PREPORAKITE OD OSLO VO VRSKASO JAZI^NITE PRAVA NANACIONALNITE MALCINSTVA I DOPOLNITELNABELE[KA ZA OBJASNUVAWE

Fevruari, 1998

ISBN 90 - 7598904 - 0

Kopiraweto na bilo koja informacija od ovaa bro{ura edozvoleno; naveduvawe na izvorot bi bilo po`elno. Originalnatabro{ura na angliski jazik e sostavena i izdadena od Fonadacijataza me|uetni~ki odnosi.

Za dopolnitelni informacii, obratete se do:

Kancelarija na Visokiot Komesar za Nacionalni MalcinstvaPrinsessegracht 222514 AP The HagueTel: +31 70 312 5500Fax: +31 70 363 5910E-mail: hcnm@hcnm.org

Preporakite Od Oslo

1

VOVED

Vo ramkite na Helsin{kite Odluki doneseni vo juli 1992g.,Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa (OBSE) jasozdade funkcijata Visok komesar za nacionalni malcinstva kako"instrument za prevencija na konflikti vo najranata mo`na faza."Vo golema mera otvaraweto na ovoj mandat be{e reakcija nasituacijata vo porane{na Jugoslavija, za koja{to mnoguminastravuvaa deka e mo`no da se povtori i na drugi mesta vo Evropa,a osobeno vo zemjite vo tranzicija kon demokratija, i so toa da senaru{i vetuvaweto za mir i prosperitet zacrtano vo Spogodbataod Pariz za Nova Evropa, usvoena od Pretsedatelite na dr`avi ivladi vo noemvri, 1990g.

Na 01.01.1993, g-dinot Maks van der [tul ja primi dol`nosta naprv Visok komesar za nacionalni malcinstva na OBSE (VKNM).Poa|aj}i od svoeto golemo li~no iskustvo steknato na funkciiteporane{en pratenik vo parlamentot i Minister za nadvore{niraboti, negovaao aktivnost se fokusira{e prvenstveno na oniesituacii {to vklu~uvaa lica-pripadnici na nacionalni/etni~kigrupi {to go so~inuvaat mnozinstvoto vo edna dr`ava, no se vobrojno malcinstvo vo druga (obi~no sosedna) dr`ava, so {to sezasegnati interesite na vlastite vo sekoja od tie dr`avi i sesozdavaat uslovi za potencijalen izvor na me|udr`avna tenzija, paduri i konflikt. Poznato e deka vakvite tenzii vo golema mera jadefiniraat evropskata istorija.

Vo razgleduvaweto na su{tinata na tenziite {to opfa}aatnacionalni malcinstva, pristapot na VKNM kon ovie pra{awa enezavisen, nepristrasen i otvoren za sorabotka. Iako VKNM ne emehanizam za nadgleduvawe, toj gi upotrebuva me|unarodnitestandardi so koi se soglasuva sekoja dr`ava kako negova osnovnaramka za analiza i kako osnova za negovite posebni preporaki. Vovrska so ova, neophodno e navra}awe kon obvrskite prezemeni odsite dr`avi ~lenki na OBSE, osobeno onie od Dokumentot odKopenhagen za Konferencijata za ^ovekovata dimenzija od 1990, vokoj, vo del 4. se iska`ani detalnite obvrski {to se odnesuvaat nanacionalnite malcinstva. Isto taka, va`no e da se napomene dekasite dr`avi ~lenki na OBSE se obvrzani so povelbite naObedinetite nacii vo vrska so ~ovekovite prava, vklu~uvaj}i gi

Preporakite Od Oslo

2

tuka i pravata na malcinstvata, kako i deka pogolemiot del nazemjite ~lenki na OBSE se obvrzani so spogodbata na Sovetot naEvropa.

Po petgodi{na intenzivna aktivnost, VKNM mo`e da poso~iodredeni seprisutni pra{awa i temi koi{to stanale predmet nanegovoto vnimanie vo pove}eto od zemjite kade {to rabotel. Ednovakvo pra{awe e i pra{aweto za jazi~nite prava na nacionalnitemalcinstva, t.e. pravoto na licata pripadnici na nacionalnimalcinstva da go koristat svojot jazik vo privatnite i javnitesferi. Me|unarodnite instrumenti za ~ovekovi prava sepovikuvaat na ova pravo vo odreden broj na razli~ni konteksti.Od edna strana, jazikot e li~na rabota tesno povrzana soidentitetot. Od druga strana, jazikot e su{testveno orudie naop{testvenata organizacija koe vo mnogu situacii prerasnuva vopra{awe od javen interes. Sekako deka upotrebata na jazikot epovrzana so brojni aspekti na funkcioniraweto na edna dr`ava.Vo edna demokratska dr`ava posvetena na ~ovekovite prava,prilagoduvaweto na postoe~kata raznovidnost stanuva va`nopra{awe na vodewe politika i donesuvawe zakoni. Nesposobnostada se odr`i soodvetnata ramnote`a mo`e da rezultira some|uetni~ka tenzija.

Imaj}i go ova predvid, vo letoto 1996, VKNM pobara odFondacijata za me|uetni~ki odnosi da izvr{i konsultacii so malagrupa na me|unarodno priznati eksperti so cel da gi dobie nivnitepreporaki za soodvetno i koherentno primenuvawe na jazi~niteprava na licata pripadnici na nacionalnite malcinstva voramkite na OBSE. Sli~no barawe na VKNM prethodno rezultira{eso obrazlo`enie na Preporakite od Hag vo vrska so obrazovniteprava na nacionalnite malcinstva i izve{taj za objasnenie.Bidej}i Preporakite od Hag se zanimavaat seopfatno soupotrebata na jazikot ili jazicite na nacionalnite malcinstva vooblasta na obrazovanieto, be{e odlu~eno ova pra{awe da seizzeme od razgleduvawe od strana na ekspertite.

Fondacijata za me|uetni~ki odnosi - nevladina organizacijaosnovana vo 1993 za da izvr{uva specijalizirani aktivnosti kakopoddr{ka na VKNM- pomogna da se odr`i cela serija konsultaciina eksperti od razli~ni relevantni disciplini, vklu~uvaj}i tukadve sredbi vo Oslo i edna vo Hag. Pome|u konsultiranite ekspertise nao|aa i pravnici- specijalisti za me|unarodno pravo, kako i

Preporakite Od Oslo

3

lingvisti, advokati i analiti~ari - eksperti za sostojbite ipotrebite na malcinstvata. Eve gi imiwata na ekspertite:

Profesor Gudmundur Alfredson, ko-direktor, Institut RaulValenberg ([vedska); Prof. Asbjorn Eide, docent, Norve{kiinstitut za ~ovekovi prava (Norve{ka); Angelita Kamenska,postar istra`uva~, Letonski centar za ~ovekovi prava ietni~ki studii (Letonija); Donel O'Riagein, generalensekretar, Evropsko biro za pomalku upotrebuvani jazici(Irska); Beata Slidal, Sovetnik, Norve{ki forum zasloboda na izrazuvaweto (Norve{ka); d-r Migel Strubel,direktor, Institut za katalonska sociolingvistika, Vladana Katalonija ( [panija); Prof. \orgi Sepe, Katedra zaligvisti~ki studii pri univerzitetot Janus Panonius(Ungarija); prof. Patrik Tornberi, Pravna katedra,Univerzitetot Kil (Velika Britanija); d-r Fernand de Varan,direktor na azisko-pacifi~kiot centar za ~ovekovi prava iprevencija na etni~ki konflikti (Avstralija); prof. Brunode Vit, Praven fakultet, Univerzitet vo Mastriht(Holandija); @an-mari Verling (Francija).

Bidej}i postoe~kite standardi za pravata na malcinstvata se delod ~ovekovite prava, pojdovna to~ka na konsultaciite be{e da sepodrazbere soglasuvawe na dr`avite so site drugi obvrski za~ovekovi prava, osobeno vklu~uvaj}i gi tuka ednakvosta islobodata od diskriminacijata, sloboda na izrazuvawe, slobodana sobirawe i zdru`uvawe, kako i pravata i slobodite na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva.

Isto taka se pretpostavi deka krajnata cel na site ~ovekovi pravae potpolniot i sloboden razvoj na individualnata ~ovekovali~nost vo ednakvi uslovi. Sledstveno na ova, se pretpostavideka gra|anskoto op{testvo treba da bide otvoreno ifleksibilno, i spored toa da gi integrira site lu|e, pa i onie {topripa|aat na nacionalnite malcinstva. Bidej}i upotrebata najazikot e isto taka su{testveno komunikacisko pra{awe, sepodrazbira{e glavnata op{testvena dimenzija na ~ove~kotoiskustvo.

Rezultira~kite Preporaki od Oslo za jazi~nite prava nanacionalnite malcinstva se obiduvaat da ja razjasnat, na edenrelativno razbirliv jazik, sodr`inata na jazi~nite prava na

Preporakite Od Oslo

4

malcinstvata {to se op{to primenlivi vo uslovite kade{to eprisuten VKNM. Pokraj ova, standardite se tolkuvani na takovna~in {to obezbeduva ednoobraznost vo primenata. Preporakitese podeleni vo podnaslovi koi{to se odnesuvaat na pra{awapovrzani so jazikot koi proizleguvaat vo praktikata. Podetalnoobjasnuvawe na Preporakite e dadeno vo pridru`nata Bele{ka zaobjasnuvawe kade {to mo`e da se najdat referencite sorelevantnite me|unarodni dokumenti. Preporakite se pi{uvani sonamera sekoja od niv da se ~ita zaedno so soodvetnite relevantniparagrafi od Bele{kata za objasnuvawe.

Postoi nade` deka ovie preporaki }e obezbedat korisna osnovaza razvojot na dr`avnata politika i zakonodavstvo, {to }epridonese kon efektivna primena na jazi~nite prava na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva, osobeno vo javnatasfera.

