05.11.2018

1

PREKARNO DELO

Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr.med., spec. MDPŠ

ZVD Zavod za varstvo pri delu in UL MF Katedra za javno zdravje

Prekarnost:

• v evropskem prostoru izraz vstopi v splošno rabo konec prejšnjega stoletja;

• predstavlja neposreden odgovor na naglo razraš čanje atipi čnih pogodb, vezanih na:

– nestabilne oblike dela,

– nižje pla čilo ter

– manj delavskih pravic .

• Prekarnost v kontekstu regulacij socialne države:

- povečano krčenje delavskih pravic, ki so si jih v preteklosti postopoma izborili delavci in

- ki so postopoma pronicale tudi v delovnopravne nacionalne zakonodaje.

05.11.2018

2

• Kontekst prekarnosti je prvotno zajemal:

– preobrazbo socialnih in delavskih pravic,

– krčenje socialne države,

– opuščanje kritja zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja,

– reformacijo pokojninskih skladov ter

– privatizacijo javnega sektorja.

• Osnova za prekarno delo izhaja iz slovenske

zakonodaje o delovnih razmerjih, ki navaja, da je

pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo ,

pogodba za določen čas pa izjema , možna le

pod določenimi pogoji, ki jih pa ne določa

delodajalec.

• Izraz prekarna zaposlitev (angl. precarious employment) danes še nima univerzalno sprejete definicije.

• Pogosto se opisuje z izrazi, kot je na primer:

– negotova zaposlitev,

– netipična,

– pogojna

– začasna,

– obrobna,

– nestabilna,

– nestandardna,

– alternativna,

– pod-zaposlitev.

05.11.2018

3

• Prekarna zaposlitev je

– večdimenzionalen konstrukt nekje na kontinuumu med zaposlitvijo za polni delovni čas, stalno zaposlitvijo in brezposelnostjo;

– zajema vrsto dogovorov o zaposlitvah, katerim je skupna

• nestabilnost/fleksibilnost,

• primanjkljaj koristi in

• nemoč in ranljivost tako zaposlenega posameznika

• Prekarnost je tudi

– družbena tendenca posploševanja socialne negotovosti;

– izvira iz sodobnega ekonomskega in zaposlovalnega sistema družbe;

– temelji na idejah ekonomistov iz sedemdesetih let 20. stoletja, ki so razvijali neoliberalni ekonomski model.

• Neoliberalni model predpostavlja, da rast in razvoj temeljita na tekmovanju na trgu.

• Tako so razvili zahtevo, da se vsi vidiki življenja podredijo tržnim načelom.

• Na podro čju dela je to pomenilo, da so pri čeli tveganja in negotovosti prenašati na zaposlene in njihove družine.

05.11.2018

4

• Prekarizacijo spremlja tudi sklicevanje delodajalcev in politikov na

– strahove o sposobnosti tekmovanja in konkuriranja v globaliziranem svetu,

– privatizacijo storitev,

– produkcijo v zadnjem možnem momentu in

– fleksibilno upravljanje s človeškimi viri.

• Prekarnost je lahko posledica delovne aktivnosti izven okvirov delovnega razmerja, pri čemer posameznik ni sam izbral takšnega načina dela (denimo zaradi izrazite poslovne konkurenčne prednosti na trgu ali želje po samostojnem opravljanju dela brez razmerja podrejenosti).

• Prekarne oblike dela so lahko tudi tiste, kjer delavec delo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, a je ta sklenjena za dolo čen čas ali pa s krajšim delovnim časom od polnega.

• Delo, ki ga posameznik opravlja po pogodbah civilnega prava ima lahko za posledico prekarnost, vendar ni vsako delo, ki se opravlja po pogodbah civilnega prava oz. delo, ki ga opravi samozaposlena oseba, že prekarno delo .

05.11.2018

5

• Tako ne bo šlo za prekarnega delavca tedaj, koje posameznik zaposlen, hkrati pa opravlja delopo avtorski pogodbi samoiniciativno, za dodatnizaslužek.

