PPOORROOČČIILLOO ZZAA LLEETTOO 22001100 POROCILO_2010... · Letno poročilo, ZRSZ Območna...

OOBBMMOOČČNNAA SSLLUUŢŢBBAA

KKRRAANNJJ

PPOORROOČČIILLOO ZZAA LLEETTOO

22001100

KKrraannjj,, mmaajj 22001111

IZDAJA: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Območna sluţba Kranj

Šuceva ulica 23

4000 Kranj

Internet naslov: www.ess.gov.si

Za izdajatelja: Dragica Ribnikar, direktorica Območne sluţbe Kranj

Pri pripravi poročila so sodelovali:

Dragica Ribnikar (1., 2.)

Saša Terplan (3.1., 3.2., 3.3., 3.4., 6.1.)

Mojca Klement, Manja Smisl Čufar, Magda Plementaš Lombar (4.)

Darja Škrjanc (5.)

Erika Arzenšek (5.1.1., 5.1.2.,5.1.3., 5.2.4., 5.4.3)

Maja Plementaš (5.2.3., 5.3.1.)

Nevenka Ropret (4.1.1., 4.1.2., 5.1.4.)

Andreja Švegelj (5.3.2., 5.3.3., 5.3.4.)

Lidija Zelnik (5.2.1., 5.2.2., 5.2.5., 5.2.6.)

Špela Oman (5.4.1., 5.4.2.)

Nataša Jakobčič (6., 7.2.)

Dubravka Furar (7.1., 7.2.)

Tabele in grafi:

Saša Terplan

Uredila in oblikovala:

Saša Terplan

Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira!

http://www.ess.gov.si/

VV SS EE BB II NN AA ::

1. UVOD ................................................................................................................................................................. 5

2. ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŢBE ................................................................................................... 7

3. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI ..................................................... 9

3.1. ZAPOSLENOST .................................................................................................................................................. 9

3.1.1. PREBIVALSTVO ................................................................................................................................................ 9

3.1.2. AKTIVNO PREBIVALSTVO ............................................................................................................................... 9

3.1.3. DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO ....................................................................................................... 100

3.2. PROSTA DELOVNA MESTA IN ZAPOSLITVE.............................................................................................. 144

3.2.1. PRIJAVLJENA PROSTA DELOVNA MESTA ................................................................................................ 144

3.2.2. ZAPOSLITVE NA PROSTA DELOVNA MESTA ............................................................................................ 177

3.3. ZAPOSLOVANJE TUJCEV .............................................................................................................................. 19

3.4. REGISTRIRANA BREZPOSELNOST................................................................................................................ 20

3.4.1. OBSEG IN GIBANJE BREZPOSELNOSTI ...................................................................................................... 20

3.4.2. STRUKTURNE ZNAČILNOSTI BREZPOSELNIH OSEB ................................................................................ 25

3.4.3. STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI ............................................................................................ 27

4. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI, DELODAJALCI IN POSREDOVANJE ZAPOSLITEV ........... 29

4.1. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV .................................................................................... 34

4.1.1. ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA ............................................................................................................... 34

4.1.2. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE PODLAGE ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI INVALIDU ....... 34

5. UKREPI ZAPOSLOVANJA ........................................................................................................................... 35

5.1. UKREP 1: SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE ............................................................. 38

5.1.1. POMOČ PRI NAČRTOVANJU POKLICNE POTI IN ISKANJU ZAPOSLITVE - DELAVNICE .................... 38

5.1.2. KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE .................................................................................................................. 39

5.1.3. VKLJUČITEV BO V NOVE IN RAZVOJNE PROJEKTE ................................................................................. 39

5.1.4. ZDRAVSTVENO ZAPOSLITVENO SVETOVANJE…………………………………………………………………..40 5.2. UKREP 2: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŢEVANJE ...................................................................................... 40

5.2.1. INSTITUCIONALNO USPOSABLJANJE ........................................................................................................ 40

5.2.2. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE – PREVERJANJE IN POTRJEVANJE NPK .......................... 41

5.2.3. DELOVNI PREIZKUS ...................................................................................................................................... 42

5.2.4. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU ................................................................................................. 43

5.2.5. FORMALNO IZOBRAŢEVANJE ...................................................................................................................... 45

5.2.6. PUM – PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE ................................................................................ 45

5.3. UKREP 3: SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA ................................................... 46

5.3.1. POMOČ PRI SAMOZAPOSLITVI .................................................................................................................... 46

5.3.2. SUBVENCIJE ZA SAMOZAPOSLITEV ........................................................................................................... 47

5.3.3. SUBVENCIONIRANJE ZAPOSLOVANJA TEŢJE ZAPOSLJIVIH SKUPIN BREZPOSELNIH OSEB -

ZAPOSLI.ME……………………………………………………………………………………………………………..47

5.3.4. POVRAČILO PRISPEVKOV DELODAJALCA ................................................................................................ 48

5.4. UKREP 4: PROGRAMI ZA POVEČANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI ....................................................... 48

5.4.1. LOKALNO ZAPOSLITVENI PROGRAMI – JAVNA DELA ............................................................................. 48

5.4.2. SUBVENCIONIRANJE ZAPOSLITEV PRI IZVAJANJU POMOČI NA DOMU TER OSEBNE ASISTENCE . 50

5.4.3. SOCIALNO PODJETNIŠTVO………………………………………………………………………………………… 51 6. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI ............................................................ 52

6.1. DENARNA NADOMESTILA IN DENARNE POMOČI ..................................................................................... 53

7. POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE ..................................................................................... 54

7.1. POKLICNA ORIENTACIJA .............................................................................................................................. 54

7.2. ŠTIPENDIRANJE .............................................................................................................................................. 57

8. TABELARNI PREGLED ................................................................................................................................ 58

TT AA BB EE LL EE VV BB EE SS EE DD II LL UU ::

Tabele od 1 do 32

SS LL II KK EE VV BB EE SS EE DD II LL UU ::

Slike od 1 do 24

TT AA BB EE LL EE VV PP RR II LL OO GG II ::

P1. Aktivno prebivalstvo v decembru 2010 v Območni sluţbi Kranj

P2. Aktivno prebivalstvo v letih 2009 in 2010 po upravnih enotah (stanje - december)

P3. Delovno aktivno prebivalstvo po občinah na Gorenjskem, december 2010

P4. Delovno aktivno prebivalstvo na Gorenjskem, december 2010

P5. Indeks zaposlovanja 2010/2009

P6. Rast zaposlenosti v Upravni enoti Jesenice, po področjih dejavnosti (SKD)

P7. Rast zaposlenosti v Upravni enoti Kranj, po področjih dejavnosti (SKD)

P8. Rast zaposlenosti v Upravni enoti Radovljica, po področjih dejavnosti (SKD)

P9. Rast zaposlenosti v Upravni enoti Škofja Loka, po področjih dejavnosti (SKD)

P10. Rast zaposlenosti v Upravni enoti Trţič, po področjih dejavnosti (SKD)

P11. Število prijavljenih potreb po delavcih na Gorenjskem po področjih dejavnosti in stopnjah

izobrazbe v letu 2010

P12. Število kritih potreb po delavcih na Gorenjskem po področjih dejavnosti in stopnjah izobrazbe v

letu 2010

P13. Izdana in veljavna delovna dovoljenja v letih 2010 in 2009 po upravnih enotah

P14. Delovna dovoljenja izdana v obdobju od januarja do konca decembra 2010 v OS Kranj

P15. Poprečna registrirana brezposelnost in letna rast po uradih za delo

P16. Deleţi značilnih skupin registrirano brezposelnih oseb po uradih za delo (povprečje)

P17. Brezposelni po stopnjah izobrazbe in po uradih za delo (povprečje)

P18. Registrirano brezposelne osebe na dan 31.12.2010 po starostni in izobrazbeni strukturi

P18a. Registrirano brezposelne osebe na dan 31.12.2010 po starostni in izobrazbeni strukturi (v %)

P19. Registrirano brezposelni na Gorenjskem na dan 31.12.2010 po trajanju brezposelnosti

P20. Registrirano brezposelni na Gorenjskem na dan 31.12.2010 po delovni dobi

P21. Brezposelni po občinah v letih od 2000 do 2010 (stanje – december)

P22. Brezposelnost po občinah konec decembra 2010

P23. Stopnje registrirane brezposelnosti v letu 2010, po upravnih enotah, v OS Kranj in RS, po

mesecih

P24. Stopnje registrirane brezposelnosti v letu 2010, po občinah, po mesecih

P25. Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči konec decembra 2010 v OS Kranj

P26. Dijaki in študenti, ki prejemajo Zoisove štipendije (stari štipendisti) v decembru 2010 v OS Kranj

P27. Razvrstitev potreb po delavcih in zaposlitve v letu 2010 po standardni klasifikaciji poklicev

Letno poročilo, ZRSZ Območna sluţba Kranj 2010

5

11.. UUVVOODD

Posledice svetovne gospodarske krize so tudi v preteklem letu močno vplivale na slovensko gospodarstvo ter s

tem na gibanje zaposlenosti in brezposelnosti v drţavi. Skozi celoletno obdobje smo bili priča naraščanju

števila brezposelnih oseb tako v drţavi kot v regiji, kjer se je v preteklih dveh letih brezposelnost celo

podvojila. Povečanje brezposelnosti v regiji je predvsem posledica večjega števila novo prijavljenih

brezposelnih oseb v evidenco Območne sluţbe Kranj zaradi izteka delovnega razmerja za določen čas, precej

je bilo stečajnih in trajno preseţnih delavcev, večje število novo prijavljenih pa beleţimo tudi med starejšimi

osebami, ki so se med brezposelne prijavile predvsem zaradi napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje

ter z njimi povezanega čimprejšnjega upokojevanja v zadnjih mesecih leta. Z zmanjševanjem števila

zaposlenih kadrov oziroma zaposlovanja novih, so gospodarske teţave reševala tako večja podjetja v regiji:

Iskraemeco, Merkur, Mersteel, Hidria Perles, Acroni, Zvezda Holding, Cestno podjetje in Gradbeno podjetje

Trţič kot tudi manjša podjetja, med katerimi so prevladovala podjetja iz dejavnosti gradbeništva.

Konec meseca decembra 2010 je bilo tako na Gorenjskem registriranih 8.238 brezposelnih oseb, kar je

za 1.420 oziroma 20,8 % več brezposelnih oseb kot decembra 2009. Obseg brezposelnosti se je v letu dni

povečal na vseh naših petih Uradih za delo.

V celoletnem obdobju preteklega leta se je na Gorenjskem zaposlilo 8.555 oseb, med njimi je bilo kar 81,9

% zaposlitev sklenjenih za določen čas. Med vsemi, ki so se zaposlili, je bilo 4.722 oziroma 55,2 %

brezposelnih oseb, kar je za 4,9 odstotne točke več zaposlitev brezposelnih kot v letu prej. Gorenjski

delodajalci so v preteklem letu prijavili 12.699 prostih delovnih mest, kar je 484 prostih delovnih mest več kot

v letu 2009. Zaposlovanje delavcev je bilo največje v začetku leta ter v jesenskih mesecih. Nepokritih je ostalo

32,6 % prostih delovnih mest, najslabše so bile pokrite potrebe delodajalcev na III. in IV. stopnji izobrazbe.

Nekrite potrebe so pogosto posledica obstoječega strukturnega neskladja med ponudbo in povpraševanjem na

regijskem trgu dela.