Iako ovie Preporaki se odnesuvaat na upotrebata na jazikot odstrana na lica-pripadnici na nacionalni malcinstva, treba da senapomene deka pogolemiot del od ovie preporaki i me|unarodniteinstrumenti od koi tie proizleguvaat potencijalno mo`at da seprimenat i na drugi vidovi malcinstva. Preporakite koi sledatvo prodol`enie imaat za cel da go pojasnat postoe~kiot sklop naprava. Tie nemaat namera da gi ograni~uvaat ~ovekovite prava nanitu edno lice ili grupa na lica.

Preporakite Od Oslo

5

PREPORAKI OD OSLO VO VRSKA SO JAZI^NITEPRAVA NA NACIONALNITE MALCINSTVA

IMIWA

1) Licata pripadnici na nacionalnite malcinstva imaat pravoda gi koristat svoite li~ni imiwa na nivniot jazik sporednivnata tradicija i lingvisti~ki sistemi. Ovie treba dabidat oficijalno priznaeni i da se upotrebuvaat od stranana javnite vlasti.

2) Na sli~en na~in, privatni organizacii, kako {to se kulturnizdru`enija ili delovni pretprijatija osnovani od licapripadnici na nacionalnite malcinstva treba da go imaatistoto pravo vo vrska so imeto.

3) Vo oblasti naseleni so zna~itelen broj na lica pripadnicina nacionalno malcinstvo i koga za toa postoi opravdanapotreba, javnite vlasti treba da obezbedat uslovi zaozna~uvawe na lokalni imiwa, uli~ni nazivi i drugitopografski indikatori nameneti za javnosta i na jazikot namalcinstvoto.

RELIGIJA

4) Vo iska`uvaweto i praktikuvaweto na svojata religijaindividualno ili vo zaednica so drugite, sekoe lice imapravo da go upotrebuva jazikot (jazicite) po negov izbor.

5) Za onie religiozni ceremonii ili dokumenti {to seodnesuvaat na odreden gra|anski status, a se va`e~ki sporedzakonite vo odredena dr`ava, taa dr`ava mo`e da baratakvite dokumenti i potvrdi da se izdavaat i naoficijalniot jazik ili jazici na dr`avata.

@IVOT VO ZAEDNICATA I NVO

6) Site lica, vklu~uvaj}i gi i licata pripadnici na nacionalnimalcinstva imaat pravo da osnovaat i upravuvaat so svoinevladini organizacii, zdru`enija i institucii. Ovie tela

Preporakite Od Oslo

6

mo`at da koristat jazikot/jazicite po svoj izbor. Dr`avata netreba da vr{i diskriminacija na ovie tela na jazi~na osnova,nitu pak treba neopravdano da im go uskratuva pravoto naovie tela da baraat svoi izvori na finansirawe oddr`avniot buxet, me|unarodni izvori ili od privatniotsektor.

7) Dokolku dr`avata aktivno sponzorira aktivnosti, me|udrugoto, vo oblasta na sportot, kulturata i op{testveniot`ivot, proporcionalen del na vkupnite sredstva odobreni oddr`avata treba da bidat nameneti za sponzorirawe na takvisli~ni aktivnosti organizirani od lica pripadnici nanacionalnite malcinstva. Dr`avnata finansiska poddr{kaza aktivnostite {to se odvivaat na jazicite na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva vo ovie sferi trebada bide dodeluvana na ramnopravna osnova.

MEDIUMI

8) Licata pripadnici na nacionalnite malcinstva imaat pravoda osnovaat i odr`uvaat svoi sredstva za javno informirawena jazikot na malcinstvoto. Dr`avnite propisi zaradiodifuzija treba da bidat zasnovani na objektivni inediskriminira~ki kriteriumi i ne treba da se koristat zaograni~uvawe na pravata na malcinstvata.

9) Licata pripadnici na nacionalnite malcinstva treba daimaat pristap do terminite za emituvawe na svojot jazik nadr`avnite mediumi. Na nacionalno, regionalno i lokalnonivo, vremetraeweto i udarnosta na terminite dodeleni zaemituvawe na programa na jazikot na odredeno malcinstvotreba da soodvetstvuva na brojnata struktura i koncentracijana nacionalnoto malcinstvo i da odgovara na negovitepotrebi i na okolnostite.

10) Treba da se garantira nezavisniot karakter na programite naprivatnite i javnite mediumi na jazicite na nacionalnitemalcinstva. Ureduva~kite soveti na javnite mediumi koi janadgleduvaat sodr`inata i orientacijata na programskata{ema treba da bidat nezavisni i da vklu~uvaat lica {topripa|aat na nacionalni malcinstva vo uloga na nezavisnisovetnici.

Preporakite Od Oslo

7

11) Pristapot kon mediumi od stranstvo ne treba da bideneopravdano ograni~en. Takviot pristap ne treba da zna~inamaluvawe na vremeto za emituvawe dodeleno namalcinstvoto na dr`avnite mediumi vo dr`avata kade {to`iveat odnosnite malcinstva.

EKONOMSKI @IVOT

12) Site lica, vklu~uvaj}i gi i licata pripadnici nanacionalnite malcinstva imaat pravo da upravuvaat soprivatni pretprijatija na jazikot/jazicite po svoj izbor.Dr`avata ima pravo da bara dopolnitelna upotreba naoficijalniot jazik ili jazici na dr`avata samo onamukade{to postoi opravdan javen interes, kako na primer vovrska so za{titata na rabotnicite i potro{uva~ite, ili voodnosite me|u pretprijatijata i dr`avnite organi.

ADMINISTRATIVNI ORGANI I JAVNI USLUGI

13) Vo onie regioni i lokalni edinici kade {to licatapripadnici na nacionalni malcinstva se zastapeni vozna~itelen broj i kade {to bilo izrazeno barawe, licatapripadnici na odredenoto nacionalno malcinstvo treba daimaat pravo da im se izdavaat dokumenti i potvrdi i naoficijaniot jazik i na jazikot na nacionalnoto malcinstvo,od strana na regionalnite i/ili lokalnite javni institucii.Spored istiot princip, regionalnite i/ili lokalnite javniinstitucii treba da gi vodat soodvetnite mati~ni knigi i najazikot na nacionalnoto malcinstvo.

14) Licata pripadnici na nacionalnite malcinstva treba daimaat soodvetni mo`nosti da go koristat svojot jazik vokomunikacijata so administrativnite organi, osobeno voregionite i lokalnite edinici kade {to e projaven takovinteres i kade {to se tie malcinstva zastapeni vozna~itelen broj. Na istiot princip, administrativniteorgani treba, tamu kade {to e mo`no, da gi napravat nivniteuslugi da dostapni i na jazikot na nacionalnoto malcinstvo.Kon ovaa cel, tie treba da obezbedat soodvetni kadri i/iliprogrami za obuka na postoe~kite kadri.

Preporakite Od Oslo

8

15) Vo onie regioni i lokalni edinici kade {to licatapripadnici na nacionalnite malcinstva se zastapeni vozna~itelen broj, dr`avata treba da prezeme merki za da seobezbedi pravoto na izbranite pretstavnici na regionalnitei lokalnite edinici na vlast da go koristat jazikot nanacionalnoto malcinstvo za vreme na vr{eweto aktivnostivo vrska so ovie edinici na vlast.

NEZAVISNI NACIONALNI INSTITUCII

16) Dr`avite kade{to `iveat lica pripadnici na nacionalnitemalcinstva treba da go obezbedat pravoto na ovie lica,pokraj soodvetnite pravosudni tela, da imaat pristap i kajnezavisni nacionalni institucii, kako na primer narodenpravobranitel ili komisii za ~ovekovi prava, vo onieslu~ai za koi smetaat deka im se naru{eni jazi~nite prava.

PRAVOSUDNITE ORGANI

17) Site lica, vklu~uvaj}i gi i licata pripadnici na nacionalnimalcinstva imaat pravo da bidat vedna{ informirani, najazik razbirliv za niv, za pri~inite za nivnoto apsewe i/ilizadr`uvawe vo pritvor i za karakterot na deloto ipri~inite zaradi koi se osomni~eni, kako i da se branat natoj jazik, ako e toa potrebno so besplatna pomo{ odpreveduva~, pred sudeweto, za vreme na sudeweto i pri`alba.

18) Vo regionite i lokalnite edinici kade {to licatapripadnici na nacionalno malcinstvo se zastapeni vozna~itelen broj i kade {to bilo izrazeno takvo barawe,licata pripadnici na ova malcinstvo treba da imaat pravoda se izrazuvaat na svojot jazik za vreme na pravosudnipostapki, a dokolku e potrebno i so besplatna pomo{ na usteni/ili pismen preveduva~.

19) Vo onie regioni i lokalni edinici kade {to licatapripadnici na nacionalno malcinstvo se zastapeni vozna~itelen broj i kade {to bilo izrazeno takvo barawe,dr`avata treba da ima dovolno razbirawe za prakti~nostana vodeweto na site pravosudni postapki koi gi zasegaatvakvite lica, na jazikot na malcinstvoto.

Preporakite Od Oslo

9

LI[UVAWE OD SLOBODA

20) Direktorot na kaznena institucija i drugiot personal vo taainstitucija treba da znaat da zboruvaat na jazikot ilijazicite na najgolemiot broj na zatvorenici, ili na jazikot{to najgolem del od niv go razbiraat. Za ovaa cel, treba dase obezbedat obu~eni kadri ili programi za obuka napostojnite kadri. Kade {to nalaga potrebata, treba da sekoristat i uslugite na preveduva~.

