tonov. S tem se je oddaljila od histograma

digitalizirane analogne fotografije, ki ima zastopanih več temnih, srednjih in svetlih tonov.


v ozadju) in prednastavitve Kodak Gold 200 (beli histogram v ospredju); desno: histogram

digitalizirane analogne fotografije.

33

Digitalna emulacija se vrednostim šestih polj testne tablice ColorChecker dobro približa

(Graf 6.8). Digitalizirana analogna fotografija je svetlejša predvsem v sivih vrednostih, črna

in bela barva pa sta tako na digitalizirani analogni kot na digitalni fotografiji temnejši od

originalnih vrednosti (Graf 6.8).


vrednosti ColorCheckerja (črna črta), digitalizirano analogno fotografijo (svetla črta) in

emulacijo VSCO Kodak Gold 200 (temno siva črta).

Kontrast ali razpon med svetlimi in temnimi deli je na digitalizirani analogni fotografiji

nekoliko večji, saj ima fotografija večji dinamični razpon med zastopanimi svetlimi in temnimi

toni (ima čisto temne tone in tudi čisto svetle tone). S pomočjo orodja za določanje mejnih

vrednosti (angl. Threshold) lahko v programu Adobe Photoshop to potrdimo, saj ima

digitalizirana analogna fotografija večje kontrastno razmerje med najtemnejšo in

najsvetlejšo točko (21) kot digitalna prednastavitev Portra 160⁺¹ (20,2).

Večinsko mnenje fotografov je temu nasprotovalo. Kot bolj kontrastno so izbrali digitalno

fotografijo. Kot razlog so navedli trše prehode med senčnimi in svetlimi deli ter temnejše

črne dele. Le dva izmed vprašanih sta se odločila, da je bolj kontrastna digitalizirana

analogna fotografija, z razlago, da le-ta ponuja tako čisto črne kot tudi presvetljene dele.

34

Belo barvno polje

Rezultati vrednosti RGB za belo polje analogne fotografije so približno 235, 234 in 238.

Rezultati vrednosti za belo polje prednastavitve Kodak Gold 200 so približno 208, 217 in

226 (Graf 6.9).

Digitalizirana analogna fotografija je najbližje vrednostim RGB 243, 243 in 242, medtem ko

se je digitalna prednastavitev nekoliko oddaljila od omenjenih vrednosti in predstavlja bolj

sivo barvo (Graf 6.9). Iz dane primerjave lahko ugotovimo, da je bela barva na digitalizirani

analogni fotografiji bolj pravilna, ima pa podton vijoličasto-škrlatne barve. Bela barva

prednastavitve VSCO Kodak Gold 200 se bolj približa modri, kar lahko razberemo s

fotografije že na prvi pogled.

Graf 6.9: Razlike belega polja za vse tri kanale RGB za digitalizirano analogno fotografijo

(levo) in prednastavitev Kodak Gold 200 (desno).

Preko primerjanja beline ugotovimo, da se barvna temperatura, ki smo jo v programu ACR

prilagodili na dnevno temperaturo 5500 K, tokrat ni približala originalni barvni temperaturi

digitalizirane analogne fotografije. Ko drsnik barvne temperature v programu ACR za

digitalno fotografijo prestavimo na 6750 K in barvni ton iz +5 na +16, se belo barvno polje

digitalne fotografije veliko bolj približa belemu barvnemu polju digitalizirane analogne

fotografije. Fotografijo smo še osvetlili za 3 stopnje in primerjali dobljene rezultate (Graf

6.10).

35

Graf 6.10: Vrednosti digitalizirane analogne fotografije (levo) in nove vrednosti za belo

polje po popravljeni barvni temperaturi in osvetljenosti za prednastavitev Kodak Gold 200

(desno).

Belo barvno polje digitalne fotografije se je zdaj dobro približalo belemu barvnemu polju

digitalizirane analogne fotografije (Slika 6.12). Nastavitev dnevne temperature v programu

ACR v tem primeru ni bila dovolj za ustrezno barvo beline.

Slika 6.12: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: emulacija Kodak Gold 200 po

spremembi barvne temperature in osvetljenosti.

