prezentacija - prostor

LIKOVNA TEORIJALIKOVNA TEORIJALikovni element Likovni element

PROSTOR - PROSTOR - PERSPEKTIVAPERSPEKTIVA

mag. mag. Jasna Kralj PavlovecJasna Kralj Pavlovec

UvodUvodLikovna teorija je interdisciplinarna Likovna teorija je interdisciplinarna

veda, ki raziskuje likovna izrazna veda, ki raziskuje likovna izrazna sredstva in zgradbo sredstva in zgradbo likovnih/prostorskih del. likovnih/prostorskih del.

Likovna teorija se ukvarja z analizo Likovna teorija se ukvarja z analizo likovnih elementov, spremenljivk in likovnih elementov, spremenljivk in načel likovnega reda. načel likovnega reda.

UvodUvodVsem likovnih ustvarjalcem – Vsem likovnih ustvarjalcem –

slikarjem, kiparjem, arhitektom, slikarjem, kiparjem, arhitektom, oblikovalcem,… so znani skupni oblikovalcem,… so znani skupni likovni pojmi, kot so: likovni pojmi, kot so: točka, črta, točka, črta, linija, barva, oblika, ploskev, linija, barva, oblika, ploskev, prostorprostor, itd., itd.

Likovna teorija Likovna teorija je osnova / slovnica je osnova / slovnica likovnega izražanja.likovnega izražanja.

Likovna kompozicijaLikovna kompozicija V kompoziciji uporabljamo likovne elemente, V kompoziciji uporabljamo likovne elemente,

spremenljivke in zakonitost skladnje. spremenljivke in zakonitost skladnje. Organizacijske principe kompozicije imenujemo Organizacijske principe kompozicije imenujemo kompozicijski elementikompozicijski elementi::

Proporc (razmerje in sorazmerje)Proporc (razmerje in sorazmerje) uravnoteženosturavnoteženost ritemritem kontrastkontrast harmonijaharmonija dominacijadominacija enotnostenotnost

Likovne spremenljivkeLikovne spremenljivke Likovne spremenljivke oz. Likovne spremenljivke oz. variablevariable so pojmi, ki so pojmi, ki

predstavljajo lastnosti oblik in likovnih predstavljajo lastnosti oblik in likovnih elementov.elementov.

Likovne spremenljivke / Likovne spremenljivke / variablevariable so: so: teksturatekstura številoštevilo gostotagostota smersmer velikostvelikost položajpoložaj likovna težalikovna teža

Likovne prvineLikovne prvine Likovne oblike so osnovni pojmi likovnega Likovne oblike so osnovni pojmi likovnega

izražanja. Razdelimo jih na izražanja. Razdelimo jih na orisneorisne in in orisaneorisane likovne prvine oz. elementi: likovne prvine oz. elementi:

Orisne prvine:Orisne prvine: točkatočka linija (črta)linija (črta) svetlo – temnosvetlo – temno barvabarva

Orisane prvine: oblikaoblika ploskevploskev prostorprostor

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTORVsebina predavanja:Vsebina predavanja:

1.1. Prostor v Prostor v upodabljajočih upodabljajočih umetnostiumetnosti

2.2. Organoleptično Organoleptično zaznavanje prostorazaznavanje prostora

3.3. Zlati rezZlati rez

4.4. Prostorski križProstorski križ

5.5. ProjekcijeProjekcije

6.6. VajaVaja

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR

Prostor je Prostor je orisanaorisana likovna prvina. likovna prvina.1. 1. ArhitekturaArhitektura – tridimenzionalno – tridimenzionalno

oblikovanje prostora (prostor in čas)oblikovanje prostora (prostor in čas)2. 2. KiparstvoKiparstvo – tridimenzionalno – tridimenzionalno

oblikovanje (gibanje okoli oblike)oblikovanje (gibanje okoli oblike)3. 3. SlikarstvoSlikarstvo – dvodimenzionalno – – dvodimenzionalno –

oblikovanje prostora s prostorskimi oblikovanje prostora s prostorskimi ključiključi

4. 4. Vizualne komunikacijeVizualne komunikacije – likovni – likovni prostorprostor


