Na osnovi 314. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 46/2012- Statut UM – UPB10) in na osnovi 3. odstavka 1. člena Pravilnika o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje (Obvestila UM XXV-2-2007 ISSN 1318-1246) je Senat Ekonomsko-poslovne fakultete na redni seji dne 25.10.2013 sprejel spremembe Pravilnika o postopku priprave in zagovora magistrskega dela in izdaja čistopis

P R A V I L N I K-ao postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu

2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«

1 SPLOŠNA DOLOČILA

1. členS tem pravilnikom se ureja postopek pri izbiri in prijavi teme magistrskega dela, njegova okvirna vsebinska in formalna priprava, okvirni postopek pri zagovoru magistrskega dela in postopek podelitev diplom o magisteriju študentom, ki končajo drugo stopnjo študija (magistrski študijski program).

S tem pravilnikom se ureja tudi postopek priprave in zagovora magistrskega dela za študente, ki opravljajo obveznosti v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme).

Ob koncu magistrskega študija izdela podiplomski študent magistrsko delo. Magistrsko delo je samostojno raziskovalno delo, s katerim kandidat dokazuje, da obvlada določeno področje stroke, povezano s temo magistrskega dela.

V tem pravilniku se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2 PRIJAVA MAGISTRSKEGA DELA

2. členŠtudent lahko prijavi temo magistrskega dela ob soglasju predstojnika usmeritve in predvidenega mentorja po vpisu v 2. letnik, vendar najkasneje do takrat, ko opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti.

Magistrsko delo je lahko tudi skupinski raziskovalni projekt več študentov, pri čemer mora biti iz prijave teme in magistrskega dela jasno razviden raziskovalni prispevek in obseg dela vsakega posameznega člana skupine.

2.1 Izbira teme

3. členŠtudent izbere temo magistrskega dela na osnovi razpisanih tem ali po lastni presoji. V vsakem primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.

Delovne teme lahko predlagajo: učitelji, ki sodelujejo pri predmetu, študenti, podjetja in druge zainteresirane inštitucije.

Študent izbira temo magistrskega dela iz vsebine magistrskih predmetov študijskega programa oz. usmeritve, ki jo je vpisal. Študent lahko izbere temo tudi iz vsebin drugih predmetov matičnega študijskega programa ali iz vsebin drugih študijskih programov, tudi v tujini, vendar pa mora biti raziskovalni problem magistrskega dela iz usmeritve študijskega programa, ki jo je vpisal.

4. členMentor pri izdelavi magistrskega dela je lahko visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrsko delo.

Kandidat za somentorja je lahko, kdor izpolnjuje enega od spodaj navedenih pogojev: Je habilitiran učitelj z nazivom docent, izredni profesor oz. redni profesor, ki izvaja pedagoški

proces s predmetnega področja, v katerega je uvrščen magistrski predmet, oz. je zaslužni profesor. Če študent v okviru magistrskega dela obdela vsebine, ki se prepletajo s predmeti drugih usmeritev oziroma raziskovalnih področij, je lahko somentor tudi z drugega predmetnega področja.

Je visokošolski učitelj za predmet, ki ni v študijskem programu, v katerega je vpisan študent, če je magistrsko delo zasnovano interdisciplinarno.

Je visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega je vpisan študent. To je lahko gostujoči profesor ali profesor na tuji univerzi, kjer je študent opravil del svojih študijskih obveznosti (npr. projekt Socrates/Erasmus ali druge oblike mednarodnega sodelovanja med univerzami).

Somentor je lahko asistent z doktoratom znanosti s predmetnega področja, v katerega sodi magistrsko delo, če bo s tem bistveno doprinesel h kakovosti magistrskega dela.

2.2 Prijava teme

5. členŠtudent prijavi temo na posebnem obrazcu (Priloga A1), ki je sestavni del tega pravilnika.

Obrazec s prilogami v treh izvodih oz. štirih izvodih, če ima somentorja, ter celotno dokumentacijo v elektronski obliki na digitalnem mediju, odda študent v Službo za študentske in študijske zadeve (v nadaljevanju: pristojni Službi).K obrazcu študent priloži »Dispozicijo magistrskega dela«, ki naj praviloma vsebuje naslednje točke:

1. naslov magistrskega dela;2. opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja;3. cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela 4. predpostavke in omejitve raziskave;5. predvidene metode raziskovanja;6. predvidena struktura poglavij (kazalo);7. seznam predvidenih virov8. delovni življenjepis.

Obseg dispozicije magistrskega dela je omejen na 3 do 5 strani, pri čemer v ta obseg ne šteje spisek izhodiščne literature in virov.

2

2.3 Potrditev teme magistrskega dela

6. členKo pristojna Služba prejme prijavo teme magistrskega dela, preveri, ali študent izpolnjuje pogoje za potrditev teme magistrskega dela in izpolni »Sklep o magistrskem delu« (Priloga A2). V primeru izpolnjevanja vseh pogojev posreduje predvidenemu mentorju prijavo teme z vsemi prilogami in obrazec »Sklep o magistrskem delu« (Priloga A2).

Predvideni mentor: lahko predlaga somentorja, podpiše obrazec.

Predstojnik usmeritve s podpisom potrdi izbiro teme, mentorja in morebitnega somentorja, lahko pa predlaga spremembo naslova ali vsebine magistrskega dela, lahko tudi predlaga drugega mentorja oz. somentorja. Kadar ima predstojnik usmeritve pripombe na dispozicijo ali imenovanje mentorja, o tem obvesti predlaganega mentorja in kandidata ter zahteva ustrezne dopolnitve prijave.

Predlagano temo magistrskega dela s potrjenim mentorjem in somentorjem preveri pooblaščeni prodekan, ki lahko prijavo teme vrne predstojniku usmeritve ali mentorju, če se z njo ne strinja. Če nima pripomb, jo s podpisom sklepa o magistrskem delu (priloga A2) dokončno potrdi.

2.4 Evidentiranje potrjene teme magistrskega dela

7. členPristojna Služba evidentira potrjeno prijavo teme magistrskega dela. Originalni izvod potrjene prijave pošlje študentu, kopijo mentorju in morebitnemu somentorju, en izvod pa arhivira.

3

3 PRIPRAVA MAGISTRSKEGA DELA

3.1 Vsebina in oblika magistrskega dela

8. členNa podlagi potrjene teme magistrskega dela študent po mentorjevih navodilih in usmeritvah za oblikovanje in izdelavo dispozicije oblikuje vsebino magistrskega dela, pri tem se lahko delovna dispozicija delno tudi spremeni, če to zahteva narava raziskovanja in če k temu podata soglasje mentor in morebitni somentor.

Veljavnost teme je omejena na največ eno leto od datuma, ko je bila tema potrjena. Če študent po poteku roka, ki je določen v izdanem sklepu o magistrskem delu ob potrditvi teme magistrskega dela, ne magistrira oz. ne odda magistrskega dela, se lahko ista tema, razen v odobrenih izjemah, dodeli drugemu študentu.

Izjemoma lahko prodekan za raziskovalno dejavnost na osnovi utemeljenih razlogov, ki so razvidni iz vloge kandidata, in presoje aktualnosti teme s sklepom podaljša veljavnost teme za eno leto.

9. členŠtudenti pripravijo magistrsko delo v slovenskem jeziku s povzetkom v angleškem ali nemškem jeziku, upoštevajoč pravila, zapisana v Prilogi D3.

Tako tuji kot domači študenti, ki želijo pripraviti magistrsko delo v tujem jeziku (praviloma angleškem ali nemškem) s povzetkom v slovenščini, naslovijo prošnjo za odobritev izbire tujega jezika magistrskega dela na komisijo za študijske zadeve EPF.

Magistrsko delo praviloma obsega od 60 do 70 strani.

3.2 Evidentiranje prispelega magistrskega dela

10. členKandidat je dolžan pred zagovorom v pristojno Službo predložiti magistrsko delo v treh (3) spiralno vezanih izvodih, če je bil imenovan somentor pa v 4 izvodih ter izjavo (1 izvod) o ustreznosti magistrskega dela (Priloga B1). Prvi list spiralno vezanega izvoda določa Priloga D2.Študent odda magistrsko delo v sistem DKUM, kjer se po vnosu v sistem, generira poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo. Študent ob oddaji dela vnese svoj in mentorjev elektronski naslov, kamor bo poslano poročilo. Poročilo, ki ga prejme študent po elektronski pošti, skupaj z ustreznim številom mehko vezanih kopij odda v Službo za študentske in študijske zadeve.

Študent odda še nepodpisano izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela v Službo za študentske in študijske zadeve(Priloga B1).