• V prekarnem položaju pa je denimoposameznik, ki delo opravlja za enega ali večnaročnikov, da bi si zagotovil sredstva zadostojno preživetje.

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) zahteva, da so običajna delovna razmerja opredeljena s pogodbo o zaposlitvi.

• Ta delavcu zagotavlja delavske pravice:

– zdravstveno in pokojninsko zavarovanje,

– povra čila potnih stroškov in pla čane malice,

– plačan dopust in regres,

– plačana bolniška odsotnost in porodniški dopust ter

– urejen delovni čas…

• prekarni delavci

– opravljajo aktivnosti, ki ne temeljijo na pogodbi o zaposlitvi,

– nase prevzamejo vsa tveganja in stroške, ki se pojavijo ob delu in

– imajo omejene pravice iz delovnega razmerja.

05.11.2018

6

• problemati čnost prekarnih oblik dela se kaže tudi v:

– kratkotrajni in občasni delovni aktivnosti,

– prekarni delavci v večini primerov nimajo zagotovljene zadostnega plačila za preživetje,

– so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in kar je bistveno,

– imajo šibko socialno varnost, saj od delodajalca ne dobijo plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter prispevkov iz naslova starševskega varstva.

• Posameznik se v strahu pred finančno stisko žene doskrajnosti in za to prejema vloženemu delunesorazmerno plačilo, ob tem pa pozabi na svojezdravje.

• Prekarno delo tako vodi v segmentacijo na trgu dela, karpomeni ustvarjanje neutemeljenih razlik med vključenimiin izključenimi delavci.

• Prekarnost je značilna za določene skupineposameznikov, predvsem glede na starost (starejši termlajši delavci), spol (ženske) ali poklic (novinar,kulturnik…).

• Prekarne oblike dela so tudi tedaj, ko posameznik opravlja delo izven delovnega razmerja po pogodbah civilnega prava ali v okviru statusa samozaposlene osebe, čeprav delo dejansko opravlja v odvisnem, podrejenem razmerju in v okoliščinah, v katerih bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi in bi posameznik moral delo opravljati znotraj delovnega razmerja.

• Gre za nezakonito obliko dela, za prikrita delovna razmerja, proti katerim lahko posameznik uveljavlja pravno varstvo.

05.11.2018

7

• Prekarne zaposlitve škodujejo ''pošteni konkurenci'', podjetjem, ki nudijo redno zaposlitev.

• Po drugi strani ''poštena podjetja'' predstavljajo boljše delovno okolje, kjer zaposleni za nedolo čen čas čutijo pripadnost delodajalcu in sodelavcem, hkrati pa se izboljšajo odnosi in pove ča produktivnost.

• Žal pa to ni dovolj, da bi takšna podjetja uspešno delovala – v ospredju je vendarle dobiček.

• Porast prekarnih oblik zaposlitve pove čuje tveganje za nastanek revš čine;

– delavci se pogosteje znajdejo v položaju zaposlenih revnih,

– imajo slabši delovni in socialnopravni položaj ter slabšo varnostno mrežo,

– slabše oz. manjše možnosti za usposabljanje, izobraževanje, napredovanje,

– pogostejša obdobja brezposelnosti ter večjo negotovost pri načrtovanju osebnega in družinskega življenja.

• Med njimi je ve č tistih, ki prihajajo iz ranljivejših skupin, prav tako pa so tudi v svoji zaposlitvi bol j ranljivi.

• Prekarizacija ne zapopade zgolj delovnega okolja, pa č pa se prenaša tudi na druga podro čja, zato govorimo o prekarizaciji celotnega življenja.

• Prekarizacija zaposlovanja kaže na krizo uveljavljenih institucij, ki razraščajočega pojava niso bile sposobne omejiti.

05.11.2018

8

Razlika med redno zaposlitvijo in prekarnimi oblika mi zaposlitve

• Zakon o delovnih razmerjih – ZDR 1 (2013) dolo ča obveznosti obeh strani, ki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi. Zna čilnosti delovnega razmerja:

– delavec delo opravlja osebno;

– delo se opravlja nepretrgoma, kontinuirano;

– delavec za opravljeno delo prejema plačilo;

– delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca;

– delavec opravlja delo v organiziranem procesu delodajalca.