21) Pritvorenite lica- pripadnici na nacionalno malcinstvotreba da go imaat pravoto da go izberat jazikot zakomunikacija so drugite zatvorenici kako i so ostanatitelu|e. Kade {to e toa vozmo`no, vlastite treba da prezematmerki za da im ovozmo`at na zatvorenicite komunikacija nasvojot jazik - usna i vo li~nata korespondencija, vo ramkitena ograni~uvawata propi{ani so zakon. Vo vrska so ova,pritvoreno lice ili lice koe izdr`uva kazna zatvor, op{tozemeno, treba da se ~uva vo pritvor ili vo zatvor blisku donegovoto mesto na `iveewe.

Preporakite Od Oslo

10

Preporakite Od Oslo

11

BELE[KA ZA OBJASNUVAWE NAPREPORAKITE OD OSLO VO VRSKA SO JAZI^NITE

PRAVA NA NACIONALNITE MALCINSTVA

Op{t voved

^len 1 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava seodnesuva na vrodenoto dostoinstvo na site ~ove~ki su{testvakako osnoven koncept {to ja obrazuva podlogata na site standardiza ~ovekovi prava. Vo ^len 1 od Deklaracijata se veli: "Site~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvotoi pravata...". Zna~eweto na ovoj ~len ne mo`e da bide preceneto.Ne samo {to se odnesuva na ~ovekovite prava voop{to, tuku iobezbeduva eden od temelite za jazi~nite prava na licapripadnici na nacionalni malcinstva. Ednakvosta vodostoinstvoto i pravata pretpostavuva po~ituvawe naidentitetot na poedinecot kako ~ove~ko su{testvo. Jazikot e ednaod najosnovnite komponenti na ~ovekoviot identitet. Od tuka,po~ituvaweto na dostoinstvoto na edno lice e tesno povrzano sopo~ituvawe na identitetot i posledovatelno, na jazikot na toalice.

Vo ovoj kontekst, Me|unarodnata spogodba za gra|anski ipoliti~ki prava e od zna~itelna va`nost. ^len 2 od ovaaspogodba bara od dr`avite da obezbedat po~ituvawe na~ovekovite prava na site poedinci vo ramkite na nivniteteritorii i nadle`nosti "bez razgrani~uvawe od bilo koj vidkako na primer... jazik...." ^len 19 od Spogodbata garantirasloboda na izrazuvawe koja, kako {to e formulirano voSpogodbata, ne samo {to go garantira pravoto da se razmenuvaatinformacii i idei od koj bilo vid, bez ograni~uvawa, tuku, istotaka, go garantira pravoto toa da se odviva na jazikot ilimediumot po izbor. Razmenata na informacii podrazbira lu|e koifunkcioniraat vo zaednica. Vo ovoj kontekst, ^len 21 i ^len 22 odSpogodbata mo`at da bidat relevantni bidej}i gi garantiraatpravata i slobodite na mirno sobirawe i zdru`uvawe.

Na sli~en na~in, vo Evropa, slobodata na izrazuvawe zacrtana vo^len 10 od Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekoviteprava i osnovni slobodi, spored ^len 14 od istiot dokument,

Preporakite Od Oslo

12

treba da bide"obezbedena bez diskriminirawe po koja bilo osnovakako na primer... jazik..." Poa|aj}i od Univerzalnata deklaracijaza ~ovekovi prava i Evropskata konvencija za za{tita na~ovekovite prava i osnovni slobodi, Deklaracijata zasloboda na izrazuvaweto i informiraweto na Sovetot naEvropa potvrduva"deka slobodata na izrazuvaweto iinformiraweto e neophodna za op{testveniot, kulturniot ipoliti~kiot razvoj na sekoe ~ove~ko su{testvo i pretstavuvauslov za harmoni~en progres na op{testvenite i kulturni grupi,nacii i me|unarodnata zaednica." Vo vrska so ova, va`no e da senapomene slobodata za mirni sobiri i zdru`uvawa garantirani so^len 11 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekoviteprava i osnovni slobodi.

Vo ramkite na Organizacijata za bezbednost i sorabotka na Evropa(OBSE), istite su{testveni idei za slobodata na izrazuvawe,mirni sobiri i zdru`uvawa se nabroeni vo stavovite 9.1-9.3 voDokumentot od Kopenha{kiot sostanok od Konferencijata za~ovekovata dimenzija.

Vo Pariskata Povelba za Nova Evropa, [efovite na Dr`avi iVladi na zemjite u~esni~ki vo OBSE "potvrduvaat deka, sekojaindividua, bez diskriminacija ima pravo na: sloboda naizrazuvawe, sloboda na zdru`uvawe i miren sobir..."

^len 27 od Me|unarodniot Protokol za Graganski i politi~kiprava pretstavuva u{te edna klu~na odredba so direktno vlijanievrz jazi~nite prava na nacionalnite malcinstva. Vo nego stoi:"licata koi pripa|aat na ... malcinstva, nema da bidat li{eni odpravoto na ... upotreba na svojot sopstven jazik, vo zaednica sodrugi ~lenovi od svojata grupa".

Sli~no na ova, spored ~len 2(1) od Deklaracijata na Obedinetitenacii za pravata na licata pripadnici na nacionalni ilietni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva go iska`uva pravotona vakvite lica da "go koristat svojot jazik, privatno i javno,slobodno i nepre~eno, bez nikakva diskriminacija." ^len 10(1) odRamkovnata konvencija na Sovetot na Evropa za za{tita nanacionalnite malcinstva predviduva deka dr`avata treba da gopriznae pravoto na licata pripadnici na nacionalni malcinstva

Preporakite Od Oslo

13

"slobodno i nepre~eno da go koristat svojot jazik, privatno ijavno, usno i pismeno."

Iako ovie dokumenti uka`uvaat na upotrebata na jazicite namalcinstvata javno i privatno, istite tie ne pravat preciznorazgrani~uvawe na toa {to pretstavuva "javna" nasproti"privatna" sfera. Sekako deka ovie dve sferi mo`at i da sepreklopuvaat. Na primer, ova mo`e da se slu~i koga poedincitesami ili zaedni~ki so drugite davaat barawe za osnovawe nanivno privatno radio-difuzno pretprijatie ili u~ili{te. Ona{to mo`ebi po~nalo kako privatna inicijativa mo`e da prerasnevo predmet na validen javen interes. Takviot interes mo`e dapovle~e donesuvawe na odredeni javni propisi.

Upotrebata na jazicite na malcinstvata "javno i privatno" odstrana na licata pripadnici na nacionalnite malcinstva ne mo`eda se razgleduva bez da se uka`e i na obrazovanieto. Pra{awataod oblasta na obrazovanieto {to se odnesuvaat na jazicite nanacionalnite malcinstva se razgledani detalno vo Preporakiteod Hag vo vrska so obrazovnite prava na nacionalnite malcinstvadoneseni za potrebite na Visokiot komesar za nacionalnimalcinstva na OBSE od strana na Fondacijata za me|uetni~kiodnosi vo sorabotka so eksperti so me|unarodno renome vo poletona me|unarodnite ~ovekovi prava i obrazovanieto. Preporakite odHag bea doneseni so cel da se obezbedi pojasno razbirawe name|unarodnite dokumenti koi se odnesuvaat na pravata na licatapripadnici na nacionalni malcinstva na ova pole, koe e odvitalno zna~ewe za odr`uvaweto i razvojot na identitetot nalicata pripadnici na nacionalnite malcinstva.

Me|unarodnite dokumenti za ~ovekovi prava predviduvaat deka~ovekovite prava se univerzalni i deka niv mora da gi u`ivaatsite, podednakvo i bez diskriminacija. Me|utoa, pove}eto od~ovekovite prava ne se apsolutni. Ovie dokumenti predviduvaatograni~en broj na situacii vo koi dr`avite opravdano bireagirale so ograni~uvawe na primenata na odredeni prava.Ograni~uvawata dozvoleni so me|unarodnite zakoni za ~ovekoviprava mo`at da stapat na sila pri itni slu~ai na zagrozuvawe na`ivot i vo situacii {to pretstavuvaat zakana za pravata islobodite na drugite, ili pak vo situacii {to go zagrozuvaatjavniot moral, zdravstvoto, nacionalnata bezbednost i op{tata

Preporakite Od Oslo

14

blagosostojba vo edno demokratsko op{testvo1. Spored pravnataregulativa na ~ovekovite prava, ograni~uvawata na sloboditetreba da se tolkuvaat restriktivno.

Pravata na licata pripadnici na nacionalni malcinstva da gokoristat svojot jazik (jazici) javno i privatno, postaveni iobrazlo`eni vo Preporakite od Oslo vo vrska so jazi~nite pravana nacionalnite malcinstva, mora da se sfatat vo balansirankontekst na celosno u~estvo na po{irokoto op{testvo.Preporakite ne predlagaat izolira~ki pristap, tuku onakovpristap {to ovozmo`uva ramnote`a me|u pravoto na licatapripadnici na nacionalno malcinstvo da go odr`uvaat irazvivaat svojot identitet, kultura i jazik, od edna strana, ipotrebata da se obezbedi nivna integracija vo po{irokotoop{testvo kako ednakvi i polnopravni ~lenovi, od druga strana.Od ovaa perspektiva, takvata integracija ne e mnogu ostvarlivabez dobro poznavawe na oficijalniot jazik/jazici na dr`avata.Preporakata za takvo obrazovanie se naveduva vo ~lenovite 13 i14 od Me|unarodnata spogodba za ekonomski, socijalni ikulturni prava i vo ~lenovite 28 i 29 od Konvencijata zapravata na deteto kade{to e navedeno pravoto na obrazovanie ikoi ja obvrzuvaat dr`avata obrazovanieto da bide zadol`itelno.Vo isto vreme, ^len 14(3) od Ramkovnata konvencija za za{titana nacionalnite malcinstva predviduva deka nastavata zaizu~uvawe na jazikot na malcinstvoto "treba da se vovede bezpredrasudi kon u~eweto na oficijalniot jazik ili nastavata natoj jazik."

