Predmet in metode psihologije

prof. dr. Janek Musek

prof. dr. Marko Polič

I. letnik psihologije

Predmet in metode psihologije

Predavanje 5:

METODE OCENJEVANJA

Predmet in metode psihologije Pojmovanja predmeta

psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije Metode psihologije

metodološki temelji metode razlaganja metode ocenjevanja metode raziskovanja

Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja

Pregled vsebine Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje

Kvalitativne metode Organizacija gradiva Hermenevtični in semiotični pristop Analiza vsebine.

Opazovanje, razgovor, anketa Testi Vprašalniki, ocenjevalne lestvice in inventarji Projekcijske tehnike Načela in pravila dobrega psihološkega ocenjevanja

Makroskopski in mikroskopski pristop Psihometrična utemeljenost in merske karakteristike Standardizacija in norme

Pridobivanje, ocenjevanje in raziskovanje podatkov

STOPNJERAZISKOVANJA

IPRIDOBIVANJE

PODATKOV

IIOCENJEVANJE IN

TOLMAČENJEPODATKOV

(METODE OCENJEVANJA)

IIIRAZISKOVANJEODNOSOV MED

PODATKI(METODE

FUNKCIONALNEGARAZISKOVANJA)

Možnosti klasificiranja metod ocenjevanja

KRITERIJI RAZVRŠČANJA

OBLIKE IN VRSTE PSIHODIAGNOSTIČNIH METOD

področje ocenjevanja (vsebina)

vprašalniki osebnosti, testi sposobnosti, testi znanja, lestvice stališč, prepričanj, motivov, vrednot…

narava podatkov kvalitativne in kvantitativne metode

obseg podatkov metode širokega spektra, metode ozkega spektra (monistične, pluralistične)

način diagnosticiranja

individualne, skupinske metode

način komunikacije ustne, pisne, telefonske, poštne, računalniške tehnike

narava nalog težavnostne naloge (hitrostne naloge, nivojske naloge /naloge moči/), vedenjska (samoocenjevalna) vprašanja

narava gradiva strukturirano gradivo (npr. testi, vprašalniki), nestrukturirano gradivo (projekcijske tehnike)

Klasifikacija metod in tehnik ocenjevanja

Ocenjevanje

osebnosti

Kvalitativno

Opazovanje Razgovor

Projekcijske

metode

Kvantitativno

Lestviceinventarji

vprašalniki

Preskusi

sposobnosti

Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje

Kvalitativno določanje – predpogoj za kvantifikacijo in preciznejše ocenjevanja

Odvisnost kvalitativnega ocenjevanja od konteksta Npr. kulturni kontekst kanibalizem, evtanazija, splav – vsi ti pojavi imajo

v drugačnem kulturnem kontekstu povsem drugačen pomen, torej drugačno kakovost

Kvalitativni in kvantitativni pristop

Psihodiagnostika določanje kvalitete določanje kvantitete

povečuje preciznost (natančnost) ocenjevanja

Odnos med kvalitativnim in kvantitativnin pristopom vsak kvalitativni podatek je

pretvorljiv v kvantitativnega vsak kvantitativni podatek

temelji na kvalitativnem

“everything what exists exists in some quantity and therefore can be measured”

Odnos med kvalitativnim in kvantitativnim vsi kvantitativni podatki temeljijo na kvaliteti vsako kvaliteto je mogoče kvantificirati (obstaja v določeni kvantiteti)

Kvalitativne metode Razlike in odnos med kvalitativnim in kvantitativnim

pristopom Klasifikacija kvalitativnih metod

Primarne Sekundarne

KVALITATIVNI PRISTOP

KVANTITATIVNI PRISTOP

opis in interpretacija (pojmi)

kvantifikacija (številke)

naravno dogajanje (teren)

kontrolirano dogajanje (laboratorij)

pomen, smisel, kontekst (za opazovance)

objektivna dejstva, obnašanje (za opazovalce)

vloga teoretskih okvirjev in produkcija hipotez (teorija)

vloga metode in preverjanje hipotez (tehnika)