• V skladu z ZDR je delodajalec obvezan, da:

– zagotavlja delo za katerega se je z delojemalcem dogovoril v pogodbi o zaposlitvi, vsa potrebna sredstva in delovni material ter prost dostop do poslovnih prostorov, da lahko delavec nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti;

– plačuje delavca za opravljanje dela,

– zagotavlja varne delovne razmere,

– varuje delavčevo osebnost in njegovo dostojanstvo pri delu,

– varuje zasebnost in osebne podatke zaposlenih.

• Standingov model 7 oblik z delom povezane varnosti:

– varnost na trgu dela (zadostne priložnosti zaslužka, ki se na makro nivoju odražajo v zavezi držav za polno zaposlenost);

– varnost zaposlitve (zaščita pred arbitrarno prekinitvijo delovnega razmerja, regulacija zaposlovanja in odpuščanja; kazen za delodajalce v primeru kršitev pravil itd);

– varnost službe (sposobnost in priložnost obdržati zaposlitveno »nišo«, sem sodijo tudi ukrepi za ohranjanje spretnosti, priložnosti za zvišanje statusa in prihodka ipd.);

05.11.2018

9

• varnost dela (varnost pri delu, kamor sodi preprečevanje nesreč in bolezni pri delu s pomočjo pravil o varnosti in zdravju, omejitev delovnega časa, nočnega dela, vključno s kompenzacijami za delovne nezgode);

• varnost razvijanja spretnosti (priložnost za pridobivanje novih spretnosti skozi pripravništvo oz. vajeništvo, izobraževanje ob delu, priložnosti za uporabo kompetenc);

• varnost prihodka (zagotovljen stabilen dohodek, zaščiten z npr. minimalno plačo, indeksacijo plač, primerno socialno varnost, progresivnim obdavčenjem, ki zmanjšuje neenakost in dopolnjuje nizke dohodke);

• varnost zastopanja (imeti skupen glas na trgu dela, ki ga predstavljajo npr. neodvisni sindikati, pravica do stavke ipd.)

• Pomanjkanje teh zagotovil je zna čilno za razli čne oblike nestandardnih prekarnih zaposlitev:

– zaposlitev s krajšim delovnim časom,– delo za določen čas,– avtorska pogodba,– podjemna pogodba oz. pogodba o delu,– samozaposlitev,– študentsko delo,– pripravništvo,– agencijsko delo oz. delo pri delodajalcu, ki posreduje

delovno silo in tako zagotavlja delavce drugemu uporabniku.

• Naštete oblike zaposlitve vodijo k zmanjšanju

zaščite delavcev in prenesejo nanje dodatne

odgovornosti.

• Posamezniki tako niso več zaposleni,

temveč »prosti igralci« na slabo reguliranem

trgu dela.

05.11.2018

10

• Dejavniki, ki prispevajo k prekarizaciji:

– nizka gospodarska rast– nezadostne kvalifikacije– prehod v poindustrijsko, storitveno družbo– povečanje deleža zaposlenih žensk– outsourcing – globalizacija in premeščanje

proizvodnje v tujino– slabljenje sindikatov– deregulacija trga dela– ideološki premiki v smeri individualizma in osebne

odgovornosti za delo in družinsko življenje– večanje konkurenčnosti z zmanjševanjem stroškov

delovnega procesa (nižanje mase plač).

• Prekarizacija življenja ter nastajajo či razred prekariata

Nekateri raziskovalci opozarjajo na: • možnost simpatiziranja s skrajnimi družbenimi

gibanji, • krhanje družbene kohezivnosti (z delom neposredno

nepovezani učinki, ki vplivajo na posameznike, njihove družine in celotno družbo),

• večjo ekonomsko neenakost,• negotovost in družbeno nestabilnost,• večjo stopnjo revščine,• krhanje ekonomske stabilnosti vse manjšega

srednjega sloja,• negotovost ali celo nezmožnost ustvarjanja

prihrankov gospodinjstev ter• nestabilnost ter relativno nižanje plač in kupne moči.

