Pozdravljena

Pravi vodič za starše

tetka jesengremo v vrtec, šolo in službo 2010

Uravnotežena prehrana za šolarja

Nadarjenost: Kaj je to?

Dispraksija

Učenje s pomočjo igre in posnemanja

Atopični dermatitis

Studio splet, Pot na brod 12, 1433 Radeče

Urednica: Vanja RainerGrafično oblikovanje: Andraž Dermota @ ozona.siOglasno trženje: Natalija PremužičFotografije: stockxpert, sxc, osebni arhiv

Bern Jurečič,astrolog,Spletna stran: www.astrology.si kontakt: bern@astrology.si

Nataša Rijavec Klobučar,specialistka zakonske in družinske terapije,Spletna stran: www.stik.si kontakt: info@stik.si

Sara Jerebic,Družinski inštitut BližinaSpletna stran: www.blizina.siKontakt: info@blizina.si

Dejan Kilar,Finačni svetovalec in senior partnerKontakt: dejan.kilar@asista-skupina.si

Damir Dabranin Dr.Med.Spec. Pediater,zasebna pediatrična AmbulantaSpletna stran: www.zpa.si kontakt: dabranin@zpa.si

Tina Teršek, vizažistka, Kozmetika Fresh LookSpletna stran: www.drumla.siKontakt: info@drumla.si

Anže Avbelj,Osebni trener, Trener.siSpletna stran: www.trener.siKontakt: info@trener.si

Špela Leskovic,Uni. dipl. inž. ArhitektureSpletna stran: www.aksl.orgKontakt: info@aksl.org

Tim strokovnih sodelavcev:

2

Otroci se naučijo deliti pri sedmih letihOtroci so z vrstniki pripravljeni deliti med sedmim in osmim letom starosti, egoizem pa je zelo prisoten pri malčkih starih od tri do štiri leta, je pokazala raziskava narejena na osnovi delitve bombonov. Raziskavo, v katero je bilo vključenih 229 učencev vseh starosti, je vodil Ernst Fehr, rezultate raziskave pa je objavila britanska znan-stvena revija Nature. Sprememba obnašanja otrok v času ko pričnejo kazati naklonje-nost enakosti in pravičnosti, ni samo posledica družbenih razmer in pogojev, temveč je »programirana« v evoluciji in deloma zapi-sana v genih. »Mislim, da geni in vzgoja pri tem igrata pomembno vlogo,« pravi Fehr. Raziskava ni preučevala razmerja med vplivi genov in vzgoje. Otrokom v paru so razdelili bombone. Vedno je bila odprta opcija npr. »en bombon zame, nobenega zate« ali »vsakemu enega«. Partner vsakemu otroku je bila fotografija in to zaradi izogibanja neposrednega kontakta oči. Otroci so bili, ne glede katero opcijo so izbrali, nagrajeni z bom-bonom. Večina najmlajših je bombone zadržala zase, sedem in osemletniki pa so bombone pravično razdelili.

Učenje znižuje tveganje srčne kapiRaziskovanje švedskih znanstvenikov iz Univerzitetne bol-nišnice Sahlargensk kaže, da je višja stopnja izobrazbe po-vezana z nižjim tveganjem za srčno kap, piše revija Heart. V raziskavi so analizirali podatke 12.000 oseb, ki jih je priza-dela srčna kap in 14.000 zdravih ljudi iz vzporedne kontrol-ne skupine. Rezultati raziskav v 52 državah stopnjo izobrazbe neposre-dno povezujejo z nižjim tveganjem srčne kapi. Povezava je najbolj izrazita v razvitejših državah. Raziskovalci opozarjajo, da socialno-ekonomski status in poklic anketiranca niso vplivali na verjetnost srčne kapi.V povprečju so imele osebe z nižjo izobrazbo 31% višje tve-ganje za srčno kap.

Pasivno kajenje vpliva na šolski uspehRaziskava med učenci osnovnih in srednjih šol v Hong Kongu je pokazala, da lahko pasivno kajenje negativno vpliva na ocene v šoli. Predhodne raziskave so pasivno kajenje že povezale z astmo, bronhitisom, pljučnim vnetjem in z drugimi respi-ratornimi težavami pri otrocih. Poleg tega lahko izposta-vljenost cigaretnemu dimu privede do slabšega razvoje kognitivnih sposobnosti. Rezultati nove raziskave temeljijo na zbranih podatkih 23.000 učencev nekadilcev, starih med 11-timi in 20-timi leti. Raziskavo je objavila revija Journal of Pediatrics. Po tem ko so upoštevali dejavnike povezane s social--ekonomskim statusom so znanstveniki izračunali, da je izpostavljenost pasivnemu kajenju povezana s 14 – 28% višjim tveganjem slabšega uspeha, ki je odvisen od stika s cigaretnim dimom. Raziskovalci verjamejo, da je negativni vpliv povezan s toksičnimi sestavinami cigaretnega dima, npr. svinca, ar-zena in amoniaka.

Ustavite se in dajte otrokom znak za varen prehodNa začetku šolskega leta je vsa pozornost staršev, otrok in voznikov namenjena pravilnemu in previdnemu obnašanju vseh udeležencev v prometu.Starše majhnih otrok se poziva, da prvih deset dni varno po-spremijo svojega otroka v šolo in ga opozorijo na nevarne predele cest in pešpoti. Otroci se učijo od svojih staršev, zato ne pozabite, da bo vaša vzgoja vplivala na kasnejše obnašanje otrok v prometu. Voz-niki znižajte hitrost v okolicah šol in prehodov za pešce. Pred prehodom se ustavite in dajte otrokom znak, da lahko varno prečkajo cesto. Otroci hodite po pločniku, ki ni zgolj dekora-cija ceste, ampak je namenjen varni poti v šolo in domov. Če cesti do šole ne sledijo pločniki, za hojo uporabite levo stran cestišča. Če hodite v skupini, hodite v koloni eden za drugim. Cesto prečkajte samo na prehodih za pešce in ob zeleni luči. Kljub zeleni luči in prehodu počakajte, da se vozila ustavijo.

3

Branje in učenje povzročata debelostTekom intelektualnega dela vsebnost glukoze in inzulina v krvi veliko bolj niha, kar najverjetneje zaradi stresa povzroči lakoto. Delo za računalnikom, branje ali učenje povečujejo občutek lakote in prav zaradi tega povečujemo količino vnesenih ka-lorij v organizem, odkrivajo znanstveniki v Webindii. Raziskava strokovnjakov iz univerze Laval kaže, da intelektu-alno delo povzroča občutek lakote. Znanstveniki so izvedli nekoliko eksperimentov na 14 štu-dentih. Spremljali so njihov vnos kalorij po opravljenih raz-ličnih aktivnostih. V primerjavi z nekaterimi drugimi aktiv-nostmi, so študenti po »delu z možgani«, pojedli za 20% več kalorij. Težava je v tem, da pri intelektualnem delu nismo fizični ak-tivni in preveč jemo, kar lahko privede do nabiranja nepo-trebnih kilogramov. Z obzirom na to, da vse več ljudi v razvi-tem svetu delo opravlja za računalnikom, obstaja nevarnost epidemije debelosti.

Nespečnost prizadene spominRezultati, ki so jih objavili v strokovni reviji Nature kažejo, da lahko s pomočjo zdravil preprečimo negativne vplive, ki jih ima na spomin pomanjkanje spanca. Testiranja, ki so jih ameriški znanstveniki iz University of Pen-nsylvania izvedli na miših kažejo, da pomanjkanje spanca onemogoča delovanje molekularnega mehanizma v hipo-kampusu, delu možganov zadolženem za učenje in spomin. Ključna se je pokazala vloga encima z imenom PDE4 na ka-terega, dokazano, lahko vplivamo z obstoječimi zdravili na-menjenimi zdravljenju depresije. Raziskava je še pokazala, da se na ta način obnavlja delova-nje molekule cAMP, pomembnega dejavnika pri ustvarjanju sinapse v možganih. Pri poskusnih živalih se je s to terapijo dramatično izboljšal spomin.

Možgani se lahko razvijajo celo življenjeUčenje novih veščin bi lahko izboljšalo oblikovanje novih vezi med živčnimi celicami v možganih, trdijo znanstveniki. Raziskovalci iz Katedre za klinično nevrologijo na znani ox-fordski univerzi trdijo, da možgani niso samo statični organ, temveč hrepenijo za spremembami. Raziskave so pokazale, da lahko triki kot je žongliranje, spodbudijo povečanje ko-gnitivnih kapacitet v odrasli dobi. Raziskovalci so dejali, da se je pri sodelujočim v raziskavi, ki so šest tednov najmanj trideset minut na dan žonglirali, opazilo značajno izboljšanje delovanje možganov, oziroma bele snovi, ki je pravzaprav splet živčnih vlaken zadolženih za prenos električnih signalov med celicami. Profesor Heidi Johansen-Berg, ki je vodil raziskavo je dejal: »Do sedaj smo o možganih razmišljali kot o statičnem or-ganu, ki v odrasli dobi celo degenerirajo. Dokazali smo, da lahko možgani za učinkovitejše delovanje preuredijo lastni komunikacijski sistem.« Žongliranje je veščina, ki poleg gibanja obeh rok, zahteva številne kompleksne motorične sposobnosti, vključujoč spremljanje s perifernim vidom.

Kdaj pričeti s plavanjem?Pediatri zbrani v American Academy of Pediatrics so objavili nova priporočila, po katerih se lahko otroci vključujejo v šolo plavanja že po dopolnjenem prvem letu starosti. Po dosedanjih smernicah se učenje plavanja, zaradi verje-tnosti da otroci in starši dobijo lažen občutek varnosti, ni priporočalo otrokom mlajšim od štirih let.Na strani staršev pa je odločitev, kdaj so otroci pripravljeni na prve ure plavanja, v reviji Pediatrics opozarjajo strokovnjaki. Po dostopnih podatkih se število utopljenih otrok v ZDA konstantno znižuje, vendar se kljub temu na leto samo v ZDA utopi čez 1100 otrok.

4

otrok5

Pedagogi trdijo, da je začetek šolskega leta za najmlajše otroke najbolj kritično obdobje. To obdobje je obdobje t.i. šolskih depresij otroke pogosto razdraži, starši pa postanejo panični. Zakaj se otrokom šola upira in do nje čutijo odpor obstaja-jo številni, ter različni razlogi. Prvič v življenju se spuščajo v avanturo imenovano šola, bojijo se pričakovanj in učitelja s katerim se bodo spoznali. Otroci potrebujejo čas za aklimatizacijo na spremembe, zato morate že v prvem šolskem tednu s prilagajanjem na šolo tudi sami pritiskati in vsiliti dnevno rutino, ter razpored, ki se bo po pričakovanjih vršil skozi celotno šolsko leto. Najbolj enostavno je začeti s pravočasnim odhodom v posteljo in organizacijo svojega prostega časa, ki ga boste namenili učenju in pisanju nalog svojih otrok. Otroci ne bodo takoj obremenjeni s številnimi in težavnimi nalogami, zato ta čas izkoristite za sprostitev in zalet za učenje, ki se ga pričakuje v naslednjih tednih in mesecih. Vaš otrok ne ve kakšen tempo učenja ga čaka, zato mu pri organizaciji pravilnih delovnih in učnih navad pomagajte po svojih najboljših sposobnostih. Strokovnjaki opozarjajo, da ko otrok vstopi v prvi razred, skupaj z njim v osnovno šolo vstopite tudi vi. Nujno je, da od v začetku od otroka na zahtevate preveč. Otrok je že tako ali tako pod vplivom blažjega stresa in naj-slabše kar lahko storite njegovi psihi je, da ga obremenite s svojimi ambicijami. Med starejšimi bolj izkušenimi šolarji, še posebej srednješol-ci, niso redki, ki dobro vedo kaj jih čaka v prvem tednu pou-ka, zato odpor v njihovi psihi ustvarja lenobo in po popolni

Prvi šolski danje za otroke najtežji

Kakšen odnos do šole si bo ustvaril otrok je njegova individualna stvar, ki je odvisna od nje-gove osebnosti in starševske vzgoje, oz. od tega kakšen odnos boste ustvarili do njegovih šolskih obveznosti.

razpustitvi njihovo nepripravljenost sprejemanja obveznosti.V tem primeru so nasveti staršem dokaj enostavni, uporabi-te kombinacijo razumnega pogovora, z malo pritiska in nikar ne izgubite živcev. Še vedno je na prvem mestu razumeva-nje, saj morate iz lastnih izkušenj vedeti, da bodo tudi vaši otroci nekatere predmete sovražili. Ne pozabite v vsakem pogovoru poudariti, da je šola nujno potrebna in da si brez nje zagotovo ne bodo zagotovili varne in lepe prihodnosti. Ne delajte napake, ki jo dela večina staršev, ko otrokom ma-lodane zagrozi: »Učite se, če ne boste morali delati!« Za la-stno eksistenco moramo delati vsi, ne glede na stopnjo naše izobrazbe.

Rainer Jure

6

http://www.nlbvita.si/zavarovanja-za-druzino

Šolarji potrebujejo hrano za možgane - začnimo dan z zajtrkomUstrezna prehranjenost vpliva na otrokove učne zmožno-sti, torej umske sposobnosti in sposobnost pomnjenja. Možgani imajo namreč več zahtev in potreb kot drugi deli telesa in optimalno delujejo, če je prehrana ustrezno urav-notežena. Da so učinkoviti, potrebujejo tudi veliko energije. Priporočljivo je, da jo dobijo z manjšimi obroki, s štirimi ali petimi na dan, ki omogočajo enakomerno vzdrževanje rav-ni glukoze v krvi.

Zelo pomemben obrok je zajtrk, zato je treba učence na-vajati na zajtrkovanje pred poukom. Tiste, ki zjutraj nimajo apetita, spodbujajmo, naj za začetek poskušajo to početi nekaj dni zapored, telo se namreč zelo hitro privadi na že-ljo po zajtrku. Učencem vozačem, ki nimajo možnosti zajtr-kovati, pa naj to omogoči šola. Zajtrk pomembno izboljša otrokove kognitivne funkcije pri prvih šolskih urah, zlasti pri slabo hranjenih otrocih.

Pomembna je pestra prehranaČe so obroki ustrezno kombinirani, se izboljšajo zlasti spo-minske in aritmetične zmožnosti ter pozornost, izboljšata pa se tudi zmožnost reševanja kompleksnih nalog ter raz-položenje. Vse življenjsko pomembne hranilne snovi, ki jih potrebujejo tako naši možgani kot celotno telo, najzane-sljiveje dobimo, če učencem ponudimo pestre obroke. Ne pozabite na koristi sadja in zelenjave in tega, da ju je treba vsak dan vključevati v obroke. Ustrezna izbira živil je pomembna tudi zato, ker nekaterih

Uravnotežena prehrana za šolarja

hranil telo ne more proizvajati samo, so pa nujna za nje-govo delovanje. Med njimi so najpomembnejši vitamini, minerali, oligoelementi in maščobne kisline.

Ne pozabite na tekočino!Za normalno delovanje vseh telesnih funkcij je pomembno tudi redno nadomeščanje izgubljene tekočine. Najprimer-nejša je pitna voda, lahko pa tudi z vodo razredčeni sadni sokovi ali nesladkani čaji. Učence je treba spodbujati k pitju še pred občutkom žeje, saj že dvoodstotno zmanjšanje ži-vljenjskih tekočin v telesu povzroči občuten padec fizičnih in mentalnih zmogljivosti. Kot najprimernejši način so se izkazali pitniki z vodovodno vodo ali stalno dostopni čaji.

Ne pozabimo, da ima hrana tudi širši pomenPrehranske navade pa niso pomembne le zaradi telesne-ga razvoja otroka, ampak v marsičem določajo tudi njegov način življenja. Še bolj kot to pa usmerjajo njegovo vede-nje, povezano s prehranjevanjem, njegov odnos do sebe, svoje zunanje podobe, njegovo pojmovanje ugodja in za-dovoljstva s sabo ter pojmovanje in doživljanje psihološke-ga pomena hrane. Ko govorimo o prehranjevanju, torej ne mislimo le na hrano, ampak tudi na vse, kar je s hrano po-vezano. Prvo pravilo zdravega prehranjevanja pravi, da je treba ob nakupu, pripravi in obroku uživati. Zato naj bi bil vsak obrok predvsem družabni dogodek. Prehranjevanje v šoli pa naj da učencem predvsem možnost za prehransko vzgojo in krepitev socialnih vezi med vrstniki in tudi med učenci ter učitelji.

8

Starši in šola ključni pri oblikovanju prehranjevalnih navad Poleg družine ima pri vzgajanju zdravih prehranskih navad pomembno vlogo tudi šola. Šolska prehrana zato postaja vse bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofizično kondicijo, pa tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo.Dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana, ki jo po-gosto opisujemo tudi kot skriti kurikul, je najučinkovitejši in najracionalnejši način korekcije nepravilne družinske pre-hrane. Zelo pomembno je, da učenci v šoli ne občutijo so-cialnih razlik. Zato je kakovostna in zdrava hrana dostopna vsem otrokom, tudi tistim, ki zaradi svojega gmotnega po-ložaja ne zmorejo plačati prehrane v celoti. Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer šole svojim učencem zagota-vljajo najmanj en obrok dnevno, čeprav je najbolj idealno, če dobijo vse priporočene obroke za čas trajanja pouka oziroma varstva; tako so bolj zbrani in učinkoviti pri pouku. Čeprav zaradi različnih interesov hrana v šoli ni vedno po meri posameznika, pa se je vseeno vredno potruditi, da bi sledili željam učencev in jih uskladili z načeli zdrave pre-hrane. Da bi učenci čim raje posegali po šolskih obrokih, jim je treba ponuditi raznoliko hrano, z možnostjo izbire, primerno postreženo in v prijetnem okolju.

Hkrati velja, da bi nemalokrat morali tako starši kot učitelji spremeniti

svoj odnos do hrane, da bi bili otrokom zgled pravilnega

prehranjevanja. Pogosto se namreč dogaja, da otroci nasvetov odraslih

ne upoštevajo zato, ker jim ti svetu-

jejo eno, de-lajo pa

dr u -

go. Zavedati se moramo, da privzgojene prehranske nava-de v otroštvu igrajo pomembno vlogo vse življenje. Učitelji lahko s pozitivnim zgledom veliko prispevajo k usvajanju zdravega prehranjevanja učencev. Če otrokom približajo te vsebine na njim razumljiv, zanimiv in prijazen način, jih lažje sprejmejo.