36

Zrnatost

Zrnatost je tokrat na obeh fotografijah podobna. Program ACR doda prednastavitvi vrednost

zrnatosti 25 v velikosti 25 in grobosti 69. S temi nastavitvami se dobro približa originalni

zrnatosti filma, vendar so vsi fotografi ocenili zrnatost digitalizirane analogne fotografije kot

bolj zrnato. To so opazili predvsem na dlaki psa, temnih delih fotografije in na prehodu med

ostrimi in neostrimi deli.

Krivulje RGB

Splošna krivulja RGB prednastavitve Kodak Gold 200 minimalno potemni svetle dele in

nekoliko osvetli temne dele. Vse tri barvne krivulje so v pravilni S-obliki. Pri prednastavitvi

so svetli toni mešanica rdeče, zelene in modre barve, medtem ko so temni toni mešanica

sinje, škrlatne in rumene barve.

Barve

Prednastavitev Kodak Gold 200 spremeni vrednosti odtenka skoraj vsem barvam. Odtenki,

ki so prisotni na naši fotografiji, so oranžni, zeleni in rumeni. Vrednosti rumenih odtenkov

prednastavitev ne spremeni, zeleno barvo na drsniku pomakne k modri, oranžna barva pa

dobi pridih rdeče. Na naši fotografiji sta pomembni nasičenosti rumene in zelene barve, ki

sta na drsniku pomaknjeni v levo stran, torej imata manjšo nasičenost. Prednastavitev

osvetli rumeno in oranžno barvo, zelena barva pa ostane nespremenjena.

S pomočjo testne tablice smo na obeh fotografijah primerjali vrednosti RGB rumene barve,

katere vrednosti bi morale biti 231, 199 in 31 [52]. Vrednosti za rumeno barvo so na

digitalizirani analogni fotografiji približno 233, 223 in 92, vrednosti na digitalni fotografiji pa

približno 251, 217 in 61. V rdečem kanalu se originalnim vrednostim dobro približa

digitalizirana analogna fotografija, v modrem in zelenem kanalu pa je nekoliko bliže digitalna

fotografija. Na grafu (Graf 6.11) opazimo, da je rumena barva na digitalizirani analogni

fotografiji bolj bleda z malo zelenega pridiha, medtem ko je rumena na digitalni fotografiji

bolj čista (Graf 6.11).

37

Graf 6.11: Vrednosti RGB rumene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in

prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno).

Vrednosti RGB zelene barve bi morale biti 70, 148 in 73 [52]. Vrednosti za zeleno barvo na

digitalizirani analogni fotografiji so približno 82, 160 in 103. Vrednosti za digitalno

prednastavitev Kodak Gold 200 so približno 49, 154 in 100. Originalnim barvam se po

rdečem kanalu bolj približa digitalizirana analogna fotografija, po modrem in zelenem kanalu

pa digitalna prednastavitev. Oba zelena odtenka sta nečista. Odtenek digitalizirane

analogne barve vleče bolj na rumeno barvo, medtem ko odtenek digitalne prednastavitve

vleče bolj na modro barvo (Graf 6.12).

Graf 6.12: Vrednosti RGB zelene barve na digitalizirani analogni fotografiji (levo) in

prednastavitvi Kodak Gold 200 (desno).

38


V nadaljevanju smo poskušali digitalno fotografijo kar najbolje približati digitalizirani

analogni fotografiji (Slika 6.13). Prednastavitev VSCO Kodak Gold 200 je služila kot dobra

osnova za nadaljnje spreminjanje, zato večjih težav pri ustvarjanju enakega videza nismo

imeli. Spremenili smo vrednosti HSL za rumeno in zeleno barvo. Zrnatosti nismo

spreminjali. Povečali smo svetlost fotografije za 0,35, nekoliko znižali sence in povišali

svetle tone. Kasneje smo si v programu Adobe Photoshop pomagali s prilagajanjem zelene

in rumene barve z orodjem za selektivno spreminjanje barv (angl. Selective Color). Testna

skupina je v večini pravilno odgovorila na vprašanje, katera fotografija je digitalizirana

analogna in katera je njena digitalna emulacija VSCO. Sklicevali so se na bolj naravne

barve in drugače razporejeno zrnatost. Nekaterim sta bila v pomoč pri določanju tudi

mehkejša ostrina in manjši dinamični razpon. Fotografi, ki so se pri določanju zmotili, so

navajali, da prva fotografija deluje bolj digitalno zaradi strukture zrn, vendar v odgovor niso

bili prepričani.

