PP - PRIMERJALNI PREGLED

SPODBUJANJE USTANAVLJANJA NOVIH PODJETIJ

Pripravila:Mag. Mojca Pristavec ĐogićMag. Igor Zobavnik

Številka naročila: 41/2011Descriptor/Geslo: Ustanovitev podjetja/Business start-upDatum: 25. 7. 2011

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

1 Uvod

Neposredne državne pomoči podjetjem v Evropski uniji na splošno niso dovoljene, saj lahko pomenijo ustvarjanje prednosti prejemnikov pred tekmeci iz podobnih sektorjev - državna pomoč lahko škodi konkurenci in trgovini v EU (EC, spletna stran).Vendar pa so različne oblike pomoči dopustne tudi po evropski zakonodaji, a le ob izpolnjevanju določenih pogojev:

- v primeru podpore raziskovalni in razvojni dejavnosti;- za krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij;- z namenom izboljšanja regionalne gospodarske strukture;- spodbude za varstvo okolja;- spodbujanje izobraževanja, nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja;- pri ukrepih posodobitve in prestrukturiranja (Advantageaustria in EC, spletna stran).

Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo 99 % vseh podjetij in 57 % gospodarske dodane vrednosti v Evropski uniji. Konkurenčnost Evropske unije (EU) je v osnovi odvisna od statusa njenih malih in srednje velikih podjetij. V EU obstaja okoli 23 mio MSP, ki predstavljajo tudi glavni potencial za ustvarjanje novih delovnih mest. Mala in srednja podjetja so tako bistven vir rasti, večje zaposlenosti in boljših delovnih mest, kar so ključni cilji Lizbonske strategije (EC, spletna stran).

V nalogi na željo naročnika predstavljamo primerjalni pregled pomoči in vzpodbud pri ustanavljanju novih podjetij v treh članicah EU: v Španiji (poudarek na projektu mesta Barcelone), Malti in Avstriji. Pri zbiranju podatkov smo se naslonili na nacionalne zakonodaje, vire, dostopne na svetovnem spletu in na odgovore na vprašanja, ki smo ji poslali na pristojne institucije in jih prejeli do zaključka naloge.

Evropska komisija sama priznava, da Evropa potrebuje več podjetij in je (kot bomo videli v nadaljevanju naloge) v okviru dopustnih regulativnih ukrepov precej aktivna pri spodbujanju držav članic k zmanjševanju omejitev pri ustanavljanju novih podjetij in pri oblikovanju ukrepov za spodbujanje podjetništva.

2 Reguliranje ustanavljanja podjetij na ravni Evropske unije

Ena prednostnih nalog Evropske unije je izboljšati in poenostaviti postopke ustanavljanja podjetij. Pri tem je izpostavljeno, da bi se morala informacijska in komunikacijska tehnologija pri opravljanju formalnih postopkov uporabljati pogosteje oz. v večjem obsegu. Pomembna je tudi ustrezna in lahko dostopna strokovna podpora tako pri samem ustanavljanju podjetja, njegovem dejanskem zagonu, pa tudi kasneje, v prvih, običajno najbolj kritičnih, letih njegovega obstoja. Kot poseben mehanizem pomoči se uporabljajo podjetniški inkubatorji in evropske mreže za podporo podjetjem (npr. Evropski informacijski centri, Evropski podjetniško-inovacijski centri) (EC, spletna stran).

Leta 1997 je Komisija sprejela priporočilo,1 ki je bilo predlaga za ukrepe na področju pospeševanja in poenostavitve procesov ustanavljanja podjetij v EU. Leta 2000 je sledila Evropska listina o malih podjetjih, kjer je bil eden od 10 ukrepov naveden "cenejše in hitrejše

1 Commission Recommendation of 22 April 1997 on improving and simplifying the business environment for business start-ups (97/344/EC).

3

ustanavljanje podjetij". Listina je države članice pozvala k ukrepanju na tem področju in oblikovanju foruma za izmenjavo informacij in primerov dobrih praks.

Leta 2002 je EU naročila primerjalno analizo v takrat 15 državah članicah EU o stanju na tem področju, sprejetih ukrepih in primerih dobre prakse pri poenostavljanju postopkov registracije podjetij. Študija je pokazala, da je bil povprečni čas, potreben za ustanovitev podjetja v letu 2001 (v EU 15) 22 dni, povprečni stroški pa so znašali 827 €.Za primerjavo:

- v letu 2007 je bil povprečni čas 12 dni in stroški (družba z omejeno odgovornostjo) 485 €;

- v letu 2008 je bil povprečni čas 9 dni in stroški (družba z omejeno odgovornostjo) 463 €;

- v letu 2009 je bil povprečni čas 8 dni in stroški (družba z omejeno odgovornostjo) 417 €;

- v letu 2010 je bil povprečni čas 7 dni in stroški (družba z omejeno odgovornostjo) 399 €.

Decembra 2008 je Svet za konkurenčnost sprejel Akt za mala podjetja,2 ki vključuje številne konkretne ukrepe za podporo malim podjetjem.3 Poleg tega pa je pozval države članice, da znižajo čas, potreben za ustanovitev podjetja na do 3 delovne dni. To trenutno pomeni, da le 10 držav dosega ta standard.4

Program izmenjave "Erasmus za mlade podjetnike", ki je ena od pobud, navedenih v omenjenem Aktu, na primer daje posameznikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje ali so ga ustanovili pred kratkim, priložnost, da se učijo od izkušenih lastnikov malih podjetij v drugih državah Evropske unije.Izmenjava izkušenj poteka med bivanjem pri gostitelju/podjetniku, ki novim podjetnikom pomaga pri pridobivanju znanja in izkušenj za zagon majhnega podjetja. Gostitelj pa ima

2 Ugotovitev navedena v Aktu: "Na splošno so MSP v EU še vedno manj produktivna in rastejo počasneje od primerljivih podjetij v Združenih državah. V ZDA podjetja, ki preživijo, do sedmega leta v povprečju povečajo zaposlovanje za 60 %, medtem ko znaša pri evropskih podjetjih, ki preživijo, to povečanje med 10 % in 20 % ." (http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DPK/SBA_sl.pdf).3 "Komisija:• spodbuja podjetniško kulturo in lajša izmenjavo najboljše prakse v podjetniškem usposabljanju;• bo leta 2009 uvedla „Evropski teden MSP“, ki bo okvir za številne dogodke v obliki kampanj, ki bodo potekalepo vsej Evropi;• leta 2008 uvaja pobudo „Erasmus za mlade podjetnike"; • bo ustanovila evropsko omrežje podjetnic-ambasadork, podprla programe mentorstva, ki bo ženske spodbudila k ustanovitvi lastnega podjetja, in pospeševala podjetništvo med diplomantkami.Države članice so pozvane, da:• spodbujajo inovativno in podjetniško miselnost med mladimi z uvedbo podjetništva kot ključnega znanja v učnih programih, posebno v srednješolskem izobraževanju, ter zagotovijo, da se bo to ustrezno odražalo v učnih gradivih;• zagotovijo, da se bo pomembnost podjetništva ustrezno odražala v usposabljanju učiteljev;• povečajo sodelovanje s poslovno skupnostjo zaradi oblikovanja sistematicnih strategij za izobraževanje o podjetništvu na vseh ravneh;• zagotovijo, da obdavčenje (zlasti davek na dediščine in darila, obdavčenje dividend in davek od premoženja) ne bo nepotrebno oviralo prenosa poslovanja;• vzpostavijo sheme za povezovanje prenosljivih podjetij s potencialnimi novimi lastniki;• zagotovijo mentorstvo in podporo za prenos poslovanja;• zagotovijo mentorstvo in podporo za podjetnice;• zagotovijo mentorstvo in podporo za priseljence, ki bi radi postali podjetniki."4 Glej Prilogo 1.

4

korist od svežega pogleda na njegovo poslovanje, dobi priložnost za sodelovanje s tujimi partnerji in spozna nove trge. Bivanje delno financira Evropska unija.

Pomembno vlogo pri razvoju podjetništva ima tudi izobraževalni sistem, ki lahko s pravilnim pristopom spodbuja podjetništvo med mladimi in jih pripravlja na izzive. EU pa v mnogih dokumenti izpostavlja tudi potreben poseben pristop pri nudenju pomoči skupinam, ki veljajo za rizične pri poskusih ustanavljanja podjetij (ženske, starejši, pripadniki etničnih manjšin).

Posebno področje, ki prav tako pomembno vpliva na oblikovanje podjetnikom prijaznega okolja, je financiranje. Težave pri pridobivanju finančnih sredstev vplivajo na samo odločitev o odpiranju podjetja,5 pa tudi na njegove možnosti obstanka, ko le-ta že posluje.6 Zato je Evropska unija oblikovala posebne mehanizme financiranja, ki običajno temeljijo na njenih posebnih politikah (npr. varovanje okolja, energetika ipd.), pri pridobivanju finančnih sredstev pa si lahko podjetja pomagajo z informacijami iz spletnih strani ali številnih podpornih organizacij. Evropska unija na tem področju pomaga tudi nacionalnim vladam držav članic, na primer preko strukturnih skladov (podjetja pomagajo pri regionalnem razvoju in regionalni koheziji v EU) (EC, spletna stran).7

Od leta 2006 Generalni direktorat za podjetništvo pri Evropski komisiji podeljuje Evropske nagrade za podjetništvo. Namen nagrade je izpostaviti dobre prakse javnih organov pri spodbujanju podjetništva ter malih podjetij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. V tekmovanju sodelujejo države članice EU, Hrvaška, Islandija, Norveška, Srbija in Turčija. Žirija vsako leto na posebni slovesnosti objavi najboljše projekte. Glavni cilji tekmovanja so:

- ugotoviti in priznati uspešne dejavnosti in pobude za spodbujanje podjetij in podjetništva;

- predstaviti in deliti primere najboljših podjetniških politik in praks; - povečati zavedanje o vlogi podjetnikov v družbi;- spodbujanje potencialnih podjetnikov (EC2, spletna stran).

