POZNAVANJE OZNAČB NA ŽIVILIH PRI...
Transcript of POZNAVANJE OZNAČB NA ŽIVILIH PRI...
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Študijski program: Biologija in gospodinjstvo
POZNAVANJE OZNAČB NA ŽIVILIH PRI OSNOVNOŠOLCIH
Diplomsko delo
KNOWLEDGE OF FOOD LABELS AMONG PRIMARY
SCHOOL STUDENTS
Mentorica: izr. prof. dr. Verena Koch Kandidat: Tim Osmak
Somentorica: as. dr. Francka Lovšin Kozina
Ljubljana, september 2016
IZJAVA
Izjavljam, da sem diplomsko delo izdelal samostojno pod mentorstvom izr. prof. dr.
Verene Koch in somentorstvom as. dr. Francke Lovšin Kozina.
Tim Osmak
ZAHVALA
Iskrena hvala mentorici dr. Vereni Koch in somentorici dr. Francki Lovšin Kozina, ki sta
mi pomagali ter dajali praktične in strokovne nasvete, ki so mi bili v pomoč pri pisanju
diplomskega dela.
Hvala vsem ravnateljem šol in učiteljem, ki so mi omogočili izvedbo ankete, in vsem
osnovnošolcem, ki so vprašalnik izpolnili.
Iskrena hvala tudi družini, ki mi je v času študija stala ob strani.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
I
POVZETEK
Uravnotežena prehrana je ključnega pomena za zdrav in optimalen razvoj otroka in
mladostnika. Poznavanje označb na živilih omogoča potrošnikom enostavno izbiro
ustreznih živil v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja. Da bi otroke naučili
pravilne izbire živil, jih je potrebno izobraževati že zelo zgodaj.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosto osnovnošolci pogledajo označbe na
živilih, kateri so tisti osnovnošolci, ki označbe preberejo, kako dobro poznajo in razumejo
označbe na živilih ter ali imajo le-te vpliv na njihovo izbiro oziroma nakup živila.
Rezultati raziskave so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika, ki ga je izpolnilo 213
osnovnošolcev 6. in 8. razreda iz Kočevja in okolice.
Rezultati raziskave so pokazali, da bi bilo potrebno med osnovnošolci izboljšati
razumevanje informacij o hranilni vrednosti in znakih kakovosti živil ter jih spodbujati k
pogostejšemu pregledovanju označb na živilih. Učence bi bilo treba na ustrezen način
informirati o zdravstvenih težavah, ki so posledica dolgotrajnega uživanja prekomernih
količin soli, sladkorja in maščob.
Ključne besede: živila, označevanje, osnovnošolci.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
II
ABSTRACT
Healthy and balanced diet is very important for optimal development of children and
adolescents. Knowledge about food labels gives consumers the opportunity to choose food
for a healthy diet. In order to make good food choices, they need to be properly educated.
The aim of this diploma thesis was to determinate how often does primary school students
check on food labes on packages their knowledge and understanding about food labels and
their influence on food choices.
Data were collected using a questionnaire that was completed by 213 primary school
students attending 6th and 8th grade in city of Kočevje and surroundings.
Survey results show that would be necessary to improve knowledge of primary school
students about nutrition information, sustainability labels and encourage them to use food
labels more often. And finally, they need to be properly informed about the health
problems caused by long-term consumption of excessive amounts of salt, sugar and fat.
Key words: prepackaged foods, food labels, primary school student.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
III
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................ 1
1 OZNAČEVANJE ŽIVIL................................................................................................ 2
1.1 Oznake in podatki na embalaži živil ....................................................................... 2
1.1.1 Obvezne označbe na živilih ............................................................................. 3
1.1.2 Druge označbe na živilih ................................................................................. 6
1.2 Označevanje hranilne in energijske vrednosti živila .............................................. 6
1.3 Označevanje živil z GDA (Guideline Daily Armount)........................................... 7
1.4 Sistem barvnega označevanja hranilnih vrednosti po semaforju ............................ 8
1.5 Znaki kakovosti živil .............................................................................................. 9
1.6 Drugi znaki za posebno kakovost ......................................................................... 11
2 PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV ........................................................... 13
2.1 Prehrana slovenskih otrok in mladostnikov .......................................................... 14
2.2 Pravilna in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov ................................... 14
2.3 Prehranska priporočila za otroke in mladostnike .................................................. 16
2.4 Vpliv neprimerne prehrane na otroke in mladostnike .......................................... 18
2.4.1 Prekomerno uživanje soli in vpliv na zdravje ............................................... 20
2.4.2 Prekomerno uživanje sladkorja in vpliv na zdravje....................................... 20
2.4.3 Prekomerno uživanje maščob in vpliv na zdravje ......................................... 21
2.4.4 Alergije na hrano ........................................................................................... 21
2.5 Vzgoja in izobraževanje o prehrani ...................................................................... 22
2.6 Označevanje živil v učnih načrtih ......................................................................... 23
2.7 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane pri otrocih in mladostnikih ....................... 24
3 EMPIRIČNI DEL ......................................................................................................... 27
3.1 Opredelitev problema ........................................................................................... 27
3.2 Cilji in hipoteze ..................................................................................................... 27
3.3 Raziskovalna metoda ............................................................................................ 28
3.3.1 Postopek zbiranja podatkov ........................................................................... 28
3.3.2 Raziskovalni vzorec ....................................................................................... 28
3.4 Obdelava podatkov ............................................................................................... 29
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................................... 30
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
IV
4.1 Vpliv kakovosti in cene na nakup izdelka ............................................................ 30
4.2 Preverjanje označb na živilih ................................................................................ 32
4.3 Hranilne snovi in njihov vpliv na zdravje ............................................................. 35
4.4 Poznavanje znakov kakovosti ............................................................................... 40
4.5 Razumevanje informacij o hranilni vrednosti ....................................................... 43
5 SKLEPI ........................................................................................................................ 45
6 PRIPRAVA NA UČNO URO...................................................................................... 48
7 VIRI .............................................................................................................................. 51
6.1. VIRI SLIK ................................................................................................................ 59
KAZALO TABEL
Tabela 1: Priporočeni dnevni energijski vnosi v kJ (kcal)/dan pri osebah z normalno
telesno težo in višino ter starosti prilagojeno zmerno težko telesno dejavnostjo ................ 16
Tabela 2: Priporočeni dnevni energijski vnosi in količine hranil za otroke in mladostnike 18
Tabela 3: Pomembnost izbranih napisov na prehranskih izdelkih v procesu odločanja za
nakup glede na razred .......................................................................................................... 30
Tabela 4: Pomembnost izbranih napisov na prehranskih izdelkih v procesu odločanja za
nakup glede na spol ............................................................................................................. 31
Tabela 5: Dejavniki, ki vplivajo na nakup neznanega izdelka ............................................ 31
Tabela 6: Pogostost preverjanja označb na živilih glede na razred ..................................... 33
Tabela 7: Pogostost branja označb na živilih pri osnovnošolcih z alergijami ..................... 34
Tabela 8: Pogostost branja oznak na živilih pri osnovnošolcih s predpisanimi
zdravstvenimi dietami.......................................................................................................... 35
Tabela 9: Stopnja strinjanja s trditvami, ki so povezane z vplivom hranilnih snovi na
zdravje, glede na razred ....................................................................................................... 37
Tabela 10: Stopnja strinjanja s trditvami, ki so povezane z vplivom hranilnih snovi na
zdravje, glede na spol .......................................................................................................... 38
Tabela 11: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na razred ................... 39
Tabela 12: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na spol ...................... 40
Tabela 13: Delež pravilnih odgovorov glede na razred ....................................................... 41
Tabela 14: Delež pravilnih odgovorov glede na spol .......................................................... 41
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
V
Tabela 15: Delež pravilnih odgovorov glede na razred ....................................................... 42
Tabela 16: Delež pravilnih odgovorov glede na spol .......................................................... 42
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura vzorca glede na razred. ............................................................................ 29
Graf 2: Struktura vzorca glede na spol. ............................................................................... 29
Graf 3: Delež šestošolcev in osmošolcev, ki nikoli ne pogleda izbranih označb na živilih.32
Graf 4: Pravilnost poznavanja informacij o hranilni vrednosti med osnovnošolci. ............ 43
KAZALO SLIK
Slika 1: Označevanje GDA vrednosti na embalaži živila (http://pogrejinpojej.si). .............. 8
Slika 2: Kriteriji barvnega označevanja skupin hranil (http://veskajjes.si). .......................... 9
Slika 3: Slikovni prikaz uradnih zaščitnih znakov za kakovost živila (http://lokalna-
kakovost.si). ......................................................................................................................... 11
Slika 4: Znak »Varuje zdravje« (http://www.mesarstvo-cadez.si). ..................................... 11
Slika 5: Znak »Brez GSO – gensko spremenjenih organizmov« (http://www.ikc-um.si). . 12
Slika 6: Znak »Ne vsebuje glutena« (http://www.norma.si/kakovost-in-certifikati). ......... 12
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
1
1 UVOD
Zdrava in uravnotežena prehrana je za otroke in mladostnike izrednega pomena, saj v tem
obdobju telo hitro raste in se nenehno obnavlja. V najstniških letih je zato pomembna
zadostna količina kakovostne hrane. Rezultati raziskav, opravljenih v letu 2014 na
Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Jeriček Klanšček, Koprivnikar, Drev, Pucelj,
Zupanič in Britovšek, 2014) o prehranjevanju otrok in mladostnikov v Slovenji, kažejo, da
je neprimeren način prehranjevanja resen problem slovenske mladine. Eden pomembnih
dejavnikov oblikovanja zdravega načina prehranjevanja in spodbujanja izbire zdravih živil
se kaže že v otroštvu.
Kakovostno zasnovano izobraževanje lahko pripomore k razvoju zdravega življenjskega
sloga v okvir, v katerega sodi tudi zdravo prehranjevanje. S poznavanjem in razumevanjem
označb na živilih lahko otrokom omogočimo pravilno izbiro zdravih, kakovostnih živil, ki
so v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja.
Označbe na živilih morajo vsebovati vse potrebne informacije o živilu, lastnostih,
njegovem poreklu in varnosti, kar omogoča potrošniku ustrezno izbiro in uporabo. Če
želimo izkoristiti prednosti označevanja živil, moramo otroke seznaniti z označbami in
njihovim pomenom.
V diplomskem delu je obravnavana problematika poznavanja označevanja živil med
osnovnošolci, njihovega razumevanja ter vpliva na njihovo izbiro živila.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
2
1 OZNAČEVANJE ŽIVIL
»Označevanje so vse besede, podatki, trgovska imena, blagovna znamka, slikovno gradivo
ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu,
etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na tako živilo« (Pravilnik o
splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014, str. 37).
Označbe na živilih so zasnovane z namenom, da pomagajo ljudem izbrati ustrezno živilo.
Z uporabo označb na živilih se lahko seznanimo z vsebnostjo hranil in energijske vrednosti
ter lahko primerjamo podobna živila med seboj in tako načrtujemo prehrano (Mnerie,
Mnerie, Birca in Deacua, 2014).
Leta 2009 so Grunert, Fernández-Celemín, Wills, Storcksdieck genannt Bonsmann in
Nureeva opravili raziskavo o uporabi označb na živilih v šestih evropskih državah.
Ugotovili so, da 16,8 % odraslih nakupovalcev pogleda označbe o hranilni vrednosti živila,
orientacijske vrednosti hranil ter seznam sestavin, pri katerem največ pozornosti namenijo
energijski vrednosti živila ter vsebnosti maščob in sladkorja.
Raziskava prehranjevalnih navadah v Sloveniji (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2009) je
pokazala, da kar 42 % slovenskih potrošnikov nikoli ne prebere označb na živilu.
Zanimivo je, da je sestava živila glede na pogostost preverjanja informacij iz označbe šele
na petem mestu; pred nakupom jo vedno ali pogosto preveri približno tretjina potrošnikov,
ki preberejo označbo (rok trajanja: 73 %; cena: 69 %; blagovna znamka 45 %, poreklo 38
%).
1.1 Oznake in podatki na embalaži živil
Pravilnik o splošnem označevanju živil (2014) določa, da morajo biti »označbe na živilu v
slovenskem jeziku, na dobro vidnem mestu embalaže, tako da so jasno vidne, razumljive,
nedvoumne, čitljive in neizbrisne in ne smejo biti prekrite z drugim besednim ali slikovnim
materialom« (str. 4082).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
3
Za odjemalca je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o
živilu, lastnostih, njegovem poreklu in varnosti, kar mu omogoča ustrezno izbiro in
uporabo živila (Kozjek, 2012).
1.1.1 Obvezne označbe na živilih
Predpakirana živila so živila, ki so v prometu namenjena končnemu potrošniku, so
pakirana, preden so dana v promet, ne glede na to, ali jih embalaža v celoti ali le delno
obdaja, vendar na tak način, da vsebine ni mogoče spremeniti brez odprtja ali spremembe
embalaže (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014).
Označba predpakiranih živil mora vsebovati naslednje podatke:
– ime, pod katerim se živilo prodaja;
– seznam sestavin in količina sestavin (z aditivi in alergeni);
– neto količino;
– rok uporabnosti;
– serijo (lot) živila;
– pogoje shranjevanja, kjer je to potrebno;
– ime in naslov proizvajalca ali uvoznika;
– državo izvora ali porekla;
– navodilo za uporabo, kjer je to potrebno za pravilno uporabo živila;
– vsebnost alkohola pri pijačah z vsebnostjo več kot 1,2 vol % alkohola (Pravilnik o
splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014).
Ime izdelka
Je osnovna informacija, ki nam pove, kakšen izdelek kupujemo. V večini primerov je ime
določeno s pravilniki, kot na primer mleko, jogurt, hrenovka, brezalkoholna osvežilna
pijača. Če ime izdelka ni predpisano, je dovoljeno uporabljati ime, ki je v Sloveniji
običajno (npr. kremna rezina, potica) (Peterman, Pajk Žontar in Pondelek, 2007).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
4
Seznam sestavin
Sestavine morajo biti navedene po padajočem vrstnem redu: od tiste, ki jo je v živilu
največ, do tiste, ki jo je najmanj. V seznamu sestavin morajo biti navedeni tudi aditivi in
dodana voda (Peterman idr., 2007).
Vsebnost alergenih živil mora biti na izdelku posebej označena. Med alergena živila
sodijo: žita, ki vsebujejo gluten, raki, jajca, ribe, arašidi, soja, lupinasto sadje – oreščki
(lešniki, orehi, mandlji …), listna zelena, gorčično seme, sezamovo seme, volčji bob,
mleko in mlečni izdelki, ki vsebujejo laktozo, žveplov dioksid ter sulfati. Dodatki v živilih
oziroma aditivi morajo biti označeni s posebnim imenom ali pa z veliko črko E in
pripadajočo številko (npr. natrijev benzoat ali E211) (Poljanšek, 2006).
Neto količina
Je podatek o količini živila v času pakiranja. Količina mora biti označena v enotah
mednarodnega merskega sistema (v litrih, centilitrih, kilogramih ali gramih).
Proizvajalčevo zagotovilo, da je navedena neto količina točna, je mala črka e, ki jo
proizvajalec zapiše poleg neto količine. Za živila, ki se običajno prodajajo po kosih (jajca,
pekovsko pecivo …), navedba neto količine ni obvezna.