Število aktivnih prebivalcev se je v letu dni zmanjšalo le za 0,4 % predvsem na račun povečanja števila

brezposelnih oseb, saj je število delovno aktivnih prebivalcev v regiji v letu dni upadlo za 2,5 % oziroma

za 1.749 oseb. Konec leta je bilo tako v regiji 69.201 delovno aktivnih prebivalcev. Največ oseb, 56.838

oziroma za 1,8 % manj kot lani, ostaja zaposlenih pri pravnih osebah. Za 8,8 % manjše kot lani je število

zaposlenih pri fizičnih osebah in za 2,7 % število samozaposlenih oseb v regiji. Glede na dejavnost se je

število zaposlenih zmanjšalo v nekmetijskem sektorju za 3 %, v storitvenem sektorju za 1,3 %, v kmetijstvu

pa za 15,3 %.

Gibanje priliva in odliva brezposelnih oseb je vplivalo tudi na spremembe v strukturi brezposelnih

oseb. V letu dni sta se med brezposelnimi osebami povečala deleţ starih nad 50 let za 7,9 strukturne točke in

deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb za 7,2 strukturne točke. Posledično so se zmanjšali deleţ starih od 40 do

50 let za 3,3, strukturne točke, deleţ mladih do 26 let in deleţ stečajnih in trajno preseţnih delavcev za 2,3

strukturne točke, deleţ ţensk za 1,4 strukturne točke, malenkost manjši je tudi deleţ iskalcev prve zaposlitve.

Stopnja registrirane brezposelnosti na Gorenjskem z 9,2 % predstavlja drugo najniţjo stopnjo med

območnimi sluţbami v drţavi. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti konec leta 2010 znašala 11,8 %. V

decembru 2010 je bila najniţja stopnja brezposelnosti na Gorenjskem v Upravni enoti Škofja Loka – 7,1 %,

najvišja pa v UE Trţič – 11,7 %.

Temeljne naloge in aktivnosti na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Območni sluţbi Kranj, v

letu 2010 so bile sledeče:

V evidenco brezposelnih oseb na Gorenjskem smo na novo prijavili 10.049 oseb (4,8 % manj kot v letu 2009), iz evidence brezposelnih pa smo odjavili 8.632 oseb (4,5 % več kot v

letu 2009), od katerih se je 4.722 oseb zaposlilo (1,7 % več kot v letu 2009).

Krepili smo odnose z delodajalci v regiji ter izvedli 106 obiskov na terenu, s ciljem izboljšanja poznavanja delovnih mest in potreb delodajalcev ter posledično učinkovitejšega

posredovanja brezposelnih oseb v zaposlitev.


6

V okviru sprejetih Programov aktivne politike zaposlovanja smo izvajali 20 aktivnosti, ki so bile financirane iz proračuna RS ali preko Evropskega strukturnega sklada. V programe smo

vključili 5.548 brezposelnih oseb, kar je za 1.362 oseb več kot v letu prej.

Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je v preteklem letu v povprečju mesečno prejemalo 3.151 brezposelnih oseb, kar je 2,5 % več kot leta 2009.

Območna sluţba Kranj je v letu 2010 odločala tudi o Zoisovih štipendijah upravičencev, ki so pridobili štipendijo po predpisih o štipendiranju do 1.9.2008. V reševanje smo prejeli 488

vlog za Zoisovo štipendijo.

Na področju poklicnega svetovanja smo individualno informirali in svetovali 585 osnovnošolcem, dijakom in študentom ter 2.400 odraslim osebam (brezposelnim in

drugim). Vse večji poudarek namenjamo skupinski obravnavi šolajoče mladine in

brezposelnih oseb, v okviru katere smo izvajali več različnih delavnic.

Vse tri Centre za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS-e), v Kranju, v Škofji Loki ter na Jesenicah je obiskalo skupaj 7.109 uporabnikov.

Izdali smo 1.729 delovnih dovoljenj, med njimi 930 dovoljenj za zaposlitev in 205 dovoljenj za delo. Konec leta je bilo veljavnih 2.747 delovnih dovoljenj.

Na področju analitike smo vsak mesec izdajali Mesečne informacije oziroma Statistične podatke o gibanjih na gorenjskem trgu dela, uvedli smo izdajanje Mesečnega informatorja z

namenom informiranja zaposlenih v območni sluţbi, izdelali smo Letno poročilo za leto 2009,

izdelali analizi: Napoved zaposlovanja za leto 2010 ter Sodelovanje delodajalcev z ZRSZ v

letu 2009, pripravili smo izhodišča za Poslovni načrt za leto 2010, Oceno potreb po kadrih in

več statističnih in analitičnih gradiv v skladu z aktualnimi potrebami na področju

brezposelnosti in trga dela.

Svet partnerjev Območne sluţbe Kranj je s svojim delom zagotavljal sodelovanje lokalnih skupnosti in socialnih partnerjev pri razvoju politik in odnosov na trgu dela regije ter

spremljanje regionalnih razvojnih programov z vidika človeških virov.


7

22.. OORRGGAANNIIZZIIRRAANNOOSSTT OOBBMMOOČČNNEE

SSLLUUŢŢBBEE

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda deluje

enotno za celotno območje Slovenije. Teritorialno je organiziran v dvanajst območnih sluţb po posameznih

regijah in v Centralno sluţbo v Ljubljani.

Območne sluţbe s svojimi uradi za delo na svojem območju strokovno in organizacijsko izvajajo temeljne

funkcije Zavoda: zaposlovanje (zaposlovanje brezposelnih oseb, poslovanje z delodajalci, zaposlovanje

tujcev), poklicno orientacijo, programe zaposlovanja, izvajanje pravic iz zavarovanja za primer

brezposelnosti. Poleg omenjenih nalog skrbijo še za opravljanje dejavnosti analitike, mednarodne projekte,

odnose z javnostjo na lokalni in regionalni ravni ter nekatere druge dejavnosti.

Uporabniki storitev Zavoda so brezposelne osebe, delodajalci, štipendisti, osebe, ki potrebujejo strokovno

pomoč pri zaposlovanju in poklicni orientaciji, strokovne institucije in izvajalci programov zaposlovanja,

socialni partnerji ter javnost.

V letu 2010 smo v Območni sluţbi Kranj nadaljevali z učinkovitim in strokovnim delom z brezposelnimi

osebami. Napotovali smo jih na ustrezna delovna mesta, odpravljali ovire za učinkovito iskanje zaposlitve, jih

vključevali v ustrezne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, poglabljali in krepili smo stike z delodajalci,

uspešno izvajali dejavnosti Centrov za poklicno svetovanje in informiranje na Gorenjskem ter pravočasno

reševali denarne zahtevke upravičencev.

Območna sluţba Kranj je po večini velikostnih podatkov četrta v drţavi (za Območnimi sluţbami Ljubljana,

Maribor in Celje) in pokriva območje gorenjske regije. Svoje storitve uporabnikom zagotavlja na sedeţu in na

5 uradih za delo: na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Škofji Loki in v Trţiču. Uradi se organizacijsko

pokrivajo s petimi upravnimi enotami in z 18 občinami v regiji.

TERITORIALNA ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŢBE KRANJ

Operativne naloge naše območne sluţbe je v letu 2010 opravljalo v povprečju 50 delavcev, izobrazbena raven

zaposlenih pa je glede na strokovno naravo dela dokaj visoka.

UD JESENICE OBČINE: Jesenice Kranjska Gora Ţirovnica

UD RADOVLJICA OBČINE: Bled Bohinj

Gorje

Radovljica

UD TRI OBČINE: Trţič

UD KRANJ OBČINE: Cerklje Jezersko Kranj Naklo Preddvor Šenčur

UD ŠKOFJA LOKA OBČINE: Gorenja vas – Poljane Škofja Loka Ţelezniki Ţiri

UD JESENICE OBČINE: Jesenice Kranjska Gora Ţirovnica

UD RADOVLJICA OBČINE: Bled

UD TRŢIČ OBČINE: Trţič

UD KRANJ OBČINE: Cerklje Jezersko Kranj Naklo Preddvor Šenčur

UD ŠKOFJA LOKA OBČINE: Gorenja vas – Poljane Škofja Loka Ţelezniki Ţiri


8

ORGANIZACIJSKA SHEMA OBMOČNE SLUŢBE KRANJ

Direktorobmočne službe

Sektor operativnihdejavnosti

Urad za delo

Zaposlovanje

Socialna varnost

Programizaposlovanja

Poklicna orientacija(vključno s CIPS-i)

Analitika

Štabni oddelekDirektorja OS

Jesenice

Kranj

Radovljica

Škofja Loka

Trţič

Direktorobmočne službe

Sektor operativnihdejavnosti

Urad za delo

Zaposlovanje

Socialna varnost

Programizaposlovanja

Poklicna orientacija(vključno s CIPS-i)

Analitika

Štabni oddelekDirektorja OS

Jesenice

Kranj

Radovljica

Škofja Loka

Trţič


9

33.. GGIIBBAANNJJAA NNAA PPOODDRROOČČJJUU

ZZAAPPOOSSLLOOVVAANNJJAA IINN

BBRREEZZPPOOSSEELLNNOOSSTTII

33..11.. ZZAAPPOOSSLLEENNOOSSTT

33..11..11.. PPRREEBBIIVVAALLSSTTVVOO

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so na Gorenjskem januarja preteklega leta ţiveli

202.903 prebivalci. Med njimi je bilo 138.598 delovno sposobnih oseb oziroma starih od 15 do 64 let.

V primerjavi z junijem leta 2009 je bilo število prebivalcev v regiji konec januarja lani večje za 0,2 % oziroma

za 433 oseb. Število prebivalcev se je zmanjšalo na področju UE Jesenice in UE Trţič, na področjih ostalih

treh upravnih enot pa se je število povečalo. Prebivalci gorenjske regije predstavljajo 9,9 % vseh prebivalcev v

drţavi, delovno sposobne osebe pa 9,8 % delovno sposobnih v Sloveniji.

Tabela 1: Prebivalstvo regije po upravnih enotah

33..11..22.. AAKKTTIIVVNNOO PPRREEBBIIVVAALLSSTTVVOO

Podatke o gibanju aktivnega prebivalstva, med katere se štejejo delovno aktivni prebivalci in registrirano

brezposelne osebe, zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije.

Po podatkih urada je bilo decembra 2010 na področju Območne sluţbe Kranj, aktivnih 77.473 prebivalcev.

Njihovo število se je v letu dni zmanjšalo za 0,4 % oziroma za 343 oseb.

Slika 1: Gibanje aktivnega prebivalstva na Gorenjskem v letih 1998 – 2010 (stanje december)

Upravna enota Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Trţič SKUPAJ

Stanje 30.6.2009 31.371 79.166 34.987 41.560 15.386 202.470

Stanje 1.1.2010 31.300 79.539 35.144 41.607 15.313 202.903

Razlika stanj 10-09 -71 373 157 47 -73 433

Vir: Statistični urad RS

75.500

76.000

76.500

77.000

77.500

78.000

78.500

79.000

79.500

80.000

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Aktivno prebivalstvo


10

Podobna gibanja aktivnega prebivalstva kot v regiji beleţimo tudi v štirih gorenjskih upravnih enotah, saj se je

njihovo število v letu dni zmanjšalo v UE Jesenice, v UE Radovljica in v UE Škofja Loka. Na enaki ravni kot

lani pa je ostalo število aktivnih na področju UE Kranj in UE Trţič.

