Dr. Igor Okorn:

Pričakovanja in predstave o psihoterapevtskem poklicu in njihove spremembe v času

študija pri slovenskih študentih na fakulteti SFU

Abstract

Psychotherapy training research is still an undiscovered field in psychotherapy. Qualitative methods and the mixed method research seem to be very useful tools for exploring the training and the study process of trainees and students of psychotherapy. In my survey, I explored, on the naturalistic and representative sample of Slovenian SFU students of psychotherapy, their expectations and representations about the psychotherapeutic profession and the changes of those during the study process. Five consecutive generations were explored using open questionnaires, which also included the demographic data of the students. With the mixed methodology design and analysis, I defined qualitative categories of their answers and related to them, I checked different hypotheses about the impact of age, basic education and personal therapeutic experience on the qualitative categories of answers. Differences between generations were examined, and we explored how different generations saw their changes during the study process and what was happening with the constancy and maturity of the students’ answers in the process of their study. Academic program leads the students from a very practical and general opinion about psychotherapy at the beginning of their study, to more complex, authentic and mature representations and expectations about the psychotherapeutic profession in the final year of their study program. Key words: representations, expectations, psychotherapy training research, psychotherapeutic profession, psychotherapy study process, changes in the study process, age, basic education, personal therapeutic experience, category, constancy, maturity.

Povzetek

Raziskava psihoterapevtskega izobraževanja je še vedno neraziskano področje v psihoterapiji.

Kvalitativne raziskovalne metode in kombinirana metoda sta primerni orodji za raziskavo področja

usposabljanja študentov psihoterapije. V svoji raziskavi, sem na naravnem in reprezentativnem vzorcu

slovenskih študentov psihoterapije na SFU, raziskal njihove predstave in pričakovanja o poklicu

psihoterapevta ter spremembe le-teh v času študija. Pet zaporednih generacij je bilo vključenih v

raziskavo z odprtim tipom vprašalnika, ki pa je zajel tudi osebne podatke študenta. Z mešano metodo

raziskovanja in analizo odgovorov so bile opredeljene kvalitativne kategorije odgovorov in v odnosu

do njih preverjene različne raziskovalne hipoteze o vplivu starosti, stopnje osnovne izobrazbe študenta

in števila ur osebne izkušnje na kvalitativno kategorijo odgovora. Raziskane so bile razlike med

generacijami študentov in kako študentje opazijo spremembe v času študija ter kaj se dogaja s

stabilnostjo in zrelostjo odgovorov.

Akademski program študija vodi študente od zelo praktičnih in splošnih mnenj o psihoterapiji v

začetku njihovega študija, do bolj sestavljenih, avtentičnih in zrelih predstav in pričakovanj o

psihoterapevtskem poklicu v zadnjem letniku študija.

Ključne besede: predstave, pričakovanja, raziskovanje izobraževanja iz psihoterapije, poklic

psihoterapevta, proces študija psihoterapije, spremembe v času študija, starost, osnovna izobrazba,

osebna izkušnja, kategorija, stabilnost, zrelost.

UVOD

Freud leta 1937 v sestavku o končni in neskončni analizi zapiše kaj pomeni zanj poklic psihoterapevta

(prevod avtorja tega članka):

»Tu se za trenutek ustavimo in zagotovimo analitiku, da z njim iskreno sočustvujemo zaradi

prekomernih zahtev njegovega dela. Zdi se skoraj tako, kot da je poklic analitika tretji od tistih

'nemogočih' poklicev, pri katerih je človek lahko prepričan le o nezadovoljivih rezultatih. Druga dva

sta, kot je že dolgo znano, vzgajanje otrok in vladanje narodom.« (Freud, Analysis Terminable

Interminable, 1937, str. 248)

Od samih začetkov in poskusov znanstvenega ukvarjanja s psihoterapijo so zelo žive in ne dokončno

rešene dileme in diskusije na temo opredelitve in ureditve ustreznih oblik študija za usposabljanje

psihoterapevta, zelo žgoče so polemike o tem kakšen naj bo način šolanja, katere teoretične in

praktične osnove zahteva poklic, kakšne osebnostne lastnosti zahteva delo psihoterapevta in v

kakšnem okolju naj se izvaja ta poklic. Tudi laične in strokovne predstave o poklicu psihoterapevta so

izjemno različne. Za uvod pojasnimo kaj pomenita pojma pričakovanje in predstava o nečem ali

nekom.

• Pričakovanje- je prepričanje nekoga o tem, kaj se bo najverjetneje zgodilo; oseba se ali pa se

ne zaveda resničnosti tega prepričanja.

• Predstava- je slika in/ali ideja, ki nadomesti resnično sliko nekoga ali nečesa. Obravnavana je

kot slika resničnosti, ne glede na to, kaj je resnično.

Osnovna ideja moje raziskave jemlje kot izhodišče pomen zgornjih pojmov, hkrati pa želi odgovoriti

na nekatera sledeča vprašanja:

• Kakšen je odnos – povezava med procesom študija za usposabljanje psihoterapevtov

(študentov psihoterapije na SFU fakulteti) ter med njihovimi pričakovanji in predstavami o

psihoterapevtskem poklicu?

• Kakšna pričakovanja in predstave imajo slovenski študenti SFU o psihoterapiji?

• Kaj se med procesom študija na SFU (usposabljanja) dogaja z njihovimi pričakovanji in

predstavami?

• Kateri dejavniki vplivajo tekom študija na njihova pričakovanja in predstave (starost,

izobrazba, izkušnje s terapijo, študijski program)?

Da bi se lahko globlje podali v mojo raziskavo, se najprej pomudimo na področju moje raziskave in

opredelimo predmet, ki ga zajema raziskava. Ena od opredelitev psihoterapije je naslednja:

Psihoterapija je veda, znanost, ki združuje organizacijo, poučevanje in širjenje znanja o psihoterapiji

(Gelo, Braakman, Benetka, 2008) Predmet moje raziskave: pa je del psihoterapije, ki je povezan z

edukacijo oziroma procesom psihoterapevtskega izobraževanja in izida. Ožje področje raziskave

zajema področje usposabljanja in način predajanja znanja o psihoterapiji in o psihoterapevtu. To

zajema tako terapevtovo osebnost, kot tudi njegov osebni in profesionalni razvoj.

Znanstvene debate in študije razvoja terapevtov od 50. let naprej so zanimale različne

znanstvenike in bile predmet nekaterih zanimivih raziskav in rezultatov. S področjem psihoterapije

so se v glavnem ukvarjali zdravniki- psihiatri in psihologi. Druge vede oz. veje znanosti so le redko

posegale v področje psihoterapije. Morda lahko trdimo le še za področje socialnega varstva in

pedagogike, da sta tisti, ki sta kazali interes za psihoterapijo.

Ena od osebnih značilnosti povezanih z možnostjo in sposobnostjo delovanja v psihoterapevtskem

poklicu je bila starost terapevta. Kako biti sposoben psihoterapevt kljub mladosti se sprašuje

Mowrer (1951) in ugotavlja da je mladost eden od ključnih pomislekov za usposobljenost in izkušnje

terapevta. Usposobljeni in izkušeni študenti psihoterapije postanejo manj »akademski« ali

»razumski« pri svojih odgovorih o psihoterapiji. Spremembe usposabljanja se lahko merijo v kratkem

časovnem obdobju pa v svoji raziskavi ugotovi Barrington (1958). Ne glede na to, iz katerega področja

dela terapevt prihaja – psihiatrija, psihologija ali socialno delo, je njegova praksa in delo v

psihoterapiji v osnovi enaka (Fine, 1966). Pomembni dejavniki usposabljanja za psihoterapevta pa

so osebna izkušnja- lastna psihoterapija in delo pod supervizijo. Bradley in Olson (1980) sta dokazala,

da sta najboljša pokazatelja ocene praktikantov o njihovi stopnji psihoterapevtske usposobljenosti

prav skupno število njihovih ur v superviziji in število supervizorjev in število ur lastne izkušnje, ki so

jih opravili.

Eden najpomembnejših sodobnih raziskovalcev o psihoterapevtskem usposabljanju in razvoju

psihoterapevtov je David E. Orlinsky, ki je s sodelavci že leta 1999 objavil članek o mednarodni

raziskavi razvoja psihoterapevtov (Orlinski in drugi, 1999). Njegov vprašalnik DPCCQ za ugotavljanje

usposobljenosti in razvoja psihoterapevta zajema osem vprašanj odprtega tipa ter 370

standardiziranih vprašanj strukturiranega intervjuja s skalo (lestvico), ki omogočajo standardizacijo

odgovorov. Na osnovi raziskav in vprašalnika ugotavlja tako restrospektivni razvoj poklica kakor

podaja lahko tudi presečne in vzdolžne ocene razvoja (Orlinsky in drugi, 1999, 2005) Orlinsky in

Rønnestad sta na osnovi tega kasneje izdelala tudi model profesionalnega razvoja psihoterapevtov

(2005).

Eden od zanimivih vprašalnikov o psihoterapevtovi identiteti (ThID) pa daje in opredeljuje ključne

značilnosti psihoterapevtov in jih definira ter tako naredili izmerljive, operacionalizirane (Sandell,

Broberg, Schubert, Blomberg in Lazar, 2001).