Vlaganje v znanje otrok in učiteljevTudi otroci so potrošniki, ki jih je treba usmerjati in obenem obvarovati. Da bi znali pravilno izbrati in se pravilno odloči-ti, potrebujejo znanje. A so vsebine prehrane v izobraževal-nem sistemu, z izjemo predmeta gospodinjstvo v osnovni šoli, običajno le del vsebin drugih predmetov. Čeprav so zajete so že v kurikulumu predšolske vzgoje, so v najve-čji meri integrirane v druge dejavnosti in niso natančneje vsebinsko opredeljene. V srednješolskem izobraževanju pa so odvisne predvsem od tega, za katere srednješolske programe gre. To je vsekakor premalo, da bi lahko zado-stili potrebni izobrazbi o zdravi prehrani. Za učence je zato priporočljivo, da tovrstne vsebine usvojijo v okviru med-predmetnega poučevanja ali v okviru naravoslovnih dni,

kar pa je pogosto odvisno od interesa šole oziroma po-sameznih učiteljev. Zato je treba graditi predvsem

na sistemskih rešitvah.Otroci, ki pridobijo zdrave prehranske nava-

de že v otroštvu, jih večinoma obdržijo vse življenje. Dobro usposobljeni in

izobraženi učitelji, ki so hkrati zgled učencem, lahko veli-

ko prispevajo k usvaja-nju zdravega pre-

hranjevanja.

Vir: IVZ

9

Človek, ki je po izobrazbi zdravnik, matematik, ekonomist, kemik ipd., ima v naših glavah višji ugled kot akademski slikar, plesalec ali glasbenik. Večina staršev je bolj zadovoljnih, če si njihov otrok izbere kak “oprijemljiv” poklic. Ko sem se sama odločala za štu-dij, je bilo podobno. Starši so mi svetovali medicino, ekonomijo, pravo, farmacijo & Takrat se jim je zdelo to najbolj obetavno. A mi še danes ni žal, da sem se odločila po svoje.

O nadarjenosti in nadarjenih posameznikih se v zadnjem času govori vse več. V resnici pa težko določimo, kakšne otroke lahko štejemo med nadarjene. Žal je slovenski šolski sistem še vedno naravnan tako, da podpira mislece z dominantno levo možgansko polovico (to po-meni, da so otroci dobri pri matematiki, logiki, fiziki ipd.), drugi pa se pogosto zdijo zasanjani umetniki, boemi in sanjači s prenizko motivacijo za učenje, iz katerih najbrž nikoli ne bo nič. Podobno miselnost je opaziti tudi med starši in drugimi odraslimi.

Inteligenčni količnikIz tega sledijo tudi razmišljanja o IQ. Za nadarjene veljajo po-samezniki, ki na IQ-testih dosežejo več kot 140 točk, za visoko nadarjene pa tisti z več kot 170 točkami. Toda kot vemo, večina standardiziranih testov inteligence preverja analitično mišljenje, kjer pa se spet vrnemo k levi možganski hemisferi. Pri merjenju IQ se dela krivica predvsem otrokom in odraslim, ki imajo težave na specifičnih področjih. Tako poznam dečka, ki ima govorno motnjo, težave s pisanjem in s hitrim priklicem besed, pogosto zamenja števke v številu in podobno. Pri njem je IQ-test pokazal podpovprečno število doseženih točk. Vendar je v razredu med najbolj bistrimi, ambicioznimi in vztrajnimi. Že v drugem razre-du je želel vedeti, kaj pomeni koren iz nekega števila in je po kratki razlagi funkcijo korena popolnoma osvojil. Poznam tudi gospo, ki ima že nekaj let doktorat in predava na fakulteti, a je bil njen izmerjeni IQ močno pod povprečjem.

Zoisovi štipendisti in neštipendistiMislim, da zadeva lahko postane sporna pri podeljevanju Zoiso-vih štipendij. Večina Zoisovih štipendistov je močnih na račun-skem in logičnem področju. Otroci, ki so močni na likovnem, glasbenem, plesnem ali ustvarjalnem področju, pogosto izpa-dejo. Že veliko prej & že nekje na sredini osnovne šole.

Če opišem primer dveh dečkov, vam bo problem kaj hitro jasen.Marko...Marko je že od vrtca naprej kazal izredno zanimanje za kon-strukcijske igre. Sestavljal je modelčke, ki so bili primerni za vsaj pet let starejše otroke. V šoli je hitro osvojil vsa znanja. Pri matematiki je rešil vse dodatne naloge, hodil je na različna tekmovanja in dobival številna priznanja. V sedmem razredu je učitelju fizike izpeljal dokaz, ki je pričal o napačni enačbi, ki so jo zapisali v zvezek. In še bi lahko naštevali. Dobil je Zoiso-vo štipendijo in se vpisal na gimnazijo. Nikogar od njegovih sošolcev ni motilo, da je bil Marko najslabši pri športni vzgoji. Sicer so se dečki na samem pogovarjali, da je pri telovadbi največji “štor”, a so ga še vedno visoko cenili. Na plesnih va-jah za valeto je bil resnično največji štor, a tudi to ni nikogar motilo. Dekleta so se kar “grebla”, da bi lahko plesala z njim ...

Nadarjenost Kaj je to?

10

... in DavorDrugi primer je Davor, ki je v vrtcu samo risal. Niso ga zanimale črke in kocke. Davor bi samo risal in poslušal pravljice o živalih. V šoli mu ni šlo prav dobro. Imel je velike težave pri branju in pisa-nju. Enkrat je celo ponavljal razred. Zelo dobre ocene pa je imel pri biologiji in likovni vzgoji. Čeprav ni maral branja in pisanja, bi lahko o živalih prebral cele enciklopedije in naredil nešteto pla-katov s fascinantnimi risbami. Njegovi likovni izdelki so potovali na različne razstave in dobil je veliko nagrad ter priznanj. Tudi učiteljica za biologijo ga je vedno hvalila, saj ga je imela za po-močnika v razredu. Toda pri vseh ostalih predmetih je bil Davor šibek. Na konferencah je bil vedno omenjen med najslabšimi učenci, z možnostjo, da bo spet in spet ponavljal. Njegove fasci-nantne slikarije niso prepričale dovolj. Matematika, slovenščina in fizika so vendar najpomembnejši predmeti. Davor ni imel pri-jateljev, ker je bil “cvekar”. Prav tako nikoli ni dokončal osnovne šole. Vprašanje je, kaj je danes z njim ...

Zavedati se moramo, da se ne rodijo vsi otroci s tako imenova-nim visokim inteligenčnim količnikom, dejstvo pa je, da je skoraj vsak otrok nadarjen na nekem področju.

Znani ‘’nadarjeni’’ znanstvenikiČe bi se Leonardo Da Vinci šolal v današnjem času, bi moral zagotovo jemati Ritalin. Žalostno je, da smo dosežke števil-nih znanstvenikov spoznali šele zdaj, za časa svojega življe-

nja pa so bili verjetni podobni Davorju. Znano je namreč, da je znameniti Einstein spregovoril šele pri štirih letih in se naučil brati pri sedmih. Thomasu Edisonu so v šoli rekli, da je preneumen za učenje. Časopisni urednik je odpustil Walt Disneyja, ker naj ne bi imel dobrih idej. In obstaja še kar nekaj takšnih anekdot.Žal ste vsi, ki ste si želeli prebrati članek o nadarjenih otrocih z visokim inteligenčnim količnikom, verjetno razočarani. Ta sestavek je namenjen vsem, ki se v družbi zdijo “manj upo-rabni”. Moja želja je, da bi bili vsi otroci v šolah veseli tudi tisti, ki imajo dominantnejšo desno možgansko polovico. Da bi se znali starši veseliti lepih risb, zmagi na pevskem ali ple-snem tekmovanju, športnemu rekordu in podobno. Ne pa da so žalostni, živčni in nesrečni, ker gre otroku težko pri ma-tematiki in kemiji. In da bi podobno razmišljali funkcionarji, ki oblikujejo šolski sistem. Kajti potem bi bile tudi učiteljice po šolah bolj vesele in sproščene.

S tem nočem reči, da (tako imenovani) nadarjeni otroci, ki so resnično močni na računskem, logičnem, fizikalnem in kemij-skem področju, v šoli nimajo nobenih težav. Prav tako jih imajo. Morda včasih celo več od povprečnežev; ampak o tem morda kdaj drugič.

Avtor: Katarina Kesič, prof. defektologijeVir: Viva

11

Kljub primernim tehnikam učenja, spodbudnemu okolju in povprečnim intelektualnim sposobnostim imajo otroci z dispraksijo težave pri gibanju in učenju. Po zadnjih razi-skavah prizadene trikrat do štirikrat več dečkov kot deklic in ne mine s starostjo. Pri vsakem posamezniku se pokaže v drugačni obliki. V normalnih okoliščinah se tak otrok na prvi pogled ne razlikuje dosti od vrstnikov, vse dokler ne nastopi čas za osvajanje novih (predvsem gibalnih) veščin.

VzrokiRazvojna dispraksija se pojavi ob rojstvu ali v zgodnjem razvoju otroka ter vpliva na njegov razvoj. Kljub številnim raziskavam je dispraksija še vedno velika neznanka.Gre za napako pri razvoju nevronov v možganih. Zato mo-žgani potrebujejo dalj časa za predelavo informacij, obstaja pa tudi več možnosti, da izgubijo že oblikovan odziv ali od-govor na določen dražljaj, zato se nanj ne odzovejo ustre-zno ali se včasih sploh ne odzovejo. Dispraksija je definira-na kot oškodovanost višjih kortikalnih procesov, ki vplivajo

DispraksijaDispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo, organizacijo in pri predelovanju senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne učne in socializacijske težave. Pogosto je ta motnja spregledana.

na načrtovanje in izvajanje naučenih, voljnih, namenskih gibov, ob normalno razvitih refleksih, moči, tonusu, koordi-naciji in čutilih. Pogosto je povezana z motnjami zaznava-nja, jezika in mišljenja. Nagnjenje k dispraksiji je lahko tudi podedovano.

Prepoznavni znakiZnaki so opazni že zelo zgodaj v razvoju. Dojenčki so na-vadno takoj po rojstvu nemirnejši, razdražljivi in jokavi ter imajo opazne težave pri hranjenju. Z zamudo dosegajo ra-zvojne mejnike (npr. pri osmih mesecih starosti še ne sedijo samostojno). Preden shodijo, se veliko plazijo po kolenih. Izogibajo se igram in dejavnostim, ki zahtevajo dobre eno-ročne spretnosti.Prepoznavni znaki med 3. in 5. letom:• Visoka raven motorične aktivnosti; nihanje in topotanje z nogami med sedenjem, ropotanje po mizi in vrtenje na stolu - nezmožen sedeti pri miru.• Pogosto kričanje in cviljenje.

12

• Pogosti napadi trme.• Zaletavanje v objekte in padanje čez njih (omare, stoli, čevlji ...).• Ploskanje z rokami med tekom.• Težave pri učenju vožnje s kolesom.• Pomanjkanje občutka za nevarnost (npr. skakanje z vi-soke višine).• Težave pri uporabi jedilnega pribora; raje je z rokami, po-liva pijačo.• Izogibanje igranju s kockami.• Slabo razvita fina motorika - težave pri držanju pisala in striženju. Risbice so lahko preotročje.• Pomanjkanje domišljijske in ustvarjalne igre.• Izoliranost med vrstniki.• Dominantnost roke se ne ustali (ves čas menja rabo leve in desne roke, tudi pri istih dejavnostih).• Občutljivost za dotike in nove zvoke.• Težave pri odzivanju in razumevanju.• Omejena pozornost; večina nalog ostane nedokončanih.• Odklanjanje obližev in obvez.• Odklanjanje česanja, striženja nohtov in las.

Prepoznavni znaki med 6. in 8. letom:• Težave pri prilagajanju pravilom v šoli.• Velike težave pri športni vzgoji.• Počasnost pri oblačenju in slačenju. Ne zna zavezati vezalk.• Težko berljiv rokopis.• Risbe so na nižji razvojni stopnji.• Omejena pozornost in slabe veščine poslušanja.• Raba jezika ni vedno slovnično ustrezna.• Nezmožnost, da bi si zapomnil več kot dve do tri navodila naenkrat.• Počasnost pri šolskem delu.• Nemirnost.• Mahanje z rokami ali ploskanje ob razburjenosti.• Hitra razdražljivost in čustvena občutljivost.• Težave pri sočasni uporabi vilice in noža.• Težave pri navezovanju stikov z vrstniki.• Težave s spanjem - nespečnost, nočne more.

Prepoznavni znaki po 8. letu: Nekatere od prej naštetih težav se v tem obdobju še vedno pojavljajo.• Nerodnost, gibalna okornost.• Težave pri izbiri dominantne roke.• Težave pri lovljenju in metanju žoge. • Težave pri skakanju, preskakovanju, stanju na eni nogi.

• Slabši kratkoročen spomin - pozabijo zahteve in naloge prejšnjega dne.• Slaba orientacija na lastnem telesu. Slabša prostorska ori-entacija.• Težave pri branju in pisanju - težko čitljiv rokopis, počasen pri pisanju.• Težave pri odgovarjanju na preprosta vprašanja, kljub po-znavanju odgovora.• Težave pri izražanju - težave pri priklicu besed, slabše ko-munikacijske veščine.• Fobije in obsesivna vedenja.• Nepotrpežljivost.• Motenje pouka.• Težave pri prepisovanju besedila s table ali iz knjige.• Težave pri organizaciji in načrtovanju.• Težave pri sledenju in upoštevanju navodil.• Čustvena nedozorelost, težave pri vključevanju v družbe-no okolje.

Dispraksija se pri vsakem posamezniku kaže drugače in pri otrocih in mladostnikih z dipraksijo se ne pojavijo nujno vsi

13

elementi dispraksije, ampak le nekateri. Govorimo o otro-cih, pri katerih nikakor ne gre za zaostanek pri vseh šolskih predmetih, ampak le pri tistih, ki so povezani z določenimi motoričnimi zahtevami; na primer pri telesni vzgoji, teh-ničnem pouku, geometriji, likovni vzgoji, pisanju, verbalni komunikaciji. Otrokom in mladostnikom določene gibalne dejavnosti povzročajo težave. Čeprav se v mejah normal-nega razvoja naučijo hoditi, teči, govoriti itd., pa časovno zaostajajo za vrstniki in slabša je tudi kakovost izvedbe teh dejavnosti.

Kaj lahko storijo staršiStarši se morajo zavedati, da lahko marsikaj naredijo ob koncu tedna, da učitelju, svetovalnemu delavcu povedo o težavah, da pri tem izrazijo tudi svojo skrb, da učitelje, sve-tovalne delavce in vrstnike prosijo za pomoč. Pri tem se ne smejo vdati obupu, saj je specifične učne težave mogoče premagati ali omiliti – in pri tem niso sami! Zato je najbolje poiskati pomoč učiteljev in svetovalne delavce.

Kaj lahko stori učitelj?Pri zmerni in težji dispraksiji je pomembno, da jo odkrijemo čim prej, že v predšolskem obdobju, in otroku priskrbimo ustrezno pomoč. Ustrezna obravnava teh otrok je silno po-membna, sicer imajo veliko težav tako v šoli kot v zaseb-nem življenju, zato razvijejo slabo samopodobo in imajo pogosto težave tudi v družabnem življenju.

Ker pri nas ni predvidena sistematična priprava predšolskih otrok na formalno učenje v šoli, morajo strokovni delavci v predšolskih institucijah, svetovalnih centrih in drugih usta-novah posvetiti otrokom z dispraksijo še večjo pozornost in zanje dovolj zgodaj organizirati ustrezne kompenzacij-ske programe.K specifičnim oblikam pomoči štejemo vaje za razvoj go-vora in grobe motorike, ki jih otrokom omogočajo fiziotera-pevti, motopedagogi in logopedi, k nespecifičnim pa sodi pomoč staršev in učiteljev po nasvetu strokovnjakov.Prilagoditve v procesu poučevanja, ki so odvisne od otro-kovih posebnih potreb, so med drugim naslednje: več časa za pisanje, prilagojene domače naloge, poudarek na kako-vosti, in ne na količini nalog, več ustnega preverjanja zna-nja, raba tehničnih pripomočkov (na primer računalnikov za pisanje, kasetofonov za snemanje razlag ipd.), pomoč pri naravoslovnih laboratorijskih vajah (organizirano delo v paru, da bo mladostnik z dispraksijo načrtoval delo z apa-raturami, spretnejši sošolec pa delo izvajal), fotokopiranje zapiskov, prilagoditev pri telesni in tehnični vzgoji, prijazno opozarjanje namesto graj, pomoč pri vključevanju v razre-dni kolektiv, učenje socialnih veščin, občutljivost za otroko-ve posebne potrebe in način prilagajanja, ki ne prizadene, žali, ponižuje itd. otroka ali mladostnika (na primer: Ker ne znaš pisati, boš pa ...).

Vanja Rainer

To so vsebine, ki nikoli niso do konca izrečene in ki lahko naredijo naše življenje lepo – pravljično, ali seveda obratno. V pravljicah so osebe in motivi podani v simbolični obliki, kar jim daje čarobnost in čudežnost. Otroci, ki so v svojem notranjem doživljanju celostno naravnani na sprejemanje vtisov, zelo dobro razumejo sporočilo pravljic. To dokazujejo tudi s tem, ko želijo še in še poslušati vedno isto pravljico. Pravljice se ne naveličajo niti v dobi odraščanja, ker v vsakem obdobju odkrijejo v njej nekaj novega; sporočila nagovarjajo njihove stiske, upe in najrazličnejša čustva. Ker poslušajo pra-vljico večkrat, se jim avtomatično odpirajo nova spoznanja in rešitve, ki pomembno vplivajo na njihovo zorenje. Straši in vzgojitelji bi otrokom velikokrat radi olajšali pot k njihovi samostojnosti, vendar nam tako pravljice kot življenje kažejo, da jim s tem samo škodujemo. Otroci si morajo sami izboriti svoje mesto v življenju, ker se bodo le tako doživljali kot svo-bodni in ustvarjalni posamezniki.