Tabela 2: Aktivno prebivalstvo regije v letih 2005 - 2010 po upravnih enotah – stanje december

Slika 2: Struktura aktivnega prebivalstva glede na statusno obliko aktivnosti – stanje december 2010

V primerjavi s stanjem pred letom dni je v regiji za 1 strukturno točko manjši deleţ zaposlenih pri pravnih

osebah, za 0,6 strukturne točke manjši deleţ zaposlenih pri fizičnih osebah, za 0,3 strukturne točke manjši

deleţ samozaposlenih oseb in za 1,9 strukturne točke večji deleţ registrirano brezposelnih oseb.

Konec leta 2010 je bilo tako med aktivnimi osebami na Gorenjskem 89,3 % delovno aktivnih in 10,7 %

brezposelnih oseb. Struktura aktivnega prebivalstva se je v letu dni spremenila v škodo zaposlenih oziroma

delovno aktivnih oseb, posledično pa je večji od lanskoletnega deleţ registrirano brezposelnih oseb.

33..11..33.. DDEELLOOVVNNOO AAKKTTIIVVNNOO PPRREEBBIIVVAALLSSTTVVOO

Posledice svetovne gospodarske krize se še vedno odraţajo v zmanjševanju zaposlenosti. Tako je v letu dni

število zaposlenih oziroma delovno aktivnih oseb upadlo tudi na področju Območne sluţbe Kranj in sicer za

2,5 % oziroma za 1.749 oseb.

Zmanjšanje števila delovno aktivnih oseb beleţimo na področju vseh upravnih enot na Gorenjskem, številčno

največje je bilo v UE Kranj, kjer se je zaposlenost zmanjšala 558 oseb. V UE Radovljica je zaposlenost

2005 2006 2007 2008 2009 2010 06/05 07/06 08/07 09/08 10/09

Jesenice 10.664 10.323 10.205 10.642 10.449 10.300 96,8 98,9 104,3 98,2 98,6

Kranj 35.371 34.237 35.056 35.510 35.698 35.705 96,8 102,4 101,3 100,5 100,0

Radovljica 12.590 12.581 12.831 12.920 12.697 12.594 99,9 102,0 100,7 98,3 99,2

Škofja Loka 15.413 15.503 15.561 15.315 14.959 14.863 100,6 100,4 98,4 97,7 99,4

Trţič 4.195 4.003 3.874 4.028 4.013 4.011 95,4 96,8 104,0 99,6 100,0

SKUPAJ 78.233 76.647 77.527 78.415 77.816 77.473 98,0 101,1 101,1 99,2 99,6


Upravna

enota

Leto Indeks

zaposleni pri

pravnih

osebah

73,4%

zaposleni pri

fizičnih

osebah

6,4%

samozapo-

sleni

9,5%

registr.

brezpos.

10,7%


11

manjša za 413 oseb, v UE Jesenice za 390 oseb, v UE Škofja Loka za 287 oseb in v UE Trţič za 101 osebo.

Tabela 3: Delovno aktivno prebivalstvo regije v letih 2005 - 2010 po upravnih enotah – stanje december

Delovno aktivno prebivalstvo po definiciji predstavljajo:

zaposleni pri pravnih osebah, zaposleni pri fizičnih osebah, samostojni podjetniki posamezniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost in kmetje.

Slika 3: Struktura delovno aktivnega prebivalstva v regiji – stanje december 2010

V strukturi delovno aktivnega prebivalstva sta se v letu dni povečala deleţ zaposlenih oseb pri pravnih osebah

za 0,5 strukturne točke ter deleţ samostojnih podjetnikov posameznikov za 0,4 strukturne točke, zmanjšala pa

sta se deleţ zaposlenih pri fizičnih osebah - za 0,5 strukturne točke ter deleţ kmetov za 0,4 strukturne točke.

Deleţ oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, je ostal na enaki ravni kot decembra lani.

Gibanje delovno aktivnega prebivalstva in stanje v strukturi zaposlenih v letu 2010 je bilo sledeče:

število zaposlenih pri pravnih osebah se je zmanjšalo za 1.061 oseb; število zaposlenih oseb pri fizičnih osebah se je zmanjšalo za 481 oseb; samozaposlene osebe v strukturi predstavljajo 10,7 % deleţ, njihovo število se je v letu dni

zmanjšalo za 207 oseb. Med samozaposlenimi največji del predstavljajo samostojni podjetniki

posamezniki, katerih število je v letu dni večje za 137 oseb. Sledijo kmetje in samozaposleni,

ki opravljajo poklicno dejavnost, skupaj se je njihovo število zmanjšalo za 344 oseb.

2005 2006 2007 2008 2009 2010 06/05 07/06 08/07 09/08 10/09

Jesenice 9.332 9.445 9.538 9.865 9.382 8.992 101,2 101,0 103,4 95,1 95,8

Kranj 32.583 32.145 33.149 33.395 32.665 32.107 98,7 103,1 100,7 97,8 98,3

Radovljica 11.647 11.897 12.273 12.331 11.741 11.328 102,1 103,2 100,5 95,2 96,5

Škofja Loka 14.584 14.856 15.033 14.668 13.851 13.564 101,9 101,2 97,6 94,4 97,9

Trţič 3.572 3.548 3.444 3.580 3.311 3.210 99,3 97,1 103,9 92,5 96,9

SKUPAJ 71.718 71.891 73.437 73.839 70.950 69.201 100,2 102,2 100,5 96,1 97,5

Vir: statistični urad RS

Upravna

enota

Leto Indeks

zaposleni pri

pravnih

osebah

82,1%

zaposleni pri

fizičnih

osebah

7,2%

osebe, ki

opravljajo

poklic. dej.

0,8%

samostojni

podjetniki

posamezniki

7,8%

kmetje

2,1%


12

Tabela 4: Struktura delovno aktivnega prebivalstva regije – stanje december 2010

Slika 4: Gibanje zaposlenosti na Gorenjskem

pri pravnih osebah, pri fizičnih osebah in samozaposlenih v letu 2010

V primerjavi s stanjem pred letom dni je bilo decembra 2010 število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah

ter število samozaposlenih oseb manjše na področju vseh petih upravnih enot na Gorenjskem. Izjema so

samozaposleni na področju UE Trţič, ki so se povečali za 1 osebo.

Tabela 5: Delovno aktivno prebivalstvo po upravnih enotah – stanje december 2010

Zaposleni

Število

2010

Deleţ v

%

Indeks

10/09

Razlika

(+ -)

Vsi zaposleni 69.201 100,0 97,5 -1.749

Zaposlene osebe skupaj 61.813 89,3 97,6 -1.542

- pri pravnih osebah 56.838 82,1 98,2 -1.061

- pri fizičnih osebah 4.975 7,2 91,2 -481

Samozaposlene osebe skupaj 7.388 10,7 97,3 -207

- samostoj. podjetniki posamezniki 5.378 7,8 102,6 137

- osebe, ki opravljajo poklicno dej. 537 0,8 94,9 -29

- kmetje 1.473 2,1 82,4 -315

Vir: statistični Urad RS

86,0

88,0

90,0

92,0

94,0

96,0

98,0

100,0

102,0

104,0

106,0

XII.

2009

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII.

2010

IND

EK

S

ZAP. PRI PRAVNIH OS. ZAP. PRI FIZIČNIH OS.

SAMOZAPOSLENI

Zaposleni pri

pravnih ter pri

fizičnih osebah

Samozaposlene

osebe

Skupaj

delovno

aktivno

prebivalstvo

Zaposleni pri

pravnih ter pri

fizičnih osebah

Samozaposlene

osebe

Skupaj

delovno

aktivno

prebivalstvo

Jesenice 8.244 748 8.992 95,8 96,3 95,8

Kranj 29.130 2.977 32.107 98,3 98,4 98,3

Radovljica 9.749 1.579 11.328 96,0 99,8 96,5

Škofja Loka 11.983 1.581 13.564 98,7 92,6 97,9

Trţič 2.707 503 3.210 96,4 100,2 96,9

Gorenjska 61.813 7.388 69.201 97,6 97,3 97,5

Vir: statistični urad RS

Upravna enota

Delovno aktivno prebivalstvo na dan

31.12.2010Indeks zaposlovanja 31.12.10 / 31.12.09


13

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) delovno aktivno prebivalstvo razvršča glede na dejavnost

poslovnih subjektov v kmetijski, nekmetijski in storitveni sektor. Podatki za konec leta 2010 kaţejo, da več

kot polovica vseh zaposlenih opravlja delo v storitvenem sektorju, sledijo zaposleni v nekmetijskem sektorju,

najmanj je zaposlenih v kmetijstvu.

Slika 5: Struktura delovno aktivnega prebivalstva v regiji po sektorjih dejavnosti – stanje december 2010

Struktura delovno aktivnega prebivalstva znotraj sektorjev nam pokaţe, da največ oseb v regiji še vedno

zaposlujejo predelovalne dejavnosti, v katerih je bilo konec leta zaposlenih kar 31,7 % vseh zaposlenih na

Gorenjskem, kljub dejstvu, da se zaposlenost v teh dejavnostih v zadnjih letih postopoma zmanjšuje.

V primerjavi z decembrom 2009 tako decembra 2010 beleţimo manjše število zaposlenih oseb v kmetijstvu,

predelovalnih dejavnostih, oskrbi z električno energijo, plinom in paro, oskrbi z vodo, gradbeništvu, trgovini,

prometu in skladiščenju, gostinstvu, v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, drugih raznovrstnih poslovnih

dejavnostih, v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti ter v kulturnih, razvedrilnih

in rekreacijskih dejavnostih. V ostalih dejavnostih je zaposlenost večja.

Tabela 6: Zaposlenost v regiji po področjih dejavnosti – stanje december 2010

Kmetijski

sektor

2,6%

Nekmetijski

sektor

41,5%

Storitveni

sektor

55,9%

Število zaposlenih Razlika Indeks

December December Deleţ v %

(XII.10-

XII.09)

(XII.10-

XII.09)

2010 2009 XII.10XII.09

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.828 2.154 2,6 3,0 -326 84,9

B Rudarstvo 9 14 0,0 0,0 -5 64,3

C Predelovalne dejavnosti 21.949 22.187 31,7 31,3 -238 98,9

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 403 435 0,6 0,6 -32 92,6

E Oskrba z vodo; ravn. z odpl. in odpadki; san. okolja 742 747 1,1 1,1 -5 99,3

F Gradbeništvo 5.606 6.233 8,1 8,8 -627 89,9

G Trgovina; vzdrţevanje in popravila motornih vozil 9.381 10.126 13,6 14,3 -745 92,6

H Promet in skladiščenje 4.233 4.413 6,1 6,2 -180 95,9

I Gostinstvo 3.611 3.826 5,2 5,4 -215 94,4

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.187 1.159 1,7 1,6 28 102,4

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.680 1.300 2,4 1,8 380 129,2

L Poslovanje z nepremičninami 286 302 0,4 0,4 -16 94,7

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3.313 3.208 4,8 4,5 105 103,3

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952 973 1,4 1,4 -21 97,8

O Dej. javne uprave in obr.; dej. obv. socialne varnosti 2.522 2.555 3,6 3,6 -33 98,7

P Izobraţevanje 5.436 5.315 7,9 7,5 121 102,3

Q Zdravstvo in socialno varstvo 3.965 3.882 5,7 5,5 83 102,1

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.125 1.147 1,6 1,6 -22 98,1

S Druge dejavnosti 958 958 1,4 1,4 0 100,0

T Dej. gosp. z zaposl. hišnim osebjem; proizv. za lastno rabo 15 16 0,0 0,0 -1 93,8

U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0 0 0,0 0,0 0 0,0

A - B Kmetijstvo 1.837 2.168 2,7 3,1 -331 84,7

C - F Nekmetijstvo 28.700 29.602 41,5 41,7 -902 97,0

G - Q Storitve 38.664 39.180 55,9 55,2 -516 98,7

SKUPAJ 69.201 70.950 100,0 100,0 -1.749 97,5


Področje dejavnosti


14

33..22.. PPRROOSSTTAA DDEELLOOVVNNAA MMEESSTTAA IINN ZZAAPPOOSSLLIITTVVEE

33..22..11.. PPRRIIJJAAVVLLJJEENNAA PPRROOSSTTAA DDEELLOOVVNNAA MMEESSTTAA Negativna gospodarska gibanja v drţavi so se v preteklem letu pričela postopoma umirjati, kar je vplivalo tudi

na večje povpraševanje delodajalcev po delavcih. V letu 2010 so tako gorenjski delodajalci prijavili 12.699

prostih delovnih mest, kar je v primerjavi z letom 2009 za 4,0 % več.