Raziskave o psihoterapiji in usposabljanju psihoterapevtov v Sloveniji so skoraj ne zaznane v

zadnjem 30 letnem obdobju. Trenutno smo manj razvita država z vidika zakonodaje in legalizacije

poklica in z vidika univerzitetnih programov študija psihoterapije (za več podrobnosti, glej Miran

Možina (2008). Možina, 2008 (po Pritzu) je v svojih člankih opisal različna obdobja v zgodovini

psihoterapije v Sloveniji. V Sloveniji smo se v letu 2005 odločili, da sledimo avstrijskemu zgledu (SFU)

in programu univerzitetnega študija psihoterapije na dveh stopnjah- projekt se je začel leta 2006, ko

je bila vpisana prva generacija študentov. Takrat študij še ni bil uradno akreditiran v Sloveniji, kar se

je zgodilo letos..

Na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju pa je pod vodstvom J. Fiegl potekala od začetka

vspostavitve študija psihoterapevtskih znanosti raziskava študija psihoterapije (Fiegl, 2010). Na

podlagi vprašalnikov in intervjujev, Fiegl (2010), opiše različne stopnje razvoja študentov: 1. stopnja

je »vsrkavanje znanja« (ang. Sucking like spounges), , sledi ji faza »zmanjševanja idealnih predstav o

psihoterapiji«, “stopnja pubertete”, in nazadnje faza, ko »študenti razvijejo oz. odkrijejo lastne

sposobnosti«, ki jim omogočijo stopnjo varnosti. Drugi vidiki raziskave so zajeli še vprašanje odnosa

med mlajšimi študenti in starejšimi in zajeli še področje zrelosti študentov. Fieglova opaža nekatere

naslednje pojave:

- več kot imajo študenti izkušenj med študijem, bolj rastejo njihovi dvomi o samih sebi;

- (idealna) podoba o psihoterapiji postane v višjih letnikih bolj realistična;

- po daljšem času študija spoznajo svoje meje, na začetku se počutijo vsemogočne;

- bolj kot študenti poznajo sami sebe, več dvomov se poraja;

- s časom postanejo študenti bolj sposobni čustvenega vpletanja v proces; …

Raziskava študija SFU med slovenskimi študenti

Na osnovi zgornjih ugotovitev ter ob uporabi vprašalnikaov dr. Fiegl - vprašalnik (SFU) in ob

upoštevanju delov, sklopov in vprašanj Orlinsky-jevega vprašalnika DPCCQ. Sem za namen moje

raziskave razvil svoj vprašalnik. Vprašanja so odprtega tipa o pričakovanjih in predstavah,

značilnostih psihoterapevtov, ciljih psihoterapije in spremembah med študijem psihoterapije.

Vprašalnik vsebuje demografski del o osebnih podatkih študenta. Skupina, ki je sodelovala v raziskavi:

študenti angleškega programa SFU v Sloveniji. Z dvodelnim vprašalnikom sem želel raziskati:

• Pričakovanja in predstave o poklicu psihoterapevta med študenti,

• Osebnostne značilnosti psihoterapevtov, ki se študentom zdijo najbolj pomembne za poklic,

• Vpliv starosti, izobrazbe in lastnih izkušenj v psihoterapiji na pričakovanja in predstave,

• Spremembe pričakovanj in predstav študentov o poklicu med študijem,

• Razlike med generacijami (B1- prvi letnik prvi semester do M3- magistrski študij zadnji letnik

prvi semester)- ne gre za vzdolžno (longitudinalna)raziskavo,

• Proces razvoja, ki ga lahko opazimo iz razlik med generacijami od B1 do M3 in

• Demografske podatke študentov (starost, izobrazba, število ur izkušenj s terapijo, …).

METODOLOGIJA

Za izvedbo raziskave smo uporabili teoretične osnove za izpeljavo kvalitativnih analiz, ki jih opisuje

podrobno Mayring (2000). Ker pa je raziskava dvostopenjska in v drugem delu preverjanja hipotez

uporabi deskriptivne statistične metode in obdelavo podatkov govorimo o mešani metodi

raziskave- kvalitativna in kvantitativna. Gelo, Braakmann in Benetka (2008) opisujejo kvalitativno

analizo v dveh stopnjah. V prvem koraku gre za induktivni razvoj posameznih kategorij tekstualnih

odgovorov, v drugem delu pa za deduktivni korak umestitve odgovora v ustrezno kategorijo, ki je

definirana v prvem koraku.

Kvalitativni metodi in opredelitvi kategorij odgovorov sledijo koraki opisne kvantitativne statistike,

kjer gre za obliko raziskave v posameznih zaporednih generacijah, pri vsakem študentu smo

upoštevali pet glavnih demografskih spremenljivk ter nato z opisno relacijsko statistiko raziskali in

preverili hipoteze. Nekatere hipoteze so bile definirane vnaprej, večina pa jih je nastala med prvim

korakom analize (kvalitativna analiza).

VPRAŠALNIK- RAZISKAVA SFU SLOVENSKI ŠTUDENTI Demografski del

• Spol: M _ Ž • Starost: • Stopnja končane izobrazbe: • Osebne izkušnje s terapijo (kot klient): DA – število ur NE • Izbrana modalnost: • Število ur vaše osebne terapevtske prakse (nadzorovane): • Kje ste dobili motivacijo za študij: starši/ostali/prijatelji/sam pri sebi • Imate brate ali sestre: DA (število)/NE

Vprašanja odprtega tipa: • Kakšne predstave imate trenutno o poklicu psihoterapevta? • Če te predstave primerjate s tistimi, ki ste jih imeli ob začetku študija, opazite kakšne

spremembe in če, kakšne? (za generacije B3 do M3) • Katere osebnostne značilnosti bi po vašem mnenju moral imeti psihoterapevt? • Katere od teh značilnosti so po vašem mnenju bolj in katere manj pomembne? • Kako trenutno ocenjujete svoje osebnostne značilnosti, ki mislite, da so pomembne, in kako

mislite, da jih lahko v prihodnje še razvijete? • Kakšna so vaša pričakovanja glede psihoterapevtskega poklica? • Če primerjate svoja trenutna pričakovanja s tistimi, ki ste jih imeli ob začetku študija, opazite

kakšne spremembe in če, katere?(za generacije B3 do M3) • Glede na vaše odgovore, kakšen mislite, da je cilj psihoterapije? • V kolikšnem času mislite, da boste končali študij in pridobili licenco za psihoterapevta?

(samo za generaciji M1 in M3) • Se vam zdi, da ste trenutno že dovolj usposobljeni za opravljanje psihoterapevtskega

poklica? (samo za generaciji M1 in M3) • Imate kakršnekoli dvome glede poklica psihoterapevta in če, katere?(samo za generaciji M1

in M3)

Vzorec raziskave pri slovenskih študentih SFU

Tabela 1. Vzorec raziskave

V Tabeli 1. Je opredeljen vzorec raziskave. Generacije si sledijo v prvem stolpcu od najmlajše

(najkasneje) vpisane v semester študija B1 do najstarejše M3.

Obseg osnovnega statističnega vzorca:

• Delež pregledanih vzorcev (veljavnih vprašalnikov) je relativno visok- od 50 % do 84,4 %, v

povprečju 68,5 %!

• Obseg vzorcev zagotavlja veljavnost rezultatov. Bolj kompleksna in statistično bolj prefinjena

analiza ni potrebna za idejo moje raziskave.

• Enota statistične populacije (študenti enega letnika) je v večini primerov premajhna za bolj

poglobljeno in kompleksno statistično raziskavo.

Postopek zbiranja podatkov

V nadaljevanju podajamo opis korakov in metodo zbiranja podatkov:

• 1. korak: končna verzija raziskovalnih vprašanj je bila pripravljena na uradnih vprašalnikih-

glej vzorec Vprašalnik SFU slovenski študenti; vsak študent je dobil ima svoj odobren

vprašalnik- žigosan, ki ga je ročno izpolnil;

• 2. korak: odločili smo se, da bo raziskava opravljena v vsaki generaciji (B1 do M3) ob začetku

predavanj- v rednem času predavanja. Preveril sem čas, ki ga potrebujejo za izpolnitev

vprašalnika (s pomočjo dveh izbranih študentov, poskusil pa sem tudi sam). Načrt pa je bil,

da vsak študent izpolni vprašalnik in nanj prosto odgovarja.

• 3. korak: zbiranje podatkov sem pri vsaki generaciji opravil sam. Študentje različnih generacij

so dobili vedno enaka navodila in usmeritve za izpolnjevanje vprašalnika. Ni bilo nobenih

sugestij v zvezi z možnostjo odgovorov- skratka na odprto vprašanje je bil mogoč odprt

odgovor, ki je bil delno omejen s prostorom odgovarjanja.

• 4. korak: zbral sem vprašalnike iz vseh generacij in jih razvrstil po letnikih od B1 do M3. Vso

zbrano gradivo (originalni izpolnjeni vprašalniki) je v arhivu raziskave.

DELEŽ STATISTIČNEGA VZORCA

GENERACIJA ŠTEVILO ŠTUDENTOV

ŠTEVILO IZPOLNJENIH VPRAŠALNIKOV

ODSTOTKI

B1 (2010) 45 38 84,4 %

B3 (2009) 42 21 50,0 %

B5 (2008) 19 13 68,4 %

M1 (2007) 13 10 76,9 %

M3 (2006) 30 20 66,7 %

SKUPAJ 149 102 68,5 %

Posamezni koraki kvalitativne analize

• 1. korak: vsi vprašalniki so bili pretipkani in shranjeni v elektronski obliki.

