Tržiški glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

INTERVJU LJUDJE KULTURA RAZVEDRILO

Gradnje moteče, a so nujneV Tržiču in okolici hitijo z ob-novami komunalnih in dru-gih napeljav. Župan BorutSajovic se zaveda, da težavekrnijo njegovo priljubljenost.Nujne naložbe je treba vse-eno končati.

Zaslužen za tržiško gasilstvoGabriel Hladnik je letos pre-jel kipec gasilca, eno najviš-jih gasilskih priznanj v drža-vi. Še vedno je aktiven vProstovoljnem gasilskemdruštvu Tržič in Gasilski zve-zi Tržič.

Zmagala dva, pokal TržičuNa dvanajstih Tržiških igrahveselja in smeha sta si delilizmago dve ekipi z enakimštevilom točk. Leteča teletaiz Kranja so pustila prehodnipokal domači ekipi v Tržiču.

stran 3 stran 7 stran 14

Stojan Saje

Tržič - V gorenjskem mestu,ki slovi po čevljarstvu, bodoletos pripravili že 43. Šuštar-sko nedeljo. Prireditev spetobeta številne dogodke. Prvibo danes ob 17. uri, ko boObmočna obrtno-podjetniš-ka zbornica odprla v Paviljo-nu NOB razstavo izdelkovtržiških čevljarjev. Glavniorganizator prireditve je Tu-ristično društvo Tržič, po-krovitelja in sodelavca priorganizaciji pa sta ObčinaTržič s Turistično promocij-skim in informacijskim cen-trom ter tovarna obutvePeko."Na angelsko nedeljo, 5.septembra, bodo mestneulice v Tržiču spet polnestojnic. Šuštarski sejem bood jutra do večera privabljalštevilne obiskovalce, za kate-re bodo imeli prodajalci pes-tro izbiro blaga po ugodnihcenah. Seveda je vedno naj-več zanimanja za obutev inusnjeno galanterijo, zatosmo precej stojnic nameniličevljarskim podjetjem inobrtnikom. Obutev bodoprodajali tudi v trgovskemcentru Deteljica v Bistrici inob tovarni Peko. DružbaPeko pripravlja vsako uromed 10. in 14. uro ogled pro-izvodnje obutve. Čevljarskoobarvana bodo tudi nedelj-ska dogajanja na odru priavtobusni postaji. Tam bodo

razglasili najboljše ustvarjal-ce 4. likovnega natečajaUstvari svoj lastni par zamlade modne oblikovalceobutve. Igralci KUD Lombodo spet uprizorili cehov-ski običaj ''frejšpreh'nga'',ki bo prvič namenjen spreje-mu obiskovalcev med čev-ljarske pomočnike. Potrudilise bomo, da bo Šuštarskanedelja nepozabno doživetjeza naše goste. Ponudili jim

bomo tudi domače dobrotein veliko zabave," je poveda-la Marjana Zupan, predsed-nica Turističnega društvaTržič.Med pomembnejše sprem-ljajoče dogodke sodi 18.mednarodno tekmovanje natekaških rolkah, ki bo v so-boto dopoldne na cesti odTržiča do Loma. Nedeljo bopopestrilo 2. mednarodnotekmovanje Strongman -

najmočnejši šuštar, prvapredstavitev vozil ferrari inprikaz starodobnih vozil.Tudi na veselice niso poza-bili! V petek zvečer bo naLetnem kopališču Tržič Slo-vo poletju s skupinoRok'n'band, v soboto Šu-štarski žur s skupino Yuhu-banda na tržnici v Tržiču,kjer bo v nedeljo še Velikašuštarska veselica z ansam-blom Slovenski pozdravi.

Gostje čevljarski pomočnikiNa letošnji Šuštarski nedelji v Tržiču bodo po cehovskem običaju ''frejšpreh'nge'' prvič sprejemali obiskovalce med čevljarske pomočnike. Vrsta dogodkov kar tri dni. Stojan Saje

Zvirče - V občini Tržič letoskončujejo projekt odvajanjain čiščenja odpadnih voda teroskrbe s pitno vodo, ki ga so-financira Evropska unija. Ob-sežna dela na posodobitvi ko-munalnih napeljav in cest soskoraj poldrugo leto potekalatudi v Zvirčah. Tam so zgra-dili skoraj 2,5 kilometra fekal-ne kanalizacije, več kot dva ki-lometra meteorne kanalizaci-je in blizu 1.800 metrov se-kundarnega vodovoda. V vasiso položili 1.300 metrov elek-tričnega kabla, 1.500 metrovplinovoda in 500 metrovoptičnega kabla. Po končanjudel so na novo asfaltirali vseulice."Zvirče so postale ena najboljopremljenih vasi v občini, zakar smo namenili skoraj dvamilijona evrov. Med gradnjoje bilo veliko težav, a glavnoje, da je projekt uspel. Zahva-la gre krajanom za potrplje-nje, lastnikom zemljišč za ra-

zumevanje pri odkupih,agrarni skupnosti in krajevniskupnosti Kovor. Praznik KSKovor, 15. avgust, je tako šebolj slovesen," je dejal tržiškižupan Borut Sajovic ob odprt-ju novih pridobitev dober te-den prej. Domačine je razve-selil z napovedjo, da bodokmalu začeli graditi še ploč-nik proti Kovorju, uredili pabodo tudi otroško igrišče inspodnji del vasi. Njemu so sepridružili pri rezanju trakuna cesti predsednik KS KovorJanez Šter, predsednik agrar-ne skupnosti Mihael Dolžanin župnik Ivan Potrebuješ izKovorja.Prvi je ugotovil, da je sedajpogled na vas lepši. On se jerešil pritožb zaradi ozkih cestin slabega asfalta. Kot je pri-znal drugi, se je izplačalo po-trpeti za napredek in čistejšeokolje. Kar so dobili oni, boslužilo še dolga leta, je izrazilzadovoljstvo Dolžan. Nitimočna ploha ni odplaknilaveselja obiskovalcev.

V Zvirčah veseli obnov

Občina Tržič je vložila v obnovo komunalnih napeljav in cest v Zvirčah blizu dva milijona evrov.

OB

ČIN

A TR

ŽIČ

, TR

G S

VOB

OD

E 18

, 429

0 TR

ŽIČ

Viktor je slikar in pevecZ razstavo Biser med gora-mi se predstavlja s 27 deli tr-žiški slikar samouk ViktorKlofutar v galeriji Atrij Obči-ne Tržič. Ob odprtju je tudizapel v duetu s FrancijemPerkom.

Prijateljstvo za vse rodove

Tržičani so odločeni, da ohranijovezi s pobrateno občino Zaječar.Ob 30-letnici pobratenja so povabili srbske prijatelje in skupaj proslavili častitljivi jubilej.

stran 4

Ljubeljska dirkaje posebna

Tako menijo udeleženci 14. Hrastovega memoriala, gorskegapreizkusa starodobnikov naLjubelju. Na njem je bilo več kot80 voznikov starih motorjev izpetih držav.

stran 9

tržiški glasČasopis občine Tržič, September 2010, številka 3

stran 11

Od 3. do 5. septembra bodo tržiške ulice spet oživele

in v Tržič privabile veliko obiskovalcev, za katere organizatorji

TD Tržič, Občina Tržič in Peko, d. d.,pripravljajo množico zanimivih dogodkov.

Vabljeni na Šuštarsko nedeljo 2010!

Na nedeljskem sejmu v Tržiču je vsako leto postavljenih okrog tristo stojnic z raznovrstnimblagom. Večina obiskovalcev daje prednost ugodnemu nakupu obutve.

2 Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Čevljarstvo

Boštjan Bogataj

Tržič - Pogoj za nadaljevanjetradicije je prenašanje čev-ljarskega znanja, odličneročne spretnost ter ambici-oznost za uspeh v tej dejav-nosti. "Čevljarski poklic jelep, ob zadovoljnem kupcuPekovega čevlja pa ponosenvsak, ki je vpet v proizvodniproces. Naj tako tudi osta-ne," nam je v pogovoru predŠuštarsko nedeljo povedalaMarta Gorjup Brejc.

Pred vrati je Šuštarska nede-lja. Jo tudi v Peku težko pri-čakujete?"Zelo sem vesela, da sekljub neugodnim okolišči-nam, kot so povečevanjebrezposelnosti, padec kup-ne moči in rast življenjskihstroškov, z nami ohranjačevljarska tradicija Tržiča.Peko zaposluje 170 sodelav-cev v proizvodni obutve, šenekaj časa pa bomo moralizdržati, da proizvodnja inprodaja prideta v normalneokvire. V Peku tudi letos pri-pravljamo natečaj za mladez naslovom Ustvari si svojlastni par. Na ta način nav-dušujemo mlade h kreativ-nosti, predvsem pa želimomlade navdušiti za čevljar-ski poklic. Zanj ni nujno, dale nanašaš kremo v proiz-vodnji, čevelj je izdelek z ve-liko vrednostjo in dušo, čemu je vdihnjena na pravinačin."

Ali tudi v gospodarsko tež-kih časih zaposlujete?"Peko po starosti zaposlenihspada med starejše podjetje.Zaradi tega želimo privabitimlade tudi s tovrstnimi na-tečaji. Te generacije so našaprihodnost in mi jih za so-delovanje v natečaju tudi na-gradimo. Lanski zmagova-lec Robert si je lahko že spo-mladi ogledal več modelov znjegovim imenom na poli-cah naših prodajaln."

Koliko Šuštarska nedelja do-prinese k vašim rezultatom?Veliko prodate?"Peko je ob mojem prihodu(Gorjup Brejčeva podjetjevodi zadnje desetletje, op.a.) začel prehod iz nižjega vvišji cenovni razred. Še ved-no izdelujemo obutev, kiima sprejemljive cene, nekonkuriramo pa nizkoce-novni obutvi iz Azije. Peko-va obutev je usnjena in ka-kovostna, zato je tudi dražjakot sintetična. Šuštarska ne-delja je za nas prodajno po-membna, saj po ugodni ceniponujamo čevlje minulihsezon, medtem ko za mode-le iz novih kolekcij ponuja-mo popuste. Opažamo, daŠuštarsko nedeljo v velikimeri obiščejo družine, kiuživajo v izletu, zabavi in

ugodnem nakupu za vsodružino. Iz tega vidika je Šu-štarska nedelja za nas zelopomembna."

Ali vas v Peku motijo ceneniizdelki, ceneni čevlji na Šu-štarski nedelji?"Ponudba obutve na trgu jezelo raznolika, razlike v ka-kovosti in ceni pa so velike.Kot sem že omenila, v Pekucenovno ne moremo konku-rirati obutvi, ki je izdelana vAziji, lahko pa poskrbimo,da svojim kupcem ponuja-mo visokokakovostno obu-tev po sprejemljivih cenah.Na koncu izbere potrošnik."

Kako gospodarska krizavpliva na vašo prodajo? Kakoste poslovali v prvih šestihmesecih leta?"Letošnja prodaja v malo-prodaji in veleprodaji je takov Sloveniji kot tujini manjšakot prejšnja leta. Iz statistikevemo, da je povsod tako,tudi pri konkurenci. Ob za-

četku recesije naša branžani bila takoj na prepihu, obdvigu osnovnih življenjskihstroškov pa so kupci začelivarčevati."

Ob koncu leta pričakujetedobiček?"Zelo težko bomo leto za-ključili pozitivno. Na to nevpliva le upad prodaje, am-pak tudi rast stroškov. Tudizakonska rast minimalneplače nam je močno poveča-la stroške dela. Zakon je si-cer določal, da bi lahko plačodvignili do konca leta, ven-dar smo se odločili za takojš-nje povečanje."

Ste zaradi tega imeli težaveokoli izplačila regresa?"Konec vsakega leta na svetudelavcev sprejmemo delovnikoledar za prihodnje leto,običajno smo načrtovali iz-plačilo regresa v poznih je-senskih mesecih, letos pasmo prvič naredili izjemo innačrtovali izplačilo v mesecu

juliju. Kupci letos kupujejomanjše količine, ob dobriprodaji pa naročijo nove koli-čine. Naša prilagodljivost inodzivnost je naša velika pred-nost pred drugimi evropski-mi proizvajalci. Julija smo semorali odzvati na večje pov-praševanje, zato smo denarza regres v mesecu juliju na-menili za novo proizvodnjo.Kot vedno, sem delavce vpra-šala, ali se strinjajo, da regreszamaknemo v jesen, vendarniso bili za to. Razumem jih,saj so pričakovali in načrtova-li izplačilo, ter najverjetneježe tudi vedeli, kako bodo po-rabili denar. Regres smo takovseeno izplačali v mesecu ju-liju, v prihodnje pa bomobolj natančni pri sprejema-nju delovnega koledarja."