Služba za študentske in študijske zadeve po prejetju posreduje mentorju: poročilo o pregledu besedila za plagiatorstvo in en mehko vezan izvod. Služba za študentske in študijske zadeve posreduje mentorju tudi obrazec - izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela.

Izvod magistrskega dela pošlje Službi za študentske in študijske zadeve tudi somentorju, če je bil imenovan.

4

Mentor vrne v Službo za študentske in študijske zadeve podpisan obrazec - izjavo mentorja o ustreznosti magistrskega dela, kjer mentor potrdi tudi, da je pregledal in preveril poročilo o plagiatorstvu.

Mentor predlaga komisijo za zagovor in določi kraj in datum zagovora. Predlagano komisijo potrdi predstojnik usmeritve in dekan ali pooblaščeni prodekan (Priloga B2). Ko je imenovana komisija za zagovor pristojni Službi posreduje članom komisije preostale izvode.

3.3 Imenovanje komisije za zagovor magistrskega dela

11. členKomisijo za zagovor magistrskega dela imenuje dekan EPF na predlog mentorja in predstojnika usmeritve (Priloga B3).

Komisija za zagovor magistrskega dela je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov. Mentor ne more biti predsednik komisije, temveč je njen član. V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja s predmetnega področja, v katero je uvrščeno magistrsko delo. Odločbo prejmejo člani komisije in študent – kandidat. Obvestilo o zagovoru se objavi 7 dni pred zagovorom na oglasni deski fakultete ali spletnem portalu fakultete.

4 ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA

4.1 Jezik zagovora

12. členZagovor magistrskega dela poteka pred komisijo v slovenskem jeziku, lahko pa poteka v tistem tujem jeziku, v katerem je bilo magistrsko delo napisano, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

magistrsko delo zagovarja tuji študent, ki je študiral na Univerzi v Mariboru v okviru izmenjave študentov ali po skupnih študijskih programih (joint degree programme),

mentor oz. somentor pri pripravi magistrskega dela je učitelj iz tujine, pri pripravi magistrskega dela sodeluje gostujoči visokošolski učitelj ali visokošolski učitelj iz

tujine, magistrsko delo se opravlja pri programih tujih jezikov.

4.2 Postopek zagovora

13. členZagovor magistrskega dela je javen in se izvede, kot sledi:

1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zagovor magistrskega dela, in študentu pojasni postopek zagovora.

2. Mentor predstavi svoje poročilo o magistrskem delu.3. Študent predstavi svoje magistrsko delo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše ugotovitve iz

svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.4. Čas predstavitve magistrskega dela naj bo praviloma 20 - 30 minut.5. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi preostali člani

komisije, z dovoljenjem predsednika komisije pa tudi drugi prisotni.

5

6. Študent lahko zahteva do 30 minut časa za pripravo odgovorov ali pa takoj odgovori na zastavljena vprašanja. Nato komisija v odsotnosti študenta in drugih navzočih sklepa o skupni oceni magistrskega dela in ustnega zagovora. Predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik o zagovoru magistrskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije (priloga B4). Uspešnost oz. neuspešnost se ocenjuje z ocenami od 1 – 10, pri čemer so ocene od 1 – 5 negativne, od 6 – 10 pa pozitivne.

7. Predsednik komisije za zagovor magistrskega dela v navzočnosti javnosti sporoči študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.

8. Skupni čas zagovora magistrskega dela praviloma ne presega 120 minut.9. Po uspešno opravljenem zagovoru pristojni Službi izračuna zaključno oceno študija kandidata

in mu izstavi potrdilo o magistriranju (Priloga C1).

V primeru, da komisija kakovost študentove predstavitve magistrskega dela in odgovorov na zastavljena vprašanja, s tem pa tudi zagovor magistrskega dela oceni kot neuspešnega, prejme študent kopijo podpisanega zapisnika o zagovoru magistrskega dela, na osnovi katerega lahko v roku 5 delovnih dni na članici vloži prošnjo za ponovni zagovor. Članica kandidatu omogoči ponovitev zagovora v roku treh mesecev in izda sklep o ponovitvi zagovora pred komisijo v isti sestavi.

Možna je samo ena ponovitev zagovora magistrskega dela. Če tudi v drugem poskusu zagovor ni uspešen, mora študent v skladu z določili tega pravilnika prijaviti novo temo.

V primeru, da je bilo v delu med zagovorom ugotovljeno nekaj manjših napak, npr. glede tipkopisa, slovničnih napak, navajanja literature idr., je možno delo oceniti vsebinsko pozitivno in zagovor pogojno sprejeti kot zadovoljiv. Vendar lahko predsednik komisije v takem primeru zahteva, da kandidat v svojem magistrskem delu odpravi ugotovljene napake in ga v 30 dneh znova odda v referat za podiplomski študij. Mentor (ali po dogovoru komisije za obrambo drugi član komisije za zagovor) preveri, ali je kandidat napake odpravil in šele nato se mu izda potrdilo o uspešno končanem magistrskem študiju.

14. členPredsednik komisije za zagovor magistrskega dela pošlje zapisnik o zagovoru magistrskega dela z vso dokumentacijo pristojni službi, ki ga vloži v osebni karton študenta – kandidata. Obvezne priloge zapisnika so poročilo mentorja in vprašanja članov komisije za zagovor.

Zapisnik o zagovoru magistrskega dela je temeljni dokument, ki omogoča promocijo študenta – kandidata v doseženi strokovni naslov in podelitev magisterija.

Študent je dolžan najkasneje v roku 14 dni po zagovoru oddati trdo vezan izvod magistrskega dela v bordo rdeči barvi (priloga D1) ter elektronski izvod celotnega diplomskega dela za objavo v sistem e-diplom (DKUM), katerega podrobnosti urejajo "Navodila o pripravi in oddaji e-diplom". V kolikor so v magistrskem delu popravki, študent ponovno odda končno verzijo magistrskega dela v sistem DKUM. Ob tem odda tudi izjavo o istovetnosti tiskanega in elektronskega izvoda diplomskega dela in o dovoljeni objavi osebnih podatkov diplomantov (Priloga C), EPF pa diplomantu izda ustrezno potrdilo o diplomiranju (Priloga C1).

6

15. členKandidat ima pravico, da se z oceno zagovora magistrskega dela ne strinja. V primeru nestrinjanja mora kandidat v roku 2 delovnih dni vložiti pisno pritožbo zoper oceno v pristojni Službi. Pritožbo obravnava prodekan za raziskovalno dejavnost.

5 PODELITEV DIPLOM O MAGISTERIJU

5.1 Termini za podelitev diplom o magisteriju

16. členSenat EPF določi v študijskem koledarju za akademsko leto dva termina za podelitev diplom o magisteriju.

17. členŠtudentom – kandidatom na študijskem programu 2. stopnje se podeljujejo diplome o magisteriju v pomladanskem in jesenskem terminu.

5.2 Obveščanje kandidatov o podelitvi diplom o magisteriju

18. členPristojni Služba fakultete obvesti kandidate o slavnostni podelitvi diplom o magisteriju na posebnem vabilu, ki ga podpiše dekan članice UM.

Dekan z vabilom na slovesno podelitev povabi tudi ožje svojce kandidata, po potrebi pa tudi strokovnjake iz prakse, ki so povezani z izdelavo magistrske naloge.

19. členVabilu je priložen protokol o podelitvi diplom o magisteriju.

Tako vabilo kot protokol o podelitvi diplom o magisteriju sta pripravljena na kvalitetnejšem papirju, kjer so jasno vidni simboli univerze in fakultete.

Vabilo s protokolom se kandidatom pošlje najmanj deset dni pred podelitvijo.

5.3 Protokol o podelitvi diplom o magisteriju

20. členPodelitev diplom o magisteriju se opravi svečano po naslednjem okvirnem protokolu:

1. Vabljeni (kandidati, svojci in drugi gosti) se v prostoru zberejo pred podelitvijo.2. Podelitvi diplom o magisteriju prisostvujejo tudi pristojni prodekan, mentorji in drugi

profesorji.3. Dekan, odet v dekanske insignije, vstopi zadnji.4. Dekan prisotne nagovori s krajšim govorom.

7

5. Po govoru dekan pristopi k podelitvi diplom o magisteriju: diplome o magisteriju izroči po abecednem vrstnem redu in omeni tudi tiste, ki se podelitve niso mogli udeležiti.

6. Dekan zaključi svečanost.

6 EVIDENCA MAGISTROV

21. členFakulteta oblikuje zbirko podatkov o svojih magistrih kot evidenco izstavljenih diplom o magisteriju (knjiga magistrov).

Zbirka podatkov vsebuje:a) ime in priimek magistra,b) datum rojstva magistra,c) naslov teme,d) datum zagovora magistrskega dela,e) skupno oceno magistrskega dela ter povprečno oceno izpitov,f) zaključen študijski program (in usmeritev),g) podeljeni strokovni naslov,h) številko indeksa.