Rok uporabnosti
Podatek nam pove, do kdaj je živilo lahko v prodaji. Pri hitro pokvarljivih živilih, kot so
mleko, jogurti, meso, ribe, rezana zelenjava ipd., se rok uporabnosti navaja z navedbo
»porabiti do (dan, mesec, leto)«.
Ime in naslov proizvajalca
Na živilu mora biti zapisano ime in naslov proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira ali
prodaja, in ima naslov in sedež v EU. Pri živilih, ki so uvožena iz držav, ki niso članice
EU, pa mora biti navedena država, kjer je bilo živilo proizvedeno.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
5
Oznaka serije oziroma lota
Za serijo oziroma lot se šteje enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano
pod enakimi pogoji. Omogoča sledljivost oziroma identifikacijo serije nekega živila.
Podatki o pogojih shranjevanja živila
Pogoji shranjevanja živila morajo biti označeni, če je to pomembno za varnost in
ohranjanje kakovosti in hranilne vrednosti živila. Pomembna sta zlasti temperatura in čas
shranjevanja.
Navodila za uporabo
Navodila za uporabo morajo biti priložena vedno, ko obstaja nevarnost, da potrošnik brez
njih živila ne bi mogel pravilno uporabiti.
Vsebnost alkohola
Na embalaži vseh živil, v katerih je več kot 1,2 % alkohola, mora biti označeno, koliko
odstotkov alkohola vsebujejo.
Država porekla
Navedba porekla je obvezna pri pakiranju govejega mesa, kjer mora biti navedena država
rojstva, država reje in država zakola. Pri sadju in zelenjavi pa je obvezna tudi označba
države, kjer so bila živila vzgojena in obrana (Peterman idr., 2007).
Ime živila, neto količina, rok uporabnosti in odstotek alkohola morajo biti označeni v istem
vidnem polju (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, 2014).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
6
1.1.2 Druge označbe na živilih
Poleg obveznih označb morajo biti na embalaži živila tudi drugi podatki, če je tako
določeno v predpisih, ki urejajo kakovost oziroma zdravstveno ustreznost živil, ter
predpisih, ki urejajo označevanje gensko spremenjenih organizmov. Vsako živilo, ki je bilo
obdelano z ionizirajočim sevanjem, mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja
živila, obsevana z ionizirajočim sevanjem (Pravilnik o splošnem označevanju
predpakiranih živil, 2014).
Blagovna znamka
Blagovna znamka je namenjena prepoznavanju in razlikovanju izdelkov enega ali več
konkurenčnih proizvajalcev. Znamka je zaznaven grafični prikaz, ki služi za razlikovanje
izdelkov fizični ali pravni osebi. Blagovna znamka je lahko individualna ali kolektivna;
individualno uporablja samo en proizvajalec, kolektivno pa več proizvajalcev, ki se morajo
med seboj dogovoriti za režim in način uporabljanja (Poljanšek, 2006).
1.2 Označevanje hranilne in energijske vrednosti živila
Zdrava prehrana ali zdravo prehranjevanje vključuje varno, energijsko in hranilno
uravnoteženo hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Za dosego le-tega se
poslužujemo normativov in referenčnih vrednosti za vnos hranilnih snovi, ki pa so
specifični glede na spol, starost, telesno dejavnost in druga stanja, in so lahko priporočene
ali orientacijske vrednosti (Hlastan Ribič, 2009).
Označevanje hranilne vrednosti pomeni vsak podatek, naveden na embalaži ali nalepki, ki
se nanaša na:
1. energijsko vrednost,
2. naslednje hranilne snovi: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, prehranske
vlaknine, natrij in vitamine in minerale, prisotne v znatnih količinah (Pravilnik o
označevanju hranilne vrednosti živil, 2002).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
7
Poleg teh osnovnih informacij so lahko na embalaži navedene tudi druge snovi, ki jih
živilo vsebuje: sladkorji, polioli oz. alkoholni sladkorji, vlaknine, maščobne kisline:
nasičene maščobne kisline, nenasičene maščobne kisline, holesterol, vitamini in minerali
(Poljanšek, 2006).
Označevanje hranilne vrednosti živil je obvezno, kadar je pri označevanju, predstavljanju
ali oglaševanju prisotna prehranska trditev (Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti
živil, 2002). Evropska uredba določa, da mora biti označevanje hranilne vrednosti
potrošnikom razumljivo (Mnerie idr., 2014).
Podatki o hranilni vrednosti so navedeni za 100 g ali 100 ml živila (lahko je označena tudi
hranilna vrednost za posamezno porcijo). Proizvajalec lahko hranilno vrednost označi na
dva načina. Osnovno označevanje pomeni, da navede le energijsko vrednost ter vsebnost
beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Razširjeno označevanje pa uporabi takrat, kadar
želi potrošnika natančneje informirati o hranilni sestavi živila, ko poleg energijske
vrednosti in osnovnih skupin navede še vsebnost vlaknin, vitaminov, mineralov ter
posameznih maščobnih kislin (Peterman idr., 2007).
1.3 Označevanje živil z GDA (Guideline Daily Armount)
GDA je sistem označevanja živil, ki se nahaja na sprednji strani embalaže in potrošniku
ponuja informacije o energijski in hranilni vrednosti ene porcije predpakiranega živila.
Pogosto zapletene informacije, ki so zapisane na deklaraciji izdelka, se preko GDA
prevedejo v potrošniku razumljivo, enostavno in uporabno obliko, ki mu olajša odločitve
pri izbiri in nakupu hrane. GDA je slovenska industrija poslovenila in poimenovala kot
»odstotek dnevne orientacijske vrednosti za odrasle« na podlagi 2.000 kcal energijskih
potreb odrasle ženske, hkrati pa je obdržala angleško kratico (Označevanje GDA vrednosti,
b. d.).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
8
Slika 1: Označevanje GDA vrednosti na embalaži živila (http://pogrejinpojej.si).
Iz zgornje slike (Slika 1) lahko na enostaven način razberemo, da 30 g izdelka vsebuje
151,5 kJ energije, kar predstavlja 2 % vseh dnevnih energijskih potreb. Na enak način so
predstavljeni tudi podatki o vsebnosti ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, nasičenih
maščobnih kislin ter natrija.
Pomanjkljivost označevanja živil z GDA je ta, da so orientacijske vrednosti opredeljene le
za odrasle in ne za otroke. Otroci imajo drugačne hranilne in energijske potrebe in izračuni,
ki temeljijo na potrebah odrasle osebe, ne le zavirajo, temveč tudi škodujejo otrokom
(Označevanje GDA vrednosti, b. d.).
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je veliko preprostejše in enostavnejše
označevanje hranilnih vrednosti s pomočjo barvnega označevanja.
1.4 Sistem barvnega označevanja hranilnih vrednosti po semaforju
Sistem barvnega označevanja »Traffic Light Labelling«, ki je bil najprej uveden v Veliki
Britaniji, je sistem, ki ponuja porabniku hitro pomoč izbire živila pri nakupu v skladu z
uravnoteženo prehrano. Omogoča možnost hitre primerjave med izdelki, ki vsebujejo več
ali manj maščobe, soli in sladkorja (FSA, b. d.).
Takšno označevanje je še posebej primerno za manj izobražene potrošnike, ki imajo težave
pri razumevanju prehranskih tabel, ter za starejše in slabovidne, ki težko prebirajo označbe
na živilih. Kljub prijaznosti do potrošnika označevanje s prehranskim semaforjem ni
postalo del obveznega označevanja živil v Sloveniji (Pravst, Kušar in Korošec, 2012).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
9
Pri barvnem označevanju namesto GDA vrednosti uporabljamo tri različne barvne
označbe, ki označujejo majhno, srednjo in veliko vsebnost posameznega ključnega hranila
v živilu na 100 g (ali porcijo) izdelka. Barvno se označujejo naslednja hranila: maščobe,
nasičene maščobne kisline, sladkor in sol (Označevanje GDA vrednosti, b. d.).
Slika 2: Kriteriji barvnega označevanja skupin hranil (http://veskajjes.si).
Eden od možnih načinov, kako otrokom na enostaven način omogočiti, da izbirajo zdrava
živila, je tako imenovani »emolabeling«. Gre za označevanje živil z uporabo čustvenih
znakov, pri čemer žalosten obraz na živilu pomeni, da to živilo na naše zdravje ne vpliva
ugodno, in vesel obraz, da je živilo primero za naše zdravje. Takšna metoda omogoča
zdravo izbiro živil tudi otrokom, ki še nimajo ustreznega znanja, da bi lahko presodili o
ustreznosti živila za njihovo zdravje (Privitera, Phillips, Zuraikat in Paque, 2015).
1.5 Znaki kakovosti živil
Evropske sheme kakovosti so predpisane z evropskimi uredbami. Med te spadajo znaki
zaščitene označbe porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna
posebnost ter zank ekološke proizvodnje. Nacionalne sheme kakovosti pa so predpisane z
Zakonom o kmetijstvu, te pa so: označba višje kakovosti, dobrote z naših kmetij, označba
integrirane pridelave ter znak izbrane kakovosti (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
10
Označba porekla
Kmetijski izdelek ali živilo mora biti pridelano ali predelano na določenem geografskem
območju. Njegove lastnosti so posledica vpliva geografskega okolja ter njegovih naravnih
in človeških dejavnikov (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).
Geografska označba
Vsaj eden od postopkov pridelave ali predelave mora potekati znotraj določenega
geografskega območja (npr. surovine lahko prihajajo izven območja). Kmetijski pridelek
ali živilo ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki morajo izvirati iz
določenega geografskega območja (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).
Zajamčena tradicionalna posebnost
Kmetijski pridelki ali živila so proizvedeni po tradicionalni recepturi, s tradicionalnimi
sestavinami ali na tradicionalni način (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).
Višja kakovost
Kmetijski pridelki ali živila so po svojih specifičnih lastnostih boljši od drugih istovrstnih
proizvodov. Specifične lastnosti se določajo glede na sestavo, senzorične, fizikalno-
kemijske lastnosti ter način proizvodnje (pridelave ali predelave) (Nacionalni zaščitni
znaki, b. d.).
Integrirani kmetijski pridelki ali živila
Kmetijski pridelki ali živila so bili pridelani z uravnoteženo uporabo agrotehničnih
ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov.
Pri tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred
fitofarmacevtskimi, veterinarsko-farmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi (Nacionalni
zaščitni znaki, b. d.).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
11
Ekološki kmetijski pridelki ali živila
Živilo lahko nosi oznako ekološki, če: je bilo pridelano brez uporabe gensko spremenjenih
organizmov, če živilo oziroma njegove sestavine niso bile podvržene ionizirajočemu
sevanju, če živilo vsebuje najmanj 95 % sestavin kmetijskega izvora iz ekoloških
kmetijskih pridelkov (Nacionalni zaščitni znaki, b. d.).
Slika 3: Slikovni prikaz uradnih zaščitnih znakov za kakovost živila (http://lokalna-kakovost.si).
1.6 Drugi znaki za posebno kakovost
Znak »Varuje zdravje«
Živila z znakom »Varuje zdravje« so tisti zdravstveno neoporečni izdelki in jedilniki, ki
vsebujejo malo maščobe in nasičenih maščobnih kislin, holesterola ali pa imajo nizko
vsebnost soli, sladkorja, veliko prehranskih vlaknin ter imajo nizko energijsko vrednost.
Znak lahko nosijo samo pakirana živila (Varovalno živilo, b. d.).
Slika 4: Znak »Varuje zdravje« (http://www.mesarstvo-cadez.si).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
12
Znak »Brez GSO – gensko spremenjenih organizmov«
Nekateri proizvajalci so se odločili, da svoja živila dodatno testirajo, na podlagi česar
pridobijo pravico označevati živila z oznakami, kot je BREZ GSO. Še posebej pod
nadzorom so izdelki iz soje, zato ni razloga za strah, da bi zaužili gensko spremenjene
organizme, ko gre za sojino mleko, zrezke, tofu (Kozjek, 2012).
Slika 5: Znak »Brez GSO – gensko spremenjenih organizmov« (http://www.ikc-um.si).
Znak »Ne vsebuje glutena«
Označevanje in certificiranje izdelkov »brez glutena« je namenjeno predvsem olajšanju
izbire osebam s posebnimi prehranskimi potrebami. Znak zagotavlja, da tudi pri predelavi
živil, ki naravno ne vsebujejo glutena, ne smejo uporabiti kot dodatno sestavino, aditiv ali
pomožno tehnološko sredstvo pšenični gluten oziroma izdelke iz beljakovin žit, ki
vsebujejo gluten (Kozjek, 2012).
Slika 6: Znak »Ne vsebuje glutena« (http://www.norma.si/kakovost-in-certifikati).
Nacionalni ter evropski znaki kakovosti na živilih v množici drugih oznak, simbolov in
trditev nimajo tistega učinka na prepoznavnost in nakupno odločitev potrošnika, kot bi bilo
pričakovati (Skubic in Klopčič, 2013).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
13
2 PREHRANA OTROK IN MLADOSTNIKOV
Zdrava prehrana za otroke in mladostnike je z vidika prehranske stroke zelo pomembna,
saj je v teh letih potreba po energiji, beljakovinah, vitaminih in mineralih glede na
otrokovo težo še posebno velika. Hrana v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le
fizioloških potreb, ampak ima vpliv tudi na psihološki razvoj mladostnika. Če otroka že od
malih nog navajamo na zdravo prehrano, bomo imeli kasneje s tem manj težav.
Strokovnjaki so mnenja, da napačne navade, ki jih pridobimo v otroštvu, le stežka
opustimo v odrasli dobi (Hlastan Ribič idr., 2006). V. Koch (1997) navaja, da ima na
razvoj prehranskih navad močan vpliv socialno-ekonomsko stanje posameznika in družbe.
Pravi, da so prehranske navade seštevek družinskega življenja in širšega okolja, zato je še
toliko bolj pomembno, da se oblikujejo že v otroštvu. M. Gabrijelčič Blenkuš (2013) meni,
da sadje in zelenjavo najpogosteje uživajo dekleta in mlajši mladostniki, ki prihajajo iz
družin z boljšim socialnim statusom, ter mladostniki z zelo dobrim učnim uspehom.
V letu 2014 je bila na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opravljena raziskava »Z
zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju«, ki je zajemala skoraj pet tisoč 11-, 13- in
15-letnikov. Rezultati so pokazali:
Da se mladostniki glede izbire živil prehranjujejo pretežno nezdravo;
uživajo premalo sadja, zelenjave ter rib,
dekleta uživajo premalo mleka, mlečnih izdelkov in mesa,
pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih, gaziranih sladkih pijačah
in pijačah z nizkim sadnim deležem.
Zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega.
Se prehranjujejo neredno;
najpogosteje opuščajo zajtrk, nekaj manj pogosto večerjo (v večjem deležu
dekleta),
zajtrkuje le slaba polovica mladostnikov, od tega manj deklet kot fantov
(Jeriček Klanšček, idr., 2014).