Ob prihodu v Peko se zdi, dase podjetje vse bolj krči, dauporabljate vse manj proiz-vodnih površin?"Zmotna predstava. Le po-gled na Peko z glavne cesteje nekoliko spremenjen. De-lujemo na isti površini kotže vrsto let, le stare upravnestavbe že dolgo nismo upo-rabljali, na njenem mestupa odpira vrata Hofer. Pro-dali smo le del zemljišča zaparkirišče, sicer pa imamopoleg glavnega objekta, ki gaopazi vsak (s skladišči, šival-nico in režijo), še dva objek-ta za proizvodnjo za njim,ob Tržiški Bistrici. Urejamopa tudi našo okolico. Takože imamo nov dovoz, zadajbodo tudi nova parkirišča,vendar šele ob koncu leta."

Zakaj se v zadnjih dveh letihv povezavi s Pekom pojavlja-jo vedno nove afere?"Nisem pravi naslov za od-govor na to vprašanje. OPeku kroži vrsta neresnič-nih informacij, marsikdomu želi škodovati, vendarne vem, zakaj. Želim, da seto Peku v prihodnje ne biveč dogajalo."

Ustvari si svoj lastni par"Peko je veliko podjetje, s sedežem v Tržiču, tudi zaposluje domačine. Tako mora, kljub vse višjimstroškom, tudi ostati, saj je to dobro tudi za Slovenijo," pravi Marta Gorjup Brejc, predsednica upravePeka, kjer nadaljujejo šuštarsko tradicijo.

Stojan Saje

Tržič - Mesto, kjer je PeterKozina pred stoletjem razvilčevljarsko industrijo, daneskomaj premore podjetnika vtej stroki. Marko Brodar izTržiča je stopil na to pot leta1993, ko je na Trgu svobodeodprl Čevljarstvo Brodi. Kerje bilo v stari delavnici pre-malo prostora, je pred dve-ma letoma najel poslovno

stavbo v ulici Za Mošeni-kom. Tam se mu je preddnevi pridružil v pogovorutudi oče Bogdan, ki je pode-doval čevljarsko delavnicopo svoji mami."Stara mama Greta Brodarje imela po drugi svetovnivojni delavnico na Virju. Ponekaj letih jo je preselila vcenter mesta. Ded Franc jebil krojač in gostilničar, ba-bica pa je izdelovala copate.Imela je do deset zaposle-nih. Obutev je tudi izvažala,zlasti v Avstrijo. Ko je opu-stila obrt, je bila delavnicanekaj časa zaprta. Po letu1980 sta tam začela popol-dansko obrt moja starša. Odpetega razreda osnovne šolesem jima pomagal pri delu.Odločil sem se za študij us-njarsko predelovalne tehno-logije na fakulteti za nara-voslovje in tehnologijo. Koje oče zbolel, sem doma pri-jel za delo sredi študija," je

opisal Marko Brodar razlogeza nadaljevanje čevljarsketradicije v družini."Jaz sem bil modelir za pod-plate v Peku. Žena Cilka jedelala kot prešivalka, nakoncu pa kot inštruktor v ši-valnici. Doma hranim večpriznanj za oblikovanjevzorcev obutve in inovacije.Izdelal sem tudi orodje zaoblikovanje opetja. V doma-či delavnici sva izdelovala

otroške copate in lahko obu-tev ter orodje za strojno na-vlačenje opetja," se je spom-nil Bogdan svojih uspehov včevljarstvu. Kot je dodal sin,mu je oče po okrevanju iz-dal skrivnost izdelave orod-ja. Dolgo so ga delali za part-nerja v Nemčiji in domačetovarne obutve."Naša osnovna dejavnost jeizdelava copat. S partnericoVesno sva se lotila oblikova-nja modnih copat. Ona misvetuje pri oblikovanju uni-katnih izdelkov iz usnja, kotso torbice, denarnice, paso-vi in zapestnice. Še vednoizdelujemo tudi lahko obu-tev in popravimo kakšenstar par obutve," je povedaltržiški podjetnik. Kot je za-upal, Brodarjevi vsako letosodelujejo na Šuštarski ne-delji. Dve leti zapored soprejeli priznanje Turistične-ga društva Tržič za najlepšostojnico.

Obrt prehaja izroda v rodMarko Brodar iz Tržiča je že kot šolar spoznavalveščine izdelovanja obutve. Marsikaj ga je naučiloče Bogdan.

Marku je v pomoč pri oblikovanju unikatnih izdelkov njegova Vesna.

Marko Brodar nadaljuje čevljarsko tradicijo staršev; obnjem oče Bogdan.

Marta Gorjup Brejc: "Šuštarska nedelja je za nas prodajnopomembna, saj ugodno ponudimo kak par, ki je ostal na prodajni polici iz prejšnjih sezon, nove modele pa z manjšim popustom." I Foto: Tina Dokl

Vsak zadovoljen kupec Pekovih čevljev prinaša zadovoljstvo vsem v Peku. I Foto: Tina Dokl

Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Intervju

3

Stojan Saje

Pred poletjem ste napoveda-li, da bodo obnovili Trg svo-bode v Tržiču začetek sep-tembra. Bo ta obljuba izpol-njena?"Dela na Trgu svobode so po-tekala še ves avgust. Bilo jihje več, kot smo na začetkupričakovali. Ponosen sem, daje uspela obnova dveh zna-menitosti mesta. Prvi je mostčez Tržiško Bistrico pri avto-busni postaji. Ograja nanjem je narejena v skladu ssmernicami Zavoda za var-stvo kulturne dediščine. Ena-ko so obnovili portal v podho-du občinske stavbe, ki je izperaškega tufa. Zagorele sotudi nove ulične svetilke, kiso varčne in ekološko ustrez-ne. Zadnje dni avgusta soopravili kamnoseška dela inpoložili asfalt na ulici. Do Šu-štarske nedelje bo ves trg docerkve sv. Andreja urejen vceloti. Takoj zatem bodo na-mestili klopi, pipo s pitnovodo, cvetlična korita in ovireza parkiranje. Nekaj del je šeostalo na Koroški cesti, kjerso avgusta urejali pločnik.Odsek do križišča pod gra-dom bo urejen do konca sep-tembra. Trg svobode bomosvečano odprli 24. septem-bra, ko bo tam parada gasil-cev, konjenikov, folklore inpihalnega orkestra.Nov videz daje mestu izvirnotlakovanje, največja dragoce-nost pa je skrita pod zemljo.Ponekod je kar enajst različ-nih napeljav, ki imajo raznelastnike, zato so bile obnovezamudne in moteče. Po-membno je, da je konec do-ber za vse. Za prihodnost na-črtujemo obnovo Blejske uli-ce in naselja Virje. Projektbomo predstavili stanoval-cem septembra, dela pa sebodo začela prihodnje leto."

Veliko gradbišč je tudi v oko-lici mesta. Kako poteka ures-ničevanje kohezijskega pro-jekta za obnovo komunalnihnapeljav, bo končano letos?"Dela morajo končati v glav-nem do konca septembra.Do takrat morajo vgraditi vo-dovode, kanalizacijo in drugenapeljave. Ceste bodo asfalti-rali in uredili okolico do za-četka zime. Z delom ljubljan-skega SCT na Kranjski cestinisem zadovoljen, ker potekaprepočasi. Nekaj so krivetudi težave s plazovitim tere-nom in težkim dostopom dovodnega zbiralnika Hofnar-ca, kar so že rešili. Želim sipospešitev del v Pristavi, kjerdelajo zadnje vodovodne pri-ključke. Ceste v naseljih Ret-

nje, Breg in Žiganja vas žeasfaltirajo. V Žiganji vasi inSebenjah uspešno potekadveletni projekt gradnje ko-munalnih napeljav s podpo-ro Strukturnega sklada EU.Tam bodo vsa dela končaliprihodnje leto.Vesel sem, da so končana vsadela v zaselku Podvasca v Pri-stavi, vasi Zvirče, Kovorju,Bistrici pri Tržiču, na Loki inv Podljubelju. Največje grad-bišče je na Ravnah, kjer jebila prvotno predvidena leobnova vodovoda. Ugotovilismo, da tudi to naselje potre-buje obnovo vseh napeljav.Začeli smo z ureditvijo bre-žin Mošenika in obnovo mo-stu. Proti koncu gre obnovakomunalnih napeljav, dodat-no pa smo naročili projekt zaureditev ceste s pločnikom inrazsvetljavo. To bo narejenodo konca oktobra. Letos bodopoložili grobi asfalt, prihod-nje leto pa še finega. Zave-dam se, da zaradi težav sta-novalcev ob gradbiščih iz-gubljam priljubljenost medobčani. Sem pristaš kvalitet-nih in trajnih rešitev. Zatopri končanju del ne bomo lo-vili roka lokalnih volitev.Tudi zmanjšanje prihodkovv občinskem proračunu nebo preprečilo končne izvedbeprojekta. Vse obveznosti doizvajalcev poravnavamo red-no, če bo potrebno pa imamodovoljenje za najetje 1,9 mili-jona evrov kredita za konča-nje vseh del."

Ali je Občina Tržič uspela re-šiti težave zaradi premajhnihzmogljivosti vrtcev, in kaj bonovega v osnovnih šolah?"Občina bo te težave gotovorešila. Objavili smo razpis zaizbiro izvajalca, ki bo postavildve modularni enoti pri vrtcu

Križe. Ker prvič ponudbe iz-vajalcev niso bile popolne,smo razpis ponovili. Doseglismo nižje cene, kar je za obči-no dobro. Rok za izvedbo jekratek. Predvidevamo, da boprizidek v Križah za 28 otrokprve starostne skupine vse-ljen konec novembra. Do ta-krat bodo en oddelek otrok odenega do tretjega leta sprejeliv učilnici Ljudske univerzeTržič, štirinajst pa jih bo po-čakalo na sprejem v vrtec Kri-že. Dva oddelka predšolskihotrok bosta v Osnovni šoli Tr-žič, en oddelek pa v Osnovnišoli Bistrica. Vrtec je polntudi v Lomu. Otroci so našaprva skrb, zato smo urediliigrišča ob podružničnih šolahv Podljubelju in Lomu, zgra-dili novo igrišče v Pristavi inobnovili igrišča v Bistrici, Se-ničnem in na Ravnah.Pri Osnovni šoli Križe bomoobnovili atletsko stezo. Letosbodo postavili tribuno, po-ložili robnike in uredili odto-ke za padavinsko vodo, pri-hodnje leto pa bodo položilistezo iz umetnih mas. Vsešole so pripravljene na zače-tek novega šolskega leta. VBistrici so zamenjali okna inadaptirali učilnice. Pri podru-žnici Kovor smo odkupilizemljišče in zgradili večna-mensko ploščad. Zaenkrat jemakadamska, a je možnoparkiranje. Za varnost otrokbo pomemben tudi pločnikod Zvirč do Kovorja, ki gabomo začeli graditi že letos."

Po delu je potrebna zabava.Menite, da je bilo dovolj pri-ložnosti za razvedrilo na Tr-žiških poletnih prireditvah?"Obdržali smo tradicionalneprireditve. Dodali smo nove,kot je Festival tržiških bržol,obudili stare, kot so Pastir-

ske igre v Podljubelju, paohranili že uveljavljene, kotsta Vaški semenj v Senič-nem, Žetev in spravilo senav Lešah. Poletne prireditveso letos popestrili prijateljiiz Zaječarja s trubači, ki sonastopili na več krajih. Pose-bej živahno je bilo na Igrahveselja in smeha po tekmo-vanju na bazenu. Uspešneso bile matineje za otroke ingostovanja priznanih umet-nikov. Avto-moto društvoTržič je spet pripravilo dirkostarodobnikov na Ljubelju.Veliko zanimivih dogodkovbo tudi septembra."

Pred vrati je Šuštarska nede-lja. Kako pričakujete čevljar-ski praznik?"Šuštarski nedelji je treba do-dati nove vsebine, kar že po-čnemo. Ureditve mestnegajedra omogočajo, da še boljpoudarimo etnološko plat.Mislim, da bi bila lahko Šu-štarska nedelja v manjšemobsegu vsak vikend, za kar sodane vse možnosti. Priredi-tev gotovo daje zaslužek inkruh več kot sto domačinom.Pomeni promocijo za tržiškeobrtnike, gostince in drugepodjetnike. V paviljonu NOBbo spet na ogled razstava iz-delkov obrtnikov. Domačini,ki se ukvarjajo s čevljar-stvom, so kar uspešni. Zara-di majhnosti se bolj prilaga-jajo razmeram kot večja to-varna. Veseli smo, da podjet-je Peko še vedno sodeluje naprireditvi. Turističnemu druš-tvu je v pomoč tudi ObčinaTržič. Skupaj smo poskrbeliza veselice vse tri dni in do-datne prireditve ob nedelj-skem sejmu. Mednje soditudi mednarodna tekma natekaških rolkah do Loma vsoboto."