Zbirka podatkov o magistrih je sestavni del informacijskega sistema univerze in je objavljena na spletnih straneh članice. Zapisnik o zagovoru magistrskega dela skupaj z vsemi drugimi dokumenti osebnega kartona študenta – kandidata se izloči iz evidence študentov in se prenese ter hrani v posebni kartoteki magistrov.

Univerza skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov organizira elektronsko bazo magistrov, katere namen je informiranje javnosti o identiteti magistrov, ki so uspešno zaključili študij in magistrirali v posameznih letih na Univerzi v Mariboru. Dostop do baze magistrov je brezplačen in javen.

7 KONČNE DOLOČBE

22. členObrazci, navedeni v tem pravilniku, so priloga in sestavni del pravilnika.

23. členTa pravilnik začne veljati osmi dan po potrditvi na Senatu EPF.

S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje, z dne 18.3.2011.

Prof. dr. Samo Bobek,dekan

8

Priloga A1

UNIVERZA V MARIBORU

__________________________________________________(ime članice UM)

Ime in priimek: _____________________Naslov: ___________________________

Vpisna številka: ________________

PRIJAVA TEME ZA MAGISTRSKO DELO

Podpisani-a ____________________________________, študent-ka študijskega programa 2. stopnje ________________________________________________________________________,usmeritev ______________________________________, prosim za dodelitev teme magistrskega dela z naslovom ___________________________________________________________________

naslov v angleškem jeziku ______________________________________________________

pod mentorstvom: __________________________ Podpis mentorja: __________________

pod somentorstvom: ________________________ Podpis somentorja: _________________

Podpisani-a izjavljam, da bom magistrsko delo sestavil-a sam-a in se zavedam morebitnih kazenskih in disciplinskih posledic, če bi za izdelavo dela uporabljal-a nedovoljena sredstva.

Datum: _______________ Podpis kandidata-ke:

_____________________

Priloge: dispozicija magistrskega dela delovni življenjepis

9

Priloga A2

UNIVERZA V MARIBORU

__________________________________________________(ime članice UM)

Številka: _________________Datum: __________________

SKLEP O MAGISTRSKEM DELU

1. ________________________________, študent-ka študijskega programa 2. stopnje ________________________________, izpolnjuje pogoje, zato se mu dovoljuje izdelati magistrsko delo.

2. Tema magistrskega dela je s področja katedre _________________________________________________________________________

Mentor-ica: ____________________________Somentor-ica: __________________________

3. Datum veljavnosti teme: _________________

4. Tema podaljšana: _______________________

5. Naslov magistrskega dela: _________________________________________________________________________________________________________________________________

6. Angleški naslov magistrskega dela: _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

7. Vsebina (kazalo) magistrskega dela: _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

8. Magistrsko delo je potrebno izdelati skladno z »Navodili za izdelavo magistrskega dela« in ga do _____________ v ____ izvodih oddati v pristojno Službo.

Mentor:_________________ Somentor:_______________

Predstojnik usmeritve: Prodekan za raziskovalno dejavnost:

________________________ ____________________________

10

Priloga B1

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O USTREZNOSTI MAGISTRSKEGA DELA

Podpisani mentor ___________________________________________ izjavljam, da je študent (ime in priimek mentorja) IZPOLNI ŠTUDENT

________________________________na programu 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«(ime in priimek študenta-tke) IZPOLNI ŠTUDENT

izdelal magistrsko delo z naslovom:

_________________________________________________________________________________(naslov magistrskega dela v slovenskem jeziku) IZPOLNI ŠTUDENT

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________(naslov magistrskega dela v angleškem jeziku) IZPOLNI ŠTUDENT

v skladu z odobreno temo magistrskega dela, s »Pravilnikom o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2.stopnje na EPF« in mojimi navodili. Preveril in pregledal sem poročilo o plagiatorstvu.

Datum in kraj: __________________Podpis mentorja

______________________

11

Priloga B2

UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

PREDLOG ZA IMENOVANJE ČLANOV KOMISIJEZA ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA

Kandidat:Program:Usmeritev študija:Redni študij Izredni študij

Tema diplomskega dela:

Mentor:

Predlog komisije (izpolni mentor)v naslednji sestavi:

__________________________ predsednik-ica, __________________________ mentor-ica, __________________________ član / somentor-ica (če je imenovan-a),

Datum zagovora: Ura zagovora: Prostor:

Maribor, Podpis mentorja:

Izpolni predstojnik usmeritvePredlagam spremembo članov komisije:

............... ............................................................. predsednik

............................................................................ član

Maribor, Podpis:

Izpolni dekan oz. pooblaščeni prodekanPredlagam spremembo članov komisije:

............... ............................................................. predsednik

............................................................................ član

Maribor, Podpis:

12

Priloga B3

UNIVERZA V MARIBORU

__________________________________________________(ime članice UM)

Št.indeksa:______________Datum: ________________

ODLOČBAO IMENOVANJU KOMISIJE ZA ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA NA ŠTUDIJSKEM PROGRAMU 2.

STOPNJE

Imenujem komisijo za zagovor magistrskega dela z naslovom

_________________________________________________________________________________

naslovom v angleškem jeziku___________________________________________________________

kandidata-tke

____________________,(ime in priimek)

________________________________,(naslov bivališča)

študenta-ke na študijskem programu ___________________________________________,

v naslednji sestavi:

1. __________________________ predsednik-ica,2. __________________________ mentor-ica,3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),4. __________________________ član-ica.

Zagovor magistrskega dela bo dne ________________ ob ________________ uri na ___________________________________________________________________.(ime članice UM, prostor, naslov)

Obvestiti: 1. kandidata-tko2. člane komisije3. javnost na oglasni deski oz. na spletnem portalu fakultete4. arhiv

Dekan:___________________________

13

Priloga B4

UNIVERZA V MARIBORU

__________________________________________________(ime članice UM)

ZAPISNIKO ZAGOVORU MAGISTRSKEGA DELA NA ŠTUDIJSKEM PROGRAMU 2. STOPNJE

Kandidat-ka __________________________________________________, stanujoč-a ____________________________________________________,študent-ka študijskega programa 2. stopnje __________________________________________________________________________, usmeritev _______________________________________________, je pripravil-a magistrsko delo pri predmetu ________________________________________ s področja katedre______________________________________________________________ ______z naslovom _________________________________________________________________.

z naslovom v angleškem jeziku ________________________________________________________

Zagovor je bil dne ____________ ob ________ uri.

Komisija je pregledala magistrsko delo in ugotovila, da je izdelano v skladu z danimi navodili. Glede na ugotovitev je bilo sklenjeno, da se kandidatu-ki dovoli opravljati ustni zagovor pred komisijo v sestavi:

1. __________________________ predsednik-ca,2. __________________________ mentor-ica,3. __________________________ somentor-ica (če je imenovan-a),4. __________________________ član-ica.

Po opravljenem zagovoru je komisija ugotovila, da je kandidat-ka uspešno končal-a drugostopenjski magistrski študijski program ______________________________________________________, usmeritev _____________________________________ in si pridobil-a strokovni naslov _____________________________________________________________.

Ocena:skupna ocena magistrskega dela in ustnega zagovora ___________

Mentor-ica:

____________________Somentor-ica:

____________________

Predsednik-ca komisije:

_____________________

Člani komisije :

_____________________

_____________________

_____________________

14

Priloga C

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE MAGISTRSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: ________________________________________Vpisna številka: _______________________________________________________Študijski program: _____________________________________________________Naslov zaključnega dela: ______________________________________________________________________________________________________________________________________Mentor: __________________________________________________Somentor: __________________________________________________

Podpisani-a ________________________ izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.

Tiskana verzija zaključnega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

___________________________

15

Priloga C1

UNIVERZA V MARIBORU

__________________________________________________(ime članice UM)

Številka: ____________________Datum: _____________________

POTRDILO O MAGISTRIRANJU

______________________________________________ Univerze v Mariboru potrjuje, da je (ime fakultete)g.-ga. ____________________________, rojen-a ______________________ dne ________ (ime in priimek magistra-re) (datum, kraj) (datum)magistriral-a po študijskem programu 2. stopnje _____________________________________,

(študijski program)usmeritev _________________________________.

(študijska smer)______________________________________________Univerze v Mariboru mu-ji priznava (ime fakultete)izobrazbo 2. stopnje in podeljuje strokovni naslov

_______________________________________________________.

Potrdilo je izdano, ker diploma o magisteriju še ni podeljena in velja, dokler se ta ne podeli. Skladno z 21. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS št. 8/2000, 44/2000, 81/2000) je to potrdilo takse prosto.

