Predstavljamo: Praznovanje 120. obletnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva, PZS ima dodatna podpredsednika, Mini Markovič Bloudkova nagrada ter Nejcu Marčiču in Luku Stražarju Bloudkova plaketa za 2012, Helios barve za obnovo markacij na Slovenski planinski poti, Razpis Raziskovalne skupine PZS za najboljše diplomske/magistrske naloge, Sodelovanje PZS s HPS in ZTS, Nevladna skupina za okoljsko in društveno zakonodajo

Ljubljana,20. marec 2013,letnik 39, številka 2

Prilogi: Zakonodaja in uradne objave Skupščinska priloga

Planinski dosežki v gorah in dolini 3Časovni trak Slovensko planinstvo 5Nova razstava 120 let SPD/PZS 5Predsednik PZS Bojan Rotovnik za IME TEDNA na Valu 202 in gost v oddajah 6Planinska zveza Slovenija ima dodatna podpredsednika 6Zaključeni posveti za društvene delavce za področje blagajniškega in računovodskega poslovanja 7Nove članske izkaznice za A in A+ člane PZS 7Mini Markovič Bloudkova nagrada ter Nejcu Marčiču in Luku Stražarju Bloudkova plaketa za 2012 8Helios barve za obnovo markacij na Slovenski planinski poti - Sodelovanje Heliosa, OKS in PZS 8Javni razpis Raziskovalne skupine PZS za najboljše diplomske/magistrske naloge za leto 2013 9Sodelovanje PZS in HPS – dobri temelji že kažejo sadove 10Planinska zveza in Zveza tabornikov Slovenije vzpostavili sodelovanje 11Še močnejša Nevladna skupina za okoljsko in društveno zakonodajo 11Ali se članice CAA poznamo med seboj? – Planinska zveza Nemčije 12Društvo Jasa podarilo PZS za planinske koče in PD 439 knjig Zemlja ima srce 13

DELO KOMISIJ PZS 14NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 44KORISTNE INFORMACIJE 51ZANIMIVOSTI 54VABIMO 55

ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE prilogaSKUPŠČINSKA PRILOGA priloga

VSEB

INA

Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9 (p. p. 214), 1001 Ljubljana, urednica Zdenka Mihelič, zdenka.mihelic@pzs.si, oblikovanje in prelom Media Center, Marko Gorjup s.p., tisk Fotolito Dolenc d.o.o., naklada 700 izvodov, marec 2013.Spletna stran www.pzs.si, Facebook: http://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenijeTwitter: @planinskazveza

Prispevke za objavo v Obvestilih PZS pošljite na naslov obvestila@pzs.si.

Naslovnica: Predsednik PZS Bojan Rotovnik o planinskih dosežkih v gorah in dolini na slavnostni akademiji ob 120-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, foto Žiga Živulovič  Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za šport.

Strokovna služba PZS (faks: 01 43 45 691, info@pzs.si)Uradne ure Strokovne službe PZS (tudi Planinske založbe): ponedeljek in četrtek: od 9.–15. ure, sreda: od 9.–17. ure, petek: od 9.–13. ure.Odmor za malico: 10.30–11.00.

Generalni sekretar: 01 43 45 682generalni.sekretar@pzs.si

Tajništvo: 01 43 45 680mija.stegu@pzs.si

Planinska založba: 01 43 45 684planinska.zalozba@pzs.si

Koledar PZS: 01 43 45 684koledar@pzs.si

Računovodstvo: 01 43 45 687ursa.mali@pzs.si

Planinski vestnik: 01 43 45 690pv@pzs.si

Blagajna: 01 43 45 688katarina.macek@pzs.si

Računovodja: 01 43 45 692vera.smid@pzs.si

MK, VK: 01 43 45 689veronika.susman@pzs.si

KA, KOTG, OUP, KTK: 01 43 45 686matjaz.serkezi@pzs.si

KŠP, KGŠ: 041 643 945tomo.cesen@pzs.si

KPP, GK, KVGN: 01 43 45 683klemen.petek@pzs.si

Trženje: 041 560 117natalija.marovt@pzs.si

Odbor za članstvo, Odbor za pravne zadeve: 01 43 45 680, damjan.omerzu@pzs.si

Spletna stran PZS, E-novice PZS:spletne.strani@pzs.si, enovice@pzs.si

Predstavnica PZS za odnose z javnostmi: 041 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 3

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

Planinski dosežki v gorah in doliniPlaninska zveza Sloveni-je slavnostno obeležila 120-letni jubilej

Zdenka Mihelič

Planinska organizacija s planinci, planinski-mi društvi in krovno organizacijo Planin-

sko zvezo Slovenije na čelu je 27. februarja 2013 praznovala 120 let organiziranega planinstva na Slovenskem, ko je bilo 27. februarja 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo.

Planinska zveza Slovenije je na ustanov-nem mestu Slovenskega planinskega društva, to je pri vhodu v NAMO na stiku Tomšičeve in Slovenske ceste, 27. februarja 2013 skupaj s predstavnico Name svečano odkrila spo-minsko ploščo in s tem pričela slavnostno praznovanje 120-letnice, ki se bo nadaljevalo z različnimi kulturnimi, družabnimi ali špor-tnimi prireditvami po Sloveniji skozi celo leto 2013 do decembra, ko bomo jubilejno leto sklenili s prireditvijo v Slovenskem planin-skem muzeju v Mojstrani.

Svečani dan je Planinska zveza zaključi-la s slavnostno akademijo ob 120. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki je potekala v Linhartovi dvorani Cankarje-vega doma v Ljubljani. Umetniška prireditev, poimenovana OBJEM GORA, o ustvarjali in izrazni moči planinstva ter intimni samosti z goro je predstavila ustvarjalno in izrazno moči planinstva – poezijo, prozo, ples, glasbo, sliko, fotografijo in film. Prireditev je bila za-hvala društvom in posameznikom za zvestobo planinstvu in goram.

Baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik ob odkritju spominske plošče, foto Manca Čujež

Spominsko ploščo sta odkrila predsednik PZS Bojan Rotovnik in vodja marketinga Name Maruša Komac, foto Manca Čujež

Slavnostni govornik, predsednik Planin-ske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, je vsem zbranim planincem, alpinistom, športnim plezalcem, turnim kolesarjem, markacistom PZS idr., predstavnikom planinskih društev, vabljenim gostom, predstavnikom sorodnih organizacij idr. v govoru spregovoril in zao-krožil sedem govornikov na prireditvi pred njim, ki so v krajših videoposnetkih na osebni način podali svoje doživljanje gora – sprego-vorili so o nostalgiji (univerzitetni profesor v pogorju in dolgoletni odbornik PZS dr. Milan Naprudnik), o ljubezni (profesorica in vrhunska alpinistka Marija Štremfelj), o lepoti (vrhunski alpinist in fotograf Marko Prezelj), o predanosti (predsednik mladega planinskega društva, PD Polet Šentrupert, Bojan Brezovar), o prostovoljstvu (vodnik PZS in inštruktor planinske vzgoje Ivan Cigale), o vztrajnosti (vrhunska športna plezalka Mina Markovič) in o izrazni moči profesorica, naravovarstvenica in ustvarjalka dokumentarnih oddaj Marjeta Keršič Sve-tel. S svojo pripovedjo o življenju z gorami so vsem zbranim planincem in ljubiteljem gora predstavili, zakaj je planinstvo za vse nas lahko način življenja. To vodilo si je Planinska zveza Slovenije vzela za svojega in ga tako tudi živi, saj planinstvo ni športna muha enodnevnica, je delovanje, razmišljanje in spoznavanje sebe in prijateljev, gora, va-rovanja narave in gorskega okolja, zavedanja pomembnosti preventive in skrbi zase in za sočloveka, je veselje nad drobnimi stvarmi,

ki nas bogatijo ob vztrajnosti s kančkom poguma in trme, da se povzpnemo na goro in polni sveže energije stopamo nato skozi vsakodnevne obveznosti. To je življenje, ki ga živi že skoraj 3 % slovenskega prebivalstva, to je 57.520 članov planinske organizacije. Gore so bile vedno vir navdiha tako za posame-znika kakor tudi za planinsko organizacijo. Planinska dejavnost se je bogatila in krepila iz ljubezni do domovine, iz želje po dostopnih gora in varnejših poteh, iz spoštovanja narave, občudovanja gorskega sveta, v skrbi za sočlo-veka, iz skrbi za mlade in želje po skupnem udejstvovanju, kjer v družbi gora in veselih, prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Planinstvo pa se tudi razvija, nadgrajuje in izpopolnjuje z novimi izzivi ter spoznava, da ob vztrajnosti in pravih ciljih ni nemogočih poti. Da, planinstvo je način življenja. Ce-lovitost planinskega usposabljanja, ki vklju-čuje gibanje s hojo, plezanjem, smučanjem in kolesarjenjem, varnost ter doživljanje in varovanja gora, je ena temeljnih razpoznavnih značilnosti slovenske planinske organizacije. »Znanje je vsekakor pomembno. Toda še veli-ko pomembnejša je njegova koristna uporaba za na primer preprečevanje nesreč. Vložek v preventivo se nam večkratno obrestuje! Usposa-bljanje je tudi veliko več kot le osvajanje znanja in veščin za doseganje (ozkih) gorniških ciljev. V planinski organizaciji imata pojma vzgoja in izobraževanje svojstven pomen: če pomeni izobraženost obvladovanje določenega znanja ali spretnosti, pomeni vzgojenost zavedanje

4

Častni gost akademije je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ob predsedniku PZS Bojanu Rotovniku, akademije pa sta se udeležila tudi bivši predsednik RS dr. Danilo Türk in

bivši predsednik PZS Franci Ekar (levo), foto Manca Čujež

pomena in upoštevanje naučene vsebine in dosledno uporabo v praksi. Zato pregovor pravi, da ni težko biti dober alpinist, težko pa je postati star alpinist,« je v svojem nagovoru dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je v uvodu slikovito orisal začetke slovenskega planinstva in umestitev le-tega tudi v sloven-skem, alpskem in evropskem prostoru.

Predsednik Rotovnik je vsem podaril tudi misli in cilje planinske organizacije v priho-dnje: »Vsak vzpon na goro terja nekaj planinske trme in veliko vztrajnosti, podkrepljene z zna-njem in izkušnjami. V planinski organizaciji bomo na podlagi dosedanjih stodvajsetletnih izkušenj, pridobljenega znanja ter z vztrajnostjo v prihodnje iskali in tudi razreševali pomembne izzive, med katere uvrščamo: v obdobju splo-šne specializacije in globalizacije sveta ostati krovna organizacija za večino dejavnosti, ki se odvijajo v gorskem svetu, ohraniti prostovolj-nost delovanja kot temeljno prvino delovanja organizacije, ob vedno večji obremenitvi gorske

narave aktivno izvajati in sodelovati v procesih trajnostnega razvoja, s privlačnim programom skrbeti za ohranjanje in krepitev članstva, po-sebno še med mladimi, z ustrezno planinsko ter plezalno infrastrukturo in predvsem s preventi-vo skrbeti za večanje varnosti obiskovalcev gora ter sodelovanju z državnimi organi zagotoviti planinstvu spodbudnejšo zakonodajo in ugo-dnejše pogoje za delovanje.«

Kakor je imela prireditev namen pouda-riti osebni pogled na gore, tako nam je tudi predsednik Rotovnik delil svojo povezanost z gorami. »Meni so slovenske gore in planin-ska druščina dale veliko. Zato sem hvaležen, da sem lahko del velike planinske družine, ki obeta, da bo s svojo domoljubnostjo, drznostjo in predanostjo še naprej ohranjala slovensko lice slovenskih gora.«

Celotni predsednikov govor si lahko prebe-rete na spletnem mestu PZS, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7912.

V programu slavnostne akademije, katere idejni oče je bil podpredsednik PZS Borut Peršolja in režiser Boštjan Mašera pod produkcijsko roko Društva za gorsko kulturo, Planinske zveze Slovenije in Cankarjevega doma, so sodelovali odlični glasbeniki in ustvarjalci: pevka Eva Hren in SladCore, Ple-sni klub Šinšin Kamnik, z interpretacijo lite-rarnih odlomkov igralec Rok Vihar, glasbena skupina Godba Vertikale, pianist Simon Ska-lar, Sara Kogej, otroški zbor Mladinskega od-seka Planinskega društva Idrija, mladi planin-ci Mladinskega odseka Planinskega društva Podnanos in izvrsten stand-up komik Uroš Kuzman (nekdanji predsednik MK PZS), ki je prireditvi dodal še pravi planinski humor. Slikarski del izrazne moči je skozi akademijo zaobjel slikar Danilo Cedilnik – Den, ki je v času akademije naslikal čudovito gorsko po-krajino in sliko ob koncu podaril predsedniku PZS Bojanu Rotovniku. V programu smo si ogledali tudi kratki film Slovenski alpinizem od nekdaj do danes scenaristke Mojce Volkar Trobevšek, scenaristke in organizatorice sicer celotne slavnostne akademije.

Po koncu slavnostne akademije se planin-ci, planinski prijatelji, ki so si lahko ogledali tudi razstavi Življenje pod Triglavom in 120 let SPD/PZS, kar niso razšli; delili so si misli, tudi ganjenost in veselje. Prireditev je vsa-kogar nagovorila na svojstven način in se ga dotaknila tam, kjer se je njegovo doživljanje gora stikalo z razmišljanjem ustvarjalcev, go-vornikov ali besed slavnostnega govornika, predsednika PZS Bojana Rotovnika. In zato tudi lahko razumemo Edvarda Kocbeka, ki je leta 1951 zapisal v Črni krizantemi: »Pla-nine so mu prebudile občutek, ki ga ni mogoče posredovati, vsi resnični gorniki ga dobijo in nihče med njimi ga ne more izraziti. Zato je toliko srečne samote v njih.«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik PZS Bojan Rotovnik na ogledu nove razstave PZS, foto Manca Čujež

Foto Žiga Živulovič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 5

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

Časovni trak Slovensko planinstvo

Borut Peršolja

V podporo in boljše razumevanje 120-le-tne poti organiziranosti SPD/PZS in še

daljše poti siceršnjega slovenskega planin-stva poti smo pripravili časovni trak - prerez zgodovine planinstva, http://zgodovina.pzs.si, oziroma obiskovanja slovenskih gora in odkrivanja tujih gora s strani Slovencev. Ča-sovni trak je vizualno nazoren pripomoček zaznavanja ljudi in dogodkov, ki so pomemb-no zaznamovali gorništvo v vsej človeški in programski širini. Če drži, da je zgodovina učiteljica življenja, potem je spletna različica gorniške preteklosti sodoben pripomoček za vse, ki jih zanima gorništvo. Za najmlajše, ki šele stopajo v svet Planinske šole, za študiozno mladino, ki pripravlja svoje prve strokovne in znanstvene prispevke in za kritično javnost, ki bo znala opozoriti na vrzeli in napake.

Osnovni vir za pripravo nazorne zgo-dovine je bila knjiga Slovensko planinstvo (avtorjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec), ki smo jo izdali leta 2010. Časovni trak na zgo-ščen način vabi k branju celovite, mestoma napete in vsekakor domoljubne zgodbe, brez katere bi nas bilo kot nacije vsekakor manj.

Časovni trak se začne z letom 1700: Prvi obiskovalci gora v starem in srednjem veku. Prvi obiskovalci gora so bili nabiralci zelišč, lovci, ki so sledili ranjeni divjadi, in pastirji med iskanjem izgubljene drobnice in živine. Pristopali so v gorovje, ne da bi kdo za to vedel ali to zabeležil.

ZAČETKI USTANOVITVE SPD:Piparji Hauptman, Škof in Korenčan so

se 23. julija leta 1892 odpravili na izlet na Stol (2236 m), ki je postal zgodovinskega pomena. Po domoljubni debati so prišli do sklepa: »Kako, da je po vseh slovenskih hri-bih, kamorkoli pelje pot, videti le tuje delo? Tuja roka zaznamuje pota, postavlja koče in napravlja na naših slovenskih tleh le nem-ške napise in kažipote. Komu? Večinoma le nemškim hribolazcem! Vzdramimo se, so rekli, si podali roke in sklenili, ne prej odne-hati, dokler se ne ustanovi SPD.« Med svojim krogom znancev so pričeli širiti zasnovano misel na Stolu, in piparska druščina je 15. oktobra 1892 zbrala somišljenike na pripra-vljalnem sestanku za ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD) v gostilni Pri Zajcu (danes Mrak na Rimski cesti) v Ljubljani. 13. novembra 1892 se je sestal še začasni odbor,

temu je sledila priprava društvenih pravil, ki so bila potrjena 10. januarja 1893.

Tako je bilo vse pripravljeno za sklepno dejanje ustanovitve tako želenega Slovenskega planinskega društva. Ustanovni občni zbor je potekal 27. februarja 1893 v vrtnem sa-lonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, danes na tem mestu stoji trgovska hiša Nama, kjer so za mandat petih let izvolili odbor. V njem so naslednje naloge zasedli: Fran Orožen – načelnik, Josip Furlan – na-mestnik načelnika, Anton Mikuš – tajnik, Josip Hauptman – namestnik tajnika, Ivan Soklič – blagajnik, Franc Tavčar – namestnik blagajnika, Franc Triller – gospodar, Ivan Hra-sky in Ljudevit Wölfing – odbornika. Še istega leta sta bili ustanovljeni prvi podružnici SPD: Kamniška in Savinjska. Kamniško so ustano-vili 19. julija 1893 v Kamniku, Savinjsko pa 28. avgusta 1893 v Mozirju.

Časovni trak bomo dopolnjevali tudi v prihodnje, tako z dogodki in osebami, ki še manjkajo, kot tudi z dogodki, ki šele prihajajo.

Kolofon:Avtor besedila, izbor časovnih mejnikov in fotografij: Peter MikšaFotografije: Slovenski planinski muzej, Viki Grošelj, Stanko Gruden, Milan Jazbec, Borut PeršoljaIdejna zasnova in urejanje: Borut PeršoljaSpletna izvedba in oblikovanje: Branko Ivanek

Nova razstava 120 let SPD/PZS

Zdenka Mihelič

Panoji razstave pripovedujejo zgodbo skozi slikovne podobe na podlagi tematik in ne

letnic, ter pričajo o bogati zgodovini planin-ske organizacije, ki si je planinstvo kot način življenja zadala tudi kot vodilo.

Spoznamo planinske dejavnosti iz ljube-zni do domovine, iz želje po dostopnih gorah in varnejših poteh, iz spoštovanja narave, ob-čudovanja gorskega sveta, v skrbi za sočlove-

ka, pa o mladih, in o skupnem udejstvovanju, kjer v družbi gora in veselih, prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Zazrli smo se v prihodnost, saj smo odprti za nove izzive, v dejstvo, da ni nemogočih poti in videli, da nas Triglav še vedno vse bistveno povezuje in zaznamuje.

Razstavo sta pripravila Slovenski planin-ski muzej in Planinska zveza Slovenije, avtorji razstave so Elizabeta Gradnik, Miro Eržen in Zdenka Mihelič. Oblikovanje: Rosje. Razstava je pripravljena v slovenskem in angleškem jeziku.

Celotna razstava je tudi na spletnem me-stu PZS, www.pzs.si/vsebina.php?pid=148.

Na slavnostni akademiji si je razstavo v preddverju Linhartove dvorane Cankarje-vega doma v Ljubljani (27. 2. 2013) ogledal tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, prvi teden v marcu, ko je gostovala v Državnem zboru v Ljubljani, pa si jo je ogledal tudi predsednik Državnega zbora Janko Veber.

6

Planinska zveza Slovenija ima dodatna podpredsednika

Zdenka Mihelič

V soboto, 12. januarja 2013, je v Tržiču potekala delovna Skupščina PZS, ki jo

je PZS pripravila v sodelovanju z Občino Tržič in s PD Tržič, ki v 2013 praznuje svojih 105 let uspešnega delovanja. Pred samo skupščino je potekala delavnica Merila za razvrščanje društev v prednostne razrede, v glavnem delu pa je bila ena izmed glavnih točk izvolitev do-datnih podpredsednikov PZS. To sta postala Miro Eržen (PD Dovje – Mojstrana) in Tone Jesenko (PD Brežice).

Na delavnici o merilih za razvršča-nje društev v prednostne skupine, ki jo je vodil predsednik PZS Bojan Rotovnik, so predstavniki planinskih društev podali svoja mnenja in marsikatero konstruktivno pripombo na osnutek meril, ki so nastala na podlagi sprejetih izhodišč na izredni skupščini 4. 12. 2010 v Celju in so ena iz-med izvedbenih nalog novega Statuta PZS. V Celju so predstavniki društev, članic PZS, v večini podprli sprostitev pogojev za včlanitev društev v PZS ob hkratnem razvrščanju vseh včlanjenih društev glede na vsebino dela. Glavni namen uvedbe meril je spodbujati včlanjena društva k vsebinsko bogatemu programu dela; osnovno izhodišče meril pa, da nobeno društvo, včlanjeno v PZS, ne sme biti v slabšem položaju, kot ga ima sedaj, bi pa nekatera društva, ki imajo bolj razvejano društveno dejavnost in več aktivnosti, do-datno nagradili. Delavnica je sodila v sklop javne obravnave osnutka meril, ki je trajala do 31. januarja 2013.

Zaradi praznovanja 120-letnice pla-ninske organizacije bomo letos izvedli dve skupščini. Prva skupščina je bila v Tržiču (delovna skupščina), druga pa bo 12. aprila v Celju. Delovna skupščina je bila namenjena podrobnejši predstavitvi programa dela in aktivnosti v jubilejnem letu, sprejemu trajnega poslovnika skupščine, obravnavi pomemb-nejših izvedbenih nalog iz novega Statuta PZS in volitvam dveh dodatnih podpredsednikov PZS. Podrobneje so bila predstavljena tudi vzorčna pravila za planinska društva, ki so pripravljena na podlagi novega Zakona o društvih in novega Statuta PZS, ter navodi-lo o uporabil simbolov PZS. Glede na velik obseg vsebin, pomembnih tudi za delovanje planinskih društev, se je delavnice in skupšči-ne udeležilo veliko število predstavnikov PD. Skupščine se je udeležilo 124 od 277 planin-skih društev z glasovalno pravico (44,8 %).

V petek, 12. aprila 2013, bo v Celju sveča-na Skupščina PZS, kjer bomo od rednih vse-bin obravnavali poročilo za leto 2012, okvirni program dela za leto 2014 ter Častni kodeks slovenskih planincev, ki je bil sprejet pred natanko 40 leti. Osrednji program skupšči-ne bomo namenili praznovanju, na katerega bomo povabili predstavnike domačih in tujih organizacij, katerih članica je PZS, in tuje pla-ninske zveze, s katerimi tesneje sodelujemo.

Udeleženci Skupščine PZS v Tržiču, foto Zdenka Mihelič

Predsednik PZS Bojan Rotovnik za IME TEDNA na Valu 202 in gost v oddajah

Zdenka Mihelič

Na radiu Valu 202 vsak ponedeljek po-teka glasovanje za IME TEDNA. Med

tremi predlogi, nominiranci za Ime tedna je bil v ponedeljek, 4. marca 2013, tudi Bo-jan Rotovnik - predsednik Planinske zveze Slovenije, ene največjih in najbolj množič-nih nevladnih, prostovoljskih organizacije v Sloveniji, ki praznuje 120 let, združuje 278 planinskih društev in si na vseh ravneh planinske dejavnosti prizadeva za dobrobit celotne skupnosti, kot posebno vrednoto pa razvija prostovoljno delo.

Predsednik PZS je bil 27. februarja 2013 gost na Radiu Slovenija, v Poročilih na PopTV in v Odmevih na TV Slovenija, 1. program, v nedeljo, 23. marca, pa bo gost v oddaji Moja Slovenija na TV Slovenija 1.

V zadnjih dnevih februarja so bili na temo 120-letnice PZS gostje tudi generalni sekretar Matej Planko na Radiu Študent (28. 2.), alpinist Viki Grošelj na Radiu Ekspres (28. 2.), podpredsednik PZS Miro Eržen na Gorenjski TV (28. 2.), predstavnica PZS za odnose z javnostmi Zdenka Mihelič pa na Radiu Sora (28. 2.) in na radiu Primorski val (1. 3.).

Novo vodstvo Planinske zveze Slovenije: z leve podpredsednik PZS Miro Eržen, predsednik PZS

Bojan Rotovnik, podpredsedniki PZS Slavica Tovšak, Tone Jesenko in Borut Peršolja,

foto Zdenka Mihelič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 7

Za dodatna podpredsednika z mandatom do Skupščine PZS 2014 sta bila v tajnih voli-tvah izvoljena Miro Eržen, predsednik PD Dovje – Mojstrana, vodja Slovenskega pla-ninskega muzeja in tudi član Pravne komisije PZS, ter Tone Jesenko, predsednik PD Brežice in dolgoletni vodnik z bogatimi izkušnjami razvejane planinske dejavnosti. Planinska društva so oba potrdila z veliko večino, s kar z 96,7 % podporo od vseh oddanih glasovnic. Ob prevzemu podpredsedniške funkcije bosta oba postopoma zaključila s predsednikova-njem v domačem društvu.

Vodja Slovenskega planinskega muzeja (SPM) Miro Eržen je predstavil še delovanje SPM od odprtja (7. 8. 2010) do danes, Milena Brešan, vodja Odbora za članstvo PZS, pa povzetek poteka in zaključkov z delavnice o osnutku meril pred začetkom skupščine.

Na skupščini PZS je predsednik PZS Bojan Rotovnik podelil spominsko plaketo PZS za 60 let Antonu Kraševcu, PD Metli-ka; novemu članu Planinske zveze Slovenije PD Piramida Maribor Ptuj pa potrdilo o članstvu v PZS. Vse zbrane sta v Tržiču poz-dravila tudi župan Občine Tržič, mag. Borut Sajovic in predsednica domačega PD Tržič Erna Anderle, v kulturnem programu pa sta sodelovala Moški pevski zbor Gorščaki in dekliška vokalna skupina. Tržiški župan je dobro izpostavil pomen planinstva: »V teh občutljivih časih v naši državi je sporočilo planinske organizacije iz preteklosti tisto, ki nas hrabri in nas spodbuja živeti in delovati v skladu s vrednotami planinstva, ki vedno vodi po pravi poti.«

Zaključeni posveti za društvene delavce za področje blagajniškega in računovodskega poslovanja

Vera Šmid

V začetku februarja 2013 smo zaključili posveti za društvene delavce za področje

blagajniškega in računovodskega poslovanja. Poleg dveh terminov, 24. januarja v Ljubljani in 29. januarja 2013 v Mariboru, smo imeli zaradi velikega števila prijav dodatni posvet še 5. februarja v Ljubljani.

Udeleženci v Mariboru, foto Rudi Zadnik

Udeležence smo seznanili z osnovnimi načeli finančnega poslovanja v društvih, po-sebnostmi izdelave letnega poročila 2012 za društva po računovodskem standardu SRS 33 in drugi predpisani zakonodaji s tega področja.

Predstavljene so bile novosti zakonodaje za področje društvene dejavnosti v letu 2013

Nove članske izkaznice za A in A+ člane PZS

Planinska zveza Slovenije

V letu 2013 se v uporabo postopoma uvajajo nove članske izkaznice PZS. Z

letošnjim letom bodo namenjene A in A+ članom. Nova izkaznica, prilagojena posa-mezniku, prinaša svežo oblikovno zasnovo. Zaradi lažjega prehoda bo letos tudi za A in A+ člane še veljavna stara izkaznica.

Izkaznico smo želeli prilagoditi posame-zniku in predvsem izkoristiti možnosti, ki jih nudi novejša tehnologija in s tem dvigniti ka-kovost uporabniške izkušnje. Izkaznica poleg zapisa podatkov člana v klasičnem načinu, vsebuje tudi zapis v QR in črtni kodi ter zapis na elektronskem čipu. S tem bomo v priho-dnosti lahko uvedli enostavnejše včlanjevanje in podaljševanje članstva, enostavnejšo pri-javo za nočitev v kočah in lažje uveljavljanje drugih članskih ugodnosti. Izkaznice bodo člani, ki so imeli v letu 2012 poravnano A ali A+ članarino, prejeli na svoj naslov. Članarino še vedno poravnate pri matičnem planinskem društvu, kjer vam bodo izdali tudi pripadajoča člansko znamkico za tekoče leto.

(enotni kontni načrt, novosti v davčni zako-nodaji, novosti in priložnosti društev vpisa-nih v prostovoljstvo, priložnosti društev, ki delujejo v javnem interesu). Vsi so prejeli tudi pisno gradivo.

Na vseh treh posvetih je bilo prisotnih 76 udeležencev.

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

8

Mini Markovič Bloudkova nagrada ter Nejcu Marčiču in Luku Stražarju Bloudkova plaketa za 2012

Zdenka Mihelič

Na že 48. podelitvi Bloudkovih priznanj so danes, 12. februarja, najuspešnejšim

športnikom in športnim delavcem za njiho-ve dosežke v letu 2012 podelili Bloudkova priznanja, najvišja državna priznanja na področju športa v Republiki Sloveniji. Naj-višji državni priznanji na področju športa so prejeli kar trije naši reprezentanti – športna plezalka Mina Markovič Bloudkovo nagrado, zlata naveza, alpinista Nejc Marčič in Luka Stražar pa Bloudkovo plaketo.

Lanskoletni in vsi dosedanji uspehi slo-venskih športnih plezalcev in alpinistov so ponesli slovensko športno plezanje in alpi-nizem med javnost kot že dolgo ne. Uspehi mladinske in članske reprezentance so odme-vali tako v planinski organizaciji, širši špor-tno plezalni kot tudi splošni javnosti, pa tudi športni stroki. Na 48. Podelitvi Bloudkovih priznanj je športna stroka z najvišjima dr-žavnima priznanjema med vsemi športnimi panogami nagradila kar tri naše reprezen-tante. Bloudkovo nagrado je za vrhunski mednarodni dosežek v športu prejela naj-uspešnejša športna plezalka sveta Mina

Markovič, zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinaciji dvakrat zapored (2011 in 2012), prejemnica Bloudko-ve plakete v 2012, v januarju 2013 pa je bila že tretjič zapored proglašena za najuspešnejšo športno plezalko v Sloveniji.

Bloudkovo plaketo pa sta za pomem-ben mednarodni dosežek v športu prejela alpinista Nejc Marčič in Luka Stražar, člana slovenske mladinske alpinistične reprezen-tance, prejemnika nagrade za najuspešnejša slovenska alpinista v 2012 in zlata naveza, ki je v letu 2012 prejela najvišje alpinistično priznanje na svetu Zlati cepin za izjemno pr-venstveno smer Sanjači zlatih jam (leta 2011) na 6858 metrov visoki K7 West v Pakistanu. Nejc Marčič in Luka Stražar brez dvoma so-dita med največje upe slovenskega, pa tudi svetovnega alpinizma, kar sta potrdila tudi v letu 2012 z novo prvenstveno smer Modri dirkač v zahodni steni Janaka (7090).

Bloudkova priznanja (nagrada in plake-ta) so najvišja priznanja Republike Slovenije, ki se od leta 1965 podeljujejo za delo in dosež-ke na področju športa. Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket. Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali orga-nizacije.

Mina Markovič: »Že ob lanskoletnem prejemu Bloudkove plakete sem čutila ve-liko čast in pozornost, tako da sem em bila letos precej presenečena, da sem prejemnica Bloudkove nagrade. To je zelo, zelo veliko priznanje za rezultate do sedaj. Zdi se mi super in hkrati zelo velika motivacija za naprej, kajti vsa ta priznanja mi kažejo, da trud in odlične uspehe opazijo tudi drugi, s tem pa plezanje pridobiva na prepoznavnosti in tudi skozi ta vidik mi to visoko priznanje pomeni veliko.«

Bloudkovi nagrajenci 2013 – kar trije naši reprezentanti: šp. plezalka Mina Markovič z Bloudkovo na-grado ter zlata naveza – alpinista Nejc Marčič, Luka Stražar z Bloudkovo plaketo, foto Borut Peršolja

Nejc Marčič v imenu obeh prejemni-kov Bloudkove plakete: »Nagrade, ki sva jo prejela z Lukom, sem zelo vesel. Seveda pa so misli usmerjene k plezanju, ne k nagradam. Trenutno zaradi razmer v gorah poteka trening bolj na umetnih stenah, se pa že veselim, da se razmere stabilizirajo, da se umaknem od plastike. Mislil sem, da bom letos naredil več v skali, pa bo verjetno en-dva-tri letošnja od-prava tu. In bo zato potrebno pred tem delati na kondiciji.«

Več o podelitvi in obrazložitve priznanj na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7857.

Helios barve za obnovo markacij na Slovenski planinski poti - Sodelovanje Heliosa, OKS in PZS

Helios, OKS, PZS

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in Helios sta že 14 let par-

tnerja pri obnovi športnih objektov. Ker sta s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) uspešno sodelovala že v letu 2002 v okviru akcije Mar-kirajmo Slovenijo, v preteklih letih pa tudi pri obnovi več planinskih objektov bosta partner-ja letos sredstva za obnovo športnih objektov v obliki bonitet za članice namenila Planinski zvezi Slovenije. Ta bo tako s Heliosovimi bar-vami v vrednosti 7.000,00 evrov neto obnovila markacije na trasi Slovenske planinske poti, najstarejše vezne poti v Sloveniji in na svetu.

Planinska zveza Slovenije, ki bo tokrat prejela barve za obnovo markacij, je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih organizacij v Sloveniji in združuje 57.520 članov posameznikov in 278 planinskih društev/klubov, ki oskrbujejo 176 planinskih koč, bivakov in zavetišč ter z markacisti PZS prostovoljno skrbijo za prek 9000 kilometrov planinskih poti, kolikor jih je v Sloveniji. V letošnjem letu praznuje Planinska zveza dva pomembna jubileja: 120-letnico organizira-nega planinstva v Sloveniji in 60 let Slovenske planinske poti, ki je bila odprta 1. avgusta 1953 kot »Slovenska planinska transverzala št. 1« od Maribora do Ankarana in je bila prva tovrstna planinska pot na svetu.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 9

Častitljivo obletnico, 60-letnico Sloven-ske planinske poti, bomo v PZS počastili s številnimi dogodki, med drugim pa bomo v skrbi za varnejše obiskovanje gora v okviru Komisije za planinske poti PZS poskrbeli, da bodo na Slovenski planinski poti, ki je dolga kar 599 km in ima 75 kontrolnih točk, pla-ninske poti s pomanjkljivimi ali že zbledeli-mi rdeče-belimi Knafelčevimi markacijami obnovili ali na novo markirali. Za obnovo naj bi porabili 400 litrov rdeče in 200 litrov bele barve.

Markacisti Planinske zveze Slovenije, ki svoje delo opravljajo prostovoljno in jih je v Sloveniji z markacisti pripravniki skupaj 598, se bodo obnove lotili v več sklopih. In sicer:• V soboto, 1. 6. 2013, predvideno mar-

kiranje od Zelenice do Mojstrane (do Slovenskega planinskega muzeja). Tisti dan bo tudi 1. Tončkov dan v spomin na pokojnega podpredsednika PZS Toneta Tomšeta in dolgoletnega načelnika Ko-misije za planinske poti PZS.

• V soboto in nedeljo, 6.–7. 7. 2013, vsesplošna akcija na celotni Sloven-ski planinski poti na tistih odsekih, ki so potrebni obnove. Rezervni termin: 13.–14. 7. 2013.

Ob podpisu tripartitne pogodbe Nataša Hajdinjak, Helios, predsednik OKS-ZKŠ dr. Janez Kocijančič in predsednik PZS Bojan Rotovnik, foto Zdenka Mihelič

Javni razpis Raziskovalne skupine PZS za najboljše diplomske/magistrske naloge za leto 2013

Raziskovalna skupina PZS

Na osnovi programa dela Raziskovalne skupine PZS (RZ PZS) želimo z javnim

razpisom povabiti študente in druge raziskoval-ce k pripravi diplomskega, magistrskega dela ali doktorske disertacije, ki so vsebinsko povezane z gorništvom, alpinizmom ali tudi širše..

S pomočjo rezultatov in spoznanj želi-mo nadgraditi spoznanja, ki bodo koristna za

delo v celotni planinski organizaciji. Prijava izbrane naloge poteka skozi vse leto oziroma po dogovoru z RS PZS.

Predmet razpisa in metodologija1. Izbor teme mora biti povezan z gorni-

štvom v najširšem pomenu besede2. V diplomskem delu mora biti jasno opre-

deljen problem, ki ga bo naloga obravna-vala in vključuje eno izmed razpisanih tem ali tem, ki jih RS predlagajo kandidati.

3. V diplomskem delu mora biti jasno na-kazan name in cilj.

4. Rezultati morajo biti predstavljeni pregle-dno (tabele, grafikoni, analize, slikovno gradivo) ter jasno interpretirani

5. Sklepi oziroma zaključki diplomskega dela morajo biti skladni z rezultati študije

6. Iz diplomskega dela mora biti jasno vidna in določljiva vrednost raziskave

7. Pomembna je izvirnost teme in nakazane rešitve

8. Pomembna je uporaba virov, ki so doseglji-vi v PZS, institucijah, ki hranijo arhivsko gradivo in Slovenskem planinskem muzeju

Predlogi razpisanih tem1. Družinsko gorništvo2. Analiza predmetnika in učnega načrta za

vodnika PZS različnih kategorij3. Tržna raziskava potreb po vodenju v gorah4. Programi usposabljanja vodnikov in im-

plementacija v praksi

5. Analiza kategorizacije vodnikov PZS in vzroki za osip pri obnavljanju licenc

6. Usklajenost teorije in prakse pri vodenju vodnikov PZS

7. Sodna praksa nesreč v gorah8. Vodenje v gorah kot pedagoški proces9. Analiza planinskih koč primernih za

usposabljanj10. Udobje v planinskih kočah11. Gorniško znanje pri osnovnošolcih12. Varovanje narave in gorništvo13. Gorništvo in naravovarstveni problemi14. Prostovoljstvo in gorništvo15. Vpliv medijev na planinstvo

Po dogovoru s člani Raziskovalne skupine PZS so možne tudi druge teme, ki osvetljujejo problematiko planinstva na različnih področjih.