Primarne in sekundarne kvalitativne metode

SEKUNARNEMETODE metode analize gradiva:

semiotična analiza;

hermenevtika;razne medode

analize vsebine

PRIMARNE METODE

opazovanje;spraševanje;beleženje in prepisovanje

Odnos med primarnimi in sekundarnimi metodami

vrste podatkov: opazovanje, razgovor, pisno gradivo, drugačno gradivo (dokumenti)

primarne, sekundarne etnografski, fenomenološki, hermenevtični (semiotični), poljni (opazovalni),

observacijsko utemeljeni pristop, akcijsko raziskovanje, razne analize vsebine

PRIMARNE METODEopazovanjespraševanje

beleženje in prepisovanje

SEKUNDARNE METODEmetode analize gradiva (semiotične, hermenevtične, razne

metode analize vsebine)

Opazovanje, razgovor, anketa

Opazovanje in spraševanje - temeljni metodi pridobivanja podatkov

Opazovanje Razgovor Anketa Akcijsko raziskovanje

Pomembne oblike opazovanja (1)

OBLIKA OPAZOVANJA

ZNANOST (STROKA) ZNAČILNOSTI, CILJI IN STRATEGIJE OPAZOVANJA

klinično opazovanje

psihologija, psihiatrija opazovanje je usmerjeno na pojave, ki imajo pomen v klinični ali njej sorodni psihološki praksi, njegov namen je psihološka diagnostika, prognoza in načrtovanje tretmaja

študija primera psihologija, psihiatrija opazovanje je vključeno v obravnavanje posameznega primera, ki ga želimo natančno raziskovati

eksperimentalno opazovanje

psihologija in druge znanosti

opazovanje je načrtno, usmerjeno na natančno definirane pojave in odnose med njimi, poteka pod strogo določenimi pogoji, je maksimalno kontrolirano

fenomenološko opazovanje

namen opazovanja je razumevanje opazovančevega (udeleženčevega) izkustva in doživljanja

hevristično opazovanje

primerjanje lastnega doživljanja nekega pojava s perspektivami doživljanja tega pojava pri drugih

konstruktivistično opazovanje

opazovanje z namenom, da bi rekonstruirali realnost, ki jo konstruirajo udeleženci

orientacijsko opazovanje

psihologija, družbene znanosti

uporaba neke perspektive (npr. feministične, etnične) pri osebah ali skupinah (pogosto z namenom, da bi dosegli spremembo stališč)

etnografsko opazovanje

opazovanje z namenom, da bi razumeli kulturo (norme, standarde, način življenja) neke skupnosti

etnometodološko opazovanje

opazovanje je usmerjeno k vpogledu v običajno rutino vsakdanjega življenja

opazovanje z udeležbo

etnologija, etnografija, antropologija, psihologija, sociologija (družbene znanosti)

opazovanje poteka ob vživljanju v notranje kulturne standarde skupnosti, ki jo opazovalec raziskuje (npr. dolgoletno bivanje v skupnosti, ki pripada neki drugi kulturi); opazovalec presoja to kulturo z njenega notranjega vidika

Pomembne oblike opazovanja (2)

ekološko opazovanje

psihologija, družbene znanosti opazovanje značilnosti okolja, ki vplivajo na udeležence

etološko opazovanje

etologija, biologija, psihologija, psihologija živali

opazovanje obnašanja živali in ljudi (npr. otrok) v naravnem okolju

akcijsko opazovanje

psihologija, sociologija opazovanje v neposredni interakciji z opazovanci; namen interakcije je skupno prizadevanje, da bi dosegli pomembne spremembe za neko skupino (npr. subkulturne in marginalne skupine)

sistemsko opazovanje

psihologija, sociologija, ekonomija, druge družbene znanosti

opazovanje delovanja sistema; namen opazovanja je razumeti, kako deluje neki sistem kot celota (npr. družina, organizacija)

simbolni interakcionizem

psihologija, sociologija, družbene in vedenjske znanosti

skupek delovanj in sibolov, ki dajejo smisel medčloveškim odnosom in interakcijam

hermenevtični pristop

psihologija, globinska psihologija, humanistične, zgodovinske, jezikovne in družbene znanosti

kontekstualno tolmačenje smisla in pomena nekega gradiva (dokumentov, besedil, zapisov...)