M. Gabrijelčič Blenkuš (2013) ugotavlja, da otroci in mladostniki nimajo ustreznih navad
pitja in so pogosto žejni.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
14
Eden od glavnih načinov pri poskušanju, da bi dosegli bolj zdrave vzorce prehranjevanja,
je označevanje hranilne vrednosti živil. Z informacijami o hranilni vrednosti lahko
potrošniku na prodajnem mestu omogočimo izbiro prehransko ustrezne hrane (Grunert in
Wills, 2007).
2.1 Prehrana slovenskih otrok in mladostnikov
Rezultati vseh raziskav o prehranjevanju otrok in mladostnikov kažejo, da je nezdrav način
prehranjevanja resen problem slovenske družbe (Pandel Mikuš in Kvas, 2007). Zdrave
prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil
in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v
odrasli dobi (Hlastan Ribič, Maučec Zakotnik, Koroušić Seljak in Pokorn, 2008).
V raziskavi, ki so jo opravili Fidler Mis, Kobe in Štimec (2012), je bilo ugotovljeno, da
slovenski mladostniki zaužijejo količinsko preveč prostih sladkorjev (fantje 16 %, dekleta
17 % dnevnega energijskega vnosa) in natrija (fantje 203 %, dekleta 210 % po priporočilih
WHO 2003) ter premalo koristnih nenasičenih maščobnih kislin, vode, dekleta pa tudi
premalo prehranskih vlaknin. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaužijejo premalo folne kisline,
kalcija ter vitamina D.
Raziskovalci ugotavljajo, da se slovenski mladostniki neustrezno prehranjujejo glede
sestave obrokov. Med tistimi mladostniki, ki zajtrkujejo, jih je le 9,4 % zaužilo
polnovreden zajtrk iz vseh skupin živil. Najpogosteje je v obroku manjkalo živilo iz
skupine zelenjave (1,9 %) in pogosto sadja (11,4 %), sledila so beljakovinska živila. Kar
73 % vseh zajtrkov je bilo energijsko preskromnih (Gregorič in Koch, 2009).
2.2 Pravilna in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov
Uravnoteženo prehranjevanje v obdobju odraščanja pomembno iz dveh stani, omogoča
optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, po drugi strani pa preprečuje nastanek
zdravstvenih problemov in bolezni v otroštvu in odrasli dobi. O optimalni prehrani
govorimo takrat, ko dnevna prehrana ustreza zahtevam rastočega organizma, in sicer tako
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
15
količinsko (energijski vnos), kot tudi po sestavi (vnosu hranilnih snovi) (Hlastan Ribič idr.,
2008).
Pravilna prehrana vpliva na sposobnost učenja, dela, igre in preprečuje bolezni. Kako
pomembna je zdrava prehrana, se pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Takrat začnemo
razmišljati o hranilnih in energijskih vrednostih živila, ki jih zaužijemo v najrazličnejših
jedeh (Suwa Stanojevič, 2011).
Smernice zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov je potrebno upoštevati tako
doma, kot tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc,
Gregorič, Adamič in Čampa, 2005):
Jedilniki morajo biti usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi,
glede na starost otrok, hkrati pa upoštevajo zmerno težko telesno dejavnost.
Obroki naj bodo sestavljeni iz priporočenih kombinacij živil, kar bo otrokom ob
ustreznem energijskem vnosu zagotovilo normalno rast, razvoj in delovanje
organizma.
Priporočene kombinacije živil v obrokih naj dajejo prednost sadju in zelenjavi,
kakovostnim ogljikohidratnim živilom (npr. polnovrednim žitom in žitnim
izdelkom), kakovostnim beljakovinskim živilom (npr. mleku in mlečnim izdelkom
z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa in stročnicam) ter kakovostnim
maščobam (npr. olivnemu, repičnemu, sojinemu in drugim rastlinskim oljem).
V vsak obrok je potrebno vključiti sveže sadje in/ali zelenjavo, ki prispevata k
vzdrževanju ustreznega hranilnega in energijskega ravnovesja.
Med in po obrokih naj otroci dovolj pijejo, predvsem navadno vodo.
Otroci naj v času dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah uživajo
priporočene dnevne obroke.
Za uživanje posameznih obrokov morajo imeti otroci na razpolago dovolj časa.
Prostor, v katerem se otroci prehranjujejo, naj bo primeren za vzbujanje
pozitivnega odnosa le-tega.
Pri načrtovanju prehranjevanja je potrebno upoštevati želje otrok ter jim zagotoviti
kakovostne obroke in sestavine, ki jih sestavljajo.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
16
Uravnotežena prehrana je sestavljena predvsem iz ogljikovih hidratov, ki predstavljajo 50–
55 % vseh dnevnih potreb po hranilih, in iz manjšega deleža maščob, ki predstavljajo med
20 do največ 35 % dnevnih energijskih potreb in jih sestavljajo predvsem rastlinske
maščobe. Približno 10–15 % energije bi morali pridobiti iz živalskih in rastlinskih
beljakovin (Hlastan Ribič idr., 2008).
2.3 Prehranska priporočila za otroke in mladostnike
Energijska vrednost
Otrokove potrebe po hranilnih snoveh se razlikujejo od potreb odraslega, ker otroci rastejo
in se razvijajo. Predšolsko in šolsko obdobje je obdobje rasti, zato otroci potrebujejo več
beljakovin, mineralnih snovi in energije kot odrasli. Dnevne energijske potrebe so razen
osnovnih fizioloških potreb odvisne tudi od telesne dejavnosti in drugih zunanjih
dejavnikov (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005).
V preglednici so navedena priporočila za povprečen vnos energije za otroke različnih
starostnih skupin z zmerno fizično aktivnostjo po DACH priporočilih.
Tabela 1: Priporočeni dnevni energijski vnosi v kJ (kcal)/dan pri osebah z normalno
telesno težo in višino ter starosti prilagojeno zmerno težko telesno dejavnostjo
Energija
Starost Spol (kJ/dan) (kcal/dan)
7–9 let
dečki 8300 2000
deklice 7500 1800
10–12 let
dečki 10150 2450
deklice 9000 2150
13–14 let
dečki 11700 11700
deklice 10050 10050
15–18 let
dečki 13000 13000
deklice 10500 10500
(Srednje vrednosti za vnos hranil, 2004)
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
17
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so glavno energijsko hranilo in predstavljajo večino energijskega vnosa. 1
g ogljikovih hidratov sprosti 17 KJ (4 kcal) energije. Priporočljiva so ogljikohidratna
živila, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi in prehransko vlaknino ter počasi dvigajo
raven krvnega sladkorja (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005).
Najmanj priporočljiva oblika ogljikovih hidratov v prehrani so jedilni sladkorji. Sem
štejemo beli sladkor, rjavi sladkor, koruzni sirup, sadni sladkor in med. Ti sladkorji dajejo
mnogo energije in le malo (razen medu) hranilnih snovi (Maučec Zakotnik in sod., 2005).
Enostavni sladkorji naj ne bi predstavljali več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa
(Gabrijelčič Benkuš idr., 2005).
Prehranske vlaknine praviloma nimajo izkoristljive energijske vrednosti, imajo pa celo
vrsto različnih pomembnih funkcij v prebavnem traktu in ugodno vplivajo na presnovo. V
dnevni prehrani naj vlaknine predstavljajo 10 g na 4,18 MJ (1000 kcal) energijskega vnosa
(Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005). Uživanje hrane, bogate z vlakninami, v mladosti je
pomembna prehranska navada, ki lahko zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in
ožilja, nekaterih vrst raka in diabetesa v kasnejših življenjskih obdobjih (Pokorn, 1997).
Beljakovine
Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki
so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin in drugih metabolično aktivnih
substanc. Telo brez njih ne more rasti, se razvijati ali obnavljati. Potrebe po beljakovinah
se s starostjo sicer spreminjajo, vendar jih človek nujno potrebuje vse življenje (Hlastan
Ribič, 2009).
Referenčne vrednosti za otroke in mladostnike priporočajo minimalen dnevni vnos med 0,9
in 1,0 g beljakovin na kilogram telesne teže glede na starost (Pandel Mikuš in Kvas, 2007).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
18
Maščobe
Prehranske maščobe so pomemben vir energije v prehrani. Njihova energijska vrednost je
skoraj dvakrat večja kot pri ogljikovih hidratih in beljakovinah, saj sprosti 1 g maščob 37
kJ (9 kcal) energije. Prisotnost določenega deleža maščob v hrani je pomembna predvsem
zaradi esencialnih maščobnih kislin in razpoložljivosti v maščobah topnih vitaminov ter
okusa, ki ga maščobe dajejo hrani. Nasičene maščobe se nahajajo predvsem v živilih
živalskega izvora, s čimer je povezan tudi večji vnos holesterola (Gabrijelčič Blenkuš idr.,
2005). Delež nasičenih maščobnih kislin naj dosega največ 1/3 vseh vnesenih maščob ali
manj kakor 10 % dnevnega energijskega vnosa. Deleža maščob naj ne bi povečevali preko
priporočenih vrednosti, ker je znano, da že v otroški dobi obstajajo tesne povezave med
prevelikim deležem maščob v hrani in prekomerno telesno težo (Referenčne vrednosti,
2004).
Tabela 2: Priporočeni dnevni energijski vnosi in količine hranil za otroke in mladostnike
Priporočeni dnevni
energijski vnosi
7–9 let 10–12 let 13–14let 15–18 let
Beljakovine 10-15% 46–70g 56–84g 64–96g 69–104g
Maščobe <30(35)% <64g <78g <88g <95g
Nasičene
maščobne kisline
<10%
<21g
<26g
<29g
<32g
Ogljikovi hidrati >50% >232g >282g >230g >346g
Enostavni
sladkorji
<10% <46g <56g <64g <69g
Prehranska
vlaknina
>10 g /1000 kcal >19g/1000
kcal
>23g/1000
kcal
>26g/1000
kcal
>28g/1000
kcal
Natrij <4–6g <460 mg <510mg <550mg <550mg
(Srednje vrednosti za vnos hranil, 2004)
2.4 Vpliv neprimerne prehrane na otroke in mladostnike
Slabe navade prehranjevanja vplivajo na naš telesni in duševni razvoj. Takojšne posledice
nezdravega prehranjevanja se lahko pokažejo takoj, in sicer kot slabše počutje, kognitivne
zmožnosti, s tem pa tudi slabše učenje in delovna storilnost (Brown, Isaacs, Krinke,
Lechtenberg in Murtaugh, 2013).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
19
V Slovenji je zaradi slabih prehranjevalnih navad pri otrocih in mladostnikih najpogostejša
anemija zaradi pomanjkanja železa, motnje ščitnice zaradi pomanjšanja joda, pomanjkanje
vitamina D, vitaminov skupine B, kalcija ter drugih (Zdravstveni statistični letopis, 2012).
Neustrezno prehranjevanje v otroški dobi pa predstavlja tveganje za nastanek kroničnih
bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni,
nekatere vrste raka, osteoporoza in karies (WHO, 2002). Eden najbolj zaskrbljujočih
problemov današnjega časa, povezanih z neustrezno prehrano pri otrocih in mladostnikih,
je debelost oziroma prekomerna telesna teža. Ta je v otroški dobi zelo pogosto napovednik
prekomerne telesne mase tudi v odraslem obdobju, kar predstavlja vse večje tveganje, da
se v kasnejšem obdobju razvije sladkorna bolezen tipa 2, največkrat pa se pojavijo tudi
težave s srcem in ožiljem (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).
V Evropi je delež čezmerno prehranjenih otrok v predpubertetnem obdobju od 9,4 %
(Nemčija) do 31,5 % (Portugalska) pri dečkih ter 11,3 % do 20,5 % (Anglija) pri deklicah.
Pri mladostnikih je največji delež čezmerno prehranjenih najstnikov in najstnic v Avstraliji
(26 %) (Bratina, 2010).
Na Fakulteti za šport, kjer že vrsto let analizirajo prehranjenost slovenskih osnovnošolcev,
so ugotovili kar 40 % porast telesne teže od leta 1991 do leta 2006, ki je najizrazitejši v
skupini dečkov. Delež prekomerno težkih dečkov se je v tem obdobju povečal s 13,5 % na
18,8 %, delež debelih pa z 2,8 % na 6,1 %. Takšen trend naraščanja z nekoliko manjšo
hitrostjo beležijo vse do leta 2012 (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).
Poleg vse večjega deleža otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo in debelostjo pa
se v Sloveniji, kot tudi drugih evropskih državah, pojavlja problem motenj hranjenja ter
odnosa otrok in mladostnikov do lastnega telesa in telesne teže. Obdobje pubertete je zlasti
pri dekletih pogosto zaznamovano z negativnim odnosom do lastnega telesa, kar lahko
vodi do motenj prehranjevanja (Hafner, 2005; Siegel, 2002).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
20
2.4.1 Prekomerno uživanje soli in vpliv na zdravje
Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazano pomemben dejavnik tveganja za zdravje.
Prekomeren vnos natrija vpliva na povišan krvni tlak, ta pa na možgansko kap. Visok krvni
tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta direktno odvisna od previsokega vnosa soli,
nizkega vnosa kalija in nezadostnega vnosa sadja in zelenjave. Visok vnos soli pa je
povezan tudi z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni ter sladkorno
boleznijo. Poleg dosoljevanja jedi so pomemben vir soli v prehrani tudi pripravljena in
polpripravljena živila, kruh, krušni izdelki ter mesni izdelki. Najpomembnejši viri soli so
salame in hrenovke, ki so med mladostniki še posebej priljubljene, ter suho meso in
klobase (Hlastan Ribič idr., 2008). Dnevni vnos soli za otroke ne sme biti večji od 4 g in ne
večji od 6 g za mladostnike in odrasle (Gabrijelčič Benkuš idr., 2005).
V zadnjih letih je bilo v Sloveniji opravljenih kar nekaj raziskav, ki kažejo na preveliko
količino vnesene soli pri vseh skupinah prebivalcev. V letu 2007 je bila izvedena
nacionalna raziskava o vsebnosti izločenega natrija v urinu, ki je pokazala, da odrasli
Slovenci zaužijemo okrog 150 % soli dnevno preveč (Hlastan Ribič, Zakotnik Maučec,
Vertnik, Vegnuti in Cappuccio, 2010). Prekomeren vnos soli pa je bil ugotovljen tudi pri
predšolskih otrocih, saj na bi ti zaužili kar 5 g/dan, namesto priporočene 3 g/dan (Hlastan
Ribič idr., 2006). V raziskavi o prehranskem vnosu joda in soli pri mladostnikih je bilo
ocenjeno, da ti zaužijejo dnevno povprečno 10,4 g soli (Fidler Mis, Kobe, Štimec in
Kržišnik, 2009).
2.4.2 Prekomerno uživanje sladkorja in vpliv na zdravje
Dodani sladkorji v prehrani imajo velik vpliv na povečan energijski vnos, kar lahko
prispeva k razvoju prekomerne telesne teže in debelosti. Uživanje živil z visoko vsebnostjo
sladkorja pa povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja ter
kariesa (Mardis, 2001; Vartanian idr., 2007; Welsh idr., 2011).
Sladke pijače so tiste, ki v največji meri prispevajo k vnosu sladkorja v telo in s tem
dodatnemu vnosu kalorij. Zavirajo uživanje hranljivo bogate hrane in povečujejo tveganje
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
21
za razvoj debelosti. Po pogostosti uživanja sladkih pijač se slovenski mladostniki uvrščajo
nad povprečje vrstnikov drugih evropskih držav, saj sladke pijače vsaj enkrat dnevno uživa
kar 24,3 % slovenskih mladostnikov. Se je pa v opazovalnem obdobju 2002–2014
zmanjšal delež mladostnikov, ki uživajo sladke pijače vsak dan v vseh starostnih skupinah
(Currie idr., 2012).