Gradnje moteče, a so nujneV Tržiču in okolici hitijo z deli, ki so povezana z obnovami komunalnih in drugih napeljav. Župan Borut Sajovic se zaveda, da težave krnijo njegovo priljubljenost med občani. Kot je povedal, je trebanujne naložbe vseeno dokončati.

tržiški glasTržiški glas je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNIKStojan Saje

NOVINARJIMaja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Ana Hartman, Stojan Saje, Vilma Stanovnik

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič, Stojan Saje

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Tržiški glas št. 3/letnik V je priloga časopisa Gorenjski glas št. 70, ki je izšla 3. septembra 2010.Brezplačno so jo prejeli vsi naročniki Gorenjskega glasa in vsa gospodinjstva v občini Tržič, izšla je v nakladi 23.000 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto./ Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid naGlini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Foto

: Tin

a D

okl

Stojan Saje

Ljubelj - Ob vstopu Slovenijev Evropsko unijo so tudi prinas ukinili nekdaj strogo za-stražene prehode na meji ssosednjimi državami. Stav-be, v katerih so delali obmej-ni uslužbenci, so že dolgoprazne. Mimo njih potekapromet iz tujih držav in vobratni smeri brez nadle-žnega preverjanja in čaka-nja. Na osnovi zakonika ošengenskih mejah je evrop-ski parlament že leta 2006zahteval, da morajo državepreurediti opuščene mejneprehode na notranjih mejahEvropske unije. Prilagoditijih morajo drugačnim raz-meram na teh območjih injih usposobiti za potrebe no-vih nalog. Pri tem je po-memben zlasti nemotenpretok prometa, ki bo po od-stranitvi starih stavb in ure-ditvi ploščadi bolj varen.Po podatkih Direkcije za ce-ste Republike Slovenije,bodo letos preuredili štiri ne-kdanje mejne prehode. Prvije na vrsti mejni prehod Lju-belj v občini Tržič. Za ruše-nje stavb in ureditev ploščadiso poleti objavili javni razpisin izbrali izvajalca del. Po-godbo so podpisali s podjet-

jem Slemenšek, ki mora v 75dneh od podpisa odstranitinekdanje objekte carine inpolicije, nadstrešnice, otokein kontrolne kabine. S pro-jektom so predvideli novoprometno ureditev območja,obnovitev dotrajanega voziš-ča, ureditev odvajanja pada-vinskih voda in postavitevjavne razsvetljave. Izdelalibodo dodatni vozni pas, ki bozagotovil povezavo med staroljubeljsko cesto in novimparkiriščem. Na parkiriščubo dovolj prostora za osebnavozila in avtobuse. Vse preu-reditve na ploščadi Ljubeljnaj bi stale državo več kot366 tisoč evrov, so pojasnilina direkciji.V podjetju Slemenšek smose zanimali, kdaj se bodo lo-tili načrtovanih del na Ljube-lju. Kot je povedal Jože To-minc, so po podpisu pogod-be morali čakati na soglasjedržave Avstrije glede režimaprometa med deli. V predo-ru bo namreč veljala začasnaenosmerna zapora prometa.Na stavbah so že odstraniliokna in vrata ter začeli odkri-vati streho. Po izdaji dovolje-nja za zaporo prometa bodov dveh do treh tednih poruši-li stavbe in začeli urejatiploščad z okolico.

Rušijo stavbe na mejiNekdanji mejni prehod Ljubelj bodo uredili poevropskih predpisih. Stavbe policije in carine sože začeli rušiti.

Meja na Ljubelju bo pozabljena, ko bodo porušili stavbe nanekdanjem prehodu.

4 Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Srečanja

Stojan Saje

Tržič - Z razstavo fotografijPodobe pobratenja, ki jo jeJože Klofutar pripravil vKulturnem centru Tržič, soprikazali kronologijo vezimed Tržičem in Zaječar-jem. Začela se je v letih1941-1945, ko so naše izse-ljence sprejeli v Srbiji. Sledi-li so medsebojni obiskiznancev in potovanja z vla-kom bratstva in enotnosti. VTržiču sta Milan Ogris inMiodrag Kostić 5. avgusta1980 podpisala listino o po-bratenju. Kljub razpaduskupne države so prebivalciohranili stike in jih ponovnokrepijo. Leta 2006 je sprem-ljal Pihalni orkester Tržič vZaječar tržiški župan PavelRupar. Župan Borut Sajovicje z delegacijo prvič obiskalprijateljsko mesto maja le-tos. Gostje iz Srbije so vrniliobisk 20. avgusta, ko so sku-paj s Tržičani proslavili 30-letnico pobratenja.Po sprejemu v atriju občin-ske stavbe, kjer je v vodnjakprijateljstva odslej vklesanoime mesta Zaječar, so gostjein domačini krenili prekTrga svobode do kulturnegacentra. Spremljali so jih zvo-ki trubačev, ki so navdušilizbrane že na ulici. Svečanoje bilo v dvorani, kjer je igra-lec David Ahačič vodil na-stopajoče na akademiji. Po

himnah obeh držav je pove-dal zgodbo o deklici Momo.Ona je ugotovila, da je smi-sel življenja prijateljstvo. Tosta v govorih potrdila župa-na Tržiča in Zaječarja, BorutSajovic in Boško Ničić, ki staobnovila podpisa na listini opobratenju. Ničić je zaželel,da bi prihodnje generacijeostale zveste ideji te listine.Kot je dejal župan franco-skega mesta Ste Marie auxMines Claude Abel, bodo

prihodnje leto praznovali45-letnico prijateljstva s Tr-žičem.Program je izrazil raznoli-kost kultur, vseeno pa so seplesi, glasba in etnografskoizročilo zlili v celoto. Odra-sla in otroška plesna skupi-na, mladinska pevska skupi-na FS Karavanke ter glasbe-nica na opreklju so pričaralidel folklore izpod Alp. Fol-klorna skupina iz Zaječarjaje predstavila Gradske igre

in đurđevanske običaje, pu-bliko so očarale manekenkev ročno tkanih oblačilih, šebolj pa so jo ogreli srbskitrubači. Povezovalec je bralzapis Helene Jelovčan v Go-renjskem glasu s spominina obisk Tržičanov v Zaje-čarju ob pobratenju. Tuditokrat se je večer končal skolom in družabnim sreča-njem. Dan zatem so druže-nje nadaljevali na Ljubeljuin kopališču v Tržiču.

Prijateljstvo za vse rodoveTržičani so odločeni, da ohranijo vezi s pobrateno občino Zaječar. Ob tridesetletnici pobratenja so povabili srbske prijatelje in skupaj proslavili častitljivi jubilej.

Folklorna skupina iz Zaječarja je predstavila del izročila njihovega kraja. I Foto: Matic Zorman

Vence so položili k spomeniku predstavniki tržiških borcev,desno minister Aleš Zalar.

Stojan Saje

Grahovše - Sončna nedelja,8. avgusta, je bila kot nalaščza izlet v hribe. Številni sose ta dan odpravili do Domapod Storžičem tudi z dru-gačnim namenom. Pri bliž-njem spomeniku padlimborcem so organizirali slo-vesnost ob dnevu spomina,5. avgustu. Za to so poskrbe-

li Občina Tržič, KS Lom podStoržičem, Združenje bor-cev za vrednote NOB Tržič,Občinsko združenje sloven-skih častnikov, Območnozdruženje veteranov vojneza Slovenijo, Policijsko vete-ransko društvo Sever Go-renjska in Planinsko druš-tvo Tržič.Že dopoldne so se pri domuzbrali udeleženci proslave,ki so se iz doline pripeljali,ali prišli peš. Po treh urahhoje je tam sklenilo pohodod Grahovš do pobočja Tol-stega vrha in doma dvajsetveteranov vojne za Sloveni-jo, slovenskih častnikov invojaških gornikov. Krajšopot je prehodil tudi tržiškižupan Borut Sajovic s sopro-go Janjo in minister za pra-vosodje RS Aleš Zalar.Vsem je zaigral za dobro-došlico Pihalni orkester Tr-žič, slovesno vzdušje pa sta

dopolnila Polde Narat s har-moniko in Peter Gladek zbaritonom.Na bližnji jasi spomenik pri-ča, da so 4. avgusta 1941 tamustanovili Storžiški bataljon,prvi na Slovenskem. Žal jebila v napadu Nemcev že na-slednji dan prelita kri prvihžrtev v tržiški občini. Padliso Marija Bečan, Marija Šte-fe, Marija Solnar, Jože Jane-

žič, Peter Ahačič, AndrejKmet, Anton Guček in JožeGradišar. Njim v čast so seob spomenik postavili gardi-sti Slovenske vojske, gostjepa so položili vence. Zbraneso pozdravili predsednik tr-žiških borcev Anton Krama-rič, predsednik KS Lom Ma-tej Slapar in župan BorutSajovic. Slednji je poudaril,da Tržič ceni vse žrtve vojn.Kot je dejal v govoru AlešZalar, so tudi prebivalci ob-čine Tržič doživeli v drugisvetovni vojni vse grozote.Bili so med prvimi v bojuproti okupatorju, čeprav sovedeli, koliko tvegajo. Medžrtvami pod Storžičem jebilo pet Tržičanov, ki so pri-mer izjemno srčnega in za-grizenega upora. Na njihovzadnji boj je z recitacijospomnila igralka MarinaBohinc, tržiški godbeniki paso zaigrali več skladb.

Spomin na prve žrtve vojnePod Storžičem so se spomnili partizank in partizanov, ki so padli 5. avgusta 1941. Na slovesnosti govoril minister Aleš Zalar.

Od Doma pod Storžičem so prvi krenili k spomeniku pohodniki in praporščaki.

Mateja Dolžan

Že osmo leto zapored živiprireditev v soorganizacijiObčine Tržič in Občine Bo-rovlje ter pod pokrovitelj-stvom obeh županov, na ka-teri se srečajo prijatelji zobeh strani Karavank. Letosje avgustovsko sonce poskr-belo za boljši obisk kot lani,vseh obiskovalcev je bilo karblizu petsto, večina pa jetudi letos prišla z avstrijskestrani. Občina Tržič je zaobčane Tržiča in okoliceorganizirala brezplačen av-tobusni prevoz iz Tržiča doLjubelja. Prireditev se je začela s krat-ko gorsko mašo, ki sta jo vo-dila lomski župnik SilvesterNovak in župnik dr. JakobIbounig, nagovorom župa-nov, mag. Boruta Sajovica ingospoda Inga Appeja, nasto-pili so pevci iz Podna in Bo-rovelj, vse do večera pa so zavzdušje skrbeli muzikantiansambla Veseli Begunjčani. Podljubeljski gostinci izkoče na starem Ljubelju, go-stišča Karavla Koren in Bist-

roja Školjka so se letos šeposebej potrudili in s skup-nimi močmi obiskovalcemponujali izbrane jedi. Letos

ni dišalo po čevapčičih, tem-več so obiskovalci lahko iz-birali med kranjsko klobasos krompirjevo solato, jeleno-

vim golažem, gobovo juhoin žganci ter carskim pra-žencem z borovničevim pre-livom, jabolčnim zavitkomali kremšnito. Lično oprem-ljene stojnice so kar vabile kpokušini domačih jedi. Naeni izmed stojnic so kmečkežene iz pobratenega mestaZaječar, s katerim Tržič le-tos praznuje že 30-letnicopobratenja, predstavile slad-ke dobrote vzhodnega delaSrbije. Posebno pozornostso pritegnili tudi njihovi ve-zeni prti in ročno izdelanenarodne noše.Pravi planinski podvig nastari Ljubelj pa je uspel šest-indvajsetim folkloristom izZaječarja, katerih trud je bilna vrhu poplačan z nepoza-bnim razgledom na okoli-ške vrhove.V kombinaciji z odlično go-stinsko ponudbo Ples brezmeja resnično postaja lepatradicija, ki jo je vrednoohranjati. V prihodnje si že-limo le, da se tako prijetnegadruženja na starem prelazuLjubelj udeleži še več Trži-čanov in Tržičank.

Osmi EU ples brez meja in semenj Ob lepem vremenu se je na starem Ljubelju na 8. EU plesu brez meja zbrala pisana druščina ljubiteljev gora, domače glasbe in dobrih jedi.