Slika 6.13: Levo: digitalizirana analogna fotografija; desno: prednastavitev VSCO Kodak

Gold 200 približana digitalizirani analogni fotografiji.

39

7 PRIMERJALNA ANALIZA

Med primerjanjem smo se srečali s številnimi težavami. Že med fotografiranjem smo

ugotovili, da nastavitve za digitalni in analogni Canon niso na voljo v enakih korakih.

Analogni fotoaparat ima manjšo izbiro vrednosti zaslonskega števila in časa kot digitalni

fotoaparat. Zato smo morali dlje časa kombinirati, da smo lahko na obeh fotoaparatih dobili

enake nastavitve. Digitalizirani črno-beli negativi filma Ilford HP5 PLUS imajo vijoličasti

podton, ki ga nismo pričakovali. Ugotovili smo, da je najverjetnejši razlog za to prekratek

čas fiksiranja [36]. Pri izbiranju digitalne emulacije VSCO, ki bi izmed številnih različic najbolj

ustrezala digitalizirani analogni fotografiji, smo dvakrat izbrali osnovno prednastavitev. Pri

drugem primeru, ko smo fotografirali v notranjem prostoru, se je kot bližja emulacija izkazala

procesirana »push« Portra 160⁺¹ iz novejšega paketa (Tabela 7.1). Ugotovili smo, da je film

skozi vse tri primere deloval svetleje kot njegova digitalna predstavitev (Tabela 7.1). Prav

tako so bili nekateri posnetki na filmu tako prežgani, da jih ni bilo mogoče uporabiti v

raziskavi, čeprav smo uporabili enake nastavitve na obeh fotoaparatih. Lahko je prišlo do

problemov že med razvijanjem filma, lahko pa se vrednosti ISO razlikujejo od navedenih

tako na analognem filmu kot na digitalnem fotoaparatu [15]. Obstaja tudi možnost, da so

bile nastavitve optičnega bralnika nekoliko drugačne. Uporabniki prednastavitev VSCO

fotografije velikokrat podosvetlijo, saj pravijo, da je rezultat boljši. Pri primerjanju kontrasta

smo naleteli na težave pri opredeljevanju, katera fotografija je bolj kontrastna. S pomočjo

testne skupine in kontrastnega razmerja med najsvetlejšo in najtemnejšo točko smo

ugotovili, da je digitalizirana analogna fotografija v vseh treh primerih nekoliko bolj

kontrastna (Tabela 7.1).

Digitalizirana analogna fotografija se je z barvo beline v vseh treh primerih boljše približala

originalnim vrednostim kot njene digitalne emulacije (Tabela 7.1). Tako smo ugotovili, da je

barvna temperatura filma veliko bolj prilagodljiva in ni enaka dnevni barvni temperaturi

5500 K, ki jo nastavi program ACR. Ugotovili smo, da je zrnatost digitalizirane analogne

fotografije veliko bolj specifična od njene digitalne emulacije, ki je bila v vseh treh primerih

manj zrnata kot digitalizirana analogna fotografija. Tudi testna skupina je kot bolj zrnato za

vse tri primere izbrala digitalizirano analogno fotografijo (Tabela 7.1). Krivulje se na vseh

emulacijah spremenijo podobno – krivulja RGB minimalno osvetli temne dele in različno

osvetli ali potemni svetle dele. Krivulje za rdeči, zeleni in moder kanal so pri vseh štirih

prednastavitvah v rahli ali pravilni S-obliki. Pri črno-beli fotografiji se spremeni le krivulja za

kanal RGB (Tabela 7.1).

40

Ugotovili smo, da so prednastavitve VSCO v večini ustvarile dobre osnove, ki posnemajo

analogne filme. Kljub temu pa osnove niso bilo dovolj, da bi dobili enake rezultate. Treba je

bilo narediti še kar nekaj korekcij, predvsem v svetlosti, zrnatosti, barvni temperaturi in

spreminjanju vrednosti HSL barv, da smo digitalno fotografijo približali digitalizirani

analogni. Velikokrat smo tudi povečali kontrast in v programu Adobe Photoshop uporabili

orodje za selektivno spreminjanje barv (Selective Color), da smo barve natančneje

prilagodili. Ugotovili smo, da se z omenjenim spreminjanjem vrednosti lahko skoraj

popolnoma približamo digitalizirani analogni fotografiji. Digitalno fotografijo je velikokrat

izdal šum, ki se razlikuje od specifične zrnatosti analogne fotografije. Večina fotografov je

pri črno-beli fotografiji, narejeni s filmom Ilford HP5 PLUS, in njegovi digitalni prednastavitvi