Velika nagrada žirije je bila letos podeljena organizaciji Barcelona Activa, pri kateri se vsako leto izobražuje in usposablja preko 100.000 podjetnikov in ki je pomagala ustanoviti več kot 6.000 novih podjetij. Organizacijo bomo v nadaljevanju kot primer dobre prakse oblasti na regionalni ravni predstavili nekoliko podrobneje.

5 EU zato spodbuja finančne ustanove, da odobrijo posojilo (zlasti malim in srednjim inovativnim) podjetjem, in sicer z garancijami na podlagi delitve tveganja. 6 Zagonska sredstva iz sklada Evropske tehnološke pomoči, ki je del večletnega programa za podjetja in podjetništvo, so namenjena za zagon dejavnosti inovativnih in hitro rastočih podjetij ("semenski kapital"). Pomoč za hitro rastoča in inovativna podjetja iz programa za podjetništvo in inovativnost nadaljuje financiranje z zagonskimi sredstvi iz sklada Evropske tehnološke pomoči. Malim podjetjem v njihovi začetni fazi zagotavlja semenski in zagonski kapital. Uvaja pa tudi novo pomoč v obliki „nadaljevalnega“ kapitala za hitro rastoča in inovativna podjetja v fazi širitve dejavnosti ter jim tako pomaga pri trženju proizvodov in storitev in spodbuja njihovo inovativnost (PIS, spletna stran). 7 Finančni instrumenti EU, ki izhajajo iz večletnega programa za podjetja in podjetništvo za MSP (2001–2006)predvsem malim podjetjem lajšajo dostop do financiranja z lastniškim kapitalom ali s posojili. Z večletnim programom je bilo dodeljenih 510 milijonov €, z nadaljevalnim okvirnim programom za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) pa milijarda €. Finančne instrumente v imenu Komisije upravlja Evropski investicijski sklad, ki sredstva dodeljuje po finančnih posrednikih, bankah in investicijskih skladih.

5

2.1 Španija - Barcelona

Barcelonski mestni svet je leta 1986 ciljem preoblikovanja in širjenja podjetništva ustanovil podjetniški center Barcelona Activa -BA (inkubator). Center je z leti postal lokalno in mednarodno stičišče, ki s svojimi dejavnostmi in viri nudi podporo podjetnikom, inovacijam, večanju strokovnosti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Tudi OECD je prepoznal atribute BA in v svojem poročilu8 izpostavil, da je bil ustanovljen z namenom, da se čim prej odzove na gospodarsko in socialno krizo osemdesetih let in da se da iz tega primera veliko naučiti tudi v današnjih časih. Inovativen in zelo učinkovit pristop k spodbujanju gospodarskega razvoja je po mnenju avtorjev poročila koristen vir izkušenj za mesta in regije (OECD3, spletna stran).

Kot že omenjeno, se v Barceloni Activi vsako leto usposablja preko 100.000 posameznikov, poleg tega pa letno pomaga pri izvedbi preko 1000 novih projektov (od 50-60 % projektov se v letu dni zaključi v obliki ustanovitve novega podjetja s povprečno 2,4 zaposlenima) preko sodelovanja z več kot 115 podjetji, nameščenimi v podjetniški inkubator in tehnološki park. Od leta 2004 je Barcelona Activa pomagala ustvariti 6.214 novih podjetij in 11.800 novih delovnih mest.

Center omogoča podjetnikom, da si sami začrtajo poslovno pot od same ideje do ustanovitve svojega podjetja. Usposabljanje, konference in delavnice za pridobivanje ključnih podjetniških veščin so posebej prilagojene potrebam in prednostnim nalogam podjetnikov v različnih gospodarskih sektorjih. Podjetnikom ponujajo t.i. "tabletke znanja" oz. kratke tečaje z različnih področij, pa tudi daljša usposabljanja ("tedni znanja") za podjetnike in samozaposlene (Barceloactiva, spletna stran).

Barcelona je tako že pred rokom, ki si ga je na vrhu v Lizboni zastavila EU (2010) dosegla zastavljene cilje:

- stopnja zaposlenosti je blizu 75 % (lizbonski cilj je bil 70 %);- stopnja zaposlenosti žensk je blizu 70 % (lizbonski cilj je bil 60 %)- stopnja zaposlenosti oseb, starejših od 55 je več kot 55 % (lizbonski cilj je bil 50%).

Barcelona ima trdno in raznovrstno gospodarsko strukturo s katero se lažje spopada s spremembami v gospodarskem ciklu na svetovni ravni. V tem okviru mestni svet v Barceloni s pomočjo svoje lokalne razvojne agencije Barcelona Activa podpira inovativne predloge za spodbujanje poklicnih možnosti in kakovosti zaposlovanja, kot tudi ustanavljanja podjetij in inovacij, ki sta močni gonilni sili zaposlovanja in gospodarske rasti. Zato je maja 2008 mestni svet oblikoval tudi Sporazum za kakovostno zaposlovanje v Barceloni 2008-2011,9 ki so ga sooblikovali in podpisali še: Generalitat de Catalunya (regionalna vlada), sindikati (UGT in CCOO), Agencija za promocijo zaposlovanja (FOMENT) in Agencija za spodbujanje srednjih in malih podjetij (PIMEC). Ta sporazum temelji na skupnem pogledu na gospodarski model Barcelone in vključuje 10 ukrepov, ki naj bi vodili do boljših možnosti zaposlovanja in večje socialne kohezije za prebivalce Barcelone. Ti ukrepi, sprejeti s strani vseh podpisnikov sporazuma, so:

8 Celotno poročilo o delovanju omenjenega centra je na voljo na spletnem naslovu: http://www.barcelonactiva.cat/barcelonactiva/images/en/Estudi%20BA_Promoting_tcm84-50466.pdf. 9 Na voljo v angleškem jeziku na spletnem naslovu: http://www.barcelonactiva.cat/barcelonactiva/images/en/Pacte%20Ocupacio%20de%20Qualitat%202008_11_tcm84-38212.pdf.

6

- izvajanje ukrepov, s katerimi bo Barcelona postala središče podjetništva; ti ukrepi so: spodbujanje podjetništva, poenostavljanje ustanavljanja podjetij, pomoč pri inovativnih poslovnih idejah in ustvarjanju visoke dodane vrednosti ter ustvarjanje ugodnega okolja za gospodarsko dejavnost;

- povečanje skupka ukrepov za prepoznavanje, vzdrževanje in privabljanje ustvarjalnih in inovativnih talentov;

- oblikovanje načrta za vključevanje mladih, ki izpadejo iz izobraževalnega sistema brez minimalne usposobljenosti, v sfero dela v sodelovanju z izobraževalnimi centri;

- oblikovanje mehanizma strokovnega usposabljanja posebej prilagojenega za osebe zaposlene v sektorjih, ki so v težavah (npr. gradbeništvo) in jim s tem omogočiti obstanek na trgu delovne sile z izkoriščanjem ustvarjenih priložnosti v nastajajočih sektorjih (npr. storitve za ljudi, ki potrebujejo asistenco). Poleg tega so potrebni tudi ukrepi za ohranitev obstoječe industrijske strukture mesta.

- oblikovanje programa profesionalnega napredka z izboljšanjem"kakovosti"človeškega kapitala (vseživljenjsko učenje);

- izdelava in razvoj strategije zaposlovanja za skupine, ki so zelo občutljive na nihanja na trgu dela, s pomočjo novih aktivnih politik zaposlovanja, ki vključujejo programe usposabljanja in delovanje usklajeno z izkoriščanjem vseh virov v mestu;10

- oblikovanje načrta za izboljšanje zaposlovanja, ki naj zajema prosta delovna mesta in strokoven ugled poklicnih profilov (več znanja, boljše storitve, višja dodana vrednosti), v povezavi s sektorji trgovine, hotelirstva, gostinstva in turizma v Barceloni;

- oblikovati paket spodbud za obnovo in modernizacijo kulture in vrednot dela, usmerjenih predvsem k mladim, s posebnim poudarkom na enakih možnostih med moškimi in ženskami, ter na varnosti in zdravju pri delu; 11

- Mestni svet v Barceloni bo povečal kakovost delovnih mest z zagotavljanjem, da podjetja, ki imajo dostop do javnih naročil, izpolnjujejo socialne obveznosti in da poleg tega v okviru svojih možnosti tudi sami prispevajo k izboljšanju stabilnosti in kakovosti zaposlovanja;

- podpisniki sporazuma po potrebi tudi z drugimi institucijami organizirajo vrsto dogodkov z namenom širjenja zavedanja državljanov in razprave o izzivih opredeljenih v sporazumu (Barcelonactiva, spletna stran).