Pravljice so zagotovo najkrajša pot k individuaciji človeka in približevanju arhetipom v vsakdanjem življenju posameznika.

Pravljice so najboljša psihoterapijaDr. Jože Magdič, nevropsihiater in jungovski psihoanalitik

Zakaj otrokom pripovedovati pravljice? Prek pravljic se otrok v procesu individuacije svoje osebno-sti poslavlja od arhetipskega nezavednega. Hkrati se prek pravljic v posameznikovo usodo aplicirajo večne arhetipske resnice (biološke in genetske) oziroma resnice človeškega duha. Otroku želimo s pravljicami polepšati življenje, mu na primer pomagati, da se znebi nočnega strahu. Ko otrok do-življa nočni strah, se njegov ego osamosvaja in doživlja arhe-tipe, ne samo na prijeten, temveč tudi na neprijeten način. S pravljicami otroku pomagamo, da se poslovi od arhetipske-ga in da se njegov jaz lažje vživlja v realno življenje.

Ali obstajajo pravljice, ki so primernejše za dečke oziroma deklice? Iz pravljic se učita oba spola. Rdeča kapica je na primer pra-vljica, ki vpliva na eni strani na individuacijo ženskega jaza, hkrati pa terapevtsko učinkuje tudi na moškega, da mora skrbeti za ‘Rdečo kapico’ v sebi, se pravi za ženski del sebe.

Brez pravljic ni otroštvaČe vzamemo najbolj preprosto kratko pravljico in želimo ugotoviti, o čem pravzaprav govori, bomo v njej zelo hitro našli vrednote in vso paleto čustve-nih stanj, ki jih doživljamo: ljubezen, poštenje, dobroto, resnico, laž, izkorišča-nje, veselje, žalost, smrt, prevaro, dobrohotnost, ljubosumnost, zavist, bole-zen, starost itd.

Ali so pravljice terapevtske tudi za odrasle? Nekoč, ko še ni bilo televizije, so odrasli preživljali dolge večere ob skupnih opravilih in si pripovedovali različne zgodbe in pravljice, kar je imelo zanje zagoto-vo terapevtski učinek. Menim pa, da je že od nekdaj tisti končni smisel pravljic v ohranjanju človeške vrste, na kar kažejo za pravljice značilni konci: bila sta srečna …, živela sta dolgo …, imela sta družino itd. Zavedati se moramo, da pravljica ni novela ali članek, da so pravljice nastajale tudi iz zgodovinske potrebe človeškega duha. V različnih zgodovinskih obdobjih so imele kompenzacij-sko vlogo v boju zoper enostranskost nekaterih življenj-skih nazorov. Iz vsebine pravljic lahko zato sklepamo, ka-kšna je bila kriza družbe, v kateri je pravljica nastala. Pri tem velja omeniti, da čim starejše so pravljice, tem bolj so splošno človeške, in čim mlajše so, tem bolj so povezane z aktualnimi problemi nekega naroda v nekem zgodovin-skem trenutku.

Slovarček:- arhetip: praslika, ki deluje znotraj človekove psihe; njen simbolični izraz so figure in liki, ki jih je človek ustvaril v mitih in zgodbah- individuacija: proces, ko posameznik napreduje k psiho-loški celoti / proces duševne rasti tistega, ki si je postavil za cilj, da postane človek, kakršen pravzaprav je / po Jungu traja ta proces vse življenje

Pravljice ustrezajo otrokovemu dojemanju samega sebe in sveta.

Kaj morajo vedeti starši?Mag. Tilka Jamnik, promotorka branja v Pionirski knjižnici v Ljubljani

V katerem obdobju otrok najbolj potrebuje pravljice? Pravljice so najprimernejša literatura za otroke v predšol-skem in zgodnjem bralnem obdobju. Zato tudi razvojno in bralno obdobje otroka starega od 3–9 let imenujemo pravljično obdobje. (Sicer pa jim pravljice prebiramo tako

15

dolgo, dokler si to sami želijo.) Pravljice ustrezajo otrokove-mu dojemanju samega sebe in sveta. Vsakdanji realni svet se namreč pridruži nevsakdanjemu, čudežnemu, oba tvorita tipično otroški pogled na svet. Junaki, situacije in predvsem čudeži v pravljicah otroka svojevrstno (njegovemu psiholo-škemu razvoju primerno) pripravljajo na svet in življenje.

Kako naj pravljice interpretiramo? Pravljice otroku pripovedujemo na pamet ali beremo in pripovedujemo ob ilustracijah v slikanicah. Lahko pa si jih tudi izmišljamo, sami ali skupaj z otrokom! Otroka in knjigo držimo v naročju, oz. sedimo tesno skupaj z vsemi otroki v družini. Na pravljični uri v knjižnici ali v vrtcu se posedemo v poslušalski polkrog. Mlajšemu otroku več pripovedujemo na pamet ali ob ilustracijah v knjigi, starejšemu več beremo. Z otrokom se tudi pogovarjamo, če si to želi. Občasno ga spodbujamo, da po svoje ilustrira prebrano pravljico, ali se skupaj lotimo kake druge pobralne dejavnosti. Ko bo otrok začel brati sam, nam bo pravljice občasno bral on, mi pa bomo poslušali. Branje pravljice lahko povežemo na primer z ogledom risanke na televiziji ali lutkovne predstave, ki je narejena po pravljici.

Koliko pravljic potrebuje otrok? Otrokom beremo vsak dan; nekateri strokovnjaki svetuje-jo 20 minut (mlajšim otrokom beremo celo manj, večjim morda tudi več). Beremo in pripovedujemo ob različnih priložnostih, zagotovo vsak večer za ‘lahko noč’, toda tudi popoldne, ker smo utrujeni ali dežuje, v čakalnici pri zo-bozdravniku, v avtu, ko smo obtičali v koloni na cesti ... Ena pravljica zahteva tako malo časa! Poglejte na uro, če ne verjamete: pravljico v slikanici boste prebrali v treh do petih minutah! Saj je skoraj tako, kot da bi nam pravljica čas vračala! Zagotovo pa otroci in tudi odrasli občutimo skupno branje kot podarjeni čas, predvsem je to darilo nas staršev (ali drugih odraslih), ki beremo, otroku. S tem, ko mu podarjamo čas, mu potrjujemo, da ga imamo radi in želimo z njim deliti lepoto literature.

Od malega sem privržena knjigi. Ta je lahko zabavna pustolo-vščina, ki preseneča. Tudi učiteljica je. Lepota in bogastvo.

Včasih slutim junaka Mojca Osojnik, pisateljica in ilustratorka pravljic

Kako nastajajo sodobne pravljice? Zelo spontano. Vedno sem v zadregi, ko nekdo zavrta s takim ali podobnim vprašanjem in potem radovedno zre vame, v pričakovanju enega hudega odgovora, če že ne kar recepta. Pa ga ni. Po svetu hodim z odprtimi očmi in pra-vljica se kar zgodi. Ujet nedokončani stavek na avtobusu, preblisk pod prho … smešen oblak … pesem … Zapušče-na hiša, mimo katere greš neštetokrat, potem pa te nekega dne pocuka za rokav … Ljudje. Vse, kar počno. Včasih tudi kaj povsem neprijetnega. Jezna beseda. Žalost … Še vedno zardevam, kadar me naslavljajo z otroško pisateljico. Poču-tim se bolj ilustratorka, ki tudi piše. Čeprav ljubim besedo,

se mi zdi, da se knjig vendarle lotevam drugače kot ‘pravi’ pisatelji. Nikoli na primer ne rečem: Napisala sem pravljico. Slišali pa me boste reči: Naredila sem knjigo. Avtorska slika-nica je zame idealni medij, ki enakovredno združuje besedo in likovno podobo. Stalno sem na lovu za tistim odličnim razmerjem, kjer naj bi se oba medija najbolj dopolnjevala in združena povedala kar največ. Male stvari so zelo pomembne. Tudi tisto, kar ni najbolj očitno, plete male zgodbe v ozadju. Tisto, kar lah-ko narišem, o tistem mi ni treba pisati. Trudim se tudi, da napisanega ne bi preveč podvajala z ilustracijo. Od malega sem privržena knji-gi. Ta je lahko zabavna pustolovščina, ki preseneča. Tudi učiteljica je. Lepota in bogastvo. Morda celo neprijetna resni-ca, včasih. Svet zase. In vedno trening, za male sive celice seveda. Pa vendar, svojih knjig se ne lotevam niti namer-no niti preveč načrtno. Včasih slutim junaka, ki se potem smuka po mojih mislih, po-staja vse bolj jasen, dobi podobo, dobi značaj, tempera-ment … in nazadnje zgodbo. Če hoče biti knjižni junak, potem mora imeti kaj povedati. Včasih je dogodek tisti, ki sproži kamenček. Prizor. Trk zna-čajev, ki sčasoma dobijo podobo. In zgodbo. Sicer pa, ali ni že od nekdaj, tako ali drugače, predmet vse ume-tnosti v temelju nespremenljiva bit človeka? V pravljicah je to še posebej očitno. Seveda sledi trdo delo, gnete-nje žive snovi …, ki pa je hkrati tudi užitek. Občasno vračanje v lastno otroštvo, zadnje čase tudi neke vrste dialog z mojo hčerko, vez z ljudmi, predvsem z otroki … Vesela sem, da so moje občin-stvo otroci, čeprav priznam, da ne mislim vedno nujno nanje, ko delam knjigo. Jih pa spo-štujem. Tako zahtevni so, kritični in neizmerno in odkrito h v a l e ž n i . Neposredni. Zelo dobro opazujejo, razumejo …

16

Malček naj bi se največ naučil skozi igro, opazovanje in posnemanje odraslih, ki ga spodbujajo k inovativnosti, ustvarjalnosti in originalnosti ter v njem omogočajo razvoj sposobnosti, ki v neustreznem okolju zamrejo ali pa se ohranijo v nerazvitem, latentnem oziroma el-ementarnem stanju.

Zamisel o vrtcu, ki bi spodbujal in učil otroke, je nekaj de-setletij ostala omejena le na krog Froeblovih privržencev in navdušencev. Tako so v ZDA šele leta 1873 v mestu Saint Louis v državi Missouri odprli prvi javni vrtec, ki so ga lahko obisko-vali otroci vseh slojev. Enega od takšnih vrtcev je pozneje obiskoval tudi veliki ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright, ki je večkrat poudaril, da se je v arhitekta razvil že v vrtcu. Tam se je namreč začel zanimati za igro in učenje s pomočjo lesenih kock, ki jih je Froebel dojemal za najpomembnejšo igračo in učilo v predšolski dobi. Kockam (lahko tudi enostavnim gladkim kosom lesa, s katerimi se otrok ni mogel raniti) je Froebel dodal še pisane papirnate trakove, s pomočjo kater-ih so malčki sestavljali mozaike, šahovnice, trganke, zmajeve repe in podobno, ter lesene paličice, iz katerih so nastajale piramide, mostovi in stolpi. S pomočjo kock lahko otroku mimogrede imenitno pomagamo pri razvoju in izostritvi prostorske predstave in orientacije v prostoru, ga seznanimo z osnovnimi fizikalnimi zakoni in geometrijskimi postulati ter mu vzbudimo zanimanje za urejanje prostora, ki predstavlja osnovo arhitekture, interjerja in ekologije.Psihologi ugotavljajo, da se veliko bolje in hitreje raz-vijajo malčki, ki imajo že v predšolski dobi priložnost doživeti in izkusiti različna življenjska okolja in ambiente.Poleg slavnega Wrighta, ki velja za vodilnega arhitekta ameriške organične smeri, tudi slikar Wassily Kandinsky poudarja, da so ga usodno zaznamovala otroška leta, ki jih je s starši preživel v Firencah, kjer so ga kot drobnega triinpolletnega fantiča poslali v italijanski vrtec, ne da bi ga pred tem naučili vsaj par besed italijanščine. Tako se je s svojim vrstniki, vzgojiteljicami in drugim svetom sporazumeval izključno prek igre in risanja. Takrat je začel zlasti v slednjem uživati in se tako počasi razvil v odličnega upodabljajočega umetnika.

Enostavne lesene kocke, papirnate trakove in lesene paličice so v moderni dobi nadomestili številni drugi

Učenje s pomočjo igre in posnemanjaVzgojitelji, pedagogi in psihologi poudarjajo, da so na pragu 21. stoletja otroci in mladina dovzetni predvsem za zabavno in sproščeno vzgojo in izobraževanje. Po mnenju priznanega nemškega arhitekta Friedricha Wilhelma Froebla, ki je davnega leta 1839 postavil temelje sodobnega vrtca, se resno učenje začne že v najnežnejšem obdobju človekovega življenja.

materiali (večina otrok in poznavalcev prisega predvs-em na neprekosljive lego kocke), princip učenja in raz-voja pa ostaja enak. Bistvo se ne spreminja, pojavljajo se le različne inačice osnovnega principa.

Veliki znanstveniki in umetniki se rodijo z izjemnimi geni in nagnjenji, te pa je treba razviti in izoblikovati v ustreznem ambientu, pri čemer je praviloma odločilen čas najnežnejšega otroštva - do trenutka, ko malček stopi v bolj ali manj uniformiran svet, ki ga oblikujejo in obvladujejo sodobni pedagogi, učitelji in vzgojitelji. Pa tudi staršem je na voljo vrsta spodbudnih ugotovitev, praktičnih priporočil in preverjenih nasvetov o vzgoji in izobraževanju za tretje tisočletje.

17

Skoraj vedno se straši v določenem obdobju otrokovega odraščanja srečamo z njegovimi zaigranimi boleznimi, v upanju da jim uspe izsiliti »počitek« v domači postelji. Simptome bolezni ni težko prepoznati, zato starši takoj vemo, kdaj je otrok resnično bolan. V mnogih primerih pa so lahko simptomi blažji, zato težko presodimo ali gre za resnično bolezen, ali zgolj za simuliranje.

Zakaj otrok noče v šolo?Razlogov je lahko več: otrok je len, mogoče piše test na katerega se ni pripravil, zaradi občutka sramu… Razlogi so lahko tudi mnogo bolj resni, nasilje in izseljevanje vrst-nikov ali starejših otrok. Prav zaradi tega moramo izvedeti za kakšno težavo gre in otroku pomagati. »Starši bi morali imeti telefonsko številko razrednika in

Zakaj otrok simulira bolezen in noče v šolo?Razlogov zakaj otrok simulira bolezen in ne želo v šolo je lahko več. Poskušajmo poiskati rešitve za obvladovanje nastale situacije.

enega od sošolčevih staršev. V tem primeru je za do-datne informacije najbolje poklicati razrednika, ali enega od staršev in na ta način poskušamo izvedeti za kakšno težavo gre,« pravijo psihologi in dodajajo, da moramo biti še posebno pozorni na vedenje mlajših otrok.

»Pusti me na miru«Starši, ki imajo v hiši najstnika, napisane izgovorjene be-sede slišijo, ter doživijo vsakokrat ko vprašanje nanese na šolo.

»Z adolescenti je težko, vendar daleč ne nemogoče. Potrebno je vložiti veliko potrpljenja in se bolj potruditi pri komunikaciji z njimi. Ko vas najstnik zavrne z besedami »pusti me na miru« ali »bilo je k’r neki«, postavite drugo

vprašanje in spremenite tok pogovora. Po nekoliko minu-tah sproščenega pogovora se vam bo najstnik odprl in povedal vse kaj je bilo in kakšne težave ima v šoli. Za nas ne sme biti pomembno, kako bo otrok odgovoril na prvo vprašanje, pomembno je, da ga uspemo motivirati v po-govor z nami. Vsak otrok čuti potrebo po pogovoru in menjavi izkušenj s svojimi starši.« menijo psihologi.

S to metodo bomo hitro in enostavno ugotovili, ali otrok v šoli funkcionira normalno, v pogovoru z njim bomo raz-brali njegovo stisko in skrb. Otroci nam bodo zaupali, ka-teri predmet v šoli so zanemarili, poskušali bodo poiskati uteho, v primeru, da imajo težave s sošolcem, ali katerim drugim učencem na šoli.

Komunikacija je temelj vsegaVzpostavitev dobrega odnosa, ki temelji na zaupanju in ustrezni komunikaciji z otrokom je prva stvar, ki jo mora upoštevati in narediti vsak starš. To ne velja samo pri sim-uliranju bolezni, temveč nasploh.

»Večina staršev ima obilo dela in obveznosti, vendar je

pravi odnos z otrokom nekaj, na čemu morajo delati. Lahko zapostavite prijatelje, ali celo partnerja, vendar nikoli ne prekinite vezi s svojimi otroki. Težiti je potrebno k krepitvi in napredovanju medsebojne vezi.«

Starši, ki s svojimi otroci gojijo dober odnos, na lažji način izvedo s kakšnimi težavami se srečuje njihov otrok in kako mu pomagati, da bo težave pravočasno rešil.

19

Že res, da bodo brezskrbne poletne dni zamenjali prepolni urniki, številne obveznosti in kar je najhujše .... spet to uče-nje!!! Vendar pa po drugi strani skoraj vsakodnevne zabave po študentskih naseljih tudi niso tako slabe, kajne?Treba bo obdržati pravo razmerje med sproščenostjo in od-govornostjo, ter si s pametnim razporejanjem časa in kar se da produktivnim učenjem pridobiti kakšen prosti trenutek več. To pa ne bo tako težko, kajne? No, prav zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov za uspešno in učinkovito učenje, ter koristnih napotkov za zdravo študentsko življenje.

Učenje je zabavaV programu Umetnost učenja (založba Tangram) avtorja Co-lin Rose in Louise Goll navajata, da je učenje najbolj uspešno takrat, ko pri tem uporabljamo vse svoje čute. Tako – na ‘ne-formalen’ oziroma naraven način smo se učili v predšolskem obdobju (na ta način se učimo tudi vsakdanjih spretnosti), v tem času smo nova znanja pridobivali tudi veliko hitreje kot v kasnejših obdobjih.

Učinkovite metodeUčili smo se z razpravljanjem z drugimi, zastavljanjem šte-vilnih vprašanj, preizkušanjem, zmotami in poskusi, spozna-vanjem ljudi in njihovih odzivov, opazovanjem in vajo ter z zabavo. Formalno učenje, ki je značilno za kasnejša obdobja, kot so šola, fakulteta ter usposabljanja v okviru službe, pa te-melji na delu s knjigo in poslušanju predavanj. Te metode so sicer učinkovite, toda za večino med nami niso dovolj.