semiotični pristop jezikoslovje, humanistične in družbene znanosti

tolmačenje jezikovno strukturiranega gradiva (govora, besedil) na podlagi jezikovnih zakonitosti (zakonitosti jezikovnega sistema)

teoretski pristop različne znanosti oblikovanje hipotez in teorije na osnovi pridobljenih kvalitativnih podatkov

Razgovor Klinični razgovor Usmerjena anamneza Strokovno psihološko opazovanje in pogovarjanje se razlikuje od običajnega in

vsakdanjega opazovanja in pogovora. Poteka na osnovi strategij in smernic, ki si jih je psiholog pridobil s svojim

strokovnim znanjem in izkušnjami. Le tako je možno priti do zares pomembnih podatkov, ki so bistveni za nadaljnji potek diagnostičnega preiskovanja.

To še zlasti velja za klinično opazovanje in klinični razgovor. Pogosto uporabljajo strokovnjaki pri svojih razgovorih že izdelana in pripravljena področja vprašanj. V tem primeru govorimo o standardiziranih razgovorih.

Stopnja svobode pri opazovanju in razgovoru je tako kaj različna: sega od popolne neomejenosti preko delno usmerjenega razgovora k strogo standardizirani tematiki razgovorov, ki že spominja na standardno obliko vprašalnikov s pripravljenimi vprašanji.

Takšno "vmesno", polstandardno obliko diagnostičnega razgovora predstavlja npr. usmerjena anamneza, ki so jo uveljavljali neopsihoanalitiki kot Harald Schultz-Hencke; ta postopek omogoča sistematično, vendar dovolj prožno obravnavanje vseh temeljnih podatkov in izkušenj, iz katerih se da sklepati na strukturo in dinamiko posameznikove osebnosti.

Anketa

Ena izmed najbolj uporabljanih metod pridobivanja podatkov

V širšem pomenu besede je anketa vsako organizirano zbiranje podatkov v širšem krogu ljudi.

V nekoliko ožjem smislu lahko anketo opredelimo kot postopek, v katerem uporabljamo načrtno izbrana vprašanja, na katera odgovarja večje število oseb.

V sklopu ankete pogosto uporabljamo tudi posamezne specialne tehnike, npr. ocenjevalne lestvice, vprašalnike…

Akcijsko raziskovanje

Dvojni cilj: raziskovanje in sprememba Sodelovalna strategija PRIMER: akcijsko raziskovanje mladostniške

skupine Delo na terenu, pridobivanje podatkov Skupni sestanki in načrtovanja ukrepov Prizadevanje, izboljšati neko problematično

dogajanje, stanje ali situacijo

Primarne metode: organizacija gradiva Pogosto ne moremo ocenjevati ali drugače analizirati gradiva v

trenutku, ko opazujemo Zato je pomembno, kako ga organiziramo, da bosta naknadno

ocenjevanje in analiza čimbolj popolna Primarne metode (beleženje, prepisovanje, snemanje) so torej

zelo pomembne Zaželeno je, da čim manj razlikujejo od izvirnika in povzamejo

vse njegove bistvene značilnosti Pri zapisovanju in prepisovanju je zato treba poskrbeti za

uporabo primerljive tehnike. Zapisovalci in prepisovalci morajo uporabljati kode in konvencije, ki so dogovorjeni in jasno definirani. Vedeti morajo, kaj pomenijo znaki, ki so uporabljeni pri zapisu, sicer bodo gradivo tolmačili v drugačnem pomenu, kot ga je doživljal in skušal zabeležiti opazovalec.

Sekundarne metode: hermenevtika in semiotika

Metode tolmačenja pomena (hermenevtika) Metode tolmačenja znakov (semiotika)

Nepopolno gradivo (levo) moramo s hermenevtičnimi interpolacijami dopolniti tako, da dobijo prazna mesta pravi pomen in tako lahko razberemo smisel celotnega gradiva.

Nepopolno gradivo (levo) moramo s hermenevtičnimi interpolacijami dopolniti tako, da dobijo prazna mesta pravi pomen in tako lahko razberemo smisel celotnega gradiva.