2.2 Španija

Z namenom spodbujanja investicij, zaposlovanja, konkurenčnosti in gospodarske rasti, centralna španska vlada in vsi drugi javni organi razvijajo in izvajajo široko paleto instrumentov pomoči in spodbud, s posebnim poudarkom na omogočanju zaposlitev za nedoločen čas in zaposlitev na področju raziskav, razvoja in tehnoloških inovacij (Investinspain, spletna stran).

V Španiji je na splošno na voljo več vrst vzpodbud za razvoj podjetništva, ki izhajajo iz politik EU ter na nacionalni, regionalnih ali lokalnih ravneh.12 Vendar pa Svetovna

10 Podjetje, ki ustvari nova delovna mesta, lahko koristi tudi od znatne subvencije (zlasti v prvem letu po ustanovitvi).11 Podjetja, ki ustvarjajo in spodbujajo zaposlovanje med "rizičnimi" skupinami oseb (zaposlovanje oseb, ki so bile brezposelne več kot šest mesecev, ali pa zaposlovanje žensk (predvsem starejših) v sektorjih, kjer so ženske že tradicionalno slabo zastopane) so upravičena do znižanja prispevkov za socialno varnost od 20 do 100 % (JL, spletna stran).12 Gospodarska zbornica v Madridu ima na primer s finančnimi institucijami podpisan sporazum, na podlagi katerega letno ponudi podjetjem (s sedežem v Madridu) za 4 mio € pomoči (CamaraMadrid, spletna stran).

7

organizacija dela (ILO) v letošnjem poročilu o kreiranju novih delovnih mest Španijo opozarja, da je še vedno potrebno zmanjševanje upravnih obremenitev in ovir za ustanavljanje podjetij: upravne obremenitve za ustanavljanje podjetij so po njihovem mnenju še vedno velike in bistveno večje kot v drugih razvitih gospodarstvih. Čeprav je napredek pri poenostavljanju in racionalizaciji ustanavljanja podjetij opazen, se morajo bodoči španski podjetniki še vedno spopadati z velikim številom administrativnih bremen za aktiviranje podjetja (ILO, spletna stran).

V letu 2010 je Španija s pomočjo novega odloka (RDL 13/2010)13 znatno skrajšala čas in stroške, potrebne za ustanovitev podjetja (z 28 do 29 dni na 17,5 dni ter stroške s 617 € na 115 €). Uredba zmanjšuje pripadajoče notarske honorarje, stroške registracije in odpravlja davek na kapital družbe. Problem Španije pa ostajajo zahtevani roki za pridobitev občinskega dovoljenja za poslovanje ("Licencia de funcionamiento de las actividades"), kar v povprečju še vedno traja 15 dni (EC2, spletna stran).

Odlok RDL 13/2010 določa, da so honorarji notarjev odvisni od višine osnovnega kapitala ustanovljenega podjetja in se zaračunavajo glede na določeno drsno lestvico. Uradna stopnja znaša 90 € za prvih 6.010 €, po tem znesku pa velja naslednje pravilo: od 0,45 % do 0,03 % pri osnovnem kapitalu, ki presega 6.010 € in je manjši od 6.010.121 €. Če vrednost presega 6.010.121 €, bo notar prejel znesek, ki se določi v soglasju z ustanovitelji. Takse za registracijo podjetja v lokalni register podjetij so uradno določene, in sicer znaša znesek 6,01 € za prvih 3.005 € kapitala, za večje vsote pa se tudi tu uporablja drsno lestvico uradno odobrenih stroškov. Ti segajo od 0,1 % do 0,005 % za kapital, ki presega 6.010.121 €. Skupna vsota pristojbin je omejena na največ 2.181 € (MITYC, spletna stran).

Program za podporo inovacijam v malih in srednje velikih podjetij (2007-2013) "InnoEmpresa" predstavlja glavno orodje za podporo MSP, saj vključuje linije pomoči za neposredno podporo izboljševanju inovativne sposobnosti podjetij (v širšem, ne zgolj čisto tehnološkem smislu). Pomoč vključuje tudi naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva, poseben poudarek pa je na projektih, ki jih izvajajo različna podjetja skupaj oz. pod okriljem konzorcija.

Program InnoEmpresa ima proračunom v višini 500 mio € za obdobje 2007-2013 in je sofinanciran tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (približno 105 mio €), dodatno pa sredstva vlagajo tudi vlade avtonomnih skupnosti, ki to želijo.

Linije pomoči so v programu InnoEmpresa razporejene v tri skupine: - organizacijske inovacije in napredno upravljanje;- tehnološke inovacije in kakovost;- projekti inovacij v okviru sodelovanja in dogovorov.

Do pomoči so upravičeni MSP, ki spadajo v naslednje panoge:- industrija, vključno s kmetijsko-živilska,- gradbeništvo,- turizem, - podjetništvo in

13 Kraljevi odlok o davčnih, zaposlitvenih in deregulativnih spodbudah s ciljem promoviranja investicij in ustvarjanja delovnih mest. z dne 3. december 2010. Novi instrument je odgovor na potrebo po ukrepih za spodbujanje španske ekonomije in ponovne vzpostavitve zaupanja gospodarskih akterjev.

8

- storitve, tudi t.i. "posredniški organi" (tj. javne ali zasebne nepridobitne organizacije, ki običajno zagotavljajo storitve, ki podpirajo inovativnost MSP in ki imajo dovolj materialnih in človeških virov), ki opravljajo dejavnosti, ki podpirajo mala in srednja podjetja v navedenih sektorjih.

Poleg programa InnoEmpresa so lahko MSP upravičena tudi do drugih instrumentov pomoči, na primer:

- Linea ICO14-trajnostne naložbe;- Linea ICO-Internacionalizacija;- Linea ICO-Investicije;- Linea ICO-Likvidnost;- Linea ICO-Stanovanjska politika.

V letu 2011 bo objavljen tudi drugi razpis v okviru programa za spodbujanje "mrež poslovnih angelov", katerega namen je pomagati inovativnim MSP pri pridobitvi financiranja s stranizasebnih vlagateljev. "Mreža poslovnih angelov" se nanaša na organizacije, katerih cilj je združitev zasebne investitorje in se uporablja kot posrednik med njimi (kot potencialnimi dobavitelji kapitala) in potrebami podjetij po financiranju inovativnih projektov.

Svet ministrov je v Španiji 14. januarja 2011 odobril načrt za leto 2011 o podporipodjetništvu, katerega cilj je spodbujanje podjetništva in ustanavljanja podjetij, za katerega se pričakuje, da bo mobiliziral naložbe v višini 300 mio € in omogočil ustanovitev in obstanek približno 5.000 novih podjetij.

Ta načrt med drugim utrjuje tudi pobude, kot sta na primer "Načrt podjetniške kontinuitete" ali "Kreditna linija za mlade podjetnike" (začeta v letu 2010) in vključuje nove pobude, kot je "Program bančnih garancij za podjetnike".Načrt podjetniške kontinuitete je ukrep, namenjen predvsem za omogočanje obstoja MSP v razmerah, ko so v nevarnosti, da izginejo, iz razlogov, ki niso zgolj ekonomske narave (tj. upokojitev lastnika, zdravstvene težave ali smrt partnerja, pomanjkanje naslednikov itd). V letu 2010 je bil ta načrt ustanovljen kot pilotna pobuda, ki se izvaja v povezavi z 11 gospodarskimi zbornicami (z 20 mio € sredstev, ki jih upravlja nacionalna agencija za inovacije (Empresa Nacional de Innovación ali ENISA). Kreditno linijo za mlade podjetnike je ustanovila ENISA z namenom spodbujanja nastajanjapodjetij. Program podpira mlade podjetnike, lajša dostop do financiranja (poroštva zaposlovne projekte). Program bančnih garancij za podjetnike vzpostavlja nov sistem spodbud, katerih cilj je aktiviranje sodelovanja družb združenih v organizaciji Reciprocal Guarantee Companies(RGC)15 in s skladom v višini 15 mio € sredstev pri španski Compania Española de

14 Instituto de Crédito Oficial-ICO je gospodarska družba v državni lasti (pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo in finance). Ima status finančne agencije Španije.Preko financiranja si ICO prizadeva spodbujati razvoj panog, kot sta na primer filmska industrija, promet in spodbuja tehnološke inovacije ter projekte obnovljive energije ipd. Agencija ima tudi vlogo pri gospodarski politiki in pri projektih za reševanje izrednih okoliščin in odpravljanje posledic naravnih nesreč. Hkrati pa zagotavlja tudi podporo za izvoz in preko Sklada za mikroposojila daje posojila posameznikom, ki nimajo dostopa do financ po običajnih poteh.

15 Organizacija podjetij za vzajemna jamstva: njen glavni namen je odobravanje jamstev svojim partnerjem, kot tudi zagotavljanje tehnične, ekonomske in finančne pomoči ter nasvetov.

9

Reafianzamiento (CERSA).16 V okviru tega programa CERSA prevzema 75 % tveganja v obliki jamstev v povezavi s Programom za podjetnike, ki se odločijo za zagon lastnega podjetja v letu 2011 ali so to že storili v letih 2009 in 2010 (Investinspain, spletna stran).

2.3 Avstrija

Avstrijska zakonodaja omogoča ustanovitev različnih oblik družb:- kapitalske družbe, kamor spadajo: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba

in evropska družba (Societas Europea);- osebne družbe, ki so: odprta družba, komanditna družba, tihi partner in civilnopravna

družba.

Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij. Le približno 1400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10 zaposlenih. MSP skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP (Izvozno okno, spletna stran).

Zato ni presenečenje, da je spodbujanje poslovnih možnosti ter razvoja malih in srednjih podjetij eden od glavnih poglavij avstrijskega nacionalnega programa reform. Cilj je zmanjševanje zagonskih stroškov in formalnih zahtev v kombinaciji z zagotavljanjem ustreznega varstva upnikom. Prizadevajo si liberalizirati in poenostaviti postopke, potrebne za zagon podjetja, tudi preko pospešenega uvajanja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pristojni organi so povezani preko elektronske mreže, kar jim omogoča takojšen prenos podatkov o registraciji in druge uradne podatke v elektronski obliki. Postopek ustanovitve podjetja je mogoče opraviti na enem mestu. Tako imenovani Gründerservice, ki jih vodijo lokalne gospodarske zbornice, ponujajo možnost elektronskega vpisa v register. Praviloma se samostojni podjetnik lahko registrira v petnajstih minutah. Za družbe z omejeno odgovornostjo je ta čas v najboljšem primeru 24 ur. Vse informacije o zahtevah glede ustanovitve podjetja je mogoče dobiti na spletnih straneh.

V okviru izvajanja EU "Blagovnega svežnja"17 (Goods Package) je Ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino ustanovilo Product Contact Point (kontaktno točko za izdelke), katere cilj je zagotoviti podjetjem informacije o tehničnih zahtevah, varnostnih standardih in odgovornih organih v nebirokratski obliki.

Austria Wirtschaftsservice Gesellschaft, družba v državni lasti (Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino ter Zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo) na podlagi zakona o bančništvu deluje v smeri spodbujanja poslovnega okolja v Avstriji, izboljšanja zadovoljstva strank in zmanjšanja administrativnih stroškov. Družba je na primer junija 2006 oblikovala program, imenovan "Mikro posojila za mala podjetja", s katerim je

16 CERSA-Družba za refinanciranje pri Ministrstvu za industrijo, turizem in trgovino, pod okriljem Generalnega direktorata za MSP.17 Sveženj določa okvir za prihodnje usklajevanje zakonodaje, ki naj bi zagotovila, da se na EU trgu dovoli le promet z varnimi proizvodi, ki so skladni z vso veljavno zakonodajo EU. Ga. Arlene McCarthy, predsednica Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, je v zvezi s tem izjavila: "Sprejetje tega pomembnega svežnja bo okrepljen prost pretok blaga znotraj EU, ki predstavlja temeljni kamen notranjega trga. Podjetja, zlasti mala in srednja, bodo lažje prodajala svoje izdelke preko meja. Istočasno pa bodo imeli potrošniki koristi od večje ponudbe visoko kakovostnih in predvsem varnih proizvodov. Prvič bo na ravni Skupnosti oblikovana struktura za akreditacijo, kot pomemben element pri zagotavljanju varnosti, vzajemnem priznavanju izdelkov in nadzora trga." (EP, spletna stran).

10

podjetjem z manj kot 50 zaposlenimi, ki so bili na novo ustanovljena ali prevzeta, omogočila manjša posojila (do 25.000 €). Program je bil podaljšan v skladu z Zakonom o spodbujanju malih in srednjih podjetij (KMU-Förderungsgesetz,) do konca leta 2010.

Z namenom izboljšanja gospodarskega okolja (še zlasti za MSP) je leta 2008 začelo veljati več ukrepov. Med najpomembnejšimi je sprememba zakona o pravu družb (Unternehmensrechts-Änderungsgesetz, URÄG), in zakon o financiranju malih in srednjih podjetij (Mittelstandsfinanzierungsgesellschaften-Gesetz, MiFiG-Gesetz). Spremembe so bile vložene še za širok spekter ustrezne zakonodaje, vključno z liberalizacijo odpiralnih časov. Uvedene so bila davčne olajšave za samozaposlene. Poleg tega je 1. avgusta 2008 prenehal veljati Zakon o dediščini in darilih (kar je pomembno za družinska podjetja in njihovo prehajanje iz roda v rod), kar predstavlja 140 milijonov €. Ta ukrep naj bi podjetjem olajšalo nasledstvo. Za povečanje socialne varnosti podjetnikov pa je bilo uvedeno prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti za samozaposlene, kar velja od 1. januarja 2009.

Statistike kažejo na pozitiven trend glede števila novo ustanovljenih podjetij v zadnjih 15 letih. Vlada trdi, da je to pozitiven dokaz za učinkovitost politike Avstrije na področju aktivnegaspodbujanja ustvarjanja novih podjetij. Rekordno število je bilo doseženo leta 2005 (31.001 novo ustanovljenih podjetij) in ponovno v letu 2007 (približno 30.300 novih podjetij), kar predstavlja 4,1 % povečanje glede na leto 2006. V prvi polovici leta 2008 pa so dosegli največjo polletno rast - po letu 1993: 16.300 novih podjetij (OECD, spletna stran).

Zakon o spodbujanju ustanavljanja novih podjetij (Neugründungsförderungsgesetz - NeuFöG) določa, da se v primeru ustanovitve novega podjetja ali prevzema obstoječega podjetja (nasledniki) ne obračunava:

- nekaterih zveznih upravnih taks,- davka na promet nepremičnin na podlagi podjetniške pogodbe in v neposredni

povezavi z ustanovitvijo družbe;- sodne takse za vpis v zemljiško knjigo;- davka za pridobitev poslovnih pravic neposredno povezanih z ustanovitvijo podjetja s

strani prvega kupca;- prometnega davka od prenosa vrednostnih papirjev na družbo na podlagi pogodbe in

neposredne povezave z ustanovitvijo družbe, če so bile v zameno dodeljene poslovne pravice ali delež v sredstvih družbe;

- davek od dobička;- v primeru ustanovitve novega podjetja (ne pa v primeru prevzema) ta v prvem letu

poslovanja plača za 7 % manj prispevkov za zavarovanja pod pogojem, da je v tem letu že zaposlil delovno silo. Prav tako mu ni treba vplačevati v fond za izenačevanje obremenitev družine (Familienlastenausgleichsfonds) (sicer 4,5 %), prispevkov za stanovanjsko politiko (Wohnbauförderungsbeitrages) (0,5 %), prispevka za gospodarsko zbornico (Wirtschaftskammergesetzes) in prispevka za nezgodno zavarovanje (Unfallversicherung).

Predpogoj za ustanovitev novega podjetja kot tudi za prevzem obstoječega podjetja je, da najvišji član uprave (tj. lastnik podjetja ali oseba, ki prevzame poslovanje) v preteklih 15 letih ni opravljal najvišje vodstvene funkcije v podobni vrsti posla, bodisi v Avstriji ali v tujini. Poleg tega mora imeti na novo ustanovljeno podjetje novo operativno strukturo.

11

Pomoči, predvidene v okviru avstrijskega Zakona o spodbujanju novih podjetij ne veljajo zaustanovitev podružnic, ki delujejo v istem gospodarskem sektorju, kot osnovno podjetje. Prav tako do teh pomoči niso upravičena podjetja, če ima tuje osnovno podjetje več kot 50 % delež v novoustanovljenem avstrijskem hčerinskem podjetju, ki deluje v istem gospodarskem sektorju.Enako velja, če ima generalni direktor avstrijske hčerinske družbe več kot 25 % delež v hčerinski družbi (neposredno ali posredno) in je bil v zadnjih 15 letih samozaposlen v istem gospodarskem sektorju.

Avstrija izvaja še vrsto vzporednih ukrepov/projektov, katerih cilj je spodbujanje podjetništva. V nadaljevanju bomo nekatere nekoliko podrobneje opisali.

Pomoč mladim podjetnikomMed letoma 2007 - 2009 je avstrijska gospodarska zbornica izvajala poseben projekt podpore in svetovanja mladim podjetnikom. Statistika zbornice je namreč pokazala, da v prvih petih letih po ustanovitvi podjetja s strani mladih podjetnikov, 19,2 % le-teh ne obstaja več. S podporo Zveznega ministrstva za gospodarstvo, družino in mladino je zbornica izvajala program podpore v prvih letih po ustanovitvi podjetja. Prvi korak je bil analiza izkušenj svetovalcev in podjetnikov v zvezi s financiranjem, nadzornimi ukrepi, strateškim načrtovanjem, marketingom in poslovno rastjo, kot tudi zaznavanje zgodnjih opozorilnih znakov in razlogov za neuspeh (obvladovanje tveganja). Po začetni osnovni analizi je sledilo izvajanje projekta v obliki individualne podpore mladim podjetnikom pri praktičnih izzivih, s katerimi so se spoprijemali. Za vsakega posameznika je bilo na voljo 20 ur pomoči oz. svetovanja po vsej Avstriji preko deželnih gospodarskih zbornic. Storitve so bile namenjene tistim, ki podjetje šele ustanavljajo in tistim, ki so že podjetniki.Namen projekta je bil (poleg omenjenega nudenja podpore) strateško načrtovanje za prihodnost, omogočanje dostopa do financ, ohranjanje delovnih mest, ustvarjanje novih delovnih mest, večja konkurenčnost, dolgoročna varnost in izboljšanje trajanja poslovanja podjetij. Predstavljeni program za mlade podjetnike je bil prvi tak primer izvajanja podpore, prilagojene mladim podjetnikom, na voljo po vsej Avstriji. Med januarjem 2008 in majem 2009 je v programu sodelovalo 342 mladih podjetnikov, ki so bili deležni skupaj 5.469 ur pomoči (WKO, spletna stran).