• spodkopavanje temeljev družbe srednjega sloja:

– prekarni delavci pogosto niso več sposobni stopiti v vlogo potrošnikov dobrin in storitev, ki jih proizvajajo,

– povečuje pa se tudi zadolženost gospodinjstev.

• vpliv na celotno strukturo skupnosti:

– učinkuje na splošno apatičnost,

– pomanjkanje družbenega udejstvovanja, (upadu članstva v prostovoljnih združenjih in aktivnostih v bivanjskih skupnosti),

– negativno vpliva na socialni kapital ter splošno zaupanje, (nesprejemanje migrantov in priseljencev, ki so pogosto pripravljeni delati za še slabše delovne pogoje).

05.11.2018

11

• prekarnost pušča sledi tudi na zdravju;

• prekarne oblike dela so značilnejše za nekatere družbene skupine;

• negativni učinki prekarnosti okrepijo delitve med spoloma,

• poslabšajo že tako negotov položaj migrantskih delavcev.

• Splošno stanje strahu pred še ve čjo negotovostjo in nestabilnostjo delavce odvra ča od organiziranja in članstva v sindikatih, zaradi česar so še bolj ranljivi v svojih prekarnih delovnih dogovorih.

• finan čna in zaposlitvena negotovost:

– ne omogoča zadostne stabilnosti, da bi sklepali dolgoročne odločitve in načrte glede svojega življenja;

– kreditna nesposobnost,

– pogosto nizki prihodki

– težja osamosvojitev ter načrtovanje družine in nakup nepremičnine.

• mnogi mladi delavci ostanejo ujeti v prekarne zaposlitve tudi v obdobjih, ko bi običajno že osnovali družino in si ustvarili lasten dom;

• glede na izsledke študij po urejenem življenju najbolj hrepenijo agencijski delavci ter delavci, zaposleni za določen čas;

• podatki kažejo, da celo delavci, ki so nekoč prostovoljno izbrali prožne oblike zaposlitev, na daljši rok to obžalujejo.

05.11.2018

12

• za številne delavce so začasne, prožnejše oblike zaposlitev most do stabilnejših in kakovostnejših zaposlitev, a mnogi ostanejo tudi čez več let še vedno ujeti v prožne oblike delovnih razmerij;

• določene osebne lastnosti, poklici in gospodarske panoge imajo negativen vpliv na individualni prehod iz začasnih v stabilne oblike zaposlitve;

• v prožne oblike delovnih razmerij so več let vpeti predvsem: – starejši delavci, – ženske,– nižje kvalificirani in – nižje izobraženi delavci;

• delavci, ujeti v začasna delovna mesta imajo tudi nizek nadzor nad lastnim delom.

• Prekarne oblike dela spremljajo slabši delovni pogoji, ki negativno vplivajo na zdravje delavcev , ki so pogosteje izpostavljeni:– nevarnim delovnim okoljem,– stresnim psihosocialnim delovnim pogojem,– povečani obremenitvi in– pogostim selitvam med različnimi delovnimi mesti.

• Raziskave kažejo, da:– prekarni delavci redkeje prejmejo ustrezno

usposabljanje za naloge, ki jih morajo opravljati,– sta njihova varnost in zdravje pri delu manj

nadzorovana.

Elementi obremenjenosti prekarnih delavcev

05.11.2018

13

• Negotova zaposlitev, manjša socialna varnost in eksistenčni pritisk silijo delavce sprejeti tudi dela, ki ogrožajoče vplivajo na njihovo zdravje in varnost.

• Sklepanje pogodb s podizvajalci je pogost način, ko delodajalci najbolj nevarna, tvegana dela prepuščajo agencijskim delavcem ali pogodbenikom.

• Zdravstvenim tveganjem so podvrženi tudi samozaposleni, ki v mnogih državah ob poškodbi ali bolezni nimajo zdravstvenega varstva oz. nadomestila.