1. Prostor v arhitekturi1. Prostor v arhitekturiArhitekturni prostor (pozitivni in negativni Arhitekturni prostor (pozitivni in negativni

grajeni prostor) zaznavamo z vsemi čutili grajeni prostor) zaznavamo z vsemi čutili na fizičnem, psihološkem in čustvenem na fizičnem, psihološkem in čustvenem nivoju. Pomemben je ČAS – gibanje skozi nivoju. Pomemben je ČAS – gibanje skozi prostor, ki omogoča kontinuirano prostor, ki omogoča kontinuirano spreminjanje vizualnih vtisov, spreminjanje vizualnih vtisov, večanje/manjšanje objektov, svetlobe,… večanje/manjšanje objektov, svetlobe,…

Pozitivni arhitekturni prostor je grajen prostor Pozitivni arhitekturni prostor je grajen prostor – objekt; negativni prostor je urbanistični – objekt; negativni prostor je urbanistični vmesni prostor – ulice, trgi, parki, križišča, vmesni prostor – ulice, trgi, parki, križišča, dvorišča – mestni prostor.dvorišča – mestni prostor.


1. Prostor v arhitekturi1. Prostor v arhitekturi


2. Prostor v kiparstvu2. Prostor v kiparstvuKiparski prostor je prostor mase, kjer so Kiparski prostor je prostor mase, kjer so

značilne konkavne in konveksne oblike. značilne konkavne in konveksne oblike. Negativni prostor sooblikuje plastiko.Negativni prostor sooblikuje plastiko.

Instalacije že posežejo v arhitekturni prostor.Instalacije že posežejo v arhitekturni prostor.

Reliefna plastika se približuje slikarskim Reliefna plastika se približuje slikarskim prostorskim ključem, ki so značilna za prostorskim ključem, ki so značilna za oblikovanje ploskevoblikovanje ploskev


3. Prostor v slikarstvu3. Prostor v slikarstvuDvodimenzionalni prostor je omejen s Dvodimenzionalni prostor je omejen s

formatom slikarske ploskve. Navidezni formatom slikarske ploskve. Navidezni tridimenzionalni prostor ustvarjamo s tridimenzionalni prostor ustvarjamo s poznavanje prostorskih ključev oziroma poznavanje prostorskih ključev oziroma globinskih vodil. globinskih vodil.

To so To so monokularni prostorski ključimonokularni prostorski ključi – globino – globino prostora lahko zaznamo tudi samo z enim prostora lahko zaznamo tudi samo z enim očesomočesom


4. Likovni prostor4. Likovni prostorLikovni prostor izhaja iz naravnega in Likovni prostor izhaja iz naravnega in

psihološkega prostora. Oblikujemo ga z psihološkega prostora. Oblikujemo ga z izraznimi likovnimi sredstvi. Zaznavanje izraznimi likovnimi sredstvi. Zaznavanje likovnega prostora je posledica likovnega prostora je posledica selektivnega opazovanja posameznika. Je selektivnega opazovanja posameznika. Je proces, pri katerem iz naravnega prostora proces, pri katerem iz naravnega prostora nastane psihološki prostor – prostor nastane psihološki prostor – prostor doživljanja in trenutnega počutja.doživljanja in trenutnega počutja.


Organoleptično zaznavanje prostora:Organoleptično zaznavanje prostora: z osnovnimi čutiliz osnovnimi čutili

vidvid sluhsluh vonjvonj čutenječutenje tretje oko,…tretje oko,…


Antropomorfno zaznavanje prostora:Antropomorfno zaznavanje prostora: Človek kot merilo prostoraČlovek kot merilo prostora

Leonardo da VinciLeonardo da Vinci Le Le CorbusierCorbusier


Zlati rezZlati rezZlati rez je harmonično sorazmerje, za Zlati rez je harmonično sorazmerje, za katerega velja, da je večji del (katerega velja, da je večji del (MajorMajor) proti ) proti manjšemu (manjšemu (minorminor) v istem razmerju kot ) v istem razmerju kot celota proti večjemu delu. Razmerje je celota proti večjemu delu. Razmerje je MM::mm = 1.618= 1.618

Zlati rez so pri upodabljajočih umetnostih Zlati rez so pri upodabljajočih umetnostih uporabljali Egipčani in Grkiuporabljali Egipčani in Grki


Zlati rez - konstrukcijaZlati rez - konstrukcijaKonstrukcija zlatega reza iz pravokotnega Konstrukcija zlatega reza iz pravokotnega trikotnika v merilu 1 : 2.trikotnika v merilu 1 : 2.