Foto

: Kat

juša

Sta

nek

Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Kraji, oglas

5

Ana Hartman

Leše - Na predzadnjo julij-sko soboto, dan pred godomfarnega zavetnika sv. Jako-ba, je v Lešah potekal tradi-cionalni Praznik na vasi, kiso ga priredili krajevnaskupnost (KS) in organizaci-je v Lešah. Prireditev so za-znamovali Jakobova žetev,priprava 'bremena', domačekulinarične dobrote in od-prtje razstave Vleka breme-na 2008. Praznik na vasi se je začel zžetvijo na Grabnovi njivi, kjerje okoli trideset žanjic pridnoželo pšenico, ki so jo zvezali vsnope in dali v kozolec. Doga-janje se je nato preselilo naigrišče pred vaškim domom,kjer so lešanski možje pripra-vili 'breme' - na smrekove vr-hače naloženo in povezanoseno. Gre za staro kmečkoopravilo: včasih so se v Lešahzvečine preživljali s kmetij-stvom in je bilo v vasi prema-lo krme za vso živino, zato sokosili tudi strma pobočja Do-brče in pripravljali 'breme', kiso ga nato zvlekli v dolino. To

težaško opravilo je zamrlo žepred več kot štiridesetimi leti,obudili so ga leta 2004."Z ohranjanjem starih običa-jev želimo izkazati spoštova-nje prednikom in mlajšimrodovom približati njihovoživljenje," je pojasnila pred-sednica KS Metka Kokalj indodala, da bodo kljub slabše-mu obisku, ki je predvsem

posledica slabega vremena,prireditev še organizirali. Go-sta večera sta bila slavistka inetnologinja Marija Cvetek, kije prireditev obogatila s hu-morističnimi pripovedkamiiz Bohinja, in Naško Križnar,etnolog na Inštitutu za slo-vensko narodopisje, ki jeugotavljal, da ohranjanje sta-rih vaških običajev dokazuje,

da ljudje v času globalizacijepotrebujejo ožjo identiteto inda se ne morejo kar tako po-istovetiti s širokim planetar-nim prostorom. Zbrane jenagovoril še tržiški županBorut Sajovic.Organizatorji so poskrbelitudi za domače kulinaričnedobrote: ajdove žgance zocvirki, kislo mleko, skuto,klobase, kumarično solato skrompirjem, flancate, kom-pot iz suhih krhljev ...Ob Prazniku na vasi so v va-škem domu odprli razstavoVleka bremena 2008, ki joje pripravil Tržiški muzej.Na ogled je bila do konca av-gusta, prikazovala pa je tri-deset fotografij in stare saniiz Kokre, naložene s senom,zavitim v rjuho. "Praznik se je nadaljevaltudi v prihodnjih dneh. Na-slednje jutro je bil po nedelj-ski maši ob godu farnega za-vetnika sv. Jakoba blagoslovobnovljene kapelice sv. Ane,dan kasneje pa smo ob 90-letnici čestitali najstarejšikrajanki Anici Bohinjec," ješe povedala Kokaljeva.

V Lešah ohranjajo stare običajeV sklopu Praznika na vasi so v Lešah prikazali Jakobovo žetev in pripravo 'bremena'.

Žanjice so se po opravljenem delu na vozu s konjsko vprego popeljale pred vaški dom, kjer so lešanski možjepripravili 'breme'.

Stojan Saje

Kovor - Prebivalci krajevneskupnosti Kovor, ki leži najugozahodu tržiške občine,imajo svoj praznik 15. avgu-sta. Letos so ga praznovali žedober teden prej. Dan zatem,ko so v Zvirčah slovesno od-prli obnovljene komunalnenapeljave in ceste, je bila vKovorju tradicionalna gasil-ska veselica. Okrog šestdesetčlanov Prostovoljnega gasil-skega društva je sodelovalopri pripravi prireditve, ki jeprivabila številne domačinein obiskovalce od drugod. V

goste so povabili ansambelIgor in zlati zvoki, ki je s po-skočnimi melodijami marsi-koga ogrel za ples. Za smehje skrbel humorist z vzdev-kom Peška. Nekateri so serazvedrili ob kegljanju zaodojka, pršut in sodček piva.Še bogatejše so bile nagradev srečelovu; izmed tisoč na-grad so opolnoči izžrebali de-set glavnih, tudi lažji motor.Mladina je našla svojo zaba-vo na otroškem igrišču, zlastistarejši pa so uživali v ognje-metu. Gostitelji so seveda po-skrbeli, da ni nihče odšel do-mov niti lačen niti žejen.

Letošnji praznik krajevne skupnosti Kovor je popestrilatradicionalna veselica, ki so jo pripravili domači gasilci.

Veselo za krajevni praznik

V tem času se je še močneje

utrdila s svojo prisotnostjo

med občani in podjetniki

Občine Tržič.

S prilagodljivostjo potrebam

strank gradimo tudi

prihodnost. Da smo na

pravi poti, nam potrjujejo

dobri rezultati poslovanja

Abanke in prejete

mednarodne nagrade: ● nagrada revije Euromoney

za najboljšo banko v

Sloveniji. Abanka je bila

ocenjena kot najbolj uspešna

in stroškovno učinkovita

banka v Sloveniji v preteklem

obdobju,

● nagrada revije The Banker

za banko leta 2009 v Sloveniji.

Abanka je v težkih časih

zahtevnega finančnega trga

dosegla odlične poslovne

rezultate in tehnološki

razvoj na področju

elektronskega poslovanja.

Za vaše zadovoljstvo si bomo

prizadevali tudi v prihodnje.

Za vas smo oblikovalipaketne ugodnosti za obstoječe in nove imetnikeosebnih ter poslovnihračunov.Poleg vsakodnevnega

poslovanja - varčevanja,

kreditiranja in plačilnega

prometa, lahko v naši

poslovalnici opravite tudi

storitve, vezane na trgovanje

z vrednostnimi papirji

in investicijskimi skladi

Abančne DZU.

Zamenjava banke še nikolini bila tako enostavna, sajvse postopke, z vašimpooblastilom uredimo vAbanki.

Strokovno usposobljeni

bančni svetovalci so vam v

naši poslovalnici na voljo

vsak dan od ponedeljka do

petka od 9. do 12. ure ter od

14. do 17. ure.

Ekspozitura TržičCankarjeva 1 a, Tržič

T: (04) 59-81-700

Natalija Švab, vodjaCankarjeva 1 a, Tržič

T: (04) 59-81-712

ABANKA - Z VAMI V TRŽIČUMINEVA ČETRTO LETO DELOVANJA POSLOVALNICE ABANKE V TRŽIČU V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH.

ABAN

KA

VIP

A d.

d.,

Slo

vens

ka 5

8,

LJU

BLJ

ANA

6 Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Kraji

Stojan Saje

Senično - Ena redkih vasi vtržiški občini, ki ohranjaskupno praznovanje godacerkvenega zavetnika, je Se-nično. Zavetnik njihovecerkve je sv. Jernej, ki imagod 24. avgusta. Letos so sezačele prireditve že štiri dniprej, ko so pripravili Veselivečer pod vaško lipo z an-samblom Maj. Slovenskiglasbi so dodali še malosrbske, saj so prišli iz Trži-ča v goste trubači iz Zaje-čarja.Pod cerkvijo so v nedeljopripravili trinajsti Vaški se-menj. Kljub manj stojni-cam je bila ponudba razno-lika. Tatjana Švab z Zgor-njega Vetrnega je ročno na-pletla izdelke iz domačevolne. S pletenjem, kvačka-njem, vezenjem in ročnim

tkanjem se petnajst letukvarja Lucija Tičar izHrastja, ki se je temu res-neje posvetila po upokojitvi.Kot je povedala, je prvič pri-šla v Senično, kjer je sejem-ski utrip bolj živahen kot vmestu. Pokazala je, kakonastaja tkan izdelek na roč-nih statvah. Iz bližine Rib-nice je Janez Bojc pripeljallončene posode, za katereso se Gorenjci zanimali želani. Družina Ropret izPodljubelja je pripravila na-ravna mazila. Za okrasjedomov sta poskrbeli MojcaZaplotnik s Spodnje Bele inVeronika Rozman iz Hrast-ja. Prva je razstavila kvačka-ne izdelke, izdelke domačeobrti, ročno izdelane voščil-nice, nakit in dekorativnepredmete, druga pa nakit izlesa. Slednjega sta občudo-vali tudi šolarka Patricija iz

Seničnega in njena sestrič-na Nika s Štefanje gore.Brata Nejc in Matic, še enMatic iz Pristave in doma-čin Klemen so si krajšaličas v delavnici, kjer so zDamjano Škantar ustvarjalimodele obutve za natečaj43. Šuštarske nedelje.

Veselo na ulici in pri Jurčnek

Številni so se ustavljali pristojnici Društva podežel-skih žena Svit, kjer so Mari-ja, Anica in Katarina ponu-jale pecivo, rezance, domačkruh in likerje. Ob točilnicis pijačo so postregli tudi skrofi. Za zabavo je skrbelharmonikar Alojz Ličar sPosavca. Predsednik KS Se-nično Primož Studen je za-dovoljen ugotovil, da imajosemenj, kakor so bili včasih.

Za to je zaslužna domačin-ka Marjana Zupan, ki jetudi predsednica Turistič-nega društva Tržič.Ta dan so imeli svoj praznikna domačiji pri Jurčnek. Kotje povedala Silva Gregorec,se je v hiši Senično 16 zbra-lo okrog 30 gostov. Doma-čin Tomaž in njegova Mir-jam iz Slovenj Gradca sta seveselila, da bo na krajevnipraznik krščen štirimesečnisinček Matej. Z botrom inbotro so se skupaj odpravilina obred med dopoldanskomašo v cerkvi tik nad Gre-gorčevo hišo.V Seničnem so 24. avgustablagoslovili obnovljeno ka-pelico sv. Križa nad vasjo, zakar so namenili okrog 10 ti-soč evrov. Obnovili so tudišportno in otroško igrišče,pri čemer jim je pomagalaObčina Tržič.

Srečni ob trinajstem sejmuV Seničnem so imeli letos trinajsti Vaški semenj, ki ni bil nesrečen. Gregorčevi so se veselili ob krstumalega Mateja.

Obiskovalce sejma je pozdravil tudi predsednik KS SeničnoPrimož Studen.

Gregorčevi so bili veseli, da je njihov Matej doživel krst obvaškem prazniku.

Stojan Saje

Križe - Prostovoljno gasilskodruštvo Križe skrbi za po-žarno varnost največjega

območja v tržiški občini, kizajema vasi na levem breguTržiške Bistrice. Te nalogeopravlja več kot petdesetoperativnih članov, kar je

skoraj polovica vsega član-stva. Zasluga Gasilske zvezeTržič je, da je društvo s 86-letno tradicijo dobro oprem-ljeno. Manjka mu le novo

gasilsko vozilo, ker je starodotrajano."V gasilskem domu nismoimeli garaže za veliko vozi-lo. Tudi dostop na cesto ni bil primeren. Zato smože leta 2006 pripravili idej-no zasnovo, kako povečatidom. Gradnja prizidkov naseverni in južni strani se jezačela julija predlani. Takratje dom dobil novo streho.Lani smo vgradili stavbnopohištvo in napeljave teropravili druga notranja dela.Letos smo naredili novo fasado in delno uredili dvo-rišče. Za 270 tisoč evrovvredno naložbo je prispe-vala sto tisočakov ObčinaTržič. Drugo smo z materia-lom in delom zagotovili ga-silci in krajani. Prostovoljnosmo opravili več kot 3.200ur dela. Spodaj smo prido-bili dve novi garaži in pros-tor za orodje, zgoraj pa pre-davalnico in sejno sobo.Dom je dograjen, manjka leše oprema v zgornjih pros-torih in asfalt na dvorišču.To bo počakalo za prihodnjeleto. Povečani dom bomoslovesno odprli 26. septem-bra," je povedal predsednikdruštva Dušan Bodlaj, ki jegasilec že štiri desetletja.

Gasilski dom so povečaliGasilci in krajani v Križah so po dveh letih končali gradnjo prizidkov hgasilskem domu. Slovesnost bo 26. septembra.

Predsednik Dušan Bodlaj pred obnovljenim gasilskim domom v Križah

Tržič

Nova fasada in ogrevanjeStavba na Balosu 4 ima v mestnemu jedru poseben pomen,saj povezuje kulturo in društvene dejavnosti. Največ prosto-ra zaseda Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. Tam deluje RadioGorenc, svoje prostore pa imajo tudi Klub tržiških štu-dentov, Planinsko društvo Tržič in Folklorna skupina Kara-vanke. Občina Tržič je lani poskrbela za zamenjavo kritinena strehi. Letos se je lotila obsežne obnove zunanjosti stavbe. Avgusta so začeli izdelovati novo fasado. Obenembodo objekt priključili na kanalizacijo in tlakovali pločnik obcesti. Obnovili bodo tudi kotlovnico, kjer bodo namestilinovo peč na plin. Vrednost del so ocenili na 130 tisoč evrov.Naložbo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj vokviru sodelovanja s sosednjo Avstrijo. Projekt z naslovomBrezmejna doživetja kulturne dediščine avstrijske Koroške -Gorenjske je namenjen revitalizaciji nepremične kulturnedediščine. S. S.

Križe

Spomenik padlim preseliliV preteklosti smo poročali, da se je Občina Tržič odločila zaobnovo spomenika padlim partizanom v Križah. Sprva jestal v središču vasi, nato so ga preselili na travnik ob teni-škem igrišču pri Osnovni šoli Križe, sedaj pa so ga postavi-li na drugo stran dovozne šolske ceste ob učilnici na pro-stem in igrišču za otroke. Prestavitev spomenika je predla-galo podjetje Učila, ki je pokazalo interes za odkup sosed-njega zemljišča zaradi možne širitve poslovne dejavnosti.Občina je prisluhnila tej zamisli in dobila tudi soglasje bor-čevske organizacije. Po dolgotrajnem postopku za uskladi-tev z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediščine in za-gotovitvi denarja so spomenik poleti prestavili. Delo pokoj-nega kiparja Toneta Svetine so tudi obnovili. Kot so napove-dali v vodstvu Občine Tržič, bodo pripravili tudi slovesnostob odkritju obnovljenega spomenika. S. S.