• prekarni delavci v državah EU so v primerjavi z delavci v standardnih oblikah zaposlitve:

– v večji meri izpostavljeni hrupu na delovnem mestu,

– manj ugodnim delovnim okoliščinam,

– imajo slabšo varnost pri delu,

– manjšo svobodo pri izbiri odmorov in dopusta,

– manjšo avtonomijo in nadzor nad lastnimi delovnimi urniki.

• Raziskava med prekarnimi delavci pri ča o slabšem splošnem zdravju in višji stopnji stresa prekarnih delavcev v primerjavi z ostalimi delavci.

Soočajo se z visoko stopnjo negotovosti glede zaposlitvenih možnosti v prihodnosti, pogojev dela in prihodkov.

05.11.2018

14

• Dodaten napor in stres jim predstavlja:

– nenehno iskanje dela,

– vzpostavljanje ravnotežja med zahtevami in obveznostmi do različnih delodajalcev,

– nenehno prilagajanje novim delovnim lokacijam, sodelavcem in nadrejenim,

– pogosto nosijo odgovornost in stroške za lastno usposabljanje ter z delom povezano opremo.

• Na njihovo splošno po čutje vplivajo tudi primerjave z delavci v standardnih oblikah zaposlitve, saj imajo glede na njih v povpre čju

– nižje plače,

– manj z delom povezanih ugodnosti in

– bivajo v gospodinjstvih z nižjimi dohodki.

• Prekarni delavci so v večji meri podvrženi različnim zakonodajnim kršitvam.

• Odsotnost izbire glede lastnih delovnih pogojev in kariernih možnosti;

• možnost z delom povezane izbire okoliščin je ena od ključnih indikatorjev ugotavljanja prekarnosti.

• Prekarni delavci imajo veliko manjši dostop tudi do izobraževanja in usposabljanja.

• Običajno so jim nedostopne tudi ključne pravice do zastopanja in kolektivnega pogajanja glede delavskih pravic in pogojev ter pravne oblike pomoči, kar je povezano s splošno neorganiziranostjo prekarnih delavcev v sindikate.

05.11.2018

15

• Danes nih če ni varen pred tveganjem prekarnosti.

• Prekariat ni homogena skupina ljudi, sestavljajo ga ljudje z zelo različnimi ozadji, z različnimi stopnjami negotovosti ter odnosi do svoje prekarne eksistence.

• Vendar prekariat ne združuje zgolj žrtev; nekateri se za prekarne zaposlitve odlo čajo prostovoljno:

– ker si ne želijo razpoložljivih alternativ,

– ker prekarnost ustreza njihovim trenutnim potrebam in okoliščinam,

– iz želje po čim večji svobodi in prožnosti,

– nekateri zaradi nezgode ali nesreče,

– zaradi upanja, da bodo prožne oblike zaposlitev odskočna deska za boljše delo v prihodnosti.

• Med mladimi so to študenti ali popotniki, ki si želijo pridobiti nekaj (dodatnega) zaslužka ali izkušenj.

• Med starejšimi so to upokojenci, ki si želijo ob pokojninah delati iz veselja do dela ali pa si na ta način prislužiti še nekaj dodatnega prihodka.

• Med ženskami so običajno tiste, ki živijo s partnerjem z dobrimi in stabilnimi prihodki, ki zadostujejo za dostojno življenje celotne družine in svoje delo dojemajo kot dodatno oz. dopolnilno dejavnost, podobno so tudi med moškimi prostovoljni prekarci običajno tisti, ki imajo partnerice z dobro zaposlitvijo in tako njihov zaslužek ni ključen za blagostanje celotne družine .

05.11.2018

16

• Kljub temu raziskovalci ugotavljajo, da velika ve čina delavcev svojih prekarnih zaposlitev ne sprejema prostovoljno:

– med mladimi so to tisti, ki ne morejo pridobiti rednih, stabilnih zaposlitev.

– med starejšimi so to osebe brez pokojnin ali pa jim te ne zadoščajo za dostojno življenje.

– med ženskami in moškimi gre za posameznike, ki potrebujejo zaslužek za lastno preživetje in preživetje svojih družin, a ne morejo pridobiti stabilnejših in bolje plačanih del.

