Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za drubene vede

Novinarstvo in skrb za mladoletnike: primer prispevka

Stevardesa Edita kot porno zvezda

iz Slovenskih novic (19. marec 2009)

Seminarska naloga pri predmetu medijska etika

tudent: Peter Jenko, 21060238,

3. letnik, komunikologija medijske in komunikacijske tudije.Mentorica: dr. Melita Poler Kovai.Ljubljana, maj 2009

V svoji seminarski nalogi bom po Dayevem modelu moralnega presojanja predstavil analizo prispevka E. B. Stevardesa Edita kot porno zvezda, objavljenega 19. marca 2009 v Slovenskih novicah v rubriki Pekel, novice, nebesa.1. OPREDELITEV SITUACIJE

a) Dejstva dogodka

ehinja Edita Schindlerova poleg svoje slube stevardese pri Ryanariu dela e kot porno igralka pri Bigus Dickus Productions.b) Dejstva objave

Prispevek je bil objavljen v Slovenskih novicah 19. marca 2009. Poleg besedila objavljenega prispevka z naslovom Stevardesa Edita kot porno zvezda so bile objavljene tudi fotografije; teh je pet. Tri fotografije so posnetki Edite iz porno filma, ena prikazuje Edito kot stevardeso in e zadnja, ki pa prikazuje poziranje za letni koledar letalskega prevozvnika Ryanaira. Prve tri fotografije, ki so pravzaprav izrezki iz kadrov filma s pornografsko vsebino, so izrezane tako, da se na njih ne vidi nobenih spolovil. Na eni fotografiji se vidi, da gre za spolni odnos e z dvema mokima. c) Vrednote

Tehtal bom naslednjima vrednotama, in sicer med dostojnostjo in skrbjo za mladoletnike ter svobodo izraanja in pravico do obveenosti.) Etini problem

Ali javni interes opraviuje objavo prispevka s fotografijami? Ali je pravica javnosti do obveenosti veja od pravice mladoletnih gledalcev pred za njih neprimernimi vsebinami?

2. ANALIZA

a) Tehtanje vrednot

I. Pravica do obveenostir pravice do obveenosti je v tem, da ima javnost pravico vedeti, kaj se dogaja po svetu. Ta pravica omogoa, da so ljudje obveeni in da lahko dostopajo do informacij javnega znaaja, kar jim oboje omogoa izoblikovanje sodbe, torej mnenja o zadevah, ki se dogajaja po svetu. Po slovenski ustavi je torej zagotovljena pravica do komuniciranja in posledino ojega koncepta pravice biti informiran in informirati. Svoboda izraanja je bistvena za delovanje demokratine drube in osnova za njen napredek. Slovenska ustava tako v svojem 39. lenu doloa: Zagotovljena je svoboda izraanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveanja in izraanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in iri vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacije javnega znaaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloa zakon. (Ustava Republike Slovenije, 39. l.)

Pravica do svobode izraanja se lahko omeji le v primeru, da ta pravica posega v pravico drugega. Taka pravna hipoteza z ustrezno dispozicijo oz. sankcijo je predvidena v 187. lenu Kazenskega zakonika RS. Po tem lenu je namre v Sloveniji je prikazovanje, prodaja, javno razstavljanje pornografskega gradiva kaznivo in se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Prav tako je z istimi sankcijami sankcionirano, e nekdo drugae omogoi dostop do spisov, slik, avdiovizualnih pornografksih vsebin. (Kazenski zakonik, 187. l.)II. Pravica do do zaite otrok in mladoletnikovPravica do zaite otrok in mladoletnikov je snov 84. lena Zakona o medijih. len v svojem osmem odstavku pravi: Pornografske vsebine v tiskanih publikacijah ter na oglasnih povrinah so lahko ponujene le tako, da jih otroci in mladoletniki ne morejo videti in kupiti. Dostop do pornografskih vsebin v elektronskih publikacijah mora biti s tehninimi sredstvi oziroma z zaito omejen tako, da otroci in mladoletniki do njih ne morejo dostopati. Zakon pravi, da gre za vse tiste ostale oblike oblike komunikacij, poleg pornografije, ki bi kodile duevnamu, moralnemu in telesnemu razvoju otrok. (Zakon o medijih, 84. l.)