• 2. korak: vso gradivo v elektronski verziji sem še enkrat primerjal z originali.

• 3. korak: pri branju, preverjanju, tipkanju in pretvarjanju rezultatov v elektronsko verzijo so

mi pomagali trije študenti, ki sem jih prosil tudi, da zapišejo kakršnakoli opažanja, ideje,

zanimive stvari in teme, ki bi bile zanimive z njihovega stališča. Vprašal sem jih po podatkih iz

raziskave, ki so jih pritegnili. Tako sem dobil splošen vtis in mnenje »tretjih oseb« o podatkih

in obsegu dela. Z vsem tem sem lahko še enkrat preveril osnovno idejo raziskave in porodila

se je končna ideja.

• 4. korak: pri tem koraku analize podatkov sem opazoval in preučeval podobnosti in razlike pri

rezultatih. Pri mnogih kvalitativnih analizah temu procesu pravimo stalna primerjava (glej

Glaser in Straus, 1967).

• 5. korak: odgovori so bili induktivno razvrščeni v kategorije (pregledana je bila približno

polovica vprašalnikov) in pojavilo se je 5+3 kategorij odgovorov na glavna vprašanja.

• 6. korak: po prvem pregledu polovice vprašalnikov in ko so bile določene glavne kategorije

(induktivni del analize), je bil naslednji korak kvalitativne analize deduktivno postavljanje

odgovorov v zgoraj omenjene kategorije in definirane kategorije.

• 7. In 8. korak: kontrola verodostojnosti, veljavnosti in zanesljivosti analize je kratko opisana v

zaključku tega poglavja.

Sledili so koraki kvantitativne analize- na tej stopnji raziskave sem zbrane podatke analiziral še

kvantitativno- več o postavljenih hipotezah in statistični analizi raziskave sledi v nadaljevanju.

Kriteriji

Veljavnost je v moji raziskavi odvisna od ustreznih in primernih vprašanj in od pravilno zastavljenih

vprašanj za pridobitev bistvenih podatkov v raziskavi. Veljavnost je bila zagotovljena z:

1.) Uporabo ustreznih vprašanj: za osnovo sem vzel standardiziran in veljaven vprašalnik

(Orlinsky DCPPQ, 1999) ter vprašalnik SFU Dunaj (Fiegl) in preveril različne možnosti

(metode) za svojo raziskavo. Izbral sem standardiziran pristop mešanih metod.

2.) Odzivom študentov, ki mi je pokazal, da sem izbral dobro raziskavo in dobra vprašanja ter

pravo metodološko bazo.

Veljavnost kategorij je bila preverjena tudi med razpravo z drugimi strokovnjaki (učitelji SFU in

zunanjimi pregledovalci), ki so pregledali kategorije in njihove oznake.

3.) Preverjanje verodostojnosti

Razlogi za uporabo opisne statistične analize in vprašalnika za kvalitativno raziskavo temeljijo na

dejstvu, da cilj raziskave ni bil zbiranje in analiza kvantitativnih rezultatov ampak primarno

kvalitativna raziskava in analiza. Šele po tem koraku, se je pokazala smiselnost in potrebnost

nadaljnjega statističnega načina analize rezultatov ter preverjanja posameznih hipotez..

REZULTATI

Rezultati kvalitativne analize

Obseg raziskave je zajel populacijo 5 generacij s skupaj 102 študenti.. Pri vsakem študentu smo dobili

podatke o treh glavnih osebnostnih značilnostih iz demografskega dela analize (starost, stopnjo

osnovne izobrazbe in število ur osebne izkušnje v psihoterapiji kot klient). V analizo smo zajeli 4

glavna vprašanja s skupaj 408 odgovori in jih umestili v pet glavnih kategorij. Za 2 vprašanji glede

sprememb predstav in pričakovanj imamo 148 odgovorov v 3 kategorijah. Skupaj baza rezultatov

zajema 1080 prostih odgovorov in 918 odgovorov o demografskih informacijah števila 102 študentov.

Ti podatki so bili uporabljeni za analizo.

Primeri odgovorov

Tabela 2. Primeri odgovorov

VPRAŠANJE B1-2 B1-3 B1-4

Kakšne so vaše predstave o psihoterapevtskem poklicu?

Menim, da je biti psihoterapevt podobno kot biti zdravnik ali duhovnik. Ljudje se ti zaupajo in pričakujejo, da jih boš poskušal razumeti.

Psihoterapevt je človek, ki vodi druge ljudi do sreče.

To je zahteven poklic, kjer potrebuješ veliko znanja in izkušenj, da ga opravljaš. Je zelo pomemben poklic.

Katere značilnosti bi po vašem mnenju moral imeti psihoterapevt?

Bister, izobražen, biti sposoben poslušati človeka in ga voditi skozi krizo.

Biti mora sposoben poslušati, brez predsodkov, prijazen, zanimati ga mora psihoterapija in imeti mora primerno izobrazbo.

Biti mora profesionalen, iskren, brez predsodkov, empatičen, fleksibilen, imeti mora pozitiven odnos, biti pravičen in tudi kritičen.

Kakšna so vaša pričakovanja glede psihoterapevtskega poklica?

Pričakujem veliko zanimivih izkušenj, čeprav vem, da ne bo lahko. Upam, da mi bodo te izkušnje pomagale izboljšati samega sebe.

Pričakujem, da me bo poklic zanimal, da bom brez predsodkov, sprejet in bom pomagal.

Pričakujem, da bo kot psihoterapevt uspešen, da bom znal reševati probleme drugih. Pričakujem, da bom čez čas lahko s tem poklicem dovolj zaslužil.

Glede na vse vaše odgovore, kakšna bi bila vaša definicije psihoterapije?

Psihoterapija je namenjena širokemu razponu ljudi. Glede na čase, v katerih živimo (hiter tempo življenja, visoka brezposelnost …) bi morali premisliti o večjih kapacitetah na naši fakulteti.

Psihoterapija bi morala pomagati vsem, ki jim je težko, da rešijo svoje probleme.

Poslušanje problemov drugih, reševanje njihovih kriz, pomagati jim razumeti njihova čustva in normalne odzive, ki sledijo travmatičnim dogodkom, pomagati jim, da se spopadejo z vsakodnevnim stresom in razvijejo zdrave odnose z drugimi.

V Tabeli 2. so podani primeri odprtih odgovorov v generaciji B1 na posamezna glavna vprašanja. V

Tabeli 3. Spodaj so podani podrobni opisi za posamezno definirano kategorijo. V prvem stolpcu so

opredeljene skrajšane oznake kategorij, potem delni opis in v zadnjem stolpcu polna definicija

kategorije. V Tabeli 4. Prikazujem posamezne odgovore in njihovo umestitev v kategorijo-

kategorizacijo odgovora. V Tabeli 5. so prikazane kategorije odgovorov na vprašanje o spremembah

predstav in pričakovanj o poklicu psihoterapevta. V Tabeli6. pa podajam primere kategorij odgovorov

glede sprememb pričakovanj v času študija.

Tabela 3. Kategorije odgovorov

KODA KATEGORIJE KRATEK OPIS KATEGORIJE POLNA DEFINICIJA KATEGORIJE

1-CP

KATEGORIJA 1

Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu, osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj psihoterapije so povezani s kliničnim delom in prakso psihoterapije. Iz besedila je jasno, da študent govori o kliničnem okolju in terapevtskem odnosu med klientom (pacientom) in psihoterapevtom v zasebnem ali institucijskem zdravstvenem okolju. Študent lahko govori tudi o posebnih tehnikah in sposobnostih, ki so potrebne za klinično delo in prakso psihoterapije.

KLINIČNO DELO IN PRAKSA

2-TK

KATEGORIJA 2

Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu, osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj psihoterapije so povezani s teoretičnim in znanstvenim področjem psihoterapije. Iz besedila je jasno, da študent govori o specifičnem znanju in teoretičnem ozadju (različne teorije psihoterapije), ki so potrebne za poklic. Odgovor je usmerjen v organiziran študij oz. usposabljanje, ki ga je potrebno opraviti, da lahko postaneš sposoben psihoterapevt.

TEORETIČNO ZNANJE

3-GC

KATEGORIJA 3

Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu, osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj psihoterapije so definirani s splošnega pogleda na razmerja med ljudmi in na osebnostne značilnosti posameznika. Iz besedila je jasno, da študent govori o splošnem in odgovori niso povezani specifično s teoretičnim in/ali kliničnim vidikom psihoterapije. Odgovor v tej kategoriji je lahko dolg, z veliko besedila, ampak je manj zrel z vidika študentovega pogleda na področja psihoterapije.

OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE

4-COM

KATEGORIJA 4

Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu, osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj psihoterapije so kombinacija vsaj dveh ali več drugih kategorij (1, 2, 3, 5). Različne kombinacije odgovorov so potrebne v tej kategoriji. Iz besedila je razvidno, da študent govori o specifičnem znanju in teoretičnem ozadju (različne teorije psihoterapije), ki so potrebne za poklic. Študent lahko govori o kliničnem okolju in terapevtskem odnosu med klientom (pacientom) in psihoterapevtom v zasebnem ali institucijskem zdravstvenem okolju in študent lahko tudi govori o splošnem pogledu na razmerja med ljudmi in na osebnostne značilnosti posameznika. Študent lahko govori o posebnih sposobnostih in tehnikah, ki so potrebne za polic psihoterapevta. Odgovor je lahko usmerjen tudi v organiziran študij oz. usposabljanje, ki ga je potrebno opraviti, da lahko postaneš sposoben psihoterapevt. Študent lahko govori tudi o socialnem kontekstu poklica.

KOMBINACIJA RAZLIČNIH KATEGORIJ

5-SC

KATEGORIJA 5

Pričakovanja in/ali predstave o psihoterapevtskem poklicu, osebnostne značilnosti, ki bi jih moral imeti psihoterapevt in/ali cilj psihoterapije so povezane s socialnim kontekstom psihoterapije in z legalizacijo poklica. Iz besedila je razvidno, da študent govori o poklicu oziroma disciplini, ki je potrebna v širšem socialnem kontekstu in o nujnosti legaliziranega in legitimnega poklica, ki bi moral biti del družbe in del družbenega in duševnega zdravstvenega sistema. Včasih je v odgovoru mogoče videti povezavo in primerjavo z drugimi poklici.

SOCIALNI KONTEKST POKLICA

Tabela 4. Primeri kategorizacije odgovorov na vprašanje o predstavah

KATEGORIJE PREDSTAVE

KATEGORIJA 1: KLINIČNO DELO IN PRAKSA

Menim, da je biti psihoterapevt podobno kot biti zdravnik ali duhovnik. Ljudje se ti zaupajo in pričakujejo, da jih boš poskušal razumeti.

Psihoterapevt je človek, ki vodi druge ljudi do sreče.

Smisel je v delu s pacienti in terapevtskem odnosu. Navezujem se na zasebno prakso.

To je zelo odgovorno delo, pri katerem poskušamo najti rešitve za probleme pacientov in za njihovo srečo.

B1-2 B1-6 M1-3 B5-12

KATEGORIJA 2: TEORETIČNO ZNANJE

KATEGORIJA 3: OSEBNOSTNE LASTNOSTI IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE

Psihoterapevt je človek, ki vodi druge ljudi do sreče.

Nekdo, ki zna sočustvovati z ljudmi in s situacijo, v kateri se človek znajde.

Je zelo odgovoren poklic, ki ga ne bi smeli jemati zlahka. Je kombinacija spontanosti, strogosti in ustvarjalnosti.

Težek poklic iz katerega se lahko veliko naučiš, včasih pa je lahko dolgočasen.

B1-3 B3-1 B5-2 M3-8

KATEGORIJA 4: KOMBINACIJA RAZLIČNIH KATEGORIJ

To je zahteven poklic, kjer potrebuješ veliko znanja in izkušenj, da ga opravljaš. Je zelo pomemben poklic.

Zelo etična oseba s profesionalnim znanjem in odgovornostjo, sposobna biti v zdravem odnosu.

To je pogumno delo z veliko odgovornostmi, smisel je v pomoči ljudem v različnih psihičnih stanjih; osebnostna rast.

Biti moraš dobro izobražen in zrel da si dober psihoterapevt. Je del medicinskega področja v smislu inkluzije in ne integracije.

B1-5 B5-3 M1-1 M3-2

KATEGORIJA 5: SOCIALNI KONTEKST POKLICA

Brez zakonov glede psihoterapije je vse odvisno od posameznika (da najde kliente, delovni prostor …). Ni stalnega prihodka- verjamem, da se bodo standardi za psihoterapevte legalizirali. Klienti zdaj niso zavarovani pred zlorabo.

So nujni v družbi, ampak mnogim finančno nedosegljivi. Obstajati bi moral zakon glede psihoterapije. Ljudje še vedno ne vedo kaj točno je psihoterapija.

Mislim, da je preveč omejena. Mislim, da se psihoterapevti želijo pokazati javnosti kot znanstveniki, ker se počutijo negotove. Manjka jim samo-kritike in jasno je, da njihove metode ne delujejo.

To je eden od najlepših in obenem najbolj odgovornih poklicev v naši družbi.

B3-4 B3-5 B5-1 M3-5

Tabela 5. Kategorije odgovorov o spremembah predstav in pričakovanj v času študija (generacije B3

do M3)

KATEGORIJE

DA + pomeni, da obstajajo pomembne spremembe glede predstav (in) ali pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu in te spremembe študent vidi kot dobre; študent vidi samega sebe kot bolj zrelega, razvitega in zadovoljnega s samim seboj v zasebnem in profesionalnem smislu. Poroča o bolj zrelih, globljih ali širših pogledih na psihoterapijo in/ali psihoterapevtski poklic.

DA – pomeni, da obstajajo pomembne spremembe glede predstav (in) ali pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu in te spremembe študent vidi kot slabe; študent je razočaran v osebnem ali profesionalnem smislu. Prav tako ne more poročati o kakršnemkoli napredku, tako osebnem kot poklicnem.

NE pomeni, da študent ne opazi nikakršnih sprememb pri sebi (v osebnem in/ali profesionalnem smislu), niti pri študijskem procesu.

Tabela 6. Primeri kategorij odgovorov glede sprememb pričakovanj v času študija

KAKŠNE SO SPREMEMBE VAŠIH PRIČAKOVANJ?

KATEGORIJA SPREMEMBE PRIČAKOVANJ

1 (DA+) Vedno bolj me zanimajo različne modalnosti, teoretično znanje in pristopi.

Da. Ob začetku študija sem se osredotočal/-a na to, da osrečim sebe, zdaj pa bi rada pomagala tudi drugim.

Zelo so se spremenila. Na začetku sem mislil/-a, da je najbolj pomembno teoretično znanje, zdaj pa vem, da moreš vedeti malo več, kot samo teorijo.

Na začetku sem jemal/-a stvari zlahka, zdaj pa se zavedam odgovornosti in težkega dela.

B3-7 B5-3 M1-1 M3-10

2 (DA -) Pričakoval/-a sem več, kot trenutno prejemam, mislil/-a sem, da bom lahko opazoval/-a več terapij … nekatera predavanja so mi bolj zanimiva kot druga. Rad/-a bi omenil/-a, da pogrešam tip profesorjev in odnos do študija in študentov, kot ga lahko vidimo na Dunaju.

Zadnje čase sem razočaran/-a nad delom študentske pisarne na naši fakulteti. Od njih ne moremo dobiti jasnega odgovora, so nenatančni, nezainteresirani in neodgovorni.

Pričakoval/-a sem več. Pričakoval/-a sem bolj zanimiva predavanja. Zdi se mi, da nismo dovolj natančni. Všeč pa mi je, da si lahko sami izberemo modalnost, ki jo želimo študirati. Mislim, da je to sprememba.

Razočaran/-a sem nad študijskim programom. Imel/-a sem višja pričakovanja. Šolnina je previsoka glede na izobrazbo, ki jo bomo dobili.

B3-3 B3-4 B5-1 M3-6

3 (NE) Ni spremembe, razen v tem, da bo kmalu konec leta.

Pričakovanja niso nič drugačna kot so bila, saj sem se za ta študija odločil/-a sam/-a.

V bistvu moram skrbeti sam/-a zase, ega ne pričakujem od drugih.

Moja pričakovanja se niso spremenila. Pričakoval/-a sem, da bo do sedaj že obstajal zakon glede psihoterapije.

Rezultati kvantitativne analize

Statistična obdelava podatkov je bila izvedena za sledeče odgovore: o predstavah in pričakovanjih

glede psihoterapevtskega poklica; glede sprememb predstav in pričakovanj med študijem; glede

osebnostnih značilnosti psihoterapevta; in glede cilja psihoterapije. Poleg tega je bila izvedena

statistika demografskih podatkov za vzorec raziskave. Rezultati raziskave zajemajo delež odgovorov v

različnih kategorijah za celotni vzorec in za vsak letnik (katera kategorija v katerem letniku), nato

relacijska povezava med kategorijo odgovorov v povezavi z različnimi intervalnimi spremenljivkami

(starost, izobrazba, osebne izkušnje s terapijo) za celotni vzorec (in za vsak letnik posebej)in nazadnje

statistična analiza stalnost oz stabilnosti odgovora in kompleksnost (kategorij) odgovorov v različnih

letnikih. OPOZORILO: Za potrebe tega prispevka prikazujem le del tabelaričnih prikazov (Tabele od

7.1 do vključno 9.4. so prikazane zgolj za predstave ali za pričakovanja ter za povezavo z eno

spremenljivko (skupino v katero pripada študent). Sicer je v celotni statistični obdelavi teh tabel za

vse kombinacije relacij) . Podrobnejša statistična analiza je izvedena tabelarično tako za vse

generacije skupaj kot za posamezno generacijo. Na osnovi rezultatov so podane nadaljnje

ugotovitve Za celoten vzorec raziskave in za vse generacije so bile preverjene in potrjene naslednje

hipoteze:

Hipoteza 1: Starost študentov nima direktnega vpliva na kvalitativno kategorijo odgovorov o

predstavah in pričakovanjih glede psihoterapevtskega poklica. Mlajši študenti ne odgovarjajo

kvalitativno drugače in manj kombinirano kot njihovi starejši kolegi.