1

2


Zlati rez – geometrijska Zlati rez – geometrijska konstrukcijakonstrukcija izpeljava iz diagonale razpolovljenega izpeljava iz diagonale razpolovljenega kvadratakvadrata


Zlati rez – geometrijska Zlati rez – geometrijska konstrukcijakonstrukcija delitev pravokotnika z diagonalami na delitev pravokotnika z diagonalami na kvadrat in pravokotnik v razmerju zlatega kvadrat in pravokotnik v razmerju zlatega reza.reza.


Zlati rez – geometrijska Zlati rez – geometrijska konstrukcijakonstrukcija izpeljava konstrukcije spirale v zlatem rezu izpeljava konstrukcije spirale v zlatem rezu s pomočjo diagonals pomočjo diagonal


Zlati rez - pentagramZlati rez - pentagramDiagonale pentagrama se sekajo tako, da so Diagonale pentagrama se sekajo tako, da so njihovi deli med seboj v zlatem rezu.njihovi deli med seboj v zlatem rezu.V naravi je veliko rastlin (delov rastlin), pa V naravi je veliko rastlin (delov rastlin), pa tudi živali v obliki pentagrama.tudi živali v obliki pentagrama.


Zlati rez - Zlati rez - človekčlovek V 19.st. je V 19.st. je Zeising Zeising analiziral človeško analiziral človeško telo po ključu telo po ključu zlatega reza.zlatega reza.Le CorbusierLe Corbusier sestavi nov merski sestavi nov merski sistem na osnovi sistem na osnovi človeškega telesa človeškega telesa in zlatega rezain zlatega rezaMODULOR.MODULOR.


Prostorski križProstorski križJe navidezni ravninski sistem z med seboj Je navidezni ravninski sistem z med seboj pravokotnimi ravninami, ki se glede na pravokotnimi ravninami, ki se glede na horizont delijo na spodnji in zgornji del in horizont delijo na spodnji in zgornji del in glede na oko opazovalce na sprednji in glede na oko opazovalce na sprednji in zadnji del ter na levi in desni del. To je zadnji del ter na levi in desni del. To je človekov vidni zaznavni prostor.človekov vidni zaznavni prostor.

Prostorski križ:Prostorski križ: očesna ravnina oz. ravnina horizontaočesna ravnina oz. ravnina horizonta frontalna ravninafrontalna ravnina medialna ravninamedialna ravnina


Prostorski Prostorski križkriž


Prostorski ključi ali globinska vodilaProstorski ključi ali globinska vodila

Prostorski ključi ustvarjajo na slikovni ploskvi Prostorski ključi ustvarjajo na slikovni ploskvi iluzijo prostora.iluzijo prostora.

Večina monokularnih globinskih vodil ustvarja Večina monokularnih globinskih vodil ustvarja stopnjevanje določenih oblik v globino z stopnjevanje določenih oblik v globino z uporabo centralne perspektive.uporabo centralne perspektive.


Vrste globinskih vodil:Vrste globinskih vodil:

1.1. Linearna perspektivaLinearna perspektivaUporablja gibanje linij, ki navidez konvergirajo k Uporablja gibanje linij, ki navidez konvergirajo k

enemu ali več bežiščem na horizontu in enemu ali več bežiščem na horizontu in vodijo oko v navidezno globino prostora.vodijo oko v navidezno globino prostora.



2. Stopnjevanje velikosti predmetov/likov2. Stopnjevanje velikosti predmetov/likovVečji predmeti so bližje, manjši so oddaljeniVečji predmeti so bližje, manjši so oddaljeni



3. Krajšanje razdalj med predmeti/liki3. Krajšanje razdalj med predmeti/likiEnake razdalje med predmeti / liki se v Enake razdalje med predmeti / liki se v

centralni perspektivi krajšajo glede na centralni perspektivi krajšajo glede na oddaljenost od opazovalca.oddaljenost od opazovalca.