IMIWA

1) ^len 11(1) od Ramkovnata konvencija za za{tita nanacionalnite malcinstva predviduva deka licatapripadnici na nacionalni malcinstva imaat pravo da gokoristat svoeto li~no ime, tatkovo ime i prezime na svojotjazik. Ova pravo, so koe se ostvaruva osnovata na li~niotidentitet, treba da se primenuva spored okolnostite

1 Pogore spomenatite ograni~uvawa se spomenati i vo slednive odredbi:^len 30 Univerzalna Deklaracija za ^ovekovi Prava^len 19(3) Me|unaroden Protokol za Gra|anski i Politi~ki Prava^len 10(2) Evropska Konvencija za Za{tita na ^ovekovite prava i OsnovniteSlobodi

Preporakite Od Oslo

15

svojstveni za sekoja dr`ava. Na primer, vlastite opravdanobi se koristele so transkriptot na oficijalniot jazik ilijazici vo dr`avata za da vodat evidencija za imiwata nalicata pripadnici na nacionalnite malcinstva vo nivnatafonetska forma. Me|utoa, ova mora da se izvr{i vosoglasnost so jazi~niot sistem i tradicija na odnosnotonacionalno malcinstvo. Vo vrska so ova osnovno pravo, koe etesno povrzano i so jazikot i so identitetot na poedinecot,licata koi bile prinudeni od strana na vlastite da seotka`at od svoite originalni imiwa ili imiwata na nivnitepredci ili ~ii{to imiwa bile smeneti prisilno, treba da godobijat pravoto da si gi povratat imiwata bez nikakvitro{oci.

2) Imiwata se va`en element i od nacionalniot identitet,osobeno vo kontekst na licata koi pripa|aat na nacionalnimalcinstva koi funkcioniraat vo "zaednica". ^len 2(1) odDeklaracijata na Obedinetite nacii za pravata na licapripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni ijazi~ni malcinstva go zacrtuva pravoto na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva da "go koristatsvojot jazik, javno ili privatno, slobodno i nepre~eno beznikakva diskriminacija." ^len 10(1) od Ramkovnatakonvencija za za{tita na nacionalnite malcinstvapredviduva deka dr`avite treba da go priznaat pravoto nalicata pripadnici na nacionalnite malcinstva da "gokoristat svojot jazik slobodno i nepre~eno, javno i privatno,pismeno i usno." ^len 27 od Me|unarodnata konvencija zagra|anski i politi~ki prava opredeluva deka "na licatapripadnici na ...malcinstva ne treba da im bide uskratenopravoto ....da go koristat svojot jazik vo zaednica so drugite~lenovi na nivnata zaednica." Pravoto na edno lice da gokoristi svojot jazik javno, vo zaednica so drugite, nepre~enoi bez diskriminacija e dovolno silen pokazatel dekapravnite tela kako {to se instituciite, zdru`enijata,organizaciite i delovnite pretprijatija osnovani i vodeniod lica pripadnici na nacionalni malcinstva go koristatpravoto da go izberat imeto na svojot jazik. Takvoto ime nafirmata treba da bide priznaen od strana na vlastite i dase koristi vo soglasnost so jazi~niot sistem i tradicija nataa zaednica.

Preporakite Od Oslo

16

3) ^len 11(3) od Ramkovnata konvencija predviduva deka "vooblastite {to se tradicionalno naseleni so zna~itelen brojna lica pripadnici na nacionalno malcinstvo, partiitetreba da vlo`at napor ...da gi istaknuvaat lokalnite nazivi,uli~nite imiwa i drugite topografski pokazateli namenetiza javnosta i na jazikot na malcinstvoto, onamu kade {topostoi dovolno iska`an interes za takvo obele`uvawe."Odbivaweto da se priznae validnosta na istoriskitedenominacii nabroeni pogore mo`e da pretstavuva obid da serevidira istorijata i da se asimiliraat malcinstvata,postavuvaj}i na toj na~in seriozna zakana kon identitetot nalicata pripadnici na malcinstvata.

RELIGIJA

4) ^len 27 od Me|unarodnata konvencija za gra|anski ipoliti~ki prava potvrduva deka "Vo onie dr`avi kade {topostojat etni~ki, religiozni ili jazi~ni malcinstva, nalicata pripadnici na tie malcinstva ne treba da im bideuskrateno pravoto, vo zaednica so drugite ~lenovi nanivnata grupa... da ja deklariraat i praktikuvaat svojatareligija, ili da go koristat svojot jazik." ^len 3(1) odDeklaracijata na Obedinetite nacii za pravata na licatapripadnici na nacionalni ili etni~ki, religiozni ijazi~ni malcinstva opredeluva deka "Licata pripadnici namalcinstva mo`at da gi primenuvaat svoite prava...poedine~no kako i vo zaednica so drugite ~lenovi na nivnatagrupa, bez nikakva diskriminacija."

Religioznoto ubeduvawe i praktikuvawe "vo zaednica" epole na golem interes za pove}eto od licata pripadnici nanacionalni malcinstva. Vo ovoj kontekst vredi da senapomene deka pravoto na deklarirawe na svoja religija eneograni~eno i se garantira so ^len 18(1) od Me|unarodnataspogodba za gra|anski i politi~ki prava i ^len 9(1) odEvropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava iosnovni slobodi. Me|utoa, slobodata da se manifestirareligioznoto ubeduvawe, vklu~uvaj}i go tuka i javnotopraktikuvawe zavisi od odreden broj na ograni~uvawanabroeni vo pomo{nite stavovi koo istite ~lenovi. Ovieograni~uvawa mora da bidat propi{ani so zakon i da seodnesuvaat na za{titata na javnata bezbednost, red,

Preporakite Od Oslo

17

zdravstvo, moralni vrednosti kako i za{titata na osnovniteprava i slobodi na drugite. Tie ograni~uvawa mora da bidatracionalni i proporcionalni i naso~eni kon postignuvawetona sakanata cel, a dr`avata ne treba da gi stava na sila socel da gi prigu{uva opravdanite duhovni, jazi~ni ilikulturni aspiracii na licata pripadnici na nacionalnimalcinstva.

Vo kontekst na malcinstvata, praktikuvaweto na religijata e~estopati tesno povrzano so za~uvuvaweto na kulturniot ijazi~en identitet. Pravoto da se koristi jazikot namalcinstvoto vo javnite verski rituali e podednakvo va`noso i pravoto da se osnovaat religiozni institucii i samotopravo na javno manifestirawe na religija. Sledstveno,vlastite ne treba da nametnuvaat bilo kakvi neopravdaniograni~uvawa na javnite verski rituali, ili na upotrebatana koj bilo jazik vo ritualite, bez ogled dali stanuva zbor zamaj~iniot jazik na nacionalnite malcinstva ili za jazikot naliturgijata prifaten od taa zaednica.

5) Religioznite ~inovi kako {to se svadbeni ceremonii ilipogrebi treba isto taka da pretstavuvaat legitimnigra|anski ~inovi so koi{to vo nekoi zemji i se potvrduvagra|anskiot status. Vo takvi slu~ai, treba da se zeme predvidjavniot interes. Imaj}i go na um principot dekaadministrativnitepropisi ne treba da go popre~uvaatostvaruvaweto na ~ovekovite prava, vlastite ne treba danametnuvaat nikakvi jazi~ni ograni~uvawa vrz religioznitezaednici. Ova treba podednakvo da va`i i za koi biloadministrativni funkcii {to gi imaat religioznitezaednici i koi mo`ebi se preklopuvaat so nadle`nosta nagra|anskite institucii. Me|utoa, dr`avata mo`e da bara odreligioznata zaednica za legitimnite gra|anski ~inovi zakoi taa e ovlastena da vodi evidencija i na oficijalniotjazik ili jazici na dr`avata za da mo`e nepre~eno da seizvr{uvaat pravnite i administrativni funkcii vo taadr`ava.

@IVOT VO ZAEDNITE I NEVLADINITE ORGANIZACII

6) Kolektivniot `ivot na licata pripadnici na nacionalnimalcinstva, nivnoto deluvawe "vo zaednica" kako {to e

Preporakite Od Oslo

18

zacrtano vo me|unarodnite dokumenti, doa|a do izraz vomnogubrojnite aktivnosti i domeni na funkcionirawe. Ednaod pova`nite aktivnosti e i postoeweto na nivnitenevladini organizacii, asocijacii i institucii ~iepostoewe obi~no se smeta od vitalno zna~ewe zaodr`uvaweto i razvojot na nivniot identitet i, op{to, sesmeta za pottiknuva~ki pridones za razvojot na gra|anskotoop{testvo i demokratskite vrednosti vo ramkite nadr`avata.

^lenovite 21 i 22 od Me|unarodnata spogodba za gra|anskii politi~ki prava i ^len 11 od Evropskata konvencija zaza{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi gogarantiraat pravoto na lu|eto na mirni sobiri i sloboda nazdru`uvawe. Pravoto na lu|eto da "dejstvuvaat vo zaednica"zaedno so drugite ~lenovi na nivnata grupa, nivnoto pravo daosnovaat i upravuvaat so svoi nevladini organizacii,zdru`enija i institucii e eden od stolbovite na otvorenotoi demokratsko op{testvo. ^len 27 od istata Spogodbapotvrduva deka : "Na licata pripadnici na... malcinstva netreba da im bide uskrateno pravoto, vo zaednica so drugite~lenovi na nivnata grupa, da..go koristat svojot jazik."Spored toa, po pravilo, vlastite ne treba da se me{aat vovnatre{nite raboti na takvite tela "{to ostvaruvaat dejnostvo zaednicata", nitu pak, da im nametnuvaat nekakviograni~uvawa, osven onie {to gi dozvoluvaat me|unarodnitepravni propisi. ^len 17(2) od Ramkovnata konvencija zaza{tita na nacionalnite malcinstva na sli~en na~in gizadol`uva dr`avite "da ne se me{aat vo pravoto na licatapripadnici na nacionalni malcinstva da u~estvuvaat voaktivnostite na nevladini organizacii, kako na nacionalnotaka i na me|unarodno nivo."