Ilford HP5 ugotovila, katera je digitalizirana analogna fotografija. Tudi za film Kodak Gold

200 in njegovo emulacijo Kodak Gold 200, pri katerem so bile motiv pasje tačke, je večina

fotografov odgovorila pravilno. Pri fotografiji, ki je nastala s filmom Kodak Portra 160, in

njeni digitalni emulaciji Portra 160⁺¹ so bili rezultati izenačeni (Tabela 7.1). Prišli smo do

rezultata, da lahko s pomočjo emulacij VSCO in dodatnih popravkov fotografijo v programih

ACR in Adobe Photoshop zelo dobro približamo digitalizirani analogni fotografiji, in sicer

tako, da niti fotografi, ki imajo izkušnje z analogno in digitalno fotografijo, ne ugotovijo,

katera fotografija je posneta na film in katera je njena digitalna emulacija.

41

Tabela 7.1: Primerjanje vrednosti raziskave.

Film Ilford HP5 PLUS Kodak Portra

160

Kodak Gold 200

Najbližja digitalna

emulacija VSCO

Ilford HP5 Portra 160⁺¹ Kodak Gold 200

Osvetljenost Film je svetlejši Film je svetlejši Film je svetlejši

Kontrast Film je minimalno

bolj kontrasten

Film je bolj

kontrasten

Film je bolj

kontrasten

Belo barvno polje Film ima bolj

pravilno belino,

obe beli polji se

približata

originalni barvi

Film ima najbolj

pravilno belino

tudi po osvetlitvi

Film ima bolj

pravilno belino, po

osvetlitvi sta

približno

izenačeni

Zrnatost Film je bolj zrnat Film je bolj zrnat Film je bolj zrnat

Krivulje Krivulja RGB

minimalno osvetli

temne dele

Krivulja RGB

minimalno osvetli

temne in svetle

dele; krivulje R, G

in B so v obliki

črke S

Krivulja RGB

osvetli temne dele

in minimalno

potemni svetle

dele; krivulje R, G

in B so v pravilni

S-obliki

Film/digitalno Večina ljudi je

pravilno uganila

Rezultat je

izenačen

Večina ljudi je

pravilno uganila

42

8 SKLEP

Primerjanje digitaliziranih analognih in digitalnih fotografij je kompleksna tematika,

sestavljena iz številnih spremenljivk, na katere je težko vplivati. Z raziskavo smo ugotovili,

da se je podjetju VSCO s svojimi emulacijami v večini primerov uspelo precej uspešno

približati digitaliziranim analognim filmom.

Ugotovili smo, da je bil film pri enakih osvetlitvenih vrednostih svetlejši v primerjavi z

digitalno fotografijo. Do največje razlike je prihajalo pri črno-belem filmu Ilford HP5 PLUS,

na katerem so bili nekateri posnetki tako svetli, da so bili neuporabni. Ker nismo sami

nadzirali procesa razvijanja filma, nam točnega razloga, zakaj je prišlo do tega, ni uspelo

določiti. Digitalizirana analogna fotografija se je po belem barvnem polju bolj približala

pravilnim vrednostim testne tablice. Posledično smo ugotovili, da nastavitev dnevne

temperature 5500 K v programu ACR ni bila dovolj za primerjanje.

Zrnatost analognega filma je zelo specifična. Podjetju VSCO s prednastavitvami ni uspelo

poustvariti zrn, kot jih ima analogna fotografija, kar je potrdila tudi testna skupina. Vrednosti

različnih barv so se na obeh fotografijah le redko približale, zato jih je bilo treba kasneje pri

izenačevanju rezultatov spreminjati. Podjetju VSCO je v tem pogledu uspelo le delno

poustvariti analogni videz na digitalnih fotografijah.

Da bi fotografiji kar najbolje približali, je bilo nujno pri vseh primerih spremeniti dodatne

nastavitve, kot so kontrast, vrednosti HSL za različne barve in osvetljenost, ter dodati šum.