Mikro posojila za mala podjetjaNamen tega programa, ki se je začel julija 2008 in bo predvidoma trajala do konca leta 2013, je spodbujanje na novo ustanovljenih, prevzetih in obstoječih ekonomsko neodvisnih malih podjetij iz vseh sektorjev (razen turizma in prostočasne industrije), da vzamejo mikro posojilo. Avstrijska gospodarska agencija (Austria Wirtschafts-service - AWS)18 spodbuja naložbena posojila in/ali posojila za obratna sredstva s tem, da prevzame odgovornost za do 80 % zneska posojila z zgornjo mejo do največ 30.000 €.Ciljna skupina programa so mala podjetja z manj kot 50 zaposlenimi in največ 10 milijoni € prometa ali največjo bilančno vsoto 10.000.000 €.AWS pri tem sodeluje z Avstrijsko gospodarsko zbornico (WKÖ - Wirtschaftskammer Österreich), gospodarskimi združenji in bankami. Cilj je prilagoditev instrumentov za potrebe industrije na najboljši možen način. Gospodarske zbornice in združenja industrialcev so zastopani v nadzornem svetu AWS. Razmišljajo o tem, da bi program razširili tudi na premostitvena posojila.

18 Pravzaprav gre za razvojno banko. Kot zvezna razvojna banka (za gospodarski razvoj), ima nalogo, da podpira financiranje podjetij in jim zagotavlja potrebne informacije ter znanje.

12

Analize AWS in WKÖ kažejo, da je dostop do financiranja za mala podjetja pogosto otežen tudi zaradi neugodnih gospodarskih razmer. Prevzem odgovornosti pa tem podjetjem omogoča dostopno financiranje. V letu 2009 je AWS prevzela odgovornost za več kot 200 mikro-posojil, s čimer je podprla naložbe v višini več kot 5.000.000 €. V prvi polovici leta 2010 je bilo število podeljenih soglasij za več kot 40 % večje kot v letu 2009 (AWS, spletna stran).

Spodbujanje High-Tech podjetijTudi ta projekt izvaja AWS. Gre za pomoč pri premostitvi prepada med inovativnimi idejami, laboratoriji in teorijo ter trgom. AWS zato nudi finančno in drugo (informacije, iskanje investitorjev ipd.) pomoč bodočim ustanoviteljem high-tech podjetij (na področju "žive" znanosti (biotehnologija, farmacevtski izdelki, medicinska oprema, bioinformatika...), informacijskih in komunikacijskih tehnologij, in "fizične" znanosti (nanotehnologija, kvantna fizika, optika, elektrodinamika in magnetizem, termična dinamika, kemija, viri čiste energije...). Med prej omenjeno "drugo" pomoč spadajo tudi trije koraki ukrepov:

- PreSeed: s tem finančnim mehanizmom AWS omogoči izpeljavo faz pred ustanovitvijo podjetja (stroški z znanstveno implementacijo in ekonomsko aplikacijo projekta - od ideje do poslovnega koncepta). Ta nepovratna sredstva je mogoče (ob doseganju ustreznih kriterijev) pridobiti v znesku do 200.000 € (več o tem na spletnem naslovu: www.preseed.at);

- Seedfinancing: pomoč pri ustanavljanju podjetja. AWS nudi podporo v obliki denarnih sredstev (do 1 mio €), svetovanja in podpore. Ko podjetje začne poslovati pozitivno, je treba denarna sredstva vrniti (v roku do 12 let). Za pridobitev sredstev niso potrebna posebna zavarovanja, mora pa biti novo podjetje delno financirano tudi z zasebnim kapitalom (več o tem na spletnem naslovu: www.seedfinancing.at);

- Začasno vodstvo (Management auf Zeit): z začasnim vodstvom strokovnjakov je mogoče prebroditi začetni manjko v znanju o soočanju z izzivi. AWS financira do 50.000€ oz. do 50 % stroškov za zunanje svetovalce na področju financ, prodaje ali tehnologij. Ta pomoč je običajno omejena na 6-9 mesecev (v primeru porodniške je mogoče obdobje podaljšati na 1 leto) (več o tem na spletnem naslovu: www.awsg.at/maz) (AWS, spletna stran).

Go Silicon Valley 2011Dvajset avstrijskih novo ustanovljenih podjetij se je kvalificiralo za projekt "Go Silicon Valley 2011". Gre za tehnološko pobudo organizacije Advatage Austria in avstrijske trgovinske zbornice v Los Angelesu. Podjetja so bila izbrana s strani ameriške komisije, sestavljene iz finančnih in industrijskih strokovnjakov. Prvih 5 podjetij je že v Kaliforniji.

"Go Silicon Valley" podpira avstrijska Gospodarska zbornica, da bi s tem zagotovili vstop avstrijskih malih in srednjih podjetij na ameriški trg (IT industrija) in olajšali dostop do tveganega kapitala. Izbrana podjetja dobijo priložnost za uporabo spodbujevalnega centra (Business Accelerator Plug and Play Tech Center)19 v Sunnyvale. S tem imajo možnost dokončanja programa za zagon svojih podjetij. Imajo tudi dostop do celovitega programa storitev za obdobje 3 mesecev: imenik podjetij tveganega kapitala, poslovnih angelov, potencialnih partnerjev, pravnih in drugih svetovalcev (Advantageaustria1, spletna stran).

19 Plug and Play Tech Center je organizacija v Silicon Valley, kjer se v vsakem trenutku nahaja več kot 300 novo nastalih podjetij z vsega sveta. Njihovo poslanstvo je nuditi pomoč pri razvoju teh podjetij (http://www.plugandplaytechcenter.com/about).

13

2.4 Malta

Podjetja se ustanavljajo na podlagi Zakona o družbah (Companies Act) in Trgovinskega zakonika (Commercial Code). Za registriranje gospodarskih družb je pristojna MFSA (Malta Financial Services Authority), ki deluje tudi kot javni register podjetij (spletna stran MFSA).20

Najbolj pogosta pravna oblika podjetij so družbe z omejeno odgovornostjo (limited liability company), ki so lahko zasebne ali javne21. Obstajata tudi dve obliki partnerstva - partnerstvo z neomejeno odgovornostjo (partnership en nom collectif) ter partnerstvo z omejeno odgovornostjo - komanditna družba (partnership en commandite) (spletna stran EU in MFSA).

Minimalni (ustanovni) kapital za javno družbo z omejeno odgovornostjo je 46.587,47 €, za zasebno pa 1.164,69 €. Dajatev za registracijo je odvisna od kapitala družbe in znaša od 210 € (elektronska registracija družbe s kapitalom do 1.500 €) do 2.250 € (registracija v papirni obliki družbe s kapitalom večjim od 2.500.000 €). MFSA navaja, da lahko traja registracija le 24 ur, če so predloženi vsi ustrezni dokumenti (spletna stran MFSA). Primerjalni viri, narejeni na nivoju EU, sicer za to državo navajajo, da so ti roki daljši.

Področje spodbujanja podjetij ureja veliko število pravnih aktov. najbolj pomembni so naslednji:- Zakon o pomoči novim dejavnostim (Encouragement of New Industries Act) iz leta 1925 s

spremembami,- Odlok o pomoči dejavnostim (Aids to Industries Ordinance) iz leta 1959 s spremembami,- Zakon o spodbujanju podjetij (Business Promotion Act) iz leta 1988 s spremembami,- Zakon o "Malta Enterprise"- (Malta Enterprise Act) iz leta 2003 s spremembami, - Regulative s področja spodbujanja podjetij (Business Promotion Regulations) iz leta 2000

s spremembami,- trije podzakonski akti agencije Malta Enterprise iz leta 2008: (1) Regulative o investicijski

pomoči (Investment Aid Regulations), (2) Pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem (Assistance to Small and Medium-Sized Business), (3) Regulative o podpornih podjetniških iniciativah (Enterprise Support Incentives Regulations).

Zakon o Malta Enterprise daje tej državni agenciji glede podjetniških spodbud velika pooblastila. Minister za infrastrukturo, promet in komunikacije v soglasju z ministrom za finance lahko izdaja regulative (podzakonske akte) s katerimi uvede spodbude in druge podporne ukrepe na podlagi Zakona o spodbujanju podjetij. Regulative (podzakonski akti), ki jih izdaja Malta Enterprise, pa podrobneje urejajo vse podrobnosti glede shem državnih pomoči.

Spodbude (novim) podjetjem so posredne in neposredne, davčne in nedavčne. Neposredne pomoči so državne pomoči prek številnih in raznolikih podpornih ukrepov v okviru agencije Malta Enterprise. Sedanji sistem spodbud večinoma sloni na spremembah, ki so bile uveljavljene 1. januarja 2008.

20 Rast števila podjetij na Malti je približno 3.000 podjetij na leto (število podjetij v letu 2006: 40.564, v letu 2009: 48.520; leta 2010 je bilo registriranih 3.130 novih podjetij).21 Za zasebne družbe velja, da ne smejo prenašati lastništva deležev, imajo manjše število lastnikov kot 50 in ne smejo javno pozivati k vpisu delnic ali obveznic družbe. Če gospodarske družbe ne izpolnjujejo teh kriterijev, so javne družbe. Ta definicija javnih družb ni v ničemer povezana z javno ali državno lastnino gospodarskih družb.