– v izrazito slabšem položaju pa so na trgu dela povečini tudi migrantski delavci.

• Nekatere družbene skupine v svoji ranljivosti in posledično neenakopravnem položaju na trgu dela bistveno bolj izstopajo kot druge.

• Prekarnost je stara toliko kot sam kapitalizem.

• Tovrstna negotovost je vedno zaznamovala v gospodarstvu marginalizirane skupine, med katerimi so ženske, etnične in rasne manjšine nosili bistveno večje breme kot ostali.

• Tveganje prekarnosti je tako odvisno od:

– osebnih lastnosti,

– izobrazbe,

– starosti,

– družinskih okoliščin,

– poklica pa tudi od

– stopnje blagostanja in zaščite delavskih pravic v neki državi.

05.11.2018

17

• Za prekarne oblike dela in zaposlitev v evropskih državah so bolj dovzetni mladi in manj kvalificirani delavci.

• Ženske delavke v primerjavi s svojimi moškimi kolegi pogosteje zasedajo slabše plačana dela ter so pogosteje vpete v kratkoročne zaposlitve.

• Za moške so bolj verjetne zaposlitve z neugodnimi fizičnimi pogoji dela.

• Vsi indikatorji prekarnosti se v bistveno večji meri pojavljajo med mladimi v starosti od 15 do 23 let;

• v vseh državah, zajetih v raziskavo, z izjemo Francije, se kažejo občutne razlike med moškimi in ženskami, kjer še posebej izrazito izstopa razlika v trajanju zaposlitve;

• med delavci z najnižjimi dohodki je veliko več žensk s pogodbami za določen čas, krajši od enega leta.

• Slovenija:

– je po deležu prekarnih zaposlitev v samem vrhu v EU za Španijo, Poljsko, Portugalsko in Nizozemsko;

– izstopajo predvsem zaposlitve za določen čas;

– leta 2007 je bil vsak peti delavec zaposlen za določen čas, v času krize pa se je ta delež nekoliko znižal, saj so prav ti delavci prvi občutili negativne socialne posledice krize.

05.11.2018

18

• V prvem četrtletju leta 2016 je bilo zaposlitev za določen čas 17,8 %, med katerimi je bilo 18,7 % žensk in 17,0 % moških.

• Posebej zaskrbljujoči so podatki med mladimi, saj je v starostni skupini med 15. in 29. letom za določen čas zaposlenih kar 53 % mladih.

• Delež mladih žensk, zaposlenih za določen čas je z 61,7 % občutno višji kot je delež moških (46,1 %).

05.11.2018

19

Karakteristike zaposlenih v tipi čnih in atipi čnih oblikah zaposlitve(Domadenik, Redek: Opredelitev pojma prekarnosti v ekonomskih analizah

Značilnosti zaposlenih Vsi zaposleni Agencijski

Delavci

Zaposleni za določen čas Zaposleni za krajši delovni

čas

2007 2011 2015 2007 2011 2015 2007 2011 2015 2007 2011 2015

Povprečna starost (leta) 40,31 41,46 42,35 24,75 24,47 25,72 29,15 31,26 32,76 34,01 35,68 37,19

Delež žensk (v %) 48,1 49,7 48,4 52,2 55,4 53,4 53,5 52,5 49,6 62,7 63,1 67,6

Število delovnih ur 35,12 34,03 39,05 26,89 24,82 28,84 31,46 30,51 31,35 17,23 17,17 17,87

Število nadur (plačanih in

neplačanih)

9,3 7,76 9,45 8,64 7,75 7,42 8,38 8,28 8,53 7,68 9,26 5,96

Delež zaposlenih, ki se

usposabljajo ob delu (v %)

11 11,7 8,04 9,18 8,99 7,38 9,77 9,81 8,32 9,53 9,00 8,75

Delež zaposlenih pred enim

letom ( v %)

95,26 95,71 94,68 62,13 56,89 68,73 69,75 66,79 66,87 75,46 74,53 82,44

Delež nezaposlenih pred

enim letom (v %)

2,62 2,65 3,75 0 0 0 8,67 12,04 18,22 4,32 3,13 4,79

Delež posameznikov s

statusom dijak, študent ali v

procesu usposabljanja pred

enim letom (v %)

1,91 1,4 1,4 32,38 39,9 25,87 20,77 20,04 14,02 18,92 20,60 11,64

• Vključujoč trg dela, ki vsem posameznikom, ne glede na njihove osebne okoliščine, omogoča kvalitetno, dostojno zaposlitev tako v Evropi kot v Sloveniji, že dolgo ne obstaja več.