Globinska hermenevtika in hermenevtični krog

Freud, Jung: globinska hermenevtika Tolmačenje manifestne vsebine (sanj) z latentno

vsebino (sanjski simboli) Hermenevtični krog

GRADIVO TOLMAČENJE

Analiza vsebine

Analiza vsebine Kvalitativne in kvantitativne informacije PRIMER: analiza vsebine pri projekcijskih

tehnikah

Analiza vsebine TAT

HEROJ

osebe, s katerimi se pripovedovalec identificira

TEMA (VSEBINA) glavna, prevladujoča vsebinska tematika, tip “zgodbe”, čustveni ton zgodbe

MOTIVI najbolj razvidne potrebe in pritiski, njihova moč, trajnost, pogosto pojavljanje

VLOGE

vloge in karakterizacije oseb

KONFLIKTI prevladujoče vrste notranjih konfliktov, njihova izraženost, načini soočanja z njimi, obrambne reakcije

ZAPLETI tipi zapletanj v zgodbi, prevladujoči odnosi med osebami, konflikti med njimi

RAZPLETI razreševanje zgodb, zaključki, pričakovanja, nakazane perspektive (optimizem, pesimizem)

Problemi in pomanjkljivosti kvalitativnega pristopa Seveda imajo hermenevtika in druge kvalitativne metode tudi resne šibke točke.

Merilo njegove ustreznosti je pač vselej lahko samo smiselnost končnega tolmačenja. Toda tu se ne moremo izogniti dobršni meri subjektivnosti. Včasih ni jasno, ali so naša tolmačenja res dognanje izvornega, pravega pomena, ali pa gre za to, da smo našli v gradivu smisel in pomen, ki smo ga pač sami znali s svojo iznajdljivostjo vnesti vanj. Etruščanske napise so npr. »dešifrirali« že kot indoevropske in neindoevropske,

praitalske, prakeltske, pragermanske in celo praslovenske. Tu v resnici pač ne gre za razkrivanje pravih latentnih pomenov gradiva, ampak bolj za projiciranje “lastne sence” na nejasno, nestrukturirano gradivo, v katerem vidimo pač tisto, kar želimo videti. Pogosto je sploh vprašanje, ali ima neko gradivo izvoren in enoznačen pomen. Mnogokrat ni izključeno, da ima neko gradivo pač več možnih tolmačenj, npr. neka pesem.

Podobno velja tudi za druge kvalitativne metode proučevanja. Njihova prednost in pomanjkljivost hkrati je njihova velika odvisnost od subjektivnih dejavnikov. Subjektivno razumevanje in teorija raziskovalca pri njih pravladuje nad metodo in tehniko. Pravilno ugotavlja Patton (1990, str. 372): "Ker je kvalitativno raziskovanje na vsakem koraku odvisno od spretnosti, izvežbanosti,

bistrosti in sposobnosti raziskovalca, je kvalitativna analiza na koncu stvar analitičnega uma in sloga raziskovalca. Človeški dejavnik je velika moč in temeljna šibkost kvalitativnega raziskovanja in analiziranja."

Testi

Testi sposobnosti (gre za hitrost in težavnost) Testi znanja in dosežkov (gre za količino in

kakovost)

TESTI

SPOSOBNOSTI DOSEŽKOV ZNANJA

Razvrstitev najpomembnejših testov Testi sposobnosti

Umske sposobnosti Inteligentnost (splošna umska sposobnost) Komponente inteligentnosti (besedna, nebesedna, logično-

matematična, prostorska, zaznavna…) Emocionalna, socialna, moralna, duhovna inteligentnost Ustvarjalnost

Telesne sposobnosti Čutne, motorične…

Druge sposobnosti in talenti Umetnostni, glasbeni, literarni, mehanski…

Testi znanja in dosežkov Številna področja, na katerih merimo znanje oziroma

dosežke

Preskusi (testi) sposobnosti Merjenje sposobnosti -

paradno področje znanstvenega ocenjevanja osebnosti

Pionirji: Galton, McKeen Cattell, Wissler

Binet Stern in IQ Poznejši razvoj

Terman, Yerkes Wechsler

Pionirji Francis Galton (1822-1911)

zanimanje za sposobnosti fiziološki koncept inteligentnosti (hitrost možganskih procesov) neposredno in testno merjenje statistične metode, antropometrija, londonska šola