14

2.4.1 Posredne spodbude

2.4.1.1 Davek na dohodek podjetij

Na področju davka na dohodek podjetij je v Malti uveljavljen t.i. "popoln sistem vračunanja davka" (full imputation) podjetja (European Tax Handbook), ki je ugoden za lastnike podjetij, saj po tem sistemu niso obdavčeni dvakrat (v okviru dobička podjetja in še pri osebni dohodnini), kot to velja za nekatere davčne režime. Nominalna davčna stopnja na dohodek podjetij je 35 %. Ladijska in letalska transportna podjetja so oproščena plačevanja tega davka.

Konec letošnjega leta bo prenehala veljati (stara) ureditev, po kateri so imela nova mala in srednje velika podjetja, ki so obstajala pred 1. 11. 2000, 10 letne t.i. "davčne počitnice", kar je pomenilo, da jim ni bilo treba plačevati davka na dohodek podjetja (deloma povzeto po European Tax Handbook). Po novi ureditvi pa velja, da se za vsa nova podjetja dohodek v prvih treh letih njihovega delovanja obdavčuje po davčni stopnji 5 % (spletna stran FACT Consulting).

Za nekatera podjetja (proizvodna in z njimi povezana podjetja, ki se ukvarjajo s storitvami), veljajo (4. člen Zakona o spodbujanju podjetij) v primeru, da povečujejo dodano vrednost, na začetku njihovega poslovanja znižane stopnje davka na dohodek, in sicer:- 5 % za prvih 7 let,- 10 % za naslednjih 6 let in- 15 % za naslednjih 6 let

Za vsa podjetja (ob izpolnjevanju določenih kriterijev) velja, da so licenčnine in podobni dohodki, ki izhajajo iz patentov in inovacij, izvzeti iz osnove za obdavčevanje dohodka (European Tax Handbook).

Na podlagi Zakona o spodbujanju podjetij velja za vsa podjetja za 19,25 % zmanjšana stopnja davka za reinvestiran dobiček v t.i. primerne izdatke (qualifying expenditures).

2.4.1.2 Pospešena amortizacija

Prvo leto poslovanja je na področju amortizacije podjetjem dana možnost dodatne amortizacije po 10% stopnji obračunane na industrijske zgradbe (Handbook).

2.4.2 Neposredne (državne) spodbude

Trenutno je na podlagi nacionalne Regulative s področja spodbujanja podjetij in drugih pravnih aktov v okviru agencije Malta Enterprise v veljavi 31 različnih podpornih ukrepov (shem), ki jih razvrščajo v naslednje kategorije (spletna stran Malta Enterprise):

1. investicijske pomoči - omogočajo podjetjem iz določenih dejavnosti davčne olajšave za investicije in ustvarjanje delovnih mest (ena shema),

2. razvoj malih in srednje velikih podjetij - subvencije so namenjene za ustvarjanje in razvoj inovativnih začetkov poslovanja in razvoj perspektivnih malih in srednje velikih podjetij (7 shem),

3. podpora podjetjem - nanaša se na podporo v razvoju mednarodne konkurenčnosti, izboljšanju delovanja in mreženja z drugimi poslovnimi subjekti (8 shem),

15

4. dostop do finančnih virov - v obliki posojil, jamstev, t.i. "mehkih posojil", subvencij v obliki nižje obrestne mere in financiranje licenčnin v primeru visoko inovativnih projektov (5 shem),

5. zaposlovanje in usposabljanje - podjetja se podpira pri pridobivanju novih zaposlenih in izpopolnjevanju zaposlenih (ena shema),

6. raziskave in razvoj - različne podpore se nudijo da bi se spodbudile inovativna podjetja k vključitvi v raziskovanje in razvoj (9 shem).

Podrobneje so prikazani predvsem tiste podporni ukrepe, ki se nanašajo na nova podjetja, ukrepi, ki pa se nanašajo na vsa podjetja, pa le na kratko omenjeni.

2.4.2.1 Investicijske pomoči

Shema je namenjena podjetjem iz določenih panog za povečanje investicij in ustvarjanje novih delovnih mest v obliki davčnih olajšav za investicije (za velika podjetja 30 %, srednja 40 % in mala podjetja 50 %) razen za velike investicije (davčna olajšava v višini 15 %). Pogoj za olajšavo zaradi ustvarjanja novih delovnih mest je, da se ta ohranijo najmanj pet let (mala podjetja tri leta).

2.4.2.2 Podpore za razvoj malih in srednje velikih podjetij

Razvojne pomoči za mala in srednje velika podjetjaGlavni cilj te pomoči je podpora malim in srednje velikim podjetjem za razvoj in razpršitev njihovih aktivnosti, za prodor na nove trge, povečanje konkurenčnosti, razvoj novih proizvodov in storitev in utrditev njihovega tržnega deleža. V okviru te pomoči je na voljo tudi delno financiranje prve udeležbe na mednarodnih poslovnih sejmih in financiranje zunanjega strokovnjaka v povezavi z novimi razvojnimi projekti.

Raziskovalne nagradeTa shema zagotavlja pomoč v obliki subvencij, ki pomagajo malim in srednje velikim podjetjem razviti predloge projektov za predložitev na podlagi evropskih programov (Sedmi okvirni program - FP7, Program za konkurenčnost in inovacije - CIP).

Spodbuda za inovativen začetek poslovanjaTa spodbuda za nova podjetja bo na voljo do konca leta 2013. Pri tej spodbudi z Malta Enterprise sodeluje tudi Poslovni inkubacijski center Kordin. Spodbuda je na voljo podjetjem z nekaterimi izjemami glede panoge njihovega delovanja22 na začetku njihovega poslovanja (prvih pet let), s tem, da je za pomoč treba zaprositi pred iztekom roka treh let od ustavitve podjetja. Pogoj za sodelovanje je, da podjetja sodelujejo v Programu inovativnega začetka (Innovative Start-ups Program). Malta Enterprise pri dodeljevanju te pomoči upošteva obvezne kriterije, ki so: inovativnost, finančna, komercialna in tehnološka izvedljivost projekta ter znanje prosilca.

Pomoč se daje novim podjetjem kot odstotek primernih stroškov in sicer 40 % za srednja in 50 % za mala podjetja. Primerni stroški obsegajo investicije v opredmeteno ali

22 Sodelujejo lahko podjetja s področja proizvodnje, informacijske in komunikacijske tehnologije, s področja raziskav in razvoja, področja upravljanja z odpadki, področja biotehnologije ter drugih področij ter druga nova podjetja z inovativnimi proizvodi, storitvami in procesi. Pomoči s tega naslova ne morejo dobiti podjetja s kmetijskega sektorja, področja ribolova, rudarstva, železarstva, proizvodnje sintetičnih vlaken, področja transporta in področja trgovine na drobno.

16

neopredmeteno aktivo, ki mora vsaj tri leta ostati v podjetju ter pridobivanje pogodbenih storitev (do zneska 2.500 €) zunanjih svetovalcev, ki ne smejo za podjetje opravljati storitev s področja običajnega poslovanja (npr. davčno in redno pravno svetovanje ali oglaševanje).Ta pomoč je navzgor omejena na 5.000 € za projekte, ki so dokaj inovativni ali bi imelipotencial, da bi se proizvodi ali storitve prodajali mednarodno.

Največja možna pomoč znaša lahko največ do 15.000 €, če novo podjetje izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

- podjetje mora temeljiti na znanju (knowledge-based) ali biti visoko inovativno,- predlagani proizvod in/ali storitev ima dober potencial za mednarodno trgovanje.- podjetje ima potencial za sodelovanje z večjimi podjetji (kot partner v verigi).

Podpora za varovanje okoljaGre za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem za soinvestiranje investicij, ki prispevajo k varovanju okolja (varovanje vod, zraka, zmanjševanje emisij odpadkov boljši izkoristek virov).

Podpora novim podjetjem za začetek poslovanjaTa spodbuda je najpomembnejša za nova podjetja, namenjena pa je majhnim na novoustanovljenim (manj kot tri leta delovanja za vložitev prošnje) malim podjetjem z nekaterimi izjemami glede panog delovanja23, ki ne smejo biti povezana z obstoječim podjetjem podobne dejavnosti. Namen spodbude je podpora ustanavljanju novih podjetij z visoko dodano vrednostjo in delno financiranje njihovih stroškov poslovanja, kar bi jim dalo večjo zmožnost preživetja. Spodbuda bo na voljo do konca leta 2013.

Na podlagi spodbude dobivajo podjetja podporo v višini 25 % primernih stroškov. Vrednost projekta mora biti najmanj 50.000 €, najvišji možni znesek dobljene spodbude pa je lahko v višini 100.000 €. Podpora se lahko daje za največ 24 mesecev. Podjetje mora imeti vsaj tri zaposlene še 12 mesecev po pridobitvi pomoči, vsi stroški pa morajo nastati v prvih petih letih obstoja podjetja.

Primerni stroški obsegajo:- 25 % stroškov iz naslova bruto plače oz. največ 20.000 € na osebo za obdobje 24

mesecev, pri čemer mora delodajalec ohraniti delovno mesto še najmanj 36 mesecev po zaposlitvi,

- 25 % iz naslova izposoja/najema opreme in proizvodnih sredstev (ne sme bitiizposojena/najeta pri lastnikih podjetja, oz. ne sme biti pridobljena na podlagi finančnegalizinga),

- 25 % iz naslova stroškov za vodo in elektriko.