Dekan:

_________________________

16

Priloga D1

17

Priloga D2

18

1. Struktura pisnega dela Priloga D3

Struktura vsakega pisnega dela je sledeča: naslovna stran platnice (samo v trdo vezanem izvodu zaključnega dela), notranja naslovna stran, zahvala (ni obvezna), povzetek in abstract s ključnimi besedami v slovenskem in tujem (angleškem ali

nemškem) jeziku (samo v zaključnih delih), kazalo vsebine, kazalo slik (če jih pisno delo vključuje), kazalo tabel (če jih pisno delo vključuje), seznam okrajšav (če jih pisno delo vključuje), uvod, jedro, sklep, seznam uporabljene literature in virov, morebitne priloge.

Vsebina dela mora biti v skladu z naslovom. Tega se moramo zavedati že ob izbiri teme. Izberemo tako temo, da lahko najdemo primerno literaturo in vire. Obseg celotnega zaključnega dela (od vključno poglavja Uvod do vključno poglavja Sklep):

BMAG: od 60 do 70 strani osnovnega besedila.

Pri trdo vezanih izvodih zaključnih del je določena barva platnic ter barva besedila na platnicah in sicer:

BMAG: bordo rdeča barva platnic, srebrne črke.

Za posamezno vrsto pisnih del je pripravljena predloga (angl. template), ki jo najdete na portalu Ekonomsko-poslovne fakultete, v razdelku Pravilniki za prijavo teme in zagovor sklepnega dela, v okviru posameznega študijskega programa.Zahvalo napišemo, če se želimo posebej zahvaliti vsem tistim, ki so nam omogočili raziskavo in nam pomagali pri nastajanju pisnega dela. Zahvalo napišemo na naslednjo stran za naslovnico. Stran z zahvalo ne vsebuje številke strani, zahvala pa se nahaja na dnu strani.V povzetku na kratko opredelimo temo, ki jo obravnavamo v pisnem delu. V povzetku na zgoščen način kratko predstavimo problem, predmet obdelave in cilj naloge. Prav tako na kratko predstavimo dobljene rezultate in sklepe. V povzetku pisnega dela ne predstavljamo eksplicitno namena, ciljev in metod dela, saj to naredimo šele v uvodu. Povzetek mora biti napisan v slovenskem in tujem jeziku (angleščina ali nemščina).

Povzetek se prične na lihi strani, ki ni številčena. Naslovu Povzetek (velike črke, 16 pik) sledita dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila v povzetku je 12 pik, neodebeljeno in obojestransko poravnano. V predlogi je v ta namen nastavljen slog Navaden. Med besedilom povzetka in ključnimi besedami je prazna vrstica (12 pik). Sledi besedilo »Ključne besede:« (odebeljeno, vključno z dvopičjem). Nato sledijo ključne besede v velikosti 12 pik, neodebeljene in obojestransko poravnane. Za ključnimi besedami v slovenskem jeziku sledita dve prazni vrstici (24 pik). Naslovu povzetka v tujem jeziku (Abstract ali Zusammenfassung)(velike črke, 16 pik) sledita

19

dve prazni vrstici. V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Besedilo povzetka in ključne besede v tujem jeziku so oblikovani enako kot v slovenskem jeziku.

Obseg povzetka: Bolonjski magistrski program: največ ena stran za povzetek in ključne besede v

slovenskem jeziku in največ ena stran za povzetek in ključne besede v tujem jeziku.

Ključne besede navedemo v eni vrstici, ne uporabimo vrstičnih oznak. Običajno ključnih besed ni več kot 5 ali 6.

Kazalo vsebine je po vrstnem redu urejen seznam naslovov poglavij in podpoglavij, ki odraža strukturo in vsebinsko členitev našega pisnega dela. Po navadi ne obsega več kot tri ravni naslovov, razen pri daljših pisnih delih. Kazalo se začne s poglavjem Uvod. V kazalu niso vključeni naslovi Povzetek, Abstract/Zusammenfassung, Kazalo, Kazalo slik, Kazalo tabel in Seznam okrajšav. Kazalo oblikujem, ko je pisno delo zaključeno.

Pozor: Poglavja morajo biti sestavljena iz več kot samo enega podpoglavja.

Kazalo se vedno začne na lihi strani. Za naslovom Kazalo (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila v kazalu za naslove prve ravni (slog Naslov 1) je 12 pik in odebeljeno, za naslove druge ravni (slog Naslov 2) je 10 pik in odebeljeno ter za naslove tretje ravni (slog Naslov 3) je 10 pik in ne odebeljeno. Pri posameznih podpoglavjih znotraj poglavja je razmik med vrsticami enojen. Med glavnimi poglavji pa je razmik 12 pik. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno poglavje.

Vsako zaključno delo vsebuje kazalo slik, ki se nahaja na novi strani za kazalom vsebine. Z oznako Slika označimo vse grafične elemente razen tabel (grafične prikaze, fotografije, zemljevide, ilustracije itd). Kazalo slik vključuje napis, zaporedno številko, vsebinski naslov in številko strani.

Za naslovom Kazalo slik (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost ostalega besedila kazala slik je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno sliko.

Vsako pisno delo lahko vsebuje kazalo tabel, ki vključuje napis, zaporedno številko, vsebinski naslov in številko strani.

Za kazalom slik vstavimo dve prazni vrstici (24 pik) in nato napišemo naslov Kazalo tabel. Za naslovom Kazalo tabel (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila kazala tabel je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu tabel so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno tabelo.

Po potrebi sledi naslov Seznam okrajšav. Če v pisnem delu uporabljamo okrajšave, potem pri prvem zapisu besedne zveze le to napišemo v celoti, v oklepaju pa napišemo »v

20

nadaljevanju« in definiramo kratico. Od tega mesta dalje v pisnem delu vedno uporabljamo definirano kratico. Če je teh kratic več in niso splošno znane, se navedejo v seznamu okrajšav, ki se nahaja za kazalom tabel.

Za kazalom tabel vstavimo dve prazni vrstici (24 pik) in nato napišemo naslov Seznam okrajšav (velike črke, 16 pik), za katerim sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez kazala. Velikost besedila seznama okrajšav je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen.

Pisni delo je v vsebinskem delu sestavljeno iz uvoda, jedra in sklepa.

Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisnega dela in mu pojasnimo področje in opredelimo problem, definiramo namen in cilje raziskave, navedemo predpostavke in omejitve ter na kratko opišemo uporabljene metode raziskovanja.

Poglavje Uvod se nahaja na lihi strani in se začne s številko strani 1. Vključuje štiri podpoglavja:1.1 Opis področja in opredelitev problema1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave1.3 Predpostavke in omejitve1.4 Predvidene metode raziskovanja

Jedro predstavlja glavni del pisnega dela. V njem bolj podrobno in obsežneje opišemo stvari, ki smo jih na kratko zapisali v uvodu ter vse dodatno besedilo. V jedru tako podrobno opišemo izbrano temo in jo razvijamo ter pojasnjujemo. Držimo se pravila, da problem najprej predstavimo s splošnega vidika in nato logično preidemo na posamezni podrobnejši problem/pogled. Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na več smiselnih poglavij. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj navadno vsebinska poglavja členimo še na več podpoglavij (npr. 2.1). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti prekratka (manj kot pol strani) in jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega.

Sklep je obvezen del vsakega pisnega dela. Vsebuje naše sklepne misli in jedrnat povzetek vsebine naloge. Zato v tem delu pisnega dela na kratko analiziramo svoje delo, povzamemo osnovne ugotovitve in predloge, komentiramo dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedemo lastna spoznanja in odprte probleme. V sklepu prav tako potrdimo ali ovržemo hipoteze in izpostavimo probleme, s katerimi smo se srečevali pri pisanju naloge. Opozorimo lahko tudi na omejitve raziskave in na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v pisnem delu nismo storili. Nakažemo možnosti nadaljnjega raziskovanja. Sklep nikakor ne sme vsebovati slik, tabel in drugih grafičnih elementov. Obseg:

Na magistrskem študiju vsaj 2 strani ali več.

Vsako zaključno delo vsebuje seznam literature in virov, ki se nahaja na novi strani za sklepom.

Za naslovom literatura in viri (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). Velikost besedila je 12 pik in razmik med vrsticami je enojen (slog Naslov 1). Nato navedemo seznam

21

uporabljene literature in virov. Vsak navedek je v svoji vrstici (velikost 12 pik, obojestranska poravnava) in se konča z ločilom pika. Med posameznimi navedki je ena prazna vrstica.

Navedki morajo biti urejeni po abecednem vrstnem redu in oštevilčeni z arabskimi številkami.