Uspešno v novo šolsko letoSe tudi vam zdi, da se letošnje počitnice iztekajo s svetlobno hitrostjo? Jesensko izpitno ob-dobje nas je že dohitelo, do novega študijskega leta pa ni več dolgo.

Dr. Howard Gardner s harvardske univerze poudarja, da ljudje nimamo le ene inteligence, ampak kar sedem. Vse pa so za doseganje naših sposobnosti enako pomembne. To so: jezi-kovna – sposobnost dobrega pisanja ali ustnega izražanja, matematična/logična – sposobnost spretnega operiranja s številkami in logičnega razmišljanja, vidna/prostorska, slušna ali nadarjenost za glasbo, telesna/gibalna, medsebojna ali nadarjenost za družabnost in avtorefleksivna inteligenca/ notranji nadzor – sposobnost tihe, objektivne samoanalize, ki nam pomaga razumeti vedenje in občutke.Najučinkoviteje se nečesa naučimo, če uporabimo vse vrste inteligenc. Ker pa ima vsak posameznik samosvojo kombi-nacijo inteligenc, je prav, da ima vsak tudi svoj slog učenja. Če bo torej način učenja ustrezal delovanju vaših možganov, se boste učile hitro, z lahkoto in sproščeno.

Koraki za učinkovito učenje1. Duševna priprava – sproščenost, samozavest, motiviranost.2. Sprejemanje in prilagajanje informacij – informacijo si živo predstavljajte, morate jo slišati in udejanjiti.3. Proučevanje in poglabljanje snovi – z vašimi sedmimi in-teligencami.4. Pomnjenje ključnih dejstev – nekaj ključnih dejstev obudi v spomin vse, kar ste se že naučile.5. Pokažite svoje znanje – preverite, ali vsebino res razumete, nato naučeno vadite in uporabljajte.6. Presodite, kako ste se učile – tako nenehno izboljšujete način svojega učenja.Pri učenju uporabite vse čute• Narišite kljukico za vsakim prebranim odstavkom.• Uporabljajte barvne flomastre.• Dramatizirajte besedilo, pomemben odstavek preberite z nenavadnim ali tujim naglasom, lahko tudi šepetaje.• Naglas povzemite vsebino.• Tiho sedite in si v mislih predstavljajte prebrano.• Med branjem ali poslušanjem se sprehodite.• Zapiske izpišite na majhne kartončke.• Za hip si odpočijte. Če se vas loteva zdolgočasenost, vsta-nite in se oddahnite, delovanje naših možganov namreč ni enakomerno, temveč niha.

Kateri tip učenke ste?Pomembno je, da spoznate, kakšen način učenja je za vas najbolj učinkovit. S tem boste začele ‘sodelovati’ s svojo pravo močjo. Znale boste izrabiti svoje prednosti in izkoristiti svoje sposobnosti.

20

Vizualen tip – informacijo najlažje sprejmete v obliki diagra-mov, skic, tabel ali filma.Učenje bo za vas lažje, če si boste snov ponazorile s sliko. Zato jo skicirajte, narišite načrt ali diagram. To vam bo po-magalo pri razumevanju snovi, prav tako bodo pomagale miselne predstave.Vizualno/verbalen tip – novo informacijo najlažje sprejmete v obliki pisane besede; iz knjig, s prospektov ali plakatov z jasnimi gesli.Lažje se boste učile ob pisanju povzetkov, lahko jih vzamete s seboj tudi na predavanja. Ustreza vam tudi pregleden in nazoren grafični prikaz.Aditiven tip – za vas je najpomembnejša tista informacija, ki jo slišite.Pomembne odlomke si potiho preberite in prisluhnite izgovorjenim besedam. Novo snov si posnemite na ma-gnetofonski trak, poslušajte ga in snov razložite še ne-komu.Kinestetičen tip – novo informacijo si najlažje zapomnite, če ste pri učenju telesno dejavne.Ko informacijo slišite ali preberete, si jo zapišite ali narišite. V besedilu novo podčrtajte ali poudarite. Še bolje se bo-ste učile, če si boste ponazorile učno snov. Tako si jo boste hitro zapomnile – veliko lažje, kot če bi jo le brale.

Kako narediti miselni vzorec?Miselni vzorci so zagotovo eden najbolj zabavnih načinov učenja. Prednosti uporabe le-teh pa so: vse informacije so zbrane na eni strani, misli in dejstva prikažete vizualno, zato si jih bolje zapomnite in z lahkoto predstavljate.“Ker se naučite brati in poslušati najpomembnejše zamisli,

znate ločiti, kaj je bolj in kaj manj pomembno. Zato znate pisati zgoščeno poročilo in hitro razberete pomen sno-vi. Dopuščajo, da od ene skupine zamisli preskakujete na drugo in opazujete medsebojno povezanost.1. Na sredino lista narišite sliko ali simbol oziroma napišite geslo, ki ponazarja temo vašega vzorca.2. Ohranite le ključne besede, vse druge pa izločite. To je najpomembnejše pravilo!3. Glavne zamisli, ki so najtesneje povezane s temo, naj iz-virajo iz sredine. Ponazorite jih s slikami, simboli, ključnimi besedami ali frazami. Uporabljajte barvne flomastre. Za vsako zamisel uporabite le eno ali dve ključni besedi. To je drugo zlato pravilo.4. Oglejte si vzorec in razmišljajte, katere misli bi kot nove ideje še dodale. Če vam kaj ni povsem jasno, to označite z vprašajem.5. Vzorec uredite. Morda tako, da bodo sorodne misli sku-paj. Njihovo povezanost označite s črtami ali puščicami.6. Ko bo vzorec končan, ga boste pogosto še enkrat preri-sale. Naj vas to ne moti – to bo pripomoglo, da se bo res zasidral v vašem dolgotrajnem spominu.7. Vzorci naj bodo slikoviti in duhoviti. Uporabite čim več barv, simbolov, slik. Vsaka stran takih zapiskov naj bo dru-gačna, saj si jih možgani tako lažje zapomnijo.8. Uporabljajte velike tiskane in odebeljene črke.9. Ne zapolnite vsega prostora, da boste vzorec pozneje lahko dopolnile.10. List papirja obrnite vodoravno. Tako pridobite več prostora.11. Rišite in pišite le na eno stran, in sicer zato, da list lahko nalepite na steno ali da enega ob drugega lahko razvrstite več vzorcev.

21

Ko gre zaresNekaj nasvetov za uspešno reševanje napornih izpitov.Čim bolj se sprostite. Združite kazalec in palec. Sedite na-ravnost, globoko dihajte, poglejte proti stropu. V mislih si povejte, da zmorete, ter da boste vse naloge odlično opra-vile. Zaupajte vase in občutite svojo moč!Odpnite si zapestno uro in jo položite na mizo – tako boste lahko pogosto (ne pa neprestano) preverjale čas in ga pa-metno razporejale. Je kaj hujšega, kot da vam zmanjka časa ravno pri tistih vprašanjih, ki jih najbolj znate?Najprej na hitro preletite cel test. Če je test razdeljen na naloge, ovrednotene s točkami, si glede na vrednost točk posamezne naloge okvirno razdelite čas. Pazite, da ne boste vprašanju, vrednemu najmanj točk, posvetile naj-več časa!

Natančno in zelo previdno preberite vprašanja! Podčrtajte ključna navodila in vse ‘skrite pasti’, npr. nikalnice.Najprej odgovorite na najlažja in najkrajša vprašanja. Tako boste povečale svojo samozavest.

Nenehno se spodbujajte.Pri pisanju sestavkov je najpomembneje natančno določiti, kaj vprašanje zahteva od vas – vzemite si čas za osnutek in popravo pravopisnih napak.Ko se približate zadnji četrtini izpitnega časa, naredite na-slednje: tudi če še niste odgovorile na vsa vprašanja, pre-nehajte pisati. Na vsako preostalo vprašanje odgovorite s kratkim povzetkom. Profesor bo tako videl, da snov ‘pozna-te’ in bo to nedvomno tudi upošteval. Najbrž boste dobile več točk za dva kratka povzetka odgovorov, ki vključujeta poglavitne točke, kot za en obsežen odgovor.Še enkrat preberite, kar ste napisale, in naredite le nujne popravke. Pisanje pod pritiskom je namreč vedno razlog za napake.

Med predavanjiBodite pripravljene; predhodnje, vsaj okvirno branje o pri-hajajoči snovi in hiter pregled zapiskov iz prejšnje ure se vam bosta bogato obrestovala, lažje in bolj sproščeno bo-

ste sledile predavanju, hitreje boste razbrale ključne in-formacije.

Usedite se v prednje vrste; no, ni nujno, da ravno v prvo vrsto, toda zaradi bližine boste lahko bolj

pozorne na predavanje, na taki ‘poziciji’ sta gradivo in govor jasnejša, pa tudi zaspati je

težje!Označite si, kje ste izgubile

rdečo nit; med zapiso-vanjem nam po-

gosto ne uspe zapisati vsega, kar je pomemb-no, označite si, kje je treba vaše zapiske dopolniti in po uri prosite

za pomoč kakšnega od sošolcev.Predstavljajte si, da predavatelj govori samo vam; to poma-ga pri zbranosti.Osredotočite se na vsebino; nekateri profesorji imajo lahko zelo ‘specifičen’ način govora ali vedenja, pogosto se zgo-di, da v takih primerih posvetimo več pozornosti osebi, ki govori, namesto temu, kar govori.Uporabljajte preluknjane liste, spnite jih v mapo.Snov doma prepišite, naredite si izpiske ali učne vzorce.Naj učenje postane navada!

Priprava na izpitZastavite si, kaj bi rade dosegle, nato si naredite učni načrt in se ga dosledno držite. Po učenju se nagradite.Idealno bi bilo, da vsak dan po predavanjih, vsaj za deset minut, na kratko preletite novo snov in ponovite, kar se vam zdi pomembno. Teh deset minut na dan vam bo v zadnjih dneh pred izpitom prihranilo ogromno časa in pre-prečilo napade panike tik pred izpitom.

Če si boste za vsako snov sproti delale kratke izpiske ključ-nih dejstev, ali pa (še bolje) miselne vzorce in jih vsak teden na kratko ponovile, boste prav presenečene, kako prijetno in sproščeno bo učenje pred samim izpitom.Formule, teorije in definicije pa prepišite na kartončke za osvežitev in jih redno obnavljajte. Zelo pomembno je tudi glasno ponavljanje; dosezite, da jih boste poznale tako do-bro, kot njegovo telefonsko številko! S takim načinom si boste ponavljanje snovi razdelile na krajše obvladljive dele, snov boste z lahkoto povezovale med seboj, pa tudi časa za ponavljanje vam ne bo zmanjkalo, kar se skoraj vedno zgodi, če se učimo kampanjsko – zadnji hip.Med učenjem lahko poslušate klasično glasbo, le-ta spod-buja učinkovito pomnjenje; npr. Bach: Brandenburški kon-cert, Mozart: Mala nočna glasba, Mozart: 40. simfonija, Čaj-kovski: Marš, Ruski ples, Španski ples.

Nekaj trikov za zmago!Pozanimajte se, kako je videti izpit; priskrbite si vprašanja in naloge s prejšnjih izpitov, za podrobnejše informacije pro-site študente, ki so izpit že opravili.Če bi bila profesor ... Kakšna vprašanja bi postavile na izpi-tu, če bi bile ve profesor?V skupini je moč! Ponavljanje snovi v manjših skupinah je izredno učinkovito, skupaj boste lažje odgovorili na težav-na vprašanja, pogovorili se boste lahko o snovi ...Vnaprej napišite nekaj spisov! Če je treba na vprašanja v testu odgovarjati v obliki spisa, lahko doma ‘za vajo’ posku-site odgovoriti na kakšno od vprašanj. Mogoče boste imele srečo in se bo enako vprašanje pojavilo tudi na izpitu.Natančno preverite, kdaj in kje bo izpit.Ne pozabite na zajtrk; naj bo poln ‘dobrih’ ogljikovih hidra-tov, ki bodo celo jutro sproščali vašo energijo; npr. polno-zrnata žemlja z marmelado, misliji z jogurtom in banano ...Na izpit pridite dovolj zgodaj!Nemir in živčnost sta koristna, saj zagotavljata, da boste iz-pit opravile na najboljši možni način!

22

Različne raziskave so pokazale, da varuje pred veči-no kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije ter pomaga pri povečevanju samozavesti. Pri otrocih in mladostnikih telesna dejavnost pozitivno vpliva tudi na njihove kogni-tivne sposobnosti (otroci imajo boljše spominske funkcije in koncentracijo) ter na uspeh pri šolskem delu. V kombi-naciji z ustrezno prehrano pa varuje tudi pred čezmerno telesno težo in debelostjo.

Vsaj ura telesne dejavnosti na danSvetovna zdravstvena organizacija (SZO) za otroke in mla-dostnike priporoča vsaj eno uro zmerne telesne dejav-nosti na dan. Vsaj dvakrat na teden naj se izvajajo vaje za mišično moč, gibljivost ter za krepitev kosti. Novejše študije pa za preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi pri

Telesna dejavnost in šolarZadostna telesna dejavnost je varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot du-ševno zdravje in kakovost življenja.

mladostnikih priporočajo za okoli 30 minut daljšo zmerno telesno dejavnost na dan, kot jo priporoča SZO.

Telesna dejavnost otrok in mladostnikov v SlovenijiRaziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem ob-dobju - HBSC Slovenija 2006 je pokazala, da priporočilom o 60-minutni zmerni do intenzivni telesni dejavnosti vsaj pet ali vse dni v tednu sledi slabih 40% slovenskih otrok in mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let. V primerjavi z letom 2002, ko je tem priporočilom sledilo skoraj 45% otrok in mladostnikov, tako leta 2006 beležimo upad telesne de-javnosti.Podobno kot v drugih državah so tudi v Sloveniji fan-tje bolj telesno dejavni kot dekleta ter 11-letniki bolj kot 15-letniki. Tako je bilo leta 2006 skoraj 46% fantov ter le tretjina deklet v povprečju aktivnih 60 minut na dan pet ali več dni v tednu. Če pogledamo po starosti, je bilo 60 minut na dan pet ali več dni v tednu aktivnih polovica 11-letnikov, nekaj več kot tretjina 13-letnikov in manj kot tretjina 15-letnikov. Podatki glede rekreacije v prostem času pri otrocih in mladostnikih, starih 11, 13 in 15 let, kažejo, da se fantje v prostem času pogosteje rekreirajo kot dekleta. Med ti-stimi, ki se redno rekreirajo, je več otrok iz visokega soci-alno-ekonomskega razreda. Med otroci in mladostniki, ki se v prostem času ne rekreirajo, pa jih je največ iz nizkega socialno-ekonomskega razreda.Raziskava Slovensko javno mnenje 2006 je pokazala, da je v prostem času vsak dan športno dejavnih 85% fantov ter 65% deklet, starih med 15 do 18 let. Redna športna dejav-nost fantov se s starostjo zmanjšuje, toda kljub temu je pri osemnajstih letih tri četrtine fantov redno aktivnih. Pri de-kletih se redna športna dejavnost nekoliko zniža v prvem in četrtem letniku srednje šole, kar je verjetno povezano s prehodom v novo šolsko okolje ter z zahtevnostjo konca srednje šole.

Zakaj telesna dejavnost upada?Raziskave kažejo, da s starostjo redna dnevna telesna de-javnost otrok in mladostnikov upada. Hkrati pa se pove-čujejo vedenja sedečega življenjskega sloga. Otroci, stari okoli 11 let, med šolskim tednom presedijo v šoli in za šolsko delo doma skupaj v povprečju že okoli 9 ur. V raz-iskavi Inštituta za varovanje zdravja so dijaki med ovira-

23

mi za gibanje najpogosteje omenjali prav pomanjkanje časa zaradi šole in priprav na šolo. Poleg tega pa mladi tudi svoj prosti čas pogosto preživijo pred računalnikom. Kar 86% otrok in mladostnikov med tednom preživi v prostem času pasivno pred računalnikom oziroma tele-vizijskim sprejemnikom več kot pol ure dnevno. Eden od vzrokov, da telesna dejavnost med otroci in mladostniki upada, pa je morda tudi v tem, da so zabava, razvedrilo in sprostitev vse redkeje razlog za telesno dejavnost; med razlogi za telesno dejavnost namreč mladi najpogosteje navajajo predvsem telesni videz in kondicijo. Po drugi strani pa prav zaradi tega, ker učinki telesne dejavnosti niso vidni takoj, temveč šele čez čas, pogosto tudi obu-pajo in telesno vadbo opustijo. Mlade obremenjuje tudi visoka cena trendovske športne opreme; nezmožnost na-kupa tovrstne opreme (npr. smučarske) jih lahko odvrne od telesne dejavnosti, saj ne želijo biti »slabše« opremljeni kot so vrstniki.

Družina in šola imata velik vpliv na telesno dejavnost otrok in mladostnikovNa telesno dejavnost otrok in mladostnikov ima velik vpliv družina, saj so šolarji najpogosteje samostojno telesno de-javni prav v njenem okviru. Še posebej pomembno vlogo

pri spodbujanju telesne dejavnosti pri otrocih imajo očetje. Ob začetku šolskega pouka, ko se podaljša čas sedenja, je zato pomembna starševska spodbuda otrokom, naj med delom za šolo sedenje čim večkrat prekinejo - najbolje vsa-kih 30 minut - ter se razgibajo. Prav tako je pomembno, da jih h gibanju spodbujajo tudi v prostem času ter hkrati zmanjšujejo čas, ki ga otroci pasivno presedijo pred raču-nalnikom ali televizijo. Za skupno telesno dejavnost star-šev in otrok je vrsto priložnosti, tako lahko skupaj peljejo na sprehod kužka, kolesarijo, tečejo, plavajo, zaplešejo ob glasbi radijskega sprejemnika, organizirajo družabne igre z žogo itn.Poleg družine lahko tudi šola pomembno vpliva na spod-bujanje telesne dejavnosti, saj v tem okolju otroci in mla-dostniki preživijo velik del dneva. V nekaterih državah, med njimi je tudi Slovenija, gredo pobude v smer vključevanja vsebin telesne dejavnosti v šolski kurikul. V Združenih drža-vah Amerike pa so celo razvili program, ki združuje gibanje in učenje posameznih vsebin matematike, materinega je-zika, naravoslovja. Tako se otroci s pomočjo gibanja učijo seštevati, odštevati, deliti, množiti, spoznavajo značilnosti planetov, kroženje vode, besedil pesmi itn.