Tržič

Obnova otroških igriščNaselje Pristava doslej še ni imelo otroškega igrišča. V vod-stvu Občine Tržič so se odločili, da bodo za ureditev igriščaob blokih namenili več kot 30 tisoč evrov. Avgusta so tampostavili različna igrala, ki so namenjena otrokom vseh sta-rosti. Igrišče bodo tudi ogradili. Ureditev otroškega igrišča vvasi Senično bo stala občino okrog 6.500 evrov. Tam so žeizravnali prostor in ga zasejali s travo, kamor bodo namesti-li obnovljena igrala. Lepše bo igrišče v naselju Ravne, kjerbodo za manj kot tisoč evrov montirali novo gugalnico inuredili okolico. Nova igrala bodo kmalu v uporabi tudi obpodružnični šoli Lom. Nad njo bo še prostor za igre z žogo,kar bo skupaj vredno okrog 12 tisoč evrov. Mateja HafnerMalovrh je povedala, da bodo okrog štiri tisoč evrov odšteliše za ureditev dveh igrišč v Bistrici. Na igrišču Deteljicabodo dodali nove klopi. S. S.

Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Ljudje, oglas

7

Stojan Saje

Senično - Upokojeni elek-trotehnik že tretje desetletježivi v Seničnem, po rodu paje Tržičan. Hladnikovi sonekdaj bivali v Cerkveni uli-ci v Tržiču. Oče Franc je po-stal leta 1946 poveljnik ga-silske čete v Tržiču. Dva-najstletni Gabriel - klicali soga Jelko - je pogosto hodil znjim med gasilce."Na Florjanov praznik me jeoče odel v gasilsko obleko.Leta 1947 so me vzeli medpionirje in nato k mladin-cem. Opravil sem tečaj zastrojnika in prvo pomoč. Povrnitvi od vojakov sem me-sec dni obiskoval gasilskošolo v Medvodah za pod-častnika. Tam smo se uspo-sabljali predvsem za prak-tično delo. Ko sem pridobilčin, sem napredoval v pod-poveljnika. To dolžnost semopravljal v letih 1959-1962.Od leta 1963 do 1984 sembil poveljnik Prostovoljnegagasilskega društva Tržič. V

letih 1969-1993 sem biltudi poveljnik Občinske ga-silske zveze v Tržiču," je na-štel Gabriel Hladnik svojezadolžitve v gasilski organi-zaciji. Dodal je, da je bilo ta-krat v zvezi trinajst društevs številnim članstvom. Veli-ko časa so žrtvovali za vaje,tekmovanja in akcije. Naj-večkrat so gasili gozdne po-žare na Kamneku. Uspešnoso ukrotili tudi večja požarav tovarnah Zlit in Tokos.Najbolj se spominja vodenjavečdnevne akcije na Kriškigori, kjer so gasili obsežentravniški in gozdni požar.Le pri gašenju cerkve sv. Jo-žefa nad Tržičem ni bil zra-

ven, ker je bil tedaj bolan."V Tržiču sem doživel dveširitvi gasilskega doma. Obprvi sem gradil svojo hišo,zato nisem pomagal privseh delih. Tudi obdobje1997-2005, ko sem bil pred-sednik društva, ni bilo lah-ko. Manjkalo je članstva,upadla je volja za delo intekmovanja. Danes je precejbolje, saj je ob 38 aktivnihčlanih in mladini več kot stopodpornih članov. Društvoje dobro opremljeno, saj jezadnja leta občina bolj na-klonjena potrebam gasil-stva," je ocenil Jelko, ki je vdruštvu predsednik nadzor-nega odbora, v Gasilski zve-zi pa član predsedstva invodja veteranov.Sogovornik je priznal, damu ni bilo nikoli žal časa intruda za gasilstvo. Polegočeta in njega sta bila gasil-ca tudi brata Leon in Niko.Mama Bronislava je imelaveliko razumevanja za nji-hovo dejavnost. Tudi Jelko-va žena Marija je naklonje-

na gasilstvu. Za vse oprav-ljeno delo so bile edina na-grada številne pohvale inpriznanja, ki jih Jelko hranidoma. "Imam dve priznanjiGZ Tržič za poveljniškodelo, odlikovanje in dve pla-menici GZS, priznanjeGZS za posebne zasluge inod leta 1998 tudi plaketo ve-terana. Priznanja so mi po-delile gasilske organizacijev bivši Jugoslaviji, Avstrijiin Franciji. Za delo v gasil-stvu mi je Občina Tržič po-delila srebrno plaketo. Odleta 1993 sem častni povelj-nik GZ Tržič, letos pa so mina plenumu Gasilske zvezeSlovenije v Semiču podelilikipec gasilca, drugo najvišjegasilsko odlikovanje v drža-vi. Nisem delal zaradi pri-znanj, ampak vseeno mi ve-liko pomenijo. Še bolj semzadovoljen, da sem tolikočasa v gasilskih vrstah. Tamnisem stal v ozadju, na karsem lahko ponosen," jesklenil svojo pripoved trži-ški gasilski veteran.

Zaslužen za gasilstvoGabriel Hladnik je letos prejel kipec gasilca, eno najvišjih gasilskih priznanj v državi. Še vedno je aktiven v tržiškem društvu in Gasilski zvezi Tržič.

Gabriel Hladnik s priznanji za delo v gasilstvu; desno kipec gasilca GZS.

Gasilski veteran je ponosen, da je društvo z dolgo tradicijospet v vzponu.

"Na Florjanov praznikme je oče odel v gasilsko obleko. Leta1947 so me vzeli medpionirje in nato k mladincem.”

P.S

. M

ER

CAT

OR

D.

D.,

DU

NAJ

SK

A C

. 1

07

, LJ

UB

LJAN

A

8 Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Društva

Marinka Stanonik

Letos smo se za sprememboodpravili v Tatre, pisanadružba, nekaj Hrvatic izReke, Ljubljančani, Tržičaniin pa Križani. Prvi pravi po-stanek je bil v Nitri na Slo-vaškem, nato pa v Tatre.Pod tem imenom se skriva-jo Nizke Tatre, Visoke Tatrein Belianske Tatre, po sled-njih smo se potepali drugidan in zaradi slabšega vre-mena naredili le krožno potmimo Zelenega jezera in zarazliko od granitnih VisokihTater so le-te apnenčaste.Popeljali smo se še malo naPoljsko, si ogledali rudniksoli Wieliczko, ki je najboljznana turistična znameni-tost Poljske, vpisana naUnescov seznam svetovnenaravne in kulturne dedišči-ne. Danes je v rudniku mu-zej, ki obiskovalcu poleg ču-dovitih dvoran, polnih po-dob, kipov in predmetov izsoli, pokaže tudi zgodovinoin razvoj rudarske tehnolo-gije skozi čas. Dosega globi-no 400 metrov z devetiminadstropji (turistom so do-

stopna le tri) in 315 km hod-nikov, sob, galerij in pod-zemnih jezer, uporabljajopa ga tudi v zdravstvene na-mene, ker ugodno vpliva nadihala. Če je bil prejšnji danturistično obarvan, smo senaslednji dan podali v Viso-ke Tatre; gorska veriga nameji med Slovaško in Polj-sko in velik del Visokih Ta-ter spada v Tatranski narod-ni park, kjer so vse potioznačene, zgledno urejene,medtem ko je za neoznače-ne poti treba najeti vodnika.Izhodišče je bilo Štrbskopleso, pozimi znano smu-čišče (pleso pomeni jezeroin teh se v Tatrah res nemanjka) in leži na južni"slovaški" strani, osvojenivrh Rysy (2499 m) pa je naj-višji vrh Poljske. Da bi spo-znali še mesta, ki ležijo najužni strani Visokih Tater,kjer je bilo en teden tudinaše domovanje, smo se izTatranske Lomnice z žični-co povzpeli na Skalnate ple-so, od tam pa peš po deluTatranske magistrale, ki po-teka pod vznožjem VisokihTater z žičnico ali pa s skiro-

ji v Stari Smokovec in od Vi-sokih Tater še 30 km odda-ljeni Poprad, industrijskomesto, ki je že večkrat ne-uspešno kandidiralo za pri-reditev zimskih OI. Predzad-nji dan še ogled mesta Levo-ča, kjer je znotraj mestnegaobzidja ohranjeno staromestno jedro. Prijetno pa sonas presenetile stojnice ssvojimi pristnimi doma na-rejenimi izdelki, ki poudar-jajo njihovo identiteto indejstvo, da sem res še ni pri-

spela komercializacija, no-benih reklam, trgovin z zve-nečimi imeni in kričečiminapisi. Za piko na i smo se ssplavi popeljali še po mejnireki Dunajcu. Splav sestav-lja 5 ozkih, med seboj pove-zanih čolnov, ki ga krmaritadva čolnarja z dolgimi koli,vse skupaj pa je čisto turi-stično obarvano. Teden jeprehitro minil, ostali so lepivtisi, vseh ni moč opisati,drugo leto pa jih bomo do-polnili z novimi doživetji.

Planinsko društvo Tržična SlovaškemNi boljšega načina, da spoznaš neko deželo, da si nadeneš nahrbtnik, obuješ "gojzerje" in v prijetnidružbi pohajkuješ.

Franci Hrovat

Na moje zadovoljstvo se jevečina strinjala s tem načr-tom in tako se nas je dva-najst v soboto zjutraj podaločez Korensko sedlo, mimoŠmohorja v Ziljski dolini(Hermagor) do naše izho-diščne točke Valentin Alm.Naš prvi postanek je bil nadplanšarsko kočo na travnatiravnici, od koder smo želahko opazovali okoliškehribe, z vseh strani pa so seoglašali svizci s svojimi pi-skajočimi žvižgi. Naslednjipostanek je bil na sedlu Va-lentin Torl, misli pa smousmerili na naš prvi cilj -Rauchkofel, pozimi zelopriljubljen cilj predvsem za-radi turnega smučanja. Navrhu kratka pavza z obvez-nim slikanjem in spust dojezera Wolayer See, k itali-janski koči LambertenghiRomanin na zasluženookrepčilo. Žal si je pri hojinavzdol nekdo od udeležen-cev zvil nogo, k sreči pa jesam lahko nadaljeval pot.Pri koči smo sprejeli odloči-tev, da gre nazaj po isti potiin tako smo žal izgubili tri

kandidate za vrh - z njim stase vračala tudi žena in vod-nik Robi. Po počitku smozačeli težavnejši del poti nanajvišji vrh Karnijskih Alp,2780 m visoki M. Coglians.Strma pot je naporna in za-hteva veliko zbranosti, ven-dar pa čas hitreje mine čezskobe, lestev in skale. Zad-nji del poti vodi čez melišče,kar nas je še dodatno utru-dilo, zato pa je bilo zadovolj-

stvo na vrhu toliko večje.Utrujenost je kar izpuhtelain zvonili smo z zvoncem,ki stoji na vrhu, malo za za-nesljiv korak navzdol, šebolj pa od veselja. Spust pomelišču ni bil tako zahte-ven, morda tudi zato, kersmo se stalno šalili in se ve-selili piva v koči Marinelli.Od tam sta nas čakali še dveuri hoje do prelaza Plöcken-pass. Rekli smo še besedo

ali dve, pa smo bili že pri av-tomobilih, kjer nas je čakalatrojica, ki nas je morala za-pustiti. Skupna misel jebila: "Naporno, toda lepo."Res je bilo naporno, saj smozačeli hoditi ob pol osmihzjutraj, k avtom pa smo sevrnili ob 20. uri. Zame naj-lepše pa je bilo videti veselein zadovoljne obraze, misel"še bomo šli" pa je lebdela vzraku. In res bomo še šli.

Križani v Karnijskih Alpah Člani Planinskega društva Križe smo se v Karnijske Alpe odpravili 21. avgusta kar s svojimi avtomobili,saj je bilo prijav malo, za kar so bili najbrž krivi dopusti. Kakorkoli že, trud se je zagotovo izplačal.

Foto

: Sta

nko

Ko

blar

Ana Marija Hafner

Društva običajno čez poletjezaprejo svoja vrata vsaj zauradne ure in tiste redne de-javnosti, ki jih izvajajo pournikih. Ker pa je poletječas, ko nam vreme, tempe-rature, pa še dolgi dneviomogočajo različne dejav-nosti, na katerih se srečuje-mo in se družimo, smo vnašem društvu letos imelinekaj prav zanimivih dejav-nosti. Že tradicionalna stapostala kopalna izleta v juli-ju in avgustu. Tako smo od-šli najprej v Laško, kjer jebilo zelo prijetno in osveži-tev se je v julijski vročini šekako prilegla. Avgusta pasmo jo mahnili na morje. VStrunjanu smo preživelizelo lep dan in se naužili

morja, ki je poleti vsekakorna prvem mestu.Prvi teden v avgustu pa ima-mo člani našega društvavsako leto piknik. Za vse ta-krat poskrbimo sami, takopripravimo jedi na žaru, po-leg tega pa še vrsto zelenja-ve na različne načine. Napikniku se nas je zbralo kar52, pridružili pa se nam jeletos tudi župan Borut Sajo-vic in predsednik Društvaupokojencev Tržič KarelŠtucin s soprogo. V veselemvzdušju smo se naklepetali.Da pa je bilo še malce boljzabavno, smo organizirališaljivi ribolov, kjer "ribiči"niso vedeli, kaj bodo ulovili.Proti večeru smo naše dru-ženje zaključili, jesen panam bo prinesla še več mož-nosti za srečanja.