Tabela 7.1. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta za vse generacije skupaj- B1, B3, B5,

M1 in M3- število odgovorov v posamezni kategoriji

PREDSTAVE …

STAROST ŠTUDENTOV

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO SKUPNO V %

DO 19 3 0 1 0 0 4 4 %

OD 20 DO 29 4 0 13 9 4 30 29 %

OD 30 DO 39 8 0 15 8 11 42 41 %

OD 40 DO 49 2 0 5 9 1 14 17 %

VEČ KOT 50 1 0 4 3 1 9 9 %

SKUPNO 18 0 38 29 17 102 100 %

SKUPNO V % 18 % 0 % 37 % 28 % 17 % 100 %

Tabela 7.2. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta- skupni delež v posamezni starostni

skupini in kategoriji odgovora

PREDSTAVE …

STAROST ŠTUDENTOV

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO V %

DO 19 3 % 0 % 1 % 0 % 0 % 4 %

OD 20 DO 29 4 % 0 % 13 % 9 % 4 % 29 %

OD 30 DO 39 8 % 0 % 15 % 8 % 11 % 41 %

OD 40 DO 49 2 % 0 % 5 % 9 % 1 % 17 %

VEČ KOT 50 1 % 0 % 4 % 3 % 1 % 9 %

SKUPNO V % 18 % 0 % 37 % 28 % 17 % 100 %

Tabela 7.3. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta- delež v posamezni kategoriji odgovora

PREDSTAVE …

STAROST ŠTUDENTOV

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC

DO 19 17 % 0 % 3 % 0 % 0 %

OD 20 DO 29 22 % 0 % 34 % 31 % 24 %

OD 30 DO 39 44 % 0 % 39 % 28 % 65 %

OD 40 DO 49 11 % 0 % 13 % 31 % 6 %

VEČ KOT 50 6 % 0 % 11 % 10 % 6 %

SKUPNO V % 100 % 0 % 100 % 100 % 100 %

Tabela 7.4. Predstave o poklicu v odnosu do starosti študenta- deleži v posamezni starostni skupini

PREDSTAVE …

STAROST ŠTUDENTOV

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO V %

DO 19 75 % 0 % 25 % 0 % 0 % 100 %

OD 20 DO 29 19 % 0 % 23 % 30 % 13 % 100 %

OD 30 DO 39 13 % 0 % 36 % 19 % 26 % 100 %

OD 40 DO 49 12 % 0 % 29 % 53 % 6 % 100 %

VEČ KOT 50 11 % 0 % 44 % 33 % 11 % 100 %

Hipoteza 2: Študenti, ki so zaključili srednjo šolo ali gimnazijo preden so se vpisali v študij

psihoterapije (nižja izobrazba) ne dajejo drugačnih kvalitativnih odgovorov glede predstav in

pričakovanj glede psihoterapevtskega poklica, kot njihovi kolegi z višjo izobrazbo (študenti z

univerzitetno diplomo ali višjo izobrazbo).

Tabela 8.1. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse

generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- število odgovorov v posamezni kategoriji

PREDSTAVE …

IZOBRAZBA 1-CP 2-TK 3-GC 4-COM

5-SC SKUPNO

SKUPNO V %

1- GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA 10 0 15 9 9 43 42%

2- UNIVERZITETNA DIPLOMA 7 0 15 14 5 41 40%

3- MAGISTERIJ, DOKTORAT 0 0 2 3 0 5 5%

4- ŠTUDENT DRUGEGA PROGRAMA

1 0 3 0 0 4 4%

5- DRUGO 0 0 3 3 3 9 0%

SKUPNO 18 0 38 29 17 102 100%

SKUPNO V % 18% 0% 37% 28% 17% 100%

Tabela 8.2. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse

generacije skupaj- delež odgovorov v posamezni kategoriji in glede na stopnjo izobrazbe študenta

PREDSTAVE …

IZOBRAZBA 1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO V %

1-GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA 10% 0% 15% 9% 9% 42%

2-UNIVERZITETNA DIPLOMA 7% 0% 15% 14% 5% 40%

3-MAGISTERIJ, DOKTORAT 0% 0% 2% 3% 0% 5%

4-ŠTUDENT DRUGEGA PROGRAMA

1% 0% 3% 0% 0% 4%

5-DRUGO 0% 0% 3% 3% 3% 9%

SKUPNO 18% 0% 37% 28% 17% 100%

Tabela 8.3. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse

generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov posamezni skupini stopnje izobrazbe

PREDSTAVE …

IZOBRAZBA 1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC

1-GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA 56% 39% 31% 53%

2-UNIVERZITETNA DIPLOMA 39% 39% 48% 29%

3-MAGISTERIJ, DOKTORAT 0% 5% 10% 0%

4-ŠTUDENT DRUGEGA PROGRAMA

6% 8% 0% 0%

5-DRUGO 0% 8% 10% 18%

SKUPNO 100% 100% 100% 100%

Tabela 8.4. Predstave o poklicu psihoterapevta v odnosu do stopnje izobrazbe študenta za vse

generacije skupaj- delež odgovorov v posamezni kategoriji

PREDSTAVE …

IZOBRAZBA 1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO V %

1-GIMNAZIJA, SREDNJA ŠOLA 23 % 0 % 35% 21% 21% 100

2-UNIVERZITETNA DIPLOMA 17 % 0 % 37% 34% 12% 100

3-MAGISTERIJ, DOKTORAT 0 % 0 % 40% 60% 0% 100

4-ŠTUDENT DRUGEGA PROGRAMA

25 % 0 % 75% 0% 0% 100

5-DRUGO 0 % 0 % 33% 33% 33% 100 %

Hipoteza 3: Študenti z večjim številom ur osebnih izkušenj s psihoterapijo kot klienti imajo bolj

kompleksen in zrel pregled nad predstavami in pričakovanji glede psihoterapevtskega poklica kot

študenti z manj urami osebnih izkušenj s terapijo, kar je razvidno iz kvalitativnih kategorij

odgovorov o predstavah in pričakovanjih.

Tabela 9.1. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni

psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- število odgovorov v posamezni kategoriji

in skupini študentov

PRIČAKOVANJA …

OSEBNE IZKUŠNJE S TERAPIJO

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO SKUPNO V %

DO 20 UR 4 0 24 5 0 33 32 %

20 – 100 UR 5 1 19 7 7 39 38 %

VEČ KOT 100 UR 5 1 10 12 2 30 29 %

SKUPNO 14 2 53 24 9 102 100 %

SKUPNO V % 14 % 2 % 52 % 24 % 9 % 100 %

Tabela 9.2. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni

psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov v posamezni skupini

študentov in kategoriji

PRIČAKOVANJA …

OSEBNE IZKUŠNJE S TERAPIJO

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO V %

DO 20 UR 4 % 0 % 24 % 5 % 0 % 32 %

20 – 100 UR 5 % 1 % 19 % 7 % 7 % 38 %

VEČ KOT 100 UR 5 % 1 % 10 % 12 % 2 % 29 %

SKUPNO V % 14 % 2 % 52 % 24 % 9 % 100 %

Tabela 9.3. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni

psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov v posamezni kategoriji

PRIČAKOVANJA …

OSEBNE IZKUŠNJE S TERAPIJO

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC

DO 20 UR 29 % 0 % 45 % 21 % 0 %

20 – 100 UR 36 % 50 % 36 % 29 % 78 %

VEČ KOT 100 UR 36 % 50 % 19 % 50 % 22 %

SKUPNO V % 100 % 100 % 100 % 100 % 100 %

Tabela 9.4. Pričakovanja o poklicu psihoterapevta v odnosu do števila ur osebne izkušnje v lastni

psihoterapiji za vse generacije skupaj- B1, B3, B5, M1 in M3- delež odgovorov v posamezni skupini

študentov

PRIČAKOVANJA …

OSEBNE IZKUŠNJE S TERAPIJO

1-CP 2-TK 3-GC 4-COM 5-SC SKUPNO V %

DO 20 UR 12 % 0 % 73 % 15 % 0 % 100 %

20 – 100 UR 13 % 3 % 49 % 18 % 18 % 100 %

VEČ KOT 100 UR 17 % 3 % 33 % 40 % 7 % 100 %

Graf 1.1. Spremembe predstav in pričakovan o poklicu psihoterapevta v času študija na SFU za vse

generacije skupaj

Tabela 10. SPREMEMBA PREDSTAV ZA VSAKO GENERACIJO

SPREMEMBA PREDSTAV

Letnik DA + DA - NE Skupno v %

B3 19% 0% 14% 33%

M5 13% 2% 6% 20%

M1 11% 0% 5% 16%

M3 25% 2% 5% 31%

Skupno v % 67% 3% 30% 100%

Graf 1.2 . Spremembe predstav o poklicu psihoterapevta v času študija na SFU za vsako generacijo

DA + DA - NE

SPREMEMBE PREDSTAV 67% 3% 30%

SPREMEMBE PRIČAKOVANJ 50% 8% 42%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