Največ prostih delovnih mest so delodajalci prijavili v mesecu oktobru.

Nadaljeval se je trend povpraševanja po delavcih za določen čas, saj je bilo takih kar 81,9 % vseh prijavljenih

prostih delovnih mest.

Prijavljene potrebe na Gorenjskem predstavljajo 7,3 % prijavljenih prostih delovnih mest v drţavi.

Slika 6: Prijavljene potrebe po delavcih v regiji v letih 1996 – 2010

Tabela 7: Prijavljena prosta delovna mesta v letu 2010, po upravnih enotah

Celoletno število prijavljenih prostih delovnih mest je v letu dni višje na področju vseh petih gorenjskih

uradov za delo, najbolj na področju UD Jesenice – za 6,0 %.

6.000

7.500

9.000

10.500

12.000

13.500

15.000

16.500

18.000

19.500

Prijavljene potrebe Krite potrebe

Urad za delo*Indeks

Od skupaj za

dol. čas v %

2010 2009 2010/09 2010 2009

Jesenice 1.776 1.676 106,0 86,9 83,9

Kranj 5.552 5.336 104,0 81,3 77,6

Radovljica 2.591 2.533 102,3 80,9 78,6

Škofja Loka 2.115 2.032 104,1 81,8 69,6

Trţič 665 638 104,2 78,6 76,3

SKUPAJ 12.699 12.215 104,0 81,9 77,3

* glej pojasnila na začetku tabelarne priloge pri metodoloških pojasnilih

Prijavljene

potrebe


15

Tabela 8: Prijavljena prosta delovna mesta v letih 2004 – 2010 - po stopnji izobrazbe

Iz izobrazbene strukture prijavljenih prostih delovnih mest v letu 2010 je razvidno, da sta se v zadnjem letu

zmanjšala deleţ potreb po delavcih s III. in. IV. stopnjo ter deleţ potreb po delavcih s V. stopnjo izobrazbe,

medtem, ko so se deleţi potreb ostalih izobrazbenih kategorij brezposelnih oseb povečali.

Izobrazbena struktura brezposelnih oseb in prijavljenih potreb je neusklajena. Na III. in IV. izobrazbeni

stopnji je opazen največji razkorak med prijavljenimi potrebami in brezposelnimi osebami. Prijavljenih je bilo

veliko več prostih delovnih mest kot je bilo brezposelnih z ustrezno izobrazbo. Podobno gibanje vidimo tudi

pri višjih stopnjah izobrazbe, medtem ko je pri I. in II. ter V. stopnji izobrazbe situacija ravno obratna, tu je

bilo v evidenci precej več brezposelnih oseb kot prijavljenih prostih delovnih mest.

Slika 7: Izobrazbena struktura brezposelnih oseb in prijavljenih prostih delovnih mest

v letu 2010 na Gorenjskem

Tudi v preteklem letu je prevladovalo zaposlovanje za določen čas. Največ ponujenih zaposlitev za nedoločen

čas je bilo pri potrebah po delavcih s VI. stopnjo izobrazbe, najmanj pa pri potrebah po delavcih brez

izobrazbe.

Stopnja

izobrazbe2004 % 2005 % 2006 % 2007 % 2008 % 2009 % 2010 %

I. + II. 4.499 29,7 4.760 27,6 6.044 31,8 6.208 33,2 5.893 31,8 3.472 28,4 3.679 29,0

III. + IV. 4.295 35,8 5.172 37,9 6.341 34,6 6.828 36,5 6.938 37,4 4.285 35,1 4.387 34,5

V. 2.097 18,7 2.995 19,1 3.160 17,2 3.265 17,5 3.313 17,9 2.415 19,8 2.353 18,5

VI. 411 4,9 540 4,8 560 4,2 552 3,0 555 3,0 384 3,1 460 3,6

VII. + 1.690 10,9 1.870 10,6 1.891 12,2 1.843 9,9 1.861 10,0 1.653 13,5 1.790 14,1

B.Š. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 0,0 6 0,0 30 0,2

SKUPAJ 12.992 100,0 15.337 100,0 17.996 100,0 18.696 100,0 18.560 100,0 12.209 100,0 12.699 100,0

36,9

24,926,4

3,3

8,5

29,0

34,5

18,5

3,6

14,3

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

I. + II. III. + IV. V. VI. VII.+

brezposelni potrebe


16

Slika 8: Potrebe po stopnjah izobrazbe za določen in nedoločen čas na Gorenjskem v letu 2010

PPRROOSSTTAA DDEELLOOVVNNAA MMEESSTTAA PPOO PPOOKKLLIICCNNII IINN SSTTRROOKKOOVVNNII IIZZOOBBRRAAZZBBII

Nazivi poklicne in strokovne izobrazbe, po katerih so delodajalci v potrebah po delavcih v letu 2010

najpogosteje povpraševali, so bili:

na I. in II. izobrazbeni

stopnji

delavec brez poklica (751 potreb), pomoţni delavec (262 potreb), obdelovalec

kovin (112 potreb), gradbeni delavec (104 potreb), kuharski pomočnik (97 potreb),

kovinarski delavec (41 potreb), obdelovalec lesa (36 potreb), zidar za zidanje in

ometavanje (30 potreb), natakarski pomočnik (18 potreb), voznik cestnih motornih

vozil (14 potreb), (11 potreb);

na III. izobrazbeni

stopnji

šivalec gor. delov obutve (14 potreb), bolničar (10 potreb), strojni livar (10 potreb),

poštni manipulant (9 potreb);

na IV. izobrazbeni

stopnji

prodajalec (712 potreb), natakar (346 potreb), kuhar (328 potreb), voznik (207

potreb), mizar (126 potreb), oblikovalec kovin (119 potreb), zidar (118 potreb),

strojni mehanik (109 potreb), avtomehanik (76 potreb), frizer (74 potreb), voznik

avtomehanik (72 potreb), ključavničar (61 potreb), bolničar-negovalec (35 potreb),

šivilja (35 potreb);

na V. izobrazbeni

stopnji

ekonomski tehnik (419 potreb), vzgojitelj predšolskih otrok (166 potreb), strojni

tehnik (147 potreb), gimnazijski maturant (96 potreb), zdravstveni tehnik (87

potreb), elektrotehnik (51 potreb), trgovinski poslovodja (43 potreb), gostinski

tehnik (43 potreb), ekonomsko komercialni tehnik (43 potreb), lesarski tehnik (38

potreb), gradbeni tehnik (38 potreb), turistični tehnik (38 potreb), tehnik

zdravstvene nege (38 potreb), komercialist (36 potreb);

na VI. izobrazbeni

stopnji

inţ. strojništva (53 potreb), ekonomist za komercialno dejavnost (32 potreb),

ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo (28 potreb), inţ. gradbeništva

(18 potreb), inţ. lesarstva (17 potreb), vzgojitelj predšolskih otrok (14 potreb),

ekonomist za analize in planiranje (12 potreb), inţ. elektrotehnike (11 potreb),

organizator poslovanja v turizmu vsš (11 potreb);

na VII. izobrazbeni

stopnji

univ. dipl. ekonomist (113 potreb) in dipl. ekonomist (80 potreb), profesor

razrednega pouka (100 potreb), dipl. vzgojitelj predšolskih otrok VS (93 potreb),

doktor medicine (60 potreb), univ. dipl. pravnik (60 potreb), dipl. medicinska sestra

VS (53 potreb), univ. dipl. inţ. elektrotehnike (52 potreb) in dipl. inţ.

elektrotehnike (18 potreb), univ. dipl. inţ. strojništva (46 potreb) in dipl. inţ.

strojništva (36 potreb), profesor angleščine (38 potreb), univ. dipl. inţ. gradbeništva

(33 potreb) in dipl. inţ. gradbeništva (11 potreb), prof. športne vzgoje (30 potreb),

prof. slovenščine (29 potreb).

91,4 85,374,9

62,0 68,881,9

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

I.+II. III.+IV. V. VI. VII.+ SKUPAJ

(st. izobrazbe)

potrebe za nedol.čas potrebe za dol.čas


17

PPRROOSSTTAA DDEELLOOVVNNAA MMEESSTTAA PPOO DDEEJJAAVVNNOOSSTTIIHH SSKKDD

Glede na sektor dejavnosti, v katerega spada delodajalec, so v letu 2010 v primerjavi z letom prej prijavili

za 1,7 strukturne točke več prostih delovnih mest delodajalci nekmetijskega sektorja, za toliko manj delovnih

mest pa je bilo izkazanih v storitvenih dejavnostih. Deleţ potreb v kmetijstvu je v ostal na enaki ravni kot v

letu prej.

Znotraj storitvenega sektorja, v katerem so delodajalci prijavili največ prostih delovnih mest, je bil največji

deleţ le teh izkazanih v dejavnosti trgovina; vzdrţevanje in popravila motornih vozil – 1.803, večje število

potreb je bilo danih tudi v gostinstvu – 1.539 potreb in v izobraţevanju – 1.185 potreb.

Slika 9: Potrebe glede na sektor dejavnosti v katerega spada delodajalec v letu 2010 na Gorenjskem

V nekmetijskem sektorju prevladujejo potrebe v predelovalnih dejavnostih, prijavljenih je bilo 2.568 potreb,

sledi gradbeništvo s 1.252 potrebami.

V primerjavi z letom prej se je v letu 2010 zmanjšalo povpraševanje delodajalcev po delavcih v gradbeništvu,

dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, v trgovini in v dejavnosti javne uprave in obrambe. V

ostalih dejavnostih beleţimo povečanje števila prijavljenih prostih delovnih mest, najbolj v predelovalnih

dejavnostih, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih

dejavnostih.

33..22..22.. ZZAAPPOOSSLLIITTVVEE NNAA PPRROOSSTTAA DDEELLOOVVNNAA MMEESSTTAA

Kritje prijavljenih prostih delovnih mest delodajalcev z zaposlitvijo na Zavodu RS za zaposlovanje

spremljamo na podlagi obrazcev M1, s katerim delodajalci ob sklenitvi delovnega razmerja z delavcem, le-

tega prijavijo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Po dobljenih podatkih omenjenega zavoda se je v letu 2010 na Gorenjskem zaposlilo 8.555 oseb. V

primerjavi z letom prej se je v preteklem letu zaposlilo za 7,3 % manj oseb. Med vsemi zaposlenimi v letu

2010 je 80,5 % oseb sklenilo delovno razmerje za določen čas, v zaposlitev se je vključilo 55,2 %

brezposelnih oseb, kar je za 4,9 odstotne točke več kot v letu pred tem.

Med zaposlenimi brezposelnimi osebami je bilo 52,7 % ţensk in 11,7 % iskalcev prve zaposlitve.