McKeen Cattell, Wissler testno merjenje problemi in neuspehi

Alfred Binet (1857-1911) Alfred Binet

praktični cilj teoretski in operacionalno

psihometrični koncept inteligentnosti (inteligentnost je to, kar meri moj test)

ustrezna logika merjenja graduacija nalog po

težavnosti pojem umske starosti binetariji, standardizacije in

norme

Dopolnite spodnja niza s pravilnim številom:6 10 18 34 ___1 1 2 3 5 8 13 21 ___

V oklepaj vpišite besedo, ki konča prvo in začne drugo besedo:RAZ (____) AVINE

proti je kakor proti ?

Poznejši razvoj William Stern (1822-1911)

pojem IQ Novi testi inteligentnosti

Nemčija, ZDA, drugi Terman (1877-1956)

Stanford-Binet študija nadarjenih otrok

Yerkes (1876-1956) skupinski testi (Army

alpha, beta) Wecshler (1896-1981)

klinični test (WB, WISC, WAIS)

pojem deviacijskega IQ

IQ = MSKS

x 100

Primeri testnih nalog (1)

Faktor inteligentnosti: besedni odnosi

Primeri testnih nalog (2)

Faktorji inteligentnosti

Označite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirjuPRIHODNOSTa. starost b. preteklost c. bodočnost č. upanje

Napišite kar največ besed, ki začenjajo na črko k

Kateremu od desnih teles pripada plašč na levi strani?

Napišite vsote naslednjih vrstic:

17 + 84 + 29 =64 + 17 + 6 =13 + 26 + 18 =

Vpišite v prazne prostore tri črke, ki nadaljujejo niz:

a b x c c x d e x f g x _ _ _

vv

WW

SS

NN

RR

Primeri testnih nalog (3)

Prostorski faktor inteligentnosti

Primeri testnih nalog (4)

Matrični testi inteligentnosti

Naloge visoke stopnje težavnosti

1 4 17 66 247 918 3425

15 91 82 46 61 84 59 78

0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 1 0

Christoph Columbus - Charles Darwin - Maxim Gorkij - Ho Chi Minh - George Washington

(A1/A3) (B1/B8) (E5/D4) (F1/F3) (C4/ ? )

Testi genialnosti

Vprašalniki, lestvice, inventarji

Vprašalniki Merjenje osebnostnih lastnosti

Ocenjevalne lestvice Merjenje stališč, prepričanj, vrednot Besedne, grafične, kombinirane

Inventarji Merjenje motivov, interesov

Vprašalniki, lestvice in inventarji osebnosti

ocenjevanje osebnostnih lastnosti: potez in dimenzij

Robert Sessions Woodworth (1869- 1962) Personal Data Sheet

(med 1. svetovno vojno)

Večkrat se mi zdi, da stvari niso takšne, kot so videti. ___TAKO JE ___NI TAKO Pogosto me mučijo nočne more. ___TAKO JE ___NI TAKO Veliko bolj sem utrujen kakor drugi. ___TAKO JE ___NI TAKO Pogosto me obhajajo nesmiselni strahovi. ___TAKO JE ___NI TAKO Večkrat se mi brez vzroka tresejo roke. ___TAKO JE ___NI TAKO

Princip uporabe vprašalnikov samoocenjevanje

točnost samoocenjevanja pristranosti v odgovorih

socialna zaželenost druge naravnanosti steretopije

kontrolne lestvice vprašalniška premisa

vrednotenje postavk vsota točkovnih vrednosti je mera dimenzije ne gre za težavnost!

standardizacija, norme, profili

- Ali ste se že kdaj v življenju zlagali? DA NE- Ste si že kdaj prisvojili nekaj, za kar ste vedeli, da