Vir: IVZ

24

Vse, česar se učimo, se učimo po korakih. Na začetku smo negotovi, velikokrat nas je strah, želimo si, da bi lahko kakšno stopnjo kar preskočili. Osvajanje novih znanj spremljajo vzponi, padci, jeza in veselje. Ko pa določeno znanje osvojimo, začnemo v njem uživati. Prav tako je tudi pri plavanju. Če želimo sproščeno početi vodne vragolije, lahkotno drseti skozi vodno gladino, premagovati daljše razdalje, moramo prej prehoditi kar nekaj korakov.

Pomembno je, da otrok prvi korak k plavanju, stori skupaj s svojimi starši. Nič zato, če se sprva pojavijo težave: strah, napetost, odklanjanje stika z vodo. Brez nepotrebnega hitenja, z veliko potrpežljivosti in zaupanjem, jih zagotovo odpravite. Otrok bo tako sčasoma občutil domačnost in varnost, ter začel v vodi uživati.

Nekaj nasvetov za starše:• vodo poskušajte otroku približati kot nekaj prijetnega in igrivega,• v vodi ga ne pustite samega, dokler se ne počuti varnega,• z malčkom se škropite, polivajte, potapljajte,• če mu ugaja, naj vam počiva na rokah, leže na hrbtu.Vaše ravnanje naj bo kar se da sproščeno, saj se bo le tako otrok v vodi počutil dovolj varno. Praviloma od tu dalje vlogo staršev-učiteljev prevzamejo učitelji plavanja.

Kdaj začeti?Primerna starost za vpis v plavalno šolo je pet let, pogojno tudi štiri. Podatki kažejo, da je za kakovosten napredek v plavalnem znaju ključna vztrajnost utrjevanja pravilne izvedbe osnovnih korakov. Pri tem ni pomembna le količina ponovitev, temveč tudi življenjsko obdobje, v katerem posameznik utrjuje znanja. Izkušnje kažejo, da je optimalno obdobje učenja plavalnih tehnik med 6. in 9. letom starosti.

Narfova šola plavanjaPlavalni program Narf je nastal kot vzporednica tekmovalnemu športu. Gre za približevanje plavanja vsakemu posamezniku v smislu, da je šport vrednota, ki človeka bogati in mu pomaga k vztrajnosti in samodisciplini. Narfov plavalni program je prilagojen tako, da lahko vključuje otroke, mladostnike in odrasle na zelo različnih stopnjah plavalnega predznanja.

Šola ima stalno ekipo plavalnih učiteljev, ki so skrbno izrani in dodatno šolani. Praviloma so vsi nekdanji trenirani plavalci. Vadba obsega eno do dve uri tedensko skozi celotno šolsko leto. Otroci se učijo štiri plavalne tehnike (prsno, kravl, hrbtno in delfin).

Začetni zamahiNajmlajši otroci s svojim plavalnim učiteljem postopoma spoznavajo plavanje v skupini, ki šteje na začetku največ pet otrok. Na tej ravni vključuje učenje veliko didaktičnih iger s ciljem, da postanejo v vodi sproščeni. Plavalni učitelji najprej odpravljajo morebitni strah pred vodo in pridobivajo zaupanje vsakega otroka posebej. Šele potem začnejo graditi pravilne zasnove za tehniko, najprej z lahkotnim ritmičnim izdihovanjem v vodo, sledi osnovni položaj na trebuhu in na hrbtu, z glavo v vodi in rokami, stegnjenimi naprej. Za tem pridejo na vrsto pravilni in učinkoviti udarci nog za prsno, hrbtno tehniko in tehniko kravl.

Plavanje za vsakogarV program se vključuje različne skupine otrok od četrtega leta dalje, ki si željo plavati, motorično nadarjene, astmatike in otroke, ki imajo težave s telesno držo, težo in podobno. Pridobljeno znanje omogoča nadarjenim otrokom prehod v tekmovalne klube do 10. leta starosti, če tako želijo. Lahko pa svojo plavalno dejavnost nadaljujeo v Narfu do konca srednje šole ali še naprej.

Zaplavajmo z Narfom

ogla

sno

spor

očilo

Vseživljenjsko učenje odnosov - do sebe in drugihKakor je človek enkratno, samosvoje in samotno, tako je tudi odnosno bitje. Potreba po pripadanju in potreba po samoti sta komplementarni in uspešnost njunega zadovoljevanja je ključna za dobro počutje in zadovoljstvo. Človek se odnosov uči že od rojstva, v začetku šolanja pa je v ospredju predvsem učenje sodelovanja z drugimi ter vodenja in sledenja. Najprej imeti rad sebeOdnos do sebe vključuje sprejemanje sebe takšnega, kot si, zadovoljstvo s sabo, stik s svojimi čustvi, mislimi, notranjim dogajanjem ... Nekateri ga opredeljujejo kot osebnostno la-stnost, ki jo sestavljajo pozitivna in negativna stališča do sa-mega sebe, prepričanja v svoje sposobnosti, vrednost in po-membnost in jo imenujemo tudi samospoštovanje. Odnos do sebe in oblikovanje lastne identitete se razvijata od rojstva dalje, še posebej intenzivno v obdobju mladostništva. Identi-teta se oblikuje po predhodnem preizkušanju različnih vlog in dejavnosti. To pomeni, da mladostniki preizkušajo različne možnosti, preden se odločijo za eno. Odnos do sebe se razvija tudi s čustvenim razvojem. Šolarji gredo skozi različne faze: od tega, da so usmerjeni predvsem nase, da je čustveno odzivanje zelo intenzivno in nekontroli-rano, do tega, da so sposobni zavzeti perspektivo drugega ter razumeti in sklepati o čustvih in čustvenih reakcijah drugega. Dekleta manj zadovoljna s sabo kot fantje Odnos do sebe se kaže tudi v zadovoljstvu s svojim življe-njem, s svojim videzom in telesno težo. Po podatkih raziska-ve Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2006

Otrok in duševno zdravje

(HBSC 2006) so slovenska dekleta manj zadovoljna s svojim življenjem kot slovenski fantje (22% 15-letnic in 13% 15-letni-kov pravi, da niso zadovoljni s svojim življenjem). Glede na evropske vrstnike pa so glede tega nekje v sredini. A glede telesne samopodobe se slovenski šolarji uvrščajo v sam vrh: kar 34% 11- letnikov meni, da so predebeli, kar je najvišji odstotek med 41 sodelujočimi državami. S svojo težo in meni-jo ni zadovoljna približno polovica 13- in 15-letnic; menijo, da so predebele. To jih uvršča na 3. mesto v Evropi.

Starši prvi učitelji odnosovOdnos s starši je zelo pomemben in vpliva na življenje otrok na dva načina: z odnosom, ki ga imajo starši oz. zakonca med sabo in posledično do otrok, in odnosom, ki ga imajo starši do drugih ljudi in do svojih dejavnosti. Starši so za otroka glavni referenčni model, po katerem se otroci v največji meri zgle-dujejo. Tudi v obdobju mladostništva, ko postajajo vse bolj pomembni vrstniki, imajo starši še vedno pomemben vpliv na področjih, kot so izbira šole oz. poklicne poti, izbira intere-snih dejavnosti v šoli, način porabe denarja itd. Pomembno se je zavedati, da tako starši kot otroci vplivajo na kakovost odnosov in lahko oboji prispevajo k njihovi spremembi in iz-boljšanju. Skrb staršev je, da ostanejo v stiku s svojim otrokom, ne glede na težave ali morebitne konflikte.

Mladostniki kljub konfliktom »računajo« na svoje staršeV obdobju osamosvajanja so povsem normalni občasni kon-flikti med mladostnikom in starši, predvsem zaradi različnega razumevanja smiselnosti in meja starševske avtoritete pri po-seganju v mladostnikovo življenje. Vendar pa to ne pomeni,

26

interesni dejavnosti, kot se to dogaja v otroštvu. Vrstniki lahko za mladostnike predstavljajo tudi neugoden razvojni kontekst (norčevanje, zavračanje). Komulacija takih izkušenj lahko vodi do povečane anksioznosti, izogibanja vrstnikom, socialne pa-sivnosti in nizke socialne kompetence v vrstniških odnosih. Kakovost vrstniških, zlasti prijateljskih odnosov v mladostni-štvu, predstavlja tudi najboljši napovednik posameznikovega prilagajanja v odraslosti.V mladostništvu posamezniki prvič doživijo in izražajo tudi močna pozitivna čustva do vrstnikov (navadno) nasprotnega spola. Vendar so te izkušnje pod močnim vplivom usmerja-nja pozornosti nase, preokupacije z zunanjim videzom in tem, kako mladostnika zaznava drugi.

Slovenski mladostniki imajo v primerjavi z drugimi manj dobrih prijateljevSlovenski otroci in mladostniki so se uvrstili na rep držav glede števila prijateljstev. Tako ima tri ali več prijateljev 77% 11-letni-kov (v Angliji, ki je na prvem mestu, je ta delež približno 91-od-stoten), 69% 13-letnikov (na Norveškem, ki je na prvem mestu, je ta delež 93-odstoten) in 70% 15-letnikov (na Norveškem, ki je na prvem mestu, je ta delež 93-odstoten). Ravno tako smo na repu držav po številu večerov, ki jih mladi preživijo zunaj s prijatelji. Po drugi strani pa je zanimivo, da približno 75% vpra-šanih slovenskih 11-, 13- in 15-letnikov ocenjuje, da so njihovi sošolci prijazni in pripravljeni pomagati (HBSC 2006). Harmonični odnosi - harmonično življenjeOdnose stalno vzpostavljamo in se jih stalno učimo, ne glede na to, koliko smo stari. Osnova vsakega odnosa sta iskrena ko-munikacija in izražanje svojih mislih, čustev in doživljanja. Če bomo otroke in mlade naučili vsega tega, bo to bistveno vpli-valo na njihovo fizično, duševno in socialno zdravje ter kako-vost življenja. Harmonični odnosi vodijo v harmonično življe-nje in posamezniku omogočajo zdravje, srečo in zadovoljstvo.

da mladostniki zavračajo svoje starše; ravno nasprotno, od njih si še vedno želijo nasvete, zaščito in pomoč. V zadnjih letih je opaziti vzpostavljanje novih družinskih potekov, ki ne vsebujejo več močnih generacijskih konfliktov, ampak so bolj prisotni priznavanje različnosti, vzpostavljanje kompromisov, pogajanje in odgovornost za drugega. Vse to krepi instanco družine in lahko pomeni močan varovalni dejavnik, lahko pa vodi tudi v samozadostnost in zapiranje pred okolico. Odgo-vori na vprašanje, ali otroci in mladi lahko govorijo s svojimi starši o stvareh, ki jih res zanimajo, kažejo, da v slovenskih dru-žinah to ni problem, saj nas uvrščajo v sam vrh evropskih dr-žav. Večina vprašanih 11-, 13- in 15-letnikov namreč zelo lahko ali lahko govori o stvareh, ki so zanje pomembne (okoli 90% z mamo in okoli 80% z očetom) (HBSC 2006).

Vključevanje v vrstniške skupine pomemben del odraščanjaV obdobju poznega otroštva in zgodnjega mladostništva postajajo vse bolj pomembni vrstniški odnosi. Posameznik se vse bolj ločuje od družine in se vključuje v skupine vrstnikov. Otroci oblikujejo vrstniške skupine načrtno in vedno bolj na osnovi osebnostnih oz. psiholoških kriterijev, skupnih namer in ciljev. Položaj in priljubljenost v skupini ocenjujejo na podla-gi neposrednega primerjanja z drugimi. Za vrstniške skupine so značilni sodelovanje in močna želja po socialni udeležbi ter vztrajni poskusi, da bi otrok aktivno prevzel nadzor nad svojim življenjem v socialnih skupinah. To jih včasih vodi tudi v krše-nje pravil. Vrstniška skupina mladostniku postane referenčna, zato se podreja njenim stališčem, pravilom in normam vede-nja. Izkušnje pripadnosti vrstniški skupini in potrjevanje posa-meznika v njej predstavljajo osnovo za subjektivno zadovolj-stvo z življenjem. Odnosi z vrstniki v tem obdobju postanejo vzajemni, čustveno intenzivni, stabilni in psihološko intimni. Niso omejeni na soseščino, pripadnost šolskemu razredu ali

27

Mladi v spolnost vstopajo vse mlajšiRaziskava iz leta 2004 med slovenskimi srednješolci je pokaza-la, da je imela spolne odnose že skoraj četrtina dijakov prvega letnika ter dobra polovica dijakov tretjega letnika. Med spo-loma ni bistvenih razlik. Srednja starost ob prvem spolnem odnosu se je v primerjavi z letom 1996 znižala z 18,5 na 17 let. Skoraj enak delež spolno aktivnih 15-letnikov je pokazala tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) iz leta 2006. »Obe raziskavi sta pokazali, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, in da je zrasla raba zanesljive kontracepcije. Kondom ob prvem spol-nem odnosu uporabi okoli tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite ob zadnjem spolnem odnosu. Najbolj se je povečala uporaba kontracep-cijskih tablet, kar potrjujejo tudi nacionalni podatki o uporabi hormonske kontracepcije (2005-2007), ki kažejo, da to obliko zaščite v povprečju uporablja približno vsaka tretja spolno aktivna mladostnica,« je pojasnila asist. Evita Leskovšek z Inšti-tuta za varovanje zdravja (IVZ).Hkrati v Sloveniji opažamo, da število nosečnic med mladostnicami upada.

Mlade spodbujajmo k odgovorni spolnosti in uporabi kondomaToda medtem ko kontracepcijske tablete ščitijo pred nenačr-tovano nosečnostjo, ne predstavljajo zaščite pred spolno pre-nosljivimi okužbami. »Poleg ,klasične’ uporabe kontracepcije želimo spodbuditi tudi t. i. dvojno metodo - dvojno zaščito, to je hkratno uporabo kondoma in druge zanesljive kontra-cepcije ali pravilno in predvsem dosledno uporabo kondoma. Mlade je treba spodbujati k odgovorni spolnosti in razmisleku o odlogu prvega spolnega odnosa,« še poudarja Evita Lesko-všek z IVZ.Pred prvim spolnim odnosom si mladi želijo več informacijPo podatkih prve nacionalne raziskaveraziskave spolnega ve-

Mladi in spolnost

denja Slovencev Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost iz leta 2000 so moški in ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi poročali o številnejših spolnih partnerjih, torej o bolj tvega-nem spolnem vedenju tudi kasneje v življenju. »Poleg tega so v primerjavi s tistimi, ki so imeli prvi spolni odnos po do-polnjenem 16. letu starosti, moški z zgodnjim prvim spolnim odnosom poročali o pogostejših spolno prenosljivih okužbah in so pri prvem spolnem odnosu redkeje uporabili kondom. Ženske z zgodnjimi spolnimi odnosi pa so pogosteje poročale o najstniških nosečnostih. 16 odstotkov moških in kar polovica žensk, ki so imeli prvi heteroseksualni spolni odnos pred 16. letom starosti, je menilo, da je bilo to prezgodaj. Da bi takrat, ko so imeli prvi spolni odnos, morali vedeti več, pa je izjavi-lo približno tri četrtine moških in žensk,« je povedala dr. Irena Klavs z IVZ. Dodala je, da je med slednjimi večina dejala, da bi o spolnosti najraje izvedeli več od staršev. Spolna vzgoja v šoli pa je bila na drugem mestu med najbolj zaželenimi viri informacij o spolnosti za ženske in na tretjem za moške. Da so mladi premalo informirani o spolnosti in spolno prenosljivih okužbah, je izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Ivan Eržen: »Mladi, čeprav pomaga internet, ne do-bijo ustreznih informacij. Zavedati se je treba, da spolnost ni le nekakšen biološki akt, ampak gre za odnos - to je odgovorna spolnost.«

Spolna vzgoja bi morali biti del šolskega programa»Država bi morala oblikovali spolno politiko, del katere bi bila tudi spolna vzgoja, ki je pomembna in se dotika tudi šolskega sektorja,« se je strinjal minister za šolstvo in šport dr. Igor Lu-kšič. Predlagal je, da bi v srednji šoli dijaki podpisovali kodeks, ki bi jih zavezal k odgovorni spolnosti, in dodal, da je treba glede vzgoje za zdravo spolnost opraviti še veliko dela.Na Gorenjskem izvajo več preventivnih programov za mladePrimer dobre prakse je predstavila Alenka Hafner z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV): »V sodelovanju z IVZ smo na ZZV Kranj na Gorenjskem oblikovali multidisciplinarno skupi-no strokovnjakov, ki je pripravila gradiva za izvajanje vzgoje za zdravo spolnost najprej za učence zadnjih razredov osnovne šole, nato pa tudi za srednješolce.« Dodala je, da je skupina na osnovi raziskave pripravila program, ki se že izvaja. Bil je tudi že ocenjen in je ob podpori ministrstva za zdravja ter ministrstva za šolstvo in šport pripravljen, da se ga začne uporabljati na nacionalni ravni.

Vir: IVZ

28

Ker se c enite

Polno sreč no življenje krepi srce.

Ohranimo svoje zdravje z jemanjem folne kisline, ki jo najdem o v sadju, zelenjavi in pomarančn em soku.

skrbimo za zdravje

Ker se cenite

Polno srečno življenje krepi srce.

Ohranimo svoje zdravje z jemanjem folne kisline, ki jo najdemo v sadju, zelenjavi in pomarančnem soku.

29

Atopični dermatitis se največkrat pojavi že pri dojenčkih oz. najkasneje do petega leta otrokove starosti. Najpogosteje se pojavi kot srbeč izpuščaj na licih, kasneje prizadene pre-gibe rok, nog in v generalizirani fazi tudi trup otroka.Atopični dermatitis ni nalezljivo stanje, zato je skrb za okuž-bo povsem odveč. Pojavlja se predvsem v družinah z zgo-dovino bolezni in je posledica alergij podobno kot astma in seneni nahod. Atopični dermatitis imenujemo tudi ek-cem, dermatitis ali atopijski ekcem.