Kmetijski

sektor

0,5%

Nekmetijski

sektor

31,0%

Storitveni

sektor

68,5%


18

Tabela 9: Zaposlitve delavcev v letu 2009 in 2010, po upravnih enotah

Znotraj Območne sluţbe Kranj se je obseg sklenjenih zaposlitev v letu 2010 povečal le na UD Radovljica – za

1 %, na ostalih uradih za delo naše območne sluţbe pa se je zaposlilo manj oseb kot v letu prej. Obseg

sklenjenih zaposlitev v celoletnem obdobju se je najbolj zmanjšal na UD Trţič – za 16,4 %.

Največ so zaposlovali delodajalci iz sektorja storitev (68,5 % vseh zaposlitev), sledi področje industrije in

gradbeništva (30,9 % vseh zaposlitev) in področje kmetijstva z najmanj zaposlitvami (0,6 %).

Tabela 10: Kritje potreb po delavcih v regiji v letu 2010, po SKD dejavnostih

Urad za delo*Indeks

Od skupaj za

dol. čas v %

2010 2009 2010/09 2010 2009

Jesenice 1.038 1.219 85,2 82,2 81,0

Kranj 3.719 4.089 91,0 80,7 79,6

Radovljica 1.892 1.873 101,0 79,5 77,3

Škofja Loka 1.478 1.533 96,4 81,1 70,7

Trţič 428 512 83,6 78,0 78,5

SKUPAJ 8.555 9.226 92,7 80,5 77,8

* glej pojasnila na začetku tabelarne priloge pri metodoloških pojasnilih

Zaposlitve

delavcev

Prijavljene

potrebe

Krite

potrebe

Stopnja

pokritja

A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 57 48 84,2

B RUDARSTVO 0 0 -

C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 2.568 1.914 74,5

D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 22 18 81,8

E

OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI;

SANIRANJE OKOLJA 95 73 76,8

F GRADBENIŠTVO 1.252 642 51,3

G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 1.803 1.401 77,7

H PROMET IN SKLADIŠČENJE 793 630 79,4

I GOSTINSTVO 1.539 943 61,3

J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 185 131 70,8

K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 289 134 46,4

L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 50 33 66,0

M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOST 975 678 69,5

N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 826 486 58,8

O

DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST

OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI 158 103 65,2

P IZOBRAŽEVANJE 1.185 707 59,7

Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 571 398 69,7

R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 154 109 70,8

S DRUGE DEJAVNOSTI 164 97 59,1

T

DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM

OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO 13 10 76,9

U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES 0 0 0,0

57 48 84,2

3.937 2.647 67,2

8.705 5.860 67,3

12.699 8.555 67,4SKUPAJ

Področje dejavnosti

A - B Kmetijstvo

C - F Nekmetijstvo

G - Q Storitve


19

V zadnjem letu sta se zmanjšala deleţ zaposlitev oseb s III. in IV. stopnjo izobrazbe in deleţ oseb brez

izobrazbe, medtem ko so se deleţi zaposlitev oseb ostalih izobrazbenih kategorij v letu dni povečali.

Najslabšo pokritost potreb beleţimo na III. in IV. stopnji izobrazbe ter I. in II. stopnji izobrazbe, najboljšo pa

na V. stopnji izobrazbe. Zaposlilo se je 26,3 % oseb brez izobrazbe, 25,3 % oseb s III. in IV. stopnjo

izobrazbe, 28,4 % oseb s V. stopnjo izobrazbe in 20,0 % oseb s VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe. V letu

2010 so delodajalci uspeli realizirati 67,4 % vseh prijavljenih potreb po delavcih. Delodajalci svojih potreb po

delavcih velikokrat ne uspejo realizirati tudi zato, ker pri določenih poklicnih izobrazbah ni na voljo ustreznih

kandidatov za prosta delovna mesta.

Slika 10: Pokritje potreb z zaposlitvijo po posameznih stopnjah izobrazbe v letu 2010

3.3. ZAPOSLOVANJE TUJCEV V gorenjski regiji je bilo v letu 2010 izdanih skupaj 1.729 delovnih dovoljenj, kar je 38,2 % manj kot v letu

pred tem.

Osebnih delovnih dovoljenj je bilo skupaj izdanih 594, od tega 90 osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen

čas.

Dovoljenj za zaposlitev je bilo izdano 930, od tega za novo zaposlitev 148, 66 delovnih dovoljenj je bilo

izdanih brez kontrole trga dela, pri ostalih delovnih dovoljenjih za zaposlitev pa je šlo za podaljšanje.

Glede na dejavnost delodajalca, ki odda vlogo za delovno dovoljenje, je bilo največ delovnih dovoljenj

izdanih na področju gradbeništva, sledijo jim promet in skladiščenje, predelovalne dejavnosti, gostinstvo ter

trgovina.

Slika 11: Izdana delovna dovoljenja v regiji v letu 2009 in 2010, po mesecih

0,0

15,0

30,0

45,0

60,0

75,0

90,0

105,0

I. + II. III. + IV. V. VI. VII.+

59,3 60,7

68,2 68,761,8

Odstotek pokritja potreb

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sept. Okt. Nov. Dec.

2009 2010


20

Struktura izdanih delovnih dovoljenj po stopnji strokovne izobrazbe v letu 2010:

I. stopnja strokovne izobrazbe – 40,1 %, II. stopnja izobrazbe – 16,7 %, III. stopnja izobrazbe – 0,1 %, IV. stopnja izobrazbe – 33,3 %, V. stopnja izobrazbe – 6,7 %, VI. stopnja izobrazbe – 1,3 %, VII. + stopnja izobrazbe – 1,8 %.

V letu 2010 je bilo izdanih tudi 205 dovoljenj za delo, od tega največ, 177 dovoljenj za poslovodne delavce.

Ob koncu leta 2010 je bilo v Območni sluţbi Kranj veljavnih 2.747 delovnih dovoljenj.

3.4. REGISTRIRANA BREZPOSELNOST

3.4.1. OBSEG IN GIBANJE BREZPOSELNOSTI

Konec decembra je bilo na Gorenjskem registriranih 8.238 brezposelnih oseb, kar je za 20,8 % oziroma

za 1.420 oseb več kot decembra 2009. Povprečno število brezposelnih v regiji je bilo v preteklem letu, s

7.265 brezposelnimi osebami, v primerjavi z letom pred tem višje za 15,8 %.

V začetku leta 2010 se je intenzivno naraščanje brezposelnosti iz leta pred tem postopoma umirilo in v

posameznih mesecih leta je brezposelnost celo nekoliko upadla. Večji porast števila brezposelnih oseb

beleţimo zopet v zadnjih mesecih leta, predvsem zaradi večjega priliva starejših brezposelnih oseb, ki so se na

Zavod prijavljale zaradi napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje.

Slika 12: Registrirano brezposelni na Gorenjskem v letih 1991 do 2010 – povprečja, december

Brezposelnost v drţavi je v letu dni porasla za 13,8 % in je konec decembra štela 110.021 registrirano

brezposelnih oseb. Gorenjska brezposelnost je v decembru v drţavnem merilu predstavljala 7,5 %, kar je 0,4

odstotne točke več kot pred letom.

Brezposelnost se je v letu dni povečala na vseh uradih za delo Območne sluţbe Kranj. Največ brezposelnih

je prijavljenih na UD Kranj, kjer je bilo konec leta registriranih 3.677 brezposelnih oseb oziroma 19,5 % več

kot leto prej. Sledi UD Jesenice s 1.286 brezposelnimi, kjer se je v letu dni brezposelnost zvišala za 24,3 %.

3.500

4.500

5.500

6.500

7.500

8.500

9.500

10.500

11.500

Povprečje December


21

Na UD Škofja Loka je bilo registriranih 15,0 % več oziroma 1.247 oseb. Brezposelnost se je najbolj, za 29,1

% povečala na UD Radovljica in sicer na 1.241 oseb. Na UD Trţič pa je bilo konec leta prijavljenih 787

brezposelnih oseb.

Tabela 11: Registrirano brezposelne osebe v letu 2010, po uradih za delo

Po posameznih gorenjskih občinah se je brezposelnost v preteklem letu zmanjšala le v občini Jezersko in v

občini Gorenja Vas – Poljane, v ostalih občinah je število brezposelnih oseb v letu dni višje.

Priliv v brezposelnost

V evidenco brezposelnih Območne sluţbe Kranj se je v letu 2010 prijavilo 10.049 oseb. V primerjavi s

predhodnim letom je bil priliv manjši za 4,8 %. V povprečju se je mesečno v evidenco prijavilo 837 oseb,

kar je 43 oseb manj kot v letu prej.

Priliv novo prijavljenih na drţavni ravni se je zmanjšal za 4,6 %. Novo prijavljeni v regiji predstavljajo 9,2 %

novo prijavljenih v drţavi, enak deleţ kot v letu prej.

Slika 13: Struktura novo prijavljenih brezposelnih oseb v regiji v letih od 2007 do 2010

Ob preteţnem zaposlovanju za določen čas, še posebej ob kratkoročnem zaposlovanju delodajalcev v času po

krizi, je pričakovano, da je bilo med novo prijavljenimi brezposelnimi največ – 3.938 oseb takih, ki jim je

Stanje konec meseca Indeksi rasti

Jesenice 1.035 1.286 124,3

Kranj 3.078 3.677 119,5

Radovljica 961 1.241 129,1

Škofja Loka 1.084 1.247 115,0

Trţič 660 787 119,2

SKUPAJ 6.818 8.238 120,8

Dec. 2010

Dec. 2009

December

2009

December

2010Urad za delo

16,512,7 12,8 13,3

14,6 20,627,8 23,7

39,140,4

42,239,2

9,710,1

9,1

7,2

20,0 16,28,0

16,7

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2007 2008 2009 2010

Ostali

razlogi

Pisna izjava

Iztek zap. za

določen čas

Stečaj,

trajni pres.

Iskalci prve

zaposlitve


22

potekla zaposlitev za določen čas, sledijo novo prijavljeni, ki so izgubili delo iz poslovnih razlogov

oziroma zaradi prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije (2.378 oseb) ter iskalci prve zaposlitve (1.332

oseb). Zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca oziroma pisnega sporazuma je bilo

prijavljenih 723 oseb.

Slika 14: Mesečni priliv posameznih skupin v brezposelnost v letu 2010

Mesečni priliv brezposelnih oseb v evidenco območne sluţbe v preteklem letu je bil enakomerno razpršen vse

do jeseni, ko se je priliv povečal v septembru in oktobru na račun prijav iskalcev prve zaposlitve ter v zadnjem

mesecu leta prijav oseb po izteku delovnega razmerja za določen čas in tistih, ki so izgubile delo zaradi

poslovnih razlogov delodajalca. Med slednjimi je bilo veliko starejših oseb, ki so se na Zavod prijavile zaradi

napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje.

Na novo se je lani v evidenco Zavoda prijavilo 4.881 ţensk oziroma 48,6 % vseh novo prijavljenih, kar je 0,2

odstotne točke več kot leta 2009. V preteklem letu se je tako v evidenco naše območne sluţbe prijavilo kar

51,4 % moških.

Največ novo prijavljenih oseb v letu 2010 je bilo brez izobrazbe – 3.036 oseb, sledijo osebe s V. stopnjo

izobrazbe – 2.941 oseb, novo prijavljeni s III. in IV. stopnjo – 2.549 oseb. S VII. in VIII. stopnjo se je med

brezposelne prijavilo 1.149 oseb in s VI. stopnjo 374 oseb.