Razpisni rok:Rok za oddajo nalog, ki kandidirajo za po-hvalo oziroma nagrado, je 10. oktober 2013, za ostale naloge in izbor teme po dogovoru.Oddaja nalog in prijava:Planinska zveza Slovenije, Raziskovalna sku-pina PZS, p. p. 214, 1001 Ljubljana.Dodatne informacije v zvezi s pripravo na-loge in razpisom: Slavica Tovšak, vodja Razi-skovalne skupine PZS, slavica.tovsak@pzs.si.

Več: merila, predlagani naslovi in predlog tem smo objavili na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7858.

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

10

Sodelovanje PZS in HPS – dobri temelji že kažejo sadove

Zdenka Mihelič

V sredo, 30. januarja 2013, so se na Planin-ski zvezi Slovenije na drugem skupnem

sestanku sestali predstavniki Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Hrvaške (HPS). Po letu dni so pregledali zastavljene naloge in z veseljem ugotovili, da je bila večina zasta-vljenih ciljev in nalog realiziranih.

Letna srečanja vodstev obeh organizacij so bila v praksi že v preteklosti, po 10-letnem premoru pa so bila lani obnovljena. Na prvem ponovnem skupnem sestanku so se predstav-niki obeh zvez sestali lanskega januarja v Za-grebu, tokrat pa je bila gostiteljica Planinska zveza Slovenije (PZS). V uvodu je vse zbrane pozdravil predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je predstavil tudi delegacijo PZS na tem se-stanku, to so bili: podpredsednika PZS Borut Peršolja in Tone Jesenko, generalni sekretar PZS Matej Planko, predsednik Nadzornega odbora PZS Andrej Brvar ter predstavnica PZS za odnose z javnostmi in koordinatori-ca mednarodnih aktivnosti Zdenka Mihelič. Predsednik Rotovnik je na kratko predstavil delovanje PZS v lanskem letu in program pra-znovanja 120-letnice SPD/PZS letos, kjer je poudaril večje dogodke, na katerih bo PZS zelo vesela tudi predstavnikov HPS.

Prav tako je vse pozdravil predsednik HPS Hrvoje Kraljević in predstavil delega-cijo HPS. Tokratnega srečanja PZS - HPS so se s strani HPS udeležili še: podpredsednik HPS Tomislav Čanić, predsednik Izvršnega odbora HPS Vladimir Novak, glavni tajnik HPS Darko Berljak in Alann Čaplar, član Glavnega odbora, predsednik Komisije za promocijo, in založništvo, in urednik revije Hrvatski planinar. Predsednik Kraljevič je iz-postavil dolgoletno delo slovenske planinske organizacije, in zagotovil, da se bodo tudi s strani HPS udeležili glavnih dogodkov pra-znovanja 120-letnice PZS.

Na lanskoletnem srečanju sta si zvezi zadali precej nalog. Realizirano je bilo po-vabilo HPS v pridruženo članstvo Združe-nja planinskih organizacij Balkana (BMU), zaživel je EU Mountaineering Forum, zvezi sta pripravili skupno vlogo za projekt Eko planinstvo povezuje, obe zvezi sta začeli pro-dajati edicije druge zveze, kar se je izkazalo za zelo uspešno potezo in bosta to sodelovanje nadaljevali še intenzivneje v prihodnje. Iz-menjali so si informacije o reciprociteti, PZS delegacija je bila prisotna na dnevu hrvaških planincev na Mljetu, hrvaška delegacija pa

na slovenskem dnevu planincev v Kranjski Gori, skupina slovenskih mladih planincev se je udeležila planinske šole HPS na Velebitu. Za naprej pa zvezama ostaja pobuda o bolj-šem sodelovanju društev ob meji/ po vzoru Srečanja planincev Treh dežel. V pogovoru smo ugotovili, da je bila ideja o istočasnem vzponu obeh zvez – HPS na Triglav in PZS na Dinaro – realizirana v akciji KPD Bazovica z Reke, ki sta jo podprli tako HPS kot PZS (PZS tudi z najavo dogodka in povabila na spletu). Realizirana ni bila ideja o udeležbi mladih s Koreje na trekingu na Hrvaškem, slednje zaradi pomanjkanja interesa s strani Koreje.

Sodelovanje glede urejanja evropskih pešpoti se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, bližnji sestanek glede E 12 je v Portorožu, udeležili se ga bodo tudi predstavniki HPS. Planinski vestnik in Hrvatski planinar imata kontakte, tako da je sodelovanje tudi na tem področju omogočeno.

Delegaciji pa sta si zadali tudi nove cilje, ki jih želita uresničiti v tem letu, vse v želji po boljšem sodelovanju, čim bolj poenote-nih programih usposabljanj in označevanja planinskih poti ter po približevanju gorske narave v Sloveniji in Hrvaški planincem obeh dežel.

Dogovorili so se, da se bodo instruktorji HPS udeležili nekaterih naših usposabljanj za strokovne kadre v planinstvu (za vodni-ke PZS, markaciste PZS, alpiniste, varuhe gorske narave), PZS pa jih bo povabila tudi na usklajevalni seminar instruktorjev PZS. Marca letos bodo znani rezultati projekta Eko planinstvo povezuje, kjer obe strani računata na pozitivni odgovor in s tem povezano še intenzivnejše sodelovanje. Na

področju planinskega gospodarstva je HPS izrazila željo po informacijah glede gradnje/obnove planinskih objektov v zaščitenih območjih

Planinska zveza je za letošnje leto med želenimi cilji izpostavila sodelovanje na področju gorskih športov. Ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU Planinska zveza pod-pira planinstvo in gore brez meja, tako v tem duhu vidi možnost aktivnih korakov tudi s predlogom obeh zvez na pristojni državni vladi, v katerem bi vladi predlagali odprtje planinskih mejnih prehodov, ki bi prosto povezali planince obeh dežel. Zvezi sta se pogovarjali tudi o možnosti PZS in HPS za polnopravni članici v BMU, sedaj sta namreč obe pridruženi.

Predsednik PZS Bojan Rotovnik je ob koncu srečanja dejal: »Veliko smo v tem letu naredili, z današnjim sestankom pa smo posta-vili še trdnejše temelje za nadaljnja sodelova-nja. Za velik uspeh ocenjujem, da bi sodelova-nje z vodstvene ravni vzpostavili tudi na ravni dejavnosti in operativnih nalog, prav tako, da bi na regijskem in društvenem nivoju vključili še meddruštvene odbore planinskih društev oz. županije na hrvaški strani. Tako bo naše sodelovanje dobilo še večji smisel.«

Predsednik HPS Hrvoje Kraljević pa je poudaril:»Lepo je biti na sestanku, kjer se vi-dijo rezultati dobro začrtanih skupnih ciljev. Zadovoljen sem in naj se naše sodelovanje odvija tudi v prihodnosti.«

Naslednje srečanje bo na Hrvaškem, zadnji vikend v januarju ali prvi v februar-ju 2014, najverjetneje na Velebitu, saj so se predstavniki obeh zvez strinjali, da bi se od sedaj naprej srečevali v planinskem okolju.

Predsednik PZS Bojan Rotovnik in predsednik HPS Hrvoje Kraljević, foto Zdenka Mihelič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 11

Planinska zveza in Zveza tabornikov Slovenije vzpostavili sodelovanje

Zdenka Mihelič

V ponedeljek, 11. februarja 2013, so se na pobudo Planinske zveze Slovenije v

prostorih PZS sestali predstavniki Planinske zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije (ZTS). Zvezi sta pred desetletjem že sodelovali predvsem na področju mladinskega dela, se-daj pa so delo zastavili še bolj celostno.

Na skupnem sestanku je vse najprej poz-dravil gostitelj, predsednik PZS Bojan Ro-tovnik, ki je predstavil tudi delegacijo PZS na sestanku, ki so jo sestavljali: podpredsedniki PZS Slavica Tovšak, Borut Peršolja in Miro Er-žen, generalni sekretar PZS Matej Planko, ter predstavnica PZS za odnose z javnostmi in ko-ordinatorica mednarodnih aktivnosti Zdenka Mihelič. Predsednik je predstavil področja delovanja PZS, ki je s prek 57.500 člani za gasilci in upokojenci tretja največja nevladna zveza v Sloveniji, predstavil je tudi razvejano mrežo planinskih poti v dolžini 9000 km, ki jih prostovoljno vzdržujejo markacisti PZS, PZS združuje 176 planinskih koč v upravlja-nju planinskih društev, izvrstne športnike, člane slovenske reprezentance pod okriljem PZS itd. PZS v letošnjem letu praznuje svojo 120-letnico organiziranega delovanja, 60 let pa praznuje tudi naša Slovenska planinska pot, najstarejša planinska vezna pot na svetu.

S strani ZTS sta se sestanka udeležila starešina ZTS Jernej Stritih in tajnik ZTS Ivo Štajdohar. ZTS združuje 10.000 članov, je pol mlajša od PZS, dve leti nazaj so namreč praznovali 60-letnico delovanja. Taborniška organizacija je predvsem vzgojna, mladin-ska organizacija. V prihodnjem obdobju pripravljajo tri večje dogodke, avgusta 2013 bo taborniški zlet v Velenju, avgusta 2014 pa svetovno skavtsko konferenco, enega največjih mednarodnih dogodkov v Sloveniji. Velika prizadevanja vlagajo tudi v zgraditev lastnega taborniškega doma v Ljubljani, saj sedanji pro-stori na Parmovi ulici niso dolgoročna rešitev.

Planinsko zvezo in Zvezo tabornikov povezuje več področij, med njimi varstvo narave in dostop do narave, delo z mladimi in delo mladih, šolstvo in mladina, gorska straža, ZTS in MK PZS imata status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske or-ganizacije, skupno področje so še taborni prostori, prav tako prostovoljstvo, Slovenska planinska pot, po kateri veliko hodijo tudi taborniki; kar nekaj planincev/tabornikov je članov v obeh organizacijah, organizaciji povezuje tudi orientacija in prizadevanje obeh na zakonodajnem področju (Zakon o vožnji z vozili v naravnem okolju, Zakon o gozdo-vih, Zakon o spodbujanju o razvoju turizma, Zakon o mladinskem delu ...).

Planinska zveza ima zelo dobre izkušnje povezovanja z Ribiško in Lovsko zvezo Slove-nije, s katerima je odločno stopila skupaj glede priprave Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, ko so ob pripravi stališč posamezne zveze pripravili tudi skupna stališča. Videli so, da je s skupnimi močmi možno narediti dosti več, saj tako mnenje treh tako velikih organizacij predstavlja mnenje prek 100.000 slovenskih prebivalcev.

PZS in ZTS sta se dogovorili, da bosta sodelovali na področjih, kjer imata organi-

Predstavniki Planinske zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije, foto Zdenka Mihelič

zaciji podobne interese. Prvo sodelovanje je vključitev Zveze tabornikov v Nevladno sku-pino za okoljsko in društveno zakonodajo. To skupino poleg Planinske zveze sestavljata še Lovska in Ribiška zveza Slovenije. Skupina je trenutno najaktivnejša na področju priprave Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju.

Dogovorili so se, da se bosta zvezi srečevali na uradnih sestankih enkrat letno, v začetku leta, da pregledata, kako aktivni in uspešni sta bili pri izvajanju dogovorjenih aktivnosti.

V začetku leta 2014 bo sestanek organi-zirala Zveza tabornikov Slovenije.

Še močnejša Nevladna skupina za okoljsko in društveno zakonodajo

Zdenka Mihelič

V sredo, 13. februarja 2013, so se v pro-storih PZS na 4. sestanku sestali člani

Nevladne skupine za omejitev voženj z vozili v naravi, in sicer predstavniki PZS, Lovske zveze Slovenije ter novi člani skupine, pred-stavniki Zveze tabornikov Slovenije, medtem ko so bili predstavniki Ribiške zveze Slovenije upravičeno odsotni. Skupino so na podlagi novih nalog preimenovali v Nevladno sku-pino za okoljsko in društveno zakonodajo

Na sestanku so sodelovali iz Planinske zveze Slovenije predsednik PZS Bojan Ro-tovnik, podpredsednik PZS Tone Jesenko, generalni sekretar PZS Matej Planko, načel-nik Komisije za varstvo gorske narave PZS Janez Bizjak in predstavnica PZS za odnose z javnostmi Zdenka Mihelič; iz Lovske zveze Slovenijepredsednik LZS Srečko Felix Krope in direktor strokovnih služb Srečko Žerjav. Ob odsotnosti Ribiške zveze Slovenije je imel njihov mandat glasovanja predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope. Sestanka se je udeležila še ena zveza, in si-cer nova članica nevladne skupine Zveza tabornikov Slovenije, ki jo je na sestanku zastopal starešina Jernej Stritih. ZTS je prav tako močno povezana z naravo in skupaj z ostalimi organizacijami v tej skupini deli po-dobne poglede na okoljevarstvene tematike. Združene organizacije lahko tako s skupnimi močmi naredijo veliko več, saj mnenje in glas sedaj že štirih velikih nevladnih organizacij

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

12

predstavlja mnenje prek 100.000 slovenskih prebivalcev.

Dosedanja Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravi se je leta 2011 sestala na treh sestankih, kjer je učinkovito nastopila s spodbudo po pripravi Zakona o vožnji z vo-zili v naravnem okolju in nato septembra 2011 tudi s skupnimi stališči in pripombami na predlog tega zakona. Na žalost s strani države na tem področju od septembra 2011 ni bilo nikakršnega napredka, niti novih korakov. Tako se je skupina na pobudo predsednika PZS Rotovnika odločila, da je navkljub težki situaciji v državi potrebno narediti vse, da bi vlada omenjeni zakon čim prej sprejela. Ta za-kon namreč ne sme biti odvisen od trenutnih političnih razmer in ne politično sporen, saj je strokovni dokument. Vse prisotne organi-zacije so se strinjale, da je prvi, vsebinski del zaključen, potrebno pa je znova spodbuditi vse pristojne državne organe, da se postopek sprejemanja zakona premakne z mrtve točke. V ta namen je med drugim Planinska zveza Slovenije ob mednarodnem dnevu gora 11. decembra lani v svoji poslanici javnosti in medijem pozvala:»Praznujmo življenje v gorah, omejimo vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju« in opozorila, da je ob začetku zimske sezone, ko problem pred-stavlja uporaba motornih sani, še posebej pomembno ponovno opomniti, da je tak zakon za ohranjanje naravnega ekosistema nujno potreben in da je vsako leto, ko zakon zaradi birokratskih preprek obtiči v predalu, izgubljeno v boju za ohranjanje naravnega

Predsednik PZS Bojan Rotovnik, starešina ZTS Jernej Stritih in predsednik LZS Srečko Felix Krope, foto Zdenka Mihelič

okolja, katerega del smo navsezadnje tudi mi sami. Na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS je Planinska zveza v januarju letos poslala tudi vprašanje, kakšen je status zakona; od-govora žal ni bilo.

Nevladna skupina je sklenila, da bodo naredili vse, da se zakon čim prej sprejme. Pripravili bodo javni poziv, s katerim bodo pozvali sorodne in druge organizacije k podpori pobude o čimprejšnjem sprejetju Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Po prejetih odzivih bo skupina listo podpo-re poslala vladi. V marcu bodo organizirali tudi novinarsko konferenco na to tematiko in okroglo mizo z vsemi podpisniki javnega poziva.

Ob koncu sestanka so prisotni sklenili, da se Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravi preimenuje v Nevladno sku-pino za okoljsko in društveno zakonodajo, saj je aktualnih še precej zakonov, s katerimi so povezane dejavnosti organizacij v skupini. Sklenili so tudi, da ne bodo na predloge samo reagirali, ampak bodo tudi proaktivni in svoje predloge podajali že vnaprej. Tako je sedaj odprt za razpravo Zakon o gozdovih, kjer bodo po posvetu s pravno strokovnjakinjo Senko Vrbica (Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) poskušali implementirati skupna stališča sku-pine glede predlaganega Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju ter da se v zakon vključi rekreacijska funkcija gozdov. Peti sestanek nevladne skupine bo marca 2013 na Lovski zvezi Slovenije.

Ali se članice CAA poznamo med seboj? – Planinska zveza Nemčije

Danilo Škerbinek

Planinska zveza Slovenije že od leta 1995 deluje v združenju planinskih zvez, orga-

niziranih na področju Alp, imenovanem Club Arc Alpin (Združenje planinskih organizacij alpskega loka) ali na kratko CAA. Od leta 2004 je CAA tudi uradno registrirana, takrat je bil njen sedež iz Innsbrucka prenesen München. Konec leta 2011 je CAA povezovala osem planinskih zvez z okoli 2.000.500 članov.

Skupščina CAA leta 2012, združena z Alp-skim tednom, je bila v Švicarskem Poschiavu in smo o njej že poročali. Meni pa se je ob zasedanju skupščine ponudila prilika, da zbe-rem nekaj ključnih podatkov o članici CAA, ki po številu članov in s tem po dejavnostih daleč presega ostale članice, njeni delegati v organih CAA pa veliko doprinesejo k rezul-tatom CAA, pa še največ sredstev prispevajo za njeno delovanje.

Planinska zveza Nemčije (DAV) v 355 društvih (društva imenujejo sekcije) združuje preko 939.000 članov. Kot v Sloveniji imajo društva različno število članstva, med njimi npr. izstopa sekcija München s preko 50.000 članov. Konec leta 2011 so v DAV imeli vpi-sanih 723.934 odraslih članov, 63.948 mladih v starosti od 19 do 25 let in 151.181 mlado-stnikov ter otrok.

V sedanji dolgoživi družbi je poleg zdra-vega načina življenja pomembno tudi vseži-vljenjsko usposabljanje. Seveda velja to tudi za člane planinskih društev. Na vseh njihovih področjih oz. aktivnostih je prisotno dobro in starosti prilagojeno usposabljanje in s tem pridobivanje znanja v povezavi z osebno od-govornostjo posameznika za planinske aktiv-nosti, ki se jih loteva.

Tistim, ki so v DAV zaključili temeljno usposabljanje, ponujajo specialno nadgradnjo in nadaljnja poglabljanja znanja na vikend seminarjih. Članstvu in drugim obiskovalcem gora so na voljo številni programi usposa-bljanja in planinskih aktivnosti, opisanih v več kot 150 strani obsegajočem preglednem katalogu. Izkušnje kažejo, da z vsemi temi prireditvami pridobivajo tudi številne nove člane pa tudi sodelavce – prostovoljce. Tre-nutno delo opirajo na več kot 16.000 dobro usposobljenih in motiviranih prostovoljcih, ki sestavljajo tudi organe društev in organe

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 13

vodstva DAV, na njih sloni najpomembnejši delež dela celotne organizacije.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7782.

Velik vzgib za močno povečanje članstva DAV je prav športno plezanje, fotografija: del obsežne-ga plezališča, enega prvega v Nemčiji, v južnem

delu Münchna, foto Danilo Škerbinek

Ob koncu prireditve je urednik knjige Zemlja ima srce Anej Sam je v imenu društva predal ge-neralnemu sekretarju PZS Mateju Planku za vse oskrbovane planinske koče (skupaj 161 od 176) in za vsa planinska društva (278) knjigo Zemlja

ima srce, skupaj kar 439 knjig. Foto Zdenka Mihelič

Društvo Jasa podarilo PZS za planinske koče in PD 439 knjig Zemlja ima srce

Zdenka Mihelič

V sredo, 6. marca 2013, je v organizaciji Društva Jasa na Ministrstvu za izobra-

ževanje, znanost, kulturo in šport RS potekala prireditev ob današnjem svetovnem dnevu var-čevanja z energijo z naslovom Zemlja ima srce.

Na prireditvi, ki je nosila ime po istoimen-ski knjigi, so sodelovali predsednica društva Jasa mag. Mateja Jamnik, soavtorja knjige: naša in svetovna klimatologinja prof. dr. Luč-ka Kajfež Bogataj in prof. dr.Peter Novak; direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol in generalni se-kretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.

Pogovor, predstavitev knjige in misli je po-vezovala Maja Moll, glasbeno svečani pridih pa sta prireditvi dodala tenorist Tim Ribič in pianist Hideyuki Suzuki s pesmimi Slovenec sem, Oj, Triglav, moj dom in O, sole mio.

Številni prisotni, tudi najmlajši osnovno-šolci, smo izvedeli veliko o ekologiji, varčnosti z energijo, pa o varovanju narave, spoštovanju in sonaravnem bivanju z Zemljo, o pomemb-nosti dobrih knjig pri tem, o sodelovanju šolskih in drugih institucij, nevladnih orga-

nizacij, kjer je bila še posebej izpostavljena Planinska zveza Slovenije, ki je kot ena najve-čjih nevladnih in prostovoljskih organizacij tudi sodelovala na prireditvi. Ob zaključku dogodka so organizatorji darovali okrog 2000 izvodov knjige splošnim in šolskim (vrtcem, osnovnošolskim in srednješolskim) knjižni-cam, ter nekaterim drugim, ki imajo zagoto-vljeno zbranost in možnost za ozaveščanje ljudi o varovanju in ohranjanju narave.

Knjiga je zelo lep primer predstavljanja narave in ekološke problematike tako s per-spektive otrok kot tudi s perspektive uglednih slovenskih strokovnjakov za to problematiko in bo gotovo veliko pripomogla k ekološkemu ozaveščanju tako obiskovalcem planinskih koč in gora kakor tudi planinskim društvom, ki bistveno pripomorejo k usposobljenosti obiskovalcev gora – z vseh aspektov, tudi z okoljevarstveno-ekološkega.

40

Naročite se na Planinski vestnik in spoznajte gore z najstarejšo revijo v Sloveniji!

www.planinskivestnik.com, pv@pzs.si, 080 1893

REVIJA ZA VAS, LJUBITELJE GORAREVIJA ZA VAS, LJUBITELJE GORA

Naročite se na Planinski vestnik in spoznajte gore z najstarejšo revijo v Sloveniji!

www.planinskivestnik.com, pv@pzs.si, 080 1893

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

14

DELO KOMISIJ PZS

KOMISJI ZA ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE

Izbrani najuspešnejši alpinisti in športni plezalci za leto 2012

Zdenka Mihelič

V sredo, 23. januarja 2013, so na Alpinistič-no plezalnem večeru v Kulturnem domu

Franca Bernika v Domžalah Planinska zveza Slovenije ter njeni Komisija za alpinizem in Komisija za športno plezanje PZS podelili priznanja najuspešnejšim alpinistkam in al-pinistom ter športnim plezalkam in športnim plezalcem za leto 2012.

Številne prisotne na razglasitvi najuspe-šnejših je na začetku pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. V nagovoru je vsem prejemnikom in vsem, ki stojijo za njimi ter jih spodbujajo, da vztrajajo na poti alpinizma in športnega plezanja, česti-tal in se jim tudi zahvalil. Zaželel jim je uspe-šno leto in da bi dodatno motivirani svojo pot in uspehe še nadgradili. Predsednik Rotovnik je zbrane povabil tudi na številne dogodke, ki bodo pripravljeni ob letošnji 120-letnici slo-venske planinske organizacije, ki jo praznuje Planinska zveza Slovenije.

Namen izbora je predvsem ocena in ovre-dnotenje najkvalitetnejših alpinističnih vzpo-nov in vrhunskih športnoplezalnih dosežkov ter širši javnosti predstaviti najboljše dosežke naših alpinistov in športnih plezalcev.

»Pri alpinizmu je za leto 2012 značilno, da je glavno vlogo alpinistične aktivnosti dokončno prevzela nova generacija mladih slovenskih alpinistov, ki so povsem v toku sodobnih sve-tovnih alpinističnih trendov. Pravzaprav ga soustvarjajo in tudi spreminjajo. Logično in spodbudno. Leto 2012 sta zaznamovala še dva dogodka. Dve nominaciji in kasneje podelitev prestižne nagrade Zlati cepin slovenski navezi

za enega najvidnejših svetovnih alpinističnih dosežkov v letu 2011 ter ustanovitev slovenske mladinske alpinistične reprezentance, s katero Komisija za alpinizem (KA) PZS začenja nov pristop pri podpori mladih perspektivnih alpini-stov,« je dejal načelnik KA PZS Miha Habjan.

Športno plezanje: »Slovenija s svojimi tek-movalnimi uspehi vsekakor ohranja status ene izmed najmočnejših ekip v članski konkurenci na svetu, prav tako to velja za mlade plezalce, ki neusmiljeno trkajo na vrata svojih starejših plezalcev, ki so še nedolgo nazaj bili njihovi vzorniki. Mini Markovič je uspelo tisto, kar je doslej le redkim. Ubranila je naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji, v balvanih pa je osvojila četrto mesto. Zaradi poškodbe ni nastopila na svetov-nem prvenstvu, a skupno je v svetovnem pokalu kar devetkrat stala na zmagovalnih stopnič-kah. Poleg nje je na odru za zmagovalce trikrat stala še Maja Vidmar. V moški konkurenci so v letošnji sezoni prišli do izraza zlasti mlajši tekmovalci, med katerimi je treba posebej ome-niti letošnjega evropskega mladinskega prvaka Domna Škofica. V Atlanti mu je prvič v karieri uspel preboj v finale svetovnega pokala. Skupaj z Urbanom Primožičem, ki je prvič v finalu stal ob koncu lanske sezone, tako tvorita nov up slovenskega moškega športnega plezanja,« je dejal načelnik Komisije za športno plezanje PZS Borut Kavzar.

NAJUSPEŠNEJŠI v letu 2012 Najuspešnejša alpinistka v letu 2012 je Tina Di Batista (AO PD Ljubljana–Matica). Najuspešnejša alpinista v letu 2012 sta na-veza Luka Stražar (Akademski AO) in Nejc Marčič (AO PD Radovljica).Najperspektivnejši alpinist v letu 2012 je Tadej Krišelj (AO PD Kamnik).Najuspešnejša športna plezalka v letu 2012 je Mina Markovič (PK 6b Ptuj).

Najuspešnejši športni plezalec v letu 2012 je Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica).

Nagrade za POSEBNE dosežke v alpiniz-mu so prejeli: Anastasija Davidova (AO PD Ljubljana–Matica), Andrej Grmovšek (APD Kozjak Maribor), Luka Krajnc (AO PD Celje – Matica), Luka Lindič (AO PD Celje – Matica), Urban Novak (AO PD Kamnik).

Priznanja PERSPEKTIVNIM športnim ple-zalcem za rezultate na svetovnem in evrop-skem mladinskem prvenstvu in evropskem mladinskem pokalu ter za vzpone v naravnih plezališčih pa so prejeli: Martin Bergant (PK Škofja Loka), Sergej Epih (PK Škofja Loka), Anže Peharc (ŠPO PD Tržič), Jure Raztresen (PK Škofja Loka), Tim Unuk (PK Laško) in Gregor Vezonik (AK Ravne).

PRIZNANJE ZA VRHUNSKE DOSEŽKE NA TEKMOVANJIH v športnem plezanjuje prejela Maja Vidmar (PK Škofja Loka).

Komisija za športno plezanje PZS je pr-vič podelila priznanje tudi trenerjema naj-uspešnejše športne plezalke in plezalca, to sta: Roman Krajnik (PK Škofja Loka), tre-ner Mine Markovič, najuspešnejše športne plezalke za leto 2012 in tudi trener državne članske reprezentance, ter Uroš Grilc (ŠPO PD Radovljica), trener Domna Škofica, naj-uspešnejšega športnega plezalca za leto 2012.

Alpinistično plezalni večer, ki ga je pripra-vilo Društvo za gorsko kulturo, je v kulturni program vključilo tudi izbor zelo zanimivih kratkih filmov Mednarodnega festivala gor-niškega filma Domžale: Klic gore, Temporada, Honald 3.0 in slovenski kratki film Skrivnost.

Preberite si tudi izjave nagrajenih, obra-zložitve priznanj in oceni sezon (alpinizem, športno plezanje): www.pzs.si/novice.php?pid=7792.

Najuspešnejši športni plezalci in alpinisti v 2012, foto Zdenka Mihelič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 15

KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Poročilo o SMAR v letu 2012

Marko Prezelj

Skupina mladih slovenskih alpinistov v slovensko mladinsko alpinistično re-

prezentanco je bila oblikovana z željo po združevanju idej mlade generacije slovenskih alpinistov ter s hotenjem po prenosu izkušenj in medgeneracijskem sodelovanju. Geneza ideje verjetno sega dlje kot seže naš spomin. Očitno so bile v letu 2012 okoliščine naklo-njene uresničitvi povezovalne ideje.

Vodstvo PZS je zaupalo mladi generaciji in volji po plemenitenju izkušenj, angažira-ni alpinisti pa smo to zaupanje odgovorno sprejeli. Veliko energije je bilo potrebne za birokratsko temeljenje in definiranje osnov-nih razmerij.

V skupino so bili vključeni ambiciozni mladi posamezniki z močnimi individualnimi cilji, ki so bili pripravljeni sodelovati v skupini. Z mešanjem karakterjev, pristopov in idej smo dosegli visoko stopnjo motiviranosti za razvi-janje sposobnosti posameznikov, motiviranih tudi za skupne cilje. Fantje so deležni celostne podpore v smislu pridobivanja informacij in logističnih idej, vsako akcijo pa v celoti organizirajo in izvedejo sami. Čeprav to na videz morda ne predstavlja velikega izziva, je vse skupaj vendarle ustrezen trening za resen pristop do vseh alpinističnih ciljev, še posebej tistih, pri katerih sodeluje več ljudi.

Namesto kakšne moderne trofeje, po-hotno oglaševane širom socialnih omrežij, je skupina mladih alpinistov raje izbrala negotove razmere v klasični, dokaj razvpiti,

a zanje neznani smeri. Na ta način so »sma-rovci« izrazili tudi spoštovanje negotovosti, temeljni alpinistični vrednoti. Vztrajali so v prostem plezanju in si zato verjetno priplezali en mrzel bivak več kot sicer, a so s tem jasno sporočili tudi, da je zanje način vzpona vsaj tako pomemben kot vzpon sam. S stališča temeljnih ciljev skupine, je bil to popoln za-ključek sezone.

Ob koncu leta smo se »prešteli« in ugoto-vili, da smo dobro delali. Matic Obid in Nejc Pozvek sta ugotovila, da nista dovolj motivira-na za zahteve skupine in bolj ali manj prikrita pričakovanja in pritiske okolja, ki spremljajo to skupino. Močni posamezniki zdaj sestavlja-jo homogeno skupino, pripravljeno uskladiti ideje in jih tudi uresničiti.

V letu 2013 želimo biti nekoliko uspe-šnejši pri sodelovanju s tistimi, ki smo jih že povabili in z ostalimi, za katere mislim, da bodo skupino občasno osvežili s svojimi alpinističnimi izkušnjami in nazori. Medge-neracijski in medkrajevni preplet je izjemno pomemben za slovenski alpinizem, ki se tudi z organizirano skupino mladih alpinistov uspešno razvija naprej.

Celotno poročilo: www.pzs.si/novice.php?pid=7774.

Člani SMAR gostili japonske alpiniste v slovenskih gorah

Marko Prezelj

Od 23. februarja do 3. marca 2013 je pri nas potekal prvi del izmenjave slovenske

mladinske alpinistične reprezentance z japon-skimi alpinisti. Izmenjave se je udeležilo 6 članov SMAR z mentorjem Markom Prezljem in 7 Japoncev z vodjo Naoejem Sakashito.

Udeleženci SMAR: Luka Lindič (izved-beni vodja), Luka Stražar, Luka Krajnc, Nejc Marčič, Tadej Krišelj, Martin Žumer in Marko Prezelj (mentor).

Japonski gostje: Naoe Sakashita (vodja), Katsutaka Yokoyama - 'Jumbo', Ryo Masu-moto, Yusuke Sato, Yasushi Okada, Kenshi Imai, Kimihiro Miyagi in Suguru Takayanagi.

Po začetnem obdobju delovanja SMAR-a smo letos uspeli sestaviti usklajen plan dela in za prvo akcijo predvideli obisk japonskih alpinistov v Sloveniji. Namen te akcije je bil usmerjen v izmenjavo izkušenj in nazorov ter v krepitev stikov z ljudmi, ki prihajajo iz drugačnega okolja in imajo zato nekoliko drugačne poglede na alpinizem. Japonske alpiniste smo izbrali prav zaradi pričakovanih kulturnih razlik med nami, ki lahko ugodno vplivajo na izmenjavo mnenj, razmišljanj in idej.

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer so nas prijazno gostili, je bilo zanimivo poslušati zgodbo 66-letnega alpi-nista Naoeja Sakashite o poskusu zimskega solo vzpona na Anapurno leta 1980 in Mar-jonovo doživeto pripoved o vzponu na vrh Makaluja brez uporabe dodatnega kisika leta 1975. Obe zgodbi še navdušujeta poslušalce in oba spoštovana akterja sta se iskreno vese-lila tukajšnjega skupnega srečanja. Doživeti tako srečanje in začutiti motivacijsko energijo starejše generacije je svojevrstna privlačnost tovrstnih dogodkov.

Prve tri dni smo se spoznavali in plezali v krajših smereh, ki so bile na razmeroma var-nih področjih. Sredi tedna se je vreme začelo obračati v našo prid, napoved je bila ugodna, zato smo vsi izbirali tudi ture v visokogorju. Vsak od Slovencev je začutil preizkus svoje idejne širine v zelo zahtevnih razmerah in pritisk dodobra »razdraženih« gostov, ki so želeli v živo doživeti hribe, o katerih smo jim vztrajno pripovedovali. Japonci so sami izra-zili svoje interesno področje v obliki najbolj zaželenega tipa plezanja, mi pa smo izbrali konkretne cilje, sestavili naveze in odšli plezat. Bivakiranju se zaradi velikih količin snega nismo mogli izogniti. Vsaka naveza je izbrala svojo strategijo za najbolj varno izvedbo ture.

DELO KOMISIJ PZS

Udeleženci, foto Marko Prezelj

Eiger, foto arhiv SMAR

16

Za Šite in Nad Šitom glavo so izbrali bi-vakiranje pod steno, za Mrzlo goro so izbrali jutranji začetek in bivak na grebenu, za Pla-njavo pa smo izbrali dostop v nočnih urah, ko so bile temperature nižje in grebensko turo, ki je obetala varno a počasno napredovanje v izpostavljenem terenu. Gostje so bili z izbi-ro smeri, taktiko in celostno obravnavo ture zelo zadovoljni in so se navdušili za ponoven plezalni obisk Slovenije.

Tudi tokrat smo odlično uresničili svoj namen. Vremenske razmere so nas silile v taktične odločitve in v iskanje idej, ki niso neposredno povezane s plezanjem.

Slovenska ekipa se je preizkusila tudi v vlogi gostitelja in po izjavah japonskih gostov opravila dobro delo. Ob slovesu smo vsakemu gostu izročili vodnik o zimskih vzponih v Sloveniji. Tokrat je bil družabni del še bolj pomemben kot na naših siceršnjih akcijah. Organizirana skupina je bila večja in zato manj obvladljiva. Posebno pozornost smo namenili plazovni varnosti in optimalni izbiri ciljev.

Vsi udeleženci smo se trudili, da smo akcijo izpeljali optimalno, Planinska zveza Slovenije pa nam je finančno in logistično izdatno pomagala, hvala! Hvala Sidarti za plezalne vodnike, slovenskim gostom za is-kreno druženje, družini Robič za prijetno na-stanitev, gostišču Jožica za prijazno in okusno postrežbo, japonskim gostom pa gre zahvala za potrpežljivo sodelovanje. Mislim, da je bila to do zdaj najbolj zahtevna akcija SMAR.

Celotno poročilo z vsemi preplezanimi smermi: www.pzs.si/novice.php?pid=7950.

V eni izmed smeri, foto Luka Stražar

Zlati cepin 2013 - 6 nominiranih vzponov

Zdenka Mihelič

Znani so težko pričakovani

nominirani vzpo-ni za Zlati cepin Piolets d'Or 2013 za najpomemb-nejši alpinistični vzpon na svetu v letu 2012. Tako kot lani se bo tudi na 21. podelitvi za Zlati cepin 2013 potegovalo 6 naj-boljših vzponov po mnenju mednaro-dne žirije, katere

član je tudi naš vrhunski alpinist Silvo Karo.Že 21. podelitev Zlatega cepina (Piolets

d'Or) bo potekala od 3. do 6. aprila 2013 v francoskem Chamonixu in italijanskem Co-urmayeurju. Leto 2012 je bilo izjemno leto za mednarodni alpinizem, kar je razvidno po številnih odličnih dosežkov na seznamu tehničnega odbora Piolets d'Or. Alpinisti z vsega sveta so dokazali, da lahko impresivne sodobne izzive v alpinizmu premagajo male alpinistične odprave na najvišje gore z malo uporabljene opreme – v minimalnem slogu visoke tehnične ravni, s spoštovanje do narave in brez puščene sledi. Mnogo prvenstvenih smeri so alpinisti preplezali v čistem alpskem slogu. Ekipni duh, raziskovanje in odkrivanje novega, radovednost, obvladovanje tveganja, visoke tehnične zahtevnosti, popolna preda-nost: vse to opredeljujejo pravi pomen avantu-re in prihajajočega Zlatega cepina. Mednaro-dna strokovna žirija, ki ji predseduje britanski alpinist Stephen Venables, je imela težko delo izmed širšega izbora 72 vzponov v letu 2012 v 18 državah – med njimi sta bila tudi vzpon Urbana Novaka na K7 (vzhodna stena) in smer Modri dirkač na Janak Luke Stražarja in Nejca Marčiča – izbrati šest vzponov, ki najbolj izstopajo.