^len 2(1) od Me|unarodnata spogodba za gra|anski ipoliti~ki prava opredeluva deka sekoja dr`ava prezemaodrgovornost " na site poedinci na svojata teritorija ispored nadle`nosta da im gi obezbedi pravata priznati vosega{nata Spogodba, bez razgrani~uvawe od bilo koj vid,kako na primer...jazikot." Vo soglasnost so ovie propisi,dr`avata ne treba da gi diskriminira NVO vrz jazi~naosnova ili da im nametnuva bilo kakvi neopravdani jazi~nibarawa. Od druga strana, vlastite mo`at da baraat od

Preporakite Od Oslo

19

takvite organizacii, zdru`enija i institucii da sepridr`uvaat kon barawata na doma{nite pravni propisi vrzosnova na postoe~kiot javen interes, vklu~uvaj}i ja tuka iupotrebata na oficijalniot jazik/jazici na dr`avata vosituacii kade {to e potrebno me|usebno komunicirawe sojavnite institucii.

Vo vrska so finansiraweto, stav 32.2 od Kopenha{kiotdokument opredeluva deka licata pripadnici na nacionalnimalcinstva imaat pravo "da osnovaat i da odr`uvaat svoiobrazovni, kulturni i religiozni institucii, organizaciiili asocijacii, koi{to mo`at da baraat dobrovolnifinansiski ili drugi prilozi kako i pomo{ od javnosta vosoglasnost so nacionalnite pravni propisi." Spored toa,dr`avata ne treba da gi spre~uva ovie tela vo nivnotobarawe finansiska pomo{ od dr`avniot buxet ili od javnime|unarodni izvori, kako i od privatniot sektor.

7) Vo vrska so dr`avnoto finansirawe na nevladiniaktivnosti vo op{testveniot, kulturniot ili sportskiotsektor, me|u drugite, primenata na principite za ednakvost inediskriminirawe bara od vlastite da obezbedat soodvetenproporcionalen del na finansirawe na sli~ni aktivnostikoi se odvivaat na jazikot na nacionalnite malcinstva {to`iveat na nivna teritorija. Vo ovoj kontekst, ^len 2(1) odMe|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki pravaistaknuva ne samo deka ne treba da postoi nikakvorazgrani~uvawe zasnovano na jazikot vo odnesuvaweto solu|eto, tuku i so ^len 2(2) utvrduva deka od dr`avite se barada "gi prezemat neophodnite merki... za usvojuvawe takvizakoni ili drugi merki potrebni za ostvaruvawe na pravatapriznaeni so... Spogodbata." Isto taka, ^len 2(2) odMe|unarodnata spogodba za eliminacija na rasnatadiskriminacija, (~ija cel e da se eliminira bilo koj vid narazlikuvawe, isklu~uvawe, ograni~uvawe ili pretpo~itawespored rasata, bojata, potekloto ili nacionalnoto ilietni~ko poteklo) opredeluva deka " dr`avnite partii treba,koga toa go nalagaat okolnostite, da prezemat posebni ikonkretni merki na op{testven, ekonomski i kulturen plan,za da se obezbedi adekvaten razvoj i za{tita na odredenirasni grupi ili poedinci koi im pripa|aat, so cel da im segarantira polnopravno i ednakvo ostvaruvawe na ~ovekovite

Preporakite Od Oslo

20

prava i osnovni slobodi..." Bidej}i jazikot e ~esto patikriterium koj ja definira etni~kata pripadnost za{titenaso prethodno spomenatata konvencija, zaednicite najazi~nite malcinstva isto taka mo`at da steknat pravo daizvle~at korist od takvite "posebni i konkretni merki."

Na evropsko nivo, Stav 31 od Kopenha{kiot dokumentopredeluva deka "dr`avite treba da prezemat posebnimerki, tamu kade {to e toa potrebno, so cel da se obezbedipolnopravna ednakvost na licata pripadnici nanacionalnite malcinstva so drugite gra|ani voostvaruvaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi."Stav2 od ^len 4 od Ramkovnata konvencija za za{tita nanacionalnite malcinstva gi obvrzuva dr`avnite partii"kade {to e toa potrebno, da prevzemat adekvatni merki vosite oblasti na ekonomski, op{testven, politi~ki i kulturen`ivot, so cel da se ovozmo`i celosna i efektivna ednakvostme|u licata pripadnici na nacionalno malcinstvo i onie koipripa|aat na mnozinstvoto"; stav 3 od istiot ^len ponatamupotesno opredeluva deka takvite "merki usvoeni vosoglasnost so stav 2 ne treba da se smetaat za ~in nadiskriminacija." Ponatamu, ^len 7(2) od Evropskataspogodba za regionalni jazici ili jazici na malcinstvataopredeluva deka "usvojuvaweto na specijalni merki vo polzana regionalnite jazici ili jazicite na malcinstvata so celda se unapredi ednakvosta me|u korisnicite na tie jazici iostatokot od naselenieto, ili merki koi ja imaat predvidnivnata karakteristi~na situacija ne se smeta za ~in nadiskriminacija kon korisnicite na jazicite vo po{irokaupotreba." Zatoa, vo ovoj kontekst, vlastite treba daobezbedat proporcionalen del na finansiite od dr`avniotbuxet za dejnostite na licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva, me|u drugoto i vo oblasta na op{testveniot,kulturniot, sportskiot `ivot. Vakvata poddr{ka mo`e da seobezbedi preku pomo{ni sredstva, javni pridonesi i dano~niosloboduvawa.

SREDSTVA ZA JAVNO INFORMIRAWE

8) ^len 19 od Me|unarodnata spogodba za gra|anski ipoliti~ki prava, koja{to go garantira pravoto na mislewe inegovoto izrazuvawe, e osnovna gledna to~ka vo vrska so

Preporakite Od Oslo

21

ulogata i mestoto na mediumite vo demokratskite op{testva.^len 19(1) predviduva deka "sekoj treba da go ima pravoto nasvoe mislewe bez nikakvo me{awe", a ^len 19(2) prodol`uvaso garancija za slobodata "da baraat, primaat i predavaatinformacii i idei od sekakov vid, za site, bez ogled nagranicite, ili usno, ili pismeno, vo pe~at, vo umetni~kioblik ili preku medium po sopstven izbor."^len 10 odEvropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava iosnovni slobodi na sli~en na~in go garantira pravoto naslobodno izrazuvawe. Zemjite ~lenki na Sovetot na Evropavo ^len 1 od Deklaracijata za sloboda na izrazuvaweto iinformiraweto ja potvrduvaat "nivnata cvrsta posvetenostna principite na slobodata na izrazuvaweto iinformiraweto kako osnoven element na demokratskoto ipluralisti~ko op{testvo." Na ovaa osnova, dr`avite voistiot dokument izrazuvaat deka "na poleto nainformiraweto i masovnite mediumi tie se stremat dapostignat....postoewe na {irok spektar od nezavisni iavtonomni mediumi, {to dozvoluvaat izrazuvawe naraznovidnost na idei i mislewa."

^len 9(1) od Ramkovnata konvencija za za{tita nanacionalnite malcinstva jasno opredeluva deka licatapripadnici na nacionalnite malcinstva se slobodni da"imaat svoe mislewe i da primaat i razmenuvaat informaciii idei na jazikot na malcinstvoto, bez me{awe od strana navlastite i bez ogled na granicite..." Ponatamu, istataodredba gi obvrzuva dr`avite " vo ramkite na nivniot pravensistem, licata pripadnici na nacionalno malcinstvo da nebidat podlo`uvani na diskriminacija vo nivniot pristap domediumite." ^len 9(3) od Ramkovnata konvencija odreduvadeka dr`avite "ne treba da go spre~uvaat osnovaweto ikoristeweto na pe~atenite mediumi od strana na licapripadnici na nacionalni malcinstva." Istata odredba bara"vo pravnata regulativa za radiodifuznitesistemi,(dr`avite) da obezbedat, kolku {to e toa mo`no...licata pripadnici na nacionalni malcinstva da se zdobijatso mo`nost da osnovaat i da se koristat so svoi mediumi."Treba, isto taka, da se zabele`i deka pod mediumi mo`at dase podrazbiraat i tela od onoj vid, koj, me|u drugite sepredviduva so stav 32.2 od Kopenha{kiot dokument koj gopredviduva pravoto na licata pripadnici na nacionalnite

Preporakite Od Oslo

22

malcinstva da "osnovaat i odr`uvaat svoi obrazovni,kulturni i religiozni institucii, organizacii izdru`enija..." Iako mediumite ne se citiraat eksplicitno voovoj dokument, istite ~esto pati igraat su{testvena uloga vounapreduvaweto i za~uvuvaweto na jazikot, kulturata iidenitetot.

Iako nema somnenie deka licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva imaat pravo da osnovaat i odr`uvaat privatnimediumi, isto taka e nedvosmisleno deka ova pravo epodlo`no na ograni~uvawa predvideni so me|unarodno pravokako i so legalni barawa na dr`avata vo pogled na pravnataregulativa vo vrska so mediumite. ^len 9(2) od Ramkovnatakonvencija mnogu jasno go istaknuva ova, so toa {to vo nego sepodvlekuva deka slobodata na izrazuvawe spomenata vo ^len9(1) od Konvencijata " ne treba da gi spre~i zasegnatitestrani da se steknat so koncesija za radiodifuzni ikinematografski pretprijatija, bez diskriminacija i vrzosnova na objektivni kriteriumi." Pravnite barawa, dokolkuse opravdani i neophodni, ne treba da se koristat zapotkopuvawe na ostvaruvaweto na ova pravo.