Pri tej vrednoti je tudi pomembna sama opredelitev pojmov pornografija in erotika. Pornografija pomeni prikazovanje, obravnavanje spolnosti samo zaradi erotinega draenja, uganjanja. Pri pornografiji je pomembna vizualizacija seksa, kakor tabuji sami. Z njimi se ne ukvarja preve, saj bi potem pornografija izgubila na svoji neposrednosti. Domiljija znotraj tabujev in skunjav tu ni pomembna. (Porn Studies 2004, 275) Potem je tu e pojem erotika, ki pa temelji na ljubezni iz razlik med spoloma; pri njej gre pa za opisovanje, prikazovanje ljubezni.

Torej, v obravani tudiji primera je poleg fotografij je e besedilo prispevka, ki navaja, da dekle na fotografiji vzburjaja golo poziranje za moke ter da je imela e mnogo spolnih partnerjev, s katerimi je imela spolne odnose. Samo fotografijo pomanjkljivo obleene Edite, bi lahko samo na podlagi besedila poleg fotografije oznaili za pornografsko gradivo. Vendar za nekoga drugega, ki bi dal ve poudarka sami fotografiji, bi lahko bilo to zgolj erotino gradivo. Iz tega elim tudi izpeljati, da je sama lonica med pornografijo in erotiko tanka rta, ki jo vselej subjektivno postavi posameznik sam na podlagi lastnih percepcij in vrednostnega in moralnega sistema. Pri nalogi izhajam iz domneve, da prispevek uporablja vizualni in besedilni material pornografske narave.

b) Zunanji dejavnikiPrispevek je bil objavljen glasilu, ki izhaja vsakodnevno po vsej Sloveniji in je dostopem vsem starostnim kategorijam, tudi mladoletnim in otrokom. Tudi v rubriki, pod katero je objavljen prispevek nima nobene posebne oznabe, da vsebina ni primerna za mladoletne.

c) Dolnosti do soudeleencevKer ima javnost pravico biti informirana, smo ji dolni posredovati informacije o stvareh, ki se dogajajo po svetu. A dejstvo je, da niso vse informacije primerne za vsa obinstva. Otroke in mladoletnike smo dolni zaititi pred dejavniki, ki bi kodovali njihovem duevnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju.

Soudeleenci so lahko tudi nai novinarski kolegi avtorja prispevka E. B., tisti, ki so zaposleni v isti medijski hii, v kateri je zaposlen, kakor tudi ostali, ire gledano imam tu v mislih novinarski ceh. Dolnosti imam tudi do soudeleencev kot je njegov delodajalec in do urednike politike te medijske hie, v kateri dela. In nenazadnje imama dolnost tudi do sebe in svojega poslanstva, ki ga opravlja kot novinar. Dolnosti so vsekakor tudi do Edita Schindlerove, Ryanaira in Bigus Dickus Productions.

) Etine teorijeI. DEONTOLOKI PRISTOP

Menim, da je bil novinarjev motiv pri tej tudiji primera uvrevati moki mit o spolnih praksah stevardes. Z uporabo fotografije, ki prikazuje spolni odnos Edite Schindlerove z dvema mokima je novinar hotel okirati javnost, torej je imel senzacionalistien motiv. Kaj bi bil tisti javni interes, zaradi keterega bi bil ta prispevek objavljen, ni znano. Deontoloki pristop izhaja iz univerzalizacije maksime, kar pomeni, da e enkrat medij objavi tako fotografijo v prispevku, ki govoru o porno zvezdnici, bo take fotografije zaradi upotevanja doslednosti uporavljal vedno znova v prihodnje. Take maksime, ki bi velevala uporabo takega fotografskega gradiva v dnevnem asopisu dostopnemu vsem, ne moremo sprejeti kot univerzalno maksimo novinarjevega sporoanja. e bi to dopustili, bi to pomenilo, in nenazadnje tudi pomeni, nespotovanje pravic mladoletnih bralcev. Iz vsega tega sledi, da deontoloki pristop nasprotuje objavi prispevka s spornim fotografskim gradivom.