Vrste globinskih vodil:Vrste globinskih vodil:4. Stopnjevanje gostote 4. Stopnjevanje gostote

strukturstrukturGostota strukture na površini Gostota strukture na površini

predmetov/ploskev se z predmetov/ploskev se z oddaljenostjo stopnjuje.oddaljenostjo stopnjuje.



5. Izginjanje podrobnosti / detajlov / ostrine5. Izginjanje podrobnosti / detajlov / ostrinePodrobnosti z oddaljenostjo izginjajo. Podrobnosti z oddaljenostjo izginjajo.



6. Atmosferska ali zračna perspektiva6. Atmosferska ali zračna perspektivaTemelji na atmosferskem pojavu, ki oddaljene predmete zastira Temelji na atmosferskem pojavu, ki oddaljene predmete zastira

bolj ali manj gosta plast ozračja in zastre barve in detajle bolj ali manj gosta plast ozračja in zastre barve in detajle oddaljenih predmetov, največkrat v sivo ali modrikasto barvo. oddaljenih predmetov, največkrat v sivo ali modrikasto barvo.



7. Barvna perspektiva7. Barvna perspektivaSloni na psiholoških občutkih, ki jih povzroči Sloni na psiholoških občutkih, ki jih povzroči

navidezno približevanje toplih in navidezno navidezno približevanje toplih in navidezno oddaljevanje hladnih barv.oddaljevanje hladnih barv.



8. Ključ svetlosti8. Ključ svetlostiSvetli predmeti so videti bližje kot temni. Na Svetli predmeti so videti bližje kot temni. Na

temnem ozadju delujejo svetli predmeti temnem ozadju delujejo svetli predmeti blizu, na svetlem ozadju se približevanje blizu, na svetlem ozadju se približevanje svetlih ploskev spremeni.svetlih ploskev spremeni.



9. sence9. senceNasebne in vržene sence ustvarjajo prostorski Nasebne in vržene sence ustvarjajo prostorski

učinek. Nasebna senca oblih teles je učinek. Nasebna senca oblih teles je stopnjevana, oglata telesa imajo robne stopnjevana, oglata telesa imajo robne kontraste. Vržena senca oblikuje okoliški kontraste. Vržena senca oblikuje okoliški prostor.prostor.



10. Mesto predmetov v vidnem 10. Mesto predmetov v vidnem poljupolju

Predmete na spodnjem robu Predmete na spodnjem robu slike dojemamo kot bližje, slike dojemamo kot bližje, zgornje pa bolj oddaljene.zgornje pa bolj oddaljene.



11. Prekrivanje11. PrekrivanjeOblika, ki ima neprekinjen obris je spredaj; Oblika, ki ima neprekinjen obris je spredaj;

oblika, ki ima prekinjen obris je zadaj. To je oblika, ki ima prekinjen obris je zadaj. To je najmočnejši globinski ključ.najmočnejši globinski ključ.


Vrste globinskih Vrste globinskih vodil:vodil:

Poleg monokularnih Poleg monokularnih globinskih vodil poznamo globinskih vodil poznamo

še navidezno spreminjanje še navidezno spreminjanje predmetov v daljavi zaradi predmetov v daljavi zaradi

binokularnega gledanja. binokularnega gledanja. Bližje predmete vidimo Bližje predmete vidimo

bolj plastično, oddaljene bolj plastično, oddaljene pa bolj kot silhuete.pa bolj kot silhuete.

Konvergenca linij, manjšanje figur in Konvergenca linij, manjšanje figur in predmetov v globini, zmanjševanje predmetov v globini, zmanjševanje

razdalj, izginjanje podrobnosti,….razdalj, izginjanje podrobnosti,….