Četrtina prijavljenih oseb je bila starih od 50 do 60 let, sledijo osebe stare od 30 do 40 let, precej velik priliv je

opazen tudi med mlajšimi osebami. V primerjavi z letom prej so se v letu 2010 povečale prijave oseb, starih

od 50 do 60 let za 32,2 % in oseb, starejših od 60 let za 86,3 %, medtem ko se je število ostalih starostnih

kategorij novo prijavljenih brezposelnih oseb zmanjšalo.

977

577

686 721

571

713

728 612

804

1.191

936

1.533

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800


SKUPNI PRILIV

iskalci prve

zaposlitve

poslovni razlogi,

prisilna

poravnava, stečaj

iztek delovnega

razmerja za

določen čas


23

Slika 15: Starostna struktura priliva v letu 2010

Odliv iz brezposelnosti

Odliv iz registrirane brezposelnosti Območne sluţbe Kranj je v letu 2010 štel 8.632 oseb, kar je za 4,5 %

več kot leta 2009.

Zaradi zaposlitve se je iz evidence odjavilo 4.722 brezposelnih oseb, v primerjavi z letom 2009 za 1,7 % več

oseb. Med njimi je bilo 2.489 ţensk, prvo zaposlitev je sklenilo 553 brezposelnih oseb, samozaposlilo se je

450 oseb.

Slika 16: Struktura odliva brezposelnih oseb v regiji v letih 2009 – 2010

Iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, je bilo odjavljenih 3.522 oseb. Med njimi se je 248 oseb vključilo v

redno šolanje oziroma v izobraţevanje s sofinanciranjem Zavoda. Upokojilo se je 845 oseb, 429 oseb se je iz

evidence odjavilo po lastni volji. Zaradi kršitev obveznosti registrirano brezposelnih oseb je bilo odjavljenih

1.491 oseb, med njimi največ zaradi odklonitve oziroma neaktivnosti pri iskanju zaposlitve. Druge osebe so

bile odjavljene zaradi ostalih razlogov (porodniška, starost, smrt, preselitve,…).

do 25 let;

15,1%

25 do 30 let;

20,0%

30 do 40 let;

22,4%

40 do 50 let;

15,4%

50 do 60 let;

25,5%

60 in več let;

1,5%

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

Vključeni v

zaposlitev

Prehod v

neaktivnost

Kršitev

obveznosti

Ostalo

56,2

15,2

16,4

12,2

54,7

15,9

17,3

12,1

2010 2009


24

Tabela 12: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv iz evidence

Iz evidence brezposelnih oseb Območne sluţbe Kranj se je v letu 2010 odjavil največji deleţ oseb, starih od

30 do 40 let, sledijo osebe, stare od 25 do 30 let in osebe, stare od 40 do 50 let. Najmanjši deleţ odjav

beleţimo med starejšimi osebami, kar posledično vpliva na vse višji deleţ starejših oseb med brezposelnimi.

Slika 17: Starostna struktura odliva v letu 2010

2010 deleţ v %Indeks

2010/09

PRILIV V EVIDENCO 10.049 100,0 95,2

- ţenske 4.881 48,6 95,5

- iskalci prve zaposlitve 1.332 13,3 98,2

- brezposelni - trajni preseţki in stečajniki 2.378 23,7 81,1

- brezposelni - iztek zaposlitve za določen čas 3.938 39,2 88,4

- ostali razlogi 2.401 23,9 132,5

ODLIV IZ EVIDENCE 8.632 100,0 104,5

VKLJUČENI V ZAPOSLITVE 4.722 54,7 101,7

- ţenske 2.489 52,7 97,9

- prva zaposlitev 553 11,7 113,6

- trajni preseţki in stečajniki 1.137 24,1 99,6

- vključeni v zaposlitev za določen čas 3.347 70,9 98,4

ODLIV IZ RAZLOGOV, KI NE POMENIJO

ZAPOSLITVE3.522 40,8 108,8

PREHOD V DRUGE EVIDENCE 388 4,5 100,8

- v evidenco po drugih zakonih 133 34,3 109,9

do 25 let;

18,9%

25 do 30 let;

22,5%30 do 40 let;

23,7%

40 do 50 let;

17,0%

50 do 60 let;

16,1%

60 in več let;

1,8%


25

3.4.2. STRUKTURNE ZNAČILNOSTI BREZPOSELNIH OSEB

Negotov gospodarski poloţaj večine delodajalcev v regiji je vplival na gibanje brezposelnosti tudi v preteklem

letu. Pri zaposlovanju brezposelnih oseb so strukturna neskladja: poklicna in izobrazbena, neugodna starostna

struktura, zdravstvene omejitve, invalidnost, včasih tudi premajhna motivacija za delo.

Kljub prizadevanju po izboljševanju strukture brezposelnih oseb na področju območne sluţbe, se med

brezposelnimi povečujejo deleţ starejših od 50 let, deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb in deleţ moških.

Slika 18: Kategorije registrirano brezposelnih oseb v regiji – absolutni podatki (dec. 2009, 2010)

V letu dni se je v strukturi brezposelnih oseb na Gorenjskem zmanjšal deleţ starih od 40 do 50 let (za 3,3,

strukturne točke), deleţ stečajnih in trajno preseţnih delavcev ter deleţ mladih do 26 let za 2,3 strukturne

točke ter deleţ ţensk za 1,4 strukturne točke. Večji pa je deleţ starih nad 50 let za 7,9 strukturne točke ter

deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb za 7,2 strukturne točke.

Območna sluţba Kranj tudi ob koncu leta 2010 ostaja z najmanjšim deleţem iskalcev prve zaposlitve (10,4

%), deleţem mladih do 26 let (10,0 %) in deleţem dolgotrajno brezposelnih oseb (32,6 %) v drţavi. Še naprej

najvišji v drţavi pa ostaja deleţ brezposelnih oseb, starejših od 50 let (43,9 %).

Slika 19: Rast oz. upadanje deleţa različnih kategorij brezposelnih oseb v letu 2010 glede na leto 2009

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500

Iščejo prvo zap.

Mladi do 26 let

Ţenske

Stečajniki

Preseţni delavci

Dolgot. brezp.

Stari od 40 do 50 let

Stari nad 50 let

714

841

3.252

616

1.625

1.735

1.335

2.456

854

823

3.811

415

2.100

2.686

1.345

3.620

Dec. 10 Dec. 09


26

Izobrazbena struktura brezposelnih oseb

Pomemben dejavnik pri zaposlitvi je izobrazba, kajti nizka ali neustrezna izobrazba lahko pomeni veliko

oviro za uspešen nastop brezposelnih na trgu dela. V zadnjih letih je predvsem pri osebah s srednjo, višjo in

visoko stopnjo izobrazbe, za zaposlitev odločujoča tudi smer izobrazbe, saj se več povprašuje po tehničnih

znanjih in manj po druţboslovnih.

Tabela 13: Brezposelni po stopnji izobrazbe konec decembra 2010

V letu dni se je zniţal deleţ brezposelnih oseb brez izobrazbe za 3,5 strukturne točke, medtem ko so se deleţi

ostalih izobrazbenih kategorij brezposelnih oseb povečali. Najbolj se je povečal deleţ oseb s V. stopnjo

izobrazbe – za 1,4 strukturne točke.

Slika 20: Struktura registrirano brezposelnih oseb v letih 2006 – 2010 po stopnjah izobrazbe, stanje dec.

Stopnja

izobrazbeŠtevilo

Deleţ v

%

I.+II. 2.893 35,1

III.+IV. 2.084 25,3

V. 2.245 27,3

VI. 312 3,8

VII.+ 687 8,3

B.Š. 17 0,2

SKUPAJ 8.238 100,0

35,1

38,6

43,3

39,0

37,4

25,3

24,5

23,6

22,5

23,0

27,3

25,9

23,0

26,5

27,7

3,8

3,0

2,9

3,5

3,4

8,5

8,0

7,1

8,5

8,5

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

2010

2009

2008

2007

2006

I. + II. III. + IV. V. VI. VII. +


27

Konec decembra 2010 je bilo med brezposelnimi na Gorenjskem največ oseb z naslednjimi poklicnimi

oziroma strokovnimi izobrazbami:

I. in II.stopnja

2.893 brezposelnih oseb

pomoţni delavci (1.581), delavci brez poklica (386), obdelovalci lesa

(62), obdelovalci kovin (51), vozniki cestnih motornih vozil (46),

pomoţne šivilje (23), pomoţni tekstilci (19), pomoţni gostinski delavci

(17), pom. šivalci gor. delov obutve (17), kovinarski delavci (16),

zidarji za zidanje in ometavanje (16 oseb), konfekcijski pomočniki

(15), gradbeni delavci (14), natakarski pomočniki (13), pomočniki v

ţivilstvu (12), kuharski pomočniki (9)

III. in IV. stopnja


prodajalci (341), mizarji (102), natakarji (101), frizerji (99), šivilje

(95), kuharji (94), ključavničarji (81), avtomehaniki (74), zidarji (73),

strojni mehaniki (51), administratorji (46), orodjarji (45), vozniki (42)

V. stopnja


ekonomski tehniki (472), gimnazijski maturanti (348), strojni tehniki

(201), trgovinski poslovodje (89), komercialni tehniki (64

elektrotehniki (56), turistični tehniki (53), gradbeni tehniki (51),

upravni tehniki (49), lesarski tehniki (43), elektrotehniki elektroniki

(42), gostinski tehniki (37), ekonomsko komercialni tehniki (35),

prometni tehniki (33)

VI. stopnja

312 brezposelnih oseb

organizatorji dela (34), inţenirji strojništva (20), komercialisti VS (18),

ekonomisti za komercialno dejavnost (15), višji upravni delavci (14),

inţ. elektrotehnike (12), ekonomisti za analize in planiranje (12), org.

poslovanja v turizmu VSŠ (11), poslovni sekretar višji (11)

VII. stopnja

704 brezposelnih oseb

diplomirani ekonomisti VS (68), univ. dipl. ekonomisti (52),

diplomirani organizatorji – menedţerji VS (37), univ. dipl.

organizatorji (33), univ. dipl. inţ. strojništva (27), univ. dipl. pravniki

(22), diplomirani upravni organizatorji (22), univ. dipl. inţ.

elektrotehnike (17), univ. dipl. inţ. arhitekture (13), prof. športne

vzgoje (11), univ. dipl. politologi (11)

3.4.3. STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI

Stopnje registrirane brezposelnosti izračunava Statistični urad Republike Slovenije. Stopnje so prikazane

glede na prebivališče delovno aktivnih prebivalcev in registriranih brezposelnih oseb.

Stopnja brezposelnosti na Gorenjskem je bila v decembru 9,2 % in je bila v primerjavi z letom prej višja

za 1,6 odstotne točke. Regijska stopnja je bila niţja od drţavne, konec preteklega leta je bila stopnja

brezposelnosti v Sloveniji 11,8 % in se je v letu dni zvišala za 1,5 odstotne točke.

Povprečna stopnja brezposelnosti je bila v letu 2010 na Gorenjskem 8,1 %, v Sloveniji pa 10,7 %.


28

Slika 21: Mesečne stopnje brezposelnosti v regiji in drţavi v letu 2010

Med upravnimi enotami v regiji je bila stopnja brezposelnosti konec leta najniţja v UE Škofja Loka – 7,1 %,

najvišja stopnja pa je bila v UE Trţič z 11,7 %.

Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z decembrom leta 2010 zvišala v vseh upravnih enotah, najbolj pa v

UE Radovljica – za 2,2 odstotne točke. V UE Jesenice je stopnja v letu dni višja za 1,9 odstotne točke, v UE

Kranj in v UE Trţič za 1,6 odstotne točke ter v UE Škofja Loka za 1,1 odstotne točke.