9) Pra{aweto za pristap kon mediumite {to se javnofinansirani e tesno povrzano so konceptot za slobodata naizrazuvawe. ^len 9(1) od Ramkovnata konvencija predviduvadeka slobodata na izrazuvawe na licata pripadnici nanacionalnite malcinstva ja vklu~uva i slobodata da serazmenuvaat informacii i idei na jazikot na malcinstvoto,bez me{awe od strana na vlastite, i prodol`uva ponatamu sotekstot: "pripadnicite na malcinstvata ne treba da bidatpodlo`eni na diskriminacija vo nivniot pristap domediumite." ^len 9(4) od Ramkovnata konvencija predviduvadeka "zasegnatite strani treba da prezemat adekvatni merkiso cel da go olesnat pristapot do mediumite za licatapripadnici na nacionalnite malcinstva." Ova podrazbiradeka nacionalnoto malcinstvo {to se sostoi od zna~itelenbroj na lica treba da ima pristap so proporcionalno vremena emituvawe, na dr`avnoto radio i/ili televizija, zemaj}ija predvid brojnata struktura na odnosnoto malcinstvoto priopredeluvaweto na vremeto na emituvawe.

Preporakite Od Oslo

23

Me|utoa, brojnata struktura i koncentracija na naselenieto,ne mo`at da se smetaat za edinstven kriterium priraspredelbata na vremeto za emituvawe {to treba da sedodeli na koe bilo nacionalno malcinstvo. Vo slu~ajot sopomalite zaednici, mora da se zeme predvid minimalnotovreme i sredstva bez koi edno pomalo malcinstvo ne bimo`elo da se pretstavi vo mediumite na zabele`itelenna~in.

Pokraj toa, kvalitetot na vremeto za emituvawe dodeleno namalcinstvoto e pra{awe {to treba da se razgleda od aspektna nediskriminira~ko rasuduvawe. ^asovite dodeleni naprogramite na jazicite na malcinstvata treba da bidat takvi{to }e ovozmo`at licata pripadnici na nacionalnotomalcinstvo da mo`at da ja sledat programata {to se emituvana nivniot jazik na kvaliteten na~in. Poradi ova, vlastitetreba da obezbedat emituvawe na programite vo soodvetnidelovi na denot.

10) Vo edno otvoreno i demokratsko op{testvo programskitesodr`ini na mediumite ne treba neopravdano da bidatcenzurirani od vlastite. Slobodata na izrazuvaweto,garantirana so ^len 19(1) od Me|unarodnata spogodba zagra|anski i politi~ki prava i ^len 10(1) od Evropskatakonvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnislobodi e mnogu va`na na ovoj plan. Eventualniteograni~uvawa {to bi mo`ele da bidat nametnati od stranana vlastite treba da se vo soglasnost so ^len 19 (3) odSpogodbata {to predviduva deka ovie ograni~uvawa "trebada bidat od takov karakter, kako {to nalaga zakonot i sepotrebni a) zaradi po~ituvawe na pravata i renometo nadrugite, b) za za{tita na nacionalnata bezbednost ilijavniot red i mir, ili javnata blagosostojba i moralnitevrednosti." ^len 10(2) od Evropskata konvencija zaza{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodipredviduva re~isi identi~ni ograni~uvawa na eventualnotome{awe od strana na vlastite vo ostvaruvaweto naslobodata na izrazuvaweto.

Treba da se primenat mehanizmi za programite na javnitemediumi podgotveni od nacionalnite malcinstva ili za niv,so koi mehanizmi navistina }e se istaknat interesite i

Preporakite Od Oslo

24

`elbite na ~lenovite na zaednicata i istite }e se smetaatza nezavisni. Vo ovoj kontekst, u~estvoto na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva (kako privatni lica)vo ureduva~kiot proces treba da pomine niz pove}e etapi zada se obezbedi za~uvuvawe na nezavisniot karakter namediumite i da se osigura deka tie }e im slu`at napotrebite na zaednicite za koi se nameneti.

Vo soglasnost so principot na ednakvost i nediskriminacija,sostavot na javni institucii treba da go odrazuva sostavot nanaselenieto za koe se nameneti. Ova se odnesuva i nasredstvata za javno informirawe. ^len 15 od Ramkovnatakonvencija gi obvrzuva dr`avite "da gi sozdadat potrebniteuslovi za efikasno u~estvo na licata pripadnici nanacionalnite malcinstva vo kulturniot, op{testveniot iekonomskiot `ivot i vo javnite raboti, osobeno vo onie {togi zasegaat." ^len 2 od Konvencijata br.111 naMe|unarodnata organizacija na trudot vo vrska sodiskriminacija pri vrabotuvaweto i profesionalnotoorientirawe e poekspliciten vo obvrzuvaweto na dr`avite"da vodat nacionalna politika sozdadena da gi unapreduva...ednakvite mo`nosti i tretmanot vo pogled na vrabotuvawetoi profesionalnoto orientirawe, so cel eliminirawe nabilo kakava diskriminacija vo toj pogled." Vrabotuvawetobez diskriminacija na lica pripadnici na nacionalnimalcinstva vo mediumite }e pridonese konreprezentativnosta i objektivnosta na tie mediumi.

11) Vo duhot na ^lenovite 19(2) od Me|unarodnata spogodba zagra|anski i politi~ki prava i ^len 9(1) od Ramkovnatakonvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva i naprincipot na nediskriminacija, pristapot kon programskata{ema na jazikot na licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva, prezemena za emituvawe od druga dr`ava ili od"srodnata dr`ava", ne treba da bide opravduvawe zanamaluvawe na vremeto za emituvawe dodeleno zamalcinstvoto na javniot medium vo dr`avata kade{to tielica `iveat.

Neograni~eniot pristap do informacii i mediumski mre`i eosnoven element na pravoto na informirawe, a vo kontekstna zabrzaniot tehnolo{ki progres e od se pogolemo zna~ewe.

Preporakite Od Oslo

25

Posledovatelno, koga, na primer, stanuva zbor zadodeluvawe na koncesija za kablovska televizija, ne ezakonski ako dr`avata odbie da dodeli koncesija nateleviziski ili radio stanici {to se nao|aat vo "srodnatadr`ava", iako postoi jasno izrazen interes od strana nazasegnatoto nacionalno malcinstvo za sledewe na tiestanici. Ova pravo va`i ne samo za kablovski mediumi, tukui za elektronskite informativni mre`i na jazikot nanacionalnoto malcinstvo.

Op{to zemeno, dr`avite ~lenki na Sovetot na Evropa, vo^len 3(c) od Deklaracijata za sloboda na izrazuvaweto iinformiraweto, odlu~ija "da go poddr`at slobodniotprotok na informacii, so toa pridonesuvaj}i konme|unarodnoto razbirawe, pristap do podobri soznanija zaubeduvawata i tradiciite, po~it za raznovidnosta namislewata i vzaemnoto zbogatuvawe na kulturite." Vo vrskaso mediumskite kontakti preku granicite, dr`avata treba dagi prilagodi svoite na~ela kon duhot na ovaa odredba.

EKONOMSKI @IVOT

12) Me|unarodnite dokumenti mnogu malku se odnesuvaat napravata na licata pripadnici na nacionalni malcinstva vopoleto na stopanskata aktivnost. Me|utoa, me|unarodnitedokumenti go spomenuvaat pravoto na nacionalnitemalcinstva da go koristat svojot jazik javno i privatno,slobodno i nepre~eno, bez nikakava diskriminacija, usno ilipismeno, poedine~no ili so drugite. ^len 19(2) odMe|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki prava i^len 10(1) od Evropskata Konvencija za za{tita na~ovekovite prava i osnovni slobodi ja garantiraatslobodata na izrazuvaweto ne samo vo vrska so idei imislewa koi{to mo`at da bidat preneseni na drugi (t.e.sodr`inata na komunikacijata), tuku i vo vrska so jazikotkako sredstvo za ostvaruvawe na komunikacijata. Ovie prava,zaedno so pravoto na ednakvost i nediskriminacija, gopodrazbiraat pravoto na licata pripadnici na nacionalnimalcinstva da vodat svoi delovni aktivnosti na jazik posopstven izbor. Poradi golemoto zna~ewe koe za privatnitesopstvenici go ima mo`nosta da komuniciraat efikasno sosvoite klienti i da gi sledat svoite inicijativi vo

Preporakite Od Oslo

26

ramnopravni uslovi, ne treba da postojat neopravdaniograni~uvawa na nivniot sloboden izbor na jazik.

^len 11(2) od Ramkovnata konvencija opredeluva deka"sekoe lice pripadnik na nacionalno malcinstvo ima pravona javno mesto, na svojot jazik da istaknuva znaci, nazivi ipatokazi i drugi informacii od li~en karakter." VoRamkovnata konvencija izrazot "od li~en karakter" seodnesuva na se {to ne e od oficijalen karakter. Zatoa,dr`avata ne treba da nametnuva nikakvi ograni~uvawa naizborot na jazik vo administrativnite raboti na privatnitepretprijatija.