SPREMEMBE PREDSTAV IN PRIČAKOVANJ

ODGOVORI 1-3

De

lež

DA + DA - NE

B3 19% 0% 14%

M5 13% 2% 6%

M1 11% 0% 5%

M3 25% 2% 5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

SPREMEMBA PREDSTAV

B3

M5

M1

M3

Tabela 11. SPREMEMBA PRIČAKOVANJ ZA VSAKO GENERACIJO

SPREMEMBA PRIČAKOVANJ

Letnik DA + DA - NE Skupno v %

B3 14% 3% 16% 33%

M5 9% 3% 8% 20%

M1 9% 0% 6% 16%

M3 17% 2% 13% 31%

Skupno v % 50% 8% 42% 100%

Graf 2.1 . Spremembe pričakovanj o poklicu psihoterapevta v času študija na SFU za vsako generacijo

Na Grafu 1.1 in Grafu 1.2 in Grafu 2.1. in v Tabelah 10. In 11. je prikazan delež študentov vseh

generacij skupaj, ter za vsako generacijo posebej, ki opažajo ali ne opažajo spremembo lastnih

predstav in pričakovanj v času študija. Podrobnejša statistična analiza je izvedena tabelarično tako za

vse generacije skupaj kot za posamezno generacijo. Na osnovi rezultatov so podane naslednje

ugotovitve o spremembah predstav in pričakovanj v povezavi s starostjo, izobrazbo in osebnimi

izkušnjami s terapijo:

Skupina mlajših študentov poroča o enakih oziroma nič manj pozitivnih spremembah predstav in

pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu med študijem, kot skupina starejših študentov.

Študenti z nižjo izobrazbo (srednja šola/gimnazija) so enako ali bolj dojemljivi za pozitivne

spremembe njihovih predstav in pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu med študijem, kot

študenti z višjo izobrazbo (univerzitetna diploma).

Več kot imajo študentje izkušenj s terapijo (število opravljenih ur kot klienti), bolj pozitivne

spremembe opažajo glede svojih predstav in pričakovanj o psihoterapevtskem poklicu med študijem.

DA + DA - NE

B3 14% 3% 16%

M5 9% 3% 8%

M1 9% 0% 6%

M3 17% 2% 13%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

SPREMEMBA PRIČAKOVANJ GLEDE PHIHOTERAPEVTSKEGA POKLICA ZA VSAK SEMESTER

B3

M5

M1

M3

De

lež

Kaj se dogaja s predstavami in pričakovanji ter z doživljanjem pomembnih lastnosti

psihoterapevtskega poklica med časom študija oziroma kako različne generacije doživljajo poklic

psihoterapevta?. Na ta vprašanja odgovarjamo z grafičnimi prikazi v Grafih 3.1., 3.2. in 3.3.

Grafi prikazujejo deleže odgovorov v posameznih generacijah študija in v posameznih kategorijah

odgovorov. Kot je razvidno iz vseh treh grafov se delež odgovorov v kategoriji najbolj kompleksnih

oziroma sestavljenih odgovorov- KOMBINACIJ ARAZLIČNIH KATEGORIJ veča od začetne generacije do

končne generacije. Delež odgovorov v najbolj splošni kategoriji- OSEBNE ZNAČILNOSTI (TERAPEVTA)

IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE pa se manjša iz generacije v generacijo. Še enkrat velja opozoriti da ne gre

za longitudinalno raziskavo, ampak za pregled razlike med generacijami. Zanimiv je tudi delež

odgovorov predvsem v kategoriji KLINIČNO DELO IN PRAKSA in kategoriji SOCIALNI KONTEKST

POKLICA. Več o komentarju rezultatov bo opisano v poglavju Diskusija.

Graf 3.1. RAZLIKE MED GENERACIJAMI V NJIHOVIH PREDSTAVAH IN PRIČAKOVANJIH GLEDE

PSIHOTERAPIJE- KATEGORIJE ODGOVOROV V POVEZAVI Z LETOM (SEMESTROM) ŠTUDIJA

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

KLINIČNO DELO INPRAKSA

TEORETIČNOZNANJE

OSEBNEZNAČILNOSTI IN

ŽIVLJENJSKEIZKUŠNJE

KOMBINACIJARAZLIČNIHKATEGORIJ

SOCIALNIKONTEKSTPOKLICA

PREDSTAVE o psihoterapevtskem poklicu

B1

B3

B5

M1

M3

ODGOVORI V KATEGORIJAH 1-5

De

lež

v %

Graf 3.2. OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI, KI BI JIH MORAL IMETI PSIHOTERAPEVT

Graf 3.3. PRIČAKOVANJA O POKLICU ZA VSAKO GENERACIJO

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

KLINIČNO DELO INPRAKSA

TEORETIČNOZNANJE

OSEBNEZNAČILNOSTI IN

ŽIVLJENJSKEIZKUŠNJE

KOMBINACIJARAZLIČNIHKATEGORIJ

SOCIALNIKONTEKSTPOKLICA

ZNAČILNOSTI, ki bi jih moral imeti psihoterapevt

B1

B3

B5

M1

M3

ODGOVORI V KATEGORIJAH 1-5

De

lež

v %

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

KLINIČNO DELO INPRAKSA

TEORETIČNOZNANJE

OSEBNEZNAČILNOSTI IN

ŽIVLJENJSKEIZKUŠNJE

KOMBINACIJARAZLIČNIHKATEGORIJ

SOCIALNIKONTEKSTPOKLICA

PRIČAKOVANJA glede psihoterapevtskega poklica

B1

B3

B5

M1

M3

ODGOVORI V KATEGORIJAH 1-5

De

lež

v %

Analiza doslednosti in stalnosti (stabilnosti) odgovorov na tri glavna vprašanja pri posameznih

študentih

Z omenjeno analizo želimo prikazati delež študentov v posamezni generaciji, ki na raziskovalna

vprašanja odgovarja v enaki smeri- odgovor študenta je umeščen v enako kvalitativno kategorijo. Na

skupnem grafu spodaj (Graf 4.) je prikazan delež vseh treh stabilnih- enakih odgovorov med študenti

na vprašanja v 3 kategoriji- OSEBNOSTNE ZNALČILNOSTI IN ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE (modri stolpec) in v

kategoriji 4- KOMBINACIJA RAZLIČNIH KATEGORIJ in različnost stabilnosti med generacijami. Kot je

razvidno iz grafa je v nižjih letnikih vidna stalnost v manj zreli kategoriji odgovorov, medtem ko v

višjih letnikih opažamo stalnost v bolj zreli kategoriji. V zadnji generaciji, M3 (zadnji letnik študijskega

programa), imamo dosledne in stabilne odgovore v najbolj kompleksni in najbolj zreli kategoriji

odgovorov. V tabelah od 11. do 17. Prikazujemo število odgovorov v različnih kombinacijah ujemanja

na vsa tri vprašanja (A,B,C) in delež v % ujemanja. Tabele so osnova za prikazani Graf 4. V tabelah so

zanimiva tudi razmerja delnega ujemanja- pri dveh odgovorih ali pa popolnega neujemanja

odgovorov (primer A≠B≠C)

Graf 4. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN ZNAČILNOSTI

PSIHOTERAPEVTA V KATEGORIJAH 3 in 4

Tabela 11. ODGOVORI GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI- skupno

število odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem odgovoru

ODGOVOR »A«= Kakšne predstave imaš glede psihoterapevtskega poklica?

12 11 11 11 11

ODGOVOR »B«= Kakšna pričakovanja imate glede psihoterapevtskega poklica?

16 15 15 15 15

ODGOVOR »C«=Kakšne značilnosti bi moral imeti psihoterapevt?

13 12 12 12 12

Generacija študija B1 B3 B5 M1 M3

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

B1 B3 B5 M1 M3

STALNOST PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN ZNAČILNOSTI GLEDE PSIHOTERAPEVTSKEGA

POKLICA - KATEGORIJ "3" IN "4"

A=B=C PADE V KATEGORIJO "3" A=B=C PADE V KATEGORIJO "4"

Tabela 12. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI-

skupno število ujemanja in neujemanja odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem odgovoru

ŠTEVILO ODGOVOROV

A=B=C 17 5 1 2 10

A=B 21 9 4 2 11

A=C 22 9 3 6 14

B=C 20 8 5 4 12

A≠B≠C 9 5 3 2 3

B1 B3 B5 M1 M3

Tabela 13. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV, PRIČAKOVANJ IN OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI-

delež odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem odgovoru

ŠTEVILO ODGOVOROV V %

A=B=C 45 % 24 % 8 % 20 % 50 %

A=B 55 % 43 % 31 % 20 % 55 %

A=C 58 % 43 % 23 % 60 % 70 %

B=C 53 % 38 % 31 % 40 % 60 %

A≠B≠C 23,7 % 23,8 % 23,1 % 20 % 15 %

38 = 100 % 21 = 100 % 13 = 100 % 10 = 100 % 20 = 100 %

B1 B3 B5 M1 M3

Tabela 14. STALNOST ODGOVOROV V KVALITATIVNI KATEGORIJI- delež odgovorov v posamezni

generaciji pri posameznem odgovoru- STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (A=B=C)