Rezultati raziskav o pogostosti uživanja sladkarij med slovenskimi mladostniki kažejo, da
dekleta pogosteje uživajo sladkarije kot fantje. Vsak dan ali večkrat na dan je leta 2006
uživalo sladkarije 27,8 % deklet in 23,2 % fantov, nikoli ali manj kot enkrat na teden 34,8
% deklet in 22,8 % fantov. Primerjava z rezultati iz leta 2002 je pokazala, da so
mladostniki takrat uživali sladkarije manj pogosto (Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič in
Fajdiga Turk, 2007).
2.4.3 Prekomerno uživanje maščob in vpliv na zdravje
Maščobe se v prehrani pojavljajo v vidni in nevidni obliki. Prekomerno uživanje maščob je
velik dejavnik za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne
bolezni, debelosti, povišanega krvnega pritiska in nekaterih vrst raka. Nasičene maščobne
kisline in transmaščobne kisline so zdravju škodljive. Pretežno nasičene maščobne kisline
vsebujejo: kokosova mast, palmina mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo maslo,
kisla in sladka smetana, mesni izdelki, salama in sirni namazi. Bogat vir škodljivih
transmaščobnih kislin pa so lahko: ocvrta hrana, čips, hitra hrana, piškoti, trde margarine in
drugi industrijsko pripravljeni izdelki (Hlastan Ribič idr., 2008).
2.4.4 Alergije na hrano
Alergije na hrano so vse bolezni, ki so posledica odziva imunskega sistema na hrano. Te so
pogostejše pri otrocih, kritično obdobje je zgodnje otroštvo, in sicer prvo leto starosti
(Accetto, 2010).
Najpomembnejša obolenja otrok, ki zahtevajo dietni režim, so alergije na živila (mleko,
jajca, pšenico, arašide), intoleranca na laktozo ter celiakija. Pri teh obolenjih je potrebno
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
22
izločiti vsa živila, ki otroku povzročajo težave (Hlastan Ribič idr., 2008). Mnogi otroci pa
so alergični tudi na stročnice, lupinasto sadje (lešnike, orehe, mandlje), kar pogosto
ostanejo tudi vse življenje. Težave lahko povzroča tudi sadje, kot so citrusi in kivi (Glavnik
in Pokorn, 2003).
Podatki študije (2007) o pogostosti alergij pri otrocih, v katero je bila vključena tudi
Slovenija, so pokazali, da so najpogostejše alergije na mleko (38,5 %) in jajca (19,0 %),
več alergij je na sadje (29,5 %) kot na zelenjavo (13,5 %) (Accetto, 2010).
2.5 Vzgoja in izobraževanje o prehrani
Šola ima pomembno vlogo pri prehrani mladostnikov. V šolskem obdobju lahko razvijemo
otrokove veščine za zdravo prehranjevanje, ga spodbudimo in mu pomagamo pri
odločanju, ga navajamo na samostojnost pri izbiranju, zmanjšamo pozornost na
oglaševanje ter tako povečamo otrokovo motivacijo za zdravo prehranjevanje. Izkazalo se
je, da sta pri tem zelo pomembna tako sodelovanje staršev, kot tudi zgled učiteljev
(Gabrijelčič Blenkuš in Gregorič 2010). Koch in Kostanjevec (2007) poudarjata, da je
potrebno prehranske vsebine otrokom predstaviti na ustreznem strokovnem nivoju, ki jim
bo omogočal pravilno razumevanje podanih vsebin in bo deloval dovolj motivacijsko, da
bodo pridobljeno znanje in izkušnje upoštevali tudi pri svojem vedenju in oblikovanju
navad.
Gregorič (2010) ugotavlja, da slovenski mladostniki v starosti 8–10 let ter 13–14 let v
splošnem dobro poznajo nasvete zdravega prehranjevanja, le težje jih utemeljujejo in
relativno slabo upoštevajo. Pogosto ne vedo, komu zaupati glede prehranskih nasvetov,
zato se nagibajo k tistim, za katere menijo, da imajo izkušnje, ali pa k tistim, ki jim zaupajo
(starši, sorodniki). Učbeniki, internet ali učitelji niso prepoznani kot ključni vir iskanja
podatkov.
Kostanjevec, Jerman in Koch (2012) so napravili preizkus znanja o poznavanju energijskih
in hranilnih vrednosti osnovnošolcev v 6. razredu, pri čemur so primerjali znanje na
začetku in koncu šolskega leta. Ugotovili so, da je njihovo znanje o razumevanju hranilne
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
23
in energijske vrednosti šibko. Učenci, ki so na začetku leta preizkus znanja opravili slabše,
so tekom leta napredovali, medtem ko napredka ni bilo pri tistih učencih, ki so se na
začetku leta odrezali bolje.
2.6 Označevanje živil v učnih načrtih
Učni načrti morajo podpirati pridobivanje znanja o hranilni vrednosti na različne načine,
saj le-ti posredno vplivajo na razvoj zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih in
mladostnikih (Kostanjevec idr., 2012).
Učenci devetletne osnovne šole v 6. razredu pri pouku gospodinjstva obravnavajo temo
označevanja živil, v sklopu modula hrana in prehrana. V katalogu minimalnih in temeljnih
standardov znanja je navedeno, da znajo učenci po končanem izobraževanju razbrati
osnovne informacije iz deklaracije na embalaži živil ter oceniti hranilno in energijsko
vrednost jedi ali obroka.
Operativni cilji, ki jih učenci pri tem dosežejo:
- razumevanje priporočil zdrave prehrane,
- analiziranje človekovih potreb po hranilni in energijski vrednosti,
- razumevanje informacij, ki jih razberejo iz deklaracije,
- razlikovanje med znaki kakovosti,
- poznavanje pojma blagovna znamka (Učni načrt, 2011).
Iz pregleda vsebin, ciljev in standardov znanja je razvidno, da se učenci 6. razreda
devetletne osnovne šole pri gospodinjstvu seznanijo z najpomembnejšimi prehranskimi
vsebinami, ki otrokom lahko pomagajo pri oblikovanju prehranjevalnih navad in vedenja,
povezanega s prehranjevanjem (Kostanjevec, 2013).
V višjih razredih osnovne šole lahko učenci izberejo tudi katerega izmed izbirnih
predmetov, kot sta načini prehranjevanja in sodobna priprava hrane, pri katerih se učenci
seznanijo z vsebinami, povezanimi z varno hrano, varovalno in zdravo prehrano ter
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
24
različnimi načini priprave hrane. Učenci nadgrajujejo vsebine in znanje, ki so ga pridobili
pri obveznem predmetu gospodinjstvo v 6. razredu (Kostanjevec, 2013).
Operativni cilji, ki jih učenci dosežejo pri izbirnem predmetu premetu sodobna priprava
hrana in se nanašajo na označevanje živil in poznavanje hranilne vrednosti (Učni načrt,
2009):
- utrdijo pridobljeno znanje o hranilni, biološki in energijski vrednosti živil,
- utrdijo razvrščanje živil v skupine po hranilni vrednosti,
- sintetizirajo priporočila zdrave prehrane,
- analizirajo pomen hranilnih snovi za človeka,
- ovrednotijo potrebe organizma po posameznih hranilih,
- vrednotijo makro in mikro hranila,
- povezujejo pomanjkanje in preseganje količin hranil s spremembo zdravja,
- usvajajo kriterije kakovosti živil in jedi,
- usvajajo primerjalno ocenjevanje živil in jedi.
2.7 Dejavniki, ki vplivajo na izbiro hrane pri otrocih in mladostnikih
V današnjem svetu prevladuje množična potrošnja, zato smo soočeni z vrsto odločitev, kjer
porabniki iščemo informacije glede izvora hrane, njenih sestavin, roka uporabe itd.
Oglaševanje in promocija hrane močno vplivata na porabnikove in nakupne ter prehranske
odločitve (Kotler, 2004). Nakupovanje hrane ne predstavlja več rutinskega nakupa, ampak
že kar zapleten proces odločanja. Porabniki se morajo v poplavi prehranskih izdelkov in
množici blagovnih znamk odločiti za tisti izdelek, ki bo zadovoljil njihove potrebe.
Porabnik mora biti pozoren na vrsto elementov, ki predstavljajo kriterije za nakup
prehranskega izdelka: ceno, rok trajanja, težo, poreklo, sestavine ipd., kar je še posebej
pomembno za izbiro zdravil živil. Če želi porabnik razumeti tabelo hranilnih vrednosti, v
kateri so nanizane sestavine, mora biti o tem dobro izobražen (Kotler, 2004).
Ključno vlogo pri nakupu živil imajo elementi, ki so navedeni na sami embalaži živila
(Kotler, 2004):
videz embalaže, barva, privlačnost izdelka,
blagovna znamka,
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
25
rok uporabnosti,
kakovost,
oglaševanje izdelka preko različnih medijev in na samem prodajalnem mestu,
informacije o hranilni vrednosti izdelka in prehranske ter zdravstvene trditve, v
kolikor se porabnik zaveda uravnotežene prehrane in zdravja,
cena.
Saha, Vemula, Mendu in Gavaravarapu (2013) so opravili raziskavo med mladostniki, ki
obiskujejo šolo v Kolkati v Indiji. Ugotovili so, da mladostniki preberejo označbe na
živilih, vendar jih večina pogleda le datum izdelave, rok uporabnosti ali datum, do katerega
je izdelek najbolje uporabiti. Polovica anketirancev prebere sestavine in le petina podatke o
hranilni vrednosti. Izkazalo se je, da je njihovo znanje o znakih kakovosti slabo, saj jih več
kot polovica med njimi znake sicer prepozna, ne poznajo pa njihovega pomena. Več kot
polovica tamkajšnjih mladostnikov je prepričanih, da so informacije o hranilni vrednosti
prezahtevne za razumevanje.
Dejavniki, ki vplivajo na nakupovalne odločitve mlajših potrošnikov, so naslednje: okus,
kvaliteta in cena izdelka. Le manjšina poudarja, da na njihovo nakupno odločitev vpliva
zdravost izdelka, pri čemer so pozorni na nakup manj mastnih, sladkih, slanih izdelkov ter
izdelkov, ki ne vsebujejo aditivov (Bhaskaran in Hardley, 2002).
Rezultati raziskave, ki jo je opravil Gregorič (2010), potrjujejo, da se mladi za določeno
hrano in pijačo največkrat odločajo na podlagi senzoričnih značilnosti (dober okus, izgled,
barva, vonj hrane), poznavanja, navade, predhodnih izkušenj, pozitivnega mnenja
vrstnikov, tudi na podlagi reklam.
Znano je, da je pri otrocih okus tisti, ki je odločilen pri izbiri hrane. Otroci imajo v
glavnem radi intenzivno sladek okus, medtem ko ne marajo grenkih in trpkih okusov, zato
radi posegajo po sladki hrani (Nguyen, Girgis in Robinson, 2015).
Velik vpliv naj bi na nakupovalne odločitve potrošnikov imele reklame, ki podpirajo zdrav
življenjski slog. Čeprav reklame podpirajo določen izdelek, potrošniki tega ne dojamejo
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
26
kot promocijo izdelka, temveč kot promocijo zdravja in dobrega počutja (Bhaskaran in
Hardley, 2002). Prehranske trditve, ki so navedene na nekaterih živilih, naj bi imele zelo
velik vpliv na nakup nezdravih živil, medtem ko jih potrošniki, ki namenijo več pozornosti
izbiri živil, ne upoštevajo (Barreiro-Hurlé, Gracia in de Magistris, 2008).
Oglaševanje hrane vpliva na otrokovo izbiro blagovne znamke. Ugotovljeno je bilo, da se
otroci po gledanju oglasov za hrano in pijačo v večini odločajo za visoko kalorična, slana
in sladka živila, namesto hranilno bogatih živil (Hastings idr., 2003).
Odločitve o nakupu posameznega izdelka potrošniki sprejemajo na osnovi informacij, ki
jih pridobijo v zvezi z nameravanim nakupom in lastno zmožnostjo razumevanja prejetih
informacij. Okus, rok trajanja in cena mu predstavljajo ključne dejavnike pri odločitvi za
nakup. Lastnosti hrane iz shem kakovosti se ne uvrščajo v vrh odločitvenih dejavnikov,
vendar je njihova pomembnost odvisna od socio-demografskih lastnosti posameznika
(Skubic in Klopčič, 2013).
Potrošniki so sicer o pomembnosti zdravega načina prehranjevanja vse bolj osveščeni,
vendar je bilo ugotovljeno, da se pri nakupovanju o izbiri živil najpogosteje odločajo na
podlagi navad, cene in blagovnih znamk, manj pa na osnovi sestave živil (Pravst idr.,
2012).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
27
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev problema
Slabo poznavanje in neuporaba prehranskih označb vodi k slabšemu prehranjevanju
potrošnikov (Rothman idr., 2006). Prehranske navade, pridobljene v mladosti, lahko
prispevajo k razvoju nezdravih načinov kontrole telesne mase, motenj hranjenja, debelosti
in ne nazadnje do številnih civilizacijskih bolezni v kasnejših letih (Brown idr., 2013).
Za naše zdravje je najboljša prehrana, ki ustreza splošnim strokovnim priporočilom: varna,
zdravju koristna, kakovostna in uravnotežena. Označevanje živil omogoča učinkovito
orodje za izboljšanje ustrezne prehrane in prehranskih navad (Kozjek, 2012). Pomembna
sta tako varnost hrane, kot tudi njena kakovost. Ni dovolj, da kupujemo kvalitetne in varne
izdelke, če jih po nakupu ne shranjujemo tako, da se njihova kvaliteta ohrani, pozorni pa
moramo biti tudi na pravilno pripravo in uživanje (Hladnik Trček idr., 2011).
Zato je zelo pomembno, da otroke in mladostnike izobražujemo in motiviramo ter jim
nudimo učinkovito pomoč pri spoznavanju in uporabi označb na živilih.
V raziskovalnem delu želimo preučiti, kakšno je pridobljeno znanje in razumevanje
slovenskih osnovnošolcev o označevanju živil in hranilni vrednosti. Prav tako bomo
opredelili vzroke, ki vplivajo na učenčevo odločitev za nakup izdelka. Namen diplomskega
dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje označevanja živil med osnovnošolci 6. in 8. razreda
ter ugotoviti, ali njihovo znanje vpliva na odločitev pri izbiri izdelka.
3.2 Cilji in hipoteze
Cilji diplomskega dela:
Raziskati, kaj vpliva na izbiro izdelka, če imamo na voljo več podobnih izdelkov.
Raziskati, ali imajo osnovnošolci težave z razumevanjem informacij o hranilni vrednosti.
Ugotoviti, kateri podatki o hranilni vrednosti zanimajo osnovnošolce.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
28
Raziskati, ali osnovnošolci vedo, kateri so tisti podatki na živilu, ki vplivajo na njihovo
zdravje.
Hipoteze, ki smo si jih zastavili:
H1: Osnovnošolci se, ne glede na spremenljivke, odločijo za nakup na podlagi cene in ne
kakovosti.