V letu 2012 sta Zlati cepin prejela naša Luka Stražar in Nejc Marčič za smer Sanjači zlatih jam, poleg te smeri pa je bila nomi-nirana še ena slovenska smer: Raz zaupanja odprave Kitajska 2011 v Xuelian Nort East.

NOMINIRANI VZPONI za Zlati cepin 2013, ki jih je izbrala mednarodna strokovna žirija, so:Kyashar (6770 m), NepalPrvi vzpon na južni, 2.200 metrov visoki stolp in drugi, znani vzpon na samo goro Kyashar

na sploh. Plezali: japonski alpinisti Tatsuya Aoki, Yasuhiro Hanatani in Hiroyoshi Ma-nome. Težavnost ED+, 5.10a, M5.

Shiva (6142 m), IndijaPrvi vzpon po severovzhodnem grebenu (nova smer The Prow of Shiva, ED+) in peti znani vzpon na goro na sploh. Plezala: Bri-tanca Mick Fowler in Paul Ramsden, že pre-jemnika Zlatega cepina (leta 2003 za vzpon v Siguniangu v 2002).

Muztagh Tower (7284 m), PakistanPrvi vzpon po 2000 m visoki jugovzhodni steni so v 17 dnevih alpskega sloga naredili ruski alpinisti Dmitriy Golovchenko, Alexan-der Lange in Sergey Nilov. Tričlanska naveza je šele peta, ki je dosegla enega ali oba vrhova gore. Smer Think Twice je ocenjena z ED, 6a/6b, A2 in M6.

Baintha Brakk – Ogre (7285 m), PakistanPrvi vzpon po južni steni. Ogre je ena izmed najbolj poznanih gora na svetu in do lanskega leta dosežena le dvakrat. Plezala: Kyle Demp-ster in Hayden Kennedy (v odpravi je bil tudi Josh Wharton (vsi ZDA), a se je na vzponu zaradi bolezni obrnil). Najtežji predeli: M6 na 6.800 m in strma prečnica.

Kamet (7756 m), IndijaPrvi vzpon po jugozahodni steni. Kamet je najvišja gora v Indiji, za katero je trenutno mogoče pridobiti dovoljenje. Plezali: Francozi Sébastien Bohin, Didier Jourdan, Sébastien Moatti in Sébastien Ratel. Smer Spicy Game je težavnosti: ED, VI/ 5+, 90o (najtežja mesta v osrednjem ozebniku, ki mu smer v glav-nem sledi, pa so F5+, 90° z nekaj previsnimi odstavki).

Nanga Parbat (8125 m), Zahodna Himalaja, PakistanPrvič preplezan impozanten greben Mazeno na Nanga Parbat (med Rupalsko in Diamir-sko steno Nanga Parbata). Plezali: Britanca Sandy Allan in Rick Allen, v odpravi še Cathy O'Dowd (Južna Afrika) in 3 šerpe Lhakpa Rangdu Sherpa, Lhakpa Zarok Sherpa in Lhakpa Nuru Sherpa (Nepal).

Kot je ob predstavitvi žirije dejal njen član Silvo Karo, ki Zlati cepin vidi »bolj kot lepo promocijo alpinizma v smeri ohranjanja pi-onirskega duha, mlajšim prejemnikom pa je odprta lažja pot za nadaljevanje kariere,« se letos obetajo spremembe.

Kakšne, bomo zagotovo še videli in o vsem tem vas bomo seznanjali tudi mi.

Več (pomen Zlatega cepina, mednarodna žirija, mnenje alpinista Tomaža Jakofčiča): www.pzs.si/novice.php?pid=7962.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 17

DELO KOMISIJ PZS

Malo Kladivo – Svet, ki izginja, prvenstveni vzpon

Miha Zupan

Linija mi je v oči padla kakšen mesec na-zaj, ko sem se s smučmi potikal po tistih

koncih. Dan pred napovedanim poslabšanjem vremena (torek, 5. 3.) je bil tisti pravi. Odpra-vila sva se skupaj z Robertom Karujem (AO PD Kranj), cilj pa je ogledana linija v severni steni Malega Kladiva. S seboj vlačiva pošteno zalogo klinov, saj zgleda steber res strm.

Do pod stene gaziva do kolen, vstop v grapo pa preseneti; v trdi in zbiti plazovini pridobivava višinske metre hitro, zaustavi pa naju skalna zapora. Navezana preplezava 120-metrski skok po ozkem pasu škripavca v kotu in nalepljenega snega na plato. Višje se grapa položi, in znajdeva se pod stebrom, tam pa presenečenje – zavese vodnega ledu se vlečejo preko stebra. 100 metrov stebra popikava v čistem ledu in zavidljivi naklonini. »Slap« se konča pod previsno zaporo, ki jo z nekaj zatikanja (po mojem občutku ni več kot M4) obideva po desni in se vrneva v prvotno začrtano linijo. Zgornji del stebra naju pričaka s strmim gaženjem in nekaj orientacijskih težav, po katerem razu smer pripeljati do stika s smerjo Ta črn kot. Na koncu nama uspe, sestopiva pa kar s pomočjo macesnov po Vzhodnem pobočju do krnice Gamsovega vrta in direktno po grapi do vznožja stene.

Preplezala sva novo smer in jo poimeno-vala Svet, ki izginja, ocena: IV, M4, WI3+, 80°/ 45°-70°, 700 metrov do stika s smerjo Ta črn kot, 900 m do vrha Malega Kladiva. Plezala sva 7 ur.

V novi smeri Svet, ki izginja, foto arhiv Mihe Zupana

Obnovitveni seminar za alpinistične inštruktorje 2013 – zimska in ledeniška tehnika

KA PZS

V skladu z načrtom izobraževanja v letu 2013 bo KA PZS izvedla obnovitveni (li-

cenčni) seminar iz zimske in ledeniške tehnike za alpinistične inštruktorje, ki bo na sporedu v nedeljo, 7. aprila 2013, s pričetkom ob 8. uri.

Seminar je obvezen za vse, ki nimajo ve-ljavne licence in si želijo pridobiti veljavnost za 2014 oziroma za nadaljnja 3 leta (do konca leta 2016).Trenutno veljavnost licenc si lahko pogledate na www.ka.pzs.si/besedilo.php?pid=19.

Po roku prijav bodo vsi prijavljeni na njihov elektronski naslov prejeli vse potreb-ne dodatne informacije (kraj in podroben program). ROK PRIJAV je petek, 29. marec 2013, do 24. ure.Priloženo prijavo je potrebno poslati na elek-tronski naslov tomo.cesen@pzs.si in pod za-deva napisati: licenčni seminar AI. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali.Pri pošiljanju maila zahtevajte POTRDILO PREJEMA !Vse morebitne informacije na e-mail: alen.marinovic@gmail.com.Prijavnica je na spletnem mestu KA PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7982.

KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE

19. srednješolsko prvenstvo R Slovenije v športnem plezanju

Andrej Kokalj

Letošnje že devetnajsto tekmovanje v špor-tnem plezanju, ki je bilo tradicionalno

organizirano na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, 30. in 31. januarja 2013, je ponovno prineslo številno udeležbo dijakov in dijakinj, ki lahko nastopajo na tem tekmovanju.

Na obeh tekmah skupaj je nastopilo je 155 tekmovalcev oz. tekmovalk. V sredo so si plezalci v kvalifikacijah B tekme lahko ogle-dali demonstracijo plezanja in kasneje tudi opazovali nastope svojih kolegov. Videti je bilo zanimivo, pa tudi kvalitetno plezanje, predvsem pa je očitno, da je ta šport postal resnično množičen in zanimiv tudi za tiste mlade, ki sicer ne nastopajo na tekmah za DP oziroma niso registrirani tekmovalci pri Komisiji za športno plezanje PZS.

Na A tekmi v četrtek so tako dekleta kot fantje pokazali, da je slovensko športno pleza-nje na svetovnem nivoju. Številni mladinski in kadetski reprezentanti so pokazali spretnosti, ki jih težko dojamejo še poznavalci ... Tako je mladinski evropski prvak in zmagovalec evropskega pokala v športnem plezanju 2012 Domen Škofic prepričljivo zmagal med sta-rejšimi dijaki, aktualni mladinski svetovni prvak med mlajšimi dijaki, pri dekletih pa je zmagala Julijana Kruder med mlajšimi dijaki-njami in Živa Ledinek, tudi članica mladinske reprezentance, med starejšimi dijakinjami.

Na 19. prvenstvu SŠ, foto arhiv tekmovanja

18

Jernej Kruder preplezal svoj prvi 8C

Zdenka Mihelič

Jernej Kruder je v Švici opravil izjemen vzpon v balvanskem problemu The Story

of Two Worlds (8C). V zadnji številki Obvestil PZS smo poročali o balvanskem problemu The Dagger (8B+), ki ga je preplezal, sedaj pa o še večjem uspehu, s katerim se je postavil ob bok največjim zvezdnikom svetovnega balvanskega plezanja.

Balvanski problem: The Story of Two Worlds (8C).

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7729.

Jernej Kruder, foto osebni arhiv

Klemen Bečan 8b+ in 8c na pogled v Španiji

Zdenka Mihelič

Odličen športni plezalec in slovenski re-prezentant v športnem plezanju Klemen

Bečan je v marcu znova plezal v Španiji (ple-zališče Cuenca) in opravil odlične vzpone.

Klemen Bečan v smeri Taladrina (8b+), foto Bonobo, casa de escaladores en Cuenca FB

Med njimi vzpone z oceno 8a, 8a+, 8b+ in tudi 8c. Za uvod je preplezal smeri Caza-primeras (8a), Conan el Deltractor (8a) in Only for men (8a+).

Prvo soboto in nedeljo v marcu je svoje plezanje stopnjeval in v velikem slogu na pogled preplezal še smer Totem (8c). Pred tem je Klemen poskusil še v smereh Palesti-na (9a) in v projektu imenovanem In Time.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7934.

Rok Klančnik: From dirt grows flowers, 8C

Zdenka Mihelič

Rok Klančnik je v švicarskem Chironicu preplezal balvanski problem From dirt

grows the Flowers (8C). Potem, ko je bil blizu uspeha že konec lanskega leta med svojim potepanjem po evropskih balvaniščih, mu je minuli tokrat uspelo.

Rok Klančnik je s preplezanim balvan-skim problemom From dirt grows the flowers (8C) postal drugi Slovenec z uspehom v po-trjeni oceni 8C (Jernej Kruder je v začetku leta preplezal The Story of Two Worlds 8C v Crescianu).

Naslednji cilj Roka Klančnika je balvan-ski problem Bugeleisen v dolini Maltatal, na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7954, pa si lahko ogledate video Rokovega plezanja v smeri (8C).

V smeri From dirt grows flowers, foto video

Adam Ondra splezal La Dura Dura, 9b+

Zdenka Mihelič

Adam Ondra je bil uspešen v smeri La Dura Dura, 9b+ (5.15c), v enem zadnjih projek-

tov v Oliani (Španija). Smer sta kar nekaj časa poskušala preplezati oba s Chrisom Sharmo.

Adam Ondra je za 8a.nu dejal: »Bilo je drugi dan in v podlakteh sem zjutraj čutil bolečine. Mislil sem si, da to kliče po dnevu počitka. Toda bil sem vse manj nervozen in sem se zboril do drugega problema. Nisem padel, kljub temu da sem bil brez pričakovanj. Počutil pa sem se, kot bil dobil vročinski udar, a vztrajal sem do konca! Ja, to je 9b+ (5.15c).«

Strokovnjaki pravijo, da je morda smer najtežja na svetu, vendar pa bo to pokazal čas.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7844.

Adam Ondra po preplezani La Dura Dura, foto osebni arhiv

Razpis prvenstva OSNOVNIH ŠOL 2013 v športnem plezanju

KŠP PZS

Komisija za športno plezanje PZS razpisuje prvenstvo osnovnih šol 2013 v športnem

plezanju, ki ga organizira skupaj z Ministr-stvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Prvenstvo bo v soboto, 13. aprila 2013, v športni dvorani Zlato polje v Kranju; rok prijav: 10. april 2013.

Informacije: Albin Simonič, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, podružnica Debro, Poženelova 26, 3270 Laško, tel. 03 734 38 16, 031 227 281, faks 03 734 38 26, e-pošta: albin.simonic@guest.arnes.si.

Celoten razpis na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7981.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 19

DELO KOMISIJ PZS

KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA

Alpinistična odpravi Paine 12/13 – nova prvenstvena smer

Andrej Grmovšek

Alpinistična odprava Paine 12/13, katere člana sta bila Andrej Grmovšek in Luka

Krajnc, je potekala od 13. decembra 2012 do 13. januarja 2013. Akcija je bila poslana na razpis Komisije za alpinizem in sprejeta v akcijski plan Komisije za alpinizem PZS za 2012/13.Organizator: AO APD Kozjak Maribor.Člana: Andrej Grmovšek (vodja), Luka Kranjc.Trajanje: odpravo sva pričela 13. 12. 2012 in jo zaključila 13. 1. 2013. Lokacija: Torres del Paine NP, Čile.Plezalni cilji: Vzponi zahtevnih smeri (Ri-ders on the Storm, Južno Afriška smer ipd.) v hitrem alpskem stilu in prvenstvene smeri.

Realizacija in kratek povzetek odprave:Decembra 2012 in januarja 2013 sva na jugu Čila, v nacionalnem parku Torres del Paine plezala Luka Krajnc in Andrej Grmovšek. Vreme nama ni bilo najbolj naklonjeno, tako da sva v opravila le dva poizkusa oziroma vzpona. Na odpravi vsekakor nisva izpolni-la najinih ciljev oziroma pričakovanj, kljub temu pa sva vsaj poizkušala in konec koncev preplezala prvenstveno smer.

Zuko traverse, foto Luka Krajnc in Andrej Grmovšek

Prvo lepo vreme sva izkoristila za poizkus hitrega vzpona v vzhodni steni Centralnega stolpa, po smeri Riders on the Storm. Vzho-dna stena Centralnega stolpa kraljuje s svojo višino (1200 m), navpičnostjo in monolitno-stjo in sodi med naj »big walls« v svetovnem merilu. V njej je sicer že kar nekaj smeri, le ena je doživela eno ekipno prosto ponovitev (južnoafriška smer). Najhitrejši vzpon preko stene je menda trajal 9 dni. Najin namen je bila hitra (dvodnevna) ponovitev, vendar pa se je žal vreme prehitro poslabšalo oziroma sva plezala prepočasi. Prvi dan sva preplezala polovico stene, žal pa naju je poslabšanje sredi drugega dne prisililo k sestopu.

Naslednje obdobje lepega vremena sva izkoristila za poskus povezovalnega vzpona preko vseh treh stolpov Paine, s severa proti jugu (več kot 2000 m vzponov in še več spu-stov!). Na severni vrh Severnega stolpa sva priplezala po prvenstveni smeri (najmanj za-ledenela logična linija), ter po spustu v škrbino nadaljevala na glavni vrh Severnega stolpa. V vršnih delih in ob spustih naju je oviral globok nepredelan sneg in večkrat zataknjene vrvi med spusti, tako da sva že za prečenje obeh vrhov prvega stolpa porabila bistveno več časa kot sva načrtovala, obenem sva bila popolnoma premočena. Glede na kratko ob-dobje lepega vremena sva se zato odločila, da ne nadaljujeva z vzponom na Centralni stolp (in Južni stolp) in sestopila pod stene. Nadaljevanje odprave je zaznamovalo slabo vreme, ki je trajalo do konca odprave.

Plezane smeri:• Zuko traverse, V 5.10+, 650 m, Torre

Norte (Paine), prvenstvena smer in prvo prečenje obeh vrhov Severnega stolpa, 1. 1. 2013,

• poskus v smer Riders on the Storm, VII 7c, A2, 1200 m, prosto do 7a, Torre Central (Paine), preplezala 17 R (700 m), 25.-26. 12. 2012.

Več: podrobnejša kronologija, www.pzs.si/novice.php?pid=7797.

Patagonija 2013 – poročilo odprave (Krišelj, Krajnc)

Luka Krajnc

Alpinistična odprava Patagonija 2013, ki sta jo sestavljala Luka Krajnc (AO PD

Celje – Matica) in Tadej Krišelj (AO PD Ka-mnik), je bila zelo uspešna. Potekala je od 10. januarja do 23. februarja 2013, Luka in Tadej pa sta preplezala tri odlične smeri, dve od teh sta novi, prvenstveni.

V začetku januarja sva se s Tadejem Kri-šljem dobila v El Calafatih in naslednje jutro nadaljevala pot z avtobusom do El Chaltena. Ker je vremenska napoved obetala daljše ob-dobje visokega pritiska z ugodnimi tempera-turami, sva še isti dan prepakirala opremo in se odpravila na 9 urni dostop do sedla Superi-or, ki služi kot izhodišče za plezanje v vzhodni steni Fitz Roya. Naslednje jutro sva pod steno ugotovila, da je najin prvotni plan (prosto plezanje v smeri Linea de Eleganza) močno otežen zaradi vode, ki se je talila s snežišč in posledično zmočila nekatere ključne raztežaje smeri. Po posvetu sva se odločila za vstop v območju Hudičeve zajede (Jeglič, Karo, Knez, 1983). Zaradi padajočega kamenja in ledu sva po enem skupnem raztežaju zaplezala proti desni in nadaljevala s plezanjem prvenstvene smeri po očitnih razčlembah, ki so bile vidne že iz slikovnega materiala pred vzponom. Mo-kra skala in strmi prehodi so naju prisilili v tehnično plezanje, zato sva napredovala po-časneje od pričakovanj. Tretji dan sva v megli in rahlem dežju preplezala najtežje previsne raztežaje in nadaljevala do stika s Casarot-tovim stebrom, ki naju je v dveh raztežajih pripeljal do vrha stebra Goretta, kjer sva tre-tjič bivakirala. Naslednje jutro sva pojedla še zadnje ostanke hrane in v počasnem tempu nadaljevala proti vrhu Fitz Roya. Vrh sva v lepem vremenu dosegla popoldne četrtega dne in po kratki pavzi nadaljevala s sestopom v območju Francoske smeri. Zaradi nepo-znavanja sestopa in utrujenosti sva zgrešila začetne spuste ob vrvi. Po nekaj diagonalnih

Na vrhu Cerro Torreja, foto Luka Krajnc

20

MLADINSKA KOMISIJA

Braslovčani zmagovalci 24. Državnega tekmovanja Mladina in gore

Marija Završnik in Zdenka Mihelič

V soboto, 12. januarja 2013, je na OŠ Vran-sko – Tabor potekalo že 24. Državno tek-

movanje Mladina in gore za osnovnošolce. Največ znanja so pokazali tekmovalci ekipe Nepredvidljivi iz Braslovč (OŠ Braslovče, PD Braslovče) in prepričljivo zmagali. Jubilejno, 25. tekmovanje Mladina in gore bo tako drugo leto v Braslovčah v Savinjski dolini.

spustih sva našlo pravo linijo sestopa in ob treh zjutraj prišla do sedla La Silla kjer sva četrtič bivakirala. Peti dan sva nadaljevala s spusti po ozebniku do ledenika, odšla nazaj pod steno po stvari, ki sva jih tam pustila pred vzponom in sestopila do sedla Superior ter naslednji dan v dolino.

Po treh dneh počitka sva odšla v dolino Torre do izhodišča imenovanega Noruegos. Naslednje jutro sva dostopila do stene in začela s plezanjem. »Dostop« do sedla Pa-ciencia se je zaradi suhe sezone in krušljive skale izkazal za zahtevnega. Nad sedlom sva preplezala 17 raztežajev do lednih stolpov, kjer sva na ozki polici bivakirala. Po kratki noči sva nadaljevala preko lednega kamina, ki je v danih razmerah ponudil nenavadno in zahtevno ledno plezanje. V »headwallu« sva izbrala desno varianto, ki jo je uporabil Lama ob svojem prostem vzponu leto prej. Na vrh Cerro Torreja sva prišla okoli pete popoldan in po kratki pavzi začela s spusti ob vrvi v smeri vzpona. Na enem izmed spustov nama je pa-dajoči kamen presekal eno izmed vrvi, tako, da sva bila kasneje prisiljena v krajše spuste, ki so vzeli več časa. Na sedlo Paciencia sva prišla ob treh ponoči in po krajšem počitku nadaljevala s sestopom do El Chaltena.

Sledilo je deset dnevno obdobje slabega vremena, ki sva ga izkoristila za regeneracijo in plezanje po okoliških balvanih in pleza-liščih. Na koncu odprave sva preplezala še prvenstveno smer v El Mochu in se 21. 2. 2013 iz letališča v Buenos Airesu odpravila nazaj domov.

Ker je bil to najin prvi obisk Patagonije, velikih pričakovanj nisva imela, sva bila pa močno motivirana in željna plezanja, kar je bilo ključnega pomena pri vseh najinih vzpo-nih. Meniva, da je bila akcija zelo uspešna.

Za podporo akcije se zahvaljujeva Planin-ski zvezi Slovenije in Komisiji za alpinizem PZS.

Preplezane smeri:13.-17. 1. 2013, The Real Kekec z Casarot-tovim stebrom, Fitz Roy (6c+, A2, 1300 m, 800 m nove smeri), 5 dni, prvenstvena smer, www.pzs.si/novice.php?pid=7787.

24.-25. 1. 2013, JV raz (SE Ridge), Cerro Tor-re (7b, A1, WI 5, 1200 m), 2 dneva, www.pzs.si/novice.php?pid=7815.

9. 2. 2013, Dulce de leche, El Mocho ( 7a, 400 m), prvenstvena smer, www.pzs.si/novice.php?pid=7868.

The Real Kekec, foto Rolando Garibotti

Nastja Davidova in Tina Di Batista na Fitz Roy po smeri Afanassieff

Zdenka Mihelič

Vesela novica o uspešni navezi v Patagoniji je prišla tudi iz naših ženskih vrst. Ple-

zali sta Nastja Davidova in Tina Di Batista (obe AO PD Ljubljana–Matica). »V petek, 22. februarja, okoli 13. ure je Tinca rekla: 'Nesti, višje se ne da :).' Tako sva po 3 dneh plezanja najdaljše smeri v Fitz Royu stali na vrhu: smer Afanassieff, 1550 m, 30 stopinj, 6a+, A0,« je pripovedovala Nastja.

V torek, 19. februarja, sta Nastja in Tina po 8 urah iz Chaltena prek Pasa del Cuadrada dostopili pod steno, kjer sta prespali. S ple-zanjem sta pričeli v sredo zjutraj in prvi dan uspeli preplezati do polovice smeri. »Naslednji dan je bil najhladnejši, zato so nama prvi raz-težaji vzeli nekaj več časa za plezanje. Drugo noč v steni naju pričakala udobna polica. Za zajtrk tretjega dne pa še en raztežaj s težav-nostjo 6a+ OW (offwidth), ki sva ga zmogli in nadaljevali proti vrhu. Srečni, zadovoljni in utrujeni sva po treh dneh plezanja stali na vrhu,« je pripovedovala Nastja Davidova. Sledili so spusti po smeri Franco – Argentina.

Zadovoljni in srečni na vrhu Fitz Roya, foto Tina Di Batista

Na sestopu se je vreme poslabšalo in tako se sta večino smeri spuščali v megli. Za zadnji del sestopa naju ju je čakal leden greben Brecha de los Italianos, ter spusti po razmočenem snegu v kuloarju. Po uri hoje po ledeniku do Pasa Superior ju je pričakal njun 4. bivak, od kar sta zapustili mestece Chalten.

Najina tokrat zadnja skupna smer:Afanassieff, 1550 m, 30 stopinj, 6a+, A0.V 16 dneh skupnega bivanja sva uspeli še:• preplezati Aguja Mermoz (Argentina, 5+,

600 m),• obiskati dve plezališči, ki se nahajata v

bližini Chaltena,• balvanirat z Luko in Tadejem in• preplezat 5 raztežajno dolgo smer tik nad

mestecem,• obiskati čokolatarijo, sladoled in zadnji

večer sva proslavili s 500 g zrezkom :).«

Stena pred nama, foto Tina Di Batista

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 21

Na Vranskem se je na tokratnem Držav-nem tekmovanju Mladina in gore pomerilo 25 od 26 najboljših skupin mladih planincev iz vse Slovenije, ki so se na regijskih tekmo-vanjih 10. novembra 2012 najbolj izkazale. Tekmovanje Mladina in gore je vedno orga-nizirano pod okriljem Mladinske komisije PZS, soorganizatorja zaključnega, torej držav-nega tekmovanja pa sta planinsko društvo in osnovna šola, od koder prihajajo lanskoletni zmagovalci, tokrat prvič PD Vransko in OŠ Vransko – Tabor. Soorganizatorja sta bila še Zavod za šport RS Planica in Planinska zveza Slovenije.

Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci OŠ Vransko - Tabor, njihov zbor in bivši učenec na harmoniki Alen Premk so nadebudne mlade pozdra-vili v imenu organizatorjev predsednik PD Vransko Anton Sitar, predsednik Mladinske komisije PZS Matej Ogorevc in ravnateljica OŠ Vransko – Tabor Majda Pikl; uspešno tek-movanje, sproščeno druženje in varen korak tudi v prihodnje pa so jim zaželeli še župan Občine Vransko Franc Sušnik, vodja Inte-resnih programov Uroš Vidmajer in Brigita Čeh, koordinatorica tekmovanja Mladina in gore, ki je sodelujočem prebrala tudi pravila tekmovanja.

Državno tekmovanje Mladina in gore je bilo tokrat v znamenju 100-letnice organizi-ranega gorskega reševanja na Slovenskem, ki smo jo Gorska reševalna zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije praznovali skupaj v letu 2012. O 100-letnici sta spregovorila gorska reševalca Dušan Polajnar in Ljubo Hansel, vsi tekmovalci z mentorji pa so si v družabnem delu ogledali tudi odličen film Klic z gora.

Najboljših 9 ekip se je uvrstilo v finalni del tekmovanja. Za naslov državnih prvakov so se potegovali člani naslednjih ekip Radgončani (PD Gornja Radgona), Nepredvidljivi (OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče), Mulci spod Vremščice (OŠ Košana, PD Postojna),

Štrki (PD Matica Murska Sobota), Bohinjski gamsi (OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, PD Srednja vas v Bohinju), Plani-noholiki (PD Vipava), Gorske deklice (OŠ Orehek Kranj, PD Kranj), Divji arli (OŠ Žiri, PD Žiri) in Planinske muhe (OŠ Idrija, PD Idrija). Finale je bil res napet, mladi planinci (od 6. do 9. razreda OŠ) so morali pokazati veliko gorniškega znanja, tudi praktičnega, kar pa nobenemu ni delalo preglavic. Zmaga-la je odšla v Braslovče, kjer bo naslednje leto že 25. državno tekmovanje Mladina in gore.

Med odmoroma v finalu so razglasili tudi najboljše na likovnem natečaju in nagrajenca nagradnega vprašanja o skritem gostu, ki sta tokrat bila kar dva, in sicer alpinista, zakon-ca Andrej in Marija Štremfelj, ki sta se kot prvi zakonski par nasvetu povzpela na vrh Everesta.

Za popotnico ob vrnitvi ekip v domače kraje je predsednik PZS Bojan Rotovnik vsem skupaj v jubilejnem letu ob 120-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem za-želel, da svoje bogate tekmovalne izkušnje in znanje mladi planinci prenesejo v resnično življenje, hkrati pa je čestital vsem, ki so pri-šli do državnega tekmovanja, še posebej pa zmagovalcem. Zahvalili se je prizadevnim mentorjem, ki prenašajo svoje bogate izku-šnje in znanje na mladi rod.

Zmagovalci so za prvo mesto prejeli udeležbo na planinskem taboru v organizaciji Mladinske komi-sije PZS (foto Marija Završnik), vse najboljše skupine pokale in medalje, ostali pa praktične nagrade.

Koordinatorica tekmovanja Mladina in gore Brigita Čeh je bila s potekom tekmovanja prav tako zelo zadovoljna, saj je vse potekalo kot po maslu, mladi pa so pokazali izredno veliko planinskega znanja, ki ga bodo lahko uporabili v praksi. Pohvalila je organizatorje – šolo in planinsko društvo z Vranskega, ki sta pri organizaciji odlično sodelovala. Seveda pa je vse že povabila na regijska tekmovanja: »Vsem sodelujočim velika zahvala, vsem tek-movalcem pa: Na svidenje jeseni na regijskih tekmovanjih in leta 2014 na 25. državnem tek-movanju Mladina in gore v BRASLOVČAH.«

Več z vsemi rezultati na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7757.

Andrej in Marija Štremfelj v pogovoru z vodite-ljem Blažem Lesnikom, foto Marija Završnik

MK PZS ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije

Damjan Omerzu in Zdenka Mihelič

Planinska zveza Slovenije, Mladinska ko-misija, je v februarju 2013 pridobila status

mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije. MK PZS skupaj s pokrajinskimi odbori mladinskih odsekov in mladinskimi odseki, ne glede na statusno obliko, namreč predstavlja zelo pomemben delež mladinskega dogajanja v Sloveniji.

Status v javnem interesu v mladinskem sektorju lahko pridobijo samostojne mla-dinske organizacije, organizacije za mlade in mladinske organizacije, ki so avtonomno organizirane znotraj druge pravne osebe. Status slednje ima od februarja 2013 tudi Mladinska komisija PZS.

Prednosti pridobitve statusa so predvsem v večjih možnostih črpanja sredstev in več priložnosti za mreženje. Nacionalni razpisi za mladinske organizacije naj bi se postopo-ma preusmerili izključno na organizacije s pridobljenim statusom. Status je tudi pogoj za včlanitev v Mladinski svet Slovenije, ki je pomembna zaradi možnosti aktivnejše

DELO KOMISIJ PZS

22

participacije pri oblikovanju politik ter tudi ugodnejše udeležbe naših članov na njihovih usposabljanjih in seminarjih, ki predstavljajo pomemben vir znanja za nadgradnjo mladin-ske dejavnosti v MK PZS.

Zbor mladinskih odsekov je sprejel sklep, da se začnejo postopki za pridobitev statusa že 13. 11. 2010. Vendar pa je bilo potrebno najprej sprejeti nov Statut PZS, ki je izrecno opredelil avtonomnost komisije znotraj PZS. To je namreč temeljni pogoj za pridobitev statusa. UO PZS je na 13. seji UO PZS (1. 12. 2012 na Prevaljah) sprejel sklep o izdaji soglasja k odločitvi MK PZS za oddajo vlo-ge za pridobitev statusa v javnem interesu v mladinskem sektorju. Odločbo je na podla-gi vloge izdalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.

Ta status lahko pridobijo tudi planinska društva z mladinskimi odseki. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati mladinski odseki PD, so:• da redno izvajajo mladinske programe

oziroma programe za mlade (s področja: avtonomije mladih, neformalnega učenja in usposabljanja za večanje kompetenc mladih, dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, skrb za mlade z manj priložnosti, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelo-vanje, mobilnost mladih in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in pre-prečevanje raznih oblik zasvojenosti mla-dih, dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti mladih, sodelovanje mladih pri upravlja-nju javnih zadev v družbi).

• da izkazujejo pomembnejše dosežke pri ra-zvoju in povezovanju mladinskega dela in

• da razpolagajo z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje.

Poleg tega morajo mladinski odseki (ki so organizirani znotraj društva) izpolnjevati še naslednje pogoje: • da mu je v aktu zagotovljena avtonomija

delovanja v mladinskem sektorju, • da ima najmanj 90 odstotkov članstva

mladinskega odseka PD v starosti do 29 let in 70 odstotkov vodstva mladinskega odseka od 15. do dopolnjenega 29. leta.

Postopek pridobitve statusa lahko društva oz. mladinski odseki začnejo z registracijo na spletni strani http://javniinteres.mlad.si/si/avtorizacija/, kjer pridobijo dostop do sple-tnega obrazca in nadaljnja navodila.

Postopki se izvajajo preko Urada RS za mladino. http://www.ursm.gov.si/. Odločbo izdaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7891.

Delovna akcija v PUS Bavšica 2013

MK PZS

Kot vsako leto bo tudi letos v Bavšici pote-kala delovna akcija. Mladinska komisija

pri PZS jo organizira z namenom priprave Planinskega učnega središča Bavšica in oko-lice na prihajajočo sezono izobraževanj ter ostalih aktivnosti.

Opraviti je potrebno nekaj manjših vzdr-ževalnih del v hiši, temeljito očistiti prostore ter urediti okolico. Poleg dela bo poskrbljeno tudi za zabavo, prav verjetno pa se bomo od-pravili tudi na kakšen krajši planinski izlet. Lepo vabljeni vsi, ki želite preživeti delovno-zabavni vikend ob vznožju gora.

KDAJ: Delovna akcija bo potekala med 26. in 28. aprilom 2013.HRANA in BIVANJA: Prehrana in bivanje je brezplačno za vse udeležence. PRIJAVE: Prijave (do ponedeljka, 15. aprila 2013) in pri vodji akcije Andreju Baroviču na elektronskem naslovu: andrej.barovic@gmail.com, kjer dobite tudi dodatne informacije.

Vabljeni!

PUS Bavšica pozimi, foto arhiv MK PZS

Seminar družabnosti v gorah – Družabnost v planinski koči

MK PZS

Pomemben vidik udejstvovanja mladih v planinstvu je prav družabnost. Prve kora-

ke v svet strmin naredijo otroci skoraj izključ-no zaradi prijetnega druženja z vrstniki in ne

zaradi samega zahajanja v gore. Umetnost pa je večje skupine otrok, mladostnikov in mladih povezati v celoto preko različnih iger, s katerimi utrjujejo prijateljstvo, tovarištvo in pripadnost skupini.

Tako Mladinska komisija PZS ponovno organizira Seminar družabnosti v gorah. S tokratnim naslovom Družabnost v planin-ski koči, se boste spoznali s kopico različnih iger, ki so namenjene veselemu preživljanju prostega časa v in ob planinski koči.

Seminar je namenjen vsem, ki se ukvarjate z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladi-ne, torej mladinskim voditeljem, mentorjem, vodnikom, oziroma vsem, ki bi radi preživeli zabaven vikend v Bavšici in se ob tem še kaj naučili.

Pomembno: Seminar se šteje tudi kot iz-popolnjevanje mentoricam oz. mentorjem planinskih skupin. Z udeležbo na Seminarju družabnosti, vam ne bo potrebno obiskati še izpopolnjevanja.KJE in KDAJ: v Planinskem učnem središču Bavšica med 3. in 5. majem 2013.Največje možno št. udeležencev: 25.Cena: 60 €.Prijave pošljite po pošti na naslov: Mladin-ska komisija, Planinska zveza Slovenije, p. p. 214, 1001 Ljubljana, najkasneje do četrtka, 25. aprila 2013.Več informacij dobite pri vodji seminarja Urški Petek, na elektronskem naslovu 5ekurska@gmail.com.

Vabljeni!

Prijavnica je objavljena na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7975.

VODNIŠKA KOMISIJA

Zapisnik Zbora vodnikov PZS 2012

Veronika Susman

Zbor vodnikov PZS je bil 24. novembra 2012 v Izobraževalnem centru za zaščito

in reševanje na Igu. Zbora se je udeležilo 44 od 52 delegatov oz. 84,61 %.

Na spletni strani Vodniške komisije PZS, http://vk.pzs.si/novice.php?pid=7807, smo objavili tudi Zapisnik Zbora VPZS 2012.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 23

Zasedenost kopnih izpopolnjevanj 2013

Veronika Susman

Kopna izpopolnjevanja na Boču (vse tri skupine), Valvasorjevem domu, Gor-

jancih, Reški planini, v Kamniški Bistrici, Logarski dolini, na Grohotu, 1. skupina, so polno zasedena in prijave niso več mogoče.

Prosta mesta so še na Krimu (25.–26. 5. 2013), vse tri skupine v Bavšici (18.–19. 5. 2013, 28.–29. 9. 2013, 5.– 6. 10. 2013), nekaj prostih mest je še na Grohotu v 2. sku-pini (20.–21. 4. 2013).

Obrazec za prijavo je na spletnem mestu VK PZS, http://vk.pzs.si.

Licenčno usposabljanje v snežnih razmerah I, Dom na Menini planini

Zdenko Purnat

Na Menini smo se zbrali 1. februarja po-poldne in po namestitvi v sobah prije-

tno toplega planinskega doma smo pričeli s predavanji iz orientacije. Domači večerji je sledil vrhunec dneva – nočni orientacijski po-hod v megli in južnem vetru na orientacijsko zahtevnem vršnem platoju Menine.