Ko smo fotografiji z omenjenimi nastavitvami približali, se je ločnica med digitalizirano

analogno in digitalno fotografijo dobro zabrisala, saj so imeli tudi fotografi z izkušnjami iz

analogne in digitalne fotografije težave pri prepoznavanju digitalizirane analogne fotografije.

Zanimivo bi bilo narediti raziskavo s še več različnimi filmi in ugotoviti, kateremu filmu se je

podjetju VSCO s svojimi emulacijami uspelo kar najbolje približati. Da bi spremenljivke lažje

nadzorovali, bi bilo v nadaljnjih raziskavah bolje uporabiti studijsko okolje in bolj natančno

nadzirati proces razvijanja filmov.

43

9 LITERATURA IN VIRI

[1] Adobe Systems Incorporated. Adobe Camera Raw Help: Make color and tonal

adjustments in Camera Raw. Dostopno na: https://helpx.adobe.com/creative-

suite/using/make-color-tonal-adjustments-camera.html [12. 06. 2016]

[2] Adobe Systems Incorporated. Creative Suite Help: Vignette, grain, and dehaze effects

in Camera Raw. Dostopno na: https://helpx.adobe.com/camera-raw/using/vignette-grain-

effects-camera-raw.html [08. 07. 2016]

[3] Adobe Systems Incorporated. Photoshop Help: Curves adjustment. Dostopno na:

https://helpx.adobe.com/photoshop/using/curves-adjustment.html [11. 06. 2016]

[4] Adobe Systems Incorporated. Photoshop Help: View histograms and pixel values.

Dostopno na: https://helpx.adobe.com/photoshop/using/viewing-histograms-pixel-

values.html [11. 06. 2016]

[5] Alexander, J. A. Perspectives on Place: Theory and Practice in Landscape

Photography. London: Bloomsbury Publishing Plc, 2015.

[6] B & H Foto & Electronics Corp. Ilford HP5 Plus Black and White Negative Film (35mm

Roll Film, 36 Exposures). Dostopno na: http://www.bhphotovideo.com/c/product/24744-

REG/Ilford_1574577_HP5_Plus_135_36_Black.html [16. 06. 2016]

[7] B & H Foto & Electronics Corp. Kodak GOLD 200 Color Negative Film (35mm Roll

Film, 24 Exposures). Dostopno na: http://www.bhphotovideo.com/c/product/27710-

USA/Kodak_GB_135_24_Gold_200.html [17. 06. 2016]

[8] B & H Foto & Electronics Corp. Kodak Professional Portra 160 Color Negative Film

(35mm Roll Film, 36 Exposures). Dostopno na:

http://www.bhphotovideo.com/c/product/760232-USA/Kodak_Portra_160_film.html [17.

06. 2016]

[9] Boyer, R. W. VSCO vs Real Kodak Portra. RB Design, 17. oktober 2012. Dostopno na:

http://photo.rwboyer.com/2012/10/17/vsco-v-portra/ [17. 06. 2016]

[10] Cameratown. Kodak Introduces Enhanced PORTRA Color Negative Films.

Cameratown, 2006. Dostopno na: http://www.cameratown.com/news/news.cfm?id=3035

[10. 05. 2016]

[11] Colleran, C. VSCO FILM- MY EDITING STYLE. Colin Colleran Photographer, 31.

marec 2016. Dostopno na: http://www.colincolleranphotographer.com/archives/491 [05.

06. 2016]

https://helpx.adobe.com/creative-suite/using/make-color-tonal-adjustments-camera.html

https://helpx.adobe.com/creative-suite/using/make-color-tonal-adjustments-camera.html

https://helpx.adobe.com/camera-raw/using/vignette-grain-effects-camera-raw.html

https://helpx.adobe.com/camera-raw/using/vignette-grain-effects-camera-raw.html

https://helpx.adobe.com/photoshop/using/curves-adjustment.html

https://helpx.adobe.com/photoshop/using/viewing-histograms-pixel-values.html

https://helpx.adobe.com/photoshop/using/viewing-histograms-pixel-values.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/24744-REG/Ilford_1574577_HP5_Plus_135_36_Black.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/24744-REG/Ilford_1574577_HP5_Plus_135_36_Black.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/27710-USA/Kodak_GB_135_24_Gold_200.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/27710-USA/Kodak_GB_135_24_Gold_200.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/760232-USA/Kodak_Portra_160_film.html

http://photo.rwboyer.com/2012/10/17/vsco-v-portra/

http://www.cameratown.com/news/news.cfm?id=3035

http://www.colincolleranphotographer.com/archives/491

44

[12] Dean, J. VSCO FILM FOR LIGHTROOM | FOR WEDDING PHOTOGRAPHERS.