H2: Starejši osnovnošolci ne pogledajo označb na živilih.
H3: Označbe na živilih preberejo tisti osnovnošolci, ki imajo alergije ali druge predpisane
zdravstvene diete.
H4: Med učenci, ki vedo, katere so tiste hranilne snovi, ki v prevelikih količinah ogrožajo
njihovo zdravje, glede na starost in spol, obstajajo statistično pomembne razlike.
H5: Med učenci, ki poznajo znake kakovosti, obstajajo statistično pomembne razlike glede
na njihovo starost in spol.
3.3 Raziskovalna metoda
3.3.1 Postopek zbiranja podatkov
Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Kot instrument raziskovanja smo
uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razvit za namen raziskave. Vprašalnik je vseboval 15
vprašanj odprtega in zaprtega tipa, za reševanje katerega so učenci potrebovali približno 15
minut. Vprašanja so se nanašala na poznavanje in razumevanje osnovnošolcev o
označevanju živil in hranilni vrednosti. Osnovnošolci so vprašalnik izpolnjevali v času
pouka pod vodstvom mentorja.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
V raziskavo je bilo vključenih 213 osnovnošolcev iz Kočevja in okolice. Vprašalnik so
izpolnjevali osnovnošolci, ki so v šolskem letu 2015/16 obiskovali 6. in 8. razred.
Raziskovalni vzorec sestavlja 107 šestošolcev in 106 osmošolcev, kar kaže na sorazmerno
porazdelitev osnovnošolcev po razredih (Graf 1).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
29
Graf 1: Struktura vzorca glede na razred.
V vzorcu je bilo 108 deklic in 105 dečkov (Graf 2).
Graf 2: Struktura vzorca glede na spol.
3.4 Obdelava podatkov
Pridobljene podatke smo vnesli v program Excel, za statistično analizo pa smo uporabili
program SPSS (Statistical Package 29ort he Social Sciences). Rezultati so prikazani v
obliki preglednic in grafov. Uporabili smo deskriptivno statistiko za obdelavo podatkov.
Opravili smo t-preizkus, pri čemer smo uporabili p ≤ 0,05.
6.razred
50%
7.razred
50%
dečki
49% deklice
51%
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
30
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1 Vpliv kakovosti in cene na nakup izdelka
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakup živila pri potrošniku v Slovenji, je cena,
sledi ji okus, kvaliteta, država porekla in varnost hrane. Manjšo pozornost potrošniki
namenijo blagovni znamki, videzu in proizvodni metodi (Prašnički, 2013).
Zanimalo nas je, kaj vpliva na nakup izdelkov pri osnovnošolcih ter ali jim je
pomembnejša ugodna cena ali kakovost izdelka ter s tem pozitiven vpliv na zdravje.
Tabela 3: Pomembnost izbranih napisov na prehranskih izdelkih v procesu odločanja za
nakup glede na razred
Napis na embalaži Razred N M SD t df p
Kupiš 2, dobiš 3! 6. 107 3,19 1,04
0,31 211 0,76 8. 106 3,14 1,08
Živilo ne vsebuje gensko
spremenjenih organizmov.
6. 107 3,54 1,08 -1,01 211 0,31
8. 106 3,69 1,04
Akcija! 50 % nižja cena pred
iztekom roka!
6. 107 3,10 1,33 -1,12 211 0,26
8. 106 3,29 1,13
Pridelano v Slovenji. 6. 107 3,84 1,12
-0,25 211 0,80 8. 106 3,89 0,97
»Brez dodanih sladkorjev.«
6. 107 3,93 0,92
-0,38 211 0,71 8. 106 3,97 0,88
Opomba: 1 - sploh ni pomemben 2 - ni pomemben 3 - niti ni nepomemben niti pomemben 4 - pomemben 5 -
zelo pomemben
Iz Tabele 3 je razvidno, da učenci (šestih in osmih razredov) v procesu odločanja za nakup
pripisujejo večji pomen napisom, ki kažejo na vsebnost dodanih sladkorjev, pridelavi v
Sloveniji in podatku, da živilo ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov pred napisi
»Kupiš 2, dobiš tri!« in »Akcija! 50 % nižja cena pred iztekom roka.« Med odgovori
učencev 6. in 8. razredov ni bilo statistično pomembnih razlik.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
31
Tabela 4: Pomembnost izbranih napisov na prehranskih izdelkih v procesu odločanja za
nakup glede na spol
Napis na embalaži Spol N M SD t df p
Kupiš 2, dobiš 3! dečki 105 3,12 1,06
-0,55 211 0,58 deklice 108 3,20 1,06
Živilo ne vsebuje gensko
spremenjenih organizmov.
dečki 105 3,58 1,09 -0,46 211 0,64
deklice 108 3,65 1,03
Akcija! 50 % nižja cena pred iztekom
roka!
dečki 105 3,14 1,27 -0,63 211 0,53
deklice 108 3,25 1,21
Pridelano v Slovenji. dečki 105 3,84 1,09
-0,29 211 0,77 deklice 108 3,88 1,00
»Brez dodanih sladkorjev.« dečki 105 3,79 0,92
-2,57 211 0,11 deklice 108 4,10 0,85
Opomba: 1 - sploh ni pomemben 2 - ni pomemben 3 - niti ni nepomemben niti pomemben 4 - pomemben 5 -
zelo pomemben
Če primerjamo rezultate glede na spol (Tabela 4) so rezultati podobni. Vidimo pa, da je v
nakupnem odločanju napis »Brez dodanih sladkorjev« pomembnejši deklicam. S trditvijo,
da je ta napis pomemben dejavnik v procesu odločanja za nakup, so se statistično značilno
bolj strinjale deklice kot dečki (t = -2,57, df = 211, p = 0,005). Pri ostalih dejavnikih
statistično pomembnih razlik nismo zasledili.
Rezultati torej kažejo, da otroci v nakupnem procesu pri branju podatkov na embalaži
namenjajo večjo pozornost necenovnim dejavnikom, za nakup pa se odločijo na podlagi
cene (Tabela 5).
Tabela 5: Dejavniki, ki vplivajo na nakup neznanega izdelka
Dejavnik, ki najbolj vpliva na nakup neznanega izdelka f %
Ugodna cena izdelka 78 36,6
Ugoden vpliv na zdravje 75 35,2
Znak ekološke predelave izdelka 35 16,4
Privlačna embalaža z mojim najljubšim risanim junakom 25 11,7
Skupaj 213 100,0
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
32
Raziskava Mediane na podlagi podatkov TGI iz prvega polletja 2005 (Božič Marolt in
Jereb, 2006) je pokazala podobno, da je mladim pri nakupu izdelkov in izbiri trgovca
široke potrošnje glavno vodilo cena, pa tudi raznovrstna ponudba in kvaliteta izdelkov.
Podobno odkrivata tudi Arhar in Batagelj (2011), ki ugotavljata, da je razmerje med ceno
in kakovostjo mladim glavni kriterij za izbiro trgovine in da veljajo za cenovno
občutljivejšo skupino potrošnikov.
Na podlagi dobljenih rezultatov hipotezo 1 (Osnovnošolci se, ne glede na spremenljivke,
odločijo za nakup na podlagi cene in ne kakovosti.) lahko potrdimo. Glede na rezultate
lahko sklepamo, da se osnovnošolci sicer zavedajo pomembnosti kakovosti živila na
njihovo zdravje, vendar ima ugodna cena izdelka pri nakupu večji pomen.
4.2 Preverjanje označb na živilih
Preverjanje označb na živilih potrošnikom omogoča izbiro živila glede na vsebnost
sestavin in hranilnih snovi. Označbe na živilih so pogosto potrošnikom nerazumljive ali pa
jih zaradi nezadostnega znanja in razumevanja v večini primerov ne berejo (Džudović,
2015).
Zanimalo nas je, v kolikšni meri označbe na živilih preverjajo mladostniki, kjer smo
predpostavljali, da osmošolci redkeje pogledajo označbe na živilu kot šestošolci.
Otroke smo vprašali, kako pogosto pogledajo označbe, ki so navedene na embalaži živila.
Rezultati so predstavljeni v Tabeli 6.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
33
Tabela 6: Pogostost preverjanja označb na živilih glede na razred
Oznaka Razred N Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto
f % f % f % f %
Blagovna znamka 6. 107 20 18,7 21 19,6 38 35,5 28 26,2
8. 106 10 9,4 22 20,8 40 37,7 34 32,1
Seznam sestavin 6. 107 6 5,6 34 31,8 39 36,4 28 26,2
8. 106 11 10,4 35 33 38 35,8 22 20,8
Količina 6. 107 9 8,4 18 16,8 43 40,2 37 34,6
8. 106 5 4,7 22 20,8 42 39,6 37 34,9
Rok uporabnosti 6. 107 1 0,9 8 7,5 14 13,1 84 78,5
8. 106 1 0,9 5 4,7 19 17,9 81 76,4
Serija živila 6. 107 47 43,9 24 22,4 29 27,1 7 6,5
8. 106 33 31,1 43 40,6 23 21,7 7 6,6
Podatki o hranilni
vrednosti
6. 107 16 15 39 36,4 36 33,6 16 15
8. 106 22 20,8 32 30,2 28 26,4 24 22,6
Podatki o
shranjevanju
6. 107 17 15,9 29 27,1 37 36,4 24 22,4
8. 106 18 17 30 28,3 35 33 23 21,7
Ime proizvajalca
ali uvoznika
6. 107 26 24,3 41 38,3 32 29,9 8 7,5
8. 106 18 17 37 34,9 32 30,2 19 17,9
Država porekla 6. 107 23 21,5 30 28 34 31,8 20 18,7
8. 106 19 17,9 33 31,1 33 31,1 21 19,8
Navodila za
uporabo
6. 107 8 7,5 17 15,9 42 38,3 41 38,3
8. 106 8 7,5 25 23,6 31 29,2 42 39,6
Podatki kažejo (Tabela 6), da je med anketiranimi osnovnošolci več osmošolcev (20,8 %)
kot šestošolcev (15,0 %), ki nikoli ne pogledajo podatkov o hranilni vrednosti na embalaži
živila. Prav tako nikoli ne pogleda podatkov o shranjevanju živila 17,0 % osmošolcev,
medtem ko je šestošolcev le nekaj manj (15,9 %). Večji je tudi delež osmošolcev (10,4 %)
v primerjavi s šestošolci (5,6 %), ki nikoli ne pogleda seznama sestavin.
Skoraj nikoli ne pogleda serije živila 40,6 % osmošolcev, kar je več kot šestošolcev (22,4
%), prav tako je večji delež učencev 8. razreda, ki skoraj nikoli ne pogleda navodil za
uporabo (22,6 %) ter količine živila (20,8 %).
Občasno pogleda navodila za uporabo 29,8 % učencev v 8. razredu, kar je manj kot v 6.
razredu (38,3 %). Manj anketirancev 8. razreda, v primerjavi s 6. razredom, občasno
pogleda tudi podatke o hranilni vrednosti, serijo živila ter podatke o shranjevanju.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
34
Največji delež anketiranih osnovnošolcev pogosto pogleda rok uporabnosti. Pri tem je
delež šestošolcev (78,5 %) malo višji od deleža osmošolcev (76,4 %). Seznam sestavin
manj pogosto preverijo osmošolci (20,8 %), v primerjavi z učenci 6. razreda (26,2 %).
Starejši osnovnošolci pogosteje pogledajo blagovno znamko, podatke o hranilni vrednosti
ter ime proizvajalca ali uvoznika.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
32
Graf 3: Delež šestošolcev in osmošolcev, ki nikoli ne pogleda izbranih označb na živilih.
18,7%
5,60%
8,40%
0,90%
15%
43,90%
15,90%
24,30%
21,50%
7,50%
9,40% 10,40%
4,70%
0,90%
20,80%
31,10%
17% 17% 17,90%
7,50%
0,0%
5,0%
10,0%
15,0%
20,0%
25,0%
30,0%
35,0%
40,0%
45,0%
50,0%
Blagovna
znamka
Seznam
sestavin
Količina Rok
uporabnosti
Podatki o
hranilni
vrednosti
Serija živila Podatki o
shranjevanju
Ime
proizvajalca
ali uvoznika
Država
porekla
Navodila za
uporabo
6. razred 8. razred
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
33
Če primerjamo pogostost preverjanja označb na živilih osmošolcev v primerjavi s
šestošolci (Tabela 6) ter delež osnovnošolcev, ki nikoli ne pogleda označb na živilih (Graf
3), lahko hipotezo 2 (Starejši osnovnošolci ne pogledajo označb na živilih.) na podlagi
dobljenih rezultatov potrdimo.
Ugotovili smo, da osnovnošolci najpogosteje preverijo rok uporabnosti živila (77,5 %),
navodila za uporabo (39,0 %) ter blagovno znamko (29,1 %). Najmanj pogosto pa
preverijo serijo živila (6,6 %) ter ime proizvajalca (12,7 %).
Našo raziskavo potrjujejo tudi rezultati preteklih raziskav med slovenskimi potrošniki, ki
kažejo, da potrošnika vse informacije na živilu ne zanimajo, najpogosteje pa preverijo
ceno, poreklo in rok uporabnosti izdelka (Prašnički, 2013).
Branje označb na živilih in informacij o izdelku je za nekatere ljudi nujno tudi iz
neposrednih zdravstvenih razlogov. To velja predvsem za ljudi, ki potrebujejo posebno
prehransko obravnavo, npr. alergike, sladkorne bolnike in druge (Pravst idr., 2012).
Preverili smo, kako pogosto pogledajo označbe na živilih osnovnošolci z alergijami in
zdravstvenimi dietami.
Rezultati so pokazali (Tabela 7), da učenci, ki imajo alergije na določena živila, pogosteje
preberejo podatke o shranjevanju živila (30,8 %) od tistih učencev, ki alergije nimajo (21,5
%).
Občasno prebere seznam sestavin 46,2 % anketiranih osnovnošolcev z alergijami, medtem
ko seznam sestavin občasno pregleda 35,5 % osnovnošolcev brez alergije, prav tako
občasno prebere več anketiranih osnovnošolcev z alergijami podatke o hranilni vrednosti
(46,2 %).
Skoraj nikoli ne prebere seznama sestavin 33,0 % učencev brez alergije, kar je več kot
tistih z alergijami (23,1%). Prav tako je večji delež tistih učencev brez alergije, ki podatkov
o hranilni vrednosti skoraj nikoli ne pogledajo (34,0), od učencev z alergijami, ki nikoli ne
pogledajo podatkov o hranilni vrednosti le v 23,1 %.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
34
Večji pa je delež osnovnošolcev z alergijami, ki nikoli ne preverijo ime proizvajalca ali
uvoznika (30,8 %) ter države porekla (30,8 %), od osnovnošolcev brez alergij, ki ime
proizvajalca ali uvoznika nikoli ne preverijo le v 20,0 % ter države porekla v 19,0 %.
Tabela 7: Pogostost branja označb na živilih pri osnovnošolcih z alergijami
Osnovnošolci, ki se morajo držati predpisane zdravstvene diete, pogosteje preverijo
seznam sestavin (60,0 %), od tistih, ki diete nimajo (22,6 %). Prav tako pogosteje preverijo
serijo živila ter podatke o shranjevanju. Večji delež učencev z dieto tudi občasno preveri
blagovno znamko ter količino izdelka (60,0 %) (Tabela 8).