II. UTILITARISTINI PRISTOP

Utilitaristini pristop se osredotoa na poslednice objave tega novinarskega prispevka. Pri utilitaristinem pristopu so zelo pomembne posledice objave doloenega novinarskega dela. V obravnavanem primeru bi bilo dobro za veje tevilo ljudi, ne samo polnoletne moke bralce, e bi bil prispevek objavljen z drugim fotografskim gradivom, saj tako ne bi kodoval duevnemu razvoju mladoletnih. Tako bi morala po utilitaristinem pristopu prevladati pravica mladoletnih gledalcev, saj bi objava, e gre verjeti zakonu, zelo verjetno imela negativne posledice na duhovni razvoj otrok in njihovo moralo. Problem bi zlasti nastal zaradi izkrivljene reprezentacije enske ko spolnega objekta. Z neobjavo spornih fotografij, ki prikazujejo spolni akt med tremi, bi bila koda manja ali celo nikakrna. A e sama monost kodovanja otrokom je pomembneji dejavnik, saj je noviarska vrednost spornega prispevka precej majhna. Tako lahko zakljuim, da utilitaristini pristop ne podpira objavo prispevka s sporno fotografijo. III. TEORIJA ZLATE SREDINE

V obravnavanem prispevku novinar E. B. ni iskal zlate sredine, ampak je uporabil precej skrajni pristop. Menim, da novinar ni teil k dobremu najmlajih bralcev, ampak le k dobremu polnoletnih, po vsej verjetnosti, mokega bralstva. Edino dobro in kar ima element zlate sredine je, da se v fotografijah v prispevku ne vidi spolovil, eprav se pri eni fotografiji jasno vidi, da gre za spolni odnos. Iz tega izhajam, da bi bila prava zlata sredina, ko fotografije ne bi bile vzete iz enega izmed pornografskih filmov, v katerem nastopa Edita Schindlerova. Bralci niso z objavo sporne fotografije izvedeli ni dodatnega. Prispevek bi torej lahko bil v skladu s teorijo o zlati sredini, vendar je z objavo fotografije, ki prikzuje spolni akt, novinar pretiraval in izigraval norme, ki itijo otroke in mladoletnike pred za njih neprimernimi vsebinami, tako da objava ni v skladu s teorijo zlate sredine.

IV. TANICA NEVEDNOSTI

Bistvo pri tanici nevednosti je, da se vedno postavimo v bran najibkeje strani v dani situaciji. Po mojem mnenju so najibkeja stran mladoletni in otroci. Le-te iti 84. len Zakona o medijih s pravico, da so zaiteni pred pornografskimi vsebinami. Ryaniru in Bigus Disckus Productions sta s pojavo v prispevku poela publiciteto. Hkrati dobro in slabo sta poeli obe podjetji; podjetje Ryanair je izpadel kot delodajalec, ki tako slabo plauje stevardese, da morajo te po dodaten zasluek v pornografsko industrijo, a hkrati tudi dobro, e da so njihove stevardese edne; Bigus Dickus Productions je izpadlo prav tako kot produkcijska hia, ki ima edne igralke, hkrati pa zanievalno do njenega dela pri Ryanairu. ibka stran v doloeni meri se mi zdi tudi igralka. Njena sluba pri Ryanairu je predstavljena stereotipno, e da je pravzaprav popolnoma obiajno, da je stevardesa tudi porno zvezdnica. Dekle je v prispevku degradirano na spolni objekt. Prikazana je kot objekt za spolno zadovoljevanje mokega ter v konotaciji pornografije, e kot prostitutke (Linz & Malamuth, 1993: 2). Da zakljuim; pri Rawlsovi teoriji tanice nevednosti je treba zaititi najibkejo stran, ki so po mojem mnenju mladoletni bralci. Ta teorija prav tako ne podpira objave, vsaj z objavljenimi fotografijami iz pornografskega filma.3. ODLOITEV

Izmed obravnavanih teorij nobena ne podpira objave prispevka zaradi fotografksega gradiva pobranega oziroma izrezanega iz pornografskih filmov, v katerih nastopa Edita Schindlerova.

VIRI IN LITERATURA:

Kazenski zakonik (KZ-UPB-1). Ur. l. RS 95/2004. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/content?id=51064&part=&highlight=kazenski+zakonik (12. maj 2009).

Linz, Daniel in Malamuth, Neil. 1993. Pornography. Communication Concepts 5. Newbury: Sage Publications.

Slovenske novice. 2009. Stevardesa Edita kot porno zvezda (19. marec 2009).

Ustava Republike Slovenije (URS). Dostopno prek: http://www.dz-rs.si/?id=150 (12. maj 2009).

Williams, Linda. 2004. Skin Flicks on the racial border: Pornography, Exploitation, and Interracial Lust. V Porn Studies, ur. Linda Williams, London: Duke University Press.

Zakon o medijih (ZMed-UPB1). Ur. l. RS 110/2006. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4666 (12. maj 2009).

PRILOGA:

prispevek Stevardesa Edita kot porno zvezda, objavljen 19. marca 2009 v Slovenskih novicah