pripada drugemu? DA NE- Se pri jedi vedno obnašate tako, kot zahteva

bonton? DA NE

Primer: postavke vprašalnika, ki meri temeljne dimenzije osebnosti

Primer: postavke vprašalnika, ki meri temeljne dimenzije osebnosti

Skrbi me glede stvari. – NEVROTICIZEM (TESNOBA) Težko me je globlje spoznati. – EKSTRAVERTNOST (TOPLINA, PRIJATELJSTVO) Imam živo domišljijo. – ODPRTOST (DOMIŠLJIJA) Ne zaupam ljudem. – PRIJETNOST (ZAUPANJE) Uspešno izvršujem naloge. – VESTNOST (KOMPETENTNOST, SAMOUČINKOVITOST) Redko postanem razdražen. – NEVROTICIZEM (SOVRAŽNOST, JEZA) Obožujem velike zabave. – EKSTRAVERTNOST (DRUŽABNOST) Ne maram umetnosti. – ODPRTOST (INTERES ZA UMETNOST) Nikoli ne bi goljufal na davčni napovedi. – PRIJETNOST (ODKRITOST) Pogosto pozabim pospraviti stvari nazaj kamor spadajo. – VESTNOST (REDOLJUBNOST) Pogosto sem potrt/a. – NEVROTICIZEM (DEPRESIVNOST) Počakam, da drugi vodijo. – EKSTRAVERTNOST (SAMOZAVEST, SAMOPOTRJEVANJE)) Intenzivno doživljam svoja čustva. – ODPRTOST (EMOCIONALNOST) Na ljudi gledam zviška. – PRIJETNOST (ALTRUIZEM) Trudim se držati pravil. – VESTNOST (ČUT DOLŽNOSTI) Ni me lahko spraviti v zadrego. – NEVROTICIZEM (SAMOKRITIČNOST) Vedno sem zaposlen/a. – EKSTRAVERTNOST (AKTIVNOST) Raje ostajam pri stvareh, ki jih poznam. – ODPRTOST (AVANTURIZEM) Lahko me je zadovoljiti. – PRIJETNOST (PRILAGOJENOST, KOOPERATIVNOST) Nisem visoko motiviran/a za uspeh. – VESTNOST (STORILNOST) Pogosto jem preveč. – NEVROTICIZEM (IMPULZIVNOST, NEZMERNOST) Nikoli ne bi šel/šla letet z zmajem ali skakat z vrvjo. – EKSTRAVERTNOST (ISKANJE VZBURJENJA) Rad/a rešujem kompleksne probleme. – ODPRTOST (INTELEKTUALNOST) Verjamem, da sem boljši/a od drugih. – PRIJETNOST (SKROMNOST) Opravke opravim takoj. – VESTNOST (SAMODISCIPLINA) Ostanem miren/a pod pritiskom. – NEVROTICIZEM (RANLJIVOST, NEODPORNOST) Izžarevam veselje. – EKSTRAVERTNOST (POZITIVNE EMOCIJE, RADOŽIVOST) Verjamem v eno pravo vero. – ODPRTOST (LIBERALNOST) Sočustvujem z brezdomci. – PRIJETNOST (SOČUTJE, SIMPATIJA) Brez razmišljanja se vržem v zadeve. – VESTNOST (PREUDARNOST)

Pomembne lestvice in inventarji Merjenje stališč, prepričanj in vrednot

lestvice stališč lestvice vrednot

Allport, Vernon, Lindzey: Study of Values Rokeach Value Survey Schwartz Value Survey Musek, Pogačnik

Merjenje motivov in interesov inventarji interesov

Osebnostne poteze bipolarne lestvice semantični diferencial

Veljavnost in zanesljivost lestvic in inventarjev

Primer: lestvica vrednot (MLV)Na seznamu so nanizane stvari, ki jih ljudje različno cenimo. Prosimo vas, da poveste, kakšno vrednost pripisujete VI OSEBNO navedenim stvarem (pojavom, pojmom).

Vsakega izmed njih boste ocenili s točkami od 1 do 100. Da boste laže ocenjevali, si predstavljajte, da ima SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE vrednost 50. Navedene pojave in vrednote primerjajte z vrednoto "spoznavanje samega sebe" in jih temu primerno ocenite. Če se vam zdi, da so pomembnejši kot je "spoznavanje samega sebe", jim dajte ustrezno višjo vrednost, kot je 50; čim vrednejša se vam zdi zadeva, ki jo ocenjujete, tem višjo vrednost ji pripišite. In obratno, če se vam zdi, da je ocenjevana stvar manj pomembna, kot je "spoznavanje samega sebe", tedaj jo ocenite nižje, kot je 50. Če se vam zdi enako vredna, kot je "spoznavanje samega sebe", tedaj ji pripišite enako vrednost, t.j. 50.