Vsebinsko poročiloV soboto smo vstali ob 6. uri in pozaj-

trkovali. Ker je zunaj deževalo smo najprej opravili vsa predavanja, nato pa smo se kljub padavinam odpravili na teren kjer smo utrje-vali gibanje in tehniko vodenja. Po povratku smo zamenjali premočena oblačila ter opravili analize dela. Ko se je okrog enih popoldan dež obrnil v sneg je na Menini nastal pravi snežni metež, ki je začinil naš povratek v dolino. Do 16. ure je namreč zapadlo že okrog 30 cm snega, ki ga je močan severnik rinil v zamete. Kljub temu smo vsi srečno prispeli v dolino.

Analiza akcijeGlede na rezultate evalvacijskega lista je

bila večina udeležencev precej ali popolno-

ma zadovoljna s programom, metodami dela, gradivi, terminom, prostorskimi pogoji itd., pa tudi predavatelji so prejeli visoke ocene.

Nekateri udeleženci so predlagali termin sobota-nedelja (in ne petek-sobota), padel je tudi predlog, da bi na enem od prihodnjih izpopolnjevanj obravnavali statistiko nesreč v gorah (»na napakah se učimo«).

Seznam udeležencev licenčnega usposablja-nja, Dom na Menini, 1.–2. februar 2013 1. Milan Štubičar, PD Drava 2. Viktor Munda, PD Drava 3. Franc Pahovnik, PD Gornji Grad 4. Klemen Petek, PD Gornji Grad 5. Franc Šinko, PD Grmada Celje 6. Mišo Primc, PD Grmada Celje 7. Robert Koritnik, PD Grmada Celje 8. Roman Toplak, PD Grmada Celje 9. Željko Lamut, PD Grmada Celje 10. Tadej Kosmačin, PD Jakoba Aljaža Maribor 11. Primož Vračko, PD Lovrenc Na Pohorju 12. Jože Zajc, PD Mercator 13. Romana Kocjančič, PD Mercator 14. Branko Dokl, PD Piramida Maribor-Ptuj 15. Bogdan Brišar, PD Podbrdo 16. Marina Leban, PD Podbrdo 17. Izabel Vadnal, PD Postojna 18. Ana Založnik, PD Šmarje Pri Jelšah 19. Ivan Strašek, PD Šmarje Pri Jelšah 20. Jurij Drev, PD Šoštanj 21. Matej Kortnik, PD Šoštanj 22. Anton Žižmond, PD Velenje 23. Franc Maršnjak, PD Velenje 24. Husein Djuherič, PD Velenje 25. Marjan Karlovčec, PD Velenje 26. Miran Jančič, PD Velenje 27. Tomi Praprotnik, PD Velenje 28. Ivan Muzelj, PD Vojnik 29. Primož Pečlin, PD Vrhnika 30. Tatjana Pečlin, PD Vrhnika Vodstvo licenčnega usposabljanja 1. Zdenko Purnat, vodja 2. Tone Golnar, tehnični vodja 3. Gorazd Bokšan, član vodstva 4. Jože Kamenšek, član vodstva 5. Mateja Grat, član vodstva 6. Primož Trop, član vodstva

Vsi vodniki PZS so uspešno opravili izpopolnjevanje, foto Jože Kamenšek

Licenčno usposabljanje v snežnih razmerah II, Grohot pod Raduho

Franc Kadiš

Izpopolnjevanje je potekalo po predvidenem programu in je bilo izvedeno v celoti, če-

prav je v zadnjih dneh zapadlo precej snega. Orientacija je bila izvedena ponoči, tako da smo ustvarili pogoje podobnim oteženim razmeram, ki jih lahko doživimo v gorah.

Vsebinsko poročiloUdeleženci so tako obnovili znanje hoje

po azimutu, ter spoznali prednosti uporabe GPS-a v takšnih razmerah. Poleg predvide-nega programa iz gibanja in tehnike vodenja; premagovanje strmih poledenelih pobočij, zaustavljanje v primeru zdrsa, smo dodatno obdelali še iskanje zasutega s plazovno žolno, ter sondiranje s plazovno sondo in izkop za-sutega. Predstavljene so jim bile tudi novosti iz področja varnosti (air bag, avalung ..), ter predstavljena tema iz prve pomoči; snežna slepota, sončarica, sončne opekline. Izpopol-njevanja se je od 32 prijavljenih udeležilo 30 vodnikov PZS.

Analiza akcijeUdeleženci so bili zadovoljni z progra-

mom in izvedbo izpopolnjevanja. Podan je bil predlog, da se pri orientaciji nadaljuje uve-dena praksa, da v čim večji meri vključuje-mo tudi uporabo GPS-a. Pogrešajo mogoče malo več časa namenjenega temu. Splošno ugotavljajo, da so teme dobro izbrane, ter da so potrebna izpopolnjevanja na tri leta , da obnovijo svoja znanja.

Seznam udeležencev licenčnega usposablja-nja II, Koča v Grohotu pod Raduho, 16.–17. februar 20131. Igor Košir, PD Bricnik Muta2. Ivan Verčko, PD Bricnik Muta

Na Grohotu, foto Franc Kadiš

DELO KOMISIJ PZS

24

ODBOR ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO

Drugi skupni usklajevalni seminar za inštruktorje PZS

Franc Kadiš

V sodelovanju s Fakulteto za šport je Od-bor za usposabljanje in preventivo PZS

26. januarja 2013 organiziral drugi strokovni usklajevalni seminar za vse inštruktorje PZS.

Naslov tokratnega seminarja je bil Osnove funkcijske vadbe. Seminar so pripravili stro-kovnjaki s Fakultete za šport pod vodstvom dr. Stojana Burnika in dr. Blaža Jereba.

3. Matej Jeram, PD Cerkno4. Jože Marovt, PD Dobrovlje-Braslovče5. Marjan Epšek, PD Dravograd6. Simon Figar, PD Kočevje7. Štefka Ule, PD Kočevje8. Tone Ožbolt, PD Kočevje9. Vladko Meglič, PD občine Kidričevo10. Aldo Zubin, OPD Koper11. Alojz Zadel, OPD Koper12. Ladislava Stranščak, OPD Koper13. Mojmir Kunej, OPD Koper14. Rajmund Čerin, OPD Koper15. Bogomir Trop, PD Prevalje16. Miran Ritonja, PD Ptuj17. Antonija Mravljal, PD Ravne na Koroškem18. Veronika Kotnik, PD Ravne na Koroškem19. Viljem Kotnik, PD Ravne na Koroškem20. Ivan Hartman, PD Slovenj gradec21. Marjetka Škorja, PD Slovenj gradec22. Vojko Pisar, PD Slovenj gradec23. Lidija Pučnik, PD Slovenske Konjice24. Alojz Janžek, PD Šentjernej25. Gregor Golja, PD Šentjernej26. Marjan Hosta, PD Šentjernej27. Vincenc Župan, PD Šentjernej28. Franjo Kunej, PD ZZV Celje29. Renato Ribič, PD ZZV Celje30. Slavko Škrubej, PD ZZV Celje

Vodstvo licenčnega usposabljanja II1. Franc Kadiš, vodja izpopolnjevanja2. Aleksander Kelnerič, tehnični vodja3. Andreja Voler, članica vodstva4. Rudi Ambrož, član vodstva5. Ivan Šturm, član vodstva

Licenčno usposabljanje v snežnih razmerah III, Valvasorjev dom pod Stolom

Jože Varl

Tretje izpopolnjevanje v snežnih razme-rah je bilo izvedeno v soboto, 23., in v

nedeljo, 24. februarja 2013, v Valvasorjevem domu pod Stolom. Udeležilo se ga je 30 vo-dnikov PZS iz različnih planinskih društev. Glede na spol je bil rezultat 17 proti 13 v korist moških.

Vsebinsko poročilo Program se je pričel s predavanjem Bojana

Pollaka »Orientacija ob oteženih možnostih gibanja«. Sledile so naloge, ki so jih vodniki v skupinah reševali na kopijo zemljevidov.

Te naloge so služile vodnikom pri večerni orientaciji na terenu. Po končanih nalogah je imel Klemen Volontar predavanje: »Kaj še lahko storimo za večjo varnost« (plazovne žolne in pravilna uporaba, praktični prikaz proženja zračne blazine).

Po zelo dobri večerji smo vsi skupaj v pra-vem snežnem metežu (do večera je zapadlo že 25 cm novega snega) odšli na teren, kjer so nas posamezne skupine vodile po poti, ki so jo zarisale na zemljevid.

V nedeljo zjutraj je bilo najprej predavanje Primoža Ravniharja »Prva pomoč«. Sledilo je še predavanje Klemna Volontarja »Varova-nje in pomoč vodenemu čez težavno mesto«. Nato so vodniki po skupinah šli na teren, kjer so pod budnim očesom inštruktorjev izvajali manevre pri vodenju in varovanju, ter pomoč vodenemu.

Analiza akcijePri analizi so vodniki opozorili na dolo-

čene probleme, ki so jih zapisali v evalvacij-ske liste. Splošno mnenje je bilo, da je bilo izpopolnjevanje dobro pripravljeno, da so inštruktorji kvalitetno izvajali program in za to dobili visoke ocene, da je bivanje in hrana na Valvasorju vrhunska. Izpopolnjevanje je bilo zaključeno ob 15. uri.

Seznam udeležencev licenčnega usposablja-nja III, Valvasorjev dom pod Stolom, 23.–24. februar 2013:1. Franc Škof, PD Avtotehna2. Miro Mlinar, PD Cerknica3. Anica Podobnik, PD Cerkno4. Alenka Sakelšek, PD Iskra Ljubljana5. Alenka Galun, PD Jakoba Aljaža Maribor6. Vlasta Bizjak, PD Kamnik7. Saša Lindič, PD Kamnik8. Marija Pollak, PD Kamnik9. Andrej Slak, PD Kamnik10. Katja Tabernik, PD Kamnik11. Igor Oprešnik, PD KPD Hej, gremo naprej12. Tatjana Cvetko, PD Kranj13. Marjeta Dajčman, PD Ljubljana-Matica14. Marko Habjan, PD Ljubljana-Matica15. Nataša Kramberger, PD Ljubljana-Matica16. Slavica Pavlin, PD Ljubljana-Matica17. Marjana Jelen, PD Mevode18. Danilo Milošič, PD Naveza19. Jože Bučar, PD Polet

Izpolnjevanje nalog po skupinah, foto Bojan Pollak

20. Uroš Vidovič, PD Ptuj21. Janez Baloh, PD Radovljica22. Roman Petelin, PD Ribnica23. Albin Žnidarčič, PD Sežana24. Davorin Gaberšček, PD Tolmin25. Nada Gaberšček, PD Tolmin26. Franc Berk, PD Vrelec Rogaška Slatina27. Vladko Korže, PD ZZV Celje28. Bojan Završnik, PD Žirovnica29. Jernej Mrak, PD Žirovnica30. Tone Špendov, PD Žirovnica

Vodstvo licenčnega usposabljanja III1. Jože Varl, vodja 2. Bojan Pollak, tehnični vodja 3. Boris Madon, član vodstva 4. Jože Rožič, član vodstva 5. Klemen Volontar, član vodstva 6. Lojze Jerman, član vodstva 7. Primož Ravnihar, član vodstva

Drugi skupni usklajevalni seminar za inštruktor-je PZS je potekal na Fakulteti za šport,

foto Bojan Pollak

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 25

Seminar je izvedel dr. Primož Pori, ki nam je naprej teoretično predstavil osnove funkcijske vadbe, nato pa še praktično pred-stavil praktične primere vaj za razvoj moči, prilagojenih za delo na terenu. Seminar je bil uspešno izveden v zadovoljstvo vseh triin-dvajsetih inštruktorjev udeležencev.

Nova zloženka Pozor, snežni plaz

Zdenka Mihelič

Planinska zveza Slovenije je izdala odlično zloženko Pozor, snežni plaz, v kateri so

zbrana kratka navodila za varnejše obisko-vanje gora v zimskem času. Zloženka je na-stala s sodelovanjem Gorske reševalne zveze Slovenije. Dosegljiva vam je tudi na spletni strani PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7811, in na sedežu PZS, kjer jo planinska društva/klubi lahko prevzamejo.

Opozorila: Kratka navodila ne morejo pre-prečiti nesreče v gorah in so namenjena ra-zumevanjutveganja obiskovanja gora v zimskem času. Svetujemo, da se na vsako turo dobro pri-pravite in pridobite čim več potrebnih in-formacij o načrtovani turi. Predlagamo, da se včlanite v planinsko društvo, kjer boste pod vodstvom izkušenih vodnikov PZS in inštruktorjev pridobili osnovno znanje za varnejše obiskovanje gora.

Zloženko pripravil: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZSStrokovni pregled: Dušan Polajnar, Klemen Medja in Franc KadišOblikovanje: Emil PevecZgibanka je nastala s sodelovanjem GRZS.Izdajateljica: Planinska zveza Slovenije, ja-nuar 2013.

KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE

Irena Mrak nova načelnica Komisije za varstvo gorske narave PZS

Zdenka Mihelič

V soboto, 23. februarja 2013, je v Izobraže-valnem centru za zaščito in reševanje na

Igu potekal Zbor delegatov Komisije za varstvo gorske narave PZS, na katerem je 20 prisotnih delegatov (od 36) izvolilo tudi novega načelni-ka oz. načelnico. To je postala dr. Irena Mrak, doktorica geografije in vrhunska alpinistka.

Vsakoletni Zbor delegatov KVGN PZS je namenjen programskim formalnostim, poroči-lu in načrtom komisije, prav tako pa tudi prilo-žnost za izmenjavo izkušenj, mnenj, primerov dobrih praks, novih znanj, utrjevanja prijatelj-stva in medsebojne povezanosti. In kot je dejal Janez Bizjak tudi v zahvalo varuhom gorske narave in gorskim stražarjem za njihovo delo.

Varuhi gorske narave se kljub morebitne-mu drugačnemu ocenjevanju s strani družbe vedno znova trudijo svojim delom in priza-devanji, da bi narava z vsemi vrednotami tudi ostala neokrnjena, prvinska.

Za prihodnost jih poleg zastavljenega načrta čaka še nekaj neuresničenih stvari, med njimi priprava strategije varstva narave (dolgoročni načrt), publikacija o varovanju gorske narave, ureditev statusa varuha gorske narave. Zastavili pa so si še aktivnosti, ki bodo potekale celo leto, kot so aktivno in ažurno

spremljanje nedovoljenih posegov v naravi, priprava raznih strokovnih stališč itd.

Varuhi gorske narave so bili seznanjeni o aktualni protestni akciji evropskih nevladnih organizacij, CIPRE in nekaterih alpskih mest proti načrtovani Direktivi EU, ki predvide-va privatizacijo oskrbe z vodo, kar pomeni privatizacijo javnega dobra na za prebivalce Alp najbolj občutljivem področju, to je pri upravljanju s pitno vodo. Če bi do tega v Slo-veniji prišlo, so bili vsi prisotni enotni, da je treba ostro nasprotovati in protestirati proti čemu takemu.

Delegati so soglasno potrdili vsebinsko in finančno poročilo ter vsebinski in finančni načrt dela. Prav tako so na nadomestnih volitvah za novega načelnika oz. načelnico, ki so potekale na podlagi javnega razpisa. Komisija je prejela eno kandidaturo. Edina kandidatka in novoi-zvoljena načelnica KVGN PZS dr. Irena Mrak (PD Križe) je doktorica geografije, vrhunska alpinistka, stala je tudi že na osemtisočaku, lani je vodila odpravo Karakorum 2012 (Gašerbrum I), naravi in gorah je zapisana z vsem srcem, prav tako ji ne manjka znanja, saj je že njena profesija usmerjena v proučevanje gorske narave pa tudi gorskega turizma, vpliva le-tega na naravo itd. Bila je ustanovna članica slovenskega Mounta-in Wildernessa, zaposlena pa je na Katedri za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot Fulbrightova štipendistka je na podoktorskem študiju v Ameriki, zato je na zboru ni bilo.

Prizadevnim članom so podelili prizna-nja dr. Angele Piskernik, priznanja KVGN PZS. Zlato priznanje je bilo podeljeno eno, in sicer ga je prejel dolgoletni gorski stražar Vinko Hafner iz PD Škofja Loka, ki pravi, da je »Pri varovanju gorske in narave nasploh najpomembnejša vzgoja, zgled in lepa beseda. 'Lepa beseda lepo mesto najde,' v to sem prepri-čan in tako tudi sam delujem skozi vsa moja naravovarstvena in siceršnja leta.«

Pred začetkom zbora je imela članica komisije Marjeta Keršič Svetel predavanje Planinstvo kot tržna znamka.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7899.

Prejemniki priznanj dr. Angele Piskernik s podpredsednikom PZS Borutom Peršoljo, člani komisije, strokovnim sodelavcem komisije in sedaj že nekdanjim načelnikom KVGN PZS Janezom Bizjakom,

foto Zdenka Mihelič

DELO KOMISIJ PZS

26

GOSPODARSKA KOMISIJA

Zelo uspešna 2. konferenca o planinskem gospodarstvu

Klemen Petek

V soboto, 26. januarja 2013, se je v Izobra-ževalnem centru za zaščito in reševanje

RS na Igu odvijala 2. konferenca o planinskem gospodarstvu, na kateri so bile obravnavane aktualne teme s področja planinskega gospo-darstva. Konference se je udeležilo 74 pred-stavnikov planinskih društev (predsedniki, gospodarji, oskrbniki ...), na njej pa je sodelo-valo 13 predavateljev. V popoldanskem delu, ko so se udeležencem pridružili markacisti PZS, pa je bilo prisotnih kar 130 udeležencev.

Splošna ocena: Kot je bilo razvidno iz anket, so bili udeleženci zelo zadovoljni s konferenco in takšne dogodke podpirajo tudi v prihodnje. Odzivi so bili odlični in skupna ugotovitev je bila, da je konferenca zelo dobro uspela.

Konferenca se je pričela z uvodnim delom v katerem je prisotne najprej pozdravil Bojan Rotovnik, predsednik PZS, v nadaljevanju je načelnik Gospodarske komisije PZS Aleš Glavnik predstavil program konference, mo-deratorje in način dela.

Po uvodnem delu s pregledom realiza-cije sklepov s 1. konference o planinskem gospodarstvu in predstavitvijo svetovalne pisarne PZS so se pričele delavnice, na katerih so obravnavali aktualne tematike iz planin-skega gospodarstva. Do kosila so se odvile 4 delavnice in sicer tako, da sta po dve delavnici potekali sočasno. Po kosilu so se udeležencem konference pridružili še markacisti PZS, ki so dodobra napolnili avditorij izobraževalnega centra na Igu.

Popolnoma poln avditorij na Igu, foto Matej Planko

Delavnice: • 1. delavnica: planinska koča in odgo-

voren odnos do okolja: male čistilne naprave za odpadne vode,

• 2. delavnica: sistem določanja najvišjih cen nočitev ter izbrane prehrane in napit-kov v planinskih kočah - ali so potrebne spremembe?

• 3. delavnica: požarna varnost na planin-skih kočah – ali poznamo problematiko?

• 4. delavnica: planinstvo kot tržna znam-ka.

• 5. delavnica: Slovenska planinska pot (SPP) – neizkoriščena priložnost?

Po tej delavnici je generalni sekretar PZS Matej Planko predstavil izbiro najbolj prilju-bljene planinske koče v skupni akciji PZS in Nedela, kar je v lanskem letu postala Koča na Dobrči. Kaj jim pomni ta naslov, pa je povedal oskrbnik koče Milan Jančič. Klemen Petek je predstavil projekt Družinam prijazne pla-ninske koče (DPPK), v okviru katerega bodo letos podeljeni prvi certifikati DPPK. Sledil je vrhunec prireditve, podelitev certifikatov Okolju prijazne planinske koče.

• 6. delavnica: poslovanje planinskih koč in urejenost planinskih poti – vidik gor-ske enote policije in tržnega inšpektorata.

• 7. delavnica: sofinanciranje vzdrževanja in obnov planinskih koč.

Na koncu je sledil še kratek povzetek konference in oblikovanje sklepov. Predse-dnik PZS se je vsem zahvalil za udeležbo in sodelovanje na konferenci, predavatelji pa so dobili praktično darilo (planinsko rjuho in koledar).

Več informacij z vsemi gradivi konference ter VIDEOM Klemna Trilerja o njegovem uspehu na SPP si oglejte na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7820.

Klemnu Trilerju, ki je SPP v letu 2012 opravil v rekordnem času (8 dni 14 ur in 45 minut) sta

predsednik Bojan Rotovnik in načelnik KPP PZS Igor Mlakar podelila potrjen dnevnik in častni znak za prehojeno (pretečeno) SPP ter knjigo

Toneta Škarje Po svoji sledi. Foto Matej Planko

Podeljeni prvi certifikati Okolju prijazna planinska koča

Zdenka Mihelič

Certifikat »Okolju prijazna planin-

ska koča« se podeljuje tistim planinskim ko-

čam, ki so vpisane v register planinskih koč in imajo status planinske koče, ter planinskim učnim centrom, ki so v lasti PZS ali PD. Pla-ninske koče in objekti, ki so prejemniki tega priznanja s svojim celokupnim delovanjem čim manj negativno vplivajo na okolje.

Takšen certifikat v obliki znaka z napisom »Okolju prijazna planinska koča«, izobešen na vidnem mestu v koči, bo jasno sporočilo obiskovalcem, da si planinsko društvo po-sredno preko oskrbnika oziroma upravljavca v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči. Za dosego tega cilja pa igrata glavni vlogi opremljenost koče ter usposobljenost in motiviranost osebja.

Osnovne predpostavke za podeljevanje certifikata »Okolju prijazna planinska koča« so:• istovetnost ciljev in stremljenj upravljavca (na-

jemnika/oskrbnika) s cilji planinskega društva,• okolju prijazno in energetsko učinkovito

upravljanje planinske koče,• upoštevanje vseh zakonskih predpisov, vse

nove investicije v oskrbovalne in odstranje-valne naprave morajo biti v skladu z najno-vejšim stanjem tehnike na tem področju,

• upoštevanje usmeritev in dogovorov na ravni Planinske zveze Slovenije.

V letu 2011 je bila opravljena poskusna presoja 6 planinskih koč, na podlagi katere se je dopolnil vprašalnik, ki ga za podeljevanje znaka uporabljajo planinske zveze Nemčije, Avstrije in Južno Tirolske, in je sedaj prilagojen našim planinskim kočam. Na podlagi presoje planinskih koč in planinskega učnega središča v letu 201 so na 2. konferenci o planinskem gospodarstvu, ki je bila v soboto, 26. januarja 2013, slovesno podelili prve certifikate.

Prvi prejemniki certifikata Okolju pri-jazna planinska koča:Koča na planini Razor – PD Tolmin Mozirska koča na Golteh – PD MozirjeKoča na Blegošu – PD Škofja LokaDom na Peci – PD MežicaKrekova koča na Ratitovcu – PD Za Selško dolino ŽeleznikiKamniška koča na Kamniškem sedlu – PD KamnikCojzova koča na Kokrškem sedlu – PD KamnikPlaninsko učno središče Bavšica – PZS

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 27

DELO KOMISIJ PZS

KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI

Zbor markacistov PZSKlemen Petek

V soboto, 26. januarja 2013, je v avditoriju izobraževalnega centra na Igu potekal re-

dni Zbor markacistov PZS, ki se ga je udeležilo 107 od 177 delegatov. Uvodoma je načelnik KPP PZS Igor Mlakar pozdravil vse prisotne in predlagal v izvolitev naslednje organe zbora:

Delovno predsedstvo: delovni predsednik Bogdan Seliger, PD Horjul, in člana Marja-na Jelen, PD Medvode, Roman Močnik, PD Prevalje. Zapisnikarica: Mija Damjan – Stegu. Overovatelja zapisnika: Albin Žnidarčič, PD Sežana, Naja Kavčič, PD IMP. Verifikacijska komisija: Stanko Gašparič, PD Rečica ob Sa-vinji, Mladen Živkovič, PD Krka Novo mesto, Aleš Mohar, PD Litija.

Prisotne je v imenu predsedstva PZS poz-dravil podpredsednik PZS Tone Jesenko, v imenu Vodniške komisije PZS Albin Žnidarčič in v imenu Komisije za turno kolesarstvo PZS Jože Rovan.

Potrjeni sta bili poročili o delu KPP PZS za leti 2011 in 2012, zbor se namreč odvija vsaki dve leti. Namesto preminulega dolgole-tnega načelnika in člana KPP PZS Toneta Tomšeta je načelnik povabil k sodelovanju in delu v komisiji Gabrijela Podobnika, člana in podpredsednika Planinskega društva Cerkno, markacista, št. značke: 409, ki je postal član komisije.

Zbor markacistov je potrdil program dejavnosti komisije za obdobje 2013–2014 in finančni plan. V spomin na Toneta Tomšeta bo odslej potekala enkrat letno skupna akcija markacistov, na katero sta povabila Vika Metrc, Tonetova življenjska sopotnica, in načelnik KPP PZS Igor Mlakar. Zbor se je zaključil ob 11.30, po kosilu pa so se markacisti pridružili delavnicam 2. konference o planinskem gospodarstvu.

Načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar, foto Matej Planko

Obvestilo glede prijav na usposabljanja KPP PZS v letu 2013

KPP PZS

Podaljšan je rok za prijave za tečaj za markacista na Jelenovem studencu, ter dodatni termini za licenčno izpopolnjevanje.

Obveščamo vas, da prijave na tečaj za markaciste na Valvasorjevem in Roblekovem domu zaradi polne zasedenosti prostih mest niso več mogoče. Nekaj prostih mest je še na drugem tečaju, na Jelenovem studencu, zato pohitite s prijavami.

Zaradi povečanega števila prijav na licenčna izpopolnjevanja v letu 2013 razpisujemo dodatne termine. Izpopolnjevanja bodo potekala na istih lokacijah, poleg sobote tudi še v nedeljo. Rok prijav je podaljšan do 1. 4. 2013.

Dodatni termini licenčnih izpopolnjevanj:

IZVAJALEC LOKACIJA DATUM ŠT. UDEL.

KPP PZS Murska Sobota nedelja, 14. 4. 2013 25

KPP PZS Koča na Hleviški planini nedelja, 9. 6. 2013 25

KPP PZS Dom na Menini planini nedelja, 25. 8. 2013 25

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7939.

28

Seznam registriranih markacistov Planinske zveze Slovenije in pripravnikov markacistov v letu 2013

KPP PZS

ZAP. ŠT. OPP MDO PD PLANINSKO DRUŠTVO številka MARKACISTA

IME PRIIMEK

1. Dolenjska in Bela krajina Črnomelj 968 Ivan Klobučar2. Dolenjska in Bela krajina Črnomelj 1155 Primož Jerman3. Dolenjska in Bela krajina Črnomelj 1154 Denis Jakša 4. Dolenjska in Bela krajina Črnomelj 1171 Franc Štavdohar 5. Dolenjska in Bela krajina Črnomelj 814 Stanislav Starešinič 6. Dolenjska in Bela krajina Črnomelj 815 Dušan Stariha 7. Dolenjska in Bela krajina Krka Novo mesto 695 Vinko Abram 8. Dolenjska in Bela krajina Krka Novo mesto 824 Slavko Fink 9. Dolenjska in Bela krajina Krka Novo mesto 825 Ludvik Kocjančič 10. Dolenjska in Bela krajina Krka Novo mesto 827 Aleš Krevs 11. Dolenjska in Bela krajina Krka Novo mesto 828 Andrej Murn 12. Dolenjska in Bela krajina Krka Novo mesto 286 Mladen Živković 13. Dolenjska in Bela krajina Metlika 822 Peter Nemanič 14. Dolenjska in Bela krajina Metlika 821 Tanja Slobodnik 15. Dolenjska in Bela krajina Metlika 823 Slavko Stankovič 16. Dolenjska in Bela krajina Metlika 693 Martin Težak 17. Dolenjska in Bela krajina Metlika 1179 Stanko Bajuk 18. Dolenjska in Bela krajina Metlika 1180 Vinko Pavlinac 19. Dolenjska in Bela krajina Polet Šentrupert 829 Miro Brezovar 20. Dolenjska in Bela krajina Polet Šentrupert 931 Darja Hribar 21. Dolenjska in Bela krajina Polet Šentrupert 934 Edo Tomšič 22. Dolenjska in Bela krajina Polet Šentrupert 830 Vinko Ruperčič 23. Dolenjska in Bela krajina Polet Šentrupert pripr. Žiga Sitar24. Dolenjska in Bela krajina Polet Šentrupert pripr. Franc Brcar25. Dolenjska in Bela krajina Polom Kostanjevica 816 Franc Bakšič 26. Dolenjska in Bela krajina Polom Kostanjevica 694 Matjaž Bohinc 27. Dolenjska in Bela krajina Polom Kostanjevica 818 Martin Kastelic 28. Dolenjska in Bela krajina Polom Kostanjevica 819 Aleš Palčič 29. Dolenjska in Bela krajina Polom Kostanjevica 668 Anton Palčič 30. Dolenjska in Bela krajina Polom Kostanjevica 669 Franc Štokar 31. Dolenjska in Bela krajina Semič 980 Vojko Kočevar 32. Dolenjska in Bela krajina Semič 981 Jože Žugelj 33. Dolenjska in Bela krajina Semič 1123 Dušan Kukman34. Dolenjska in Bela krajina Semič 1124 Škedelj Vinko35. Dolenjska in Bela krajina Semič 1125 Škedelj Zvonko36. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 288 Viktor Ilovar 37. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 831 Zvonko Kastelic 38. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 297 Marjeta Martinčič 39. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 832 Simon Murn40. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 833 Roman Perpar 41. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 298 Franc Petelin 42. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 287 Lado Požes43. Dolenjska in Bela krajina Trebnje 289 Lojze Šalehar 44. Dolenjska in Bela krajina Trebnje pripr. Damjan Pangrc45. Gorenjska Bled 1101 Marko Petkoš 46. Gorenjska Gorenja vas 1075 Jakob Jesenko47. Gorenjska Gorenja vas 1076 Janez Ržek48. Gorenjska Gorje 1112 Jana Pintar49. Gorenjska Gorje 1111 Marjan Senekovič50. Gorenjska Gorje 1110 Herman Klinar 51. Gorenjska Jesenice 253 Miro Koder 52. Gorenjska Jesenice 1038 Branko Jensterle53. Gorenjska Jesenice 1059 Slavica Godec54. Gorenjska Jesenice 1175 Darko Bradaškja 55. Gorenjska Kranj 375 Jože Benedik56. Gorenjska Kranj 1073 Slavko Cvek57. Gorenjska Kranj 1060 Rajko Fende58. Gorenjska Kranj 1116 Drago Gartnar 59. Gorenjska Kranj 546 Gorazd Hace60. Gorenjska Kranj 385 Boris Križnar61. Gorenjska Kranj 384 Rudi Lanz62. Gorenjska Kranj 1191 Marko Logar 63. Gorenjska Kranj 689 Jernej Mubi64. Gorenjska Kranj 688 Damjan Naglič65. Gorenjska Kranj 1043 Srečko Obed66. Gorenjska Kranj 1061 Vojko Smolej67. Gorenjska Kranj pripr. Aleš Fende

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 29

DELO KOMISIJ PZS

68. Gorenjska Križe 848 Ivan Debelak69. Gorenjska Križe 697 Franci Pavec 70. Gorenjska Križe 698 Jože Stegnar 71. Gorenjska Križe 847 Franc Urbanc 72. Gorenjska Križe 993 Andrej Vehovec73. Gorenjska Križe pripr. Marjan Jošt74. Gorenjska Radovljica 1049 Marko Mulej 75. Gorenjska Sovodenj 699 Nežka Dolinar Krek 76. Gorenjska Sovodenj 486 Franc Drmota 77. Gorenjska Sovodenj 706 Boštjan Krek78. Gorenjska Sovodenj 701 Viktor Likar79. Gorenjska Sovodenj 1126 Boštjan Močnik80. Gorenjska Sovodenj 412 Bojan Šifrar81. Gorenjska Sovodenj 1127 Janez Šubic82. Gorenjska Sovodenj 95 Lovro Teleban83. Gorenjska Škofja Loka 403 Peter Jeram84. Gorenjska Škofja Loka 401 Dane Kokalj85. Gorenjska Škofja Loka 404 Boštjan Pleško86. Gorenjska Železniki 998 Alojz Lotrič87. Kamniško bistriški Bajtar Velika planina 1140 Slavko Petek 88. Kamniško bistriški Bajtar Velika planina 684 Martin Narat89. Kamniško bistriški Bajtar Velika planina 686 Blaž Narat90. Kamniško bistriški Bajtar Velika planina 977 Brane Koprivnikar91. Kamniško bistriški Bajtar Velika planina 1030 Anton Kemperl92. Kamniško bistriški Bajtar Velika planina 685 Rajko Balantič93. Kamniško bistriški Blagovica 444 Peter Urankar94. Kamniško bistriški Blagovica 679 Andrej Ravnikar95. Kamniško bistriški Blagovica 441 Aleš Podbelšek96. Kamniško bistriški Blagovica 442 Mirko Podbelšek97. Kamniško bistriški Blagovica 680 Vincenc Kompare98. Kamniško bistriški Domžale 92 Alojz Pirnat99. Kamniško bistriški Domžale 682 Jože Petarka100. Kamniško bistriški Domžale 78 Srečo Križnar101. Kamniško bistriški Domžale 562 Sašo Egete102. Kamniško bistriški Janez Trdina Mengeš pripr. Gregor Jure Jeras103. Kamniško bistriški Kamnik 886 Branko Slevec104. Kamniško bistriški Kamnik 1142 Franci Skok105. Kamniško bistriški Kamnik 671 Ivo Rostan106. Kamniško bistriški Kamnik 672 Franc Pohlin107. Kamniško bistriški Kamnik 673 Franc Obreza108. Kamniško bistriški Kamnik 674 Jože Klenc109. Kamniško bistriški Kamnik pripr. Boštjan Balantič110. Kamniško bistriški Kamnik 670 Peter Jeras111. Kamniško bistriški Kamnik 1134 Bojan Dolmovič112. Kamniško bistriški Kamnik 1039 Robert Cerar113. Kamniško bistriški Kamnik 675 Zdravko Bodljaj114. Kamniško bistriški Kamnik 887 Cveto Balantič115. Kamniško bistriški Kamnik 1056 Stanko Balantič116. Kamniško bistriški Kamnik pripr. Matej Cander117. Kamniško bistriški Komenda 554 Franc Vidmar118. Kamniško bistriški Komenda 550 Sebastjan Uršič119. Kamniško bistriški Komenda 1077 Marko Jurkovič120. Kamniško bistriški Moravče 639 Lovrenc Poznič121. Kamniško bistriški Moravče 638 Janez Pergar 122. Kamniško bistriški Moravče 637 Petra Pergar123. Kamniško bistriški Moravče 636 Peter Cerar124. Kamniško bistriški Moravče 488 Alojz Cerar125. Kamniško bistriški Moravče 487 Franc Brate126. Kamniško bistriški Onger Trzin pripr. Andreja Oražem 127. Kamniško bistriški Onger Trzin pripr. Danijel Oražem 128. Kamniško bistriški Onger Trzin 677 Andrej Gril129. Koroška Bricnik Muta 1002 Franc Gostenčnik130. Koroška Bricnik Muta 1003 Srečko Haberman131. Koroška Bricnik Muta 494 Janez Juvančič132. Koroška Bricnik Muta 1005 Igor Košir133. Koroška Bricnik Muta 767 Franc Rek134. Koroška Bricnik Muta 772 Ervin Skutnik 135. Koroška Bricnik Muta 1004 Stanko Valtl136. Koroška Črna na Koroškem 314 Roman Močnik137. Koroška Črna na Koroškem 503 Nežka Pečovnik 138. Koroška Črna na Koroškem 114 Bojan Šipek139. Koroška Črna na Koroškem 511 Franc Štrukl140. Koroška Črna na Koroškem pripr. Franc Kranjc141. Koroška Črna na Koroškem pripr. Marta Prah142. Koroška Dravograd 573 Jaka Kotnik143. Koroška Dravograd 498 Maks Kotnik