Jamieson Dean Photography, 30. januar 2013. Dostopno na:

http://jamiesondean.com/vsco-film-for-lightroom-for-toronto-wedding-photographers [12.

05. 2016]

[13] Dexter, C. Curves Adjustment in Photoshop Pt. 2 Ezbackgounds. Dostopno na:

http://ezbackgrounds.com/blog/how-to-curve-adjustments-photoshop.php [22. 05. 2016]

[14] Dijkstra, R. VSCO Film review. LightingRumours, 9. oktober 2014. Dostopno na:

http://www.lightingrumours.com/vsco-film-review-6397 [15. 06. 2016]

[15] DxO Labs. Canon EOS 5D Mark III : Measurements. Dostopno na:

http://www.dxomark.com/Cameras/Canon/EOS-5D-Mark-III [10. 07.2016]

[16] Fisher, M. ILFORD Chronology. Photomemorabilia, 4. maj 2016. Dostopno na:

http://www.photomemorabilia.co.uk/Ilford/Chronology.html [12. 06. 2016]

[17] Ford, C. ILFORD HP5 PLUS 400. CHRIS FORD PHOTOGRAPHY, 7. november

2014. Dostopno na: http://www.chrisford.com/blog/ilford-hp5-plus-400 [13. 06. 2016]

[18] Fraser, B., Schewe, J. Real World Camera Raw with Adobe Photoshop CS4.

Berkeley, CA: Peachpit Press, 2009.

[19] HARMAN technology Ltd. Ilford Photo. Ilford Technical Information HP5 Plus, april

2010. Dostopno na: http://www.ilfordphoto.com/Webfiles/20106281054152313.pdf [14. 06.

2016]

[20] Hirsch, R. Exploring Color Photography: From Film to Pixels, 6th Edition. Focal Press:

Taylor & Francis Group, 2015.

[21] Hunter, H. ELISE – REAL FILM VS. VSCO FILM. Cleveland Wedding Photographer -

Hunter Photographic. Dostopno na: http://www.hunterphotographic.com/vsco-film-vs-real-

film/ [24. 05. 2016]

[22] Janzrm. VSCO FILM – USER REPORT. Aperture Priority: 1. februar 2014. Dostopno

na: http://aperturepriority.co.nz/2014/02/01/vsco-film-user-report/ [21. 05. 2016]

[23] Jarvis, C. 4 GREAT WAYS TO GET THE LOOK OF FILM IN YOUR DIGITAL

DARKROOM. Chasejarvis, 2013. Dostopno na: http://www.chasejarvis.com/four-great-

ways-to-get-the-look-of-film-in-the-digital-darkroom/ [10. 06. 2016]

[24] Jelley, Ed. Comparing a VSCO Film Emulation to the Actual Film. PetaPixel, 1.

september 2016. Dostopno na: http://petapixel.com/2015/09/01/comparing-a-vsco-film-

emulation-to-the-actual-film/ [05. 07. 2016]

[25] Kelby, S., Kloskowski, M. The Photoshop Elements 13 Book for Digital Photographers

(Voices that Matter). San Francisco: New Riders, 2015.

[26] King, E. VSCO questions. Izpraševalec: M. Puhek, 18. februar 2016.

http://jamiesondean.com/vsco-film-for-lightroom-for-toronto-wedding-photographers

http://ezbackgrounds.com/blog/how-to-curve-adjustments-photoshop.php

http://www.lightingrumours.com/vsco-film-review-6397

http://www.dxomark.com/Cameras/Canon/EOS-5D-Mark-III

http://www.photomemorabilia.co.uk/Ilford/Chronology.html

http://www.chrisford.com/blog/ilford-hp5-plus-400

http://www.ilfordphoto.com/Webfiles/20106281054152313.pdf

http://www.hunterphotographic.com/vsco-film-vs-real-film/

http://www.hunterphotographic.com/vsco-film-vs-real-film/

http://aperturepriority.co.nz/2014/02/01/vsco-film-user-report/

http://www.chasejarvis.com/four-great-ways-to-get-the-look-of-film-in-the-digital-darkroom/

http://www.chasejarvis.com/four-great-ways-to-get-the-look-of-film-in-the-digital-darkroom/

http://petapixel.com/2015/09/01/comparing-a-vsco-film-emulation-to-the-actual-film/

http://petapixel.com/2015/09/01/comparing-a-vsco-film-emulation-to-the-actual-film/