Zapomnite si, da ocena ne sme biti višja od 100 in nižja od 1. Če se vam bo zdelo, da ste se pri neki oceni zmotili, jo lahko popravite. Pazite, da boste ocenili prav vse vrednote, ki so na seznamu.

OCENE VPISUJTE DESNO OD POSAMEZNE VREDNOTE, KI JO OCENJUJETE, IN SICER V PROSTOR, OZNAČEN Z OKLEPAJEM. PRVA OCENA JE PRI VREDNOTI "SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE" ŽE VPISANA.

Seznam vrednot

SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE 50

POŠTENOST

DRUŽABNO ŽIVLJENJE

LJUBEZEN DO OTROK

SOŽITJE Z NARAVO

ZNANJE

DOBROTA IN NESEBIČNOST

DELAVNOST

DOLGO ŽIVLJENJE

UGLED V DRUŽBI

RAZUMEVANJE S PARTNERJEM

SVOBODA

MORALNA NAČELA

SOŽITJE IN SLOGA MED LJUDMI

USPEH V POKLICU

ŠPORT IN REKREACIJA

VERA V BOGA

UDOBNO ŽIVLJENJE

LJUBEZEN DO DOMOVINE

SPOŠTOVANJE ZAKONOV

TOVARIŠTVO IN SOLIDARNOST

LEPOTA - UŽIVANJE LEPOTE

MIR NA SVETU

USTVARJALNI DOSEŽKI

ZVESTOBA

SMISEL ZA KULTURO

DOBRI SPOLNI ODNOSI

MOČ IN VPLIVNOST

DENAR IN IMETJE

NAPREDEK ČLOVEŠTVA

IZPOPOLNJEVANJE SAMEGA SEBE

ZDRAVJE

PROSTI ČAS

ENAKOPRAVNOST MED NARODI

OSEBNA PRIVLAČNOST

POLNO IN VZNEMIRLJIVO ŽIVLJENJE

VARNOST IN NEOGROŽENOST

DRUŽINSKA SREČA

MIR IN POČITEK

PRAVIČNOST

DOBRA HRANA IN PIJAČA

PRIJATELJSTVO

MODROST

ENAKOST MED LJUDMI

NARODNOSTNI PONOS

SLAVA IN OBČUDOVANJE

PROSTOST IN GIBANJE

VESELJE IN ZABAVA

UPANJE V PRIHODNOST

LJUBEZEN

SPOZNAVANJE RESNICE

RED IN DISCIPLINA

UŽIVANJE V UMETNOSTI

POLITIČNA USPEŠNOST

PREKAŠANJE IN PRESEGANJE DRUGIH

Projekcijske tehnike teorija projekcije

projekcija psihičnih vsebin nestrukturirano gradivo

Carl Gustav Jung (1975-1961)

Hermann Rorschach (1884-1929)

vrste projekcijskih tehnik uporabnost projekcijskih

tehnik

Vrste projekcijskih tehnik

druge projekcijske in

izrazne tehnike

asociativne(Rorschach)

tehnike kreacije (TAT)

tehnike risanja in pisanja

tehnike dopolnjevanja

igralne tehnike

tehnikekonstrukcije

tehnike izbiranja in razvrščanja

PROJEKCIJSKE TEHNIKE

Primeri... (1)

Primeri... (2)

Kadar sem jezen, bi najraje… Vznemiri me, če… Moj oče je… Za nič na svetu ne bi… Če bi bil neviden, bi najprej… Pri ljudeh me najbolj moti, če…

Kako daleč gre lahko projekcija?

projiciranje lastne konstitucije?