Bez da se zanemari gorespomenatoto, dr`avata mo`e dapobara oficijalniot jazik ili jazici na dr`avata da bidatprisposobeni vo onie sektori na stopanska aktivnost {tovlijaat vrz ostvaruvaweto na pravata na drugite ilipodrazbiraat razmena i komunikacija so javni organi. Ovasleduva od dozvolenite ograni~uvawa na slobodata naizrazuvawe opredeleni so ^len 19(3) od Me|unarodnataspogodba za gra|anski i politi~ki prava i ^len 10(2) odEvropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava iosnovni slobodi. Dodeka predvidenite dozvoleniograni~uvawa navedeni vo gorespomenatite ^lenovi bimo`ele da zna~at opravduvawe za ograni~uvawata nasodr`inata na komunikacijata, tie nikoga{ ne bipretstavuvale opravduvawe za ograni~uvaweto na upotrebatana jazikot kako sredstvo za komunikacija. Me|utoa, za{titatana pravata i slobodite na drugite i ograni~enite barawa najavnata administracija mo`e da bide opravduvawe za posebniupatstva za dopolnitelnoto koristewe na oficijalniot jazikili jazici na dr`avata. Vo zavisnost od okolnostite, ova bise odnesuvalo na onie sektori na aktivnosti kako {to ezdravstvena za{tita i bezbednosta na rabotnoto mesto,za{tita na potro{uva~ite, rabotni odnosi, odano~uvawe,finansiski izve{ati, dr`avnoto zdravstveno osiguruvawe iosiguruvawe za nevraboteni, transport.Vrz osnova nalegitimen javen interes, dr`avata mo`e, pokraj upotrebatana bilo koj drug jazik, isto taka da bara da bidat upotrebenii oficijalniot jazik ili jazici na dr`avata vo onie delovniaktivnosti kako na primer ozna~uvawe i imenuvawe na javnimesta - kako {to e jasno istaknato vo Stav 60 od

Preporakite Od Oslo

27

Pojasnuva~kiot izve{taj za Ramkovnata konvencija zaza{tita na nacionalnite malcinstva. Nakratko, dr`avatane mo`e nikoga{ da ja zabrani upotrebata na jazikot, nomo`e, vrz osnova na opravdan javen interes da dade upatsvaza dopolnitelna upotreba na oficijalniot jazik ili jazicina dr`avata.

Po istata logika na opravdaniot javen interes, eventualnitebarawa za upotreba na jazikot propi{ani od dr`avata morada bidat vo proporcionalen odnos so javniot interes na kojmu slu`at. Proporcionalnosta na toa barawe treba da seopredeli do onoj stepen do koj e potrebno. Na primer, sporedtoa, vo javniot interes na zdravstvenata za{tita ibezbednost na rabotnoto mesto, dr`avata mo`e da bara odprivatnite fabriki, pokraj na odbraniot jazik/jazici napretprijatieto, da se postavat bezbednosnipredupreduvawana oficijalniot jazik ili jazici na dr`avata. Na sli~enna~in, vo interes na to~noto vodewe na javnataadministracija vo vrska so odano~uvaweto, dr`avata trebada bara administrativnite formulari da bidat popolnuvanina oficijalniot jazik ili jazici na dr`avata, i da bara, voslu~aj na revizija od javnite vlasti, relevantnatadokumentacija da bide dostapna i na oficijalniot jazik ilijazici na dr`avata; vo vtoriot slu~aj ne treba da se bara odprivatnite pretprijatija da ja vodat celata svoja evidencijana oficijalniot jazik ili jazici na dr`avata, no tro{ociteza eventualniot prevod }e gi snosi privatnoto pretprijatie.Ova e bez predrasudi kon mo`noto steknato pravo na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva da go koristat svojotjazik/jazici vo komunikacijata so administrativnite vlastikako {to se predviduva so ^len 10(2) od Ramkovnatakonvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva.

ADMINISTRATIVNITE VLASTI I JAVNITE SLU@BI

13/14/15) Dr`avite ~lenki na OBSE se obvrzani da prezemaat merki so

koi }e pridonesat kon sozdavawe na dinami~na sredina,otvorena ne samo za odr`uvawe na identitetot na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva (vklu~uvaj}i go tukai nivniot jazik) tuku i na nivniot razvoj i unapreduvawe.Kako posledica, ovie dr`avi se obvrzale da go po~ituvaat

Preporakite Od Oslo

28

"pravoto na licata pripadnici na nacionalnite malcinstvana efektivno u~estvo vo javnite raboti" kako {to e navedenovo stav 35 od Kopenha{kiot dokument. ^len 10(2) odRamkovnata konvencija za za{tita na nacionalnitemalcinstva jasno bara od dr`avite da "ja ovozmo`atupotrebata na malcinskite jazici vo komunikacijata soadministrativnite vlasti." Stav 35 od Kopenha{kiotdokument isto taka ja spomenuva mo`nosta za sozdavawe nasredina {to }e bide otvorena za u~estvoto na nacionalnitemalcinstva vo javnite raboti, na nivniot jazik, so toa {to }ese osnovaat "soodvetni lokalni ili avtonomniadministrativni edinici koi }e odgovaraat na posebniteistoriski i teritorijalni okolnosti na malcinstvata vosoglasnost so dr`avnata politika na odnosnata zamja." ^len15 od Ramkovnata konvencija gi obvrzuva dr`avite "da gisozdadat potrebnite uslovi za efektivno u~estvo na licatapripadnici na nacionalnite malcinstva vo kulturniot,op{testveniot i ekonomskiot `ivot i vo javnite raboti, aosobeno vo onie {to direktno gi zasegaat." Ovie odredbi giobvrzuvaat vlastite da im ovozmo`at na licata pripadnicina nacionalnite malcinstva da komuniciraat so vlastite nasvojot jazik ili da se zdobivaat so gra|anski potvrdi idozvoli na svojot jazik. Vo soglasnost so principite zaednakvost i nediskriminirawe, ovie odredbi isto takapodrazbiraat dinami~na vrska na u~estvo, pri {to jazikot namalcinstvoto mo`e da stane polnopravno sredstvo zakomunikacija vo lokalniot politi~ki `ivot i vo vzaemniteodnosi me|u gra|anite i vlastite, vklu~uvaj}i go tuka ikoristeweto na javnite slu`bi.

Etni~kata zastapenost vo administrativnite institucii iagencii {to se postaveni na raspolagawe na naselenietoobi~no pretstavuva odraz na edno pluralisti~ko, otvoreno inediskriminira~ko op{testvo. So cel da se eliminiraatefektite od porane{na ili aktuelna diskriminacija voramkite na sistemot, ^len 2 od Konvencijata br.111 naMe|unarodnata organizacija na trudot vo vrska sodiskriminacija pri vrabotuvawe i profesionalnoorientirawe gi obvrzuva dr`avite "da vodat nacionalnapolitika vo pravec na ovozmo`uvawe ...na ednakvi mo`nostii ednakov tretman vo odnos na vrabotuvaweto i

Preporakite Od Oslo

29

profesionalnoto orientirawe, so cel eliminirawe naeventualna diskriminacija {to bi proizlegla na toa pole."

Sekoga{ koga se podgotvuvaat i primenuvaat programi islu`bi ~ija namena e da slu`at na javnosta, realno e da seo~ekuva deka vladite posveteni na principite navedenipogore treba da gi zemat predvid i izrazenite `elbi nalicata pripadnici na nacionalnite malcinstva kako iprincipot na brojna opravdanost. Kade {to e potrebata jasnoizrazena i kade {to brojkite se zna~itelni, principot naednakvost bara dano~nite obvrznici {to pripa|aat nanacionalnite malcinstva da imaat pristap kon slu`bite i nasvojot jazik. Ova osobeno va`i za zdravstvenite i socijalnislu`bi koi imaat direktno vlijanie vrz kvalitetot na`iveeweto vo neposredna i vo su{testvena smisla.

Vo soglasnost so principite na ednakvost inediskriminirawe, od administrativnite vlasti se o~ekuvaso licata pripadnici na nacionalnite malcinstva da seodnesuvaat na na~in koj odgovara na principite na ednakvosti seopfatnost. Dr`avite mora da ja prifatat demografskatarealnost na regionite pod nivna nadle`nost. Pred se,dr`avite ne treba namerno da gi izbegnuvaat svoite obvrskiso promena na demografskata slika na nekoj region. ^len 16od Ramkovnata konvencija osobeno gi zadol`uva dr`aviteda se vozdr`uvaat od merki {to bi mo`ele da ja promenatproporcionalnata slika na naselenieto vo onie oblasstinaseleni so lica pripadnici na nacionalnite malcinstva, socel da se ograni~at pravata na malcinstvata. Vakvite merkibi mo`ele da se sostojat od samovolno nametnatieksproprijacii, progonstva, iseluvawe kako i samovolnoprekrojuvawe na administrativnite granici i manipulacijaso popisot na naselenieto.

NEZAVISNI NACIONALNI INSTITUCII

16) ^ovekovite prava se steknuvaat so vistinskoto zna~ewe kajonie na koi im se namenete toga{ koga vlastite od dr`avata}e postavat mehanizmi so koi }e se obezbeduva efikasnotoprimenuvawe i za{tita na pravata garantirani some|unarodnite konvencii i deklaracii, ili vo doma{notozakonodavstvo. Nadopolnuvaj}i gi pravosudnite postapki,

Preporakite Od Oslo

30

nezavisnite nacionalni institucii obi~no so pomalitro{oci, pobrzi i se so otvoren pristap.