VzrokiVzroki za nastanek atopičnega dermatitisa niso povsem jasni. Raziskovalci menijo, da gre za skupek medsebojnih vplivov več dejavnikov – podedovani geni, življenjsko oko-lje in razčlenitve oddaljenih plasti kože, ki povzročajo mo-tnje imunskega sistema. Moteno delovanje imunskega sistema povzroča povečano izločanje IgE – protiteles, povzročitelji alergijske reakcije pa so najverjetneje različni alergeni kot so živila, živalska dlaka, šamponi ali mila za umivanje, cvetni prah ali pršice. Zane-mariti ne smemo posameznikovega psihofizičnega stanja saj stres in strah pospešujeta izločanje histamina (biogeni amin - znan tudi kot vnetni hormon), ki vnetje in srbenje še poslabšuje, hkrati pa oslabi kožno obrambo pred bakterija-mi, virusi in glivicami.

Dejavniki tveganjaDejavnike tveganja povečajo naslednja stanja:• Družinska anamneza. Zgodovina družinskih alergij (ast-ma, seneni nahod in atopični dermatitis) prehaja v prese-žek tendence za vnetje kože, dihalnih poti in pljuč tudi pri otrocih in je še vedno najpogostejši dejavnik tveganja. Če se je eden izmed staršev soočal z atopičnim dermatitisom ali drugim alergijskim stanjem, pri njunem otroku obstaja veliko večja verjetnost za razvoj ekcema. Pri nekaterih se s časoma preseli is kože na dihalne poti in se namesto njega razvijeta seneni nahod ali astma.• Flutacija oz. preseljevanje. Življenje v urbanem, bolj onesnaženem okolju, povečuje tveganja. Pri otroku, ki je del otroštva preživel na vasi in se nato z družino preseli v urbano bolj onesnaženo okolje, obstaja dvakrat večja ver-jetnost za razvoj atopičnega dermatitisa. Raziskave v obra-tni smeri te tendence niso zaznale. • Starost. Pred dopolnjenim prvim letom starosti se pojavi pri 65% alergičnih otrok, pri 90% se razvije pred dopolnje-nim petim letom starosti. • Spol. Pri deklicah je kožna alergija nekoliko pogostejša kot pri dečkih.

• Socialni status. Pogosteje se pojavi pri otrocih premo-žnejših staršev. • Velikost družine. Pogosteje se pojavi v manjših družinah.

SimptomiNajpogostejši simptomi so kožni izpuščaji, srbenje in/ali družinska anamneza in anamneza bližnjih sorodnikov. V otroštvu in v šolski starosti se atopični dermatitis poja-vi predvsem na licih in na koži v sklepnih pregibih velikih sklepov, kot so komolci, kolena, zapestja in gležnji, lahko pa tudi na vratu in tilniku. Ob kožnih rdečinah se pojavijo majhne na otip hrapave izbokline (bunčice). Otroke moti predvsem močno srbenje, zato si kožo ponekod popolno-ma spraskajo. Posledica so okužbe in vlažna vnetja, oblo-žena s krastami. Na sklepnih pregibih je koža večinoma zadebeljena in kaže grobe kožne gube. Pri nekaterih se s

Atopični dermatitisAtopični dermatitis pogosteje imenujemo tudi ekcem, ter je kronično vnetje gornjega epite-lija kože alergijskega porekla. Povzroča suho, srbečo in razdraženo kožo, ki zahteva vsako-dnevno nego.

30

časoma preseli is kože na dihalne poti in se namesto njega razvijeta seneni nahod in astma.

ZdravljenjeŠtevilne raziskave kažejo, da se atopični dermatitis raz-vije pri dojenčkih in malih otrocih, ter ponavadi čez čas (v roku dveh let) spontano izgine. Približno pri polovici ljudi, ki se jim v otroštvu razvije dermatitis, stanje osta-ne kronično vseživljenjsko, ki pa je s starostjo vse manj izrazito.

S Patch-testom ali s testiranjem na alergije (obližem so dodani alergeni) se poskuša ugotoviti in izolirati snov na katero reagira koža. Test je uspešen samo v primerih kontaktnega alergijskega dermatitisa (druga najpogo-stejša oblika ekcema).

Na žalost atopičnega dermatitisa še ni mogoče poz-draviti in se v večini primerov nadzoruje z ustreznim zdravljenjem, ki pa je osredotočeno na lajšanje posle-dic in ne na odstranitev povzročitelja. Cilj zdravljenja je usmerjen na hidratiziranje – vlaženje kože, ki zmanjšuje vnetje, znižuje tveganje za okužbe in ublaži srbečico, ter izpuščaje.

Znake in simptome se lahko zdravi na naslednji način:• Z emolienti in okluzivi, ki pomagata razbremeniti suho kožo• S hladilnimi obkladki direktno na kožo, ki pomagajo preprečevati srbenje• Kortikosteroidi pomagajo zmanjševati vnetja• Antibiotiki za zdravljenje bakterijskih okužb

• Sedativi, antihistaminiki za pomoč pri spanju • FototerapijaUčinkovito zdravljenje pogosto zahteva večplastni načrt zdravljenja, ki vključuje farmakološka sredstva, pravilno nego kože in izogibanje stresu, ki ponavadi obvladuje mehanizme. Pri tem je potrebno poudariti, da pravilen načrt zdravljenja pomaga boljšemu počutju bolnika, po-membno pa je, da ne poslabša simptome atopičnega dermatitisa.

Najpogostejši alergeniPri dojenčkih doječih mater je pri preprečevanju mo-žnosti nastanka atopičnega dermatitisa v prvi vrsti iz-jemnega pomena prehrana matere. Alergena snov se skozi prebavil sintetizira v materin organizem in se kot dodatna snov izloča tudi pri nastanku – laktaciji mate-rinega mleka. Možni povzročitelji pri majhnih otrocih in dojenčkih so pršice, pelod, plesni, živalska dlaka in volnena oblači-la, najpogostnejše alergene pa vsebuje hrana, denimo kravje mleko in mlečni izdelki, kokošja jajca, ribe, orehi, arašidi, soja, stročnice, svež kvas, svinjsko meso, zelena, začimbe, citrusi, pšenica in izdelki iz pšenične moke, čo-kolada, jagode, paradižnik, špinača, kislo zelje, nova ne-preverjena uvožena živila...

Rainer Jure

31

Kot veste se v organizmu odvijajo številni biološko- kemični procesi obnavljanja in ohranjanja organizma, mitoz in apop-toz celic… Ste se spraševali kateri organi so tu uspešnejši in se obnavljajo hitreje, ter kateri se z nami fizično starajo že od našega rojstva?

Verjeli ali ne nekateri deli našega telesa so stari zgolj nekaj dni, ali mesecev. Razlog tiči v regeneraciji naših organov.

Jetra, starost 4 mesece. So organ znan po neverjetni zmožnosti obnove in rasti. Se-veda se gre »zahvaliti« bogatim zalogam krvi, kar pomeni, da jetra neprestano obnavljajo svojo glavno presnovno funk-cijo detoksikacijo organizma. Ljudem, ki so jim operativno odstranili 70% jeter, se 90% tega organa regenerira v samo dveh mesecih.

Srce, starost dvajset letŠe do nedavnega se je verjelo, da se srčne celice ne obna-vljajo. Nove raziskave so kljub vsemu dokazale, da se srce bogato z matičnimi celicami nenehno pomlajuje. Če vzame-mo povprečno življenjsko starost 80 let, se v tem času srčne celice obnovijo tri do štirikrat.

Lasje, starost tri do šest letStarost las je odvisna od njene dolžine, v povprečju lasje zra-stejo centimeter v enem mesecu. Ženski lasje trajajo šest let, moški največ tri. Obrvi in trepalnice se obnavljajo vsakih šest do osem tednov, puljenje obrvi moti ciklus njihovega obna-vljanja in preprečuje njihovo rast.

Nohti, starost šest do deset mesecevNohti na rokah v povprečju zrastejo 3,4mm mesečno oz. dvakrat hitreje kot nožni. Noht prstov na nogah preraste v desetih mesecih, na prstih rok v šestih mesecih. Razlog temu je, da imajo prsti na rokah večjo zalogo in boljšo cirkulacijo krvi.

Oči, starost enaka dejanski starostiEden redkih organov, ki se sploh ne obnavlja so oči! Obna-vlja se samo očesna roženica. V primeru, da se poškoduje

Koliko so stari naši organi?Fizična starost posameznika se prične seštevati z njegovim rojstnim dnem in tu lahko golju-fajo le številne ostarele zvezde iz sveta zabave in zvezdništva. Biološko starost organizma pa se žal ne da pretentati (pustimo lepotne operacije ob strani) in je odvisna od genskega zapisa posameznika, njegovih zdravih ali manj zdravih življenjskih navad, okoljskih, ter zunanjih dejavnikov, splošnega zdravja…

se roženica zaradi gladke površine obnovi zelo hitro (24 ur). Očesna leča s časom izgublja na elastičnosti, kar opazimo z našim staranjem. Za branje moramo vse pogosteje upora-biti očala.

Črevesje, starost dva do tri dniČrevesje je prekrito s celicami, ki jih poznamo pod imenom črevesne resice, ki omogoča popolno absorbiranje nutrien-tov preko črevesne sluznice. Resice se, zaradi kontinuiranega izpostavljanja kemikalijam, obnavljajo vsake dva do tri dni.

Možgani, starost enaka dejanski starostiVečina prirojenih celic, ki trajajo vse življenje se nahaja v mo-žganih. Rodimo se z vsemi možganskimi celicami, ki jih je pri človeku okoli 100 milijard (celotno človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic), večino celic pa se s starostjo ne regenerira. Možgani izgubljajo celice, kar je glavi vzrok za pojav demence in prav zaradi tega so poškodbe glave tako življenjsko nevarne. Obstajata pa dva področja možganov, ki se kljub vsemu regenerirata: olfaktorni bulbus, ki opravlja z našim vonjem in okusom, ter hipokampus, ki je zadolžen za učenje.

Rainer Jure

32

Osnovni simptomi motnje avtističnega spektra so pomanj-kanje emocionalnih odgovorov do ljudi in reči, pomanj-kanje verbalne in gestikularne komunikacije, še posebej motnja v govornem razvoju, nenavadnem obnašanju in stereotipov. Motnja se manifestira v zgodnjem otroštvu in ni ozdravljiva.

Avtizem je v prvi vrsti razvojna motnja, vendar se njegova prisotnost menja odvisno od starosti in življenjskih izku-šenj. Ocenjuje se, da samo v EU za eno od motenj avtistič-nega spektra trpi okoli milijon prebivalcev, razmerje 1:375. Prevalenca je pri fantih štirikrat večja. Motnja je prisotna na vseh nivojih inteligenčnega kvoci-enta, vendar v 70-80% primerov funkcionira na bistveno nižjem intelektualnem in adaptivnem nivoju. Pri vsaki tre-tji avtistični osebi se pojavijo epileptični napadi.

SimptomiPri vseh primerih so prisotna tri področja simptomov:

1. Motnja v razvoju socialnih kontaktov in interakcijeMotnje na socialnem področju se pojavljajo na različne načine. Za nekatere ljudi je značilna socialna osamitev, za druge pasivnost v socialni interakciji, s slabim ali prikritim interesom za druge osebe. V nasprotju s tem, pa pri ne-katerih osebah prihaja do posebnega, vsiljivega in eno-stranskega načina, aktivnega sodelovanja v socialni inte-rakciji. Skupna je omejena sposobnost empatije, čustva kažejo na svoj poseben način.

AvtizemMotnja avtističnega spektra (avtizem) je globalna motnja, ki se v večini primerov prične v prvih treh letih življenja, zajame skoraj vse psihične funkcije in traja celo življenje.

2. Poškodba verbalne in gestikularne komunikacijePri nekaterih je govor povsem nerazvit, drugi so zelo red-ko besedni, vsem pa manjka sposobnost dvosmerne ko-munikacije in delitve. Stil in vsebina njihovih jezikovnih veščin je posebna, vključujoč z izmišljotinami, reverzijo in eholalijo, ki se manifestira skozi ponavljanje besed in kratkih stavkov npr. na vprašanje: »Se greva igrati?« otrok odgovori: »Se greva igrati?«.Čustvene reakcije na verbalno in gestikularno pozornost so neprimerne. Razvoj govora je lahko pri avtističnih lju-deh prekinjen ali v regresiji. Repertoar izražanja in regula-cije čustev je različen, omejen ali pretiran.

3. Ozek interesni repertoarMotena je domišljijska aktivnost, kar zavira in omejuje nji-hovo sposobnost razumevanja namer in čustev drugih ljudi. V nekaterih primerih se pojavlja pretirana domišljija, vendar se to redko dogaja. Avtistični ljudje imajo omeje-ne sposobnosti anticipiranja tistega, kar se lahko zgodi in obvladovanja preteklih dogodkov.

Številni otroci z avtizmom razvijajo specifične intere-se ali preokupacijo neobičajnih vsebin, na določeno vzpodbudo se pojavlja neobičajna preobčutljivost ali neobčutljivost.

Pridružene so nespecifične značilnosti: anksioznost, mo-tnje spanja in hranjenja, gastrointestinalne motnje, silovi-te napade besa s pogostim avtoagresivnim obnašanjem.

33

Poleg nestanovitnega obnašanja obstaja ogromna ra-znolikost na nivoju mentalnega funkcioniranja, ki se giba od povprečne in celo nadpovprečne inteligence, do težkih intelektualnih motenj. Pri treh četrtinah prime-rov avtizma, istočasno obstajajo poškodbe intelektual-nih sposobnosti.

Avtizem v odrasli dobiAdolescenca se definira kot doba določene zrelosti, samo-stojnosti in prevzemanja odgovornosti. Večina avtističnih otrok znake avtizma ohrani tudi v adolescenci. Zaradi ra-zvoja in spremembe klinične slike, z adolescenco prihaja destabilizacija stabilne osebnosti. V številnih primerih se najstniška doba podaljša in se zavle-če v pozna dvajseta leta. Po tem obdobju postane večina avtistov pomirjena in uravnotežena, pa čeprav njihove avti-stične posebnosti ostanejo. Urejeno okolje in nadaljevanje razvoja omogočajo napredovanje odraslih oseb, tudi tistih pri katerih ta predvidevanja niso bila pričakovana.

• V socialnih odnosih praktično ni izboljšanj – nimajo spo-sobnosti empatije, kar se rezultira s številnimi težavami pri vzpostavitvi prijateljstva, spolnosti in življenju v skupnosti. • Verbalna in destikulativna komunikacija – osnovno razu-mevanje verbalnega jezika niha od praktičnega nerazu-mevanja do brezpogojnega razumevanja. Destikulativno komunikacijo pogosto narobe razumejo. • Obnašanje je omejeno, enolično in ponavljajoče – nepri-merno obnašanje lahko dominira. Celo kadar je ta tip ob-našanja omejen, običajno obstaja ostanek dela takšnega modela obnašanja. Nekateri se lahko še vnaprej razvijajo. • Drugi zaznamki – ljudje, ki so bili dominantno hiperak-tivni, lahko postanejo neaktivni in pasivni. Motnja se lahko prepreči s kontinuirano edukacijo in terapijo.

Potrebe odraslih avtistovZaradi snovanja programov habilitacije, rehabilitacije in iz-obraževanja je potrebno odraslim določiti katere človeške in posebne potrebe mora zajeti.

Mednarodno združenje Autism – Europe je na kongresu v Den Haagu 1992 prinesel Listino o pravicah ljudi z av-tizmom. Osnovno načelo je, da morajo imeti ljudje z av-tizmom enake pravice in pooblastila kot vsi ostali evropski državljani. Poseben poudarek je na njihovih pravicah in svobodnemu in popolnemu življenju v njihovih mejnih zmožnostih.

Potrebe odraslih ljudi z avtizmom so razdeljene v tri skupine:

• Osebne potrebe, vključujoči socialne in emocionalne po-trebe (skrb zase, zdravje, fizične potrebe, razvoj interesnih dejavnosti - hobijev);• Potreba posameznika znotraj neposrednega okolja – dru-žina in institucije (tolerantnost in sprejemanje drugih, pre-poznavanje potreb drugih in sposobnost komunikacije z drugimi, čeprav v omejeni enostavni konteksualni interak-ciji);• Potrebe posameznika v širši okolici (pogosto zaradi ne-tolerantnega odnosa okolja je potrebno da te osebe raz-vijejo čim višjo stopnjo samostojnosti, ki jim koristi v novih sredinah);

Za konecAvtizem je prvenstveno razvojna motnja, njegova pre-zentacija se menja glede na starost in življenjske izkušnje. Osnovni simptomi so pomanjkanje čustvenih čutenj do ostalih oseb, pomanjkanje verbalne in gestikulativne ko-munikacije.

34

Vzroki in pogostostSkoraj vsak človek ima približno 10 materinih znamenj, ki se razvijejo v otroštvu ali puberteti. Melanociti se odzivajo tudi na hormonske spremembe, zato se lahko pojavijo ali spre-menijo tudi med nosečnostjo.

ZnakiMterina znamenja so lahko različno velika, ploska ali dvignje-na, gladka ali hrapava. Iz njih lahko rastejo dlake. Običajno so temnorjava ali črna.

DiagnozaGlede na videz in lego so lahko materina znamenja težava ali zgolj lepotna napaka.

ZdravljenjeVečina materinih znamenj ni nevarnih in jih ni potrebno odstraniti. Vendar pa se lahko razvijejo v maligni melanom. Vsaka sprememba znamenja (povečanje, potemnitev, vne-tje, krvavitev, ranica, srbenje ali bolečina) je lahko opozorilni znak malignega melanoma, zato je potrebno sumljivo zna-menje odstraniti in pregledati.

Atipična znamenja (displastični nevusi)DefinicijaAtipična znamenja so ploske ali dvignjene kožne tvorbe, ki so večje od običajnih znamenj.

Materino znamenje (nevus)Materino znamenje (nevus) je majhna, običajno temno pigmentirana rašča iz celic, ki izdelu-jejo kožno barvilo (melanocitov).

Vzroki in pogostostNagnjenost k pojavljanju atipičnih znamenj je dedna. Neka-teri ljudje imajo tudi do 100 in več atipičnih znamenj. Poja-vijo se lahko kjerkoli po telesu, pogostejši pa so na pokritih delih kože. Osebe z atipičnimi znamenji močno ogroža ma-ligni melanom.