B1 B3 B5 M1 M3 B1 B3 B5 M1 M3

A=B=C PADE V KATEGORIJO »1«

5% 0% 0% 0% 0% 12% 0% 0% 0% 0%

A=B=C PADE V KATEGORIJO »2«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

A=B=C PADE V KATEGORIJO »3«

37% 24% 8% 10% 0% 82% 100% 100% 50% 0%

A=B=C PADE V KATEGORIJO »4«

3% 0% 0% 10% 50% 6% 0% 0% 50% 100%

A=B=C PADE V KATEGORIJO »5«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

SKUPAJ A=B=C 45% 24% 8% 20% 50% 100% 100% 100% 100% 100%

Tabela 15. STALNOST ODGOVOROV- delež odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem

odgovoru- STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (A=B)

B1 B3 B5 M1 M3 B1 B3 B5 M1 M3

A=B PADE V KATEGORIJO »1«

5% 0% 0% 0% 0% 10% 0% 0% 0% 0%

A=B PADE V KATEGORIJO »2«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

A=B PADE V KATEGORIJO »3«

47% 38% 31% 10% 0% 86% 89% 100% 50% 0%

A=B PADE V KATEGORIJO »4«

3% 0% 0% 10% 50% 5% 0% 0% 50% 91%

A=B PADE V KATEGORIJO »5«

0% 5% 0% 0% 5% 0% 11% 0% 0% 9%

SKUPAJ A=B 55% 43% 31% 20% 55% 100% 100% 100% 100% 100%

Tabela 16. STALNOST ODGOVOROV GLEDE PREDSTAV- delež odgovorov v posamezni generaciji pri

posameznem odgovoru-STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (A=C)

B1 B3 B5 M1 M3 B1 B3 B5 M1 M3

A=C PADE V KATEGORIJO »1«

13% 10% 0% 0% 0% 23% 22% 0% 0% 0%

A=C PADE V KATEGORIJO »2«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

A=C PADE V KATEGORIJO »3«

39% 29% 8% 20% 0% 68% 67% 33% 33% 0%

A=C PADE V KATEGORIJO »4«

5% 5% 15% 40% 70% 9% 11% 67% 67% 100%

A=C PADE V KATEGORIJO »5«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

SKUPAJ A=C 58% 43% 23% 60% 70% 100% 100% 100% 100% 100%

Tabela 17. STALNOST ODGOVOROV delež odgovorov v posamezni generaciji pri posameznem

odgovoru- STALNOST ODGOVOROV NA VSA TRI VPRAŠANJA (B=C)

B1 B3 B5 M1 M3 B1 B3 B5 M1 M3

B=C PADE V KATEGORIJO »1«

5% 5% 0% 0% 0% 10% 13% 0% 0% 0%

B=C PADE V KATEGORIJO »2«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

B=C PADE V KATEGORIJO »3«

45% 29% 23% 10% 0% 85% 75% 60% 25% 0%

B=C PADE V KATEGORIJO »4«

3% 5% 15% 30% 60% 5% 13% 40% 75% 100%

B=C PADE V KATEGORIJO »5«

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

SKUPAJ B=C 53% 38% 238% 40% 60% 100% 100% 100% 100% 100%

DISKUSIJA

Diskusija obravnava več sklopov glede analizo rezultatov in na ugotovitve, ki izhajajo iz same

raziskave. Podajamo le bistvene ugotovitve raziskave.

Specifičnost slovenskega vzorca- temeljne ugotovitve

• Celoten vzorec moje raziskave je atipičen, če ga primerjamo z ostalimi univerzitetnimi

študijskimi programi, vendar je naturalističen in realističen za slovenske študente na SFU v

mednarodnem študijskem programu psihoterapije.

• Prva in druga generacija študentov (v moji raziskavi M1 in M3) združujeta vse prejšnje

generacije študentov- to so študenti, ki očitno niso mogli uresničiti želje po študiju

psihoterapije oziroma se prej niso mogli vpisati v kakršenkoli organiziran študijski program

psihoterapije.

• Kot kaže je psihoterapija poklic , za katerega so bolj zainteresirane ženske kot moški (2/3

študentov so ženske, 1/3 je moških), ne samo na mednarodni ravni ampak tudi v Sloveniji.

• Kaže, da študenti z nižjo izobrazbo ne vidijo nobenih notranjih ali zunanjih razlogov, da bi bili

manj pripravljeni na akademski študij psihoterapije.

Zahteve za akademski študij psihoterapije

• Raziskava podpira tezo, da starost in izobrazba študenta, ki je vpisan v akademski študijski

program psihoterapije, nista pomembni v tolikšni meri, kot bi pričakovali.

• Rezultati raziskave so pokazali, da so osebne izkušnje v lastni psihoterapiji pomemben in

smotrn dejavnik v razvojnem procesu psihoterapevtov.

• Vpliv na študentove predstave in pričakovanja o psihoterapevtskem poklicu ima sam

program študija psihoterapije in ne starost ali izobrazba študenta.

• Tisti, ki vstopi v študijski program psihoterapije se zaveda dejstva, da mora biti ta poklic

podprt z osebnimi izkušnjami s psihoterapijo; študenti v moji raziskavi so to dokazali s tem,

da so začeli z lastnim procesom osebnih izkušenj med ali pred samim vstopom v študij.

Kaj se dogaja med procesom študija psihoterapije?

• S kvalitativno metodo raziskovanja smo dokazali, da gredo predstave in pričakovanja

študentov o poklicu psihoterapevta v pet glavnih smeri.

• Kategorija 1-CP (Klinično delo in praksa), Kategorija 2-TK (teoretično znanje), Kategorija 3-GC

(splošne značilnosti in izkušnje), Kategorija 4-COM (kombinacija različnih kategorij),

Kategorija 5-SC (socialni kontekst poklica)- te kategorije nam pokažejo stopnjo zavedanja

študentov o poklicu in njihovo dojemanje psihoterapije.

• Pri spremembah predstav in spremembah pričakovanj so med njihovim študijskim procesom

nastale tri kategorije: DA+, DA -, NE.

• Dlje kot študentje študirajo, več občutijo pozitivnih sprememb pri pričakovanjih in

predstavah o poklicu psihoterapevta.

Razvoj zrelosti v različnih generacijah

• Med študijem se študenti začenjajo zavedati različnih področij psihoterapije in

psihoterapevtskega poklica. Od laikov (ang. layman; Freud, 1926) na začetku študija, se

študenti razvijejo v bolj »profesionalne« psihoterapevte med obdobjem akademskega-

bolonjskega študijskega programa psihoterapije.

• Bolonjski študijski program (glej www.sfu-lj.si) očitno študentom pomaga prepoznati

pomembnost neodvisnega poklica psihoterapevta in pomembnost znanstvenih raziskav v

psihoterapiji.

• Opazimo lahko vedno večjo konstantnost odgovorov v kategoriji 4-KOMBINACIJA.. in vedno

manjšo v kategoriji 3- SPLOŠNO…. Zanimiv je tudi delež študentov, ki ne dajejo enakovrednih

odgovorov v nobeni kombinaciji, ki sploh niso konstantni, kjer je A≠B≠C. Ta delež študentov

pade iz 23,7 % in 23,8 % v prvih dveh generacijah B1 in B3, na 15 % v zadnji generaciji študija-

M3.

• Z rezultati sem pokazal, da se je konstantnost odgovorov v najbolj zreli kategoriji pri

študentih razvila skozi študijski program psihoterapije na SFU. Ta 5-letni program jim je dal

bolj kompleksno, širšo in bolj zrelo sliko o psihoterapevtskem poklicu in o osebnih lastnostih,

ki bi jih psihoterapevt moral razviti.

Diskusija o metodi

• V tem trenutku je moja raziskava vodilno delo na tem področju in s to raziskavo Slovenija

vstopa na področje raziskav o usposabljanju psihoterapevtov.

• Z rezultati sem podprl in ponovno pokazal, da je kvalitativna metodologija primerna in

uporabna za raziskave na področju psihoterapije in za del raziskav o usposabljanju

psihoterapevtov.

• Ugotovil sem, da je raziskava z mešano metodo v kombinaciji z induktivnimi in deduktivnimi

koraki in s kvalitativno in opisno kvantitativno analizo najbolj primerna metoda za mojo

raziskavo.

• Moja raziskava podpira kombinacijo Orlinsky-jevega (DCPPQ) vprašalnika in na nek način

njegove metode raziskovanja razvoja terapevtov (glej Orlinsky in drugi, 2005); v vprašalniku

sem prav tako uporabil nekaj pol-odprtih vprašanj , ki so že uporabljena tudi za nadaljne

raziskovanje študija na matični SFU na Dunaju.

Akademski koncept študijskega proces psihoterapije

• S svojo raziskavo sem prepoznal osebnostno rast (glej Orlinsky in Ronnestad, 2005) bodočih

psihoterapevtov- študenti so poročali o svojih spremembah in te spremembe gredo v smeri

osebnostne rasti (zrelost, kompleksnost, konstantnost).

• Program SFU vzpostavlja pogoje, ki dajejo študentom okolje za proces razvoja in zorenja na

področju psihoterapije in jim daje priložnost in možnost za osebnostni in profesionalni razvoj

psihoterapevta.

• Dejstvo je, da študijski program psihoterapije na SFU vpliva na proces zorenja študentov in na

kompleksnost njihovega mišljenja o psihoterapiji.