Pestro poletje v Društvudiabetikov TržičČlani društva diabetikov se vsako poletje srečajona pikniku. Tradicionalna sta postala tudi kopalnaizleta na morje in v toplice.

Posnetek s poletnega piknika v Podljubelju

Pri planinskem domu pod Storžičem bodo letos popraviligreznico in uredili dvorišče.

Lom pod Storžičem

Obnove planinskega domaDom pod Storžičem, ki je v lasti Planinskega društva Tržič,ima tretje leto v najemu Marko Markič iz Tržiča. Kot je po-vedal, so mu v pomoč pri delu domači, predvsem žena Kar-men. Obisk v domu, ki je poleti stalno odprt, se je letos ne-koliko povečal. V sobi za goste lahko sprejmejo do 50 ljudi,v sobah je 30 postelj, posebej pa še 20 skupnih ležišč.Doma doslej niso veliko obnavljali, zato načrtujejo več po-sodobitev. Letos bodo popravili le greznico in uredili dvoriš-če. Tam bodo prihodnje leto postavili streho in 50 sedežev.Več dela bo v notranjosti, kjer bodo obnovili sanitarije in na-mestili dva tuša v nadstropju. Kuhinjo bodo na novo opre-mili ter zamenjali okna v gostinskem delu in lovski sobi.Slednjo bodo tudi povečali; 25 sedežem jih bodo dodali šepetnajst. Vrednost naložbe ocenjujejo na 65 tisoč evrov, za-njo pa pričakujejo 65-odstotni delež denarja iz ministrstvaza gospodarstvo RS. Drugi del, ki ga bo zagotovil najemnik,bodo poračunali z najemnino. S. S.

Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Zanimivosti

9

Stojan Saje

Bistrica pri Tržiču - Cesta doMegličeve hiše na Begunj-ski 65 spominja na odsekznamenite proge za ljubelj-sko dirko. Pred samotnimdomom sta stala stara mo-torja in črn avto nenavadneoblike. Po tem sem vedel,da sem prišel prav. Lastnikjih je postavil iz garaže zaslikanje, nato pa sva se za-pletla v pogovor."Po poklicu sem diplomiraniinženir metalurgije. Od leta2007 sem zaposlen kot kon-servator-restavrator v Trži-škem muzeju. Že kot študentsem se lotil restavriranja ga-silske zbirke, k čemur me jepovabila Melanija Primožič.Sodeloval sem tudi pri obnovismučarske zbirke in drugihstarin. Doslej se je nabralo ževeč kot štiristo različnih eks-ponatov. Vse izhaja iz otroš-

tva, saj je oče Jožko navdušenzbiralec predmetov kulturnedediščine in starih vozil. Samsem kot fantič brskal po bliž-njem odpadu in občudovalstvaritve strojništva. Ko mi jeoče podaril star moped TO-MOS, sem ga razstavljal, po-pravljal in spravil v pogon. Pridesetih letih sem mu poma-gal pri obnovi ameriškegaavta DE SOTO ROYALL izleta 1931. Pozneje sem obno-vil več mopedov, tudi pose-ben primerek motorja TO-MOS iz leta 1963. Med očeto-vo starino sem opazil nemškimotor iz leta 1938. Dovolil je,da sem ga restavriral. Danesje vozen, uporabljam pa ga naparadah in srečanjih lastni-kov starih vozil. Leta 2000sem začel obnavljati motorNSU, letnik 1961. Z njimsem prvič dirkal na gorskipreizkušnji starodobnikov naLjubelju. Zasedel sem drugo

mesto, kar je bila spodbudaza naprej. Vsakič dosegam stem motorjem rekordni čas vkategoriji do 175 kubičnihcentimetrov," je razlagal Bošt-jan Meglič o svojem najljub-šem konjičku. Z žarom vočeh je dodal: "Pri enajstih le-tih mi je dirkač Mirko Hrast-Grča dovolil, da sem se slikalna njegovem motorju s priko-lico. Od takrat so ljubeljskedirke zame praznik. Odkardirkam, pomagam tudi dru-gim, če jim zatajijo vozila.Lani sem Čehu odpravil na-pako na 500-kubičnem an-gleškem motorju. Ko je pripe-ljal na vrh Ljubelja, sva bilaoba vesela uspeha."Boštjan je nato opisal, kakoje nastal njegov posebnežmed avti. Podvozje in motorje sestavil iz avtov VW-hroščin porsche ter lastnih kon-strukcij. Karoserijo je izdelalsam iz pločevine in armira-

nega poliestra. Oblikoval joje po vzoru ameriških HOT-ROAD vozil in jo pobarvalmotno črno. Po štiri tisočurah dela je avto registriralin se prvič peljal avgustalani. Z njim gre na izlet leporedko, najraje do Bohinja.Ima tudi sodobne motorje, abolj uživa ob pogledu na sta-ra vozila. Sedaj obnavlja dvepravi dragocenosti. Prva jeredek kabriolet kupe iz leta1926, katerega lastnik je bilfrancoski predsednik Char-les de Gaulle. Druga je ev-ropska motorna kočija iz leta1886. Samo oživljanje mo-torja je trajalo več kot dva ti-soč ur. Restavriranje lesenekaroserije bo še bolj zamud-no. "Dobro je, da mi je v po-moč tudi moja Maja," je za-upal 26-letni mladenič, ki bogotovo rešil pred propadomše marsikatero starino in do-dal kak svoj izum.

Fant, ki oživlja stara vozilaBoštjan Meglič je mlad opazoval, kako oče Jože obnavlja star avto. Danes ga prekaša, saj je sestavilsvojega lepotca. Je eden najhitrejših voznikov z motorji na ljubeljski dirki.

Jože Meglič (levo) je sinu zgodaj dovolil, da je spoznalskrivnosti tehnike.

Stojan Saje

Ljubelj - Organizatorji izAvto-moto društva Tržič so28. avgusta uspešno izvedli14. Hrastov memorial, med-

narodni gorski preizkus sta-rodobnikov na Ljubelju.Zanj se je prijavilo 85 tek-movalcev iz Češke, Italije,Avstrije, Nemčije in Slove-nije. Na start ob ljubeljskem

predoru jih je prišlo nekajmanj.Prva vožnja na 2.300 me-trov dolgi progi, kjer somorali premagati 33-odstot-ni klanec in 330 metrov vi-

šinske razlike do prelazaLjubelj, je potekala v son-cu. Tudi drugo vožnjo sozačeli, a so jo prekinili za-radi dežja. Obveljali so re-zultati prve dirke. V katego-riji šibkejših predvojnihmotorjev je zmagal DanteZilli iz Italije, na močnej-šem motorju pa Matej Ma-ček iz Slovenije. Član AMDTržič Matic Zupan je bilnajhitrejši od vseh in prvimed povojnimi motorji do250 ccm. S tretjim mestomje razveselil Tržičan Bošt-jan Meglič. Med močnejši-mi motorji sta zmago intretje mesto priborila Trži-ču Valentin Novak iz Av-strije in Matic Zupan iz Ko-mende. Na najmočnejšihmotorjih je bil najboljšiHans Leitner iz Avstrije.Med motorji s prikolico do500 ccm sta zmagala NikoSodnikar in Milan Špendaliz Kranja; druga sta bilaPeter Ribnikar in GabrijelSmolej, tretja pa Cveto Bo-hinjec in Jože Zupanc (vsiAMD Tržič). Med motorjisi prikolico sta odvzelazmago domačinom Bog-dan Jerič in Lado Špur. Tr-žičana Miro in Anka Hraststa bila znova druga.

Ljubeljska dirka je posebnaTako menijo udeleženci 14. Hrastovega memoriala. Na njem je bilo letos več kot 80 voznikov starih motorjev iz petih držav.

Peter Ribnikar in Gabrijel Smolej (AMD Tržič) - drugo mesto v kategoriji F

Zakaj na dirke

Jože Kavar, Tržič: "Od začetka dirk sem rednigost na Ljubelju. Najbolj me zanimajo stari motorji. Okrog leta 1950 sem vozil za AMD Tržična hitrostnih dirkah. Sedaj sem častni gost naprireditvi, ki je krasna poživitev za domačine."

Franc Nemec (levo) in Anton Kališnik,Podljubelj: "Spremljala sva prve dirke na Ljubelj,tekme v motokrosu in Hrastov memorial. Lepoje, da tradicija ostaja, pa da se pri nas kaj dogaja.Oba sva navdušena motorista, a Anton ne vozi več."

Teo Blaži (levo) in Žiga Mlinarič, Retnje inBistrica: "Pomagava na tekmi. Jaz sem starter,Žiga pa podlaga zagozdo pod kolo. Mene je dedMarjan Romih od malega jemal na dirke. Letosse mi je pridružil še prijatelj," je povedal Teo.

Špela Bohinjec, Leše: "Oče Cveto je kriv zaljubezen do starih motorjev. Dirkam okrog desetlet. Sedaj imam motor jawa letnik 1960, s katerimsem lani zmagala. S prijateljico Mijo bova naprihodnji dirki spet na motorju s prikolico."

Boštjan Meglič ob obnovljenih starih motorjih ter lastnemmodelu avta.

10 Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Mladi

Kristina Kavčič

Rokodelstvo in številne obrtiso doma v Tržiču in mordaso ravno zato tržiški otrocitako spretni in navdušenipri kakršnihkoli ustvarjalnihdejavnostih. Tokrat smo sena delavnici v sklopu Trži-ških poletnih prireditev pre-izkusili v izdelovanju cofovin zapestnic sreče. GospaZvonka Stanič, ki se ukvarjas pletenjem in kvačkanjemin je sploh doma v vseh vr-stah ustvarjanja z volno inbombažno prejo, je otrokerazveselila z dvema polnimavrečama volne različnih barvin debelin, tako da so začelinastajati čudoviti barviticofi. Potrebovali smo dva

kartonasta obroča, ki sta se spridnim ovijanjem z volnoodebelila in ko smo obrezalizunanji rob, smo spet našlikartonasta obroča. Še natrdo smo zavezali volno mednjima, ju odstranili in že jenastala igračka ali pa lep do-datek kapi ali šalu. Obstaja pa tudi veliko nači-nov izdelovanja zapestnic,ki jih sploh deklice takorade nosijo. Gospa Zvonkaje pripravila nekakšnemajhne statve, na katerihsmo s pomočjo čolničkovtkali zapestnice. To je šloodlično od rok sploh tistimmalo večjim ustvarjalkamin ustvarjalcem z mirnoroko in veliko potrpljenja.Zanimivo je, da je v tem

ustvarjanju z volno uživalotudi nekaj fantov in puncesmo priznale, da so pravistrokovnjaki. Pohvala pa gre tudi staršemin starim staršem, da tako zveseljem pridejo in ustvarja-jo s svojimi malčki, saj jih stem vzgajajo v potrpežljivein iznajdljive ustvarjalce. Metka Žumer, ena izmedustvarjalnih mamic, je po-vedala: "Tukaj sem s petlet-nikom in enajstletnico in

prav oba zelo uživata v da-našnji delavnici. Jakobovcof bo krasil njegov vrtčev-ski nahrbtnik, Nina pa se zasvojega še ni odločila. Sicerpa vse pohvale organizator-jem letošnjih poletnih prire-ditev, nad otroškimi smoveč kot navdušeni, za vsako-gar se je našlo kaj. Takostarši kot otroci si želimopodobnih delavnic in lut-kovnih igric tudi v prihod-nje."

Izdelovali smo cofkein zapestniceV preddverju Kulturnega centra Tržič je prijetno tudi ustvarjati. O tem smo se prepričali na otroškiustvarjalni delavnici v sodelovanju s Tržiškim muzejem.

Kristina Kavčič

Kako lepo je, ko Kulturnicenter Tržič skoraj čisto dokonca zapolnijo otroci instarši, ki junijske in avgu-stovske sobotne dopoldne-ve preživljajo v Tržiču. Ma-lih gledalcev je junija naj-

več privabila radovedna innagajiva čebelica Maja, vavgustu pa zvezdica Za-spanka, obe v prisrčni iz-vedbi Družinskega gleda-lišča Kolenc. Glede na to,da sta bili predstavi všečtako otrokom kot staršem,se v Tržiču še oglasijo.

Zvezdica Zaspanka je spet na nebuDružinsko gledališče Kolenc je v Tržiču gostovalotako v juniju kot avgustu in z lutkovno-igranimapredstavama navdušilo staro in mlado.

Prvo avgustovsko soboto nas je obiskala zvezdica Zaspanka,ki je spet zamujala na štetje botra Meseca in je za kazenmorala na Zemljo. Na srečo ji je uspelo narediti dobro deloin se je lahko vrnila domov na nebo.