Projekcije:Projekcije:Glede na izhodišče projecirnih žarkov Glede na izhodišče projecirnih žarkov ločimo dve osnovni ločimo dve osnovni vrsti projekcijvrsti projekcij::

Vzporedna / paralelna perspektiva

(aksonometrija)

Bežiščna perspektiva

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTORVzporedna/ paralelna projekcija:Vzporedna/ paralelna projekcija:

Glede na kot projecirnih žarkov, ki Glede na kot projecirnih žarkov, ki padejo na ravnino ločimo:padejo na ravnino ločimo:

1.1.Pravokotno projekcijoPravokotno projekcijo2.2.Poševno projekcijoPoševno projekcijo


1. Pravokotna projekcija1. Pravokotna projekcijaa. ortogonalna projekcija a. ortogonalna projekcija Je projekcija na dve ali Je projekcija na dve ali tri slikovne ravnine.tri slikovne ravnine.

vodoravna ravnina – TLORISvodoravna ravnina – TLORIS navpična ravnina – NARISnavpična ravnina – NARIS stranska ravnina – STRANSKI RISstranska ravnina – STRANSKI RIS

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR1. Pravokotna projekcija1. Pravokotna projekcijab. aksonometrija b. aksonometrija Je projekcija na eno ravnino. Osnova so tri Je projekcija na eno ravnino. Osnova so tri

med seboj pravokotne osi x, y in z, ki se med seboj pravokotne osi x, y in z, ki se sekajo v točki 0.sekajo v točki 0.

izometrijaizometrija – skrajšava je enaka na 3. oseh– skrajšava je enaka na 3. oseh dimetrijadimetrija – skrajšava je enaka na 2. oseh – skrajšava je enaka na 2. oseh trimetrijatrimetrija – skrajšava je na vseh oseh – skrajšava je na vseh oseh

drugačnadrugačna

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR1. Pravokotna projekcija1. Pravokotna projekcijab. aksonometrija b. aksonometrija 1. 1. izometrijaizometrija – skrajšava je enaka na 3. – skrajšava je enaka na 3.

osehoseh

30°30°

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR1. Pravokotna projekcija1. Pravokotna projekcijab. aksonometrija b. aksonometrija 2. dimetrija2. dimetrija – skrajšava je enaka na 2. oseh – skrajšava je enaka na 2. oseh

42°7°

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR1. Pravokotna projekcija1. Pravokotna projekcijab. aksonometrija b. aksonometrija 3. trimetrija3. trimetrija – skrajšava je na vseh oseh – skrajšava je na vseh oseh

drugačnadrugačna

18°5°

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR2. Poševna projekcija2. Poševna projekcijaa. kavalirska projekcijaa. kavalirska projekcija Je frontalna poševna projekcija Je frontalna poševna projekcija

, kjer vzporedni žarki padejo , kjer vzporedni žarki padejo na slikovno ravnino pod na slikovno ravnino pod določenim kotom; ploskve določenim kotom; ploskve vzporedne s slikovno vzporedne s slikovno ravnino ohranijo svojo ravnino ohranijo svojo obliko in velikost.obliko in velikost.

45°

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTOR2. Poševna projekcija2. Poševna projekcijab. Vojaška aksonometrijab. Vojaška aksonometrija

PERSPEKTIVA PERSPEKTIVA (lat. Perspicere – videti skozi.) (lat. Perspicere – videti skozi.) Način predstavljanja 3D prostora na slikovni ploskvi. Način predstavljanja 3D prostora na slikovni ploskvi.

Primerna za predstavitve predmetov, objektov in Primerna za predstavitve predmetov, objektov in notranjih prostorovnotranjih prostorov

1. centralna perspektiva 1. centralna perspektiva (enobežna)(enobežna)

Klasično konstruiranje Klasično konstruiranje perspektive:perspektive:

Narišemo tloris in Narišemo tloris in naris/prerez v merilunaris/prerez v merilu

Določimo smeri pogledaDoločimo smeri pogledaO – oko / stojiščeO – oko / stojiščeSR – slikovna ravnina / položajSR – slikovna ravnina / položajVh – višina horizontaVh – višina horizontaBd – bežišče diagonal, bežišče Bd – bežišče diagonal, bežišče

vseh premic, ki so med vseh premic, ki so med seboj vzporedne (kot 45seboj vzporedne (kot 45°°))