Oznaka N Alergija Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto
f % f % f % f %
Blagovna znamka 213 da 2 15,4 2 15,4 5 38,5 4 30,8
213 ne 28 14,0 41 20,5 73 36,5 58 29,0
Seznam sestavin 213 da 1 7,7 3 23,1 6 46,2 3 23,1
213 ne 16 8,0 66 33,0 71 35,5 47 23,5
Količina 213 da 0 0 2 15,4 6 46,2 5 38,5
213 ne 14 7,0 38 19,0 79 39,5 69 34,5
Rok uporabnosti 213 da 0 0 0 0 3 23,1 10 76,9
213 ne 2 1,0 13 6,5 30 15,0 155 77,5
Podatki o hranilni
vrednosti
213 da 2 15,4 2 23,1 6 46,2 2 15,4
213 ne 36 18,0 68 34,0 58 29,0 38 19,0
Serija živila 213 da 4 30,8 4 30,8 4 30,8 1 7,7
213 ne 76 38,0 63 31,5 48 24,0 13 6,5
Podatki o
shranjevanju
213 da 0 0 3 23,1 6 46,2 4 30,8
213 ne 35 17,5 56 28,0 66 33,0 43 21,5
Ime proizvajalca ali
uvoznika
213 da 4 30,8 5 38,5 3 23,1 1 7,7
213 ne 40 20,0 73 36,5 61 30,5 26 13,0
Država porekla 213 da 4 30,8 5 38,5 3 23,1 1 7,7
213 ne 38 19,0 58 29,0 64 32,0 40 20,0
Navodila za uporabo 213 da 0 0 3 23,1 5 38,5 5 38,5
213 ne 16 8,0 39 19,5 67 33,5 78 39,0
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
35
Tabela 8: Pogostost branja oznak na živilih pri osnovnošolcih s predpisanimi
zdravstvenimi dietami
Za ljudi z alergijami in zdravstvenimi dietami je bistveno, da preverijo seznam sestavin ter
podatke o hranilni vrednosti živila. Rezultati naše raziskave kažejo, da občasno preveri
seznam sestavin več osnovnošolcev z alergijami in tistih, ki se držijo prepisane diete, kar
velja tudi za preverjanje podatkov o hranilni vrednosti živila. Glede na dobljene rezultate
naše ankete lahko potrdimo hipotezo 3: »Označbe na živilih preberejo tisti osnovnošolci,
ki imajo alergije ali druge predpisane zdravstvene diete.«
4.3 Hranilne snovi in njihov vpliv na zdravje
Po pregledu literature smo ugotovili, da so sladkor, sol in maščobe tisti, ki v prevelikih
količinah škodujejo našemu zdravju. Negativne vplive omenjenih hranil na zdravje v
primeru dolgotrajnega uživanja smo opisali v teoretičnem delu (poglavje 3.4).
Potrošniki večinoma vedo (81 %), da jedi z veliko soli, sladkorja in maščob povzročajo
visok krvni tlak, bolezni srca, raka in škodujejo zdravju na dolgi rok (Aygen, 2012).
Oznaka N Dieta Nikoli Skoraj nikoli Občasno Pogosto
f % f % f % f %
Blagovna znamka 213 da 0 0 1 20,0 3 60,0 1 20,0
213 ne 30 14,4 42 20,2 75 36,1 61 29,3
Seznam sestavin 213 da 1 20,0 0 0 1 20,0 3 60,0
213 ne 16 7,7 69 33,2 76 36,5 47 22,6
Količina 213 da 0 0 2 40,0 3 60,0 0 0
213 ne 14 6,7 38 18,3 82 39,4 74 35,6
Rok uporabnosti 213 da 0 0 1 20,0 2 40,0 2 40,0
213 ne 2 1,0 12 5,8 31 14,9 163 78,4
Podatki o hranilni
vrednosti
213 da 1 20,0 2 40,0 1 20,0 1 20,0
213 ne 37 17,8 69 33,2 63 30,3 39 18,8
Serija živila 213 da 1 20,0 1 20,0 2 40,0 1 20,0
213 ne 79 38,0 66 31,7 50 24,0 13 6,3
Podatki o
shranjevanju
213 da 1 20,0 1 20,0 1 20,0 2 40,0
213 ne 34 16,3 58 27,9 71 34,1 45 21,6
Ime proizvajalca
ali uvoznika
213 da 0 0 4 80,0 1 20,0 0 0
213 ne 44 21,2 74 35,6 63 30,3 27 13,0
Država porekla 213 da 0 0 3 60,0 2 40,0 0 0
213 ne 42 20,2 60 28,8 65 31,3 41 19,7
Navodila za
uporabo
213 da 0 0 3 60,0 1 20,0 1 20,0
213 ne 16 7,7 39 18,8 71 34,1 82 39,4
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
36
I. Džudović (2015) v diplomskem delu ugotavlja, da se osnovnošolci najbolj zavedajo
tveganja, ki ga povzroča uživanje maščobe, manj osnovnošolcev se zaveda tveganja
sladkorja, najmanj pa tveganja pri dolgotrajnem prekomernem uživanju soli.
Osnovnošolcem smo predstavili trditve, ki so povezane z uživanjem soli, maščob in
sladkorjev ter njihovim poznavanjem. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se osnovnošolci z
njimi strinjajo.
Statistično pomembne razlike glede na razred smo zaznali pri trditvah »Ogljikovi hidrati
predstavljajo najpomembnejši vir energije za človeka« in »Sladkor spada med ogljikove
hidrate«, s katerimi se bolj strinjajo učenci 6. razredov (Tabela 9). Statistična analiza je
prav tako pokazala razliko glede na spol pri omenjenih trditvah (Tabela 10). Da ogljikovi
hidrati predstavljajo pomemben vir energije ter da med ogljikove hidrate spada tudi
sladkor, se nekoliko bolj zavedajo dečki.
Iz Tabele 9 je razvidno, da se tako učenci 8., kot tudi 6. razredov, v veliki meri strinjajo s
trditvami, povezanimi z negativnimi posledicami sladkorja na zdravje, statistično
pomembnih razlik pa med njimi nismo izmerili. Ugotovili smo, da se učenci, ne glede na
razred, zavedajo, da nasičene maščobe povzročajo bolezni srca in ožilja, medtem ko ne
predpisujejo večjega pomena omega-3 maščobnim kislinam, ki varujejo pred njihovim
nastankom. Statistična analiza ni zaznala pomembnih razlik med razredoma.
Osnovnošolci se nekoliko bolj zavedajo škodljivosti soli kot pa njene potrebe za normalno
delovanje živčnih in mišičnih celic (Tabela 9).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
37
Tabela 9: Stopnja strinjanja s trditvami, ki so povezane z vplivom hranilnih snovi na
zdravje, glede na razred
Opomba: 1 - se nikakor ne strinjam 2 - se ne strinjam 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam 4 - se strinjam 5 -
popolnoma se strinjam
Statistično pomembna razlika glede na spol se kaže pri trditvah, da pretirana uporaba soli
škoduje zdravju, s katero se bolj strinjajo deklice kot dečki (t = -3,45, df = 211, p = 0,00).
Prav tako se statistično značilno bolj strinjajo deklice, da s pitjem sladkih pijač v telo
vnašamo velike količine sladkorja (t = -2,07, df = 211, p = 0,04).
Rezultati te raziskave potrjujejo ugotovitve raziskave, ki jo je opravil Kostanjevec (2013).
Rezultati so namreč pokazali, da dečki pogosteje uživajo sokove in druge brezalkoholne
pijače z dodatkom sladkorja, s čimer se tudi sami strinjajo.
Trditev Razred N M SD t df p
Ogljikovi hidrati predstavljajo
najpomembnejši vir energije za človeka.
6. 107 3,72 0,10 2,88 211 0,00
8. 106 3,34 0,92
Uživanje sladkorja povzroča debelost in
zobno gnilobo.
6. 107 4,35 0,89 0,94 211 0,35
8. 106 4,24 0,81
Hrana z veliko nasičenih maščob povzroča
bolezni srca in ožilja.
6. 107 4,02 0,94 -1,12 211 0,26
8. 106 4,15 0,77
Večina slaščic ne zagotavlja
najpomembnejših vitaminov in mineralov.
6. 107 4,04 1,03 -1,08 211 0,28
8. 106 4,18 0,88
Pretirana uporaba soli je zdravju škodljiva.
6. 107 4,17 0,10 -1,16 211 0,25
8. 106 4,31 0,80
Omega-3 maščobne kisline varujejo pred
nastankom bolezni srca in ožilja.
6. 107 3,71 0,98 1,69 196 0,09
8. 106 3,51 0,73
S pitjem sokov in sadnih pijač v telo
vnašamo velike količine sladkorja.
6. 107 4,25 0,87 0,37 211 0,71
8. 106 4,21 0,89
Natrij, ki se nahaja v kuhinjski soli, je
nujno potreben za normalno delovanje
živčnih in mišičnih celic.
6. 107 3,67 1,07 1,19 207 0,24
8. 106 3,51 0,93
Sladkor spada med ogljikove hidrate.
6. 107 3,52 1,33 2,99 210 0,00
8. 106 3,00 1,22
Beljakovine so hranilne snovi, iz katerih je
zgrajeno naše telo.
6. 107 3,83 0,97 1,09 211 0,28
8. 106 3,70 0,82
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
38
Tabela 10: Stopnja strinjanja s trditvami, ki so povezane z vplivom hranilnih snovi na
zdravje, glede na spol
Opomba: 1 - se nikakor ne strinjam 2 - se ne strinjam 3 - niti se strinjam niti se ne strinjam 4 - se strinjam 5 -
popolnoma se strinjam
Učence smo povprašali, kako pomembni se jim zdijo posamezni podatki o hranilni
vrednosti. Ugotovili smo (Tabela 11) statistično pomembno razliko med razredi glede
energijske vrednosti, ki se zdi bolj pomembna učencem 8. razreda. Prav tako je za učence
8. razredov statistično pomembnejši podatek o vsebnosti beljakovin v izdelku.
Predpostavljamo lahko, da so učenci 8. razredov bolj pozorni na energijsko in hranilno
vrednost živil, zaradi skrbi za fizični izgled.
Statistično pomembnih razlik glede pomembnosti podatkov o vsebnosti soli, sladkorja in
maščob med anketiranimi osnovnošolci 6. in 8. razredov nismo izmerili. Nekoliko večji
pomen pa tem podatkom pripisujejo osmošolci (Tabela 11).
Trditev Spol N M SD t df p
Ogljikovi hidrati predstavljajo
najpomembnejši vir energije za človeka.
dečki 105 3,69 0,94 2,31 211 0,02
deklice 108 3,38 0,99
Uživanje sladkorja povzroča debelost in
zobno gnilobo.
dečki 105 4,19 0,93 -1,71 211 0,09
deklice 108 4,39 0,76
Hrana z veliko nasičenih maščob povzroča
bolezni srca in ožilja.
dečki 105 4,04 0,93 -0,78 211 0,44
deklice 108 4,13 0,79
Večina slaščic ne zagotavlja
najpomembnejših vitaminov in mineralov.
dečki 105 4,00 0,97 -1,63 211 0,11
deklice 108 4,21 0,94
Pretirana uporaba soli je zdravju škodljiva.
dečki 105 4,03 0,99 -3,45 211 0,00
deklice 108 4,44 0,77
Omega-3 maščobne kisline varujejo pred
nastankom bolezni srca in ožilja.
dečki 105 3,58 0,90 -0,49 211 0,63
deklice 108 3,64 0,85
S pitjem sokov in sadnih pijač v telo
vnašamo velike količine sladkorja.
dečki 105 4,11 0,99 -2,07 211 0,04
deklice 108 4,35 0,74
Natrij, ki se nahaja v kuhinjski soli, je
nujno potreben za normalno delovanje
živčnih in mišičnih celic.
dečki 105 3,56 1,07
-0,42 211 0,67 deklice 108 3,62 0,93
Sladkor spada med ogljikove hidrate.
dečki 105 3,48 1,29 2,38 211 0,02
deklice 108 3,06 1,29
Beljakovine so hranilne snovi, iz katerih je
zgrajeno naše telo.
dečki 105 3,70 0,94 -1,13 211 0,26
deklice 108 3,83 0,85
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
39
Tabela 11: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na razred
Razred N M SD t df p
Energijska vrednost 6. 107 3,50 1,08
-2,10 211 0,04 8. 106 3,78 0,91
Beljakovine 6. 107 3,63 0,98
-2,17 210 0,03 8. 106 3,91 0,90
Maščobe 6. 107 3,78 0,99
-1,26 211 0,21 8. 106 3,94 0,95
Nasičene maščobne kisline 6. 107 3,33 1,13
-1,38 208 0,17 8. 106 3,53 1,00
Ogljikovi hidrati 6. 107 3,54 1,07
1,31 210 0,19 8. 106 3,73 0,99
Sladkor 6. 107 3,74 1,17
-0,66 210 0,51 8. 106 3,84 1,07
Sol 6. 107 3,42 1,17
-1,02 209 0,31 8. 106 3,58 1,05
Opomba: 1 - sploh ni pomemben 2 - ni pomemben 3 - niti ni nepomemben niti pomemben 4 - pomemben 5 -
zelo pomemben
Glede na spol pa so podatki o vsebnosti soli, maščob in sladkorja pomembnejši deklicam
(Tabela 12). Razlike so tudi statistično značilne.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
40
Tabela 12: Pomembnost podatkov o hranilni vrednosti živila glede na spol
Spol N M SD t df p
Energijska vrednost dečki 105 3,67 1,08
0,40 205 0,69 deklice 108 3,61 0,94
Beljakovine dečki 105 3,71 0,99
-0,92 207 0,36 deklice 108 3,82 0,89
Maščobe dečki 105 3,66 1,00
-3,03 208 0,00 deklice 108 4,06 0,92
Nasičene maščobne kisline dečki 105 3,29 1,15
-1,91 203 0,06 deklice 108 3,57 0,97
Ogljikovi hidrati dečki 105 3,66 1,08
0,33 0,27 0,75 deklice 108 3,61 0,98
Sladkor dečki 105 3,55 1,17
0,00 -3,10 0,00 deklice 108 4,02 1,02
Sol dečki 105 3,32 1,21
0,02 -2,27 0,02 deklice 108 3,67 0,99
Opomba: 1 - sploh ni pomemben 2 - ni pomemben 3 - niti ni nepomemben niti pomemben 4 - pomemben 5 -
zelo pomemben
Rezultati raziskave kažejo, da se deklice bolj zavedajo tveganja dolgotrajnega
prekomernega vnosa soli, maščob in sladkorja v telo, kar ugotavlja tudi Džudović (2015).
Glede na razred pa statistično pomembnih razlik nismo zaznali. Na podlagi ugotovitev
naše raziskave lahko hipotezo 4 (Med učenci, ki vedo, katere so tiste hranilne snovi, ki v
prevelikih količinah ogrožajo njihovo zdravje, glede na starost in spol, obstajajo
statistično pomembne razlike.) delno potrdimo.
4.4 Poznavanje znakov kakovosti
V zadnjih letih je znakov kakovosti na tržišču vedno več in tudi ponudba je vedno
pestrejša.