Podrobnejša navodila za pripravo seznama literature in virov in navajanje literature v besedilu so navedena v nadaljevanju.

Priloge sestavljajo samostojno poglavje in so zadnja in neobvezna sestavina pisnega dela ter se začnejo na lihi strani za seznamom literature in virov. Pod priloge sodi vse tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti v besedilu ni bilo mogoče predstaviti in ki bistveno doprinese h kakovosti in celovitosti pisnega dela.

Če je prilog več, potem na prvi strani prilog sledi kazalo prilog. V tem primeru za naslovom Priloge (velike črke, 16 pik) sta dve prazni vrstici (24 pik). V predlogi je v ta namen nastavljen slog Naslov – brez številke. Velikost ostalega besedila kazala prilog je 10 pik in razmik med vrsticami je enojen. V kazalu so navedene tudi številke strani, ki omogočajo, da hitro najdemo določeno prilogo.

2. Navajanje literature in virov

Za vsako misel, ki jo povzemamo po drugem viru ali virih, je potrebno korektno navesti, iz katerega vira je povzeta. Vse vire, ki so uporabljeni in navedeni v besedilu, je potrebno zapisati v seznamu literature in virov. V seznamu morajo biti navedeni izključno viri, ki so dejansko uporabljeni. Viri morajo biti navedeni v besedilu in v seznamu popolno in točno, kajti pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost dela in kratijo avtorske pravice.

Za izdelavo pisnega dela mora študent poiskati, zbrati in pregledati literaturo in vire, ki so že napisani in objavljeni na področju, ki ga obdeluje v raziskavi. Literatura in viri so lahko zelo različni. Uporabi se znanstvena in strokovna literatura, statistični in drugi uradni podatki, dokumenti, ki jih dobimo v organizaciji (interno gradivo), članki iz različnih revij in časopisov ter spletni viri. V literaturi in virih ustrezno upoštevamo tuje ter domače vire.

Pozor: Kadar uporabimo dobesedni navedek, je to potrebno ustrezno označiti v dobesednem navedku (z narekovaji). Sklicujemo se na vse avtorje in inštitucije, katerih besedila in podatke smo pri svoji raziskavi uporabili oz. povzeli. Literaturo in vire navajamo sproti v besedilu in seznamu literature in virov. Vsa literatura in viri s seznama morajo biti vsaj enkrat uporabljeni v besedilu. Prav tako mora veljati, da je vsaka navedba literature in virov v besedilu zavedena tudi v seznamu literature in virov.

Pri navajanju literature in virov v seznamu moramo biti pozorni na uporabo ločil in poševni tisk. Literaturo in vire navajamo po standardu APA1.

1 Več o standardu APA si lahko preberemo na spletnem mestu http://www.apastyle.org/.

22

2.1 Navajanje literature in virov v besedilu

Literatura in viri morajo biti navedeni v besedilu. Uporabljamo tri načine:

1. Sklicevanje neposredno na avtorja. V tem primeru napišemo priimek avtorja oz. ime inštitucije ter v oklepaju letnico in stran. Če sta avtorja dva, potem navedemo oba priimka. Če jih je več, lahko navedemo priimek prvega avtorja s pripisom »s soavtorji«, ali v skladu z APA standardom izpišemo do pet priimkov avtorjev. Če je avtorjev šest ali več, potem moramo navesti priimek prvega avtorja s pripisom »s soavtorji«.

Primeri:

Mankiw (2007, str. 431) definira javni dolg kot …

SURS (2013) je v juniju 2013 zabeležil letno rast cen življenjskih potrebščin v višini 1,9-odstotka.

Samuelson in Nordhaus (2002, str. 43) navajata osnovne elemente ponudbe in povpraševanja.

Bobek s soavtorji (2003, str. 55) predstavlja tipe prelomov odseka v Wordovi datoteki. Ali Bobek, Sternad, Špička in Deželak (2006, str. 55) predstavlja tipe prelomov odseka v Wordovi datoteki.

2. Sklicevanje na avtorja v oklepaju. Na koncu povedi ali odstavka v oklepaju navedemo priimek avtorja oziroma inštitucijo, ki je delo izdala; leto objave in številko strani. Ta navedba se nahaja na koncu povedi pred piko. Če sta avtorja dva, potem navedemo oba priimka. Če jih je več, navedemo priimek prvega avtorja s pripisom »idr.« ali »in drugi« ali »et al.«, kot npr. (Bobek idr. 2003, str. 55) ali (Bobek in drugi 2003, str. 55) ali (Bobek et al. 2003, str. 55). APA standard dovoljuje izpis do pet priimkov avtorjev. Odločimo se za katerega koli od navedenih načinov navajanja večih avtorjev, vendar moramo striktno uporabljati samo en način skozi celotno besedilo.

Primeri:

Javni dolg je akumulacija preteklega zadolževanja (Mankiw 2007, str. 431).

V Sloveniji je bila zabeležena 1,9 % inflacija v juniju 2013 (SURS 2013).

Osnovni dejavniki krivulje povpraševanja so (Samuelson & Nordhaus 2002, str. 43): povprečni dohodek, število prebivalcev, cene povezanih dobrin, okusi in posebni vplivi.

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in

23

trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek idr. 2003, str. 56).

AliObstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek in drugi 2003, str. 56).

Ali

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek et al. 2003, str. 56).

Ali

Obstajata dve vrsti prelomov: mehek prelom strani, ki ga Word samodejno vstavlja, in trdi prelom strani, ki ga vstavimo ročno preko ukaza ali s kombinacijo tipk CRTL+ENTER (Bobek, Sternad, Špička, & Deželak, 2006, str. 56).

Pozor: V besedilu se obvezno sklicujemo samo na priimek avtorjev ali imena inštitucij, leto objave in strani. Vsi ostali podatki sodijo v posamezno navedbo v seznamu literature in virov. Namen kratke navedbe v besedilu je, da najdemo vir v seznamu literature in virov. Vse vire (tudi spletne) v besedilu navajamo na enak način, kot navedeno zgoraj. Šele v seznamu literature in virov je razvidno za kakšen vir gre (knjiga, članek, spletni vir …). Namen podrobne navedbe v seznamu literature in virov pa je, da najdemo originalen vir.

3. Posredno sklicevanje na vir. Če povzemamo besedilo iz vira (sekundarni vir), ki navaja drugi vir (primarni vir), je potrebno primerno navesti oba vira. Najprej navedemo primarni vir, nato napišemo »povzeto po« ter navedemo sekundarni vir. V seznamu literature in virov se nato navede primarni in sekundarni vir.

Primer:Hall (1979, povzeto po Mankiw 2007, str. 160) je razvil dinamični model trga dela, ki prikazuje tokove odpuščanja in zaposlovanja delavcev v gospodarstvu.Dinamični model trga dela kaže tokove odpuščanja in zaposlovanja delavcev v gospodarstvu (Hall 1979, povzeto po Mankiw 2007, str. 160).

Kadar se ista literatura ali vir izjemoma uporablja večkrat zaporedoma v strnjenem besedilu, so lahko po prvem navajanju vira naslednja navajanja poenostavljena, tako da navedemo (prav tam, 127) ali (ibid., 145).

Kadar navajamo več literature ali virov istega avtorja, ki so bila izdana istega leta, moramo to označiti tako, da ob letnici napišemo črke a, b, c, in tako naprej. Oznake a, b, c itd. si sledijo po vrstnem redu navedb v besedilu. Enak vrstni red mora biti uporabljen tudi v seznamu literature in virov.

24

Primer: (SURS, 2013a), (SURS, 2013b), (SURS, 2013c)

Dobesednega citiranja se praviloma izogibamo, razen v primerih, če gre za kakšno zelo natančno definicijo ali znano misel. Pri dobesednem citiranju je pomembno, da dobesedno citirane misli vedno pišemo v narekovajih.

2. 2 Navajanje literature in virov v seznamu

Sestavni del vsake naloge je enotni seznam literature in virov, ki smo jih uporabili v besedilu. Seznam uporabljene literature in virov se nahaja za sklepom, kot je razvidno iz teh navodil. V poglavju z naslovom »Literatura in viri« so navedena uporabljena avtorska dela in viri, ki si sledijo po abecednem vrstnem redu. Kadar je v seznamu navedenih več del istega avtorja, jih uredimo kronološko rastoče, po letnici izdaje.

Pozor: Namen kratke navedbe v besedilu je, da najdemo vir v seznamu literature in virov. Zato se vsaka posamezna navedba v seznamu literature in virov mora pričeti z enako besedo (priimek avtorja ali ime organizacije), kot je bila navedena v besedilu.