Bežišče določimo tako, da Bežišče določimo tako, da položimo skozi očišče O položimo skozi očišče O premico, ki je vzporedna s premico, ki je vzporedna s premicami, ki so pod kotom premicami, ki so pod kotom 4545°° in kjer ta prebode in kjer ta prebode slikovno ravnino dobimo slikovno ravnino dobimo bežišče B teh premicbežišče B teh premic

1.1. centralna centralna ali ali enobežna enobežna perspektiva perspektiva

Skrajšan postopek konstruiranja:Skrajšan postopek konstruiranja:(brez tlorisa)(brez tlorisa)

Narišemo naris/prerez v Narišemo naris/prerez v merilumerilu

Določimo očišče - OcDoločimo očišče - Oc Določimo horizont - hDoločimo horizont - h Določimo višina horizonta – Določimo višina horizonta –

VhVh Po presoji določimo namišljen Po presoji določimo namišljen

perspektivni kvadratperspektivni kvadrat S tem dobimo bežišči obeh S tem dobimo bežišči obeh

diagonal Bd1 in Bd2diagonal Bd1 in Bd2 Nanesemo globino prostora v Nanesemo globino prostora v

merilu!merilu!


Srednji prerezSrednji prerez::

Bežišča diagonal Bežišča diagonal določamo po svoji določamo po svoji presoji z uporabo presoji z uporabo namišljenega namišljenega perspektivnega perspektivnega kvadratakvadrata

Pri srednjem Pri srednjem prerezu lahko le –prerezu lahko le –tega izvedemo tega izvedemo brez uporabe brez uporabe tlorisatlorisa


Enobežiščna mrežaEnobežiščna mreža


Določanje višinDoločanje višin

Višino nanašamo Višino nanašamo v pravi velikosti v pravi velikosti na slikovni ravninina slikovni ravnini

Slikovna ravnina – Slikovna ravnina – predstavljata jo predstavljata jo premici premici horizonata – h in horizonata – h in oisnovnice – o – je oisnovnice – o – je vedno v pravi vedno v pravi velikostivelikosti


Določanje višin Določanje višin predmeta za predmeta za osnovno osnovno ravnino, na ravnino, na osnovni osnovni ravnini in pred ravnini in pred osnovno osnovno ravninaravnina


Variante pogledov Variante pogledov enobežne enobežne perspektiveperspektive


Variante pogledov Variante pogledov enobežne enobežne perspektiveperspektive


Pogled od zgoraj

Pogled od spodaj

Centralni pogled

PERSPEKTIVA PERSPEKTIVA Primerna za predstavitve realne Primerna za predstavitve realne

prostorske risbe (fotografija) prostorske risbe (fotografija) samega predmeta, objekta v samega predmeta, objekta v prostoruprostoru

2. Dvobežna 2. Dvobežna perspektiva perspektiva (poševna)(poševna)

Postopek:Postopek: Narišemo tloris predmeta Narišemo tloris predmeta

/obejkta/obejkta Določimo smer pogledaDoločimo smer pogleda Določimo slikovno ploskev Določimo slikovno ploskev

SR – ponavadi jo položimo SR – ponavadi jo položimo skozi eno od danih točk na skozi eno od danih točk na predmetapredmeta

Glede na smeri pogleda Glede na smeri pogleda določimo očišče O, distanco določimo očišče O, distanco določimo glede na zorni kot določimo glede na zorni kot (normalna slika pribl. 60 (normalna slika pribl. 60 °°))

Izberemo višino horizonta Izberemo višino horizonta VhVh

Določimo bežišči B1, B2 Določimo bežišči B1, B2 tako, da položimo skozi tako, da položimo skozi očišče premico vzporedno očišče premico vzporedno stranicam objekta. Tam, stranicam objekta. Tam, kjer premica prebode kjer premica prebode osnovno ravnino oz. osnovno ravnino oz. horizont dobimo bežišči horizont dobimo bežišči obeh stranicobeh stranic

Prenesemo točko A v slikoPrenesemo točko A v sliko

2. dvobežna 2. dvobežna perspektiva perspektiva

1.1. Mrežni način:Mrežni način:

Mreža kot osnova za Mreža kot osnova za pridobivanje dodatnih pridobivanje dodatnih točktočk


2. Projekcijski način:2. Projekcijski način:

Izhodiščno točko / Izhodiščno točko / stranici določimo z stranici določimo z mrežnim načinommrežnim načinom

S pomočjo projiciranja S pomočjo projiciranja iz očišča projiciramo iz očišča projiciramo posamezne premice posamezne premice skozi oglišča skozi oglišča predmetapredmeta

Kjer te premice v Kjer te premice v tlorisu prebodejo tlorisu prebodejo slikovno ravnino SR slikovno ravnino SR oz osnovnico dobimo oz osnovnico dobimo točke na sliki v tlorisu.točke na sliki v tlorisu.