45

[27] Kodak Alaris. Kodak Proffesional - Color Negative Films, 2013. Dostopno na:

http://imaging.kodakalaris.com/sites/prod/files/files/products/brochure-porta160film.pdf

[25. 06. 2016]

[28] McKenzie, J., Overturf, J. Artificial Lighting for Photography. New York: Cengage

Learning, 2009.

[29] McKenzie, J. Basic Black and White Photography. Canada: Delmar Learning, 2004.

[30] Meadows, D. Professional Retouching Tutorial: Using Curves in Photoshop (Part 3).

psdfan, 15. okrober 2012. Dostopno na: http://psd.fanextra.com/tutorials/professional-

retouching-tutorial-using-curves-in-photoshop-part-3/ [25. 05. 2016]

[31] Nathan, J. VSCO Film – Guides & Tutorials. Nate Photographic, 2016. Dostopno na:

http://natephotographic.com/vsco-film-01/ [24. 05. 2016]

[32] Norton, B. The Art of Outdoor Photography. Minnesota, U.S.A.: Voyageur Press,

2001.

[33] Paynter, H. Digital Noise versus Film Grain- A Short Primer for Newbies. The Way

Eye Sees It, 18. januar 2013. Dostopno na:

https://thewayeyeseesit.com/2013/01/18/digital-noise-versus-film-grain-a-short-primer-for-

newbies/ [23. 04. 2016]

[34] proPRESS Ilford's HP5 Plus: competiting for Fleet Street confidence. PHOTOpro,

zima 1989-90., str. 22.

[35] Schewe, J. The Digital Negative: Raw Image Processing in Lightroom, Camera Raw,

and Photoshop Second Edition. United States of America: Peachpit Press, 2016.

[36] Schneider, B. Potential Film Developing Problems. Ohio.edu. Dostopno na:

http://www.ohio.edu/people/schneidw/vico222/problems.html [12. 06. 2016]

[37] Schoppmann, D. Kodak Farbwelt / Gold 200. DavidSchoppmann. Dostopno na:

http://davidschoppmann.de/index.php/about/ [22. 05. 2016]

[38] Sipes, T. Urban Exploration Photography: A Guide to Creating and Editing Images of

Abandoned Places. United States of America: Peachpit Press, 2015.

[39] Sutton, Z. Waging War with VSCO - Why I Hate Simple Preset Systems. Fstoppers,

9. januar 2015. Dostopno na: https://fstoppers.com/originals/waging-war-vsco-why-i-hate-

simple-preset-systems-53852 [04. 05. 2016]

[40] Tijerina, L. VSCO FILM 05 REVIEW. LEVI TIJERINA PHOTOGRAPHY. Dostopno na:

http://www.levitijerina.com/personal-musings/reviews/vsco-film-05-archetype-film-review

[04. 05. 2016]

http://imaging.kodakalaris.com/sites/prod/files/files/products/brochure-porta160film.pdf

http://psd.fanextra.com/tutorials/professional-retouching-tutorial-using-curves-in-photoshop-part-3/

http://psd.fanextra.com/tutorials/professional-retouching-tutorial-using-curves-in-photoshop-part-3/

http://natephotographic.com/vsco-film-01/

https://thewayeyeseesit.com/2013/01/18/digital-noise-versus-film-grain-a-short-primer-for-newbies/

https://thewayeyeseesit.com/2013/01/18/digital-noise-versus-film-grain-a-short-primer-for-newbies/

http://www.ohio.edu/people/schneidw/vico222/problems.html

https://fstoppers.com/originals/waging-war-vsco-why-i-hate-simple-preset-systems-53852

https://fstoppers.com/originals/waging-war-vsco-why-i-hate-simple-preset-systems-53852

http://www.levitijerina.com/personal-musings/reviews/vsco-film-05-archetype-film-review

46

[41] Verou, L. Contrast ratio. GitHub, 7. oktober 2012. Dostopno na:

http://leaverou.github.io/contrast-ratio/ [12. 06. 2016]