Spodbude za e-poslovanjeTe spodbude podpirajo mala in srednje velika podjetja za investicije v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

23 Sodelujejo lahko podjetja s področja proizvodnje, informacijske in komunikacijske tehnologije, s področja raziskav in razvoja, področja upravljanja z odpadki, področja biotehnologije ter drugih področij ter druga nova podjetja z inovativnimi proizvodi, storitvami in procesi. Pomoči s tega naslova ne more dobiti podjetja s kmetijskega sektorja, področja ribolova in akvakulture, s področja telekomunikacij, iger na srečo, trgovine, popravila motornih vozil, turističnih aktivnosti, s področja umetnosti in zabave, knjižnice, arhivi, muzeji in druge kulturne organizacije, s področja športne aktivnosti, rudarstva, železarstva, ladjedelništva, finančnih in zavarovalnih storitev, proizvodnje sintetičnih vlaken in področja transporta.

17

2.4.2.3 Podpora (vsem) podjetjem

Storitve poslovnega svetovanjaPodpore za te storitve so namenjene vsem podjetjem, podporna shema pa bo veljala do konca leta 2013. Eden od pogojev za pridobitev podpore je, da podjetje ni dolžnik državi (zaradi neplačevanja DDV, davka na dohodek podjetij ali socialnih prispevkov). Shema zajema podporo pri najemu svetovalcev iz seznama Malta Enterprise. Med drugimi so v okviru te sheme na voljo tudi podpore za poslovne storitve ustanavljanja podjetja.

Običajno se svetovalne storitve opravijo v dveh fazah. Prva zajema predhodni pregled posebnega področja po želji podjetja. To stopnjo financira Malta Enterprise in se običajno zaključi v manj kot 10 urah. V drugi fazi svetovalci zagotavljajo bolj osredotočeno svetovanje, ki ga Malta Enterprise zaračunava v višini 40 € na uro. Tudi na te stroške pa se zaračunava popust, ki je odvisen od velikosti podjetja; za velika podjetja znaša 30 %, za srednja 40 %, za majhna in mikro podjetja pa 50 %.Podjetje lahko dobi podporo za več svetovalnih projektov, a je pomoč Malta Enterprise v okviru te sheme omejena na 2.500 € letno. Če se ta vsota preseže, se dodatne svetovalne storitve zaračunavajo v polni vrednosti (40 € na uro).

Spodbujanje trgovineMalta Enterprise lahko delno financira (do 60% stroškov) udeležbe na mednarodnih trgovskih sejmih oziroma dogodkih, ki jih koordinira Malta Enterprise.

Pomoč za povečanje mednarodne konkurenčnosti Na podlagi te sheme se podpira podjetja do 24 mesecev za projekte z najmanjšo vrednostjo 50.000 € primernih stroškov, ki obsegajo: stroške prevajanja za ciljni trg, marketinški material, stroške za certificiranje proizvodov, procesov in storitev, sodelovanje na mednarodnih promocijskih dogodkih in stroške dela na novo zaposleninega poslovnega menedžerja.

Shema za varčevanje z energijo Ta shema omogoča 50 % podporo za stroške, ki nastanejo zaradi varčevanja z energijo in uporabe alternativnih virov energije. Dostopno je podjetjem iz vseh panog, razen nekaj izjem.24 Projekti morajo biti končani v 18 mesecih od odobritve. Projekti morajo biti vredni najmanj 25.000 € in največ 200.000 €. Tako najmanjša pomoč na projekt znaša 12.500 €, največja pa 100.000 €.

Podpora za poslovne mreže Poslovne in razvojne mreže sestavlja 3 do 10 neodvisnih podjetij, ki delujejo skupno za dosego določenega poslovnega cilja. Podpira se projekte v višini odobrenih stroškov do 60 %, denarna pomoč pa ne sme preseči 60.000 € in traja lahko do treh let.

Davčne olajšave za mikropodjetja in samozaposleneTa shema podpira mikro podjetja in samozaposlene v obliki davčne olajšave v odstotkih primernih stroškov (vključujejo predvsem obnovo poslovnih prostorov, nabavo opreme in strojev, ki izboljšajo poslovanje ali varčujejo z energijo ali jo pridobivajo ter plače na novo

24 Pomoči s tega naslova ne morejo dobiti podjetja iz kmetijskega sektorja, področja ribolova, rudarstva, železarstva, proizvodnje sintetičnih vlaken, ladjedelništva, finančne in zavarovalniške dejavnosti, igralniške industrije in področja sprejemanja stav.

18

zaposlenih). Davčno olajšavo je določena v višini 40% primernih stroškov oziroma 60 % za tista podjetja, ki imajo sedež na otoku Gozo. Najvišja možna davčna olajšava je 25.000 €.

Ustvarjalnost Spodbuda je namenjena podpori podjetjem, katerih ekonomsko delovanje je neposredno v povezavi z ustvarjalnim talentom posameznikov, ki sodelujejo v projektu. Davčna olajšava je možna v višini 60 % primernih stroškov do največ 25.000 €. Primerni stroški so stroški razvoja in objave ustvarjalnega dela. Pomoč je na voljo za obdobje med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2012 in zagotavlja dodatne ugodnosti na posebej navedenih kreativnih območjih (navedeni so trgi in ulice).

Shema za podporo poslovanjaShema je namenjena spodbujanju projektov z visoko dodano vrednostjo, ki naj bi prispevali k regionalnemu razvoju prek ustvarjanja novih delovnih mest. Trenutno shema ni aktivna.

2.4.2.4 Dostop do finančnih virov - v obliki posojil, jamstev, t.i. mehkih posojil, subvencij v obliki nižje obrestne mere, financiranje licenčnin v primeru visoko inovativnih projektov

Mehka posojila (Soft Loans)Glavni namen teh posojil je podpora novim investicijskim projektom. Namenjena so proizvodnim podjetjem po skrbnem pregledu prosilca in projekta. Običajno znašajo 33 % odobrenega projekta, v nobenem primeru pa ne smejo presegati 75 % stroškov proizvodnega obrata, strojev in opreme.

Subvencioniranje obrestne mereTa pomoč je namenjena podpori novim investicijskim projektom proizvodnih podjetij.

Subvencioniranje obrestne mere za obnovo hotelov, nastavitvenih objektov in restavracij Obrestna mera se subvencionira v višini 1 % do 3 %. Največje posojilo znaša za prvo skupino (večji objekti) 7 mio € za drugo pa 500.000 €.

Energetsko učinkoviti ukrepi za turistične objekte Gre za mehka posojila za licencirane hotele, hiše za goste, domove (hostels), turistične kmetije, restavracije in gostinske lokale. Posojilo ne sme presegati 400.000 € ali 80 % celotne investicije. Posojilo je dano po obrestni meri 1,5 % in se mora odplačati v petih letih.

2.4.2.5 Zaposlovanje in usposabljanje - podjetja se podpira pri pridobivanju novih zaposlenih in izpopolnjevanju zaposlenih (1 shema)

Gre za davčno olajšavo v višini 80 % primernih stroškov pridobitve kvalifikacij oz. izobrazbe.

2.4.2.6 Raziskave in razvoj - različne podpore se nudijo da bi se spodbudile inovativna podjetja k vključitvi v raziskovanje in razvoj

Podporne sheme so namenjene raziskavam na področju industrije (davčna olajšava je odvisna od velikosti podjetja), registraciji intelektualnih lastnine za majhna in srednje velika podjetja (davčna olajšava je odvisna od nastalih stroškov), podpori lastnikom licenc (velja za fizične in pravne osebe) ter eksperimentalnemu razvoju, ki ni namenjen za komercialno uporabo (odvisna od nastalih stroškov).

19

3 Zaključek

Evropa mora, če želi uresničiti cilje, zastavljene v lizbonski strategiji glede rasti in delovnih mest, učinkoviteje spodbujati podjetništvo. Ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij je temeljnega pomena za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast. Potrebno je zagotavljanje konkurenčnosti in rasti že obstoječih podjetij ter nudenje podpore ustanavljanju novih podjetij (EC2, spletna stran).Zagotavljanje lažjega dostopa do finančnih sredstev, preglednejša zakonodaja in razvoj učinkovite podjetniške kulture ter podpornih mrež za podjetja, je le nekaj od mogočih mehanizmov, ki jih EU svetuje državam članicam in jih izvaja tudi sama v obsegu, ki ne posega v pravilo o konkurenčnosti, ki prepoveduje usklajena ravnanja, zlorabo prevladujočega položaja in državne pomoči.25 Državna pomoč namreč lahko izkrivi pošteno konkurenco med podjetji in škoduje gospodarstvu, zato Evropska komisija to področje stalno nadzira (države jo morajo načeloma priglasiti in začeti izvajati šele, ko jo Evropska komisija odobri).26

V Španiji je na splošno na voljo več vrst vzpodbud za razvoj podjetništva iz naslova EU ter na nacionalni, regionalnih ali lokalnih ravneh. Vendar pa Svetovna organizacija dela opozarja, da je še vedno potrebno zmanjševanje upravnih obremenitev in ovir za ustanavljanje podjetij. Čeprav je napredek pri poenostavljanju in racionalizaciji ustanavljanja podjetij opazen, se morajo bodoči španski podjetniki še vedno spopadati z velikim številom administrativnih bremen za aktiviranje podjetja. Konec leta 2010 je Španija s pomočjo novega odloka znatno skrajšala čas in stroške, potrebne za ustanovitev podjetja. Uredba zmanjšuje notarske honorarje, stroške registracije in odpravlja davek na kapital družbe. Problem Španije pa ostajajo zahtevani roki za pridobitev občinskega dovoljenja za poslovanje (Licencia de funcionamiento de las actividades).