30

144. Koroška Dravograd 1009 Andrej Krajnc145. Koroška Dravograd 1010 Marjan Valcl146. Koroška Mežica 239 Jože Atelšek 147. Koroška Mežica 348 Janez Kodela148. Koroška Mežica 1015 Franc Krivec149. Koroška Mežica 240 Dominik Lesjak150. Koroška Mežica 501 Mirko Mlakar151. Koroška Mežica 1013 Peter Obreza152. Koroška Mežica 502 Jože Oprešnik153. Koroška Mežica 1016 Roman Škrube154. Koroška Mežica 1014 Matjaž Mlačnik155. Koroška Mislinja 781 Marjan Gros156. Koroška Mislinja 766 Jože Hribar157. Koroška Mislinja 1019 Zmago Likar158. Koroška Mislinja 351 Mirko Sušec 159. Koroška Mislinja 359 Franc Završnik160. Koroška Ožbalt Kapla 337 Tone Cepec161. Koroška Ožbalt Kapla 770 Malčka Kvasnik162. Koroška Ožbalt Kapla 771 Vinko Kvasnik163. Koroška Ožbalt Kapla 769 Jožef Tertinek164. Koroška Ožbalt Kapla 768 Marija Tertinek165. Koroška Prevalje 777 Avgust Kordež166. Koroška Prevalje 350 Kristjan Krajger167. Koroška Prevalje 1022 Branko Oder168. Koroška Prevalje 508 Andrej Rebol169. Koroška Prevalje 778 Stanko Robin 170. Koroška Prevalje 315 Bogomir Trop171. Koroška Prevalje pripr. Edvin Melanšek172. Koroška Radlje Ob Dravi 994 Petra Grubelnik173. Koroška Radlje Ob Dravi 1023 Simona Hlade Mavc174. Koroška Radlje Ob Dravi 1024 Vinko Mavc175. Koroška Radlje Ob Dravi 995 Marjana Viltužnik176. Koroška Ribnica na Pohorju pripr. Maksimiljan Žigart 177. Koroška Ribnica na Pohorju pripr. Edvard Mithans 178. Koroška Ribnica na Pohorju 1052 Dušan Švajger179. Koroška RPD Dolga Pot 786 Stanko Otič180. Koroška RPD Dolga Pot 1006 Erih Sirk181. Koroška Slovenj Gradec 1026 Zdenko Čas182. Koroška Slovenj Gradec pripr. Izidor Jamnik 183. Koroška Slovenj Gradec pripr. Slavko Petelin184. Koroška Slovenj Gradec pripr. Vojko Pisar185. Koroška Slovenj Gradec pripr. Matjaž Popič186. Koroška Slovenj Gradec 775 Marijan Krevh187. Koroška Slovenj Gradec 1027 Danilo Miklavčič188. Koroška Slovenj Gradec 774 Slavko Pogorelčnik189. Koroška Slovenj Gradec 345 Marjan Popič190. Koroška Slovenj Gradec 233 Jože Senica191. Koroška Vuzenica 339 Igo Kaiser192. Ljubljana Avtomontaža pripr. Branko Lombar193. Ljubljana Drago Bregar 1078 Luka Ovčar194. Ljubljana IMP Ljubljana 625 Andreja Godec195. Ljubljana IMP Ljubljana 623 Naja Kavčič196. Ljubljana Integral 973 Mojca Mežnar 197. Ljubljana Integral 972 Rok Mežnar 198. Ljubljana Integral pripr. Simon Jurič199. Ljubljana Kočevje 975 Božidar Arko200. Ljubljana Kočevje 974 Vilijem Barič201. Ljubljana Kočevje 1040 Mladen Gligič202. Ljubljana Kočevje 556 Jože Poje203. Ljubljana Kočevje 478 Anton Selan 204. Ljubljana Kočevje 1041 Blaženko Štimac205. Ljubljana Kočevje 926 Marijan Ule206. Ljubljana Kočevje 927 Stanislav Vidovič207. Ljubljana Kočevje 1081 Jožica Zadravec208. Ljubljana Kočevje 1042 Boris Zadravec209. Ljubljana Kočevje 1079 Franc Janež210. Ljubljana Kočevje 1080 Franc Walter Šturm211. Ljubljana Krim 855 Jože Krašovec212. Ljubljana Krim pripr. Jurij Purkat213. Ljubljana Krim pripr. Boris Gorenčič214. Ljubljana Ljubljana–Matica 50 Jože Rovan215. Ljubljana Medvode 376 Boštjan Gortnar216. Ljubljana Medvode 929 Marijana Jelen217. Ljubljana Medvode 930 Katarina Kotnik218. Ljubljana Mercator pripr. Ljubo Pišek219. Ljubljana Merkator 529 Jože Zajc

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 31

220. Ljubljana Merkator 1149 Jože Čeh221. Ljubljana Obrtnik Ljubljana pripr. Mateja Zega222. Ljubljana Polž 1048 Ivan Čebular223. Ljubljana Polž 1130 Boštjan Skubic224. Ljubljana Pošte In Telekoma Ljubljana 1170 Mitja Štajduhar225. Ljubljana Rašica 147 Janez Bohinc226. Ljubljana Rašica 372 Miha Malovrh227. Ljubljana Ribnica 561 Roman Petelin228. Ljubljana Ribnica 845 Andrej Drobnič229. Ljubljana RTV Ljubljana 1082 Janez-Cveto Preželj230. Ljubljana RTV Ljubljana 1181 Branko Dolenc231. Ljubljana Velike Lašče 1137 Stanko Levstek 232. Ljubljana Velike Lašče 1138 Miran Perhaj 233. Ljubljana Vevče 493 Miran Goričanec234. Ljubljana Vevče 492 Ernest Gradišar235. Ljubljana Viharnik pripr. Kurent Marjan236. Notranjska Blagajana Polhov Gradec 604 Stane Dvanajščak 237. Notranjska Blagajana Polhov Gradec 606 Igor Galič 238. Notranjska Blagajana Polhov Gradec 607 Rok Robič 239. Notranjska Blagajana Polhov Gradec 608 Borut Setničar 240. Notranjska Cerknica 939 Štefka Šebalj Mikše 241. Notranjska Horjul 609 Roman Čepon 242. Notranjska Horjul 610 Janez Kogovšek 243. Notranjska Horjul 837 Bogdan Seliger 244. Notranjska Horjul 836 Polde Trček 245. Notranjska Horjul 485 Milan Železnik 246. Notranjska Horjul pripr. Andrej Končan247. Notranjska Logatec 479 Jožef Kobal 248. Notranjska Logatec 480 Niko Kobal 249. Notranjska Logatec 612 Marinka Petkovšek 250. Notranjska Logatec 481 Janez Rudolf 251. Notranjska Logatec 135 Jernej Rus 252. Notranjska Logatec 613 Janez Slabe 253. Notranjska Logatec 1083 Sonja Rahne254. Notranjska Podpeč – Preserje 938 Tomislav Černak 255. Notranjska Podpeč – Preserje 854 Emil Jereb 256. Notranjska Podpeč – Preserje 834 Janez Koritnik 257. Notranjska Podpeč – Preserje 937 Franc Maček 258. Notranjska Podpeč – Preserje 1021 Alojzij Primc 259. Notranjska Podpeč – Preserje 1020 Marjan Suhadolnik 260. Notranjska Rovte 838 Franc Kogovšek 261. Notranjska Rovte 840 Bogomil Mikuž 262. Notranjska Rovte 1070 Vinko Jereb 263. Notranjska Rovte 1069 Marta Mikuž 264. Notranjska Snežnik Loška dolina 615 Rajmund Sterle 265. Notranjska Sveti Vid 644 Primož Doles 266. Notranjska Sveti Vid 643 Jože Katern 267. Notranjska Sveti Vid 1186 Damjan Šivec268. Notranjska Sveti Vid 1187 Danijel Štritof269. Notranjska Vrhnika 932 Anton Gutnik 270. Notranjska Vrhnika 935 Pavla Gutnik 271. Notranjska Vrhnika 618 Miro Malneršič 272. Notranjska Vrhnika 616 Matevž Pleško 273. Notranjska Vrhnika 619 Jaka Susman 274. Podravje APD Kozjak 742 Ivo Zimet275. Podravje APD Kozjak 743 Marjan Gselman276. Podravje Cirkulane 1036 Jože Mlinar277. Podravje Cirkulane 1035 Milan Jurgec278. Podravje Cirkulane 1148 Stanko Bratušek279. Podravje Cirkulane 1163 Franc Levičnik280. Podravje Cirkulane 1169 Marko Stramič281. Podravje Donač. Gora-Stoperce 750 Albin Lorber282. Podravje Donač. Gora-Stoperce 749 Jože Plavčak283. Podravje Donač. Gora-Stoperce 751 Kristjan Kunac284. Podravje Donač. Gora-Stoperce 1106 Primož Lampret285. Podravje Donač. Gora-Stoperce 1107 Peter Lorber286. Podravje Donač. Gora-Stoperce 1108 Primož Lorber287. Podravje Donač. Gora-Stoperce 1109 Kodrič Drago288. Podravje Drava 419 Milan Štubičar289. Podravje Drava 760 Simona Belec290. Podravje Drava 417 Robert Jeršič291. Podravje Fram 421 Janez Sagadin292. Podravje Fram 763 Damijan Sagadin293. Podravje Fram 990 Stanko Rihtarič294. Podravje Fram 989 Peter Lep295. Podravje Fram 764 Boštjan Koželj

DELO KOMISIJ PZS

32

296. Podravje Haloze Videm 1193 Marjan Jelen297. Podravje Haloze Videm 1192 Katarina Šmigoc298. Podravje Jakob Aljaž Maribor 942 Terezija Balant299. Podravje Jakob Aljaž Maribor 943 Črtomir Rutar300. Podravje Lovrenc na Pohorju 738 Anton Rihtar301. Podravje Lovrenc na Pohorju 513 Franc Pačnik302. Podravje Lovrenc na Pohorju 580 Franc Koper303. Podravje Lovrenc na Pohorju 581 Hrabro Prapertnik304. Podravje Majšperk 1118 Renata Pernat305. Podravje Majšperk 1117 Darinka Potočnik 306. Podravje Makole 591 Edvard Kolar307. Podravje Haloze 1144 Janči Šimenko308. Podravje Naveza pripr. Marko Vinko309. Podravje Haloze 1012 Andrej Forstnerič 310. Podravje Haloze 1011 Janko Vaupotič311. Podravje Oplotnica 667 Anton Brečko312. Podravje Oplotnica pripr. Miran Čoh313. Podravje Oplotnica pripr. Silvo Tič314. Podravje Paloma – Sladki vrh 748 Niko Drečnik315. Podravje Paloma – Sladki vrh 745 Jože Breg316. Podravje Paloma – Sladki vrh 746 Alojz Senčar317. Podravje Paloma – Sladki vrh 747 Jožef Bračko318. Podravje Pohorje 589 Jože Goričan319. Podravje Pohorje 590 Milan Jurič320. Podravje Pohorje 752 Srečko Ogrizek321. Podravje Poljčane 592 Marjan Mally322. Podravje Poljčane 1195 Božidar Flis323. Podravje Ptuj 427 Peter Ljubec324. Podravje Ptuj 311 Uroš Vidovič325. Podravje Ptuj 595 Anton Purg326. Podravje Ptuj 426 Alenka Zorko327. Podravje Ptuj 425 Daniel Henghelman328. Podravje Ptuj 1139 Matjaž Petek329. Podravje Ptuj 597 Hermina Golc330. Podravje Ruše 221 Mihael Šarc331. Podravje Ruše 1120 Boris Poglovnik332. Podravje Ruše 1121 Boris Sabolek333. Podravje Ruše 1122 Miran Predan334. Podravje Ruše pripr. Vitold Sušec335. Podravje Slovenska Bistrica pripr. Daniel Justinek336. Podravje Tisa 570 Marjan Petan337. Podravje Večer Maribor pripr. Boris Heričko 338. Posočje Ajdovščina 569 Tomaž Brecelj339. Posočje Ajdovščina 965 Bogomir Soban340. Posočje Ajdovščina 1001 Dejan Černilogar341. Posočje Brda 460 Goran Bužinel342. Posočje Brda 467 Ljubo Erzetič343. Posočje Brda 1050 Andrej Golob344. Posočje Brda 1058 Severin Gašparin345. Posočje Brda 1057 Ivan Grčman346. Posočje Cerkno 409 Jelko Podobnik347. Posočje Cerkno 1034 Erik Mlakar348. Posočje Cerkno 1033 Aleš Oblak349. Posočje Cerkno 967 Matej Jeram350. Posočje Cerkno 1105 Venceslav Mavri351. Posočje Cerkno 1104 Ciril Mažgon352. Posočje Črni Vrh 856 Marko Rupnik353. Posočje Idrija 461 Primož Štucin354. Posočje Idrija 411 Stane Štucin355. Posočje Idrija 1165 Zoran More356. Posočje Idrija 850 Dušan Feltrin357. Posočje Kanal-Valentin Stanič 808 Žarko Marinič358. Posočje Kanal-Valentin Stanič 809 Alojz Kodelja359. Posočje Kanal-Valentin Stanič 810 Egon Krpan360. Posočje Kobarid 457 Božidar Kapitan361. Posočje Kobarid 456 Slavko Gregorčič362. Posočje Kobarid 1114 Srečko Rosič363. Posočje Kobarid 1115 Mitja Gruntar364. Posočje Kobarid pripr. Barbara Mazora365. Posočje Križna Gora 629 Martin Česnik366. Posočje Nova Gorica 896 Anton Harej367. Posočje Nova Gorica 1029 Franko Peršič368. Posočje Nova Gorica 985 Albert Furlan369. Posočje Nova Gorica pripr. Miran Bremec370. Posočje Nova Gorica pripr. David Birsa371. Posočje Nova Gorica pripr. Robert Velušček

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 33

372. Posočje Podbrdo 1119 Tomaž Mlakar373. Posočje Tolmin 414 Igor Mlakar374. Posočje Tolmin 252 Venceslav Lapanja375. Posočje Tolmin 736 Valentin Lapanja376. Posočje Tolmin 735 Jože Mežnar377. Posočje Tolmin 984 Albin Kragelj378. Posočje Tolmin 1068 Srečko Perdih379. Posočje Tolmin 1067 Boris Valentinčič380. Posočje Tolmin 1184 Damijan Sedej381. Posočje Tolmin prip Zvonko Lesjak382. Posočje Tolmin 1183 Iztok Kozorog383. Posočje Tolmin pripr. Marko Uršič384. Posočje Tolmin pripr. Rok Pavšič385. Prekmurje in Pomurje Gornja Radgona 207 Elica Koroševič 386. Prekmurje in Pomurje Gornja Radgona 206 Franc Rožman 387. Prekmurje in Pomurje Hakl – Sveta Trojica pripr. Tomaž Šrumpf388. Prekmurje in Pomurje Lendava 576 Damir Gergeliy 389. Prekmurje in Pomurje Lendava 577 Štefan Kozak 390. Prekmurje in Pomurje Lendava 215 Laslo Ligeti 391. Prekmurje in Pomurje Lendava 578 Alojz Pahor 392. Prekmurje in Pomurje Ljutomer 1084 Roman Marinič 393. Prekmurje in Pomurje Matica-Murska Sobota 584 Ignac Benkovič 394. Prekmurje in Pomurje Matica-Murska Sobota 212 Marinka Jerič 395. Prekmurje in Pomurje Matica-Murska Sobota 210 Janez Madjar 396. Prekmurje in Pomurje Mura Murska Sobota 217 Alojz Bogdan 397. Prekmurje in Pomurje Mura Murska Sobota 588 Franc Donša

398. Primorska-Notranjska Društvo prijateljev Poti Kurirjev In Vezistov Nov Slovenije

pripr. Anja Avdič Batista

399. Primorska-Notranjska PD "Slavnik" - Hrpelje 734 Darij Jelušič400. Primorska-Notranjska PD "Slavnik" - Hrpelje 641 Klavdij Abram401. Primorska-Notranjska PD "Slavnik" - Hrpelje 800 Aleš Žigon402. Primorska-Notranjska PD "Slavnik" - Hrpelje 801 Nada Radešič403. Primorska-Notranjska PD "Slavnik" – Hrpelje pripr. Damjan Ludvik404. Primorska-Notranjska Postojna 790 Marjo Šajn 405. Primorska-Notranjska Postojna pripr. Andrej Logar406. Primorska-Notranjska Sežana 642 Albin Žnidarčič 407. Primorska-Notranjska Sežana 798 Sergij Žvab408. Primorska-Notranjska Sežana 791 Branko Banovac 409. Primorska-Notranjska Sežana 455 Emil Orel410. Primorska-Notranjska Sežana 796 Đemal Kendić411. Primorska-Notranjska Sežana 799 Branko Čandek412. Primorska-Notranjska Sežana 1064 Matjaž Požar413. Primorska-Notranjska Sežana 1063 Marko Požar414. Primorska-Notranjska Sežana 1065 Tomaž Bole415. Primorska-Notranjska Vipava 448 Leon Kodre416. Primorska-Notranjska Vipava 806 Benjamin Kodele417. Savinjska Celje Matica 1131 Rajko Arnšek 418. Savinjska Celje Matica 1194 Franc Brglez 419. Savinjska Celje Matica 470 Zdenko Potočnik 420. Savinjska Celje Matica 1172 Matej Verdnik 421. Savinjska Celje Matica 1032 Ivan Vrabič 422. Savinjska Celje Matica 471 Dejan Završek 423. Savinjska Celje Matica 365 Anton Žagar 424. Savinjska Dobrna pripr. Ivan Kristan425. Savinjska Dobrna pripr. Marjeta Orlčnik426. Savinjska Dobrna 869 Boltežar Orličnik 427. Savinjska Dobrovlje Braslovče 986 Darko Dobnik 428. Savinjska Dobrovlje Braslovče 988 Peter Škraber 429. Savinjska Dramlje 1007 Stanislav Arh 430. Savinjska Dramlje 185 Štefan Jager 431. Savinjska Dramlje 1008 Janko Palir 432. Savinjska Galicija 540 Franc Arnšek433. Savinjska Galicija pripr. Slobodan Ivanović434. Savinjska Galicija pripr. Ludvik Dolar435. Savinjska Gornji Grad pripr Janko Jerše436. Savinjska Gornji Grad pripr. Klemen Petek 437. Savinjska Gornji Grad pripr. Franc Krumpačnik438. Savinjska Grmada Celje 658 Renata Antauer 439. Savinjska Grmada Celje 970 Barbara Berkovič 440. Savinjska Grmada Celje 659 Miran Cokan 441. Savinjska Grmada Celje 660 Bojan Ekselenski 442. Savinjska Grmada Celje 875 Brane Fakin 443. Savinjska Grmada Celje pripr. Metka Irgolič444. Savinjska Grmada Celje 991 Robert Koritnik 445. Savinjska Grmada Celje 537 Davorka Lamut446. Savinjska Grmada Celje 538 Željko Lamut

DELO KOMISIJ PZS

34

447. Savinjska Grmada Celje 473 Mišo Primc448. Savinjska Grmada Celje 469 Darja Primc 449. Savinjska Grmada Celje 874 Martina Sedovšek 450. Savinjska Grmada Celje 370 Franc Šinko 451. Savinjska Grmada Celje 522 Roman Toplak 452. Savinjska Liboje 1176 Adolf Teržan453. Savinjska Ljubno ob Savinji 32 Jože Marovt454. Savinjska Ljubno ob Savinji pripr. Janez Podkrižnik 455. Savinjska Ljubno ob Savinji pripr. Jernej Retko456. Savinjska Loče pri Poljčanah 1158 Slavko Korošec 457. Savinjska Loče pri Poljčanah 1168 Drago Ravnjak 458. Savinjska Luče 1185 Franc Kosmač459. Savinjska Mozirje 645 Marko Goličnik460. Savinjska Mozirje 646 Milan Ostervuh 461. Savinjska Nazarje 983 Aleš Blatnik 462. Savinjska Nazarje 661 Janez Blatnik 463. Savinjska Nazarje pripr. Štefan Brinovšek 464. Savinjska Nazarje 662 Jože Pogorelčnik 465. Savinjska Nazarje pripr. Joco Poznič 466. Savinjska Nazarje pripr. Nani Praznik467. Savinjska Nazarje 664 Boštjan Zagožen 468. Savinjska Nazarje pripr. Marko Žerovnik469. Savinjska Podčetrtek 1071 Ivan Šalamon470. Savinjska Podčetrtek 1072 Cvetka Šalamon471. Savinjska Polzela 446 Andrej Korber 472. Savinjska Polzela 362 Alojz Palir 473. Savinjska Polzela 436 Silvo-Stanko Plavčak 474. Savinjska Prebold pripr. Milko Herodež475. Savinjska Prebold 1143 Mirko Stojnič 476. Savinjska Prebold 435 Dušan Vedenik 477. Savinjska Prebold pripr. Branko Vračko478. Savinjska Rečica Ob Savinji 1188 Janez Železnik479. Savinjska Rečica Ob Savinji 398 Stanko Golob480. Savinjska Rečica Ob Savinji pripr. Milan Krejan481. Savinjska Rečica Ob Savinji pripr. Franc Ugovšek482. Savinjska Slivnica pri Celju pripr. Edi Mastnak483. Savinjska Slivnica pri Celju pripr. Janez Palčnik484. Savinjska Sloga Rogatec 1087 Vlado Antolič485. Savinjska Slovenske Konjice 1133 Štefan Bezenšek486. Savinjska Slovenske Konjice 868 Črtomir Koren 487. Savinjska Slovenske Konjice 866 Jože Orož 488. Savinjska Slovenske Konjice 867 Martin Pšeničnik 489. Savinjska Slovenske Konjice 1141 Drago Reberc490. Savinjska Slovenske Konjice 1145 Alojz Vipotnik491. Savinjska Šentjur pri Celju 1156 Greta Jošt 492. Savinjska Šentjur pri Celju 1159 Marjan Kovačič 493. Savinjska Šmarje pri Jelšah pripr. Alojzij Lorger 494. Savinjska Šmarje pri Jelšah pripr. Ivan Pecko 495. Savinjska Šmartno ob Paki 1089 Jože Špeh496. Savinjska Šmartno ob Paki pripr. Medard Stopar 497. Savinjska Šmartno ob Paki pripr. Florjan Stopar 498. Savinjska Velenje pripr. Marjan Kubale 499. Savinjska Velenje pripr. Ferdo Markuš500. Savinjska Velenje 334 Slavko Meža501. Savinjska Velenje 397 Ivan Petek 502. Savinjska Velenje 363 Marjan Skaza 503. Savinjska Velenje 357 Anton Žižmond 504. Savinjska Vinska Gora 1091 Bojana Čretnik505. Savinjska Vinska Gora 1092 Tanja Razgoršek Kumer506. Savinjska Vinska Gora pripr. Olga Cvikl 507. Savinjska Vinska Gora pripr. Zdravko Cvikl 508. Savinjska Vinska Gora 601 Tomaž Kumer 509. Savinjska Vinska Gora 602 Marija Lesjak 510. Savinjska Vinska Gora pripr. Srečko Razgoršek 511. Savinjska Vinska Gora 1182 Boris Vogrinec 512. Savinjska Vitanje 1136 Franci Kotnik513. Savinjska Vitanje 1146 Danilo Vivod 514. Savinjska Vojnik 1095 Stanislav Brecl515. Savinjska Vojnik 1096 Miro Gorečan516. Savinjska Vojnik 1093 Branko Pikelj517. Savinjska Vojnik 1094 Rajko Sentočnik518. Savinjska Vojnik 437 Vid Blazinšek 519. Savinjska Vojnik 884 Franc Kmetec 520. Savinjska Vransko 47 Ivan Izlakar 521. Savinjska Vransko 1160 Marko Krivec522. Savinjska Vransko 877 Jožef Semprimožnik

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 35

523. Savinjska Vransko 877 Janez Semprimožnik 524. Savinjska Vransko pripr. Jože Semprimožnik525. Savinjska Zabukovica 449 Martin Vaš 526. Savinjska Zreče 871 Boris Kotnik 527. Savinjska Zreče 870 Zvonko Posilovič528. Savinjska Zzvs Celje 264 Igor Kranjc 529. Savinjska Zzvs Celje 27 Florjan Nunčič530. Savinjska Žalec 1166 Drago Pavlovič531. Savinjska Žalec 996 Vlado Rojnik 532. Savinjska Žalec 1174 Marko Zatler 533. Savinjska Železničar Celje 881 Konrad-Jože Rajgelj 534. Savinjska Železničar Celje 656 Albin Volavšek 535. Savinjska Žusem 238 Ivan Straže536. Zasavje in Posavje Brežice 69 Marjan Rovan537. Zasavje in Posavje Brežice 329 Jože Zupan538. Zasavje in Posavje Brežice 330 Martin Slovenec539. Zasavje in Posavje Brežice 732 Milan Tomič540. Zasavje in Posavje Brežice 1031 Mehmed Tokič541. Zasavje in Posavje Dol pri Hrastniku 123 Milan Čadež542. Zasavje in Posavje Dol pri Hrastniku 124 Miroslav Zorec543. Zasavje in Posavje Dol pri Hrastniku 1135 Vid Jerič544. Zasavje in Posavje Hrastnik 121 Marjan Bastič545. Zasavje in Posavje Hrastnik 278 Milan Horjak546. Zasavje in Posavje Hrastnik 333 Sead Bečič547. Zasavje in Posavje Hrastnik 721 Stanislav Lipoglavšek548. Zasavje in Posavje Hrastnik 1037 Stane Babič549. Zasavje in Posavje Kum-Trbovlje 718 Alojz Hriberšek550. Zasavje in Posavje Kum-Trbovlje 719 Teodor Klančišar551. Zasavje in Posavje Kum-Trbovlje 720 Anton Drnovšek552. Zasavje in Posavje Laško 725 Marjan Klemenčič553. Zasavje in Posavje Laško 726 Jože Krašek554. Zasavje in Posavje Laško 728 Karli Wiegele555. Zasavje in Posavje Laško 729 Fanika Wiegele556. Zasavje in Posavje Laško 888 Cveto Brod557. Zasavje in Posavje Laško 889 Jože Videc558. Zasavje in Posavje Laško 890 Franc Kamenšek559. Zasavje in Posavje Laško 891 Vojko Kamenšek560. Zasavje in Posavje Laško 1044 Anton Buser561. Zasavje in Posavje Laško 1045 Franc Črešnovar562. Zasavje in Posavje Laško 1046 Anton Košir563. Zasavje in Posavje Laško 1047 Stojan Strehar564. Zasavje in Posavje Laško pripr. Jožica Venko 565. Zasavje in Posavje Laško pripr. Jožica Klemenčič566. Zasavje in Posavje Laško 1177 Marko Žohar567. Zasavje in Posavje Laško 1178 Jurij Videc 568. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica 730 Alojz Rupar569. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica 731 Janez Zajec570. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica 894 Valentin Božič571. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica pripr. Doroteja Jazbec572. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica pripr. Izidor Štimec573. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica pripr. Zvone Blas574. Zasavje in Posavje Lisca Sevnica pripr. Ivan Mervič575. Zasavje in Posavje Litija 152 Aleš Mohar576. Zasavje in Posavje Litija 707 Rajko Muljavec577. Zasavje in Posavje Litija 708 Janko Guček578. Zasavje in Posavje Litija 1152 Luka Guček579. Zasavje in Posavje Litija 710 Dane Cestnik580. Zasavje in Posavje Litija 895 Brane Skubic581. Zasavje in Posavje Litija pripr. Žiga Peterka582. Zasavje in Posavje Litija pripr. Žiga Krofl583. Zasavje in Posavje Radeče 323 Franc Gros584. Zasavje in Posavje Radeče 898 Matjaž Cvikl585. Zasavje in Posavje Radeče 900 David Grahek586. Zasavje in Posavje Radeče 1085 Franc Kmetič587. Zasavje in Posavje Radeče 1086 Danijel Čeh588. Zasavje in Posavje Radeče pripr. Tomaž Krajšek589. Zasavje in Posavje Rimske Toplice 723 Miroslav Skalič590. Zasavje in Posavje Trbovlje 714 Miro Drnovšek591. Zasavje in Posavje Trbovlje 715 Vili Turnšek592. Zasavje in Posavje Trbovlje 716 Miran Frelih593. Zasavje in Posavje Trbovlje 717 Anzelm Potrbin594. Zasavje in Posavje Trbovlje pripr. Andrej Drnovšek 595. Zasavje in Posavje Videm Krško 328 Janko Medvešek596. Zasavje in Posavje Zagorje 536 Slavko Grošelj597. Zasavje in Posavje Zagorje 711 Vilijem Drnovšek598. Zasavje in Posavje Zagorje 274 Franc Fajfar

DELO KOMISIJ PZS

36

KOMISIJA ZA GORSKE ŠPORTE

Svetovni pokal v lednem plezanju UIAA 2013 zaključen, novi up Janez Svoljšak

Zdenka Mihelič

S tekmo v Kirovu (Rusija) se je 10.

marca 2013 zaklju-čil letošnji svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju UIAA. Na zadnji tekmi sta nastopila tudi naša reprezentanta Tjaša Kosič (ŠPO PD Jesenice) in Janez Svoljšak (AO PD Kranj), ki se je na zadnji tekmi uvrstil v svoj prvi finale in požel velik uspeh med odlični-mi lednimi plezalci in organizatorji, s tem pa potrdil izvrstno 3. mesto z letošnjega prvega mladinskega svetovnega prvenstva. Njegov uspeh je s 14. mestom dopolnila Tjaša.

Janez Svoljšak (AO PD Kranj) nastopa v težavnosti v svetovnem pokalu lednega ple-zanja UIAA drugo leto, letos ni nastopil le na prvi tekmi, ker je istočasno potekalo prvo mladinsko svetovno prvenstvo v Saas Grun-du v Švici in tam dosegel izvrstno 3. mesto. Na peti, zadnji tekmi v Kirovu se je prvič na tekmah svetovnega pokala uvrstil v finale in dosegel 8. mesto. Njegov uspeh so opazili tudi v krovni mednarodni organizaciji, v Med-narodnem združenju planinskih organizacij UIAA, kjer so v uradnem sporočilu zapisali: »Janez Svoljšak, slovenski reprezentant, šteje samo 19 let in že obeta velike upe, to je potrdil z uvrstitvijo v svoj prvi finale, kar je v množici odličnih tekmovalcev še posebej pohvalno.«

Na zadnji tekmi v Kirovu, foto Lukasz Warzecha

Tjaša Kosič (ŠPO PD Jesenice) je kljub le 24 letom že izkušena tekmovalka. Tekmuje v težavnosti in hitrosti, kjer vedno dosega dobre rezultate. V Kirovu je bila odlična 14. v težavno-sti, v hitrosti pa se tokrat ni uvrstila v polfinale.

ČLANI SLOVENSKE REPREZENTANCE v tekmovalnem lednem plezanju, ki so na-stopali na tekmah svetovnega pokala UIAA 2013: Tjaša Kosič, ŠPO PD Jesenice, Janez Svoljšak, AO PD Kranj, Nastja Davidova, AO PD Ljubljana–Matica, Joži Pavlič, AO PD Celje – Matica. UVRSTITVE SKUPNO v letošnjem svetov-nem pokalu v lednem plezanju UIAA 2013:• Tjaša Kosič: 20. v težavnosti, 15. v hitrosti

(tekmovala je na 4 od 5 tekem SP 2013).• Janez Svoljšak: 25. v težavnosti med 64

tekmovalci (nastopil na 4 od 5 tekem SP 2013, prva tekma je potekala istočasno kot mladinsko svetovno prvenstvo).

• Nastja Davidova: 45. v težavnosti (nasto-pila je le na tekmi v Saas Feeju).

Zmagovalci svetovnega pokala v lednem plezanju UIAA 2013 SKUPNO:• v hitrosti: Julia Oleynikova (RUS) med

ženskami in Egor Trapeznikov (RUS) med moškimi.

• v težavnosti: Maria Tolokonina (RUS) v ženski in Park Hee Yong (KOR) v moški konkurenci.

Uvrstitve naših reprezentantov po POSAME-ZNIH tekmah svetovnega pokala in na mla-dinskem svetovnem prvenstvu UIAA 2013:MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO UIAA 2013 12.–13. 1.: Saas Grund, Švica:- Janez Svoljšak 3. mesto v težavnosti.

TEKME SVETOVNEGA POKALA UIAA 20131. tekma, 12.–13. 1., Cheongsong, Južna Kore-ja (težavnost & hitrost) & svetovno prvenstvo (težavnost):• Tjaša Kosič: 29. v težavnosti, 13. v hitrosti.

2. tekma, 18.–19. 1., Saas-Fee, Švica (težavnost & hitrost): • Janez Svoljšak: 20. v težavnosti.• Nastja Davidova: 22. v težavnosti.• Joži Pavlič: 48. v težavnosti.

3. tekma, 26.–27. 1., Rabenstein, Italija (te-žavnost & hitrost): • Tjaša Kosič: 18. v težavnosti, 15. v hitrosti.• Janez Svoljšak: 33. v težavnosti.

4. tekma, 7.–9. 2., Busteni, Romunija (težav-nost & hitrost): • Tjaša Kosič: 19. v težavnosti, 10. v hitrosti.• Janez Svoljšak: 31. v težavnosti.

5. tekma, 8.–10. 3., Kirov, Rusija (težavnost & hitrost) & svetovno prvenstvo (hitrost): • Tjaša Kosič: 14. v težavnosti, kvalifikacije

v hitrosti.• Janez Svoljšak: 8. v težavnosti.

SLOVENSKI MEDNARODNI SODNIKI na tekmah letošnjega svetovnega pokala v tekmovalnem lednem plezanju UIAA so bili: Jasna in Andrej Pečjak, Žiga in Nejc Šter.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?tip=9.

Foto UIAA

Smernice UIAA pri lednem plezanju na področju mladih

Zdenka Mihelič

Mednarodno združenje planinskih or-ganizacij UIAA je s podporo ARISF v

okviru Global Youth Summit 2013 pripravilo tri video posnetke o tekmovalnem lednem plezanju za mlade, kjer je dala poudarek na postavljanju smeri, treningu in pravilih.

Oglejte si video posnetke: www.pzs.si/novice.php?pid=7860.

UIAA si prizadeva za ledno plezanje tudi med mladimi, foto UIAA

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 37

4. Humarjev memorial, zmagovalca Nadja Kosič in Anže Marenče

Zdenka Mihelič

V soboto, 16. februarja 2013, je v Mlačci pri Mojstrani potekal že četrti Humarjev

memorial, ki je v tekmovalnem delu štel tudi za Slovenski pokal v tekmovalnem lednem plezanju 2013. Ob odsotnosti reprezentantov sta slavila Nadja Kosič (ŠPO PD Jesenice) in Anže Marenče (AO PD Kranj).

Tekma, ki jo pripravljajo v spomin alpi-nistu Tomažu Humarju, prijatelju in članu Športnega društva lednih plezalcev Mlačca Mojstrana, je potekala v organizaciji tega športnega društva in Planinske zveze Slo-venije.

Paralelne hitrostne tekme se je udeležilo 14 tekmovalcev in 3 tekmovalke. Najhitrejše se je med tekmovalci za slovenski pokal v le-dnem plezanju prek ledne stene podal Anže Marenče, lani in predlani pa je zmagal Matevž Vukotič. Med tremi tekmovalkami je zmagala Nadja Kosič (lani Tjaša Kosič).

Sodili so sodniki Peter Vukotič ter med-narodna sodnika Jasna Pečjak in Nejc Šter. Ledno steno je pripravil Pavel Skumavec, gonilna sila ŠDLP Mlačca Mojstrana in le-dnega plezanja v Mlačci, ki je prevzel tudi organizacijo tekmovanja, čas pa je meril Ti-ming Mojstrana.

Vzdušje je bilo odlično, prav tako so tek-movalcem dali dodaten elan še zbrani navijači.

REZULTATI 4. Humarjevega memoriala moški:1. Anže Marenče (AO PD Kranj)2. Tine Marenče (AO PD Kranj)3. Andrej Pečjak (AO PD Domžale)4. Jan Levstek 5. Jože Kosič (ŠPO PD Jesenice) 6. Uroš Zupančič

Najboljši na 4. Humarjevem memorialu, foto arhiv organizatorja

7. Andrej Trojer (AO PD Domžale)8. Erik Korbar (ŠPO PD Jesenice)9. Peter Sodja10. Damjan Gašper11. Žiga Vogrin12. Matjaž Drole13. Gašper Zima (PD Mojstrana)14. Matic Levstek

ženske:1. Nadja Kosič (ŠPO PD Jesenice)2. Martina Kerštajn (PD Jesenice)3. Katja Klinar (ŠPO PD Jesenice)

Tekmovalno turno smučanje – svetovno prvenstvo

Svetovno prvenstvo v TTS 2013 – zaključeno, naši v ŠTAFETAH 8.

Zdenka Mihelič

Svetovno prvenstvo v tekmovalnem tur-nem smučanju ISMF 2013 v Pelvouxu se

je zaključilo z zadnjo, ekipno tekmo ŠTAFET. Slovenska ekipa v postavi Nejc Kuhar, Ma-tjaž Mikloša, Klemen Triler in Anže Šenk so dosegli skupno 8. mesto. Svetovno prvenstvo je bilo za Slovenijo uspešno, pod vodstvom selektorja Iztoka Cukjatija je nastopilo 6 naših reprezentantov, med njimi tudi nova repre-zentantka Špela Zupan.

Na letošnjem svetovnem prvenstvu smo dosegli lepe uspehe, foto Iztok Cukjati

Svetovno prvenstvo v tekmovalnem tur-nem smučanju pod okriljem ISMF (Medna-rodne turnosmučarska zveze) je potekalo od 9. do 15. februarja 2013.

PREGLED: Slovenska reprezentanca na tem svetovnem prvenstvu je dosegla naslednje uspehe na SP v tekmovalnem turnem smu-čanju ISMF 2013:Nedelja, 10. 2. 2013: PARI, Anže Šenk – Kle-men Triler 16. mesto.Ponedeljek, 11. 2. 2013: ŠPRINTI, 13. Nejc Kuhar, 23. Matjaž Mikloša, 35. Luka Mihe-lič, 42. Anže Šenk, 23. Špela Zupan.Sreda, 13. 2. 2013: KLASIKA/POSAMEZNO, 56. Luka Mihelič, 37. Špela Zupan.Četrtek, 14. 2. 2013: VZPON (Vertical), 9. Nejc Kuhar, 36. Matjaž Mikloša, 37. Anže Šenk, 49. Klemen Triler, 60. Luka Mihelič, 32. Špela Zupan.Petek, 15. 2. 2013: ŠTAFETE, Slovenija 8. mesto.

Naši reprezentanci s selektorjem Iztokom Cukjatijem čestitamo za lepe dosežke.