ZnakiAtipična znamenja so večja od centimetra v premeru in niso vedno okrogla. So od rumenorjave do temnorjave barve, običajno na rožnati podlagi.

DiagnozaOsebe z atipičnimi znamenji morajo biti pozorne na vsako spremembo, ki lahko kaže na pojav malignega melanoma.

ZdravljenjeVsako leto se priporoča pregled kože pri zdravniku speciali-stu dermatologu. Ob pojavu kakršnekoli spremembe je po-trebno znamenje odstraniti.Nekateri strokovnjaki priporočajo, da naj se osebe z atipični-mi znamenji izogibajo sončenju.

35

Ščitnica je največja endokrina žleza v telesu, katere naloga je, da izdela dovolj ščitničnih hormonov, ki uravnavajo hitrost presnove v telesu ter energijo za rast in telesno dejavnost. V primeru da naša ščitnica ne deluje kot bi morala, torej da je preveč aktivna ali pa premalo, lahko pride do neprijetnih posledic. Na pravilno delovanje našega telesa imajo velik vpliv hormo-ni, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem. Ena pomemb-nejših žlez je zagotovo ščitnica, ki leži v prednjem delu vratu, tik pod grlom. S hormoni, ki jih izloča, nadzira vse presnovne procese v telesu, zelo pomembno pa je tudi, da se hormoni izločaju v pravilnem razmerju.

Kaj se zgodi, če je ščitnica preveč aktivna?Če ščitnica deluje premočno in proizvede preveč hormonov se vsa presnovna dogajanja pospešijo. Pokažejo se simptomi kot je pospešeno bitje srca, povečan tek – kljub povečane-mu teku se pojavi hujšanje, izbuljene oči, preobčutljivost na vročino, preobčutljivost na svetlobo, znojenje, nespečnost, radzdražljivost, tresavica rok. Če motnje ne začnemo zdraviti takoj, se lahko zgodi, da v situacijah kot so operacije, noseč-nost in porod, pojavijo zapleti, saj ščitnica nenadoma začne pretirano delovati.K motnji so bolj nagnjene ženske kot moški, bila naj bi tudi dedno pogojena. Motnjo lahko zdravimo na več načinov: s pravilno prehrano, z zdravili, kirurško ali pa z dodajanjem radioaktivnega joda. Znano je, da je jod potreben za nor-malno delovanje ščitnice. Za mlajše ljudi, ki imajo zelo pove-čano ščitnico ali pa za tiste, ki so preobčutljivi na zdravila je primerno kirurška odstranitev ščitnice. Poseg je pri bolnikih v 90 odstotkih trajno uspešen. Za omilitev simptomov nekaj

Nepravilno delovanje ščitniceVsaka peta ženska v Sloveniji ima težave s ščitnico. Bodisi le ta prešibko deluje –govorimo o hipo-tirozi, bodisi je preveč aktivna – hipertiroza.

lahko storite tudi sami: omejite uživanje alkohola, kajenje in se izogibajte vsemu kar vsebuje kofein (čaj, kava, kola, jedilna čokolada), kajti vse našteto pospešuje presnovo.

Kaj pa se zgodi, če je premalo aktivna?V tem primeru ščitnica tvori premalo hormonov. Največkrat imajo to motnjo ljudje, ki s prehrano dobijo v organizem pre-malo joda. Pogosto se zgodi, da pride do motnje tudi po zdravljenju preveč aktivne ščitnice (v primerih kadar zdravijo kirurško ali z dodajanjem joda). Najbolj tipičen simptom pre-majhne ščitnice je golšavost, ostali zanki so: zabuhel obraz, hrapava koža in suhi lasje, slabo prenašanje mraza, povečan holesterol, povečanje telesna teže, pozabljivost, zelo pogost je sindrom karpalnega kanala (stisnjen živec zaradi zožanega zapestnega kanala), posledično mravljinčenje in bolečine v rokah. Organizem težje spreminja betakaroten v vitamin A, posledica tega pa je oranžno obarvana polt.Motnja se zdravi samo z zdravili, ki pa jih bolnik jemlje vse ži-vljenje. Za zdravljenje ponavadi predpišejo ščitnični hormon tiroksin. Pri starejših ljudeh začnejo zdravljenje postopoma z manjšimi odmerki, saj bi večji odmerki povzočili burne stran-ske učinke.

Priporočljiva hranaZa pravilno delovanje uživajte veliko živil bogatih z vitamini skupine B, to so ribe, polnovredna žita, stročnice in seme-na. Omejite pa se pri presnem zelju, repi, kolerabi, arašidih in gorčici, saj lahko ovirajo absorbcijo joda.

Mojca Kunšič

36

Najbolj razširjena je prav gotovo uporaba različnih kozmetič-nih preparatov. Neka angleška raziskava je pokazala, da ženske v povprečju svojo kožo dnevno obremenijo s preko petsto kemikalijami, ki se nahajajo v kozmetiki. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da koža kemikalije absorbira in sintetizira v organizem. Pa ste vedeli, da živo srebro in svinec poškodujeta možganske funkcije, nahajata pa se v maskari in barvi za lase? In da paraben (vrsta konzervansa) v šminki vpliva na razvoj raka na dojkah?V zadnjem času se vse več pozornosti namenja naravni koz-metiki in kot verjetno veste, tudi ta ni povsem neoporečna. Vse pogosteje namreč beremo o listah s škodljivimi in kan-cerogenimi sestavinami, ki nam jih nekatere kozmetične hiše prodajajo zapakirane v čudovite proizvode, ki blestijo na poli-cah številnih trgovin in drogerij. Naj vas certifikati ne zavedejo! Hiše, ki proizvajajo »naravno kozmetiko« a delujejo na način naše lahkovernosti, služijo ma-stne denarje.

Koža absorbira 60% sestavin, zagotovo pa si ne želite, da v vas zaidejo te »čudovite« kemikalije, zato prilagam spisek na kate-re morate še posebno paziti. Še preden se zaženete v nakup kot lačen na jagode preberite deklaracijo. Vzelo vam bo le ne-kaj časa, organizem pa vam bo prav zagotovo zelo hvaležen.

Kaj se resnično nahaja v naši kozmetikiPrav nobena skrivnost ni, da so ženske (v zadnjih letih tudi marsikateri moški) za svojo lepo-to pripravljene storiti marsikaj.

Živo srebro škoduje delovanju možganovKaj na embalaži pomeni zapisana beseda hypoallergenic? Kozmetične hiše so besedo povzele za proizvode v katerih ni sestavin, ki najpogosteje povzročajo alergije. To seveda ne po-meni, da ne vsebujejo nekatere druge manj znane alergene, ki lahko škodujejo vaši koži. V kolikor ste na nekatere preparate alergični, je to idealni čas za testiranje – alergotest.

Po testu boste vedele katera sestavina iritira kožo, pogosto pa boste po izčrpnih testih odkrili, da ste lahko alergični tudi na nekatere naravne sestavine.Bodite zelo pozorne, če je na deklaraciji zapisana beseda mer-cury – živo srebro. Verjetno mi ni potrebno zapisati za kako škodljivo in nevarno sestavino gre. Že zelo nizke koncentracije te nevarne tekoče kovine lahko poškodujejo možgane in upo-časnijo njihovo delovanje. Na to sestavino bodite še posebej pozorne pri maskari in očesnih kapljicah.

Vonjave so med petimi najpogostejšimi alergeni na svetuPoleg živega srebra je zelo nevaren tudi svinec (lead), ki prav tako poškoduje možgane. Na svoje telo ga nanašate preko barv za lase. Če imate zelo občutljivo kožo se izogibajte izdel-

37

kov z dodatnimi aromami, v preparatih se izogibajte alkoholu in umetnim barvilom.

Arome lahko vsebujejo nevrotoksine in spadajo med peteri-co najbolj znanih alergenov na svetu. Označbe fragnance in perfume najdemo na šamponih, balzamih, losjonih in ostalih preparatih za nego. Kupujte tiste hidratantne kreme, ki vsebu-jejo glicerin, propilen glikol, sorbitol in manitol. Te sestavine privlačijo vodo in niso škodljive.

Paraben lahko povzroča raka na dojkah in je v velikih količinah najden pri ženskah, ki se borijo s to nevarno boleznijo. Najde-mo ga v šminki, kremah za samo potemnitev, losjonih, hidra-tantnih kremah, pogosto pa se skriva pod nazivi etiparaben in metilparaben.

Mineralna olja so odlična, a istočasno zamašijo kožne pore. Bolezni jeter, ledvic in reproduktivnih organov so lahko pove-zane tudi s ftalati, ki se uporabljajo ravno v otroški kozmetiki.

Na široko se je potrebno izogniti izdelkom, ki vsebujejo for-maldehid. Ta kancerogena snov povzroča bolezni dihalnega in imunskega sistema.

Korektorji so polni nepreverjenih delcevČe v kremah za sončenje, šamponih, balzamih, korektorjih, kremah za podočnjake in drugih proizvodih najdete napise formeldehyde solution, formic aldehyde, mathanal, methyl aldehide ali oxomethane, bežite stran.

Želite posvetliti ten vaše kože? Dvakrat premislite! Sestavine, ki se nahajajo v teh preparatih vsebujejo Benzediol/1 , Dihy-droxybenzen/4, Hydroxyphenol in P-Hydroxyphenol. Te se-stavine lahko povzročijo neozdravljivo bolezen orhonozo, ki povzroča pigmentacijo beločnic in hrustanca.Nepreverjeni delci, oziroma nano zinc Oxide prispejo do oče-snega živca, možganov in krvnih celic, vsebujejo pa jih celo tretjina izdelkov. Najpogosteje se nahaja v korektorjih, kremah za sončenje, ter kremah za oči in roke.

Ne obračajte glaveNekateri od proizvajalcev dodajajo v svoje izdelke sestavine živalskega porekla. Te sestavine so označene z besedo tallow, vi pa se sami odločite ali jih boste uporabljale ali ne. Uporaba teh izdelkov sicer zdravju ni škodljiva, odpira pa številna etična vprašanja.

Pomembno je vedeti, da naravna kozmetika vsebuje najmanj 65-70% sestavin, od katerih mora biti večina samoniklih rastlin, ki rastejo na neoporečnih področjih.

Dobro je vedeti tudi to, kakovostna in dobra kozmetika je tudi draga kozmetika. V njej se škodljive snovi le redko nahajajo, ven-dar pa je cena ponavadi tisti dejavnik, ki odvrne od nakupa.

Sedaj pa je čas, da zaradi svojega dolgoročnega zdravja pre-vetrite izdelke v vaši kopalnici in kozmetičnem kovčku.

Rainer Jure

38

Primarna amenorejaS primarno amenorejo označujemo izostanek prve men-struacije do osemnajstega leta starosti. Razloge povezuje-mo z vsebnostjo hipotalamusa (Kallmann in olfaktogenital-ni sindrom in anorexia nervosa), hipofizo (tumorji hipofize: kraniopharingeom, hipofizrna insuficienca), jajčniki (Turner-jev sindrom, sekundarna insuficienca jajčnikov), maternico (Mayer-Rakitansky-Kusterjev sindrom), vagino (vaginalna in himenalna atrezija), ali v ekstragenitalnimi, metaboličnimi in endokrinimi motnjami (andrenogenitalni sindrom).

Sekundarna amenorejaNajpogostejši vzroki za pojavljanje sekundarne amenoreje (poleg fiziološke amenoreje v času otroštva, v nosečnosti, v času dojenja in menopavze) so različna obolenja (tbc, kar-cinomi, imunološke bolezni), motnje v delovanju jajčnikov (PCOS, tumorji na jajčnikih, predčasna insuficienca), motnje endokrinoloških organov (hipo in hipertireoza, diabetes), kot tudi odstopanja delovanja hipotalamusa in hipofize.

AmenorejaAmenoreja predstavlja ekstremno obliko oligomenoreje. Menstrualni cikel se pojavi na več kot 90 dni, ali pa popolnoma izostane. Amenorejo delimo v več skupin: primarno amenorejo (pacientka brez prve menstruacije) in sekundarno amenorejo (pacientka je dobila prvo men-struacijo).

DiagnozaDiagnostika temelji na natančnem ginekološkem in ultraz-vočnem pregledu, s hormonskimi analizami: bazalni hor-monski status. Temeljno diagnostiko pogosto dopolnimo s histeroskopijo (endoskopski pregled maternice) in lapa-roskopijo (pregled peritonealne votline z endoskopom), ter kariogramom (kromosomsko analizo).

Zdravljenje primarne amenorejePri vseh formah ovarijskih disgenezah, ki se pojavijo zaradi nizke rasti, je potrebno razmisliti o jemanju rastnega hor-mona od devetega leta starosti naprej. S končanjem rasti v teh primerih sledi nadomestna hormonska terapija – NHT (Cyclo-Progynova, Trisequens), ali z nekoliko višjo dozo (Neo--Eunomin, Trisequens forte) v primeru nezadovoljive razvi-tosti oprsja. NHT se priporoča predvsem zaradi zaščite pred osteoporozo do 52. leta starosti oz. do dobe, ko po naravni poti nastopi menopavza. V ostalih primerih primarne ame-noreje, odvisno od raziskav, poleg substitucijske terapije (NHT) in indukcije ovulacije, zdravljenje poteka v smislu ana-tomske korekcije.

Zdravljenje sekundarne amenorejePri sekundarnih amenorejah je vsekakor potrebno poskušati v prvi vrsti definirati in odstraniti vzrok za nastanek motnje. Za zdravljenje in postavitev diagnoze moramo narediti hormonski test (hormonska terapija, ki traja 10-14 dni). Če se po terapiji po-javi krvavitev je test pozitiven, če krvavitve kljub terapiji ni, je test negativen. Pozitiven test označuje zadostno količino estrogena, zato se hormonska terapija nadaljuje čez tri do šest mesecev. Pri negativnem testu se naredi še estrogenski test (estrogensko--hormonski test). Če je tudi ta test negativen skoraj zagotovo govorimo o uterini amenoreji, ki jo v daljšem časovnem obdo-bju zdravimo z velikimi dozami estrogena. Pri pozitivnem estro-genskem testu potrdimo vsebnost FSH oz. hormona prolaktina. Na ta način ugotovimo, ali gre za centralni vzrok (hipotalamična ali hipofizarna amenoreja), ali govorimo o ovarijski insuficienci. Ovarijsko insuficienco zdravimo simptomatično, pri čemer naj-pogosteje sledi hormonska nadomestna terapija. Centralno amenorejo prav tako zdravimo s hormonsko nadomestno tera-pijo, ali s stimulacijo ovulacije (klomifen, gonadotropini). Klomi-fenski in GnRH test sta testa, s katerima ločimo hipotalamično in hipofizarno amenorejo. Ko pri povišani vsebnosti hormona prolaktina, izključimo možnosti tumorjev, predpišemo zdravila, ki znižujejo njegovo vsebnost (Bromergon, Dopergin).

39

Alternativno zdravljenjeNajpogostejši primeri sekundarne amenoreje izhajajo iz hipotalamusa. Holistična medicina težavo vidi v neurav-noteženi izmenjavi energije pri usklajevanju vsebnosti neuropeptidov v hipotalamusu pod vplivom stresa. Stres, ki povzroča motnje menstrualnega cikla in v skrajnem pri-meru tudi izgube menstruacije, vključuje negativne emo-cije zaradi podrejenosti ali inferiornosti v vlogi ženske. Osnovni kratek stik je pravzaprav: ne želim biti ženska. V velikem številu primerov je prisotna srd proti materi, ali občutek potrebe starševske skrbi in zaščite, oziroma strah pred izgubo te zaščite. V simboličnem smislu amenoreja pomeni, da želijo popolnoma zrele ženske, stanje zrelosti preložiti v kasnejše obdobje. Ponovna vzpostavitev ciklične funkcije jajčnikov zahteva analizo dobljenih negativnih sporočil, kot tudi ponov-no vzpostavitev cikličnih sprememb in pretoka čustev.

Mednje vsekakor štejemo psihoterapijo, ki štrli iz okvirov alternativnih možnosti, vendar zagotavlja stične točke s holistično metodo zdravljenja. Od ostalih alternativnih postopkov zdravljenja amenoreje velja omeniti terapijo z lučjo: izpostavljanje svetlobi širokega spektra (vsak ve-čer dve uri in dve uri zjutraj). Priporoča se čim več časa preživet ob naravni svetlobi, vsaj tri dni v mesecu pa se priporoča spati ob prižgani luči.

Zdrava prehrana

Pri lajšanju motenj je potrebno uživati celostni spekter živil, oziroma prehrano, ki uravnava eikosanoide in gluka-gon oz. inzulin. Normalizacija telesne teže povečuje ob-čutljivost na inzulin in znižuje vsebnost androgena.

Rainer Jure

40

Samica izleže približno osem ovalnih jajčec – gnid na noč in jih prilepi na začetek lasu. Po približno 9-ih dneh se izleže mla-da uš –nimfa. Po približno 10-ih dneh nimfe spolno dozorijo in se začnejo razmnoževati. Življenjska doba uši je 6 do 8 tednov, v tem času samica izleže 100 do 300 jajčec! Uši imajo raje čiste kot umazane lase!Kako odkrijemo uši?Prvo znamenje za prisotnost uši je nenavaden pojav močne-ga srbenja in rdečine po lasišču. Če so uši prisotne, jih boste odkrili pri pregledu dobro osvetljenega lasišča. Na začetku so uši sivkasto bele barve, ko pa se napijejo krvi pa postanejo rdeče barve. Lažje kot uši pa je odkriti živa jajčeca – te so kre-masto rjave barve in prazne jajčne lupine – te so bele barve, ki se nepopustljivo držijo las.Najlažji način odkrivanja uši je česanje z gostim glavnikom. Prečesite predel las in skrbno preglejte glavnik.

Kako se uši prenašajo?Ušivost na glavi povzroča naglavna uš, ki je najbolj pogosta pri predšolskih in šolskih otrocih. Med njimi se žal širi ne glede na to, da je higiena zadostna. Širi se v skupinah, v katerih so medsebojni telesni stiki. Uši namreč ne letajo in ne skačejo iz glave na glavo! Prenašajo se v glavnem posredno preko kap, glavnikov, slušalk, s stikom glav, ipd.Okužba je možna tudi v bazenu, saj so uši odlične plavalke!Naglavne uši pa so lahko tudi prenašalci nalezljivih bolezni.