Te točke prenesemo v Te točke prenesemo v sliko in jih povežemo sliko in jih povežemo z bežiščiz bežišči


3. Enobežni način / 3. Enobežni način / diagonale:diagonale:

Skozi vse točke objekta Skozi vse točke objekta položimo premice položimo premice vzporedno s smerjo vzporedno s smerjo pogleda – pravokotno na pogleda – pravokotno na slikovno ravnino SRslikovno ravnino SR

Kjer te prebodejo SR oz. Kjer te prebodejo SR oz. osnovnico dobimo točke osnovnico dobimo točke na sliki v tlorisuna sliki v tlorisu

Te prenesemo v sliko – Te prenesemo v sliko – povežemo z bežiščem povežemo z bežiščem teh premic – Bc, ki teh premic – Bc, ki sovpada z očiščem Ocsovpada z očiščem Oc

Globino določimo s Globino določimo s pomočjo 45pomočjo 45°° premic – premic – diagonal kvadrata, ki diagonal kvadrata, ki gredo v B45gredo v B45°° tako, da tako, da globino nanesemo na globino nanesemo na osnovnico in povežemo osnovnico in povežemo z B45z B45°°


4. Z merskimi točkami:4. Z merskimi točkami:

Izhodiščno točko oz. Izhodiščno točko oz. izhodiščni stranici izhodiščni stranici določimo z mrežnim določimo z mrežnim sistemomsistemom

Na izhodiščni stranici Na izhodiščni stranici nanesemo posamezne nanesemo posamezne mere s pomočjo merskih mere s pomočjo merskih točktočk


Določanje višinDoločanje višin

Višino vedno nanašamo Višino vedno nanašamo v pravi velikosti na sliki v pravi velikosti na sliki – slikovni ravnini iz – slikovni ravnini iz točke, kjer premica točke, kjer premica preseka osnovnico oz. preseka osnovnico oz. prebode slikovno prebode slikovno ravnino.ravnino.


2. dvobežna perspektiva 2. dvobežna perspektiva

Kompozicija kvadrov v dvobežni perspektivi z točkovnim stikom na osnovnici


Kompozicija kvadrov v dvobežni perspektivi preko osnovnice


Kompozicija razmetanih kvadrov

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTORPERSPEKTIVAPERSPEKTIVAc. ptičja perspektiva (tribežna)c. ptičja perspektiva (tribežna)

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTORPERSPEKTIVAPERSPEKTIVAd. žabja perspektiva (tribežna)d. žabja perspektiva (tribežna)

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTORObrnjena Obrnjena

PERSPEKTIVAPERSPEKTIVAv zgodovini slikarstva v zgodovini slikarstva

pri upodabljanju pri upodabljanju predmetov in predmetov in prostora dobimo s prostora dobimo s preoblikovanjem preoblikovanjem kotov in smeri kotov in smeri perspektive, obrnjeno perspektive, obrnjeno perspektivo. Liki se z perspektivo. Liki se z oddaljenostjo večajo. oddaljenostjo večajo.

likovni elementilikovni elementiPROSTORPROSTORKonceptualna perspektivaKonceptualna perspektivaOmogoča prikazovanje predmetov iz Omogoča prikazovanje predmetov iz

več strani hkrati (egipčanska stenska več strani hkrati (egipčanska stenska umetnost, kubizem, futurizem – umetnost, kubizem, futurizem – premik skozi čas, otroška umetnost,premik skozi čas, otroška umetnost,…)…)

prezentacija - prostor

Documents

Transcript of prezentacija - prostor