Tekmovalno turno smučanje – svetovni pokal in mednarodne tekme

Svetovni pokal Valle Aurina 2012

Zdenka Mihelič

Na prvi tekmi letošnjega svetovnga pokala v tekmovalnem turnem smučanju ISFM

je 12. in 13. januarja 2013 v Valle Aurina na Južnem Tirolskem tekmoval tudi naš najboljši turnosmučarski reprezentant Nejc Kuhar (na vzponu in klasični tekmi).

Nejc Kuhar (TSO PD Jezersko) je letos v odlični formi, kar je dokazal na doseda-njih tekmah to zimo, kjer je nanizal odlične uspehe. Vendar pa, kot pravi Nejc, se je nivo tekmovanja svetovnega pokala dvignil. »Glav-na ugotovitev prve tekme SP je bila – nivo in kvaliteta vseh tekmovalcev se je nenormalno dvignila. S svojo formo in nastopom sem sicer zadovoljen, ker mislim, da sem tekmoval po

DELO KOMISIJ PZS

38

trenutno svojih najboljših zmožnostih. Še v prejšnjem letu bi taka pripravljenost pomenila tudi dve vrhunski uvrstitvi, tokrat pa sem se moral zadovoljiti z 12. mestom na vzponu in 18. mestom na klasiki. Vsi tuji poznavalci so mi sicer izrekali čestitke in bili mnenja, da moram biti s tem več kot zadovoljen, vendar sem sam glede športa perfekcionist in imam cilje letos postavljene nekoliko višje.«

Več o tekmi in dosežkih na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7764.

Nejc Kuhar zmagovalec odprtega državnega prvenstva Avstrije

Zdenka Mihelič

Na turnomsmučarski tekmi Champ or Cramp v soboto, 19. januarja 2013, na

Avstrijskem Koroškem (smučišče Goldeck), ki je štela tako za prvenstvo Koroške kot tudi za državno prvenstvo Avstrije v vzponu, je prepričljivo zmagal naš reprezentant Nejc Kuhar, ki je vodil od začetka do konca in za seboj pustil celotno avstrijsko reprezentanco. Nastopili so še drugi naši tekmovalci, skupaj kar 12 Slovencev.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7785.

Nejc Kuhar, foto Marco Riebler

Nejc Kuhar tudi na italijanskem državnem prvenstvu v klasiki

Zdenka Mihelič

Slovenski reprezentant v tekmovalnem tur-nem smučanju Nejc Kuhar je po zmagi

na odprtem državnem prvenstvu Avstrije v vzponu (tekma Champ or Cramp) je nasle-dnji dan, 20. januarja 2013, nastopil še na italijanskem državnem prvenstvu v klasiki, kjer je dosegel 11. mesto. Tekme Pitturina Ski Race se je udeležil predvsem zaradi posebnega pokala 'Coppe delle Dolomiti', ki zajema nekaj največjih tekem v Dolomitih.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7786.

5. Tour de Sas, Nejc Kuhar v paru tretji

Zdenka Mihelič

V Dolomitih je v nedeljo, le dva dneva po koncu svetovnega prvenstva v tekmo-

valnem turnem smučanju ISMF v Franciji, potekala že 5. turnosmučarska tekma Tour de Sas, na kateri je Nejc dosegel znova izjemen rezultat. Skupaj z Alessandrom Folladorjem je dosegel 3. mesto.

Po tekmi je Nejc Kuhar zapisal: »Na startu se je zbrala kar močna konkurenca, tako da sva s Follo vedela, da bo uvrstitev med prve 3 že zelo velik uspeh. V zadnjem tednu sem formo res močno dvignil, a da se bo tekma zame tako razpletla, si nisem predstavljal. Kmalu po star-tu sta dve profesionalni ekipi potegnili, a sem jima brez problema sledil in ves čas pogledoval nazaj, če mi bo Folla priključil. Na žalost se to ni zgodilo in ni mi preostalo drugega, kot da ga počakam. Drugi vzpon s 1200 metri višinske razlike sem hodil za njim in lepo čakal kaj bodo naredili ostali konkurenti. Proti vrhu sem po-tegnil in nekoliko razbil skupino 4 ekip. Kratek spust in vzpon, ki sta sledila, sva opravila zelo hitro in si nabrala prednost okrog minute pred zasledovalci. Tudi dolg spust po pršiču sva od-peljala odlično in za zadnji vzpon in spust sva si priborila že zadostno prednost lagodnejšega zaključka. Izvlekla sva pravzaprav optimalno 3. mesto, saj sta bili predvsem za Follo prvi dve ekipi premočni.«

Več na spletnem mestu, www.pzs.si/novice.php?pid=7898.

Follo in Nejc zelo uspešna ves čas tekme, foto Areophoto

SellaRonda 2013 – Nejc izjemen 2., Anže in Klemen odlična 12.

Zdenka Mihelič

Maraton SellaRonda velja v svetu turnega smučanja kot Formula 1 v avtomobiliz-

mu. In 8. marca 2013 je na njej svoj izjemen uspeh z 2. mestom dosegel naš najboljši tur-nosmučarski reprezentant Nejc Kuhar v paru s Filippom Beccarijem. Odlična sta bila tudi Anže Šenk in Klemen Triler na 12. mestu.

Nejc Kuhar in Filippo Beccari srebrna! Foto SellaRonda SkiMarathon

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 39

DELO KOMISIJ PZS

Na tekmi oz. maratonu SellaRonda, ki po-teka v Arabbi (Italija) nastopa vedno izjemno število tekmovalcev. Tudi letos se jih je zbralo skoraj 1000, ki so v skoraj 500 parih nastopili na tej zahtevni nočni preizkušnji s 4 vzponi na prelaze. Če je lanska tekma potekala v skoraj polarnem mrazu, pa je letos postregla celo z dežjem in toplim ozračjem. Hkrati je to never-jetno doživetje, kjer tekma poteka tudi skozi 4 kraje, kjer tekmovalce ves čas spodbujajo navijači in jim dajejo še dodatnega elana. To sta še prav posebej občutila Nejc in Filippo Beccari, Nejčev sotekmovalec v paru in dober prijatelj, saj je Arabba domači kraj Filippa in po zaslugi Nejčevih priprav malo tudi njegov.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7952.

Tekmovalno turno smučanje – slovenski pokal

Nejc Kuhar državni prvak tudi posamezno – 16. memorial Luke Karničarja in Rada Markiča

Zdenka Mihelič

Že 16. memorial Luke Karničarja in Rada Markiča 2. februarja, ki je štel tudi za

državno prvenstvo posamezno in slovenski pokal, je potekal v dežju in snegu. Tekme se je udeležilo 56 tekmovalk in tekmovalcev od skupaj 67 prijavljenih. Ponovno je državni

Najboljši trije člani na Jezerskem, foto arhiv PD Jezersko

prvak postal Nejc Kuhar (GRS Jezersko), za njim se je uvrstil Anže Šenk (TTSO PD Je-zersko) in kot tretji je v cilj prismučal Matjaž Mikloša (TSK PD Olimpik).

Med dekleti je državna prvakinja postala Špela Zupan (KGT Papež, druga je bila Anja Stenovec (TTSO PD Jezersko) in tretja Sabina Karničar (PD Jezersko).

Med mladinci je bil prvi Urh Karničar (TTSO PD Jezersko), drugi Matej Merlak (Muc-ki Kranj), tretji Matija Klanjšek (GRS Kranj).

Med veterani je slavil Tone Karničar (GRS Jezersko),drugi Milan Šenk (GRS Jezersko), tretji Janko Fideršek (ŠD Tršca).

Med rekreativci je zmagal Rok Damjanič (TTSO PD Jezersko), med rekreativkami Po-lona Karničar (TTSO PD Jezersko).

Zanimivo je bilo tudi med gorskimi reše-valci, kjer je na dolgi progi zmagal Nejc Kuhar, na kratki pa Franc Zadnikar. Jezerski gorski reševalci so pokazali odlično pripravljenost in zasedli prva tri mesta na daljši in krajši progi.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7826.

Nejc Kuhar zmagal na 3. tekmi za slovenski pokal v TTS 2012/2013 - Zelenica 2013

Zdenka Mihelič

Na tretji tekmi za slovenski pokal in 9. tekmovanje v turnem smučanju, turni

rally Zelenica 2013, 24. februarja 2013, so organizatorji se še enkrat več izkazali in v prvi vrsti poskrbeli za varnost udeležencev ter zaradi obilice novozapadlega snega progo prestavili nekoliko nižje, kot je bila planirana.

Z najvišje točke je sledil spust mimo starta do gostišča Koren in drugi vzpon, ponovno do servisne ceste ter zaključni spust v cilj na Ljubelju. Nabralo se je za 660 višinskih metrov vzponov ter dolžine slabih 8 km. Sicer kratka proga, ampak optimalna glede na vremen-ske razmere. Kljub ekstremnim vremenskim pogojem, se je na startu zbrala druščina 33 tekmovalcev, ki so prijetno druženje po tekmi nadaljevali v gostišču Koren.

V najmočnejši članski kategoriji je na tretji tekmi za slovenski pokal 2012/13 na Zelenici prvi v cilj prišel Nejc Kuhar (TTSO PD Jezer-

sko), drugi je bil Anže Šenk (TTSO PD Jezer-sko), tretji pa Klemen Triler (TSK Olimpik). Pri veteranih je slavil izvrstni Tone Karničar (GRS Jezersko), drugi je bil Milan Šenk (GRS Jezersko), tretji pa Janko Fideršek (ŠD Tršca Vransko). Pri ženskah sta tokrat bili samo dve tekmovalki, zmagala je Anja Stenovec (TTSO PD Jezersko) pred Sabino Karničar (TTSO PD Jezersko). Med mladinci pa je bil najhitrejši Urh Karničar (TTSO PD Jezersko).

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7902.

Anže Šenk zmagal na 4. tekmi slovenskega pokala, Robanov kot 2013

Zdenka Mihelič

Celjski reševalci so v nedeljo po dveh le-tih ponovno priredili turnosmučarsko

tekmovanje – Memorial celjskih reševalcev. Zaradi otoplitev, dežja in snega, ter velike ne-varnosti snežnih plazov so bili 10. marca 2013 prisiljeni tekmo, ki je štela za slovenski pokal v TTS 2012/13 iz Logarske doline in ambienta Okrešlja prestaviti nižje, v Robanov Kot.

Memorial celjskih reševalcev, Robanov Kot, 10. 3. 2013

Na prodišču v Robanovem kotu se na start postavilo 17 tekmovalcev in 3 tekmovalke. V dežju so željni čakali startnega strela. Namesto tega je zabobnel plaz v daljavi. Po nekaj 100 metrih ravninskega dela so si smuči nadeli na nahrbtnike in se peš povzpeli 150 višin-skih metrov po strmi poseki, nadaljevali pa na smučeh sprva po gozdni cesti, kasneje pa tudi v strmih cik-cakih po gozdu in jasi.

Pri ženskah je pričakovano slavila Špe-la Zupan (KGT Papež) pred Anjo Stenovec (TTSO PD Jezersko), pri mladincih je Matej Merlak (Mucki Kranj) prismučal v cilj pred Matijem Klanjškom (GRS Kranj). Med čla-ni je prepričljivo dobil Anže Šenk (TTSO Jezersko pred reprezentančnima kolegoma Klemnom Trilerjem in Luko Miheličem (oba TSK Olimpik). Pri veteranih je najvišje stopil Milan Šenk (GRS Jezersko), drugi je bil Janko Fideršek (ŠD Tršca) in tretji Franc Markič (GRS Kranj).

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7969.

40

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO

Usposabljanje turnokolesarskih vodnikov 2013

KTK PZS

Komisija za turno kolesarstvo (KTK) PZS razpisuje v letu 2013 usposabljanje za

Turno kolesarskega vodnika I. Usposabljanje je namenjeno vsem tistim, ki bi želeli voditi kolesarske izlete v gorski svet v okviru pla-ninskih društev, drugih organizacij oz. kot samostojni delavci v športu.

Program usposabljanja je potrjen s strani Sveta za šport Republike Slovenije in je pod-laga za pridobitev naziva strokovni delavec v športu.

Usposabljanje obsega turnokolesarski te-čaj (sprejemni izpit, preizkusno turo, predava-nja in praktične vaje, teoretični izpit in izpitno turo), seminarsko nalogo in pripravništvo.

Turnokolesarski tečaj je razdeljen na dva dela: • kolesarsko-tehnični del (2 dni) in• vodniški del (4 dni).

Prvi del tečaja bo izveden 15. in 16. junija 2013 na Mozirski koči na Golteh, drugi del pa od 27. do 30. julija 2013 na Valvasorjevem domu pod Stolom.

Rok prijav je 20. maj 2013 oz. do zasedbe mest.

Cena usposabljanj je 290 €, v kar je vključeno: prehrana in prenočišče, organizacijski stroški in nezgodno zavarovanje udeležencev.

Več informacij: pišite na e-naslov turno.kole-sarstvo@pzs.si ali pokličite na tel. 01 43 45 686.

Razpis in ostali pogoji so na spletnem mestu KTK PZS, www.ktk.pzs.si/novice.php?pid=7923.

Poročilo z Zbora turnih kolesarjev 2013

Igor Rozman

V petek, 1. marca 2013, je v prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani potekal

drugi Zbor turnih kolesarjev PZS, ki se ga je udeležilo 38 ljubiteljev turnega kolesarstva – na zboru v vlogi predstavnikov planinskih društev, članov Komisije za turno kolesarstvo (KTK) PZS, turnokolesarskih vodnikov in gostov. To je bil zelo pomemben zbor za or-ganiziranost turnih kolesarjev znotraj PZS, saj je bila ena glavnih nalog zbora sprejem pravilnika, ki je KTK PZS preoblikoval v sa-mostojno komisijo z zborom.

V pozdravnih govorih so gosti zbora Miro Eržen, podpredsednik PZS, Marko Vidmar, predsednik MDO Primorsko-notranjskih PD, Marko Lenarčič, GIZ Pohodništvo in kolesarstvo, Matej Obu, Slovenska kolesar-ska mreža, in Vladimir Cindro, Skala, KGK Volja, poudarili vse večji pomen pravilne or-ganiziranosti kolesarjenja tako na nivoju PZS, kot na nivoju družbe oziroma zakonodaje. Le dobra organiziranost bo omogočila spreje-manje takšnih pravil kolesarjenja v naravnem okolju, ki bodo sprejemljiva za čim širši krog deležnikov. V svojih pozdravih so še posebej izrazili zadovoljstvo, da PZS v tem procesu aktivno sodeluje.

Zbor je za delovnega predsednika izvolil Igorja Rozmana, ki je po začetnih opravljenih formalnostih predal besedo Jožetu Rovanu - načelniku KTK PZS. Jože Rovan je podal poročilo načelnika o delu KTK PZS v prete-klih letih in predstavil načrt dela za prihodnje obdobje. Najprej pa je na kratko orisal tudi zgodovino turnega kolesarstva znotraj PZS.

V nadaljevanju zbora je načelnik Jože Ro-van podrobno predstavil dejavnosti komisije na področju ureditve dvonamenskih planin-skih poti. Zaenkrat je izbranih sedem poti za izdelavo vzorčnih primerov v letošnjem letu.

Poročila so spodbudila živahno diskusi-jo. Vodniki so opozorili, da še vedno nimajo izkaznic, s katerimi bi se lahko predstavljali. Zapleta se tudi pri obveščanju na terenu. Po-gosto se zgodi, da informacije ne pridejo do tistih članov planinskih društev, ki se dejansko ukvarjajo z kolesarjenjem. Predlagana je bila vzpostavitev baze (seznama) turnokolesar-skih vodnikov z e-naslovi na spletni strani PZS. Predlagana je bila tudi uporaba še do-datnih možnosti, ki naj bi jih nudil program Naveza.

KTK je lani prvič pridobila dodatna sred-stva iz Evropskih socialnih skladov in prvič izvedla usposabljanja brez izgube; pridobljena sredstva bo usmerila v izdelavo priročnika za turnokolesarske vodnike, imenovanega Koloročnik.

Sledila je predstavitev pravilnika o delu KTK, ki podaja osnovo za novo organizacijo komisije. Le-ta se bo preoblikovala v komi-sijo z zborom, ki bo imela izvršni odbor in strokovno komisijo, za posamezne specifične naloge se bodo oblikovale projektne skupine. Zbor je soglasno potrdil predlagani pravilnik.

Zbor sta zaključili dve kratki prestavi-tvi dejavnosti turnih kolesarjev. Najprej je Marjan Pučnik - Maac v kratkem predavanju predstavil turnokolesarske tabore, ki jih KTK PZS organizira že štiri leta zapored. Razve-seljivo je, da je vsako leto je več udeležencev. Sledila je prestavitev Blaža Šmida iz turno-kolesarskega odseka PD Kranj. Predstavil je zelo uspešno turnokolesarsko šolo, ki jo redno organizirajo v okolici Planinskega doma na Gospincu na Krvavcu. Ta akcija tudi dokazuje, da se da doseči sožitje med lastniki zemljišč in kolesarji.

Z zadovoljstvom lahko sklenemo, da je zbor turnih kolesarjev pokazal, da gre ra-zvoj v pravo smer. KTK bo prihodnjih letih nadaljevala in nadgrajevala dosedanje delo, pozornost pa bo usmerila v širjenje mreže turnokolesarskih in drugih odsekov, ki gojijo kolesarstvo, v planinskih društvih.

Več na spletnem mestu KTK PZS, www.ktk.pzs.si/novice.php?pid=7956.

Na zboru, foto Jože Kamenšek

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 41

5. turnokolesarski tabor KTK Pohorje 2013

KTK PZS

Komisija za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (KTK) vas vljudno vabi

na že 5. turnokolesarski tabor, ki bo potekal med 13. in 18. avgustom 2013. Baza tabora bo tokrat v hotelu Veter v Rušah, kjer bo po-skrbljeno za nastanitev, prehrano in ostale aktivnosti.

Ob druženju na kolesih na vzhodnem Po-horju in Kozjaku bo poskrbljeno za različne spremljajoče aktivnosti (obisk Bike parka Pohorje, organiziran ogled mesta Maribor z ogledom najstarejše trte, kopanje v letnem kopališču, itd.), dodatne športne aktivnosti na igriščih v bližini hotela (odbojka na miv-ki, košarka ...), družabne večere z ogledom diapozitivov. Za dopolnitev programa bodo organizirane strokovne delavnice s področja turnega kolesarstva (osnove tehnike vožnje, osnove servisiranja koles, zdrava prehrana, načrtovanje kolesarskih tur …). Da bo po-skrbljeno za vse okuse in želje, torej tudi za tiste manj drzne in pogumne, bo organizirana tudi skupina z manj zahtevnim kolesarskim programom, kjer bo poudarek na kolesar-skem odkrivanju naravnih in kulturnih lepot vinorodne Štajerske.

Cena: 220,00 EUR Vključuje: • 5 x polpenzion (nočitev v 4-posteljnih

sobah, zajtrk, večerja)• 5 x »lunch-paket« za na turo (sendvič,

žitna ploščica, sadje)• 1 x malica prvi dan - vodene kolesarske

izlete• strokovne delavnice• gradivo (opisi poti, GPS sledi...)• zavarovanje in organizacijo tabora.

V ceno ni vključen prevoz do tabora, prevozi na dnevna izhodišča tur ter fakultativni izleti.

Prijave pošljite na izpolnjeni prijavnici na elektronski naslov: turno.kolesarstvo@pzs.si.

Rok prijav: torek, 30. julij 2013.

Pogoj za udeležbo je poravnana članarina v PD za leto 2013. Zaradi omejenih kapacitet je število udeležencev omejeno na 20. Pridržuje-mo si pravico do spremembe oziroma odpo-vedi programa zaradi objektivnih okoliščin.

Več (razpis in prijavnica) na spletnem mestu KTK PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7961.

PLANINSKA ZALOŽBA

Novo v Planinski založbi PZS

Vodniški učbenik, druga, dopolnjena izdaja

Izšla druga, dopolnjena izdaja Vodniškega učbenika, ki vam bo kot taka še bolj pripo-

mogla k boljšemu poznavanju našega gorske-ga sveta in nam ljube dejavnosti – gorništva.

V večini poglavij je prišlo do manjših popravkov: 1.1, 2.1, 2.3., 3.2., 4.1, 4.2., 5.2, 6.2, 7.1, 8.1, 8.3, 8.4 in podpoglavju 8.2.6. Več sprememb v tekstu ali z dodanimi novimi fotografijami in skicami so bila deležna po-glavja: 1.2, 2.1., 5.1, 7.2 in 8.2, ostala poglavja so nespremenjena.

Usposabljanje za vodnika Planinske zveze Slovenije je dodatno ali nadaljevalno planin-sko usposabljanje, ki se nadaljuje tam, kjer se konča usposabljanje za Planinsko šolo. Vodni-ški učbenik zato vsebuje tudi posebno znanje, ki ga vodnik potrebuje za vodenje vodenih po gorah in znanje o tem, kako te vsebine poučevati. Vodniški učbenik znanje Planinske šole razširja in dopolnjuje.

Vodniški učbenik je namenjen usposa-bljanju vodnikov Planinske zveze Slovenije A kategorije (vodenje lahkih kopnih tur), B

kategorije (zahtevne kopne ture), D katego-rije (lahke snežne ture) in G kategorije (lahki turni smuki). Vodniški učbenik je učbenik, torej knjiga s predpisano snovjo za učenje. Izbor in obseg vsebin v učbeniku definirajo učni načrt, predvideno število ur za realiza-cijo učnega predmeta, zasnova učbenika, predznanje ciljne skupine uporabnikov in povprečna razvojna stopnja uporabnikov. Učne načrte za usposabljanje vodnikov PZS je potrdil Strokovni svet RS za šport.

Obseg: 472 strani.Dimenzije:15 cm x 21 cm x 2,8 cm (š x v x d).PZS, 2012.Cena: 24.90 €.DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

Planinski kažipot 2013

Januarja 2013 je izšel Planinski kažipot 2013 – knjižica, ki prinaša podatke o planinskih

društvih in njihovih pohodih, o planinskih kočah, bivakih in zavetiščih, predvsem pa obi-lo informacij, novosti in koristnih nasvetov.

Planinski kažipot je v taki obliki izšel prvič leta 2012 in nadomestil knjižico z imenom planinski koledarček. Zaradi boljše pregle-dnosti je vsebinsko razdeljen na posamezne sklope, ki dajejo zaključene in koristne in-formacije o planinski dejavnosti.

Vsebina Planinskega kažipota 2013: o Pla-ninski zvezi Slovenije, predstavitev, kdo je kdo, organi/ komisije/ odbori Planinske zveze Slovenije, članarina PZS za leto 2013, glavni dogodki in program praznovanja Planinske zveze Slovenije ob 120-letnici SPD/PZS v letu 2013, reprezentance Planinske zveze Slove-

DELO KOMISIJ PZS

42

Format: A5, pokončen.Število strani: 128.Vezava: broširana.Teža: 191,00 g.Cena: 2,90 €.DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.Člani PZS A+ in A prejmejo Planinski kažipot 2013 skupaj ob plačani članarini za leto 2013.

Zemljevid Polhograjsko hribovje 1 : 25 000

Izšel je planinski zemljevid Polhograjsko hribovje 1 : 25 000, ki smo ga že z veseljem

pričakovali, saj je bil poprejšnji razprodan. Polhograjsko hribovje je del zahodnega

predalpskega sveta, ki leži zahodno od Lju-bljane v njeni neposredni bližini. Omejeno je s Poljansko Soro na severu, Sorškim in Ljubljanskim poljem na vzhodu, Ljubljan-skim barjem na jugu ter dolino Brebovščice in Podlipščice na zahodu. Razdeljeno je na osem večjih reliefnih enot: Osrednje Polho-grajsko hribovje

Zahodno Polhograjsko hribovje, Severno Polhograjsko hribovje, Butajnovsko-samo-torška kraška planota, Kraški ravnik pri To-škem Čelu, Nizko hribovje na jugu, Žlebsko gričevje, Razširjeni deli dolin Gradaščice, Horjulščice in Šujice.

Na severu seže karta do Škofje Loke, na jugu do Smrečja in Lesnega Brda, na vzhodu do Dvora in na zahodu do Žirovskega Vrha.

Format odprte karte: 100 cm x 70 cm.PZS, 2013.Cena: 8,10 €.DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

Akcija -50 %Izdelek meseca – učbenik Planinska orientacijska tekmovanja

Od 15. marca do 15. aprila 2013 smo za vas pripravili naslednji izdelek meseca

učbenik Planinska orientacijska tekmovanja. V tem času vam je na voljo s 50-odstotnim popustom, in sicer po ceni 8,15 EUR.

Orientacijsko znanje je za izvajanje re-sničnega planinstva osnovnega pomena. To je vedel že Pavel Kunaver, ki je o tem pomen-ljivo zapisa v prvem planinskem učbeniku Na planine leta. Orientacija ima v planinski organizaciji nedvomno dolgo tradicijo, nje-ne vsebine pa danes najdemo domala v vseh programih planinskega usposabljanja.

Učbenik je obsežen, sistematičen, jasen ter pregleden. Namenjen je udeležencem različnih planinskih usposabljanj, organiza-torjem in tekmovalcem na planinskih orien-tacijskih tekmovanjih. Avtorji upajo, da bodo tudi drugi planinski strokovni kadri (mentorji planinskih skupin, vodniki PZS, gorski reše-valci, alpinisti ipd.) v učbeniku našli primerno branje za izpopolnjevanje lastnega znanja.

S pravo mero obojega – planinskih vsebin in tekmovalnosti – b odo odlično organizirana in kakovostno izvedena planinska orienta-cijska tekmovanja lahko pripomogla zlasti k večjemu vključevanju ponujenega znanja v redno delo planinskih skupin v vrtcih, šolah in drugih organiziranih oblikah planinske

dejavnosti. In posledično k številčnejšemu vključevanju mladih v planinska društva, k njihovi samostojnosti in ohranjanju planin-ske pripadnosti v okviru družine in starejših starostnih obdobjih in tudi k varnejšemu gi-banju v gorah.Obseg: 253 strani.Teža: 335,00 g.PZS, 2002.

Cena: V tednu od 15. marca do 15. aprila 2013 vam je učbenik na voljo po znižani ceni s 50-odstotnim popustom, in sicer po ceni 8,15 € (redna cena 16,30 €). DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

INFORMACIJE in NAROČILA za vse:•PlaninskazvezaSlovenije,Planinskazaložba,- na sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur,- po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana,- tel: 01 43 45 684 v času uradnih ur,- fax: 01 43 45 691,- brezplačna številka 080 18 93 (24 ur/dan, vse dni v letu),- e-naročila: narocilo@pzs.si,- spletna trgovina PZS, http://www.pzs.si/trgovina.php.

Uradne ure v Planinski založbi PZS, Lju-bljana, Dvorakova 9:v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure(odmor za malico: 10.30–11.00).

•Slovenskiplaninskimuzej,- Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, - tel. 08 380 67 30, fax: 04 589 10 35,- e-naročila: info@planinskimuzej.si.

nije, seznam društev, članic PZS, in seznam MDO PD, koledar izletov in aktivnosti PD in MDO PD (doma, v tujini, izobraževanja), seznam vseh planinskih koč, bivakov in zave-tišč, nasveti za varnejše gibanje na planinskih poteh in v gorskem svetu, iPlaninec, kotiček za najmlajše s praktičnima nalogama, planinska kultura, seznam vseh edicij, naši partnerji, ki podpirajo planinsko organizacijo in nje-ne aktivnosti ... Poleg tega najdete v njem še veliko drugih koristnih podatkov.

Planinski kažipot 2013 je izšel s podporo Ministrstva za šolstvo in šport RS in Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS.

-50 %

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 43

Planinska založba PZS na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas

Zdenka Mihelič

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 24. do 27. januarja 2013 potekal

sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2013, na katerem se je predstavila tudi Planinska zveza Slovenije.

Obiskovalcem našega prostora so bili na voljo zemljevidi, vodniki, dnevniki, lepo-slovje in strokovna literatura, ki jo je izdala Planinska založba PZS, po 20 % (nekateri pa celo po 40 %) nižji sejemski ceni; pa izdelek tedna Planinsko-izletniški vodnik Preddvor s 25 % popustom in izdelek meseca Učbenik Prehrana v gorah s 50 % popustom, čudovit stenski koledar Pozdrav z gora 2013 s 50 % popustom, knjige po posebni ceni 3 EUR, Planinski vestnik ter tekstilni in promocij-ski izdelke PZS (majice, kape, prva pomoč, planinske spalne rjuhe ...).

Vsem obiskovalcem sejma, ki so na pro-storu PZS kupili izdelke v vrednosti vsaj 10,00 EUR, smo podarili koledar Pozdrav z gora 2013.

Na našem sejemskem prostoru pa je po-tekala tudi nagradna igra, v kateri so bili vsak dan izžrebani dobitniki knjižne nagrade, ob koncu pa je bil izmed vseh kuponov izžreban še dodaten nagrajenec za knjižno nagrado: Vodnik Slovenska planinska pot.

Sejemski prostor PZS, foto Zdenka Mihelič

PLANINSKI VESTNIK

Planinski vestnik, marec 2013

Marčna številka Planinskega vestnika bo bralcem osvetlila daljno preteklost

človeške prisotnosti na območju današnjih Alp. O tem razmišlja tudi Dušan Škodič v uvodniku – kakšne razloge so imeli praljudje, da so se podajali v gore, za tiste čase človeku tako neprijazno pokrajino?

Dr. Jana Horvat v temi meseca predsta-vlja osvajanje gorskega sveta od kamene dobe do novega veka, v ostalih prispevkih pa se lahko podučimo o arheoloških najdiščih na območju slovenskih gora in o dolgi zgodovini pašništva in rudarjenja pri nas.

V nadaljevanju objavljamo pogovor s pe-snikom in alpinistom Jožetom Zupanom

– Jušem, Uroš Podovšovnik nas popelje po neoznačeni Hojnikovi poti na Lanež, odkri-vamo pa tudi neznane vrhove Dolomitov, in sicer Cimo Bagni.

Znani so rezultati dveh natečajev, lite-rarnega in fotografskega. V tokratni številki objavljamo zmagovalno zgodbo Anke Von-čina in najboljše tri fotografije natečaja.

V rubriki Z nami na pot spoznamo ra-znovrstne možnosti za vzpone in turne smuke v vršacih nad Ljubeljem in zahtevne poti na italijanski tritisočak Civetto. Gorazd Gori-šek predstavlja skriti biser – visokogorski greben Stadorja, Miha Zupan pa alpinistične smeri v stenah Malega in Velikega Kladiva v Karavankah.

Če ste v dilemi, katero plazovno žolno bi kupili, vsekakor preberite test plazovnih žoln avtorja Aljaža Anderleta, kar vam bo pomagalo pri odločitvi.

V zadnjem delu revije objavljamo celo vrsto člankov različnih tem, od alpinizma in planinske organizacije in varstva narave.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku.

DELO KOMISIJ PZS

44

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

9. Trstenjakov pohod

Tonček Mlinarič

V soboto, 5. januarja 2013, se je pri rojstni hiši dr. Antona Trstenjaka zbralo okrog

450 pohodnikov.Planinsko društvo Gornja Radgona je že

devetič na pot z Aleje velikih v Spominskem parku na Maistrovem trgu popeljalo 180 pohodnikov. Osnovnošolci OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, starši in ostali pohodni-ki so prišli iz Negove. S kratkim kulturnim programom v pripravi učencev osnovne šole in z besedami Cilke Dimec Žerdin smo se spomnili njegove dobrosrčnosti, iskrivosti in bogatega znanstvenega duha. Udeleženci pohoda pa so si lahko ogledali tudi spominsko sobo dr. Antona Trstenjaka. Njegova prilju-bljenost je še danes prisotna med Slovenci, saj so se pohoda udeležili pohodniki iz Logatca, Celja, okolice Maribora, Ljutomera, Lendave, Murske Sobote in z Goričkega.

Na poti so za okrepčilo poskrbeli doma-čini, sorodniki dr. Antona Trstenjaka, druži-na Španbauer, Turistično društvo Majolka in Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci.

Zbor tolminskih gorskih reševalcev

Žarko Rovšček

Na rednem letnem občnem zboru so se v petek, 11. januarja 2013, zbrali reše-

valci Postaje GRS Tolmin, ki jo vodi Žarko Trušnovec.

Zboru so prisostvovali tudi nekateri vi-dni zunanji udeleženci, ki tako ali drugače

spremljajo, podpirajo njihovo delo ali z nji-mi sodelujejo: župan Občine Tolmin (Uroš Brežan), predsednik GRZS (Igor Potočnik), poveljnik štaba CZ za Severno Primorsko (Samo Kosmač), poveljnik Občinskega štaba CZ Tolmin (Jože Dakskobler), komandirja policijske postaje Tolmin in Bovec (Dani-jel Vračun in Sead Jušič), predstavniki PD Tolmin, pod okriljem katerega samostojno deluje postaja (podpredsednica Cvetka Jug, Slavica Brešan in Žarko Rovšček) ter člana Društva za prosto letenje »Posočje« Tolmin (Milan Leban in Ivan Brovč). Vsi so sodelovali tudi v razpravi. Prijetno kulturno dopolni-tev druženja reševalcev je pripravila trojica amaterskih igralcev iz gorske vasice Čadrg nad Tolminom, ki je po uradnem delu zbrane razveselila s hudomušnimi skeči iz vsakda-njega življenja.

Tolminski gorski reševalci so v letu 2012 posredovali 101-krat (88 reševalnih in 13 is-kalnih akcij, 11 jih je potekalo ponoči), kar je največ doslej (v letu 2011 je bilo 91 inter-vencij). Od 110 oseb, zaradi katerih so bile sprožene akcije, je bilo 30 hudo in 15 lažje poškodovanih, 8 mrtvih in ena pogrešana. Število mrtvih v letu 2012 glede na pretekla leta izstopa. V 24 % akcij so imeli reševalci na voljo pomoč posadk helikopterja. V re-ševalnih akcijah, ki predstavljajo 4440 ur ali 34 % celotnega dela, je sodelovalo skupaj 71 članov. Devetkrat so imeli po dve, štirikrat po tri, po enkrat pa celo štiri in šest intervencij v istem dnevu. Med nesrečami, v katerih so se odzvali v letu 2012, jih je bilo 56 % pove-zanih s padalskim ali zmajarskim športom. Tudi v prihodnje je pričakovati povečane ak-tivnosti prostega letenja in z njimi žal tudi povezane nesreče, saj ta, najbolj obremenjen prostor Gornjega Posočja (vzletišče Kobala nad Tolminom in Kobariški Stol), poznavalci uvrščajo med 25 najboljših lokacij na svetu. Med 110 reševanimi ali iskanimi osebami je bilo 56 tujcev iz 14, predvsem evropskih držav.

Ob pregledu narejenega dela, foto arhiv P GRS Tolmin

Največ nesreč je bilo v mesecu avgustu (33), juliju (14) ter maju in juniju (po 10), sicer pa so brez izjeme posredovali vsak mesec.

Ob veliki obremenjenosti ostaja reševal-cem vse manj časa, pa tudi razpoložljive ener-gije za druge nujne in spremljajoče aktivnosti. Kljub temu so v sklopu letnega programa iz-vedli 71 različnih vaj in usposabljanj v obsegu 2638 ur. Na področju preventive so sodelovali v predavanjih za planince, učence in alpiniste s predstavitvami dela postaje (874 ur). Dežurali so kar na 72 različnih pohodih, tekmovanjih in drugih prireditvah v gorah (1688 ur) in se udeležili treh tekmovanj v okviru GRZS. Or-ganizacijskemu delu (udeležba na sestankih UO GRZS, UO PD Tolmin, štaba CZ Tolmin in zborih reševalcev) so posvetili 1188 ur. Pet članov (reševalci, zdravniki, policisti) je sode-lovalo tudi pri delu dežurne reševalne ekipe na letališču Brnik. V preteklem letu so med drugim uspešno zaključili tudi nabavo dveh sodobnih vozil ter izpeljali tabor za nadarjene osnovnošolce in turnokolesarski tabor za dru-žine gorskih reševalcev na Mostu na Nadiži.

Signalna tabla na Ljubelju – prikaz nevarnosti snežnih plazov

Primož Štamcar, Gregor Bahun

Glavni namen table, ki je začela delovati 15. januarja 2013, je jasen, nazoren pri-

kaz in opozarjanje obiskovalcev na aktualno stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov za področje Zelenice, in sicer na izhodišču za Zelenico – na parkirišču platoja Ljubelj.

Tabla je plod prizadevnega dela PD Tržič za varnejše obiskovanje gora, foto arhiv PD Tržič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 45

Osnovna ideja za postavitev informativ-no/opozorilnega tabloja: Primož Štamcar.

Določitev vsebine tabloja: dogovor in sku-pno delo/predlogi Primoža Štamcarja, Grega Bahuna, PD Tržič, partnerjev pri projektu Naravne nesreče brez meja (Manca Volk in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta An-tona Melika ZRC Sazu), članov GRS Tržič, Gorske reševalne zveze Slovenije in drugih poznavalcev področja snežnih plazov.

Izdelava, montaža in izvedba naprave: Gregor Bahun s. p.

Kot osnova za montažo table je bila po-rabljena obstoječa Kompasova tabla, ki je »oglaševala« sedežnico oz. smučišče Zeleni-ca in ni bila več v »funkciji«. Ta tabla je bila uporabljena/preurejena v skladu s privolitvijo Občine Tržič.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7766.