ZdravljenjeV lekarnah so na razpolago pripravki za odstranjevanje uši. Dobijo se v obliki navadnih in kremastih šamponov. Primer-ni so tako za odrasle kot tudi za otroke. Pri uporabi šampona moramo paziti, da le ta ne pride v stik z očmi. Potrebno je natančno prebrati proizvajalčeva navodila in poskrbeti, da je šampon dosti časa na lasišču. Potrebno je dobro izprati lasišče, s tem preprečite draženje. Postopek pa je dobro ponoviti čez 10 dni. S tem zatrete uši, ki so se mogoče ponovno izlegle.

PreventivaŽal preventivnega sredstva proti ušem ni mogoče dobiti.Vsekakor je potrebna osebna higiena, otrok naj ne posoja kap, glavnika, brisač, ipd. Otroci naj pri igri ne tiščijo glav skupaj,

Naglavne uši, gnideUš je žuželka brez kril- zunanji parazit človeka, je sivo bele barve in velika približno 3mm. Najpogosteje jih najdemo na zatilju in za ušesi. Včasih pa se skrijejo tudi v obrveh, trepalnicah ali se naselijo v moški bra-di. Hranijo se izključno s krvjo.

redno jim pregledujte lasišče.Če se uši pojavijo, je potrebno pregledati vse dru-žinske člane. Prav tako je nujno potrebno obvestiti tudi vrtec, šolo, kamor otrok zahaja. Prizadeti otrok pa naj ostane doma, dokler uši niso povsem odpravljene.

Kako preprečiti ponovno okužbo?Ko se uši znebite, je potrebno storiti naslednje:• strojno operite vso posteljnino, brisače in oblačila• sušite oprano z vročim zrakom v sušilniku vsaj 20 minut• vse igrače, vzglavnike, lutke, klobuke in ostale stvari, ki jih ne morete oprati, dajte v plastično vrečo za smeti in jo tesno za-prite za vsaj dva tedna. Ker si uši, ki so morebiti na teh stvareh ostale, v času življenjskega cikla ne bodo mogle najti gostite-lja in s tem hrane, bodo poginile. Po dveh tednih pa vsebino vrečke odprite izven stanovanja in stvari dobro otresite. vse ščetke, glavnike in ostale pripomočke za oblikovanje las raz-kužite z industrijskim alkoholom ali jih umijte z vročo milnico.• večkrat natančno presesajte vse preproge in pohištvo v sta-novanju.Učiteljica razrednega pouka, Martina Eniko:»Na naši šoli so se uši pojavile pred tremi leti. Takoj, ko smo jih opazili, smo prizadete otroke poslali domov, starše pa ob-vestili, naj otroku umijejo glavo s posebnim šamponom, ki se ga dobi v lekarni. V šolo naj otrok pride, ko so uši uspešno odstranjene.Drih napotkov strašem nismo dajali, menimo namreč, da so danes starši dovolj osveščeni glede tega.V šoli smo seveda vse opozorili, da so se uši pojavile in skrbno smo opazovali otroke ter bili pozorni na praskanje lasišča.Na pojav uši smo opozorili tudi čistilke, ki so še bolj pozorno očistile blazine. Ugotovili smo, da so se uši najbrž prenašale prav iz blazin za telovadbo.Ker smo ukrepali do časa, smo uši takoj odstra-nili. Še vedno pa smo bili še kar nekaj časa pozorni na morebitno praskanje otrok po lasišču.«

41

dom & družina

Prepričljivost nima nobe ne zveze s tem, kar je re s. Ima pa vso zvezo s tem, kar mislimo, da je r es.

Vsak Trenutek našega življenja lahk o spreminjamo v toplino in ljubezen.

Prepričljivost nima nobene zveze s tem, kar je res. Ima pa vso zvezo s tem, kar mislimo, da je res.

Vsak Trenutek našega življenja lahko spreminjamo v toplino in ljubezen.

42

RjuheBolj ko so rjuhe čiste, sveže in naravne, boljši je spanec. Vsi se potimo – tudi ponoči, zato je pomembno, da izberete rjuhe, ki so izdelane iz organskih, naravnih vlaken, ki absorbirajo vla-go in omogočajo koži, da diha. Pozimi so še najbolj primerne tople, flanela rjuhe, poleti pa so najboljše lanene. Lahko ube-rete tudi cenejšo različico, to je mešanico bombaža in sate-na. Najmanj okolju in nam prijazne so rjuhe iz poliestra, ker so izdelane iz vlaken na osnovi nafte. Prav tako se izogibajte svilenim rjuham, ki jih lahko čistite le v kemičnih čistilnicah, saj se s kemičnim čiščenjem sproščajo strupeni hlapi.

Vzmetnica Najbolj skrb zbujajoče kemikalije, ki jih pogosto najdemo v vzmetnicah, so pesticidi, herbicidi, kemikalije, ki zavirajo gore-nje, razna topila proti madežem in formaldehid. Zaviralci gore-nja so zelo pogosti v vzmetnicah iz poliuretanske pene. Razen če je vaša vzmetnica iz čiste organske volne, je bila verjetno obdelana z zaviralci ognja. Volna je naravno odporna proti ognju in je zato manj verjetno, da je bila kemično obdelana iz tega razloga. Ko boste kupovali vzmetnice iz volne, bodite po-zorni, da bo organska, saj dosti ovac redno ‘okopajo’ v koktejlu polnem pesticidov, da bi odstranili zajedavce.

Zdrav, naraven spanecUstvarjanje ‘zelene’ spalnice: Modro prepleskane stene lahko pripomorejo k ustvarjanju pri-jetnega in sproščujočega vzdušja v spalnici, toda mogoče bi morali poseči po bolj ‘zelenih’ – eko trendih, da bi svojo spalnico spremenili v zdrav prostor, kjer ni neprespanih noči in nenehnega zbujanja. Ravno zato morate biti pozorni kakšno ležišče si izberete, saj je od tega odvisno vaše počutje, spočitost in energija.

Odeja Spanec je lahko zelo sproščujoč in regenerativen, če ste pokriti z ekološko volneno odejo, ki vas greje, ko vas zebe in hladi, ko vam je vroče. Čeprav so volnene odeje drage, vam je lahko v tolažbo, da se lahko s pravilno nego prenašajo iz roda v rod. Za tiste, ki so alergični na volno, je naslednja najboljša izbira odeja iz organskega bombaža, ki so tudi cenejše od vol-nenih. Prepričajte se le, da bombaž ni obdelan s smolami. Vzglavnik Seveda mora biti za optimalen spanec tudi vzglavnik iz naravnih vlaken, ta še toliko bolj, saj ste večino časa z no-som zakopani v mehko blazino. Gotovo vam ne bi bilo všeč, če bi vaš vzglavnik po določenem času začel od-dajati neprijeten vonj. Najboljša izbira je zopet organski bombaž in volna. Pri vzglavnikih pa morate biti še pose-bej pozorni tudi na morebitno plesen. Vanj vsako noč iz-dihate precej vlage, zato ga čim večkrat prezračite. Najbo-lje je, če ga postavite na sonce, da se osuši.

Vika Krajšek

43

V poletni vročini večkrat pomislimo na možno zastrupitev s hrano, vendar se okužbe ob nepravilnemu vzdrževanju hladilni-ka, lahko zgodijo tudi pozimi. Večina misli, da se bakterije na nizkih temperaturah ne razvijajo, vendar temu ni tako. Da vaš hladilnik ne bo leglo bakterij poskrbite tako, da njegovo notranjo temperaturo v zimskem času nastavite nekje med 4 in 6°C, poleti pa se naj temperatura njegove notranjosti giblje okoli nič stopinj Celzija. Notranja temperatura zamrzovalnika naj bo nastavljena na -18°C. Na ta način boste preprečili taljenje in ponovno zamrzo-vanje mesa, ki se na ta način kvari. Hladilnik potrebuje prostor za zadostno kroženje zraka, zato ga z živili ne prenatrpajte.

Hladilnik redno čistite Ko v hladilnik vstavljate sveže meso ga dobro pokrijte in poskrbite da le-ta ne pride v stik z drugimi živili. Vse kar vzamete iz hladilnika in potem vrnete v hladilnik obvezno dobro obrišite, saj v nasprotnem v hladilnik vnašate bakterije. Ko v hladilnik trpate ostanke kosila poskrbite, da se hrana popolnoma ohladi. Pred vstavljanjem v hladilnik ostanke obrokov shranite v posode, ki se jih da popolnoma zapreti. Redno poskrbite za higieno notranjosti hladilnika, poleg brisanja s suho krpo uporabite antibakterijsko sredstvo. Enkrat mesečno hladilnik umijte z detergentom za posodo in s toplo vodo umijte vse police iz hladilnika. Na ta način boste odstranili morebitne ostanke hrane, oziroma glavna rojišča bakterij.

Jure Rainer

Hladilnik je leglo bakterijMnogi so mnenja da v hladilniku bakterije ne preživijo. Zabloda! Salmonela se razvije pri samo 7°C.

44

Plinske kuhalne plošče Plinska kuhalna plošča nam omogoča kuhanje na odprtemu plamenu. Uporaba je že zaradi same razširjenosti takega kuhal-nik najbrž jasna mnogim. Kuhalne plošče so opremljene z elek-tričnim vžigom, ki sproži iskro in zaneti plamen. Jakost kuhanja nastavljamo z odprtostjo plina in po potrebi uravnavamo. Vsi kuhalniki so opremljeni z varovali, ki preprečujejo uhajanje pli-na. Gre za zakonsko ureditev. Glede na izvedbo poznamo dve vrsti plinskih kuhališč. Prva je izvedba s plinskimi gorilniki name-ščenimi na emajlirani ali nerjavni plošči, pri drugi pa so gorilniki postavljeni na steklokeramično površino. Prav tako so plošče opremljene z gorilniki različnih jakosti, nekatere so opremljene tudi z gorilnikom za kuhanje v vok posodi.Kljub temu, da mnogi menijo da je kuhanje s plinom staromo-dna ima ta še vedno določene prednosti pred npr. navadno steklokeramično ploščo. Gre za izredno močno kuhališče z ta-kojšnjo regulacijo toplote, katero tudi ne akumulira. Povedano po domače: takoj, ko boste ugasnili plin posodi z vrelo vodo, bo vretje prenehalo. Pri kuhalih, ki akumulirajo toploto bi voda vrela še naprej. Slaba lastnost kuhanja s plinom, pa so maščobni delci, ki se dvigujejo in močno zamažejo vse kar je v kuhinji. Plin zaradi izgorevanja porablja tudi kisik in kondenzira precej vlage, kar slabo vpliva na bivalno okolje.

Klasične električne grelne ploščeKlasične grelne plošče so narejene iz litine in so vgrajene v emaj-

Katero kuhalno ploščo izbrati?Brez kuhalne plošče si najbrž kuhinjo ne zna predstavljati nihče. Na izvedbo jih ločimo v gle-de na vir gretja in sicer na plinske, električne (klasične in steklokeramične), ter v zadnjem času še na indukcijske. V Sloveniji v gospodinjstvih še vedno prevladuje plinski kuhalnik, ki pa ga počasi a vztrajno zamenjujejo steklokeramični modeli.

lirano ali nerjavno kuhalno ploščo. Razlikujemo več vrst klasič-nih električnih plošč: hitrogrelne plošče, avtomatske plošče in navadne. Hitrogrelne plošče prepoznamo po rdečem krogu narisanem v sredini kuhališča. Segrejejo se hitreje kot navadne in so namenjene predvsem hitremu in krajšemu kuhanju. Av-tomatske plošče pa prepoznamo po kovinskemu tipalo, prav tako nameščenemu na sredini plošče. Lastnost takih plošč je, da se ob vključitvi hitro segrejejo, ko pa dosežejo določeno delov-no temperaturo, bo tipalo avtomatično vdrževalo nastavljeno temperaturo. Ker se plošča ne pregreva prekomerno je seveda tudi bolj varčna kot navadna.V prihodnosti v kuhinjah najbrž takšnih plošč več ne bomo sre-čevali, saj jo uspešno izpodrivajo steklokeramični modeli.

Steklokeramične kuhalne ploščeGre za ploščo, ki ima grelno telo nekaj milimetrov pod steklo-keramiko na kateri imamo posodo. Ta kuhališča so popolno-ma ravna, odporna na udarce in odrgnine, zaradi boljše to-plotne prevodnosti pa so v primerjavi s klasičnimi kuhalnimi ploščami iz litine varčnejše za približno 15 - 20%. Ker so ste-klokeramične plošče popolnoma ravne so prijetne za čišče-nje, saj jo lahko enostavno obrišemo z mokro krpo. Stekloke-ramične kuhalne plošče se regulirajo preko vrtljivih gumbov na stekleni površini, lahko pa se odločite tudi za regulacijo na dotik, take plošče so za čiščenje najbolj enostavne. Vsa-ka posamezna kuhalna površina na plošči je opremljena s

45

kontrolno lučko, ki prikazuje ali je kuhališče varno na dotik ali ne. Ponavadi, se ugasne ob padcu temperature pod 50 sto-pinj celzija. Pri steklokeramičnih ploščah lahko najdemo tudi funkcijo pospešenega gretja (boost ali hi-light). S pomočjo te funkcije bo grelno telo z vso svojo močjo segrelo kuhal-no površino, ko pa pride do nastavljene temperature, jo tam avtomatično vdržuje. Plošče opremljene s to funkcijo imajo boljši izkoristek energije, krajši odzivni čas in enakomerno porazporeditev toplote po dnu posode. Steklokeramika se fizično obnaša enako kot klasična električna plošča. Ko jo iz-klopite je še vedno vroča in kuha dalje, zato je posodo v pri-meru preprečitve prevretja potrebno iz kuhališča odstaviti. Če pa bi želeli kuhati podobno kot na plinu, potem se boste morali odločiti za indukcijsko kuhalno ploščo.

Kaj je indukcijska plošča?Indukcijska plošča je po zunanjem videzu enaka kot navadna steklokeramična plošča. Po delovanju pa gre za dva popolno-ma drugačna principa. Indukcijsko kuhanje je hladno kuhanje, ki deluje na principu magnetnega polja, ki ga preko magnetne tuljave na posodo inducira električni tok. Elektroprevodna po-soda se neposredno segreje, kuhalna površina pod njo pa osta-ne hladna (segreje se samo zaradi toplote, ki jo oddaja segreta posoda). Plošča prične delovati takoj, ko jo vključimo in nima akumulirane toplote. V kolikor je kuhalna cona večja od dna po-sode, je preostali del cone popolnoma hladen in varen za dotik. Ko posodo iz kuhališča odstranite, plošča zaradi fizičnih lastnosti nima izpolnjenih pogojev za delovanje in preide v stopnjo pri-pravljenosti. Ko posodo vrnete na kuhališče se plošča prižge in kuha naprej. Pomembna lastnost, ki prav tako govori o varčnosti indukcijskih plošč je tudi njen odziv. Pri njej namreč ni potreb-no čakati, da se segrejejo grelna telesa in preko steklokeramike začnejo prenašati toplota na posodo, temveč je moč delovanje magnetnega polja že od vklopa enako kakor bo po nekaj minu-tah. Ker same ne akumulirajo toplote, se takšne plošče funkcio-nalno obnašajo tako kot bi kuhali na plinu. Posodo ob primeru, da vam vsebina lonca prekipeva ni potrebno odstaviti, temveč preprosto zmanjšate jakost plošče. Če pa vam vsebina posode vseeno prekipi, ker ste bili prepočasni, lahko posodo enostavno odmaknete in takoj pobrišete kuhališče. Prav tako se hrana, ki pride v stik z indukcijskim kuhališčem ne more zažgati. Modeli

opremljeni z zaščito proti pregrevanju lahko celo sami zaznajo pregretje, ter avtomatično izklopijo magnetno tuljavo in s tem nadaljne pregrevanje.Bolj ekonomično učinkovitejšega in hitrejšega kuhališča kot je indukcijsko ne boste našli. Z njim porabite po manj časa in enkrat manj električne energije. Glavna pomankljivost je visoka cena.

Kakšna posoda se lahko uporablja na indukcijski plošči?Posoda, ki jo uporabljamo na indukcijskem kuhališču mora biti elektroprevodna, se pravi iz kovine. Tako posodo ponavadi že proizvajalci na spodnji strani dna označijo z napisom INDUCTI-ON. Če niste prepričani ali je vaša posoda primerna za kuhanje na indukcijskem kuhališču, lahko to s pomočjo magneta pre-izkusite tudi sami. Če se bo magnet prijel dna vaše posode, je posoda primerna za indukcijo, v nasprotnem primeru pa žal ne. V sedanjem času je skoraj praviloma vsa nova posoda primerna tudi za kuhanje na indukcijskih kuhališčih.Če boste slučajno uporabili posodo, ki ni primerna za indukcijo, ne boste kuhališču naredili nobene trajne škode. Kuhališča na-mreč sama prepoznajo vrsto posode in v primeru napačne ne delujejo.

Kakšno kuhalno ploščo vam svetujemo?• Maksimalna temperatura naj bo dosežena v čim krajšem času, privarčevali boste pri porabi električne energije in va-šega časa.• Regulacija jakosti kuhalnikov naj bo občutljiva in zvezna. S tako regulacijo boste lahko vedno hitro in natančno določali jakosti kuhalnih con.• Po izključitvi naj v kuhalu ostane čim manj akumulirane toplote• Energisjko učinkovitejše kuhališče vam zmanjša strošek pora-bljene električne energije in s tem tudi povrne razliko z dobič-kom, ki ste jo na začetku preplačali.• V kolikor menite, da bi za 10% cene dobili boljše kuhališče je morda vseeno vredno dodatno investirati. Kuhališča namreč kupujete za obdobje cca 10 - 15 let in boste morda prevečkrat pomislili na to kaj vse bi vam nudila nekoliko dražja plošča, ali pa boste zaradi tega že čez par let kupovali novo.• Kuhališče naj bo enostavno za čiščenje

Tina Mlekuš s.p.Poklukarjeva ulica 9 c

1000 LjubljanaOrganizacija različnih prireditev za otroke, odrasle in mladino za prosti čas

Telefon: +386 (0)31 444 530 +386 (0)31 444 530 E-pošta: info@pujsa-pepa.si

46

porod

Naslednji

Pravi vodič za starše izide meseca decembra.

www.bambino.si

neplodnost

nosečnosttežave v nosečnosti