• Sam lahko na osnovi raziskave opredelim naslednje stopnje razvoja (glej še Fiegl, 2010) med

5-letnim študijem in predvidim nadaljnje stopnje po študiju, ki so:

• »pred-koncepti o psihoterapiji«

• »razgradnja pred-konceptov«

• »obdobje zmedenosti in iskanja«

• »izgradnja novih konceptov o psihoterapiji«

• »razvoj konceptov o psihoterapiji in o psihoterapevtskem poklicu«

• »podiplomski profesionalni razvoj psihoterapevtov«

ZAKLJUČEK

Priporočila za nadaljnje raziskave

V prihodnje je možno bolj natančno preučiti vsakega od področij, ki sem jih raziskoval (kvalitativne

kategorije in kvantitativne statistične podatke in rezultate). V nadaljnji raziskavi bi bilo potrebno in

smiselno vključiti tudi generacije višjih letnikov.

Poleg tega predlagam še naslednje:

• Stalnost (glej moje rezultate o tem), zrelost in kompetentnost psihoterapevtov med

izobraževanjem bi bilo v prihodnje potrebno bolj podrobno raziskati.

• Različne stopnje med študijem psihoterapije bi lahko bolj podrobno raziskali.

• V prihodnje bi lahko raziskali tudi različna področja psihoterapije (glede na moje kvalitativne

kategorije): klinično delo in praksa, teoretično in znanstveno področje, osebnostne lastnosti,

socialni kontekst našega dela in kombinacija različnih področij.

• Znanstveni del in teoretično področje psihoterapije bi morala biti del različnih raziskav in

vprašalnikov za raziskovanje procesa usposabljanja psihoterapevtov in psihoterapevtov

samih.

• Stabilnost treh »C«-jev za psihoterapevte in znanstvenike- Radovednost, ustvarjalnost in

pogum (ang. curiosity, creativity, courage) so pomembna osnova za dobre terapevte

raziskovalce, terapevte znanstvenike in terapevte praktike.

Naj končam z mislijo D. W. Winnicota (1971), ki je je v svojem članku »Ustvarjalnost in njen izvor«

(ang. »Creativity and its origins«) uporabil izraz »ustvarjalna zaznava« (ang. »Creative

apperception«), da je opisal subjektivne izkušnje otroka s svojo materjo in okoljem od otrokovega

začetka naprej:

“Bolj kot karkoli drugega je ustvarjalna zaznava tista, ki da posamezniku občutek, da je življenje

vredno živeti.” (str. 65).

LITERATURA

Barrington, B. (1958). Changes in Psychotherapeutic Responses during Training in Therapy.

University of Chicago, Journal of Counseling Psychology Vol. 5, No. 2. Binder, J. L. (1993). Observations on Training of Therapists in Time-limited Dynamic

Psychotherapy. Psychotherapy, Vol. 30, winter, No. 4. Bohak, J., Možina, M. (2008). Na poti k slovenskem zakonu o psihoterapevtski dejavnosti.

Kairos 2, Nb.3-4, 119-140. Bradley, J. R. and Olson, J. K. (1980). Training Factors Influencing Felt Psychotherapeutic

Competence of Psychology Trainees. Professional Psychology, Vol. 11, No. 6, December. Elliot, R., Fischer T.C., Rennie D.L. (1999). Evolving guidelines for publication of qualitative

research studies in psychology and related fields. British Journal for Clinical Psychology, 38, 215-229.

Fiegl, J. (2010). Sigmund Freud PrivatUniversität Wien, Studium der Psychotherapiewissenschaft, Dr. Microsoft PowerPoint - Erfahrungen aus dem Studium PTW kurz.ppt, (power point presentation material).

Fine, R. (1966). Training the Psychologist for Psychotherapy. New York City, Psychotherapy: Theory, Research and Practice, Vol. 3, No. 4, November.

Freud, S. (1910). The Future Prospects of Psycho-Analytic Therapy. The Standard Edition of the Complete Psychological Works of Sigmund Freud, Volume XI (1910): Five Lectures on Psycho-Analysis, Leonardo da Vinci and Other Works, 139-152.

Freud, S. (1926). The Question of Lay Analysis. The Standard Edition of the Complete Psychological Works of Sigmund Freud, Volume XX (1925-1926): An Autobiographical Study, Inhibitions, Symptoms and Anxiety, The Question of Lay Analysis and Other Works, 177-258.

Freud, S. (1937). Analysis Terminable and Interminable. Int. J. Psycho-Anal., 18:373-405. Gelo, O., Braakmann, D. and Benetka, G. (2008). Quantitative and Qualitative Research:

Beyond the Debate. Springer Science + Business Media, LLC, Integr Psych Behav. Hill, C. E., Stahl, J., and Roffman, M. (2007). Training Novice Psychotherapists: Helping Skills

and Beyond. Psychotherapy: Theory, Research, Practice, Training, American Psychological Association, Vol. 44, No. 4, 364–370.

Jennings, L., Goh, M., Skovholt, T. M., Hanson, M., Banerjee-Stevens, D. (2007). Multiple Factors in the Development of the Expert Counselor and Therapist, On Learning from Experience: Personal and Private Experiences as the Context for Psychotherapeutic Practice. Clinical Child Psychology and Psychiatry July 1, 2007 12: 375-384.

Longman Dictionary of Contemporary English, (2005). Longman, Pearson Education Limited. Lubin, B. (1965). Training in Psychotherapy for Psychologists: Recommendations of Clinical

Psychologists. Indiana Department of Mental Health, American Psychologist. Luborsky, L. (1993). Recommendations for Training Therapists Based on Manuals for

Psychotherapy Reaearch. Psychotherapy, Vol. 30, winter, No. 4. Mayring, P. (2007). On Generalization in Qualitatively Oriented Research, Forum: Qualitative

Social Research, http://www.qualitativeresearch.net/index.php/fqs/article/view/291/641. Mayring, (2000). Qualitative Content Analysis. Vol. 1, No. 2, Art. 20, June,

http://www.qualitative-research.net/index.php/fqs/article/view/1089/2385. Matarazzo, R. G., Garner, A. M. (1992). Research on training in psychotherapy. In KD

Freedheim (Ed.), History of psychotherapy. A century of change (PP-850-877). Washington DC.: American Psychological Association. Norcross, JC (1990).

Moertl, K., Pokorny, D. and Gelo, O. (2012). Qualitative Methods in Psychotherapy Process Research. Unpublished Manuscript, book chapter, accepted for print.

Mowrer, O. H. (1951). Journal of Consulting Psychology. Vol 15., No. 4, Aug, 274-277.

Možina, M. (2007) V Sloveniji se je začel fakultetni študij psihoterapije: Faculty Study of Psychotherapy has started in Slovenia. Kairos 1, Nb.1-2, 83-97.

Možina, M. (2010), Kratka zgodovina psihoterapije na Slovenskem, http://www.psihoterapija-institut.si/upload/clanki/drugiclanki/.

Orlinsky, D. E. (1999). The Master Therapist: Ideal Character or Clinical Fiction? Comments and Questions on Jennings and Skovholt's "The Cognitive, Emotional, and Relational Characteristics of Master Therapists". American Psychological Association, Journal of Counseling Psychology , Vol. 46, No. 1,12-15.

Orlinsky, D. E., Ambühl, H., Rønnestad, M., Davis, J., Gerin, P., Davis, M., Willutzki, U., Botermans, J-F., Dazord, A., Cierpka, M., Aapro, N., Buchheim, P., Bae, S., Davidson, C., Friis-Jorgensen, E., Joo, E., Kalmykova, E. , Meyerberg, J., Northcut, T., Parks, B, E. Scherb, T. Schröder, G. Shefler, D. Stiwne, S. Stuart, M. Tarragona, A. Branco Vasco, Wiseman, H. (1999). Development of Psychotherapists: Concepts, Questions, and Methods of a Collaborative International Study, SPR Collaborative Research Network, Psychotherapy Research, p.127-153.

Orlinsky, D. E., Ambuhl, H., Rønnestad, M. H. et al. (1999). The Development of Psychotherapists: Concepts, questions, and methods of a collaborative international study. Psychotherapy Research, 9, 127-153.

Orlinsky, D. E. and Rønnestad, M. H. (2005). How Psychotherapists Develop: A Study of Therapeutic Work and Professional Growth. Washington, DC: American Psychological Association.

Pritz, A. (2002). Austria. V Pritz, A., ed. (2002). Globalized Psychotherapy. Vienna: Facultas Universitatsverlag: 27–38.

Robertson, R. J. (1971). A “Naturalistic” Approach to Psychotherapy Training. Northeastern Illinois State College, Chicago, Psychotherapy: Theory, Practice and Research, Vol. 8, No. 3, Fall.

Taubner, S., Kächele, H., Visbeck, A., Rapp, A., and Sandell, R. (2004). Therapeutic attitudes and practice patterns during psychotherapy training. Psychotherapy Research, Vol.14, Issue 4.

Winnicott, D.W. (1965). The Maturational Processes and the Facilitating Environment: Studies in the Theory of Emotional Development. The International Psycho-Analytical Library, 64:1-276. London: The Hogarth Press and the Institute of Psycho-Analysis.

Internetni naslovi:

http://www.sfu.ac.at/english/ http://www.qualitative-research.net http://en.wikipedia.org/wiki/

http://www.pep-web.org/

http://www.psihoterapija-institut.si/