Petra Hladnik, Klemen Bohinc

Vornk Summer Fest, ki jepod tem imenom letos pote-kal drugič, je svoje mestonašel v programu Tržiškihpoletnih prireditvah, tudi le-tos pa so ga gostile Križe.Kljub ne preveč prijaznemuvremenu se je na košarkar-skem igrišču pred Osnovnošolo Križe zbralo kar nekajdobro razpoloženih obisko-valcev. Na letošnjem kon-certu so nastopile štiri sku-pine, kot prvi so se nampredstavili štirje fantje, kiustvarjajo pod imenom De-fekt z razlogom. Skupaj sood leta 2005, prav posebnapa je njihova zgodba z iska-njem pravega bobnarja. Na-slednji so oder zavzeli Para-ziti P13, ska, punk, rock sku-pina iz Križev, ki jo sestav-ljajo trije bratje in bobnarKlemen Bohinc, tudi po-budnik Vornk Summer Fe-

sta. Klemen je po uspešnoizvedenem koncertu pove-dal: "Čeprav nam jo je zago-dlo vreme, smo vseeno tve-gali in prireditev izpeljali dokonca. Ob tej priložnosti bise rad zahvalil vsem prosto-voljcem za pomoč, OŠ Kri-že, VVZ Tržič in seveda ne-nazadnje Občini Tržič, ki

nam že drugo leto vse sku-paj omogoča. Trudili sebomo še vnaprej in če bo šlovse po sreči, se vidimo tudiprihodnje leto. Organizator-ji smo bili zadovoljni z obis-kom glede na dež in veter, anič nas ni ustavilo. Vse sku-paj nam daje še večji zagonin nove izzive. Za konec še

en Vornk pozdrav in se vidi-mo, ko bo spet poletje."Tudi Paraziti P13 imajo nasvojem repertoarju pred-vsem lastne skladbe, njiho-va besedila so začinjena zironičnim in ciničnim po-gledom na vsakodnevne živ-ljenjske situacije. Kot tretjiso nastopili fantje iz punkrock skupine Špilfrderbr,prepoznavni po uporniškidrži in jeznih besedilih, zakatere pa je bil to njihov zad-nji koncert, saj se zaradidrugih obveznosti razhaja-jo. Zaključek koncerta jepripadel rock skupini Getlate iz Kranja, ki se nam jena Vornk Summer Festupredstavila že drugič in po-polnoma obnorela občin-stvo. Za zabavo sta med me-njavo skupin s šaljivo napo-vedjo nastopajočih poskrbe-la mlada stand-up komikaSašo Stare in Rok Bohinc.Vornk Summer Fest je do-kaz, da se iz preproste idejena papirju lahko razvijemarsikaj. Občina Tržič pa jepokazala, da je pripravljenapodpirati take dogodke, kizdružujejo stare in mlade.Ker v naših krajih ni velikotovrstnih prireditev, upamo,da postane Vornk SummerFest tradicionalni dogodek.

Vornk Summer Fest 2010V petek, 27. avgusta, so predvsem mladi upajoče gledali v nebo in upali, dadež ne bo preprečil koncerta tržiških rock in punk skupin.

Get let na odru Vornk Summer Festa 2010 / Foto: Kristina Kavčič

Maja Kurnik

Počitnice so še prehitro mi-nile, zato se radi spominja-mo poletnih vragolij in do-godivščin. V vročih dnehsmo se hladili na bazenu, seodpravili na potep v Stru-njan ter izpeljali tridnevnitabor na Kolpi. Na ustvarjal-

nih delavnicah smo v različ-ne materiale ujeli poletneutrinke, na kulinaričnih uri-cah smo si pripravljali osve-žilne posladke ... Igrali smoigre na prostem, odšli v kinoin v živalski vrt. Tudi v pole-tnem času nismo pozabilina naša redna medgenera-cijska druženja, ko se namladinskem centru zbere-mo različne generacije. Vgoste smo povabili gospodaJosipa Horvata iz Doma Pet-ra Uzarja Tržič, ki nam je

predstavil svojo spretnost iz-delovanja pletenih izdelkov.Ob prijetnem druženju smose pod njegovim vodenjemtudi sami preizkusili v izde-lovanju košare, kar je bilalepa priložnost za medse-bojno povezovanje ter krepi-tev medgeneracijskih vezi,prav tako pa so se mladi

spoznali z običajem, ki ganeguje gospod Josip Horvat.Polni energije in vtisov le-pih poletnih doživetij smo znašimi otroki in mladostni-ki vstopili v novo šolsko letonovim izzivom naproti. Vmladinskem centru pa sebomo srečevali še naprej,vsak dan med 12. in 16. uro.Vabimo vse otroke in mla-dostnike, ki morda ne vestekaj početi ob popoldnevih,da se nam pridružite, kajtipri nas nikoli ni dolgčas.

Poletno druženje

Sožitje generacij na ustvarjalni delavnici

Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Kultura

11

Petra Hladnik

Da se v Glasbeni šoli Tržičrazvijajo mnogi talenti, jedobro znano, saj iz nje izha-jajo odlične zasedbe, medkatere sodi tudi Dixielandband pod mentorstvom Mar-

tine Puhar. V sklopu Trži-ških poletnih prireditev jezasedba nastopila v petek, 13.avgusta.Kakorkoli že, srečen ali ne-srečen datum, ta večer je bilKulturni center Tržič polnljubiteljev dobre glasbe. Uži-vali smo tako v ritmih tradi-cionalnega neworleanskegadixidelanda kot tudi bluesa,modernejšega jazza, funkain popa. Žiga Krese (troben-

ta), Robert Bone (klarinet,saksofon), Eva Aljančič (sak-sofon), Jaša Veselinovič (po-zavna), Andrej Werber (bob-ni), Martin Pernuš (klavir),Nejc Peharc (kitara) in MatejMeglič (bas kitara) so dalivse od sebe v dobro uro traja-

jočem koncertu, ki se je za-ključil z znano skladbo ProudMary, pri kateri se jim je zmikrofonom pridružila Kri-stina Kavčič. Nedvomno jetržiška publika vesela takš-nih koncertov, saj je bila dvo-rana polna tudi prihodnjivečer, ko je navdušila skupi-na After 7, in sicer z glasbolegendarne skupine ABBAin uspešnicami 70. in 80.let prejšnjega stoletja.

Dixieland band na domačem odru

Skupino sestavlja osem članov, vsi so študenti ali dijaki invsi prihajajo iz Tržiča. I Foto: Žan Dolinar

Viktor Klofutar postaja s svojimi slikami del duše mesta,meni Aljaž Pogačnik.

Duo Jump - Viktor Klofutar in Franci Perko - je navdušil s tržiškimi napevi.

Stand-up komiki na odru Kulturnega centra Tržič

Petra Hladnik

Kot zadnji so se nam na 12.Tržiških poletnih prireditvahpredstavili stand-up komiki zVidom Valičem na čelu. VidValič je s seboj pripeljal šetri stand-up komike, vsi paso se občinstvu predstavili shumornim pogledom nasvet in banalne situacije, skaterimi se posameznikisrečujemo iz dneva v dan.Prvi se nam je predstavilMirza Tvrdković, in čepravse s stand up-om ukvarjašele dobro leto, je dodobraogrel in nasmejal občinstvo,ki ga je prepustil domisli-cam Dušana Tomića. Dušanje svoj nastop začinil z imiti-ranjem nekaterih sloven-skih in tujih glasbenikov.Eden najbolj izkušenihstand-up komikov pri nas,Perica Jerković, je sloven-skim ljubiteljem stand-up

komedije že dobro znan.Obiskovalcem nedeljske pri-reditve pa se je v spominvtisnil z avtobiografsko toč-ko o odraščanju v bivšiskupni državi in svojem pri-hodu v Slovenijo leta 1992.Kot zadnji je na oder stopilše Vid Valič. Vid se s stand-up komedijo ukvarja zadnjatri leta, večjo prepoznavnostpa mu je prineslo sovoditelj-stvo šova Slovenija ima ta-lent, ki jo, kot pravi sam, iz-korišča predvsem za popula-rizacijo stand-up komedije vSloveniji, in čeprav mu je vo-diteljstvo všeč, njegovi velikiljubezni še vedno ostajatastand-up in igra. Zadovolj-stvo nad večerom je bilo obo-jestransko, gledalci so kultur-ni center zapuščali nasmeja-ni, nastopajoči pa so bili pri-jetno presenečeni nad odzi-vom občinstva. Takih veče-rov si želimo še več.

Večer stand-up komedije

Foto

: Kri

stin

a K

avči

č

Stojan Saje

Tržič - Viktor se je rodil leta1949 v Tržiču. Ko je obisko-val osnovno šolo na Zalemrovtu, ga je likovni pedagogVinko Ribnikar spodbujal:"Fant, imaš talent za risanje,izkoristi ga!". Takrat ni bilnavdušen za učenje. Šel jedelat v Peko in se priučil zasekalca usnja. Pozneje jeslužil kruh tudi pri zasebnihčevljarjih. Vseeno mu umet-niška žilica ni dala miru."Po vrnitvi od vojakov semprijel za čopič. Drago Šornme je učil, kako mešati bar-ve in vse drugo. Prvi motivi

so bile hiše Za jezom ingore. Prevzele so me rože,saj jih je gojila mama Mickakot vrtnarka. Ko je Jaka Ke-pic ustanovil Društvo likov-nih samorastnikov v Tržiču,sem se pridružil drugim.Udeleževal sem se likovnihkolonij, kjer sem se velikonaučil. Slike smo razstavlja-li po tovarnah, prvo skupin-sko razstavo pa smo imeli vKurnikovi hiši," se je ViktorKlofutar spomnil svojihustvarjalnih začetkov. Dodalje, da se je v Kurnikovi hišisam predstavil tudi z grafi-kami in kipi iz lesa. V Trži-ču je imel samostojne raz-

stave v letih 1982, 1986,1990, 1998 in 2007, v Kra-nju in na Jesenicah pa leta1990. Takrat je prejel Kurni-kovo plaketo so likovne do-sežke."Za letošnjo razstavo v gale-riji Atrij Občine Tržič semizbral 23 slik, ki so nastalezadnje dve leti. Gre za ci-klus akrilnih slik z motividomačega kraja. Ob krajinije še nekaj cvetja in tihoži-tij. V izložbi so tudi štirjekipi iz lesa. Vse to razstav-ljam v želji, da bi ljudje vi-deli lepote Tržiča, jih vzlju-bili ter živeli v sožitju," jedejal 61-letni umetnik, ki

ima rad tudi glasbo. Pel je vzboru Društva upokojencevTržič in v mešanem pev-skem zboru Kulturnegadruštva Ljubno. Slednjizbor je pod vodstvom PetraNovaka popestril odprtjerazstave. Viktor Klofutar inFranci Perko, znana kotDuo Jump, sta navdušilaobiskovalce s tržiškimi na-pevi. Klofutarjeva dela, kibodo na ogled do 5. oktobra,je predstavil umetnostnizgodovinar Aljaž Pogačnik,župan Borut Sajovic pa jeodprl razstavo in se zahvalilavtorju, da ohranja del spo-mina na tržiško okolje.

Viktor je slikar in pevecZ razstavo Biser med gorami se predstavlja tržiški slikar samouk Viktor Klofutar. Ob odprtju je tudi zapel v duetu s Francijem Perkom.

Kristina Kavčič

Kako bi lahko na kratko opi-sali projekte, ki ste se jih vdramski sekciji KUD Lomlotevali?"Začeli smo v podobni alirahlo spremenjeni zasedbi zotroškimi dramatizacijami,se pravi, da smo odrasliustvarjali za otroke. Prišla jepotreba in želja, da naredi-mo korak naprej. Decembra2007 smo debitirali z ro-mantično komedijo "Ran-dez Vous" (zmenek). Todelo sta odlikovala tako bo-gata kostumografija kotglasbeni vložki. V septem-bru naslednjega leta smo sena pobudo TD Tržič občin-stvu v pristnem tržiškemnarečju predstavili s Fraj-šprehungo. Igro smo posne-li tudi z RTV Slovenija in jebila uvrščena v oddajo "Tobo moj poklic", je pa tudiosrednji dogodek v času Šu-štarske nedelje. V decembru2008 smo se pod okriljemKD Ignacij Hladnik predsta-vili z ganljivo božično igro"Luč božične noči"."Iz naštetega je razvidno, daste polni elana. Tri igre venem letu so kar velik zalo-gaj.

"Pravijo, da je kultura žen-skega spola, zato je v njej ve-liko garanja in malo plačila.Je odrekanje, je garanje, pla-čila v denarju res ni, zagoto-vo pa je duhovna hrana inobčutek, da si osrečil občin-stvo, dobra zamenjava zaslednje."

Kako pa ste zadovoljni s se-zono 2009/2010?

"Zelo. Z delom Marjana Ma-rinca "Poročil se bom s svojoženo" smo uspešno gostova-li, selektorja pa očarali do temere, da nas je kot redke iz-brance poslal na 13. festivalgorenjskih komedijantov, ki sevsako leto odvija na Dobu priDomžalah. Na zaključnemvečeru smo se predstavili dr-žavnemu selektorju in reshvaležni občinstvu."