Osnovnošolcem smo predstavili štiri znake kakovosti, ki se pojavljajo na embalaži živil.
Zanimalo nas je, kateri izmed znakov označuje ekološko predelana živila. Evropski logotip
je v sedanji obliki v veljavi že 8 let. Rezultati so predstavljeni v tabelah (Tabeli 13 in 14).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
41
Tabela 13: Delež pravilnih odgovorov glede na razred
Razred N pravilno nepravilno
f % f %
6. 107 75 70,1 32 29,9
8. 106 55 51,9 51 48,1
Rezultati so pokazali, da pri poznavanju znaka kakovosti »ekološko predelana živila«
obstajajo statistično značilne razlike med učenci 6. in 8. razreda (χ2 = 7,422, drf = 1, p =
0,003). Učenci 6. razreda so na vprašanje o poznavanju znakov kakovosti odgovarjali bolje
(70,1 % pravilnih odgovorov) od učencev 8. razreda (51,9 % pravilnih odgovorov).
Domnevamo, da so šestošolci v tekočem šolskem letu pri uri gospodinjstva spoznali znake
kakovosti, zato je njihovo znanje boljše od osmošolcev, ki so določena dejstva že pozabili.
Tabela 14: Delež pravilnih odgovorov glede na spol
Spol N pravilno nepravilno
f % f %
dečki 105 62 59,0 43 41,0
deklice 108 68 63,0 40 37,0
Na vprašanje, kateri izmed znakov kakovosti označuje ekološko predelana živila, je
pravilno odgovorilo 62 % dečkov in 68 % deklic (Tabela 10). Med spoloma nismo zaznali
statistično pomembnih razlik (t = 0,343, df = 1, p = 0,279).
Osnovnošolci so znak »ekološko pridelanega živila« največkrat zamenjali z znakom
»živilo ne vsebuje glutena« (23,5 %).
Učence smo povprašali o pomenu znaka »varovalno živilo«, ki se pojavlja na embalaži
nekaterih živil. Ugotovili smo, da je njihovo poznavanje tega znaka slabo. Le 6,5 %
šestošolcev je pravilno odgovorilo na trditve, ki se nanašajo na omenjeni znak, kar je bolje
od osmošolcev, od katerih je pravilno odgovorilo le 3,8 % (Tabela 15). Statistično
pomembnih razlik nismo izmerili. Večji delež osnovnošolcev (71,8 %) je sicer prepoznal
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
42
znak, da izdelek varuje srce in ožilje, ter 51,6 %, da izdelek varuje zdravje, kar 73,2 %
osnovnošolcev pa ni vedelo, da izdelek z omenjenim znakom vsebuje manj maščob. 89,7
% osnovnošolcev je prepričanih, da izdelek z oznako «varovalno živilo« vsebuje zdrave
sladkorje ter veliko vitaminov (37,1 %).
Ponovno lahko boljše poznavanje pomena znaka kakovosti pripišemo šestošolcem, zaradi
relativno »svežega« znanja.
Tabela 15: Delež pravilnih odgovorov glede na razred
Razred N pravilno nepravilno
f % f %
6. 107 7 6,5 100 93,5
8. 106 4 3,8 102 96,2
Kot je razvidno iz Tabele 16 osnovnošolci, ne glede na spol, slabo poznajo pomen znaka
kakovosti »varovalno živilo«. Med dečki in deklicami ni bilo statistično pomembnih razlik.
Tabela 16: Delež pravilnih odgovorov glede na spol
Razred N pravilno nepravilno
f % f %
dečki 105 5 4,8 100 95,2
deklice 108 6 5,6 102 94,4
Analiza rezultatov je pokazala statistično pomembno razliko v poznavanju znakov
kakovosti glede na razred (χ2 = 7,422, drf = 1, p = 0,003), ne pa tudi na spol (t = 0,343, df
= 1, p = 0,279). Sklepamo lahko, da šestošolci bolje poznajo znake kakovosti, ker jih po
učnem načrtu obravnavajo v tekočem letu. Hipotezo 5 (Med učenci, ki poznajo znake
kakovosti, obstajajo statistično pomembne razlike glede na njihovo starost in spol.) lahko
potrdimo. Ugotavljamo, da osnovnošolci znake kakovosti prepoznajo, ne poznajo pa
njihovega pomena, kar ugotavlja tudi Saha idr. (2013).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
43
4.5 Razumevanje informacij o hranilni vrednosti
Razumevanje informacij o hranilni vrednosti lahko pomembno vpliva na izbiro ustreznih
živil in prehranskih navad pri otrocih (Kostanjevec idr., 2012). Želeli smo preveriti, ali
znajo osnovnošolci razbrati osnovne informacije iz tabel hranilnih vrednosti ter kako
pogosto jih preverjajo.
V ta namen smo učencem predstavili tabeli hranilnih vrednosti dveh različnih živil (riž in
mlečna rezina), ne da bi učenci vedeli, za kateri dve različni živili gre.
Ugotovili smo, da 73,7 % osnovnošolcev meni, da ve, kaj nam povedo podatki o hranilni
vrednosti živila, vendar jih ne znajo uporabljati, saj je na vse trditve, ki so se navezovale na
tabeli hranilne vrednosti, pravilno odgovorilo le 9,3 % šestošolcev in 8,5 % osmošolcev.
Delno pravilno je na trditve odgovorilo 24,3 % šestošolcev in 28,3 % osmošolcev (Graf 3).
Graf 4: Pravilnost poznavanja informacij o hranilni vrednosti med osnovnošolci.
57,7 % osnovnošolcev je iz tabel o hranilnih vrednostih živila znalo razbrati, da mlečna
rezina vsebuje velik delež soli (0,61g/100g), kar 72,3 % osnovnošolcev pa je pravilno
9,30%
24,30%
66,40%
8,50%
28,30%
63,20%
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
Pravilno Delno pravilno Nepravilno
6. razred 8. razred
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
44
odgovorilo, da riž vsebuje majhen delež maščob (1,2g/100g). 39,0 % osnovnošolcev je
mnenja, da živilo ni zdravo, če vsebuje velik delež ogljikovih hidratov, medtem ko zna le
44,1 % anketiranih učencev razbrati iz tabel, kolikšen delež ogljikovih hidratov
predstavljajo sladkorji. Več kot polovica anketirancev niti ne ve, da sladkor spada med
ogljikove hidrate. Izmed dveh ponujenih tabel o hranilni vrednosti živil (riž in mlečna
rezina) kar 79,4 % osnovnošolcev ni znalo ugotoviti, katero živilo na njihovo zdravje
vpliva bolj ugodno.
Iz rezultatov, pridobljenih iz ankete, lahko sklepamo, da imajo osnovnošolci težave z
razumevanjem nekaterih podatkov o hranilni vrednosti, kar lahko pripišemo nezadostnemu
znanju.
Ugotovili smo tudi, da osnovnošolci informacij o hranilni vrednosti živila ne preverjajo
dovolj pogosto (18,8 % ), občasno jo preveri 30 % anketiranih osnovnošolcev. Skoraj
nikoli ne prebere podatke o hranilni vrednosti kar 33,3 % osnovnošolcev, nikoli pa 17,8 %.
Tudi Grunert, Willis in Fernández-Celemín (2010) so v raziskavi, opravljeni v Angliji,
ugotovili, da le 27 % potrošnikov preveri informacije o hranilni vrednosti, pri čemer
največkrat preverijo energijsko vrednost. Pri potrošnikih, ki pa hranilne vrednosti
pogledajo, pogosto prihaja do njihovega nerazumevanja (Grunert in Wills 2007).
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
45
5 SKLEPI
Raziskava, opravljena med osnovnošolci 6. in 8. razredov, je bila osredotočena na
pogostost preverjanja in poznavanja označb na živilih, njihovi uporabi in razlogih pri
odločitvi za nakup ter poznavanja tveganja za zdravje v primeru dolgotrajnega uživanja
visokih količin soli, sladkorja in maščob v prehrani.
Predhodno opravljene raziskave kažejo, da slovenski potrošniki ne pogledajo pogosto
označb na živilih ter informacij o hranilni vrednosti, tisti, ki pa jih preverijo, jih pogosto ne
razumejo. Kostanjevec s sodelavci 2011 poudarja, da ima razumevanje informacij o
hranilni vrednosti pomemben vpliv na izbiro ustreznih živil in prehranskih navad pri
otrocih in mladostnikih, zato je pomembno, da se jih izobražuje in motivira že dovolj
zgodaj.
V raziskavo je bilo vključenih 213 osnovnošolcev iz Kočevja in okolice. Osnovnošolci po
naših ugotovitvah pripisujejo velik pomen kakovostnim izdelkom, ki ne vsebujejo
sladkorja, gensko spremenjenih organizmov in so pridelana v Sloveniji. S trditvijo, da je
pri nakupnem odločanju najpomembnejši napis »brez dodanih sladkorjev«, so se statistično
bolj strinjale deklice (t = -2,57, df = 211, p = 0,005) kot dečki. Pri ostalih trditvah pa
statistično pomembnih razlik nismo izmerili. Kljub zavedanju vpliva kakovosti živila na
njihovo zdravje se več kot tretjina osnovnošolcev odloči za nakup novega izdelka na
podlagi cene.
Zanimalo nas je, kako pogosto osnovnošolci preverjajo označbe na živilih in katere so
tiste, ki jih največkrat preverijo. Rezultati kažejo, da najpogosteje preverijo rok
uporabnosti živila (77,5 %), navodila za uporabo (39,0 %) ter blagovno znamko (29,1 %).
Najmanj pogosto pa preverijo serijo živila (6,6 %) ter ime proizvajalca (12,7 %). Tretjina
anketiranih osnovnošolcev občasno preveri seznam sestavin in podatke o hranilni
vrednosti, tretjina pa skoraj nikoli. Pogosto preveri navodila za uporabo, količino in
blagovno znamko tretjina anketirancev. Zanimalo nas je tudi, ali preverjajo označbe na
živilih osnovnošolci z alergijami ali drugimi predpisanimi zdravstvenimi dietami.
Ugotovili smo, da več osnovnošolcev z alergijami prebere seznam sestavin (46,2 %) ter
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
46
podatke o hranilni vrednosti živila (35,5 %), od tistih ki alergij nimajo. Več kot polovica
učencev, ki se morajo držati določenih diet, prebere seznam sestavin ter količino izdelka.
Glede na dobljene rezultate predpostavljamo, da učenci z zdravstvenimi težavami bolj
pogosto preverjajo oznake na embalaži živil. Opažamo, da se učenci premalo zavedajo
pomena označb na živilih, ki so lahko bistvenega pomena za njihovo zdravje.
Raziskali smo, ali osnovnošolci vedo, katere so tiste hranilne snovi, ki v povečanih
količinah ob dolgotrajnem uživanju ogrožajo njihovo zdravje. Ugotavljamo, da se tako
učenci 6., kot tudi 8. razredov, zavedajo nekaterih negativnih posledic sladkorja, soli in
maščob na njihovo zdravje, medtem ko se pomena soli in omega 3 maščobnih kislin ne
zavedajo najbolje. Skoraj polovica anketirancev se strinja, da uživanje sladkorja povzroča
debelost in zobno gnilobo ter da s pitjem sokov in sadnih pijač v telo vnašamo prevelike
količine sladkorja. 47,4 % anketirancev meni, da je pretirana uporaba soli zdravju
škodljiva. Statistično značilno se dejavnikov tveganja soli (p = 0,00) in sladkorja (p = 0,04)
bolj zavedajo deklice.
Preverili smo, kako dobro osnovnošolci poznajo nekatere znake kakovosti. Rezultati so
pokazali, da pri poznavanju znaka kakovosti »ekološko pridelano živilo« obstajajo
statistično pomembne razlike med učenci 6. in 8. razredov. Znak kakovosti je prepoznalo
70,1 % šestošolcev in 51,9 % osmošolcev. Pomen znaka kakovosti »varovalno živilo«
pozna le 6,5 % šestošolcev in 3,8 % osmošolcev. Ugotavljamo, da je poznavanje znaka
kakovosti med osnovnošolci slabo, nekoliko boljše poznavanje pa lahko pripišemo
šestošolcem, zaradi dejstva, da so vsebine, ki so bile predmet raziskave, obravnavali v
tekočem šolskem letu pri pouku gospodinjstva. Sklepamo lahko, da učenci znake kakovosti
sicer prepoznajo, ne poznajo pa njihovega pomena, ki je ključen za izbiro kakovostnega
živila.
Preverjali smo tudi, kako dobro osnovnošolci razumejo informacije o hranilni vrednosti
živila. Na vse trditve, ki se navezujejo na hranilne vrednosti je pravilno odgovorilo le 9,3
% šestošolcev in 8,5 % osmošolcev. Več kot polovica osnovnošolcev je iz tabel o hranilni
vrednosti znala razbrati, da živilo vsebuje velik delež soli, sedmina pa tudi, da živilo
vsebuje malo maščob. Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih osnovnošolcev ne
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
47
ve, da sladkor spada med ogljikove hidrate, obenem pa menijo, da živilo ni zdravo, če
vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Kar 79,4 % učencev med dvema ponujenima živiloma
ni znalo izbrati tistega, ki je za njihovo zdravje manj ustrezno.
Na podlagi rezultatov raziskave lahko zaključimo, da bi bilo potrebno znanje o označbah
na živilih, hranilni vrednosti živil, pa tudi samem vplivu hranilnih snovi na zdravje pri
osnovnošolcih izboljšati, jih motivirati in ozaveščati o njihovi pravilni uporabi ter vplivu
na njihovo zdravje. Omenjene vsebine bi bilo treba utrjevati in nadgrajevati tudi v višjih
razredih ter omogočiti učencem medpredmetne povezave, da bi vsebine lažje povezovali.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
48
6 PRIPRAVA NA UČNO URO
Predlog učne ure pri predmetu gospodinjstvo bi izvedli v okviru modula hrana in prehrana
v 6. razredu osnovne šole.
UČITELJEVA PRIPRAVA, 2 učni uri
Učna enota: Označevanje živil. Razred: 6.
Učna tema: Hrana in prehrana. Datum: 15. 5. 2016
Operativni učni cilji:
Učenci:
- razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije,
- se seznanijo z znaki kakovosti,
- znajo oceniti prehransko ustreznost predpakiranih živil,
- znajo preveriti količino soli, sladkorja in maščob v prehranskih izdelkih.
Didaktična(-e) oblika(-e):
- frontalna,
- individualna,
- skupinska,
- v dvojicah.
Metoda(-e):
Metoda razlage, razgovora, praktičnega dela, dela z besedilom in materialom.
Učna sredstva:
a) Učila: učbenik, PP predstavitev, delovni list.
b) Učni pripomočki: računalnik, računalniški projektor, slikovno gradivo, embalaža
živil.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
49
IZVEDBENI NAČRT:
Faze
izvedbenega
načrta
Učna strategija
UČITELJ UČENEC
METODE/
OBLIKE
DELA
ČAS
(min)
UČILA IN
UČNI
PRIPOMOČKI
UV
AJ
AN
JE
Dan prej učence prosim, da v
šolo prinesejo eno
predpakirano živilo, za katero
mislijo, da je dobro za njihovo
zdravje, in eno, ki ni.