Uporabnost projekcijskih tehnik

vprašljivost projekcijske hipoteze nezadostne merske karakteristike

zelo problematične veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost kaj sploh merijo? ne merijo zanesljivo tolmačenje je subjektivno podatki so neprecizni, v glavnem kvalitativni (nominalni

nivo), ni jasnih norm in kvantitativnih meril uporabne so kot tehnike širokega spektra

vir kvalitativnih informacij dopolnjevanje z mersko ustreznejšimi tehnikami

Načela in problemi ocenjevanja osebnosti

kombinacija makroskopskih in mikroskopskih tehnik

interaktivnost, konvergentnost, divergentnost in integracija informacij

Kombinacija širokega in ozkega spektra kombinacija makroskopskih in

mikroskopskih tehnik najprej makroskopsko (tehnike

širokega spektra) opazovanje razgovor projekcijske tehnike

nato mikroskopsko (tehnike ozkega spektra) merske tehnike, umerjene na

pojav, ki nas zanima (testi, vprašalniki, lestvice)

Sodobna psihologija smatra, da ocenjevanje, ki bi bilo le makroskopsko, ni zadostno in pomeni strokovno napako

MAKRO

mikro

Psihometrična utemeljenost in merske karakteristike

Testi in “testi” Kakovostne metode ocenjevanja morajo biti

Psihometrično utemeljene To pomeni, da morajo imeti dobre merske karakteristike Veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost

Standardizirane Uporabljati se morajo na enak način, tako da so rezultati

primerljivi Normirane

Rezultati posameznika morajo biti primerljivi z rezultati ustreznih skupin in populacij, ki jim posameznik pripada

Glavne merske karakteristike (1)

OBJEKTIVENAli meri

značilnosti pojava

neodvisno od ocenje-

valcev?

OBČUTLJIV

Ali res meri pojav dovolj natančno in diskriminati

vno?

ZANESLJIV

Ali res meri pojav enako

in dosledno?

VELJAVEN

Ali res meri pojav, ki ga

hočemo meriti?

PSIHO-LOŠKI

PRESKUS

Glavne merske karakteristike (2)

MERSKA ZNAČILNOST

NJENE PODVRSTE (TIPI)

NAČINI UGOTAVLJANJA

VELJAVNOST vsebinska konstruktna kriterijska

subjektivna ocena dedukcija iz konstrukta faktorska analiza korelacija s kriteriji

OBJEKTIVNOST pri ocenjevanju pri razumevanju

korelacija med ocenjevalci

ZANESLJIVOST stabilnost v času ekvivalentnost notranja skladnost

test – retest primerjava s paralelnim preskusom alfa koeficient, primerjava polovic…

OBČUTLJIVOST zadostna razpršenost rezultatov, analiza postavk

Standardizacija in norme

Standardizacija: zagotovitev enakih pogojev uporabe psihološkega instrumenta (enako navodilo, gradivo, postopek, vrednotenje)

Normiranje in norme: populacijski (skupinski) rezultati, ki omogočajo primerjavo in vrednotenje rezultatov posameznikov in skupin (šele potem je posameznikov rezultat smiseln)

Normalna porazdelitev Gaussova krivulja Povprečje (mera srednje vrednosti) in odklon (mera

razpršenosti) Kaj pomeni npr. rezultat 115 točk?

Primer: norme za IQ

Povzetek Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje

Kvalitativne metode Organizacija gradiva hermenevtični in semiotični pristop Analiza vsebine.

Opazovanje, razgovor, anketa Testi Vprašalniki, ocenjevalne lestvice in inventarji Projekcijske tehnike Načela in pravila dobrega psihološkega ocenjevanja

Makroskopski in mikroskopski pristop Psihometrična utemeljenost in merske karakteristike Standardizacija in norme

Literatura

Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 151-176.

Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 47-63.

Literatura Bucik, T. (1997). Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Str. 175-226. Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 40-55.

Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 51-94. Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Str.7-15, 179-183.

Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen: Hogrefe & Huber. ali:

Aiken, L. R. (1997). Psychological testing and assessment (9th ed.). Boston: Allyn & Bacon.

Literatura – spletne strani http://ipip.ori.org/ipip/ http://nw3.nai.net/~dakenny/interp.htm (medosebno zaznavanje) http://personality-project.org/revelle/syllabi/d05.html http://pmc.psych.nwu.edu/perproj/readings-measurement.html http://psychology.about.com/science/psychology/cs/test/index.htm http://trochim.human.cornell.edu/ http://www.2h.com/Tests/personality.phtml http://www.lib.uchicago.edu/e/su/tests/ http://www.tjhsst.edu/Psych/ch11/ (osebnostni in inteligentnostni testi)