• Družbe v 21. stoletju vse bolj odstopajo od Ustave Mednarodne organizacije dela, kjer je zapisano, da »delo ni blago, delavci so ljudje«.

• Zato je nujno, da delovna zakonodaja: – spodbuja kakovostna delovna mesta, – prepre čuje ali vsaj zmanjšuje pojav zaposlenih

revnih, – spodbuja nediskriminatorne prakse delodajalcev .

05.11.2018

20

• Gospodarski razvoj mora biti v funkciji

– zagotavljanja čim boljšega življenja ljudi ter

– zagotavljanja dostojnih minimalnih standardov na področju dela, ki preprečujejo prekarizacijo dela.

• Zelo pomembno je vzpostaviti primeren delovnopravni položaj delavcev, saj lahko razvita delovna zakonodaja

– krepi položaj posameznikov,

– izboljšuje kvaliteto njihovega življenja,

– njihove razvojne potenciale in sposobnosti.

• Ne glede na nacionalne kontekste in pravne okvirje delovna zakonodaja povsod temelji na definicijah delavca in delodajalca ter na opredelitvah njunih funkcij.

• Problem nastane, ko se delavec ne more popolnoma umestiti v pravne opredelitve zaposlenega in zato ni upravičen do delavskih pravic, izhajajočih iz zakonodaje.

• Prekarno delo ima tako nemalokrat vse znake delovnega razmerja, vendar delavec kljub temu nima pogodbe o zaposlitvi, saj delodajalci pogosto s pridom izkoriščajo nabor okoliščin, kjer prikritih delovnih razmerij ni vedno lahko prepoznati.

• Prikrita delovna razmerja so tako še posebej pogosta v državah, kjer sodne prakse razlikujejo med kategorijama zaposlenih in samozaposlenih.

05.11.2018

21

• V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih jasno predpisuje, da delavec ne sme opravljati dela po pogodbi o delu, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.

• Če torej v delu obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih.

ZAKLJU ČEK

Na prekarno delo lahko gledamo z dveh vidikov:

1. Potencialno pozitiven vidik:

– je povezanost med povečanjem prožnosti in razširjanjem koncepta in prakse dela;

– širša definicija dela vključuje tudi družbeno marginalizirane in nevrednotene oblike dela in načine zaposlovanja, ki so vedno manj stigmatizirane;

– podjetja zaradi prekarnih oblik dela ostajajo prožna in zmanjšujejo stroške dela.

2. negativni vidik

• povečevanje obsega in zahtevnosti dela ter

• povečanje negotovosti dela in življenja delavcev

05.11.2018

22

• Le malokateri delavec ima namreč korist od teh atipičnih pogodb o zaposlitvi in delu.

• Za večino je glavna posledica takšnih pogodb nižja plača in nižja socialna varnost.

• Kombinacija obojega drastično poveča tveganje revščine za skupine ljudi, ki izbirajo oz. so primorani izbrati takšno delo .

• Čeprav prekarno delo že spominja na izkoriščanje, se ljudje vseeno odločajo za to, bodisi ker so primorani bodisi ker si želijo.

• Mogoče smo trenutno le v prehodnem obdobju, ko dosti ljudi ne deluje v stroki, za katero se izobrazijo in morda bo čez čas pekarnega dela vedno manj.

• Zagotovo pa lahko re čemo, da bo ta oblika dela še vedno mo čno razširjena med mladimi, ki bodo na prehodu iz mladostniškega obdobja v odraslo dobo v želji po finan čni samostojnosti poprijeli za vsako delo, ne glede na delovni čas, bonitete itn., le da bo osnovna urna postavka dovolj visoka.