Načrti, želje za naprej?"Največja želja je vsekakor, daigralci dramske sekcije KUDLom ostanemo velika odprtadružina, ki uživa v druženjuin delu. Scenarij za novo ko-medijo je pripravljen, igralcipo opravljeni avdiciji tudi. Ok-tobra se bo začelo zares. Pre-miera bo v prvi polovici janu-arja in računamo na vas, ce-njeno občinstvo."

Uspeh igralcev iz Loma Ano Peharc, ki v Kulturnem društvu Lom pod Storžičem opravlja funkcijo režiserke, smo ob letošnjemposebnem dosežku, uvrstitvi na festival slovenskih komedijantov ujeli za kratek intervju.

Igralska skupina KUD Lom z režiserko Ano Peharc I Foto: Mihael Starbek

12 Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Šport

Športne aktivnosti v okviru Športne zveze Tržič

Veseli smo, da se nam vsako leto pridruži več otrok, ki sospoznali, da posedanje doma ni zdravo in se nam rajepridružijo in skupaj kakšno ušpičimo. Aktivni teden športa jepotekal od 16. do 20. avgusta. Odšli smo na planinski izlet vjamo pod Babji zob, kjer se nismo mogli načuditi, da je tudiv naši bližini jama s kapniki. Z nami sta bila planinska vod-nica Olga Rener in jamar Franci. Kako je treba držati lok, dapuščice letijo v rumeno piko, nam je pokazal lokostrelecMarjan Radosavac, o plesnih veščinah akrobatskegarock&rolla nas je poučil Jure Markič. Ves teden sta bila z

nami še Mitja Žnidaršič in Mateja Šmejic, ki sta se z namipeljala s kolesom do Križev, kjer nam je Teniški klub brez-plačno odstopil dve teniški igrišči. Tisti, ki so želeli še dlje, sose s kolesom odpravili na sladoled v Kranj. Mitja in Matejasta poskrbela, da smo varno rolali, plavali in se igrali z žogo.Piko na i pa smo dodali, ko nam je Denis z Društva za pod-vodne dejavnosti omogočil, da smo se potopili s pravo jek-lenko in to kar v tržiškem bazenu. Skratka, imeli smo seodlično. Pri vseh aktivnostih nam pomaga lokalna skupnostter dodatno pridobljena sredstva Fundacije za šport. B. D.

Hitri Rok Perko blesti v Čilu

Slovenska moška smučarska reprezentanca je trenutno napripravah v Čilu, kjer se je ob treningih udeležila tudi tekmejužnoameriškega pokala v Vallle Nevadu. Naši specialisti zahitre discipline so nastopili na superveleslalomski tekmi inse odlično odrezali. Najboljšo formo med vsemi je pokazal25-letni Tržičan Rok Perko (SK Tržič), ki je premagal vsokonkurenco, na zmagovalnem odru pa sta mu družbo delalaNemca Stephan Keppler in Andreas Strodl. Od drugih našihsmučarjev je peto mesto osvojil Boštjan Kline, Andrej Špornje osvojil šesto mesto, član SK Tržič Andrej Križaj pa je bilenajsti. Varovanci glavnega trenerja naše reprezentance zahitre discipline Burkharda Shafferja sicer te dni trenirajo vLa Pavi. V. S.

Foto

: Mar

tin

a Šm

itek

Tržičan Rok Perko je obetavno začel novo sezono.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Maja Bertoncelj

Jelendol - V organizaciji ŠDJelendol-Dolina je 22. avgustapotekal že dvajseti Tek po Dov-žanovi soteski. Štel je za go-renjski pokal v rekreativnih te-kih, pa tudi za pokal mladine.Na startu sta bila 202 tekača,od tega jih je 148 teklo na naj-daljši, 8,5 kilometra dolgi pro-gi. Na krajših razdaljah (500,1000 in 1500 m) so nastopilitekači v mlajših kategorijah.Najdaljšo progo je s časom 26minut in 49 sekund prvi prete-kel Peter Oblak (ŠD Poljane).Marko Pintar (ŠD Sorica) je nadrugem mestu za njim zaostalza 58 sekund, tretji, Uroš Ber-toncelj (Kondor - Koloka), pa šedeset sekund več. "To je bilšele moj prvi letošnji tek za Go-renjski pokal v rekreativnih te-kih. Posvetil sem se predvsemstadionski atletiki in uličnimtekom," je pojasnil Peter Oblakiz Gorenje vasi. Letos je medmlajšimi člani postal državniprvak v krosu, na stezi državniprvak na 10 km in članski pod-prvak na 5 km. Njegov najhi-trejši čas na 5 km je 15:15, na 3km 8:49, cilja do konca sezonepa Ljubljanski maraton, kjerbo tekel na 21 kilometrov, in

evropsko prvenstvo v krosu de-cembra na Portugalskem. Priženskah je zmagala ValerijaMrak (AD Posočje), prav takodoma v Gorenji vasi. Po Dov-žanovi soteski je tekla prvič in sčasom 31:24 postavila ženskirekord proge. Druga je bila Eri-ka Melihen (ŠD KranjskaGora), tretja pa Petra Race (ADBled).

Na teku po Dovžanovi soteskiso bili uspešni tudi tekači iztržiške občine, največji aplavzpa je bil na podelitvi name-njen Janezu Ambrožu, ki jebil v dresu Tržiških strel naj-hitrejši v kategoriji tekačevstarih 70 let in več. Njegovčas 36 minut in 47 sekund jeza 71-letnega gospoda več kotodličen. "Lepo je zmagati na

tekmi v domači občini. Te-čem že več kot tri desetletja innastopil sem že na več kotdvajsetih maratonih. Moj re-kord je tri ure in osem minut.Nov maratonski nastopimam v načrtu še za letos.Upam, da bom tekel na Ljub-ljanskem maratonu," pa jepovedal Janez Ambrož iz Kri-žev.

Dvajsetič po Dovžanovi soteskiTek po Dovžanovi soteski je štel za gorenjski pokal v rekreativnih tekih, na startu pa je bilo več kot dvesto tekmovalcev.

Biserka Drinovec

Pred začetkom tekmovanjav plavanju smo za otrokeorganizirali športno popol-dne na bazenu. Mitja in Ma-teja sta poskrbela, da so seotroci zabavali v različnihvodnih igrah, tisti, ki jimplavanje ni tuje, pa so seudeležili tudi tekmovanja.Člani Društva za podvodnedejavnosti so predstavili po-tapljaško opremo in vsako-mur, ki je želel, omogočilipotop z jeklenko v tržiškembazenu. Glede na vreme, kinam je letos kar nekajkratponagajalo, smo bili z ude-ležbo na tekmovanju zelozadovoljni. Tekmovalo se jev disciplini 33 m prosto, tek-movalci pa so bili razdeljeniv različne starostne katego-rije. Ker se je lani družinsketekme udeležilo kar precejdružin, smo se odločili, dajo pripravimo tudi letos. Vsitekmovalci so prejeli nagra-de, za katere se zahvaljuje-mo vsem sponzorjem, prvitrije v vsaki kategoriji so pre-jeli medalje, zmagovalnadružina pa pokal. Hvalavsem, ki ste se tekmovanjaudeležili, pa tudi zvestimnavijačem, ki so napolnilitribune ob bazenu.

Med mlajšimi deklicami je1. mesto osvojila AdrianaMediževec, 2. je bila JernejaKošir, obe PK Triglav Kranj,3. mesto je osvojila mladaskakalka Jerneja Repinc Zu-pančič, članica NSK TržičTrifix. Med mlajšimi dečkije bil zmagovalec MihaFinžgar, AVK Triglav Kranj,2. mesto si je priplaval JušSušnik, član NSK Tržič Tri-fix, 3. mesto je osvojil UrbanBeg, KS Bistrica. Pri starej-ših deklicah je zmagalaNina Stegu, PK Ljubljana, 2.je bila Jerca Kralj, PK Tri-glav Kranj. Med starejšimidečki ni bilo dvoma o zma-

govalcu. Absolutno najboljšičas tekmovanja je dosegelBlaž Kralj, 2. je bil njegovklubski kolega Anže Medi-ževec, oba PK Merit TriglavKranj, 3. mesto je osvojilAleš Finžgar, AVK TriglavKranj. Med članicami jezmagala Biserka Drinovec,ŠZ Tržič, 2. je bila MojcaZupan, ŠD Jelendol Dolina,3. pa Katja Gradišar iz Du-pelj. Pri veterankah je zma-gala Mojca Sedminek, 2. jebila Breda Nemec, obe člani-ci DU Tržič. Med mlajšimičlani si je zmago priborilMatej Pajntar iz Dupelj, 2.je bil Jaka Zadnikar, Tržič, 3.

pa Primož Meglič iz OŠ Kri-že. Med starejšimi člani je 1.mesto osvojil Marko MarinTK Tržiške strele, drugi jebil Marjan Marin, DU Tržič,tretje mesto je osvojil BorisZagmeister z Raven. Medveterani si je zmago pripla-val Lado Sedej, DU Tržič, 2.je bil Henrik Marin, TK trži-ške strele, tretji pa DragoUzar, DU Tržič. Med druži-nami je zmagala družinaZadnikar, nastopila sta Jakain Drago, 2. mesto sta osvo-jila Marko in Henrik Marin,3. mesto si je priplavala dru-žina Potočnik, za katero stanastopila Jan in Milan.

Občinsko prvenstvo v plavanju

Zmagovalci pri članih Matej Pajntar, Jaka Zadnikar, Primož Meglič, Anže Habjan, Blaž Erjavec, Mitja Žnidaršič, podeljevalec g. Drago Zadnikar

Na 8,5 km dolgi progi je teklo 148 tekačev. Na sliki s št. 83 Blaž Bajželj iz vrst Tržiškihstrel, ob njem Ema Sajovic, tretja v kategoriji do 29 let. Tokrat je bila hitrejša od očeta Boruta, tržiškega župana.

Tržiški glas, petek, 3. septembra 2010

Šport, oglasi

13

180 €109 €

Vse cene so v EUR s pripadajočim DDV. Slike so simbolične. količine so omejene,ponudba velja do razprodaje zalog.

Dragi upokojenci, izkoristite enkratno priložnost in ohranjujte svojo vitalnost z odličnimi kolesi za super ceno!

260 €169 €

Podjetje A2U skuša z novo akcijo vsem ljudem, ki uživajo v svoji zasluženi penziji, približati kolesarjenje kot eno najbolj zdravih rekreacij.Ponujamo vam modele kole, ki spadajo med "nekomplicirane" in so zelo uporabni zamestno vožnjo kot tudi kolesarske izlete. Kolesa Torpado prihajajo iz legendarne italijanske delavnice, ki je že praznovala svojih prvih sto let delovanja.

UPOKOJENCI

POZOR!

A2U SKRBI ZA

VAŠO VITALN

OST

Tržič

Tržičanki na osem tisočak

Septembra odhaja v Tibet alpinistična odprava na 8012metrov visoko goro Šišapangma. Vodi jo Irena Mrak izTržiča; člani so Mojca Švajger iz Tržiča, zdravnik TomažGoslar iz Ljubljane in Bogdan Ambrožič iz Vipave. Ireni inMojci je leta 2007 že uspel vzpon prek 8000 metrov, ko stastopili na predvrh Broadpeaka (8035 m) v pakistanskempogorju Karakorum. Takrat jima je zmanjkalo le dvanajstvišinskih metrov do pravega vrha. Tržičanki plezata skupajzadnjih šest let. V prihodnosti načrtujeta še nekaj vzponovna osem tisočake. Kot je zaupala Irena, ju sicer vedno boljvlečejo nižje, a še nepoznane gore. Lani sta preplezali novosmer na pet tisočak v pakistanskem Karakorumu. Obmorebitnem uspehu odprave bo Šišapangma drugi osem ti-sočak za Ireno. Ključno mesto pri vzponu bo nevarengreben med predvrhom in glavnim vrhom gore. Mrakova, kije raziskovalka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultetev Ljubljani, bo del časa na odpravi namenila proučevanjuokoljskih učinkov alpinizma na gori. Na sliki: Mojca in Irenapod vrhovi visokih gora. S. S.

Maja Bertoncelj

Tržič - Slovenski jadralni pa-dalci so v natančnem prista-janju v samem svetovnemvrhu, kar so dokazali tudi naletošnjem evropskem prven-stvu, drugem v zgodovini.Konec julija je potekalo vInonu v Turčiji, največji us-peh pa je dosegel Jaka Go-renc iz Tržiča, sicer član klu-ba Kanja Dolenjske Toplice.Postal je evropski prvak, po-leg tega je z ekipo osvojil šesrebrno medaljo.

Prvič ste postali evropski pr-vak. Pričakovano?"Ta medalja je moja petazlata z največjih tekmovanj,z evropskega prvenstva paprva posamična. Zaradi po-manjkanja treninga je ni-sem pričakoval. Na prven-stvo sem prišel s precejmanj skoki kot konkurenca.Čeh, ki je bil na koncu dru-gi, je dejal, da je v zadnjihdveh mese