Tabela 14: Mesečne stopnje registrirane brezposelnosti v letu 2010, po upravnih enotah

Konec leta 2009 so imele najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti občina Trţič (11,7 %), občina Kranj

(10,7 %), občina Jesenice (10,0 %) in občina Preddvor (9,3 %). Ostale občine so imele enako ali niţjo stopnjo

od regijske, najniţje stopnje pa beleţimo v občini Ţelezniki (5,5 %) in v občini Jezersko (5,5 %).

3,5

4,5

5,5

6,5

7,5

8,5

9,5

10,5

11,5

12,5


GORENJSKA SLOVENIJA

Upravna enota XII. 09 I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 10 I. - XII.

Jesenice 7,7 7,8 7,9 7,9 8,4 8,1 8,0 8,1 7,8 7,8 8,5 8,8 9,6 8,2

Kranj 8,3 8,6 8,5 8,5 8,8 8,8 9,0 9,1 9,3 9,1 9,4 9,3 9,9 9,0

Radovljica 6,4 6,8 6,8 6,9 7,0 7,1 7,0 7,1 7,1 7,0 7,5 7,8 8,6 7,2

Škofja Loka 6,0 6,3 6,0 5,7 5,6 5,5 5,6 5,6 5,6 5,6 6,0 5,9 7,1 5,9

Trţič 10,1 10,6 10,6 10,3 10,6 10,4 10,4 10,5 10,6 10,4 10,8 10,8 11,7 10,6

OS KRANJ 7,6 7,9 7,8 7,8 7,9 7,9 7,9 8,0 8,1 8,0 8,4 8,4 9,2 8,1

SLOVENIJA 10,3 10,6 10,7 10,6 9,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 10,7


29

4. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI, DELODAJALCI IN

POSREDOVANJE ZAPOSLITEV

Prilivi in odlivi v evidenci brezposelnih oseb

V letu 2010 se je nadaljevala intenzivna dinamika priliva v evidenco in odliva iz evidence brezposelnih oseb,

ki se je pričela ţe konec leta 2008 in vztrajala skozi leto 2009.

V primerjavi z letom prej je bilo v vseh mesecih leta 2010 število novo prijavljenih oseb v evidenco

brezposelnih Območne sluţbe Kranj večje. Predvsem v začetku leta je bil večji priliv brezposelnih oseb v

večji meri posledica prekinitev delovnih razmerij za določen čas ob koncu iztekajočega se leta. V oktobru se

priliv poveča zaradi vpisa mladih po dokončanju ali prekinitvi šolanja, v zadnjih dveh mesecih pa so se v

evidenco prijavljali predvsem starejši v povezavi z napovedanimi spremembami pokojninske zakonodaje.

Trg dela je bil zelo razgiban, na kar kaţe podatek, da se je v evidenco brezposelnih oseb zaradi prenehanja

dela za določen čas prijavilo 3.938 oseb, zaradi prenehanja delovnega razmerja iz poslovnega razloga pa kar

2.378 oseb. Izpeljanih je bilo nekaj likvidacij, stečajev in reorganizacij podjetij s področja proizvodnje in

storitev. Precejšen priliv smo zabeleţili iz številnih manjših podjetij, ki so se zaradi posledic gospodarske

krize znašle na robu preţivetja, zlasti s področja gradbeništva.

V evidenco brezposelnih oseb se je letu 2010 na novo prijavilo 10.049 oseb, kar v primerjavi z letom 2009

pomeni zmanjšanje za 508 oseb oziroma za 4,8 %.

Po posameznih uradih za delo je bilo število prijav naslednje:

na UD Jesenice 1.727 oseb (6,4 % manj kot v letu 2009); na UD Kranj 4.235 oseb (2,0 % več kot v letu 2009); na UD Radovljica 1.573 oseb (4,3 % manj kot v letu 2009); na UD Škofja Loka 1.694 oseb (15,0 % manj kot v letu 2009); na UD Trţič 820 oseb (11,4 % manj kot v letu 2009).

Zaposlitve brezposelnih oseb

V letu 2010 se je iz evidence odjavilo 8.632 oseb, od katerih sta se 4.502 osebi zaposlili. Zaposlilo se je 17

oseb oziroma 0,4 % več kot v letu 2009.

Konec decembra 2010 je bilo v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 8.238 oseb, kar pomeni v primerjavi z

letom prej 20,8 % povečanje števila brezposelnih.


30

Tabela 15: Vključeni v zaposlitev (brez vključitev v javna dela) v letu 2010

Skupinsko svetovanje

V letu 2010 smo nadaljevali s skupinskim svetovanjem in spremljanjem na UD Trţič, UD Jesenice in UD

Radovljica. S 1.4.2010 smo omenjeno skupinsko obliko dela uvedli tudi na UD Kranj. Z izvajanjem

skupinskega svetovanja, smo ob povečanem prilivu zlasti v zadnjih mesecih leta 2010 ter povečanju števila

brezposelnih, lahko sledili izhodiščem in načelom ter temeljnim postopkom, ki so opredeljeni v Doktrini dela

z brezposelnimi osebami.

Model obravnave so pripravili poklicni svetovalci, izvajalci aktivnosti pa so bili poleg njih tudi svetovalci

zaposlitve.

Vsebina skupinskega svetovanja je naslednja:

predstavitev izvajalca in vsebine aktivnosti, vzpostavljanje klime, izpolnjevanje vprašalnika – analiza dosedanjih aktivnosti, predstavitev vprašalnikov, pregled aktualnih potreb in napotovanje, dogovor o izhodih.

Skupinsko svetovanje je delo s posameznikom v skupini in tu ne gre za klasično skupinsko delo. Poudarek je

na ciljno usmerjeni dejavnosti posameznika in ne na skupinski dinamiki, saj je bil naš cilj predvsem usmerjen

v prihranek časa, ki bi bil porabljen za individualna svetovanja.

Odzivi udeleţencev so bili zelo pozitivni.

Najpogosteje so kot prednost skupinskega svetovanje omenjali:

spodbudo in motiviranje za aktivnost, moţnost izmenjave informacij, konkretne informacije od soudeleţencev o zaposlitvenih moţnostih, poudarek na aktivnostih, občutek da v stiski niso sami, prijetno počutje v skupini.

V skupinsko svetovanje smo v letu 2010 vključili:

• UD Trţič: 43 skupin s 151 udeleţenci (vabljenih 278),

• UD Jesenice: 54 skupin s 419 udeleţenci (vabljenih 732),

• UD Radovljica: 49 skupin s 310 udeleţenci (vabljenih 626),

• UD Kranj: 114 skupin z 894 udeleţenci (vabljenih 1.648).

Urad za

delo

Ciljno št.

zaposlitev

Real. št.

zaposlitev% real.

Jesenice 800 787 98,4

Kranj 1.960 1.892 96,5

Radovljica 680 651 95,7

Škofja Loka 780 774 99,2

Trţič 400 398 99,5

SKUPAJ 4.620 4.502 97,4


31

Informacijsko motivacijski seminarji

Informacijsko motivacijski seminarji ostajajo ustaljen način dela na vseh uradih za delo OS Kranj. Vse novo

prijavljene brezposelne osebe smo vključevali v Informacijsko motivacijske seminarje, kjer so pridobili

osnovne informacije o delovanju Zavoda, o pravicah in obveznostih brezposelnih oseb ter o moţnostih iskanja

zaposlitve.

V letu 2010 smo izvedli naslednje število Informacijsko motivacijskih seminarjev:

• na UD Jesenice 105 s 654 udeleţenci (vabljenih 1.048),

• na UD Kranj 121 s 1.981 udeleţenci (vabljenih 2.684),

• na UD Radovljica 64 z 800 udeleţenci (vabljenih 1.036),

• na UD Škofja Loka 81 z 960 udeleţenci (vabljenih 1.177),

• na UD Trţič 44 s 421 udeleţenci (vabljenih 595).

Zaposlitveni kotiček

Zaradi zaostrenega stanja na trgu dela ter kadrovske problematike v OS Kranj (kljub 81,2 % višji

brezposelnosti glede na leto 2008 so kadrovski viri ostali praktično nespremenjeni), smo bili v letu 2010

primorani omejiti dodatno ponudbo v obliki zaposlitvenih kotičkov. Načrtno so svetovalci zaposlitve

brezposelne osebe napotovali v Zaposlitveni kotiček v Kranju in na Jesenicah. V Škofji Loki je zaposlitvenih

kotiček deloval le trikrat, kljub temu pa smo skušali z individualnimi oblikami omogočiti dodatno storitev

najbolj zainteresiranim.

V Kranju je zaposlitveni kotiček deloval štirikrat tedensko v okviru CIPS-a, z namenom izboljšanja veščin

iskanja zaposlitve. Obiskalo ga je 689 oseb. Na Jesenicah je zaposlitveni kotiček obiskalo 19 oseb, v Škofji

Loki pa 34 oseb.

Timske obravnave brezposelnih oseb

Timske obravnave pomembno prispevajo k izmenjavi izkušenj med sodelavci, pomenijo strokovno podporo

pri svetovanju brezposelnim osebam. Ob številnih drugih nalogah smo v okviru posameznih uradov za delo

izvedli 6 timskih obravnav, kjer smo obravnavali 255 oseb, poleg tega pa je bil izveden monitoring za 312

oseb.

Na teh obravnavah smo poskušali, v skladu z izhodišči Doktrine, preprečiti prehod v dolgotrajno

brezposelnost pri mladih pred iztekom štirih mesecev od prijave oziroma pri starejših iskalcih zaposlitve pred

iztekom 9 mesecev od prijave v evidenco brezposelnih. Pregledali smo skupine oseb, ki so prišle v evidenco

po stečajih večjih podjetij: Ibi, Aquasava in LTH. Pri osebah, ki so ţe bile dolgotrajno brezposelne, smo si

prizadevali poiskati razloge za to ter skupaj najti rešitev iz te situacije. Pri tem smo uporabili tudi moţnosti, ki

jih ponujajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Timsko smo presojali tudi smiselnost vključitve v

posamezne ukrepe.

Izvedli smo 8 timskih obravnav skupaj s Centri za socialno delo na področju OS Kranj, na katerih smo

obravnavali 168 brezposelnih oseb z močno izraţenimi ovirami za zaposlitev, ki so v 98 primerih vodile do

ugotovitve, da na trgu dela te osebe začasno ali trajno niso več zaposljive. Te osebe smo prenesli v evidenco

oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov.

Zaradi pričakovanega sprejetja Zakona o urejanju trga dela, ki predvideva tudi vzpostavitev evidence začasno

nezaposljivih, smo v začetku leta 2010 z ZPIZ-om izvedli le eno Komisijo za presojo zaposlitvenih moţnosti,

kjer je bilo obravnavanih 22 brezposelnih oseb, od tega smo jih 20 prenesli v evidenco oseb, prijavljenih na

zavodu na podlagi drugih zakonov. Veliko oseb s statusom invalida je zato kljub temu, da niso bile zmoţne za

delo in so bile več kot dve leti brez zaposlitve, ostalo v evidenci brezposelnih oseb.


32

Sodelovanje z delodajalci

V letu 2010 smo načrtovali 100 obiskov pri delodajalcih in jih opravili 106.