Planinski večer 2013 v Sevnici

PD Lisca Sevnica

Kot pretekla leta je tudi tokrat predzadnji torek v januarju 2013 v Kulturni dvorani

Sevnica potekal tradicionalni Planinski ve-čer v organizaciji Planinskega društva Lisca Sevnica, ki šteje okoli 500 članov, delujočih v 16 različnih odsekih, sekcijah in skupinah, od predšolskih otrok do upokojencev časti-tljivih starosti.

Planinski večer je bil posvečen pregledu aktivnosti društva v letu 2012. Pestro predsta-vitev celoletnega dogajanja z okoli 700 foto-grafijami je pripravil Vinko Šeško, podpred-sednik PD Lisca Sevnica, fotograf ter z dušo in srcem strasten ljubitelj narave in gora. V uvodnem delu nam je zapela Planinska pevska skupina Encijan, ki tudi deluje v okviru našega društva in vstopa v 12. leto aktivnega delova-nja. Prisotne je pozdravil tudi Rok Petančič, predsednik PD Lisca Sevnica. V predstavitev dejavnosti so se aktivno vključevali številni člani društva, vodje sekcij in skupin. Spoznali smo mnoge lepe in zanimive kotičke naše

dežele in tudi tujine. Po predstavitvi smo si ogledali še razstavo zanimivih fotoutrinkov s pohodov, izletov, ki jo je v preddverju dvorane pripravil tudi Vinko Šeško.

Prireditev je potekala tudi v počastitev 60. obletnice ureditve Slovenske planinske poti, najstarejše vezne poti na svetu, ter 120. obletnice organiziranega planinstva na Slo-venskem.

Na Tolminskem ustanovljena Sekcija za turno kolesarstvo PD Tolmin

Žarko Rovšček

V Tolminu so v Planinskem društvu Tol-min 26. januarja 2013 ustanovili novo

sekcijo v okviru delovanja planinskega dru-štva, in sicer turnokolesarsko sekcijo. Med drugim so se pogovarjali o poti za spustaše in ureditvi kakšne zapuščene poti, ki ni več zanimiva za pohodnike.

Na ustanovnem zboru se je zbralo kakih 15 navdušencev z namenom, da v okviru PD Tolmin ustanovijo novo sekcijo. Udeležba bi bila še večja, a so isti dan potekali tudi drugi dogodki, ki se jih nekateri kolesarji udeležuje-jo (letni zbor alpinistov, občni zbori nekaterih sosednjih društev itd.). Zbora se je udeležil tudi načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS Jože Rovan. Na zboru je pobudnik in pre-dlagatelj ustanovitve sekcije Peter Daksko-bler predstavil program aktivnosti nove sekcije v letu 2013. Obsegal bi: dve delovni akciji na planinskih poteh; zbor kolesarjev na planini Razor, s katerim bi promovirali tudi kočo, združen s »Kramp turco«; vzpostavi-tev komunikacije z markacisti, pohodniki, TNP, LTO Sotočje in turističnimi agencija-mi; oblikovanje predloga za razvoj planine

Na ustanovnem zboru turnokolesarske sekcije, foto Jože Rovan

Razor in okolice kot zanimive destinacije za kolesarske goste; organizacijo predavanja. Za bodoče komuniciranje je registriran nov e-mail naslov: mtb.pdtolmin@gmail.com ter Facebook skupina MTB PD Tolmin. Predvi-dena je tudi predstavitev sekcije na spletnih straneh PD Tolmin.

Srečanje so namenili tudi razgovoru o obnašanju kolesarjev na planinskih poteh, ki jih ureja in vzdržuje Markacijski odsek PD Tolmin. Jože Rovan je v razpravi o po-škodbah planinskih poti vzpostavil razliko med gozdnimi potmi in tistimi nad gozdno mejo. Slednje so zaradi pomanjkanja podrasti gotovo najbolj občutljive.

Vključitev Sekcije za turno kolesarstvo v PD Tolmin je pomemben korak za matično društvo..

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7836.

Planinska družina Benečije praznovala 20 let

Slavica Tovšak

V soboto, 26. januarja 2013, je dvajset let svojega delovanja praznovala Planinska

družina Benečije. Da je bil za tamkajšnje pla-nince, ki živijo v očarljivi pokrajini Terske in Nadiške doline to velik dogodek, je med drugim dokazala tudi prisotnost večine njenih članov, zbralo se jih je 140.

Občinska dvorana pri šolskem centru v Svetem Lenartu, je bila napolnjena do za-dnjega kotička. Tudi gostov, ki so izkazali spoštovanje do velikega dogodka, ni manj-kalo. Planinsko zvezo Slovenije je zastopala

Zaslužnim članom družine so bila podeljena tudi priznanja PZS, bronaste in srebrne častne znake PZS ter tudi zlati častni znak PZS. V imenu pred-sedstva PZS je podpredsednica Tovšakova PDR

Benečije poklonila knjigo Slovensko planinstvo. Foto France Benedik

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

46

podpredsednica Slavica Tovšak, ki sta se ji pridružila predsednika Meddruštvenega od-bora PD Posočja Gregor Rupnik in France Benedik, predsednik Meddruštvenega PD Gorenjske in koordinator Srečanj treh dežel.

Spoštovanje do dogodka je v Beneško Slo-venijo pripeljalo tudi župane in predstavnike občin s slovenske in z beneške strani ter iz mnogih planinskih društev: iz Trsta, Kopra, Nove Gorice, Kobarida. Podpredsednica To-všakova je v nagovoru spregovorila o prav tako delovni soboti slovenskih planincev, ki so na 2. konferenci o planinskem gospodarstvu na Igu, razpravljali o pomembnih vprašanjih planinskega gospodarstva, blagovni znam-ki, slovenski planinski poti; zborovali so tudi slovenski markacisti. Omenila je stališče PZS do zamejskih planinskih društev in povabi-la člane družine na dogajanja ob 120-letnici ustanovitve SPD. Izrazila je tudi željo, da bi potujočo razstavo Življenje pod Triglavom predstavili tudi Beneškim Slovencev.

Ob jubileju so izdali zanimiv in z bogatimi fotografijami opremljen zbornik Planinska družina Benečije 1992–2012.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7805.

Srečanje markacistov MDO PD Kamniško-bistriškega območja

Alojz Pirnat

V petek, 1. februarja 2013, smo se v planin-skem domu PD Moravče na Uštah zbrali

markacisti MDO PD Kamniško-bistriškega območja. Letnega srečanja se je udeležilo 24 markacistov, štirje pripravniki, načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar, predsednik MDO PD KBO Jurček Nowakk, operater za kataster Samo Resnik in član GRS Miro Šušteršič.

V letu 2012 je licenco za inštruktorja marka-cista PZS pridobil Zdravko Bodlaj PD Kamnik.

V delovnem delu srečanja smo predelali sledeče teme: poročila načelnikov o opravlje-nem delu v letu 2012, plan akcij in izobraževa-nje v letu 2013, kataster – nadaljevanje z de-lom in problematika okoli uporabe, problemi na terenu z lastniki zemljišč, vandalizem in DH kolesarji, za leto 2013 je potrjeno 36 izka-znic markacistov, ter 5 poročil pripravnikov.

Po delovnem delu srečanja pa smo nada-ljevali z bolj družabnim delom, v katerem pa ni manjkalo rešitev problematike na terenu. Ob prijetnem druženju so se formirale tudi ekipe, ki bodo v tekočem letu na terenu poka-zale, kako se je potrebno poti lotit, da planinci lažje najdejo pravo pot do želenega cilja.

Gostujočemu planinskemu društvu PD Moravče pod okriljem MDO PD KBO hvala za prijeten

ambient na Uštah, foto Alojz Pirnat

Spominska prireditev ob začetku Orlovega leta

Miro Štebe

Letos praznujemo 100. obletnico rojstva enega od najvidnejših trzinskih rojakov,

prof. Tineta Orla. Bil je slavist, izjemen pe-dagog, esejist in prevajalec, ob tem pa tudi pomemben planinski delavec, alpinist in kar 30 let urednik najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja – Planinskega vestnika. Bil je ravnatelj Celjske gimnazije, turistični delavec, predvsem pa velik borec za slovenski jezik in kulturo.

Spodbujal in usmerjal je številne planin-ske pisce, kar je prispevalo k temu, da imamo Slovenci zelo bogato in pestro planinsko litera-turo. Zbiral, urejal in lektoriral je različne pla-ninske članke in knjige, soustvarjal planinsko vzgojno literaturo, bil pa je tudi pomemben član vodstva slovenske planinske organizacije.

Ko smo v Trzinu ustanovili planinsko dru-štvo, je na ustanovni zbor poslal pozdravno pismo, saj na ustanovitev ni mogel priti, ka-sneje pa se je rad udeleževal letnih skupščin trzinskega društva. Poslušal je pripovedi o tem, kako delamo, nas spodbujal in usmerjal. Postal je prvi častni član trzinskega društva, po njegovi smrti pa so člani planinskega društva v planinski hišici uredili prvo in do zdaj edino spominsko zbirko v Trzinu, ki je predstavila nekaj utrinkov iz profesorjevega življenja in dela.

Prof. Tine Orel se je rodil pred stotimi leti, 9. februarja. Na dan, ko je praznoval svoj god, 14. februarja, pa je Občina Trzin v sodelovanju s Planinskim društvom Onger Trzin in trzinsko knjižnico, ki nosi ime po njem, v dvoranici Marjance Ručigaj pripravilo posebno prireditev, s katero so naznanili za-četek Orlovega leta v Trzinu. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, tako da je bila dvoranica Marjance Ručigaj kar premajhna za vse goste, med katerimi je bilo kar nekaj vidnih planin-cev in še zlasti sorodnikov prof. Tineta Orla.

Zbrane je najprej pozdravil župan g. Anton Peršak, slavnostni govor pa je imel predsednik PD Onger Trzin Emil Pevec. Nekaj odlomkov iz njegovih del je prebrala voditeljica trzinske knjižnice Zdenka Kopač, v kulturnem pro-gramu pa so nastopili pevci pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, člani-ce pevskega zbora osnovne šole Trzin, mladi glasbeniki glasbene šole Lartko ter najmlajši trzinski sorodniki prof. Tineta Orla.

Ob koncu je povezovalec programa prire-ditve Matjaž Erčulj napovedal, da se bo letos v Trzinu zvrstilo še več prireditev, s katerimi bomo počastili spomin na uglednega rojaka.

Najmlajši trzinski sorodniki prof. Orla – potomci sestre Jerce, foto Stane Mesar

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 47

Naprava za klic v sili 112 pri Planinskem domu na Zelenici

Primož Štamcar

V petek, 15. februarja 2013, so na Pla-ninskem domu na Zelenici montirali

zunanjo napravo za klic v sili – na številko 112. Naprava deluje tudi, ko je koča zaprta.

Glavni razlog za postavitev naprave na Planinskem domu na Zelenici je zelo slab si-gnal mobilne telefonije, velika obiskanost tudi med tednom (ko je koča zaprta) in relativno velika pogostost nesreč na tem območju.

V zimskem času na področju Zelenice dodatno nevarnost predstavljajo predvsem snežni plazovi, pri katerih je še toliko bolj po-membna možnost takojšnjega posredovanja sporočila o nesreči in čim hitrejša aktivacija reševalnih ekip.

Postopek: označeno omarico odprete s pripe-tim ključkom, pritisnete gumb in vzpostavljen je klic na 112 – center za obveščanje v Kranju. Naprava deluje vedno – tudi kadar je koča zaprta, deluje prek fiksnega telefonskega omrežja, po pritisku na gumb se vzpostavi klic, v centru se izpiše telefonska številka in lokacija, klicoči pa lahko brez težav sporoči operaterju kakšno pomoč potrebuje.

Montažo naprave sta omogočila PD Tržič in Občina Tržič, izvedel pa jo je Grega Bahun s.p.

11. februar (11. 2.) je bil tudi mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112. Več o številki, ki jo je Slovenija uvedla med prvimi leta 1997, si preberite na www.pzs.si/novice.php?pid=7855.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7876.

Naprava za klic v sili je nameščena na fasadi doma na Zelenic, foto arhiv GUC Zelenica

Delu markacistov namenjeno premalo pozornosti39. srečanje markacistov SMDO PD

Tatiana Golob

Planinsko društvo Nazarje je v soboto, 16. februarja, gostilo letno srečanje marka-

cistov Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev (SMDO PD), ki ima se-dež v Celju. Na srečanju se je zbralo preko 70 markacistov iz planinskih društev SMDO PD, kot gosta sta bili prisotni tudi predsednica SMDO PD Manja Rajh in načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar.

Nazarski planinci so markaciste pred uradnim srečanjem, ki je potekalo v gostišču Bohač v Nazarjah, povabili na ogled razstave v Muzej Vrbovec. Tam jih je muzejska vodička popeljala skozi razstavo in jim podrobneje predstavila dejavnosti in zanimivosti občine Nazarje.

Ko so se markacisti zbrali v gostišču Bo-hač, so najprej prisluhnili naravovarstvenemu predavanju člana PD Nazarje Marjana Denše. Sledil je pozdravni nagovor predsednika na-zarskega PD Marjana Ostruha in predstavnika Občine Nazarje direktorja občinske uprave Sama Begiča. Ostruh je markacistom na krat-ko predstavil aktivnosti nazarskih planincev, slednje je v svojem nagovoru pohvalil tudi Begič in pri tem izpostavil pozitivno narav-nanost društva, ki več kot zadovoljivo deluje v smeri povezovanja občanov Nazarij.

Sledilo je poročanje o minulem delu in planih Odbora za planinske poti (OPP) pri SMDO PD, oba poročila je podal vodja OPP Toni Žižmond. Na prejšnjem srečanju sprejeti sklepi so bili v večini uresničeni, preostale

Na srečanju markacistov PZS Savinjskega MDO PD, foto arhiv PD Nazarje

bodo poskušali udejanjiti v letošnjem letu. Žižmond je izpostavil lanske ugotovitve, da delo markacistov v večini ostaja prezrto, kljub temu da v svojo dejavnost vlagajo zelo visoko število ur prostovoljnega dela. Ob predstavitvi delovnih načrtov za leto 2013 je še povedal, da bo delo OPP potekalo po ustaljenih tirnicah. Še naprej se bodo trudili za dobro sodelova-nje z društvi in markacistom nudili pomoč tako pri licenčnem izpopolnjevanju kot pri njihovih akcijah.

Ob koncu je markaciste nagovoril še Igor Mlakar, ki je odgovarjal na poprej izrečena vprašanja in pobude. Uradnemu delu srečanja je sledil še družabni del s pogostitvijo, kjer so si markacisti še neformalno izmenjali mar-sikatero delovno izkušnjo.

600 razglednic za 60 let Slovenske planinske poti

Maruška Lenarčič

Razstava 600 razglednic – 10 razglednic za vsako leto SPP (10 X 60 = 600) s fotogra-

fijami naravne in kulturne dediščine Cirila Velkovrha je s sodelovanjem Pošte Slovenije, ki je dala na razpolago prostore v svojih po-slovnih enotah, obšla lep del Slovenije.

Začetek razstave je bil v Mariboru, nato je obiskala Mursko Soboto, Lendavo, Celje in iz Kranja v februarju prispela v prostore glavne pošte v Kopru, kjer so se poštni uslužbenci in predvsem uslužbenke še posebej potrudili za lepo postavitev, s čemer so ustvarili pri-jazen prostor za kulturni program, ki ga je pripravilo Obalno planinsko društvo Koper ob odprtju v sredo, 20. februarja.

Zanimiva razstava je pritegnila zbrane, foto Vesna Tomc Lamut

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

48

Razstavo pod naslovom »Glej, kako lep je ta naš svet od štajerskih goric do strme tr-žaške obale, kjer gore in spomini ostajajo,« so posvetili 60. obletnici Slovenske planinske poti (SPP), ki se začne v Mariboru pod Po-horjem in se konča ob morju, v Ankaranu, katere zaključek je bil ob otvoritvi leta 1953 v Postojni. Prav s prizadevanji koprskih pla-nincev so jo speljali preko primorskih vrhov: Nanosa, Vremščice, Brkinov in Slavnika, vse do morja. Je pa naša prva vezna pot, zato je označena s št. 1, in je najstarejša vezna pot na svetu, na kar smo opravičeno lahko ponosni.

O avtorju in razstavi je spregovorila Majda Jančar, umetnostna zgodovinarka, o Slovenski planinski poti pa Maruška Lenarčič. Avtor razstave Ciril Velkovrh je pripovedoval, kako je zbirka nastajala.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7916.

Jamarska sekcija PD Tolmin – zelo uspešno in pestro leto 2012

Žarko Rovšček

Lepo število mladih se je ob starejših čla-nih zbralo 22. februarja 2013 v prostorih

jamarske sekcije v Tolminu. Lansko leto so jamarji zaključili nadvse uspešno, tako po obsegu delovanja, kot po rezultatih.

Njihova prizadevanja običajno potekajo skrita očem javnosti, v globokem podzemlju kraškega sveta, nekaj tudi zaradi njihove prislovične skromnosti.. Gre za pomemb-no dejavnost, ki združuje raziskovalne in športno-rekreacijske prvine, ki bi si gotovo zaslužila še večje zanimanje javnosti. V tol-minskem primeru gre tudi za dejavnost, ki po strokovni ali stanovski hierarhiji deluje v

okviru Jamarske zveze, organizacijsko pa je v sklopu PD Tolmin. Tudi to je eden izmed slovenskih fenomenov, ki ima svoje temelje v nekdanjem ilegalnem Planinskem klubu Krpelj. Ta je v Posočju v času med obema vojnama združeval planinsko in jamarsko dejavnost. Kot kaže pa se tudi v bodoče ni bati za jamarsko tradicijo.

Načelnik sekcije Zdenko Rejec je poročal: »Največ smo raziskovali ravno na Tolminskem Migovcu, sicer pa še na Kaninu, Matajurju, Banjški in Šenviški planoti itd. Najodmevnejši dosežek je bil vsekakor povezava dveh siste-mov jam v najdaljšega v Sloveniji, v sistem Migovec. Povezavo smo odkrili v sodelovanju z jamarskimi kolegi iz angleškega kluba ICCC (Imperial College Caving Club, London) za-dnji delovni dan že tradicionalnega poletnega raziskovalnega tabora.« Zelo odmeven uspeh je bil tudi prvo prečenje Male Boke v osrčju Kanina od spodaj navzgor. Za premostitev 4997 m dolžine in 1298 m višinske razlike so dva člana in ena članica Jamarske sekcije potrebovali kar 28 ur.

Tudi ureditev, prevoz in postavitev zasilne-ga bivaka in skladišča na Tolminskem Migovcu je bila za tolminske jamarje velika pridobitev.

Preteklo leto so tolminski jamarji veliko naredili tudi za promocijo svoje dejavnosti, največje medijsko zanimanje pa so poželi po uspešni povezavi v osrčju Tolminskega Mi-govca. Kot predstavnik sekcije je bil Zdenko Rejec izbran za ime tedna na Valu 202. Za Tednik na RTV SLO1 je bil posnet poseben prispevek. Jamarji so o svojih uspehih po-ročali tudi na Radiu Slovenija, Radiu Koper, Alpskem valu in na tolminski lokalni televiziji TV Tminka. Sodelovali so tudi pri snemanju novega turističnega spota za Posočje v organi-zaciji LTO Sotočje Tolmin. Lani v decembru je Jamarska sekcija za svoje dosežke prejela tudi priznanje Planinske zveze Slovenije.

Načrti za leto 2013 – omenjamo najva-žnejše. Tudi v bodoče nameravajo raziskovati nove jame na celotnem območju Gornjega Posočja. V sodelovanju z angleškimi kolegi (ICCC) bodo v juliju in avgustu organizirali pettedenski raziskovalni tabor pod imenom »Z Miga na Kuk 2013«.

Odprtje planinske rekreativno-učne poti S klopce na klopco

Zdenka Mihelič

Planinsko društvo Slivnica pri Celju je v soboto, 23. februarja 2013, odprlo ob-

novljeno in nadgrajeno pot okoli Gorice pri Slivnici, ki se imenuje planinsko rekreativna-učna pot S klopce na klopco. Ob tem pa so planinci praznovali tudi 25-letnice delovanja PD s koncertom Godbe Vertikale.

Planinsko društvo Slivnica pri Celju se je odločilo, da bo okoli Gorice pri Slivnici uredilo planinsko rekreativno-učno pot S klopce na klopco. Z njo so povezali zanimive vrhove v kraju in na vrhove, s katerih je lep razgled, postavili tudi klopce, ki so namenje-ne obiskovalcem, da si vzamejo čas za oddih in opazovanje čudovite narave. Projekta so se lotili celostno, in sicer z izdelavo celostne grafične podobe, postavitvijo spletne strani ter pripravo različnih propagandnih materialov.

V okviru projekta so: markirali več kot 20 kilometrov poti, postavili klopce na 6 raz-ličnih vrhovih: Gaj, Gradišče, Peseke, Sveta Helena, Col in Turnče, na vseh teh vrhovih pa postavili tudi skrinjice z vpisnimi knjigami in žigi, postavili 9 informativnih tabel ter 23 smernih tabel, na štirih vrhovih postavili tudi smerne vetrnice z opisi vseh vidnih vrhov, izdali vodnik po poti v nakladi 200 izvodov in propagandne zgibanke v nakladi 3.000 izvodov.

Za vsebino je odgovorno Planinsko dru-štvo Slivnica pri Celju. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Mini-strstvo za kmetijstvo in okolje.« Projekt »Rekreativno učna pot s klopce na klopco« je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«.Ciljev in idej nam še ne bo zmanjkalo, foto arhiv Jamarske sekcije PD Tolmin

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 49

40 let Planinskega društva Železničar Celje

Slavica Tovšak

Natanko 27. februarja leta 1973 se je skupi-na planinskih zanesenjakov na Celjskem

odločila, da počasti 80. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva z ustano-vitvijo svojega PD. Z nostalgijo se je sedanji predsednik PD Železničar Celje Jožef Konrad Ratej spominjal prvih pohodov.

Na prvih pohodih so prenekateri udele-ženci komaj spoznavali opremo, brez katere ni mogoče varno hoditi v hribe. Na prvem izletu na Boč je bilo tako med udeleženci videti kravate, visoke pete in še kaj. Hitro so prerasli začetne težave, usposobili vodnike in postajali vse bolj prepoznavni. Da so ves čas posvečali pozornost mladim, je bilo vidno tudi na svečani akademiji ob 40-letnici obstoja PD Železničar Celje, v petek, 1. marca 2013, v dvorani Narodnega doma v Celju. Program so skoraj v celoti izvajali mladi planinci iz I. Osnovne šole Celje in tako simbolično poka-zali, da je planinstvo postalo način življenja tudi pri njih, v njihovih družinah, na šolskem okolju. Podatek, da je društvo usposobilo 16 planinskih vodnikov, 12 markacistov, 11 gor-ski stražarjev, 7 mladinskih vodnikov in 8 mentorjev, kaže, da je društvo na pravi poti.

Planinci iz Celja se povezujejo tudi s so-rodnimi organizacijami v Sloveniji in tujini. Nekdaj izrazito poklicna povezanost, je ostala most povezovanja tudi danes. Jubilej so s svojo prisotnostjo počastili tudi »železničarji« iz Maribora in Ljubljane. Prijateljske vezi so se-gle in še segajo do Zagreba, Gospiča, Moravic in Sarajeva. Pomembna je vsakoletna izme-njava 40 planincev železničarjev s planinci iz Češke Trebove.

V društvu so bili pobudniki za vsakoletni, tradicionalni in priljubljeni pohod s sloga-nom: »Sloven'c tvoj rod je hodil tod«. Skrbno vzdržujejo tudi pot iz Celja prek Pečovnika, Zagrada, Hudičevega grabna do Celjske koče in čez Tolsti vrh do železniške postaje Laško. V društvu so nepogrešljivi soorganizatorji pohoda po poteh osvoboditeljev zapornikov iz Starega piskra. Veterani vojne za Slovenijo pa se udeležujejo vsakoletnega pohoda na Triglav.

Ob jubileju so v društvu izdali lično gla-silo, ki dokazuje planinsko dejavnost skozi desetletja. Zapisani spomini in aktivnost na številnih področjih planinstva, ob skrbnem vodenju štirih predsednikov PD v štirih de-setletjih zaokrožujejo podobo o društvu,

kjer društveno življenje ne more zamreti. Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica Savinjskega MDO PD Manja Rajh, v imenu Predsedstva PZS pa je društvu izrekla čestitko in izročila priložnostno darilo podpredsedni-ca PZS Slavica Tovšak.

20. Jurčičev pohod s počastitvijo 120-letnice SPD/PZS

PD Polž in MDO PD Ljubljane

Za nami je jubilejni 20. Pohod po Jurčičevi poti, ki je potekal 2. marca 2013. Na star-

tu so vam za dobrodošlico zaigrali glasbeniki stiške godbe, s kulturnim programom pa smo obeležili 120-letnico obstoja planinske orga-nizacije na Slovenskem – 120 let PZS.

Na 15 kilometrski poti, na kateri se ude-ležencem predstavita tako čudovita narav-na kot tudi bogata kulturna dediščina, nas vseskozi spremljajo Jurčičeva prizorišča iz njegovih literarnih stvaritev. Na poti so bili udeleženci seznanjeni z turistično podobo Prijetno domače občine Ivančna Gorica oz. njenih turističnih znamenitosti. Pot z Muljave je podaljšana še po šolski poti do Krke, ki jo je prehodil sam pisatelj Jurčič, tam pa so bila pohodnikom odprta vrata Krške jame.

Osrednja slovesnost je bila na Jurčičevi domačiji na Muljavi, z nagovorom župana Občine Ivančna Gorica Dušana Strnada, podpredsednika Planinske zveze Slovenije Boruta Peršolje in predsednika Planinskega društva Polž Aleša Erjaveca. Za dobro voljo pa so skrbeli fantje iz skupne Orlek.

Lepo vreme je tokrat spremljalo številne pohodnike, arhiv organizatorjev pohoda

Pri hrvaških istrskih planincih

Maruška Lenarčič

Obalno planinsko društvo Koper je po-nosno na vezi, ki jih je stkalo z istrskimi

planinci že v prejšnjem stoletju in so ostale trdne vse do današnjih dni, tudi v novih dr-žavah. Sodelovanje ni zamrlo niti v težkih vojnih časih na Hrvaškem. Kljub temu, da se je članstvo precej zamenjalo, nastala so mnoga nova društva, so njihova srečanja vseskozi prijazno pristna in predvsem brez meja v glavah, kar je najpomembnejše. Ostali so spomini na skupne delovne akcije pri gra-dnji simpatičnega zavetišča na Koritih pod Brajkovim vrhom v osemdesetih letih, v lasti in upravljanju PD »Glas Istre« iz Pulja. Še vedno so planinci, ki se z veseljem spominjajo takratne množične udeležbe obalnih planin-cev, pa njihove pridnosti in natančnosti, a tudi prisrčnih zaključkov akcij s petjem in plesom.

Šest planinskih društev je združenih v »Istarski planinarski savez«, ki ima sedež v Pulju (ca. 1100 članov) in je lani praznoval desetletnico delovanja. Neposredne povezave ima OPD Koper predvsem z zvezo in njenim predsednikom Vladimirjem Rojnićem. OPD Koper v letnem programu načrtuje vsakoletni skupni planinski pohod po Istri, udeležujejo se tudi njihovih društvenih prireditev, kot so občni zbori, jubilejnih obletnic…oni pa prihajajo redno na tradicionalni pohod na Slavnik in ostale prireditve.

Letos so se člani OPD Koper pridružili na pohodu po odseku istrske planinske poti od Drenja, preko vrha Oštri (531 m) do La-bina in se nato po kosilu spustili do Rabca po čudoviti učni poti. To je bilo posebno doživetje – Istra v vseh njenih razsežnostih: od edinstvenih geološko – zemljepisnih do vegetacijskih razmer.

Istrski planinci, s hrvaške in slovenske strani, vedno znova ugotavljajo podobnost v razmišljanju in doživljanju svoje lepe Istre, zato ni čudno, da so skozi leta oblikovali tako prisrčno pristne odnose.

Pohod sta skrbno načrtovala in odlično izpeljala Istrska planinska zveza in PD Skitaci iz Labina,

foto Maruška Lenarčič

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

50

Roblekov dom na Begunjščici išče oskrbniško ekipo

PD Radovljica

Za čas poletne planinske sezone Planinsko društvo Radovljica išče oskrbniško ekipo

za delo v planinski postojanki Roblekov dom na Begunjščici. Planinska sezona bo trajala predvidoma od 21. junija do 30. septembra.

Od kandidatov pričakujemo usposoblje-nost za zgoraj navedeno delo. Možno je skle-nitev pogodbe na podlagi podjemne pogodbe, dopolnilnega ali študentskega dela. Če ima kandidat s. p. ali d.o.o. pa tudi na podlagi medsebojne pogodbe o upravljanju in oskrb-ništvu Roblekovega doma. Roblekov dom na Begunjščici (1657 m), foto splet

Razpis za oskrbnika Doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti

PD Podbrdo

Planinsko društvo Podbrdo razpisuje prosto delovno mesto oskrbnika Doma

Zorka Jelinčiča na Črni prsti za obdobje od petka, 14. junija 2013, do nedelje, 15. sep-tembra 2013.Pogoji razpisa:• poznavanje dela z blagajno,• poznavanje skladiščne evidence mate-

riala,• poznavanje okoliških gora in poti,• poznavanje kulinaričnih spretnosti,• poznavanje HACCP sistema Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, foto Zdenka Mihelič

Razpis za oskrbniško ekipo za Kosijev dom na Vogarju

PD Železničar Ljubljana

Planinsko društvo Železničar Ljubljana objavlja razpis za oskrbniško ekipo na Ko-

sijevem domu na Vogarju (1054 m) v sezoni 2013. Ekipo na Kosijevem domu na Vogarju (1054 m) sestavljata oskrbnik in kuhar-ica.V vlogi navedite izobrazbo, kvalifikacije, do-sedanje izkušnje in morebitna priporočila ter telefonsko številko.PRIJAVE pošljite do 28. marca 2013 na naslov:- PD Železničar Ljubljana Kolodvorska ul. 11, 1000 Ljubljana- ali po elektronski pošti na naslov: pdzele-znicarlj@gmail.com. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Pisne prijave s kratkim življenjepisom in do-sedanjimi delovnimi izkušnjami sprejemamo osebno ali po pošti na naslov:PD Radovljica, Gorenjska cesta 26, 4240 Radovljica

PRIJAVA sprejemamo do petka, 22. marca 2013.

Dodatne informacije: 031 345 209.

• tovrstne delovne izkušnje,• ljubitelj gora,• zaželeno znanje hišnih opravil.

Dodatne informacije: Šorli Pavlo – gospodar koče: 041 677 614.

PRIJAVE:Kandidate prosimo da prijavo oddate najka-

sneje do nedelje, 31. marca 2013, na naslov PD Podbrdo, Podbrdo 73/A, 5243 Podbrdo, ali e-mail naslov: pdpodbrdo73a@gmail.com.

Opomba: Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki bo ob izpolnjevanju zgoraj navedenih zah-tev pripravljen prevzeti oskrbništvo za daljši čas. O izbiri boste obveščeni.

Kandidate bomo o razgovoru obvestili po telefonu.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 51

KORISTNE INFORMACIJEKORISTNE INFORMACIJE

Oddaja poročila 2012 in programa 2013 – status društva v javnem interesu na področju športa

Planinska zveza Slovenije

Planinska društva, ki imajo status društva v javnem interesu na področju športa, mo-

rajo oddati poročilo 2012 in program 2013 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, rok je 31. marec 2013.

Če društvo ne odda letnega poročila in programa, mu pristojno ministrstvo lahko status odvzame (društvo pozove za oddajo, če tega ne stori, mu status preneha po 34. členu Zakona o društvih).

Več (dopis ministrstva in obrazci za izpolnitev podatkov) na spletnem mestu PZS, http://www.pzs.si/novice.php?pid=7986.

Odpadki v naravi ostanejo še desetletja, stoletja ...

Andreja Potočnik

Odpadki, ki jih odvržemo v naravo, tam ostanejo še desetletja. Najdlje se raz-

krajajo stekleni odpadki (4000 let), biološki odpadki ostanejo ob planinskih poteh in postojankah še pol leta.

Odpadki, odvrženi v neokrnjeni naravi, imajo svoje posledice. Snovi preidejo v gorske reke, ki so še povsem čiste in jih onesnažijo. Razkroj odpadkov vpliva na prst in kazi po-

gled naravne krajine. Stekleni odpadki vztra-jajo kar 4000 let, preden se povsem razkroji-jo. Plastenka potrebuje med 100 in 1000 let, pločevinka pol manj. Vrečke, folije in papir, v katerega imate ovite sendviče, priljubljene energijske ploščice ali čokolade, se razkrajajo 450 let, kar je sedem človeških življenj.

Kadilci mesto, na katerem so ugasnili cigareto, zaznamujejo za nadaljnjih 15 let, žvečilni gumi pa ostane kot 'dokaz' pet let. Tudi naravni odpadki, olupki, ogrizki in pa-pirnati robčki rabijo za razkroj pol leta.

Tako kot v naravi ne trgamo rož ali odna-šamo ostalega naravnega rastja, vanjo tudi ne vnašamo tujkov. Pohodnik se v gore vedno odpravi z nahrbtnikom, zato se prostor za odpadke vedno najde. Vsebino spraznite ob prihodu v dolino na ekoloških otokih, še bolje pa je, da odpadke odvržete v zabojnike v domačem okolju.

Največ časa se bomo ustavili pred zaboj-nikom za embalažo, ki je po navadi rume-ne barve. Tam odložimo prazne plastenke vode in drugih pijač – seveda pred tem iz njih iztisnemo zrak, da zmanjšamo volumen, pločevinke, plastične ovitke od energijskih in čokoladnih tablic. V zabojnik za biološke odpadke vržemo peške in ostale ostanke sadja ter morebiti tudi ostanke zelenjave, ki jih nismo pojedli na pobočjih. Med biološke odpadke pa sodijo tudi papirnati robčki. V

zabojnik za papir odvržemo odpadke iz pa-pirja in kartonsko embalažo, v zabojnik za steklo pa samo stekleno embalažo.

Za ločeno zbrano embalažo poskrbi druž-ba Slopak, ki jo pošlje naprej v reciklažo. Tako iz odpadkov nastanejo novi izdelki npr. spalna vreča ali flis pulover.

Odnesimo smeti s seboj domov, foto Andreja Potočnik

Taborni prostor Krn

Matej Ogorevc

Prejeli smo zanimivo ponudbo za najem tabornega prostora. Darko Sivec ponuja

v vasi Krn odličen prostor za planinska ali drugačna taborjenja.

Približno 2 ha velik taborni prostor se nahaja v neposredni bližini Triglavskega na-rodnega parka, v vasi Krn, na travniku pred planino Kuhinja, na nadmorski višini okoli 900 m. Najlažji dostop do prostora je z oseb-nim avtomobilom ali kombijem, možnost par-kiranja je zagotovljena. V primeru prihoda z minibusom je dostop možen do vasi Krn, z avtobusom pa do vasi Vrsno, ki se nahaja 4 km pred vasjo Krn. Na prostoru je urejena osnovna komunalna infrastruktura (elektrika, voda, sanitarije, tuš kabina, zabojnik za smeti).

Lokacija ponuja veliko možnosti za kraj-še in daljše planinske izlete (npr. Mrzli Vrh, Sleme, Planica, Gregorčičev slap, slap Brinta, Krnsko jezero, Rdeči rob, Krn ...)., pa tudi ogled naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.

Cena prostora je več kot ugodna saj za tedensko taborjenje odštejemo približno 250 €, ne glede na število udeležencev.

Več informacij dobite pri Darku Sivcu na telefonski številki 041 489 579 ali na e-naslovu dsivec@siol.net.

Na spletnem mestu MK PZS si poglejte video utrinke s tabora MO PD Podnanos, mk.pzs.si/novice.php?pid=7806.

Taborni prostor Krn, foto Darko Sivec

52

Drugi val odpoklicev samovarovalnih kompletov v roku šestih mesecev

Zdenka Mihelič

Skupina proizvajalcev tehnične opreme je po sestanku Komisije za varnost Medna-

rodnega združenja planinskih organizacij (Safety Commission UIAA) letos v Nemčiji objavila nove odpoklice samovarovalnih sestavov.

Po izvedbi celovitega preizkusa samovaro-valnih sestavov v različno zahtevnih situacijah in na različnih vrveh, ob različnih nateznih silah, trenjih itd., so ugotovili, da nekateri od teh sestavov ne ustrezajo normativom, imajo več pomanjkljivosti in uporaba le-teh lahko vodi do tragičnih posledic.

Pri uporabi takih samovarovalnih sesta-vov in padcu niso izključene hujše poškodbe ali celo smrt, kot se je lani 5. avgusta na Wal-chsee (Tirolska, Avstrija) tragično zgodila plezalcu na ferati.

Po tem tragičnem dogodku je industrija kompletno pregledala svoje samovarovalne sestave in jih veliko tudi preventivno odpo-klicala, o čemer smo vas tudi redno obveščali.

Seznam samovarovalnih sestavov z od-poklicem ali opozorilom smo objavili na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7953.

Javni razpis URE-GEN-I-2013-1 tudi za planinske koče

Zdenka Mihelič

Nepovratne finančne spodbude za ukre-pe v večjo energijsko učinkovitost pri

pravnih osebah in podjetnikih: Predmet javnega razpisa so spodbude za izvedbo v razpisu določenih svetovalnih storitev, ki zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih na območju Republike Sloveni-je. Zaključek razpisa: 28. marec 2013 oz. do porabe sredstev.