V Avstriji je bila ena od reform sprejeta že leta 1999. Ta se je osredotočila na zmanjšanje višine obveznih stroškov podjetnikov pri ustanavljanju novih podjetij v Avstriji. To so dosegli predvsem preko Zakona za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, ki je med drugim določil, da lastnikom novoustanovljenih podjetij ni treba plačati za potrdilo o dobrem imenu, za registracijo pri gospodarskem sodišču, za obrtno dovoljenje (od lokalnih oblasti) in za članstvo v gospodarski zbornici. Poleg tega je reforma omogočila tudi zmanjšanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih za 7 % v prvih 12 mesecih poslovanja podjetja.Poleg tega se v Avstriji izvajajo številni projekti, ki so ciljno usmerjeni (npr. za mlade, za inovacije, visokotehnološke ideje ipd.

Na Malti je področju spodbujanja začetka poslovanja podjetij namenjena obsežna zakonodaja in številni podporni ukrepi. V okviru davka na dohodek podjetij, so možne znižane davčne stopnje za obdobje 19 let po začetku poslovanja podjetja ter olajšave za reinvestiran dobiček. V okviru državnih pomoči se daje malim podjetjem za začetne stroške lahko do največ

25 Pogodba ES vsebuje seznam možnih okoliščin, v katerih se lahko državna pomoč odobri. Evropska komisija je z leti razvila jasen okvir za ukrepe državnih pomoči, ki so v skupnem interesu Evropske unije in torej dovoljeni. Ti ukrepi vključujejo razvoj prikrajšanih regij, spodbujanje malih in srednje velikih podjetij (MSP), raziskav in razvoja (R & R), varstva okolja, usposabljanja, zaposlovanja in kulture.26 V izrecno določenih primerih priglasitev ni potrebna in zadošča le obvestilo o dodelitvi pomoči. Izjeme se nanašajo na področja, kjer državna pomoč prispeva k splošnemu razvoju evropskega gospodarstva. Med temi so: pomoč za spodbujanje usposabljanja, zaposlovanja, MSP ter dejavnosti razvoja in raziskav. Prav tako pomoč v znesku do 100.000 €, dodeljena podjetjem v obdobju treh let, ne šteje za državno pomoč, saj ni dovolj velika, da bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami (EC, spletna stran).

20

100.000 € pomoči (25 % določenih stroškov), srednjim in malim podjetjem pa so dodatno namenjene tudi dodatne spodbude za t.i. inovativen začetek poslovanja v višini do 15.000 € (40 % določenih stroškov za srednja podjetja in 50 % določenih stroškov za mala podjetja). Posebni spodbudi sta namenjeni financiranju prve udeležbe podjetja na mednarodnih sejmih ter financiranju zunanjega strokovnjaka na različnih področjih poslovnega svetovanja, eno od njih je tudi ustanavljanje novega podjetja. Prvih deset ur svetovanja je brezplačnih, za naslednje svetovalne ure pa velja popust, ki je odvisen od velikosti podjetja (30 % za velika podjetja, 40 % za srednja in 50 % za majhna in mikro podjetja) do največje možne višine popusta 2.500 € letno.

Pripravila:Mag. Mojca Pristavec ĐogićMag. Igor Zobavnik

21

Literatura in viri

Advantageaustria: Investment Incentives in Austria. Spletno mesto: http://www.advantageaustria.org/(28.6.2011).Advantageaustria1 : Start ups from Austria go to Silicon Valley. Spletno mesto: http://www.advantageaustria.org/ (28.6.2011).AWS: Avstrijska gospodarska agencija. Spletno mesto: www.awsg.at (15.7.2011).AWSG: Bundesgesetz über besondere Förderungen von kleinen und mittleren Unternehmen (KMU-Förderungsgesetz). Spletna stran: http://www.awsg.at/Content.Node/richtlinie/KMU-FG.pdf (28.6.2011).BarcelonActiva: The Agreement for Quality Employment in Barcelona 2008-2011. Spletno mesto:http://www.barcelonactiva.cat/ (12.7.2011).BKA: Neugründungsförderungsgesetz - NeuFöG. Spletna stran: http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10005172(28.6.2011).CamaraMadrid. Spletna stran: http://www.camaramadrid.es/ (14.7.2011).Delloite: Austria Highlights. Spletno mesto: http://www.deloitte.com/ (15.6.2011).EC: Start-ups. Spletna stran: http://ec.europa.eu/youreurope/business/starting-business/setting-up/austria/index_en.htm (15. 6. 2011).EC1: European Enterprise Awards. Spletna stran: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/best-practices/european-enterprise-awards/index_en.htm#winners (12.7.2011).EC2: Business Environment: Simplification of start-up procedures. Spletna stran: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/business-environment/start-up-procedures/index_en.htm (14.7.2011).EP: Goods Package. Spletno mesto: http://www.europarl.europa.eu/ (30.6.2011).EU. Spletno mesto: http://ec.europa.eu/ (14.7.2011).European Tax Handbook, Boeijen-Ostaszewska, Ola (Editor Europe), IBFD, 2011.FACT Consulting. Spletno mesto: http://www.factconsulting.net/pdfs/Bus_Promo_Act.pdf (18.7.2011).ILO: Quality jobs for a new economy. Spletna stran: http://www.ilo.org/public/english/bureau/inst/download/spain_es_e.pdf (14.7.2011).Izvozno okno: Podatki o državah. Spletna stran: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx (28.6.2011).JL: Grants-incentives. Spletno mesto: http://www.justlanded.com/ (14.7.2011).Malta Enterprise. Spletne strani: http://support.maltaenterprise.net in http://support.maltaenterprise.com(15.7.2011).Malteške regulative - Pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem (Assistance to Small and Medium-Sized Business). Spletne strani: http://www.3a.com.mt/articles/incentives-for-business-in-malta.html (18.7.2011).Malteške Regulative o investicijski pomoči (Investment Aid Regulations). Spletna stran: http://www.justiceservices.gov.mt/DownloadDocument.aspx?app=lom&itemid=11607&l=1 (18.7.2011).Malteške Regulative o podpornih podjetniških iniciativah (Enterprise Support Incentives Regulations). Spletno mesto: http://www.3a.com.mt/ (17.7.2011).Malteške Regulative s področja spodbujanja podjetij (Business Promotion Regulations). Spletna stran:http://www.maltaenterprise.com/documents/bparegulations-english_001.pdf (18.7.2011).MFSA (Malta Financial Services Authority): A Guide to the Registraton of Comapnies. Spletna stran: http://registry.mfsa.com.mt/otherPDFs/ROCGuide.pdf (18.7.2011).MITYC: El Ministerio de Industria, Turismo y Comercio. Spletno mesto: http://www.mityc.es/ (14.7.2011).Odlok o pomoči dejavnostim (Aids to Industries Ordinance). Spletno mesto: http://www.commonlii.org/(14.7.2011).OECD: Better Regulation in Austria. Spletna stran: http://www.planejamento.gov.br/secretarias/upload/Arquivos/seges/arquivos/OCDE2011/OECD_Austria_2010.pdf (27.6.2011).OECD2: OECD's report on the local development strategies of Barcelona. Spletna stran: http://www.barcelonactiva.cat/barcelonactiva/images/en/Estudi%20BA_Promoting_tcm84-50466.pdf(13.7.2011).PIS: Podjetnikovo informacijsko središče. Spletno mesto: http://www.infosvet.si/ (21.7.2011).WKO: Avstrijska gospodarska zbornica. Spletno mesto: http://portal.wko.at/ (15.7.2011).Zakon o "Malta Enterprise" (Malta Enterprise Act). Spletno mesto: http://www.maltaenterprise.com/(15.7.2011).Zakon o pomoči novim dejavnostim (Encouragement of New Industries Act). Spletno mesto:http://www.mjha.gov.mt/ (15.7.2011).Zakon o spodbujanju podjetij (Business Promotion Act). Spletno mesto: http://www.maltaenterprise.com/(14.7.2011).

22

Priloga 1: Postopek ustanovitve podjetja v državah članicah EU (2010)

Država Vse na enem mestuČas, potreben za

ustanovitev podjetja (v dnevih)

Stroški za ustanovitev podjetja (v €)

Avstrija DA 11 385Belgija DA 1,5 517Bolgarija DA 3-7 56Ciper DA 5 265Češka NE 15 345Danska DA 2 0Estonija DA 2 185Finska DA 8 330Francija DA 4 84Grčija NE 15 1.101Irska NE 2-5 50Italija DA 1 2.673Latvija NE 4 205Litva DA 4 130-289Luksemburg DA 14 1.000Madžarska DA 2 392Malta NE 5-8 210Nemčija NE 5,5 176Nizozemska NE 2 1.040Poljska NE 20,23 369-488Portugalska DA 1 300-360Romunija DA 3 100-125Slovaška NE 12 335Slovenija DA 3 0Španija DA 17,5 115Švedska DA 16 185Združeno kraljestvo DA 6 33Povprečje - 6,9 399

Vir: EC2, Entreprise and Industry, spletna stran.