Tabela 16: Krepitev sodelovanja Zavoda z delodajalci pri kritju njihovih tekočih in

kratkoročnih kadrovskih potreb

Na področju sodelovanja z delodajalci, posebej posredovanja brezposelnih na prosta delovna mesta, se je v

letu 2010 nadaljevala situacija iz leta 2009, ko je bila ponudba prostih delovnih mest pomembno manjša kot

povpraševanje na strani brezposelnih oseb. Številni delodajalci, ki so oddajali potrebe po delavcih, niso ţeleli

sodelovanja zavoda zaradi velike ponudbe delovne sile, ki je sama našla pot do njih. Kljub temu so še vedno

obstajala posamezna delovna mesta, za katera smo teţko našli kandidate, npr. v gostinstvu in turizmu,

gradbeništvu in kovinarstvu.

Pri obiskih delodajalcev je bil naš cilj izboljšati učinke posredovanja v zaposlitev, saj je z osebnim stikom

laţje vzpostaviti medsebojno zaupanje in zagotoviti kontinuiteto sodelovanja v obeh primerih: ko delodajalec

odpušča in ko zaposluje nove delavce. Ob obiskih smo imeli moţnost spoznati delovne procese ter konkretna

delovna mesta, kar bistveno vpliva na uspešnost posredovanja v zaposlitev.

Delodajalce smo obiskovali z različnimi nameni, katerih skupen cilj pa je bil izboljšanje sodelovanja:

prisotnost predstavnika Zavoda na zaposlitvenem razgovoru. Na ta način smo lahko preverili resnost in motiviranost napotenih kandidatov, moţnost pa smo imeli tudi takoj ponuditi

ustrezne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili v dani situaciji smiselni;

spremljanje ukrepa aktivne politike zaposlovanja (usposabljanje na delovnem mestu, delno nadomestilo plače, javno delo…) z namenom ogleda delovnega mesta, nudenja strokovne

podpore delodajalcu in iskanja zaposlitvenih moţnosti za vključeno osebo po zaključku

ukrepa. Delodajalci so takšno obliko sodelovanja dobro sprejeli in jo doţiveli kot interes

institucije za razvoj podjetja;

ogled delovnih mest z namenom učinkovitejšega posredovanja v zaposlitev oziroma v ukrepe aktivne politike zaposlovanja;

pomoč ob odpuščanju večjega števila zaposlenih - z izvedbo informacijsko motivacijskih seminarjev v sodelovanju s Skladom dela za delavce, katerih delo je postalo nepotrebno,

vpisom v evidenco preseţnih delavcev;

zaradi promocije in ponudbe za sodelovanje na zaposlitvenih sejmih.

Učinkovitost posredovanja v zaposlitev smo povečevali tudi tako, da smo se odzivali na vsako objavljeno

potrebo po delavcu ter skušali v največji moţni meri upoštevati zahteve ter ţelje delodajalca. Pred napotitvijo

smo izvajali izbore kandidatov, jih preverjali preko telefona ter s pomočjo SMS sporočil in elektronske pošte.

V prvih enajstih mesecih leta 2010 smo našim brezposelnim posredovali 24.337 SMS-ov ter 1.904

elektronskih sporočil, s katerimi smo jih obvestili o prostih delovnih mestih oziroma jih povabili, da izrazijo

svoj interes glede ponudbe delodajalca.

Delodajalcem smo omogočali izvedbo zaposlitvenih razgovorov v prostorih naših uradov za delo. Izvajali smo

predizbore za zaposlitev kandidatov v dejavnostih, kot so čiščenje, gradbeništvo, prevozništvo in

zavarovalništvo.

Za povečanje učinkovitosti posredovanja v zaposlitev se je v letu 2010 trikrat sestal tim za posredovanje, kjer

so se svetovalci zaposlitve skupaj s svetovalko za delodajalce dogovarjali o napotovanju na prosta delovna

mesta, o smiselni uporabi SMS in elektronskih sporočil. Na osnovi konkretnih primerov so preverjali

Urad za

delo

Ciljno št.

obiskov

Real. št.

obiskov% real.

Jesenice 20 22 110,0

Kranj 36 37 102,8

Radovljica 24 23 95,8

Škofja Loka 12 16 133,3

Trţič 8 8 100,0

SKUPAJ 100 106 106,0


33

razumevanje potreb delodajalcev in brezposelnih oseb ter lastne vloge v procesu posredovanja. V septembru

2010 pa so svetovalci zaposlitve z vodjo urada dorekli postopek posredovanja, doslednega preverjanja

zaposlitvenih ciljev in zbiranja podatkov, ki koristijo posredovanju. Strinjali smo se, da je posredovanje v

zaposlitev eno ključnih opravil zaposlitvenega svetovanja.

Srečanja z delodajalci in drugi dogodki

Srečanja z delodajalci smo organizirali periodično oziroma skladno z novostmi na področju zaposlovanja, s

katerimi smo jih ţeleli seznaniti. S srečanji smo ţeleli spodbuditi komunikacijo z delodajalci s ciljem

proaktivnega sodelovanja, hitrejšega in učinkovitejšega odzivanja na njihove potrebe ter razvijanja ustreznih

storitev zanje. Delodajalci so imeli na teh srečanjih priloţnost zastavljati vprašanja in izraziti svoje predloge,

zavod pa moţnost promovirati svoje storitve, predstaviti aktualne ukrepe na trgu dela ter jih seznaniti z

moţnostjo uporabe eStoritev. V letu 2010 smo organizirali naslednja srečanja oziroma posvete:

18.2.2010 smo povabili delodajalce iz območja OS Kranj, s katerimi najpogosteje sodelujemo in jim predstavili novosti na trgu dela na Gorenjskem, jim nudili predavanje priznanega strokovnjaka o

kadrovanju ter seznanili z moţnostjo sodelovanja z EURES svetovalko.

2.6.2010 smo izvedli ţe tretji zaposlitveni sejem z naslovom: Z izobraţevanjem in usposabljanjem do zaposlitve. Udeleţilo se ga je 12 delodajalcev, ki kljub velikemu številu brezposelnih še vedno ne

najdejo ustreznih kandidatov, 5 izobraţevalnih ustanov, ki izobraţujejo deficitarne poklice ter 500

brezposelnih, ki so na sejmu iskali moţnosti zase. Brezposelni so dobili tudi informacije o

samozaposlovanju, ukrepih APZ, vodenju zaposlitvenega razgovora ter se vpisali v eBorzo dela.

11.11.2010 smo izpeljali Dan odprtih vrat, na katerega smo povabili delodajalce ter obrtne zbornice in jim predstavili ukrepe APZ ter postopek dela z brezposelno osebo. Za še boljše sodelovanje smo

povabili tudi institucije, s katerimi se dnevno srečujemo pri zadovoljevanju potreb brezposelnih oseb.

Prav tako pa smo povabili različne skupine brezposelnih oseb z namenom, da jim predstavimo

eStoritve Zavoda, moţnosti zaposlovanja s pomočjo subvencij in potrebnost neposrednih stikov z

delodajalci v procesu iskanja zaposlitve.

23.11.2010 smo za brezposelne osebe, ki so izrazile ţeljo po zaposlitvi zunaj meja Slovenije, konkretno v sosednji Avstriji, pripravili Informativno uro za zaposlovanje in delo v Avstriji, ki jo je

izvedla EURES svetovalka, dogodka pa sta se udeleţila tudi kolega iz AMS Beljak in Celovec, ki sta

prinesla s sabo tudi konkretne ponudbe za zaposlitev na področju sosednje Koroške.

E - storitve

Nadaljevali smo s promocijo e-storitev in na ta način našim strankam pribliţali določene storitve, po drugi

strani pa razbremenili sodelavce.

V letu 2010 so delodajalci Območni sluţbi Kranj prijavili 12.699 prostih delovnih mest, od tega je bilo preko

e-storitev oddanih 11.082 prostih delovnih mest oziroma 87,3 % vseh prijavljenih. Deleţ prijavljenih prostih

delovnih mest preko e-storitev se je tako v letu dni povečal za 2,8 odstotne točke.

Na informacijsko-motivacijskih seminarjih, skupinskih oblikah svetovanja ter individualnih obravnavah smo

brezposelne osebe, ki so vešče ravnanja z računalniškimi aplikacijami, spodbujali k uporabi aplikacije e-

Svetovanje in vpisa v eBorzo dela. V okviru zaposlitvenega kotička enkrat mesečno izvajamo delavnico s

praktičnim prikazom vpisa v eBorzo. Konec leta 2010 ima 1.136 oseb v zaposlitvenem načrtu kot aktivnost

vpis v eBorzo dela z izdelavo ţivljenjepisa. S tem si osebe povečujejo zaposlitvene moţnosti, saj z oddajo

ţivljenjepisa omogočajo, da jih delodajalci kontaktirajo, hkrati pa uporabljajo sodobno tehnologijo in

pridobivajo potrebne kompetence.

S 1.2.2010 smo brezposelnim osebam ponudili moţnost ePrijave v evidenco in oddajo eZahtevka za denarno

nadomestilo. Ta moţnost je bila v enajstih mesecih leta 2010 uporabljena takole:

Na UD Jesenice je bilo 44 ePrijav brezposelnih oseb in oddanih 18 eZahtevkov za denarno nadomestilo;


34

Na UD Kranj je bilo 106 ePrijav brezposelnih oseb in oddanih 18 eZahtevkov za denarno nadomestilo;

Na UD Radovljica je bilo 48 ePrijav brezposelnih oseb in oddanih 19 eZahtevkov za denarno nadomestilo;

Na UD Škofja Loka je bilo 37 ePrijav brezposelnih oseb in oddanih 9 eZahtevkov za denarno nadomestilo;

Na UD Trţič je bilo 11 ePrijav brezposelnih oseb in odana sta bila 2 eZahtevka za denarno nadomestilo;

Skupaj se je v Območni sluţbi Kranj elektronske prijave v evidenco posluţilo 244 brezposelnih oseb, zahtevek za denarno nadomestilo pa je po elektronski pošti oddalo 66 upravičencev.

4.1. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV

4.1.1. ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA

Konec decembra 2010 je bilo na Območni sluţbi Kranj prijavljenih 875 brezposelnih invalidnih oseb, kar

predstavlja 10,6 % deleţ med brezposelnimi. Zaposlitev je v letu 2010 našlo 124 brezposelnih invalidov.

Rehabilitacijska komisija I. stopnje (RK I.) je izvedenski organ Zavoda, ki daje mnenje v postopkih za

pridobitev statusa invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS,

št. 100/05, 114/06 ) in v postopkih za uveljavljanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije. RK I. je v lanskem

letu zasedala 9 krat ter obravnavala 56 brezposelnih oseb. Od teh je 30 oseb pridobilo status invalida in

pravico do zaposlitvene rehabilitacije, 13 invalidnih oseb po drugih predpisih je uveljavilo pravico do

zaposlitvene rehabilitacije, 13 brezposelnih oseb pa je uveljavljalo le status invalida.

Število obravnav preko RK I. tudi v letu 2010 ostaja v podobnem obsegu kot v preteklih obdobjih. Potrebe po

storitvah zaposlitvene rehabilitacije so stalno prisotne v sklopu zaposlitvenega svetovanja in tudi v letu 2010

nismo mogli zadostiti vsem izkazanim potrebam. V proces zaposlitvene rehabilitacije je bilo vključenih 178

brezposelnih oseb. Na novo je vlogo za priznanje pravic po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov v letu 2010 vloţilo 87 brezposelnih oseb.

V fazi predhodne obravnave za pridobitev mnenja o ravni delovnih sposob

PPOORROOČČIILLOO ZZAA LLEETTOO 22001100 POROCILO_2010... · Letno poročilo, ZRSZ Območna...

Documents

Transcript of PPOORROOČČIILLOO ZZAA LLEETTOO 22001100 POROCILO_2010... · Letno poročilo, ZRSZ Območna...