Družba GEN-I, trgovanje in prodaja elek-trične energije, d.o.o. je, kot velika zavezanka za pripravo programa za izboljšanje energet-ske učinkovitosti pri končnih odjemalcih, pripravila razpis za dodelitev nepovratne finančne spodbude za investicije v učinko-vito rabo energije. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu.

Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7842.

Javni razpis Ustanove Sklad Okrešelj za enkratne študijske finančne pomoči

Ustanova Sklad Okrešelj

Ustanova Sklad Okrešelj, razpisuje

finančna sredstva, name-njena za dodelitev enkra-

tnih študijskih finančnih pomoči za pomoč in stimulacijo študentov pri izdelavi diplomskih del, magistrskega dela ali doktorskih disertacij (v nadaljevanju: delo).

Na razpis se kandidati prijavijo pred za-četkom izdelave dela, ko imajo že znano zasnovo. Komisija, ki jo imenuje predse-

dnik Ustanove Sklada Okrešelj, pregleda zasnovo in ugotovi njeno skladnost z raz-pisanimi pogoji tega razpisa. Če komisija potrdi skladnost, predlaga osebo, ki lahko sodeluje pri izdelavi naloge. Aktivno so-delovanje člana komisije se upošteva pri ocenjevanju naloge.

Kandidati lahko prijavijo tudi že končno delo. Pri izbiri dela se upošteva čas, ko je bilo delo pozitivno ocenjeno in ne sme biti daljši od 12 mesecev.

Pogoji za prijavo na razpis: Finančna pomoč za tiste študijske smeri, ki lahko pripomorejo pri varnejšem gibanju in bivanju obiskovalcev v gorskem svetu; naloge, katerih namen je raziskovanje gorskih nesreč, izboljševanje reševalnih orodij in sredstev ter iskanje varnejših metod dela pri reševanju ponesrečenih v gorskem svetu.

Prijava zasnove dela: Prijava zasnov za dela poteka preko celo-tnega leta. Prosilci morajo ob prijavi na prijavnemu obrazcu priložiti dele v pisni ali elektronski obliki.

Komisija pregleda zasnovo in oceni ali ustreza razpisnim pogojem in kandidata o ustreznosti obvesti v roku 1 meseca.

Pravica do finančne pomoči: Uveljavljajo jo lahko redni študentje, ki so opravili diplomsko delo, magistrsko delo ali doktorsko disertacijo iz razpisanih tem (ob-java na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7784).

Razpisni rok: Rok za oddajo končnih del in zahtevanih do-kumentov je 30. 9. 2013. Vloge, ki ne bodo prispele pravočasno, komisija ne bo obrav-navala in bodo vrnjene pošiljatelju.

Razpisna dokumentacija: Prosilci morajo ob prijavi na prijavnemu obrazcu priložiti zasnovo ali delo v pisni ali elektronski obliki.

Oddaja in dostava dispozicij in del: Vloge oddajo prosilci v zaprti kuverti na naslov: Ustanova Sklad Okrešelj, Bleiweisova cesta 34 p. p. 245, SI - 4101 Kranj, z oznako na sprednji strani kuverte »NE OD-PIRAJ – VLOGA JAVNI RAZPIS«.

Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa.

Dodatne informacije: Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite po elektronski pošti grzs@siol.net.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 53

Podelitev državnega priznanja v mladinskem sektorju - javni razpis

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Sloveni-

je za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela.

Državna priznanja se podeljujejo z na-menom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju.

Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so:• pospeševati zavedanje o pomenu mladin-

ske politike za mlade in še posebej zave-danja o prispevku, ki ga ima mladinski sektor za ekonomski in družbeni razvoj;

• pospeševati družbeno priznanje mladin-skega dela za ekonomski in družbeni ra-zvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnostih;

• priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela;

• promovirati primere dobrih praks in strategije ter programe za kakovostno delo v mladinskem polju.

Predlagatelji državnih priznanjKandidate za podelitev državnega prizna-

nja lahko predlagajo fizične ali pravne osebe. Te lahko posredujejo tudi predloge posame-znikov ali neformalnih skupin mladih, ki se ukvarjajo z mladinskim delom. K predlogu za pridobitev državnega priznanja je treba pridobiti predhodno soglasje kandidata ozi-roma zakonitega zastopnika pravne osebe.

Razpisna dokumentacija: razpisna doku-mentacija z obrazci je dosegljiva na spletni strani Urada RS za mladino www.ursm.gov.si in na podlagi zaprosila v tajništvu URSM osebno ali po elektronski pošti: gpursm.mss@gov.si. Tajništvo razpisovalca je na naslovu: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Urad RS za mladino, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana.

Rok za predložitev vlog in način predlo-žitve: vloge morajo prispeti na naslov Mini-strstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Urad RS za mladino, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, do 4. 4. 2013.

Dodatne informacije: vsak delovni dan med 10. in 12. uro na tajništvu Urada RS za mladino, tel. 01 478 46 76 ali pri kontaktni osebi razpisovalca: Barbara Zupan, tel. 01 478 46 38, barbarazupan@gov.si.

MSS išče Naj prostovoljke, Naj prostovoljce in Naj projekte

Mladinski svet Slovenije letos že enajstič zapo-

red razpisuje natečaj, s ka-terim bodo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce in

projekte minulega leta, zato se ponovno na vse obračajo s pozivom, da svoje prostovoljke, pro-stovoljce in prostovoljske projekte prijavite v ta natečaj. Po izteku natečaja bodo podelili nazi-ve Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v treh starostnih kategorijah (do 19, 20-30 in nad 30 let), Naj mladinski voditelj oz. voditeljica, Naj prostovoljski projekt ter Naj mladinski projekt.

Za vse prostovoljce/-ke, njihove mentorje oz. predstavnike prijaviteljev bo predvidoma v juniju 2013 organizirana zaključna prire-ditev s podelitvijo priznanj.

Ne pozabite: Promocija prostovoljskega dela (in ne tekmovanje!) je ključni namen na-tečaja. Z natečajem, povabilom na prireditev in priznanjem za sodelovanje, ki ga dobijo vsi prijavljeni prostovoljci in projekti, lahko pomagate pohvaliti in spodbuditi prosto-voljsko delo tudi pri vas. Prejeto priznanje bo morebiti vaše prostovoljce spodbudilo k še boljšemu delu v prihodnje, prav tako pa bo lahko spodbuda za druge (potencialne) prostovoljce v vaših vrstah.

Vprašanja in prijave naslovite na: pro-stovoljec@mss.si.

Rok prijav: 29. marec 2013.Razpis in prijavnica na spletnem mestu

PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7974.

KORISTNE INFORMACIJE

54

so in ostajajo izraz elitističnega in vzvišenega obnašanja maloštevilnih zaslužkarjev okrog IOC, financiran z davkoplačevalskim denar-jem. Dokler bo trajala diktatura IOC, tudi pri najboljši volji ne bo mogoče nič spremeniti. Posvetimo se torej raje reševanju dejanskih potreb in iskanju trajnih rešitev.Viri in več informacij na: www.cipra.org, www.olympia-nein.ch, www.nolympia.de (nem).

Tega ni mogel spremeniti niti propagan-dni stroj podpornikov izvedbe olimpijskih iger, ki so za neuspelo kampanjo porabili okoli pet milijonov frankov, torej dobrih 4,2 mio. evrov. Nasprotniki so imeli za kampanjo na razpolago le 76.000 frankov (63.000 evrov).

Projekt so podprli predvsem tisti, ki so računali na dobiček ali boljšo prepoznavnost regije, torej kraji, kjer bi igre organizirali – St. Moritz, Davos in Lenzerheide, pa tudi elita, ki jo sestavljajo predstavniki politike, gospo-darstva in športa.

Ravno nasprotno, število kritikov orga-nizacije olimpijskih iger v Nemčiji se je zara-di živahne razprave o ponovni kandidaturi Münchna le še povečalo. Argumenti proti, ki so prepričali Švicarje, veljajo tudi v Nemčiji, saj so pravila in mehanizmi isti. Zimske olim-pijske igre niso demokratičen projekt, ki bi bil vreden Alp in trajnostnega razvoja, temveč

ZANIMIVOSTI

Alpe predragocene za olimpijske igre

Zdenka Mihelič

Izzid referenduma, ki je bil 3. marca 2013 v švicarskem Graubündnu, je jasen: tistih, ki so

se izrekli proti zimskim olimpijskim igram leta 2022, je bilo 52,7 odstotka, večina prebivalcev Graubündna. To dokazuje, da so megalomanski načrti v Alpah nezaželeni. Za tovrstne velike načrte ni prostora ne z idejnega ne s finančnega, kaj šele z ekološkega vidika. Glasovanje proti organizaciji olimpijskih iger v Graubündnu je okrepilo trajnostni razvoj v celotnem alpskem loku in morda tudi zunaj njega.

foto splet

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 55

VABIMO

VABIMO

8. Plezalni vikend TURA 2013

AO PD Vipava

Alpinistični odsek PD Vipava vas vabi že na 8. plezalni vikend Tura, ki bo potekal

od 16. do 21. aprila 2013.Vikend bo letos zajemal cel teden dogod-

kov, tekem, izletov in predavanj; pri tem naj posebej opozorimo na sobotno predavanje Nejca Marčiča. Nejc je namreč lani, skupaj z Luko Stražarjem za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v pakistanski Himalaji prejel najvišje alpinistično priznanje, Zlati cepin. Na sobo-tnem predavanju pa bo predstavil odpravo Ja-nak 2012 in znova novo smer (Modri dirkač).

Vrhunec vikenda pa bo, kot vedno, nedelj-ska pustolovščina, Adventure Race. Več na spletnem mestu PZS, www.pzs.si/novice.php?pid=7958.

Tabor za družine gorskih reševalcev in simpatizerje GRS 2013

GRS Tolmin

Tabor bo namenjen predvsem kolesarje-nju, prilagodili pa se bomo tudi drugim

željam udeležencev. Ker bi se radi priključili tudi drugi, bo naslednji tabor tudi za simpa-tizerje GRS.Kdaj: 12.–20. julij 2013.Kje: Most na Nadiži pri Breginju, v karavli.

foto splet

Program:Kolesarske ture (po dolinah Nadiže in Tera, Rezija, Kolovrat, Banjščice, Trebuša, Šent-viška planota, Trnovski gozd …), planinske ture (najbližji vrhovi: Stol, Musc, Gabrovec, Breški Jalovec, poti spomina v soški dolini: Krn, Batognica, Krasji vrh …), popoldansko kopanje v Nadiži, športne igre, večeri ob ta-bornem ognju, svoje odprave, potovanja in druga doživetja pa bodo lahko predstavili tudi udeleženci (prinesite na USB ključku). Za otroke bo organizirana celodnevna ani-macija (pohodi na bližje vzpetine in v deželo škratov, kopanje v Nadiži, modeliranje z glino, športne igre …).

Cena: odrasli – 25 € /dan /osebo, otroci – gratis (0 €) in vključuje: šotorjenje, samo-postrežni zajtrk, pri katerem si naberemo tudi malico za turo, kosilo, večerja, kava, čaj ali sok v neomejenih količinah, kopanje in glina za lepoto v Nadiži – tudi v neomejenih količinah, igrišča in žoge – nogomet, košarka, taborni ogenj …

Dodatne informacije: tel.: 041 352 581 ali grs.tolmin@siol.net.

Prijave: zaradi lažje organizacije prosim, da se prijavite do konca junija!

Nasvidenje v Posočju!

Ponudba predavanj za planinska društvaPredava: Janez Bizjak (Rečiška 1a, 4260 Bled)

predavanje 1OSTALINE MEGALITSKE KULTURE V SLOVENSKIH ALPAH

Poljudna predstavitev domnevnih osta-lin megalitske kulture v slovenskem alpskem svetu. Kaj je megalitska kultura oz. megalitska tradicija, ki je pred 4.000 in 5.000 leti vtisni-la še danes vidne sledi v različnih predelih Evrope? Iskanje povezav med našim ljudskim izročilom in snovnimi ostalinami nam ne-znane kulture, ki je obogatila tudi slovensko kulturno in mitološko krajino.

Posebno mesto ima krog kot prasimbol, skrit v naši etnološki dediščini in v starosve-tnem duhovnem izročilu. Po številnih hribih raztresene stare romarske cerkvice, postavlje-ne znotraj kamnitih krogov in ovalov, so vsem razumljiva krajinska značilnost slovenskih dežel, skrivnostni in neraziskani pa so vzroki za izbor teh nenavadnih krajev.

Zadnji del predstavitve je namenjen ostankom domnevnih predkrščanskih obre-

56

dnih kamnitih krogov, odkritih v zadnjih desetih letih v slovenskih gorah: Logje nad dolino Bavšice, Planina Laz nad Bohinjem in krog visoko pod Krnom. Na prvi pogled drzne domneve imajo številne nasprotne strokov-ne ugovore, a tudi argumente, ki te domneve potrjujejo. Človekovo življenje je prepleteno z razsežnostmi, ki niso otipljive in merljive, a vseeno verjamemo vanje.

Tematika predavanja je opisana tudi v posebni knjigi, ki je izšla leta 2012.

predavanje 2 ALPSKA KONVENCIJA

Novo upanje za Alpe, za naš skupni na-ravni, kulturni, jezikovni, zgodovinski in gospodarski prostor. Samo ene Alpe imamo in od naše ozaveščenosti je odvisno, kako bo z Alpami jutri.

Alpska konvencija (AK) ali Konvencija o varstvu Alp je nastala na pobudo prizadetih prebivalcev Alp, da bi zaustavili negativne ra-zvojne trende, ki so v osemdesetih letih prej-šnjega stoletja spreminjali naravo, krajinsko podobo, poselitvene značilnosti, kulturno in jezikovno identiteto ter kakovost življenja.

Novi varstveni in razvojni cilji za Alpe: varovati Alpe kot življenjski in gospodar-ski prostor lokalnega prebivalstva, ohraniti izjemno naravno, kulturno, jezikovno in krajinsko raznolikost ter izboljšati razvojne možnosti in kakovost življenja za prebivalce v Alpah.

AK je vsebinsko razdeljena na osem proto-kolov in dve deklaraciji. Poljudna predstavitev AK in pregled vzrokov za njeno rojstvo. Pri pripravi in sestavljanju AK je kot član Medna-rodne komisije za varstvo Alp CIPRA aktivno sodeloval tudi predavatelj.

predavanje 3 PRVI OBISKOVALCI IN PREBIVALCI VISOKOGORJA SLOVENSKIH ALP

Od kamenodobnih lovcev pred 12.000 leti do prvih pastirjev in prvih rudarjev.

Poljudna predstavitev 17-letnih terenskih raziskav in proučevanja zgodovine poselitve v slovenskih Alpah.

Kdo so bili naši prvi in najbolj pristni gorjanci, ki so poleti stalno živeli, delali in se preživljali v slovenskih gorah? Pred 12.000 leti so prišli prvi kamenodobni lovci, za njimi pred 5.000 leti prvi pastirji, pred 3.500 leti pa prvi nabiralci rud, v naši zgodovini prezrti in pozabljeni rudarji. Sledovi njihovega dela in ostaline njihovih bivališč dokazujejo doslej neznano in nepriznano zgodovino sloven-skih Alp.

Skupina zanesenjakov, ki niso verjeli ta-krat ustaljenemu prepričanju, da pred letom 1500 v naših gorah ni bilo upoštevanja vredne zgodovine, se je maja 1996 pod vodstvom etnologa dr. Toneta Cevca in arheologa dr. Ivana Turka zbrala na opuščeni planini Na Stanu pod Jermanovimi vrati in našla sledi antičnih pastirjev. Arheološka izkopavanja v visokogorju in presenetljive najdbe darovanih (votivnih) predmetov odstirajo tudi vpogled na stara verovanja, mitološko izročilo in le-gende. Vsem znane pravljice o Zlatorogu in bogastvu v gori Bogatin so dobile z novimi odkritji drugačen pomen in drugačno sporo-čilo. (Op.: predavanje bo pripravljeno konec marca 2013)

predavanje 4LJUDJE V ALPAH – moč preživetja

Predstavitvi zgodovinskih, jezikovnih, kulturnih, poselitvenih in kulturno krajin-skih posebnosti Alp od Francije do Sloveni-je je dodan tudi kritični pogled na nekatere zgrešene stereotipe, ki vnašajo v javnost na-pačne predstave o resničnosti, skriti za fasado alpskih naravnih čudežev. Vsebinski sklopi:

Prvi obiskovalci Alp: Kamenodobni lovci (pred 12.000 leti), prvi pastirji (pred 6.000 leti), prvi rudarji (pred 3.500 leti); njihove sledi in najdene ostaline. Skalorezi ali skalne gravure, prva likovna sporočila in simboli, zapisani v kamnu.

Poselitev in kultiviranje Alp, 5.000 let stara kultura preživetja: Poselitvene posebnosti na severni in na južni strani Alp, kultura kamna in kultura lesa, alpska kulturna krajina (raz-lični obrazi v različnih alpskih pokrajinah), življenje z naravo in njenimi spremembami.

Zgrešeni stereotipi in napačne predstave o Alpah: Alpska idila in Alpe kot neprehodna pregrada med Sredozemljem in Baltikom.

Kultura: Svete gore, miti, legende, alpski jeziki in narodi.

Cena za predavanja: po dogovoru. Vsa predavanja so na USB ključku. Organizator je naprošen, da pripravi projekcijsko platno in računalniško opremo za projekcijo.E-pošta: bizjak.bled@siol.net, mobilni telefon: 041 850 916.

O predavatelju Janez Bizjak, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist je po univerzitetni diplomi 15 let delal v gospodar-stvu. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernove-ga sklada za arhitekturo. Od leta 1992 do 2005 je bil direktor Triglavskega narodnega parka. Svojo pot na planinskem področju je začel v Trbovljah kot načelnik Zasavskega alpini-stičnega odseka, izpit za gorskega vodnika je opravil v avstrijski visokogorski šoli, leta 1978 je vodil prvo slovensko alpinistično odpravo na Grenlandijo, nekaj let je bil tudi član ure-dništva Planinskega vestnika. V Mednarodni komisiji za varstvo Alp, CIPRA, je aktivno sodeloval pri pripravi Alpske konvencije. Med letoma 1992 in 1994 je bil predstavnik PZS v MPC (Mountain Protection Commission) pri mednarodni zvezi planinskih organizacij UIAA, v obdobju 2000-2005 bil podpredse-dnik ALPARC, Mednarodne zveze zavaro-vanih območij Alp, še vedno pa je dejaven v organizaciji Pro Vita Alpina International ter v Komisiji za varstvo gorske narave in Gospodarski komisiji PZS.

Avtor več strokovnih in poljudnih del. Leta 2006 je ustanovil zasebni zavod Inštitut Alpe Bled, namenjen proučevanju zgodovine Alp ter promociji narave in kulturne dediščine Slovenije doma in v tujini. Zadnja leta inten-zivno raziskuje ostaline rudarjenja v visoko-gorju Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp od prazgodovine do srednjega veka. Leta 2010 je bil sprejet v Montanhistorischer Verein Österreich (MHVÖ), strokovno združenje za raziskovanje zgodovine rudarstva v gorah.

Napovednik planinskih dogodkov22. 3. 2013 Korčula, Hrvaška KPD Hej, gremo naprej

MariborIgor Oprešnik, 041 985 048

22. 3. 2013 59. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Trst SPD Trst22. 3. 2013 Turnokolesarska tura v Glinščico in Kokoš PD Nova Gorica Igor Kleč, igorklec@gmail.com,

031 629 19922. 3. 2013 Po Slovenski planinski poti v 30 dneh: Pia Peršič Mladinski kulturni center

Brežice23. 3. 2013 Brennkogel, Avstrija – turni smuk PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645,

www.pd-ljmatica.si23. 3. 2013 20. tradicionalni pohod v Jelenov žleb PD Ribnica Gregor Češarek, 031 538 00523. 3. 2013 20. pohod po stopinjah Valentina Staniča PD Valentin Stanič Kanal Miro Strosar, 041 629 721

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 57

23. 3. 2013 Memorial Marije Vild PD Matica Murska Sobota Franc Donša, 041 854 058, pdmura@gmail.com

23. 3. 2013 Dom na Menini planini PD Radovljica Matko Pogačnik, Milan Kos23. 3. 2013 Socerb, 389 m PD Viharnik Štefan Rojina, 041 478 42123. 3. 2013 4. pohod po poti štirih gradov, I. del PD Atomske toplice Pod-

četrtekMirela Kunst, 031 276 762, Ivan Šalamon, 041 794 104

23. 3. 2013 Občni zbor PD Srednja vas v Bohinju PD Srednja vas v Bohinju www.pdsrednjavas.si, dsrednjavasvbohinju@pzs.si, 031 341 821

23. 3. 2013 Občni zbor PD Moravče PD Moravče pdmoravce@gmail.com23. 3. 2013 Občni zbor PD Tolmin PD Tolmin pdtolmin@gmail.com23. 3. 2013 Sadilni dan v cvetlično zeliščnem parku Lilija PD Grmada Celje Iztok TRobiš, 051 605 41324. 3. 2013 Pohod po Kosovelovi poti PD Sežana Bogdan Rojc, 041 477 12824. 3. 2013 38. zimski pohod na Porezen PD Cerkno Damjana Čadež, 031 687 25630. 3. 2013 Po vinskih goricah na Boč PD Poljčane Jože Težak, 02 80 25 338, 031 623 90131. 3. 2013 Knapovska pot Bohor PD Viharnik Borut Vukovič, 031 805 6861. 4. 2013 Turni smuk Rodica–Suha–planina Suha PD Bohinjska Bistrica Janez Rozman, 041 865 0831. 4. 2013 Turni smuk Črna Prst-Planina za Liscem PD Bohinjska Bistrica Alojz Bukovič, 041 657 1101. 4. 2013 16. velikonočni pohod na Malo goro PD Ajdovščina, Sekcija

KamnjeJože Vodopivec, 031 571 056

1. 4. 2013 20. pohod Oplotnica–Črno jezero PD Oplotnica Stanka Čoh, 051 326 6821. 4. 2013 Družinski Veliko nočni pohod Črepič–Fričev vrh–Mislinja PD Mislinja Jože Hribar, 02 88 56 052, 031 571 6961. 4. 2013 Velikonočni pohod na Grmado pri Vurberku PD Grmada Celje Franc Šinko, 031 383 5913. 4. 2013 Nepal Lang Tang PD Podpeč – Preserje Marko Goršič, 01 36 31 175, 041 795 0064. 4. 2013 Nočni pohod na Trško goro PD Krka Novo mesto in

Mestna občina Novo mes-to

Anton Progar, 041 693 195, 041 769 182

5. 4. 2013 Tridnevni planinski izlet v Srbijo na Ovčar (985 m) in Kablar (889 m) PD Atmske toplice – Pod-četrtek in Planinska sekcija Bistrica ob Sotli

Ivan Šalamon, 041 794 104

6. 4. 2013 Mali Golak (1495 m) PD Radovljica Matko Pogačnik, Jure Vreček6. 4. 2013 Spomladanska tura KTK PZS PD Zagorje in Kolesarski

klub ZagorjeFranci Razpet, frazpet@gmail.com, 031 392 927, http://ktk.pzs.si

7. 4. 2013 Pohod po obronkih Celja (Pečice-Grad Podsreda) PD Grmada Celje Alenka Mirnik, 041 623 41312. 4. 2013 Svečana Skupščina PZS 2013 Planinska zveza Slovenije PZS, info@pzsi.si, 01 43 45 68013. 4. 2013 Po Meškovi poti PD Slovenj Gradec Danilo Goljat13. 4. 2013 Srečanje planinskih skupin OŠ in predšolskih otrok Podravja in Pomurja

na Žavcarjevem vrhu PD Maribor Matica Urška Kosi, 02 25 12 962

13. 4. 2013 Ojsterškov pohod PD Hrastnik Marjan Pergar, 031 539 94513. 4. 2013 Pohod na Štampetov most PD Železničar UO PD, 031 280 41513. 4. 2013 Rebica (311 m), otok Krk PD Radovljica Polona Tomažin, Jana Remic, 04 531 55 44,

031 345 209, info@pdradovljica.si13. 4. 2013 12. pohod po poteh celjskih grofov PD Grmada Celje Franc Šinko, 031 383 59114. 4. 2013 Po Bričevi poti, Trstelj–Fajti hrib PD Nova Gorica, PS Dorn-

berkAnton Harej, 05 30 18 741, PD, 05 30 23 030, planinskod.novagorica@siol.net

15. 4. 2013 Letni tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645, www.pd-ljmatica.si

15. 4. 2013 20. gorski tek pod Kriško goro PD Križe info@pd-krize.si16. 4. 2013 8. Plezalni vikend TURA 2013 AO PD Vipava www.planinsko-drustvo-vipava.si19. 4. 2013 Tridnevni planinski izlet v Južno Srbijo PD Lisca Sevnica in Pla-

ninska pevska skupina Encijan

Tone Šeško, 041 640 160

20. 4. 2013 21. Rusov pohod na Sleme, Hrvaška PD Planika Maribor Franci Rajh, 041 797 71220. 4. 2013 Pohod po Polzelski planinski poti PD Polzela Mirko Jegrišnik, 041 902 18320. 4. 2013 31. pohod po mejah KS ter ob obeležjih NOB PD Liboje Franc Čretnik, 03 71 40 45320. 4. 2013 Pristovški Storžič (1759 m) PD Radovljica Jana Remic, Polona Tomažin20. 4. 2013 Sloven'c tvoj rod je hodil tod ... PD Železničar Celje Alojz Ornik, 041 431 26421. 4. 2013 Sonnblick, Avstrija – turni smuk PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645,

www.pd-ljmatica.si21. 4. 2013 Jurijev pohod v Gore PD Dol pri Hrastniku Toni Paulič, 051 303 46321. 4. 2013 Naravovarstveni izlet MDO PD Zasavja MDO PD Zasavja Borut Vukovič, 031 805 686,

Vlasta Medvešek Crnkovič, 040 995 575 26. 4. 2013 Delovna akcija v PUS Bavšica Mladinska komisija PZS Andrej Barovič,

andrej.barovic@gmail.com27. 4. 2013 Geschriebenstain, Avstrija – Madžarska PD Ruše in PD Ojstrica

CeljeFranček Hribernik, 041 842 880

27. 4. 2013 Kvarnerski otoki PD Podpeč – Preserje Marko Goršič, 01 36 31 175, 041 795 00627. 4. 2013 Sveti Križ (593 m) – pohod do bivaka iz Črnomlja in Mavrlena PD Črnomelj Marjan Kastelic, 040 469 59927. 4. 2013 Pohod po Ribniški planinski poti, V. del PD Ribnica Marjana Rozman, 041 847 36527. 4. 2013 39. TRIM pohod na Boč ob Dnevu upora PD Poljčane Ivo Borovnik, 041 878 376,

Janko Kovačič, 051 211 801 27. 4. 2013 Spominski pohod na Golobar PD Bovec Gregor Rupnik, 040 308 172,

Miran Klaves, 040 281 034 27. 4. 2013 Pohod po Vrhniški planinski poti PD Vrhnika Roman Novak, 041 224 03927. 4. 2013 Pomlad na Bukovici PD Žalec Dušan Šip, 031 320 24227. 4. 2013 Čistilno sadilni dan pri Pečovniški koči PD Grmada Celje Iztok Trobiš, 051 605 413

VABIMO

58

27. 4. 2013 Pohod po gorovju Slovaške PD Železničar Celje Jože Ratej, 041 792 73428. 4. 2013 Tradicionalni 20. pohod Vohnik–Šentjugert PD Vojnik Mirko Blazinšek, 041 685 63530. 4. 2013 Kresovanje pri koči na Golici PD Jesenice 04 586 60 70, plan.drustvo@siol.net,

www.pdjesenice-drustvo.si1. 5. 2013 Prvomajski pohod na Tromejo PD Rateče Planica 04 58 76 041, pdrateceplanica@pzs.si1. 5. 2013 Prvomajsko srečanje na koči pod Kremžarjevim vrhom PD Slovenj Gradec Zdenko Čas, 041 418 2131. 5. 2013 Prvomajsko srečanje planincev na Čavnu PD Ajdovščina Bogdan Kodele, 031 853 4051. 5. 2013 Prvomajsko srečanje na Kalu PD Hrastnik Marjan Pergar, 031 539 9451. 5. 2013 Tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh PD Lenart Franc Meke, 031 755 610,

franc.meke@gmail.com1. 5. 2013 Prvomajsko srečanje planincev in občanov v Završah nad Mislinjo PD Mislinja Mirko Tovšak, www.pdmislinja.si1. 5. 2013 Prvomajsko srečanje na Mrzlici PD Trbovlje Matjaž Kilar, 041 353 4861. 5. 2013 Srečanje na Lisci PD Lisca Sevnica Darinka Avguštin, 041 481 6971. 5. 2013 Srečanje na Šmohorju ob 1. maju PD Laško Jože Rajh, 041 643 1651. 5. 2013 Prvomajski pohod na Pečke PD Drava Maribor Milan Štubičar, 041 815 4841. 5. 2013 Prvo5.ski pohod na Areh PD Fram Janez Sagadin, 02 60 14 9811. 5. 2013 Prvomajski pohod na Ermanovec PD Sovodenj Bojan Filipič, 040 632 3151. 5. 2013 Tradicijonalni prvomajski planinski pohod na Kršičevec PD Postojna Jadran Grželj, 041 828 4201. 5. 2013 Prvomajski pohod in srečanje na Krašnjem Vrhu PD Metlika Blagoja Tošeski, 041 348 117,

Jože Jenič, 040 150 249 1. 5. 2013 18. prvomajski pohod PD Moravče www.pdm.si pdmoravce@gmail.com1. 5. 2013 Prvomajsko srečanje na Krimu PD Podpeč – Preserje Marko Goršič, 01 36 31 175, 041 795 0061. 5. 2013 Prvomajsko srečanje planincev pri Pečovniški koči na Grmadi pri Celju PD Grmada Celje Franc Šinko, 031 383 5912. 5. 2013 Družinski pohod na Mirno goro iz Črnomlja in Rodin PD Črnomelj Jože Hudelja, 041 812 718 2. 5. 2013 Tradicionalni prvomajski pohod po KS Slivnica pri Celju PD Slivnica pri Celju pdslivnicapricelju@gmail.com3. 5. 2013 Seminar družabnosti v gorah – Družabnost v planinski koči Mladinska komisija PZS Urša Petek, 5ekurska@gmail.com5. 5. 2013 Družne planinske poti PD Nova Gorica PD, 05 30 23 030,

planinskod.novagorica@siol.net5. 5. 2013 Pohod po obronkih Celja (Kašni vrhu) PD Grmada Celje Alenka Mirnik, 041 623 4136. 5. 2013 Kolesarska tura po Nizozemski KPD Hej, gremo naprej

MariborIgor Oprešnik, 041 985 048

11. 5. 2013 Tečaj za ferate, Glinščica PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645, www.pd-ljmatica.si

11. 5. 2013 Pohod po Učni poti Trdinov vrh MO PD Novo mesto Rok Kovšca, 031 853 86211. 5. 2013 Srečanje udeležencev rekreativne akcije Prijatelj Ratitovca PD za Selško dolino Želez-

niki Alojz Lotrič, 031 613 426 lotric.lojze@gmail.com

11. 5. 2013 10. pohod po Ormoški planinski poti PD Maks Meško Ormož Marjan Kukovec, 041 698 74111. 5. 2013 Kapin (1736 m) in Gorjanski vrh, Karnijske Alpe PD Radovljica Luka Taler, Aleš Bagari12. 5. 2013 Tečaj za ferate, Gradiška Tura PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645,

www.pd-ljmatica.si12. 5. 2013 37. spominski in rekreativni pohod na Blegoš PD Gorenja vas, PD Škofja

Loka 04 51 20 667 www.pdgorenjavas.com, www.pd-skofjaloka.com

13. 5. 2013 Letni tečaj gorništva za nezahtevne ture PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645, www.pd-ljmatica.si

15. 5. 2013 Prijatelji Begunjščice, zaključek pohodne akcije PD Radovljica, TD Begun-je, Športna zveza Radovl-jica, Bled, Gorje in Bohinj

Zvone Stroj, 041 652 753

15. 5. 2013 Mednarodno srečanje planincev železničarjev PD Železničar Celje Jože Ratej, 041 792 73418. 5. 2013 Pohod po dolini Lobnice (v spomin markacistom) PD Ruše Boris Poglovnik, 041 533 63818. 5. 2013 Naravovarstveni pohod na relaciji Novo mesto–Gabrje–rastišče Rumene-

ga sleča–Novo mestoOdbor za varstvo narave pri MDO PD Dolenjske in Bele krajine

Rozalija Skobe, 041 533 317, Anton Progar, 041 693 195

19. 5. 2013 Srečanje planincev MDO PD Notranjske, 40-letnica PD Logatec in 120 let-nica SPD – Medvedje Brdo

PD Logatec Alenka Mrak, 041 564 757

19. 5. 2013 37. tradicionalni pohod na planino Sleme PD Tolmin Rudi Rauch, 05 38 82 03319. 5. 2013 Tradicionalni pohod Peternel–Korada–Peternel PD Brda www.pdbrda.si, pdbrda@pzs.si,

Bojan Bužinel, 031 393 776 19. 5. 2013 Tradicionalni pohod na Jelenk PD Idrija Valerija Pavšič, 040 991 17119. 5. 2013 Naravovarstveni izlet Vrbina MDO PD Zasavja Borut Vukovič, 031 805 68619. 5. 2013 34. tradicionalni pohod na Travnik PD Ljubno ob Savinji Franc Lipovd, 041 863 86819. 5. 2013 32. srečanje planincev na Paškem kozjaku PD Vitanje Damjan Fijavž, 041 918 197,

damjan.fijavz@gmail.com21. 5. 2013 Srečanje starejših planincev MDO PD Zasavja Borut Vukovič, 031 805 68625. 5. 2013 Srečanje mladih planincev Zasavja na Mrzlici MDO PD Zasavja, PD Tr-

bovlje Borut Vukovič, 031 805 686, Matjaž Kilar, 041 353 486

25. 5. 2013 4. pohod po obhodnici Ratitovec PD za Selško dolino Želez-niki

Alojz Lotrič, 031 613 426, lotric.lojze@gmail.com

25. 5. 2013 20. Kostelski planinski pohod TŠD Kostel in PD Kočevje Stanko Nikolić, 041 549 938, Anton Selan, 041 288 891

25. 5. 2013 23. pohod na GEOSS PD Litija Sašo Borišek, 041 296 95325. 5. 2013 Pohod po Haloški planinski poti Cirkulane–Podlehnik in srečanje planin-

cev PodravjaPD Ptuj in MDO PD Pod-ravja

Jožef Dajnko, 040 754 499, Anton Purg, 031 331 042

25. 5. 2013 43. tabor ljubljanskih planincev na Govejku MDO PD Ljubljane in PD Obrtnik

Marinka Koželj Stepic, 01 56 16 925, Miro Miloševič, 041 626 422

25. 5. 2013 Jelovica (Od planine do planine) PD Radovljica Franci Golmajer, Janez Pretnar

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 59

25. 5. 2013 srečanje planincev Savinjskega MDO PD Savinjski MDO PD Manja Rajh, 041 922 38526. 5. 2013 38. srečanje mladih planincev na Vremščici PD Sežana M. Trobec, 031 204 15426. 5. 2013 Pozdrav pomladi na Golakih PD Ajdovščina Bogdan Kodele, 031 853 40526. 5. 2013 Spust po Muri za Dimek-Hrovatov memorial PD Matica Murska Sobota Jože Ružič, 041 614 672, ruzicjoze@siol.net27. 5. 2013 Letni tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana–Matica info pisarna, 01 23 12 645,

www.pd-ljmatica.si1. 6. 2013 Dan varne hoje, Raduha 2013 PD Mežica Rudi Burjak, 040 741 013, Andrej Jež1. 6. 2013 Po Trojiški planinski poti PD Hakl Drago Lipič, 040 230 2401. 6. 2013 7. Anin pohod in 2. kolesarski vzpon k Sv. Ani PD Ribnica, Radio Urban,

Trim sport – Tomas sportStane Babič, 041 415 308

1. 6. 2013 Nočni pohod na Babo PD Laško Cveto Brod, 031 376 3891. 6. 2013 Slovenski planinski muzej - Film Steber Slovenski planinski muzej www.planinskimuzej.si1. 6. 2013 Šumljakov pohod Mariborska koča PD Maribor Matica Franc Kocbek, 031 644 5311. 6. 2013 Pohod na Žavcarjev vrh PD Maribor Matica Boris Pučko, 031 814 4471. 6. 2013 Spominski pohod na Klemenčo jamo za Mateja Užmaha – Soškega PD Slivnica pri Celju pdslivnicapricelju@gmail.com

1. 6. 2013 Spomladanski pohod po Radeški planinski poti PD Radeče Irena Kampuš, 041 626 136

VABIMO

SVETOVNI POKAL V BALVANSKEM PLEZANJULog - Dragomer

10.—12. maj 2013

KONCERT (petek)DJ Tey (sobota)Trial biking – kolesarski spektakelSlackline – umetnost ravnotežja

worldcuplog.com

oblik

ovan

je in

fot

ogra

fija

: Vas

ja S

toja

nov

ski

WCB2013_oglasA5.indd 1 2.12.2012 20:34:19