[42] VSCO. EDITING + WORKFLOW: Can I adjust the grain? Dostopno na:

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325110-EDITING-WORKFLOW-Can-I-adjust-

the-grain- [07. 05. 2016]

[43] VSCO. EDITING + WORKFLOW: Why are my photos getting so bright/dark with

VSCO Film? Dostopno na: https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325120-EDITING-

WORKFLOW-Why-are-my-photos-getting-so-bright-dark-with-VSCO-Film- [12. 05. 2016]

[44] VSCO. OVERVIEW: VSCO Film. Dostopno na: https://support.vsco.co/hc/en-

us/articles/200325400-OVERVIEW-VSCO-Film- [12. 05. 2016]

[45] VSCO. VSCO Film 01. Dostopno na: http://vsco.co/store/film/01 [25. 06. 2016]

[46] VSCO. VSCO Film 05. Dostopno na: http://vsco.co/store/film/05 [22. 06. 2016]

[47] VSCO. VSCO Film 06.Dostopno na: http://vsco.co/store/film/06 [23. 06. 2016]

[48] VSCO. VSCO Film 04: I'm seeing some unnatural looking lines and artifacts on my

photo with a VSCO Film 04 preset applied, what's wrong? Dostopno na:

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200324310-VSCO-Film-04-I-m-seeing-some-

unnatural-looking-lines-and-artifacts-on-my-photo-with-a-VSCO-Film-04-preset-applied-

what-s-wrong- [16. 06. 2016]

[49] VSCO. VSCO Film 06: What is pull processing? Dostopno na:

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203300324-VSCO-Film-06-What-is-pull-

processing- [25. 05. 2016]

[50] VSCO. VSCO Film 06: What is push processing? Dostopno na:

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203466140-VSCO-Film-06-What-is-push-

processing- [25. 05. 2016]

[51] VSCO. VSCO Film Manual. Dostopno na:

http://vsco.s3.amazonaws.com/manuals/VSCOFilmManual.pdf [17. 06. 2016]

[52] X-Rite Incorporated. X-Rite Photo. ColorData: 2009. Dostopno na:

http://xritephoto.com/documents/literature/en/ColorData-1p_EN.pdf [11. 06. 2016]

http://leaverou.github.io/contrast-ratio/

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325110-EDITING-WORKFLOW-Can-I-adjust-the-grain-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325110-EDITING-WORKFLOW-Can-I-adjust-the-grain-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325120-EDITING-WORKFLOW-Why-are-my-photos-getting-so-bright-dark-with-VSCO-Film-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325120-EDITING-WORKFLOW-Why-are-my-photos-getting-so-bright-dark-with-VSCO-Film-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325400-OVERVIEW-VSCO-Film-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200325400-OVERVIEW-VSCO-Film-

http://vsco.co/store/film/01



https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/200324310-VSCO-Film-04-I-m-seeing-some-unnatural-looking-lines-and-artifacts-on-my-photo-with-a-VSCO-Film-04-preset-applied-what-s-wrong-



https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203300324-VSCO-Film-06-What-is-pull-processing-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203300324-VSCO-Film-06-What-is-pull-processing-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203466140-VSCO-Film-06-What-is-push-processing-

https://support.vsco.co/hc/en-us/articles/203466140-VSCO-Film-06-What-is-push-processing-

http://vsco.s3.amazonaws.com/manuals/VSCOFilmManual.pdf

http://xritephoto.com/documents/literature/en/ColorData-1p_EN.pdf

47

10 PRILOGE

Priloga A: Testna tablica na digitaliziranem analognem filmu Ilford HP5+ (levo) in digitalni

emulaciji VSCO Ilford HP5 (desno).

48

Priloga B: Testna tablica na digitaliziranem analognem filmu Kodak Portra 160 (prva),

digitalni emulaciji VSCO Kodak Portra 160 (druga) in digitalni emulaciji VSCO Portra 160⁺¹

(tretja).

49

Priloga C: Testna tablica na digitaliziranem analognem filmu Kodak Gold 200 (prva) in

digitalni emulaciji VSCO Kodak Gold 200 (druga).

PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z … · Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana...

Documents

Transcript of PRIMERJAVA DIGITALNIH EMULACIJ VSCO Z … · Slika 6.5: Iz leve proti desni: digitalizirana...