Knjige in druga samostojna dela. Obvezni podatki so:1. Priimek, kratica imena avtorja. V primeru, da vir nima avtorja, se navaja ime

inštitucije, ki je vir izdala. 2. Leto objave3. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela4. Mesto objave5. Založba, ki je knjigo izdala.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:

Priimek avtorja, kratice imena avtorja (ali naziv inštitucije). (Leto). Naslov knjige oz. drugega samostojnega dela. Mesto: založba.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov knjige oz. drugega samostojnega dela je v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primeri:Mankiw, G. N. (2007). Macroeconomics (6 izd.). Harvad University: Worth Publishers.

Samuelson, P. A., & Nordhaus, W. D. (2002). Ekonomija. Ljubljana: GV Založba.

Bobek, S., Sternad, S., Špička, H., & Deželak, Z. (2006). Pripomočki za osebno rabo. (S. Sternad, Ured.) Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Samostojno poglavje v knjigi. Obvezni podatki so:1. Priimek, kratica imena avtorja poglavja.

25

2. Leto objave knjige (publikacije).3. Naslov poglavja.4. Urednik: Priimek, ime urednika.5. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela.6. Strani: navedemo strani, ki jih obsega poglavje v knjigi.7. Mesto objave.8. Založba.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:

Priimek, kratica imena avtorja. (Leto objave knjige (publikacije, zbornika)). Naslov poglavja. V začetnice imena in priimek urednika (Ured.), Naslov knjige (str. od-do). Kraj: Založba.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov knjige ali drugega samostojnega dela je v poštevnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primer:Sternad, S., & Bobek, S. (2012). Enterprise resource planning acceptance model (ERPAM): extended TAM for ERP systems in operational phase of ERP lifecycle. V Z. Belkhamza, & A. S. Wafa (Ured.), Measuring organizational information systems success: new technologies and practices (str. 179-204). Hershey: IGI Global.

Članek v časopisih in revijah. Obvezni podatki so:1. Priimek, kratica imena avtorja članka. 2. Leto izdaje revije.3. Naslov članka.4. Naslov revije.5. Letnik revije.6. Tekoča številka revije.7. Strani: številke strani, na katerih je celoten članek natisnjen.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:Priimek, kratica imena avtorja. (Leto objave). Naslov članka. Naslov revije, številka letnika (tekoča številka revije), str. od-do.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Naslov revije in številka letnika revije sta v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primera:Bowles, S., & Polania-Reyes, S. (2012). Economic Incentives and Social Preferences: Substitutes or Complements? Journal of Economic Literature, 50 (2), 368-425.

Hall, R. E. (1979). A Theory of the Natural Rate of Unemployment and the Duration of Unemployment. Journal of Monetary Economics, 5 (1), str. 153-169.

Spletna stran. Obvezni podatki so:

26

1. Priimek, kratica imena avtorja. V primeru, če vir nima avtorja, se navaja ime inštitucije, ki je vir izdala.

2. Leto objave. Če na spletni strani ni navedeno leto objave, potem navedemo leto dostopa.

3. Ime spletne strani: vsebinski naslov spletne strani.4. Dan, mesec (izpisan z besedo) in leto dostopa.5. Ime spletnega mesta: v celoti izpisan naziv inštitucije. 6. Spletni naslov: celotni spletni naslov, ki kaže dejansko spletno stran, na katero se

sklicujemo.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:Priimek, kratice imena avtorja (ali naziv inštitucije). (Leto objave). Vsebinski naslov spletne strani. Pridobljeno datum dostopa iz Ime spletnega mesta: celotni spletni naslov.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Vsebinski naslov spletne strani je v poševnem tisku. Če je avtorjev več, potem upoštevajte zapis kot je v navedenem primeru.

Primera:

EPF. (2013). Postopki in pravilniki za prijavo teme in zagovor sklepnega dela visokošoolskega strokovnega programa "Poslovna ekonomija". Pridobljeno 20. avgust 2013 iz Portal EPF: http://www.epf.um.si/studenti/Vsebina/postopek_diplomiranja_VS.aspx.

SURS. (2013). Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija, junij 2013 - končni podatki. Pridobljeno 30. julij 2013 iz Statistični urad republike Slovenije: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5606.

Zakoni. Obvezni podatki so:1. Kratica naslova zakona.2. Leto objave zakona.3. Izpisan naslov zakona.4. Uradni list RS.5. Številka Uradnega lista, v katerem je objavljen navedeni zakon.

Oblika zapisa v seznamu literature in virov je sledeča:Kratice zakona. (Leto objave). Izpisan naslov zakona. Uradni list RS, številka Uradnega lista.

Pozor: Med navedenimi elementi in na koncu celotne navedbe so pike. Besedilo »Uradni list RS« in številka Uradnega lista sta v poševnem tisku.

Primer:

ZJZP. (2006). Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Uradni list RS, 127/2006.

3. Oblika pisnega dela

Vsako pisno delo je z vidika oblikovanja standardizirano.

27

1.1 Naslovna stran platnice trdo vezanega izvoda

Na platnici trdo vezanega izvoda navedemo sledeče podatke z uporabo enojnega razmika in brez dodajanja presledka pred in za besedilom, sredinsko poravnavo in velikostjo 16 pik razen vsebinskega naslova (Slika 1):

v prvo vrstico napišemo Univerza v Mariboru (velike črke), v naslednjo vrstico napišemo Ekonomsko-poslovna fakulteta (velike črke), 8 praznih vrstic. v naslednjo vrstico napišemo tip pisnega dela (z veliko začetnico in nato male črke), 2 prazni vrstici, v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov pisnega dela v slovenščini (velike črke,

odebeljeno, velikost 20 pik), na koncu strani napišemo na levi strani mesec in leto ter na desni strani ime in

priimek avtorja pisnega dela.Slika 1: Primer izgleda platnice

(Priloga D1)

1.2 Notranja naslovna stran

Notranja naslovna stran trdo vezane verzije je hkrati prva stran mehko vezane verzije.

Na notranji naslovni strani navedemo sledeče podatke z uporabo enojnega razmika in brez dodajanja presledka pred in za besedilom, sredinsko poravnavo ter velikostjo 12 pik razen izjem, ki so navedene v nadaljevanju (Slika 2):

v prvo vrstico napišemo Univerza v Mariboru (velike črke),

28

v naslednjo vrstico napišemo Ekonomsko-poslovna fakulteta (velike črke), 10 praznih vrstic, v naslednjo vrstico napišemo tip pisnega dela (z veliko začetnico in nato male črke), 2 prazni vrstici, v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov pisnega dela v slovenščini (velike črke,

odebeljeno, velikost 18 pik), 2 prazni vrstici, v naslednjo vrstico napišemo vsebinski naslov pisnega dela v angleščini (vse besede z

veliko začetnico razen veznikov, velikost 16 pik), v naslednjo vrstico napišemo ime in priimek (velike črke), Prazne vrstice (število odvisno od dolžine vsebinskih naslovov), Kandidat(ka): (leva poravnava), Študijski program: (Poslovna ekonomija ali Ekonomske in poslovne vede) (leva

poravnava), Študijska usmeritev: (z veliko začetnico napisana usmeritev študijskega programa)

(leva poravnava), Mentor: (akademski naziv mentorja z malimi začetnicami ter njegovo ime in priimek,

npr. prof. dr. Janez Novak) (leva poravnava), Študijsko leto: (leva poravnava), 5 praznih vrstic (zaradi različnih dolžin vsebinskih naslovov dosežemo primeren izgled

naslovnice s štetjem praznih vrstic od spodaj navzgor), na koncu strani napišemo Maribor, mesec in leto.

29

Slika 2: Notranja naslovna stran (Priloga D2)

30

1.3 Oblikovanje besedila

Pri oblikovanju osnovnega besedila upoštevamo navodila, ki so opisana v sledečih podpoglavjih.

1.3.1 Velikost papirja in robovi

Pri postavitvi strani je potrebno upoštevati, da mora biti velikost papirja format A4 (21 x 29,7 cm).

V okviru priprave strani, je potrebno uporabiti naslednje nastavitve: robovi:

levi rob 2,5 cm desni rob 2,5 cm zgornji rob 2,5 cm spodnji rob 2,5 cm rob za vezavo 1 cm

usmerjenost: pokončno strani: Zrcalni robovi uporabi za: Cel dokument

1.3.2 Oblika pisave in odstavkov

Pri oblikovanju pisnih del uporabimo eno vrsto pisave skozi celotno pisno delo. Izberemo lahko eno izmed sledečih vrst pisav: Arial, Times New Roman ali Calibri.

Za celotno besedilo uporabimo barvo pisave črno in slovenski jezik. Izjemoma lahko pišemo pisno delo v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del v tujem jeziku.

Za naslovno stran in notranjo naslovno stran upoštevajte velikost črk, ki je opredeljena zgoraj.