• Če bi se država z zakoni odločila omejiti prekarno delo, bi lahko le še poslabšala status prekarnih delavcev, pojavila pa bi se kakšna druga oblika dela, ki bi s čim manj definiranim delovnim razmerjem omogočala kvaliteten zaslužek.

• Žal pa se nobena od teh oblik dela ne šteje v pokojninsko dobo, zato bo vedno manj upokojenih in vedno ve č starejših in iz črpanih delavcev.

05.11.2018

23

Prednosti atipi čnih oblik dela z vidika zaposlenega

- Način prehoda v sta bilnejšo in trajnejšo zaposlitev

- Posameznik v kontaktu s potencialnimi ostalimi za poslovalci

- Pridobivanje izkušenj, u čenje

- Nizko izobraženi kadri lahko preko tega tipa (kra jše) zaposlitve dobijo celo precej višje dohodke, kot bi jih sicer

- Kandidati, ki se v preteklosti niso izkazali, lah ko tako popravijo svoj CV

- Imigranti pridobijo prve delovne izkušnje v držav i, pogosto je agencija most do stabilnejše zaposlitve

- Zaposleni pridobiva izkušnje, kvalifikacije, kar mu v prihodnosti omogo či boljšo zaposlitev in pla čo

- Za nezaposlenega je zaposlitev na čin za izboljšanje ekonomskega položaja na kratek rok

- Za nezaposlenega, ki ima malo alternativ, je takš na zaposlitev na čin za izboljšanje zaposlitvenih priložnost

Slabosti atipi čnih oblik dela z vidika zaposlenega

- Posamezniki se ujamejo v past nestalnih, slabo plačanih del,

- Ta dela nudijo slabe možnosti napredovanja

- Večina del je nezahtevnih, zahtevajo nizke kvalifikacije, hkrati ne nudijo usposabljanja

- Zaposlitev preko agencije lahko naknadno privede tudi do diskriminacije ali stigmatizacije

- Zaradi take zaposlitve se posameznik ne more osredotočiti na iskanje boljšega dela

- Začasno delo je običajno manj plačano

- Začasno delo ne nudi stabilne zaposlitve (prekinitve, negotovost)

- Začasno delo ni korak do stalne, stabilne zaposlitve, NDČ, ki je bolje plačana

- Taka zaposlitev lahko oteži prehod v drugo obliko zaposlitve in zato na dolgi rok škodljivo vpliva na kariero in zaslužke

- Delavci so slabše povezani, težje se organizirajo, da bi zaščitili svoje interese;

- Zaradi slabšega poznavanja procesov so pogostejše napake in nesreče

- Povečana ekonomska negotovost

- Vpliv na zdravje (absentizem in presentizem)

- Odvisnost od gospodarskega cikla in večja nestabilnost zaposlitve v primerjavi z ostalimi tipi

Prekarizacija zaposlovanja se dogaja na ve č ravneh :

• slabšanje delovnih pogojev za delavce in delavke,

• zmanjševanje delavske zaščite in pravic iz dela,

• delavci so prepuščeni samim sebi,

• slabšanje možnosti za spopad s tveganji zaradi manjše kolektivne povezanosti in pospešene individualizacije,

• povečana moč delodajalcev in

• pospešeno spreminjanje standardnih zaposlitev v praviloma slabše, negotove službe z več tveganji.

05.11.2018

24

• Potrebna je čimprejšnja rešitev problema, tako s strani delodajalcev, kot s strani delavcev.

• Najlažji način je eliminacija razlogov za odločanje za takšno obliko dela na obeh straneh spektra.

• Posledice globalizacije postajajo vedno bolj vidne komaj v zadnjih nekaj letih, zato prekarno delo opredeljujemo kot sorazmeroma novo obliko dela, posledica tega pa je tudi, da prekarni delavci še niso tako dobro organizirani v različne organizcije –npr. sindikate.

Hvala za vašo pozornost!