Diskriminacijata {to se spomenuva vo Konvencijata zaeliminacija na rasnata diskriminacija ne e definiranaspored kriteriumi {to se odnesuvaat na rasite. ^len 1 (1) odKonvencijata predviduva deka konceptot na rasnadiskriminacija treba da zna~i:" bilo kakvo razlikuvawe,isklu~uvawe, ograni~uvawe ili pretpo~itawe vrz osnova narasnata pripadnost, bojata, nacionalnoto ili etni~kotopoteklo {to e so cel ili go postignuva efektot naomalova`uvawe ili negirawe na priznavaweto,ostvaruvaweto i koristeweto, na ednakva osnova , na~ovekovite prava i osnovni slobodi na politi~ki,ekonomski, op{testven, kulturen i dr. plan na javniot`ivot." ^len 6 od Konvencijata predviduva deka "dr`avniteorgani vo ramkite na nivnata nadle`nost treba sekomu da muobezbedat za{tita i ot{teta, preku nadle`nite nacionalnisudovi i drugi dr`avni institucii vo vrska so eventualnidejstva na rasna diskriminacija koi gi naru{uvaat~ovekovite prava i osnovni slobodi nasproti odredbite naKonvencijata..." Vo ovoj kontekst, osnovaweto na nezavisninacionalni institucii od strana na dr`avata {to }e slu`atkako mehanizmi za kompenzacija, kako {to e na primer,institucijata Naroden pravobranitel ili Komitet za~ovekovi prava, pretstavuva merilo za demokratskiot ipluralisti~ki karakter na dadenata dr`ava. Vo soglasnostso toa, i vo vrska so Rezolucijata br.48/134 na ObedinetiteNacii od 20 Dekemvri 1993, Sovetot na Evropa go poddr`al,vo Preporakata br. R(97) 14 od 30 Septemvri 1997,osnovaweto na "nacionalni institucii za ~ovekovite prava,a osobeno komiteti za ~ovekovi prava koi se pluralisti~kivo ~lenskiot sostav, naroden pravobranitel i sli~niinstitucii." Vakvite mehanizmi za kompenzacija treba dastanat dostapni za licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva koi smetaat deka nivnite jazi~ni i drugi prava sezagrozeni.

PRAVOSUDNI ORGANI

17/18) So me|unarodnoto pravo od vlastite se bara za site lica{to se uapseni, obvineti i osudeni da obezbedat informacija

Preporakite Od Oslo

31

za obvinenijata protiv niv i za celata postapka na jazikot{to im e razbirliv. Ako stane neophodno, mora da se nazna~ii preveduva~ bez nadoknada. Ovoj standard na zadol`itelenzakonski proces e univerzalen vo svojata primena i ne seodensuva samo za jazi~nite prava na nacionalnitemalcinstva. Tuka se pova`ni su{tinskite principi naednakvost i nediskriminacija pred zakonot. Po~ituvaweto naovie principi e od vitalno zna~ewe vo pogled na krivi~niteobvinenija i postapki. Kako posledica,^len 14(3)(a) odMe|unarodnata spogodba za gra|anski i politi~ki pravaobvrzuva deka sekoe lice obvineto za kriminalni dejstvatreba "da bide informirano vedna{ i detalno, na razbirlivjazik, za karakterot i pri~inata na obvinenijata podignatiprotiv nego." ^len 6(3) (a) od Evropskata konvencija zaza{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi japredviduva istata obvrska so re~isi istite zborovi. Pokrajtoa, ^len 5(2) od gorespomenatata konvencija ja odreduvaistata obvrska vo odnos na li[uvawe od sloboda. Ponatamu,vo ^len 14(3) od Me|unarodnata spogodba za gra|anski ipoliti~ki prava se odreduva pravoto za sekogo "vo potpolnaramnopravnost"..."(e) da gi ispita svedocite protiv nego i dastekne pravo na prisustvo i raspit na svedoci vo negovo imepod istite uslovi kako za svedocite protiv nego." Vo ovaanasoka, ^len 14(3) (f) od Me|unarodnata spogodba zagra|anski i politi~ki prava i ^len 6(3)(e) od Evropskatakonvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnislobodi go garantiraat pravoto za sekoj "da mo`e da imapreveduva~ bez nadoknada ako ne mo`e da go razbere ili dago govori jazikot {to se upotrebuva na sud." Dodeka oviegarancii {to isklu~ivo se odnesuvaat na upotrebata najazikot se propi{ani posebno vo vrska so krivi~ni postapki,od osnovnata garancija na ednakvost pred sudovite itribunalite, kako {to se predviduva vo prvata re~enica na^len 14(1) od Me|unarodnata spogodba za gra|anski ipoliti~ki prava, sleduva deka pravnite postapki od bilokoj vid treba da se smetaat sovr{eno pravedni do toj stependo koj }e se postigne site uslovi da bidat ednakvi za site.Ovaa opredelba, {to va`i ednakvo so po~ituvaweto naizborot na jazikot na koj se vodi postapkata vo celost, trebada im poslu`i na dr`avite kako patokaz va razvojot nanivnata politika vo vrska so ramnopravnoto i efektivnosproveduvawe na pravdata.

Preporakite Od Oslo

32

So poop{ti zborovi, vo ^len 7(1) od Evropskata spogodba zaregionalni jazici i jazici na malcinstvata se veli dekadr`avite treba da ja zasnovaat svojata politika,zakonodavstvo i praktika na takvi celi i principi kako"priznavawe na regionalnite ili malcinskite jazici kakoizraz na kulturnoto bogatstvo..." i kako "potreba od odlu~naakcija za unapreduvawe na regionalnite i malcinskite jaziciso cel - nivna za{tita." ^len 7(4) od Evropskata spogodbapredviduva deka "vo opredeluvaweto na nivnata politika voodnos na regionalnite i malcinskite jazici, dr`avniteorgani treba da gi zemat v predvid potrebite i `elbiteizrazeni od grupite {to se koristat so tie jazici." Ponatamu,^len 15 od Ramkovnata konvencija gi zadol`uva dr`avite"da gi obezbedat neophodnite uslovi za adekvatnaparticipacija na licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva vo kulturniot, op{testveniot i ekonomskiot`ivot, kako i vo javnite raboti, a osobeno vo onie {to seodnesuvaat na niv." Ako se zemat predvid gorenavedenitestandardi zaedno so zna~eweto na adekvaten pristap konpravdata za demokratskite op{testva, razumno e da seo~ekuva od dr`avite , kolku {to e toa mo`no, da goobezbeduvaat pravoto na licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva da se izrazuvaat na svojot jazik vo site etapi napravosudnite postapki (bez razlika dali se toa krivi~ni,gra|anski ili administrativni), i istovremeno da gipo~ituva pravata na drugite i da se zadr`i integritetot naprocesite, vklu~uvaj}i gi i tuka i postapkite na podnesena`alba.

19) Bidej}i pristapot kon pravdata e od vitalno zna~ewe zaostvaruvaweto na ~ovekovite prava, stepenot do koj mo`e dase u~estvuva direktno i lesno vo dostapnite postapki eva`no merilo za takviot pristap. Zatoa, dostapnosta napravosudnite postapki {to funkcioniraat najazikot/jazicite na licata pripadnici na nacionalnitemalcinstva go pravi pristapot kon pravdata podirekten ipolesen za ovie lica.

Vrz ovaa osnova, ^len 9 od Evropskata spogodba zaregionalni i malcinski jazici odreduva deka, do onojstepen {to odgovara na baraweto na edna od zasegnatitestrani, site pravosudni postapki treba da se vodat na

Preporakite Od Oslo

33

regionalniot jazik ili na jazikot na malcinstvoto.Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, go doneseistiot zaklu~ok vo ^len 7(3) vo Preporakata br.1201 vo kojase opredeluva deka "vo regionite vo koi `ivee zna~itelenbroj na nacionalno malcinstvo, licata pripadnici nanacionalnoto malcinstvo treba da imaat pravo da gokoristat svojot maj~in jazik vo komunikacijata soadministrativnite organi i vo postapkite na sud i drugitepravosudni organi." Spored toa, dr`avite treba da prezematmerki za anga`irawe na soodvetni kadri i nivna obuka vooblasta na pravosudstvoto.

LI[UVAWE OD SLOBODA

20) Propis 51, stav 1 i 2, od Standardniot Pravilnik naObedinetite nacii za tretman na zatvorenici kako iPropis 60, stav 1 i 2 od Evropskiot zatvorski pravilnikna Sovetot na Evropa go istaknuvaat zna~eweto na pravotona zatvorenite lica da bidat razbrani od zatvorskataadministracija kako i zna~eweto za zatvorskataadministracija da gi razbira zatvorenicite. Ovie odredbine se odnesuvaat na malcinskite prava kako takvi. Me|utoa,ako se zemat predvid zaedno so iska`anata `elba nazasegnatite grupi, nivnata brojna zastapenost i principot naednakvost i nediskriminirawe, gorespomenatite odredbi sepova`ni za regionite i oblastite kade{to licatapripadnici na nacionalnite malcinstva se prisutni vozna~itelen broj.

21) Propis 37 od Standardniot pravilnik na ObedinetiteNacii za tretman na zatvorenici kako i ^len 43(1) odEvropskiot zatvorski pravilnik na Sovetot na Evropa gopoddr`uvaat pravoto na zatvorenicite da komuniciraat sosvoite semejstva, prijateli i lica pretstavnici nanadvore{ni organizacii. Poradi zna~eweto na ovie ~ovekoviprava na slobodno izrazuvawe i pravoto na upotreba nasvojot jazik javno i privatno, dol`nost na vlastite e da gipo~ituvaat ovie prava vo ramkite na ograni~uvawatapropi{ani so zakon duri i vo kaznenite ustanovi. Popravilo, zatvorenicite treba da bidat vo mo`nost dakomuniciraat na svojot jazik usno so drugite zatvorenici i solu|eto vo poseta, no i vo li~nata prepiska. Sepak, odredeni

Preporakite Od Oslo

34

~ovekovi prava i slobodi na licata zatvoreni za krivi~nidejstva mo`at da bidat opravdano ograni~eni ili ukinatiporadi javnata bezbednost vo soglasnost so ograni~uvawatapropi{ani so me|unarodnite dokumenti. Od prakti~nipri~ini, ostvaruvaweto na jazi~nite prava na zatvorenicitemo`e najlesno da se izvede ako tie se nao|aat vo pritvor vomestoto kade {to nivniot jazik voobi~aeno se zboruva.