Osnovno besedilo pišemo z velikostjo 12 pik, običajna pisava (ne krepko, ne ležeče in ne podčrtano), obojestranska poravnava brez zamikanja ter razmik pred je 0 pik in za je 12 pik (1 vrstica). Če želimo poudariti besedo ali besedno frazo, potem izjemoma uporabimo krepko in/ali ležečo pisavo. Strogo se izogibamo podčrtovanja pisave. V predlogi pisnega dela je v ta namen nastavljen slog Navaden.Pozor: Med odstavki je vedno ena prazna vrstica (razmik 12 pik) brez zamika prve vrstice. Za ostalo besedilo pa upoštevamo sledeče:

Glavni naslovi (1 raven): velikost 16 pik, krepko, velike črke, leva poravnava,

31

številka poglavja (brez pike za številko poglavja) glavni naslov je vedno na začetku nove strani in zato je razmik pred naslovom

0 pik in za naslovom 24 pik (2 vrstici).V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 1.

Podnaslovi (2 raven): velikost 14 pik, krepko, z veliko začetnico, leva poravnava, številčenje podpoglavja (številka poglavja, pika, številka podpoglavja (brez pike

za številko podpoglavja)), razmik pred podnaslovom je 12 pik (1 vrstica) in za podnaslovom je 12 pik (1

vrstica).V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 2.

Podnaslovi (3 raven): velikost 12 pik, krepko, z veliko začetnico, leva poravnava, številčenje podpoglavja (številka poglavja, pika, številka podpoglavja, pika,

številka podpoglavja (brez pike za številko podpoglavja na 3 ravni), razmik pred podnaslovom je 12 pik (1 vrstica) in za podnaslovom je 12 pik (1

vrstica).V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Naslov 3.

Napisi grafičnih elementov (slik in tabel): velikost 12 pik, sredinska poravnava, razmik pred je 0 pik in razmik za je 6 pik, podrobna navodila glede napisa in ostalih sestavin grafičnih elementov so

spodaj.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Napis.

Viri in opombe pod grafičnimi elementi (slikami in tabelami): Velikost 10 pik. Sredinska poravnava. Razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik. Če uporabimo opombo in vir,

potem je razmik med njima 6 pik. Podrobna navodila glede napisa in ostalih sestavin grafičnih elementov so

spodaj.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

Sprotne opombe velikost 10 pik,

32

obojestranska poravnava, razmik pred je 0 pik in razmik za je 0 pik, podrobna navodila glede oblike sprotnih opomb so spodaj.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.

Oblikovanje pisnega dela bistveno olajšamo, če uporabimo za zgoraj navedene oblike sloge besedila. V predlogi so slogi že nastavljeni in pripravljeni za uporabo.

1.3.3 Seznami

Kadar naštevamo, uporabimo enega izmed treh vrst seznamov (Bobek, Sternad, Špička, & Deželak, 2006):

Vrstični seznam uporabimo, kadar vrstni red naštevanja ni pomemben. V celotnem pisnem delu se odločimo za en tip vrstičnih oznak, ki jih striktno uporabljamo skozi celo besedilo. Položaj vrstične oznake naj bo 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm.

Številčni seznam uporabimo, kadar je vrsti red naštevanja pomemben. Uporabimo lahko številke ali črke, vendar enotno skozi celotno besedilo. Položaj vrstične oznake naj bo 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm.

Več ravenski seznam uporabimo, kadar naštevamo na več ravneh. Uporabimo ga tudi pri številčenju naslovov in podnaslovov. Če uporabimo več ravenski seznam za naštevanje (in ne za naslove), potem na prvi ravni uporabimo položaj oznake 1 cm od levega roba in zamik besedila za 1,6 cm ter tabulatorsko mesto 1,6 cm. Na drugi ravni uporabimo položaj oznake 2 cm in zamik besedila za 2,6 cm ter tabulatorsko mesto 2,6 cm. Za vsako naslednjo raven uporabimo za 1 cm več. Primer orisnega seznama je v poglavju 1.3.2 na strani 31.

Pri vseh zgoraj omenjenih vrstah naštevanja pazimo, da med uvodnim besedilom in oznakami ni prazne vrstice. Na koncu naštevanja pa je razmik za 12 pik.

Pozor 1: Če se zgodi, da je uvodno besedilo naštevanja (besedilo z dvopičjem) na eni strani in so oznake z naštevanjem na naslednji strani, potem je potrebno tudi uvodno besedilo prestaviti na naslednjo stran.

1.4 Številčenje strani in poglavij

Številčenje strani. Strani številčimo na sredini na dnu dokumenta. Naslovna stran, notranja naslovna stran, stran z zahvalo ter stran s povzetkom, ključnimi besedami, abstract-om in key words niso oštevilčene. Kazala so oštevilčena z malimi rimskimi številkami (i, ii, iii, iv …). Uvod je prva stran oštevilčena z arabskimi številkami (1, 2, 3 …). Številčenje besedila se zaključi na zadnji strani poglavja »Literatura in viri«. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi strani prilog, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (t.j. od številke 1 dalje). Kazalo vsebine, uvod in morebitne priloge se začnejo na lihi strani s številko 1.

V predlogi pisnega dela so številke strani že nastavljene.

Številčenje poglavij. Vsa poglavja v besedilu so hierarhično urejena, kar pomeni da poglavje lahko vsebuje več podpoglavij, ta lahko vsebujejo manjša podpoglavja. Pazimo, da poglavja

33

niso prekratka (manj kot pol strani) in ne preobširna. V primeru, da so preobširna jih poskušamo členiti v več poglavij oz. podpoglavij. V primeru, da poglavje členimo, moramo paziti, da ga razdelimo na vsaj dve podpoglavji, torej na primer podpoglavje 2.3 ne more vsebovati le 2.3.1, temveč še vsaj 2.3.2. Prav tako naslovov ne nizamo kar enega za drugim, temveč mora biti med naslovom in podnaslovom vsaj nekaj besedila.

Vsako poglavje ima svoj naslov, ki jih členimo v več ravni oziroma podravni. Naslovi glavnih poglavij naj bodo izpisani z velikimi črkami, naslovi drugih ravni pa z malimi črkami. Vse ravni naslovov pa morajo biti oštevilčene z arabskimi številkami. Natančna navodila glede oblike naslovov poglavji in podpoglavji so opisana v rubriki Oblika pisave in odstavkov.

Pozor: Na koncu številke poglavja oz. podpoglavja pred besedilom naslova ni pike.

V predlogi pisnega dela so že nastavljeni slogi naslovov, ki vključujejo tudi številčenje naslovov.

1.5 Oblikovanje grafičnih elementov (slik in tabel)

Grafični elementi so slike in tabele, ki so pomemben element pisnih del. Za prikaz istih podatkov uporabimo ali sliko ali tabelo, nikoli ne prikažemo istih podatkov na oba načina. Odločimo se za tisti način prikaza podatkov, ki je bolj pregleden. S slikami in tabelami nazorneje prikažemo in dopolnimo obravnavano tematiko. Slike in tabele morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo in morajo biti praviloma predhodno omenjene v besedilu. Poleg tega, pazimo da so v jeziku, v katerem je pisno delo (npr. če je pisno delo v slovenščini, morajo biti tudi napisi na slikah in besedilo v tabelah v slovenščini). Nanje se sklicujemo z zaporedno številko elementa. Vsako vstavljeno sliko in tabelo v pisnem delu moramo pojasniti v besedilu in se vsaj enkrat sklicevati na njo.

Pozor: V besedilu se dosledno sklicujemo na zaporedno številko slike ali tabele in se izogibamo besednih zvez kot so slika spodaj, slika zgoraj, tabela spodaj oz. tabela zgoraj.

Grafični elementi (slike in tabele) so sestavljeni iz napisa, vstavljenega elementa (slike ali tabele) ter opomb in/ali vira pod vstavljenim elementom.

Napis vključuje sledeče obvezne sestavine: Oznaka elementa z veliko začetnico. Z oznako Slika v napisu označimo vse grafične

elemente razen tabel (grafične prikaze, fotografije, zemljevide, ilustracije itd), z oznako Tabela pa vstavljene tabele.

Zaporedna številka z dvopičjem. Zaporedne številke grafičnih elementov tečejo skozi celotno pisno delo, zato jih v novem poglavju ne pričnemo številčiti znova.

Vsebinski naslov z veliko začetnico.

Oblika napisa mora imeti sledeče lastnosti: velikost 12 pik barva: črna običajna (ne krepko, ne ležeče, ne podčrtano) sredinska poravnava razmik pred je 0 pik in razmik za je 6 pik

34

V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Napis.

Če uporabljamo svoj dokument, potem lahko slog Napis spremenimo, da ustreza zgornjim zahtevam.

V vrstico, ki sledi napisu vstavimo grafični element in ga sredinsko poravnamo. Oblikujemo ga v skladu z navodili za slike oz. tabele v nadaljevanju. Če grafičnemu elementu sledijo opombe in/ali vir, potem nastavimo grafičnemu elementu razmik pred 0 pik in razmik za 0 pik. V primeru, da grafičnemu elementu ne sledijo opombe in/ali vir, potem nastavimo razmik pred 0 pik in razmik za 12 pik. Pomagajte si z ukazi za razmik odstavkov.

Grafičnemu elementu po potrebi sledijo opombe. Opombe vključujejo pojasnilo uporabljenih kratic in morebitne druge pojasnitve oznak.

Opombe pod grafičnimi elementi vključujejo sledeče lastnosti: Velikost 10 pik. Sredinska poravnava. Razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik. Če uporabimo opombo in vir, potem je

razmik pred je 6 pik in razmik za je 6 pik.V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

Grafični element se zaključi z navedbo vira, ki ima naslednje obvezne sestavine: oznako vira, dvopičje,

v oklepaju navedemo priimek ali ime inštitucije, leto in stran v skladu z navodili navajanja literature in virov.

Različne oznake virov imajo svoj pomen: »Vir« pomeni, da je grafični element enak kot v izvornem viru. Npr. Vir: (Samuelson

& Nordhaus, 2002, str. 378). »Vir podatkov« pomeni, da so podatke za izdelavo grafičnega elementa povzeli iz

navedenega vira. Npr. Vir podatkov: (SURS, 2013a). »Prirejeno po« pomeni, da smo grafični element priredili iz izvornega vira. Npr.

Prirejeno po: (Samuelson & Nordhaus, 2002, str. 215).

V primeru, da smo grafični element pripravili popolnoma samostojno (vključno z zbiranjem podatkov), potem grafični element nima vira, kot npr. zaslonska slika s programa. V tem primeru ne navajamo vira, niti ne navajamo, da je vir lastni vir.

Oblika navedb virov pod grafičnimi elementi: velikost 10 pik sredinska poravnava razmik pred je 6 pik in razmik za je 12 pik

V predlogi dokumenta je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Opombe pod elementi.

Pozor: Napis, grafični element (slika ali tabela) in po potrebi opombe in/ali vir se morajo nahajati na isti strani.

35

Med slike sodijo razni grafični prikazi podatkov, zemljevidi, fotografije, sheme, diagrami ipd, ki so vsak po svoje specifični in temu primerno oblikovani. Oblika tabel pa je standardizirana, zato njihovo urejanje podrobneje opredeljujemo v nadaljevanju.

Urejanje tabel

Vse tabele morajo biti enake oblike in poravnane od levega do desnega roba (100 % širina), razen če z oblikovnega vidika takšna širina ni primerna (npr. če imamo samo dva stolpca s podatki). Vsaka tabela mora imeti glavo (prva vrstica tabele), kjer je opis podatkov, ki se nahajajo v stolpcih (glej Tabela 1). Tabela lahko vključuje tudi čelo (prvi stolpec tabele) z opisom podatkov (glej Tabela 2).

Oblika tabel: Zunanji rob: dvojni rob. Notranji robovi: enojni rob. Glava: odebeljeno besedilo in svetlo sivo senčenje ozadja. Čelo: odebeljeno besedilo in svetlo sivo senčenje ozadja. Velikost pisave: 12 pik. V primeru, da imamo večji obseg podatkov in bi bil prikaz

nepregleden in širši od 100 % širine tabele, izjemoma uporabimo velikost pisave 11 pik.

Enojen razmik med vrsticam in brez razmika pred in za odstavkom. Stolpci (razen prvega) naj bodo enakih širin. Vsebino vseh stolpcev poravnamo na sredino, razen v primeru čela, kjer vsebino

poravnamo levo. 100 % širine (od levega roba do desnega roba), razen če zaradi izgleda ni primerno.

V tem primeru, mora biti tabela poravnana na sredino.V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Tabela.

V nadaljevanju je najprej primer tabele z glavo (Tabela 1) in nato še primer tabele z glavo in čelom (Tabela 2).

36

Tabela 1: Primer tabele z glavo

# Spletna stran Doseg (Slo)1 24ur.com 779.5312 Siol.net 608.9243 Najdi.si 589.6624 Rtvslo.si 567.6625 Bolha.com 520.681

Vir: (RIS, 2013).

Tabela 2: Primer tabele z glavo in čelom

VI13/VI12 VI13/V13 VI13/XII12ICŽP skupaj 101,9 100,0 101,4Blago 101,5 99,7 101,1Storitve 102,8 100,8 101,9

Opombe: ICŽP-indeks cen življenjskih potrebščin, VI13-junij 2013, VI12-junij 2012, V13-maj2013, XII12-december 2012

Vir podatkov: (SURS, 2013a).

1.6 Urejanje enačb

Enačbe zapisujemo v poševnem tisku izven besedila v samostojne vrstice. Posamezno enačbo v besedilu zaporedno oštevilčimo ter jo sredinsko poravnamo. Pred in za enačbo naredimo presledek (12 pik).

Primer:Rešitev kvadratne enačbe poiščemo z enačbo (1)

(1)

1.7 Urejanje sprotnih opomb

Opombe pod črto oziroma sprotne opombe uporabljamo za: Podrobnejšo pojasnitev določene trditve ali misli ali za dodaten komentar, ki ga je

težje smiselno umestiti v osnovno besedilo. Napotitev bralca še na druge vire, ki jih priporočamo za podrobnejšo preučitev. Kadar celotno podpoglavje povzemamo po določenem viru (v tem primeru v

opombi pod črto navedemo tako: Povzeto po: Priimek avtorja, letnica). Pozor: Celotno podpoglavje lahko samo izjemoma povzamemo po določenem viru, v primeru, da ne obstaja več virov. Pri pripravi magistrske naloge in doktorske disertacije, povzemanje celotnih poglavij in podpoglavij po istem viru ni dovoljeno.

Pozor: Številka sprotne opombe v besedilu se mora vedno nahajati za besedo ali besedno zvezo in pred piko.

37

Bekő s soavtorji (2012) uporabi naslednji primer sprotne opombe:Večji del kmetijske proizvodnje, predvsem na jugu Italije, je še vedno neučinkovit in ne izrablja popolnoma možnosti modernizacije, ki jih ponuja evropska skupna kmetijska politika (EIU, 2008). Po podatkih Eurostat-a je italijansko kmetijstvo v letu 2009 zaposlovalo 3,9 % celotne delovne sile, kar je pod povprečjem Evropske unije (5,7 %)2.

Vsako opombo pod črto zaključimo s piko. Pišemo jih z enako pisavo kot osnovno besedilo, vendar z velikostjo 10 in obojestransko poravnavo. Razmik pred odstavkom je 0 pik in razmik za odstavkom je 0 pik.

V predlogi pisnega dela je z zgornjimi lastnostmi nastavljen slog Sprotne opombe.

2 Za primerjavo je v letu 2009 slovenski kmetijski sektor zaposloval 8,6 % celotne delovne sile.

38

2. JEZIK IN SLOG PISANJA

Vsak pisni izdelek mora imeti ustrezen jezik in slog, zato v nadaljevanju navajamo nekaj napotkov. Pisno delo pišemo v slovenskem jeziku in le izjemoma v tujem jeziku v skladu s Pravilnikom o izdelavi diplomskih del.

Eno od načel strokovnega in znanstvenega ustvarjanja je objektivnost. Da jo dosežemo v zapisanem tekstu, vedno pišemo v 1. osebi množine, čeprav so pisna dela praviloma delo enega avtorja (izjema so le skupinske seminarske naloge). Običajno pišemo v sedanjiku. Pri pisanju upoštevamo slovnična pravila, ki veljajo za slovenski jezik, zato se je pred oddajo naloge dobro posvetovati z lektorjem. Doktorska disertacija mora biti obvezno lektorirana. Kjer je le mogoče, se izogibamo uporabi tujk.

Uporabljamo pravilen knjižni jezik. Jezik je neustrezen, če vsebuje: slovnične in pravopisne napake, strokovno neustrezne izraze, neustrezen slog pisanja.

Pomembno je, da za iste pojme uporabljamo v pisnem delu identične izraze, kar pomeni, da je na primer »podjetje« skozi celotno besedilo »podjetje« in ne enkrat »podjetje«, drugič pa »organizacija«.

Glavne značilnosti pisnega dela so: jasnost pisnega dela, jedrnatost (se kaže v jasnem in strnjenem besedilu), povezanost (besedilo mora imeti logično povezane povedi, odstavke, poglavja in

podpoglavja).

39