Učence razdelim v pare in jih
prosim, naj si podrobno
ogledajo izdelke, ki so jih
prinesli v šolo ter zapišejo na
delovni list, katera živila
imajo.
Napiše v delovni list
živila, ki jih je prinesel v
šolo, ter živila od
sošolca, s katerim je v
paru. Oceni, ali izdelek
ugodno vpliva na
njegovo zdravje.
Frontalna
razlaga,
razgovor,
individualno
delo, delo v
dvojicah, delo
z materialom.
5 Prazne
embalaže živil.
NO
VO
ZN
AN
JE
Sprašujem in vodim razgovor.
Na podlagi česa ste se
odločili, da izdelek ugodno
vpliva na vaše zdravje in
obratno?
Katere informacije lahko
razberemo iz embalaže živil?
Učenci preverijo, ali njihova
živila vsebujejo vse potrebne
informacije.
Spoznajo »prehranski
semafor« in njegovo
uporabnost.
Poteka razprava in
presojanje. Učenci
poslušajo in iščejo
informacije na embalaži
živil. Naučijo se pravilne
uporabe »prehranskega
semaforja«. Izbrana
živila poskušajo s
pomočjo »semaforja«
razvrstiti glede na
vsebnost soli, maščob in
sladkorja – zelena,
oranžna, rdeča.
Frontalna
razlaga,
razgovor,
individualno
delo, delo v
dvojicah, delo
z
računalnikom,
delo z
besedilom,
delo z
materialom.
30
Prazne
embalaže živil,
PP predstavitev,
računalnik,
projektor.
UR
JE
NJ
E/
VA
DE
NJ
E
Učence prosim, da ocenjene
izdelke razvrstijo glede na
vsebnost soli, maščob in
sladkorja na barvne plakate na
mizi (zelen, oranžen, rdeč).
Razvrstijo embalaže
izdelkov na barvne
plakete.
Frontalna
razlaga,
razgovor,
individualno
delo,
skupinsko
delo, delo z
materialom.
30
Prazne
embalaže živil,
plakati.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
50
PO
NA
VL
JA
NJ
E
Sprašujem in vodim razgovor.
Na podlagi katerih informacij
ste razvrstili živila v skupine
semaforja? Ste našli potrebne
informacije za razvrščanje? So
kateri podatki manjkali? Ste
lahko ugotovili, ali je živilo
zdravo?
Odgovarjajo na
vprašanja in sprašujejo.
Frontalna
razlaga,
razgovor,
individualno
delo.
15 Prazne
embalaže živil.
ZA
KL
JU
ČE
K
Vodim učence pri zapisu v
zvezek. Zapisujejo v zvezek.
Frontalna
razlaga,
razgovor,
individualno
delo.
10 Računalniški
projektor.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
51
7 VIRI
Accetto, M. (2010). Alergija na hrano. JAMA-SI, 18(4), 151-153.
Arhar, A. in Batagelj, Z. (2011). A, B, C ... O ... Y. Ljubljana: Valicon PGM. Neobjavljeno
delo.
Aygen, G. F. (2012). Turkish consumers understanding and use of nutrition labels on
packaged food products. International Journal of Business and Social Science, 3(6),
171–183.
Barreiro-Hurlé, J., Gracia, A. in de Magistris T. (2008). When more is less: the effect of
multiple health and nutritional labels in food product choice. Journal of Agricultural
Economics, 61(2), 426–443.
Bhaskaran, S. in Hardley, F. (2002). Buyer beliefs, attitudes and behaviour: foods with
therapeutic claims. Journal of Consumer Marketing, 19(7), 591–606.
Božič Marolt, J. in Jereb J. (2006). Kako se spreminja nakupno obnašanje Slovencev:
področje izdelkov široke potrošnje. Ljubljana: Mediana TGI. Pridobljeno dne 16. 7.
2016 s http://www.dmslo.si/media/mkf-mediana-16-marketinski-fokus-dms.pdf
Bratina, N. (2010). Debelost-naraščajoča problematika sodobnega sveta. JAMA-SI, 18(2),
55–56.
Brown, J., Isaacs, J., Krinke, B., Lechtenberg, E. in Murtaugh M. (2013). Nutrition through
the life cycle 5th edition (str. 361-406). Massachusetts: Cengage Learning.
Currie, C., Zanotti, C., Morgan, A., Currie, D., de Looze, M., Robersts, C., … Barnekov,
V. (2012). Social determinants of health and well-being among young people. Health
Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report from the
2009/2010 survey. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe. Pridobljeno dne
16. 7. 2016 s http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/163857/Social-
determinants-of-health-and-well-being-among-young-people.pdf
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
52
Džudović, I. (2015). Poznavanje živil z visoko vsebnostjo soli med osnovnošolci
(Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Fidler Mis, N., Kobe, H., Štimec, M. in Kržišnik, C. (2009). Dietary habits of Slovenian
adolescents. (The 1st South-Estern European Pediatric Gastroenterology (SEEPEG)
Meeting: Ljubljana, september 2009. Medicinski razgledi, 48(3), 126.
Fidler Mis, N., Kobe, H. in Štimec, M. (2012). Dietary Intake of Macro- and
Micronutrients in Slovenian Adolescents: Comparison with Reference Values.
Annals of Nutrition & Metabolism, 61(4), 305–313.
Food Standards Agency. Using traffic lights to make healthier choices. (b.d.). Pridobljeno s
http://tna.europarchive.org/20120419000433/http://www.food.gov.uk/multimedia/pd
fs/publication/foodtrafficlight1107.pdf
Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M. in Fajdiga Turk, V. (2007). Prehranske navade in
prehranski status. V H. Jeriček, D. Lavtar in T. Pokrajac (ur.) HBSC Slovenija 2006.
Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. (str. 31–52). Ljubljana: Inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije.
Gabrijelčič Blenkuš, M. in Gregorič, M. (2010). Zdrava prehrana v šoli. Zdrav življenjski
slog v šoli. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Gabrijelčič Blenkuš, M., Pograjc, L., Gregorič, M., Adamič, M. in Čampa, A. (2005).
Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega
leta naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M., Tivadar, B., Koch, V., Kostanjevec, S., Fajdiga
Turk V., … Rozman, U. (2009). Prehrambne navade odraslih prebivalcev Slovenije z
vidika varovanja zdravja. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=109&pi=3&_3_id=1218&_3_PageIndex=2&_3_grou
pId=228&_3_news Category=&_3_action=ShowNewsFull&pl=109-3.0.
Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in
mladostnikih v Sloveniji. Gradivo za Odbor DZ RS za zdravstvo. Ljubljana: Inštitut
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
53
za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://img.ivz.si/janez/2315-6904.pdf
Glavnik, V. in Pokorn, D. (2003). Zdravljenje otrok z neugodnimi reakcijami na hrano.
(str. 1-20). Ljubljana: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
Gregorič, M. in Koch, V. (2009). Prehranska kakovost zajtrka slovenskih srednješolcev.
Zdravstveno varstvo, 48(3), 131–142.
Gregorič, M. (2010). Odnos otrok in mladostnikov do prehrane. Izsledki fokusnih skupin.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Grunert, K.G., Fernández-Celemín, L., Wills, J.M. in Fernández-Celemín, L. (2010).
Nutrition knowledge, and use and understanding of nutrition information on food
labels among consumers in the UK. Appetite, 55(2), 177–189.
Grunert, K.G., Fernández-Celemín, L., Wills, J.M., Storcksdieck genannt Bonsmann, S. in
Nureeva L. (2009). Use and understanding of nutrition information on food labels in
six European countries. Journal of Public Health, 18, 261–277.
Grunert, K.G. in Wills, J.M. (2007). A review of European research on consumer response
to nutrition information on food labels. Journal of Public Health, 15, 385–399.
Hafner, A. (2005). Motnje hranjenja. V S. Kostanjevec, G. Torkar, Gregorič. in M.
Gabrijelčič Blenkuš (ur.) Zdrav življenjski slog srednješolcev. Priročnik za učitelje.
(str. 38–42). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Hastings, G., Stead, M., McDemrmott, L., Forsyth, A., MacKintosh, M., Rayner, M.,
…Angus, K. (2003). Review of research on the effects of food promotion to children.
Final report: Prepared for the Food Standards Agency. Glasgow: Centre for Social
Marketing.
Hladnik Trček, K. in sodelavci VURS. (2011). Varna hrana »Od vil do vilic« živila
živalskega izvora. Pridobljeno 16. 7. 2016 s
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
54
http://www.arhiv.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/publikacije/Varnahr
ana.pdf
Hlastan Ribič, C., Zakotnik Maučec, J., Vertnik, L., Vegnuti, M. in Cappuccio, F. P.
(2010). Salt intake of the Slovene population assessed by 24 h urinary sodium
excretion. Public Health Nutrition, 3, 1–7.
Hlastan Ribič C. (2009). Uvod v prehrano: učbenik za študente medicine in
stomatologije.. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.mf.unilj.si/dokumenti/0c25dbf8ab6ae9111bd98430c04328f2.pdf
Hlastan Ribič, C., Kostanjevec S., Battelino, T. in Pokorn, D. (2006). Zdrava otroška
prehrana: ob kateri otroci tudi uživajo. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.fmf.uni-lj.si/~buckley/otroskaprehrana.pdf
Hlastan Ribič, C., Maučec Zakotnik, J., Koroušić Seljak, B. in Pokorn, D. (2008).
Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/prehrana/
ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf
Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T. in Britovšek, K.
(2014). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladoletniki v
Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut
za javno zdravje.
Kostanjevec, S. (2013). Prehransko znanje in prehranjevalne navade otrok. Znanstvena
monografija. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://www.pef.uni-
lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/e-publikacije/Prehransko_znanje_Kostanjevec.pdf
Kostanjevec, S., Jerman, J. in Koch, V. (2012). The Influence of Nutrition Education on
the Food Consumption and Nutrition Attitude of Schoolchildren in Slovenia. US-
China Education Review 11, 953–964.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
55
Koch, V. in Kostanjevec, S. (2007). Prehransko znanje otrok in njihov odnos do zdravega
načina prehranjevanja. (str. 87-88). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Koch, V. (1997). Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja
zdravja (Doktorska disertacija). Biotehniška fakulteta, Ljubljana.
Kotler, P. (2004). Managment trženja. Ljubljana: GV Založba.
Kozjek, R.N. (2012). Kaj pomenijo označbe na živilih? Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.spodezelja.si/pdf/s_podezelja_16_2012.pdf
Maučec Zakotnik, J., Hlastan Ribič, C., Pavčič, M., Štern, B. in Pokorn, D. (2005).
Nacionalni program prehranske politike Od 2005 do 2010. Ljubljana: Ministrstvo za
zdravje.
Mardis, A.L. (2001). Current Knowledge of the Health Effects of Sugar Intake. Family
Economics and Nutritoin Rewiev, 13, 87–91.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Nacionalni zaščitni
znaki. Pridobljeno dne 17. 7. 2016 s
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/zascita_kmetijskih_pridelko
v_oziroma_zivil/zascitni_znaki/
Mnerie, D., Mnerie, A.L., Birca, A. in Deacua, A. (2014). Integrated system for the
population's education for the foodstuffs’ nutritional labeling. Procedia - Social and
Behavioral Sciences, 191, 1361–1366.
Nguyen, S.P., Girgis, H. in Robinson, J. (2015). Predictors of children's food selection:
The role of children's perceptions of the health and taste of foods. Food Quality and
Preference, 40, 106–109.
Označevanje GDA vrednosti. Zveza potrošnikov Slovenije (b. d.). Pridobljeno s
https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/oznaevanje-ivil-topmenu-
328/3878-sistem-oznaevanja-ivil-z-qgdaq-tudi-v-sloveniji-7-810
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
56
Pandel Mikuš, R. in Kvas, A. (2007). Prehrana otrok in mladostnikov. V Posvetovanje:
Varna in zdrava hrana na mizi potrošnika. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Peterman, M., Pajk Žontar, T. in Pondelek, D. (2007). Označevanje živil. Ljubljana: Zveza
Potrošnikov Slovenije.
Pokorn, D. (1997). Zdrava prehrana in dietni jedilniki. Zdravstveno varstvo, 36(8), 42–44.
Poljanšek, A. (2006). Razumevanje označb na živilih. Ljubljana: Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.
Prašnički, M. (2013). Odnos slovenskih potrošnikov do označb na embalaži živil v
primerjavi z ostalimi državami (Magistrsko delo). Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede, Maribor.
Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. (2014). Uradni list RS, št. 36 (23. 5.
2014). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/1/content?id=117543
Pravilnik o označevanju hranilne vrednosti živil. (2002). Uradni list RS, št. 60 (10.7.2002).
Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2002-01-2888
Pravst, I., Kušar, A. in Korošec, Ž. (2012). Označevanje živil kot orodje za spodbujanje
javnega zdravja: problemi in možnosti za sodobne rešitve V K. Babnik, M. Kocbek
(ur.) Slovenski dan dietetike: prva znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo.
(str. 113–118). Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Privitera, G.J., Phillips, E.T., Zuraikat, F.M. in Paque, R. (2015). Emolabeling increases
healthy food choices among grade school children in a structured grocery aisle
setting. Appetite 92, 173–177.
Referenčne vrednosti za vnos hranil. (2004). 1. izdaja. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje
Republike Slovenije.
Rothman, R.L., Housam, R., Weiss, H., Davis, D., Gregory, R., Gebretsadik, … A., Elasy,
T.A. (2006). Patient understanding of food labels the role of literacy and numeracy.
American Journal of Preventive Medicine, 31(5), 391–398.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
57
Saha, S., Vemula, S.R., Mendu, V.V.R. in Gavaravarapu, S.R.M. (2013). Knowledge and
practices of using food label information among adolescents attending schools in
Kolkata. India Journal of Nutrition Education and Behavior, 45(6), 773–779.
Siegel, J. (2002). Body image change and adolescent depressive symptoms. Journal of
Adolescent Research, 17(1), 27–41.
Skubic Kos, M. in Klopčič, M. (2013). Sheme kakovosti upoštevajoč zakonodajo EU in
poznavanje teh shem pri potrošnikih v Sloveniji. V Zbornik referatov: konferenca
VIVUS s področja naravovarstva, hortikultre in živilstva. Biotehnični center Naklo.
Suwa Stanojevič, M. (2011). Osnove gastronomije. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS
/Impletum/IMPLETUM_133GOSTINSTVO_Osnove_Sewa.pdf
Učni načrt. Program osnovna šola. Gospodinjstvo. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport
RS. Pridobljeno dne 17. 7. 2016 s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_
UN/UN_gospodinjstvo.pdf
Učni načrt. Program osnovna šola. Izbirni predmet: Načini prehranjevanja. Sodobna
priprava hrane. (2009). Pridobljeno dne 17. 7. 2016 s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pr
edmeti_izbirni/Sodobna_priprava_hrane.pdf
Varovalno živilo (b.d.). Pridobljeno s http://zasrce.si/clanek/znak_varovalna_zivila/
Vartanian, L.R., Schwartz, M.B. in Brownell, K.D. (2007). Effects of soft drink
consumption on Nutrition and Health: A systematic review and meta-analysis.
American Journal of Public Health, 97(4), 667–675.
WHO. (2002). The world health report 2002. Reducing risks, promoting healthy life.
Geneva: World Health Organization.
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
58
Welsh, J.A., Sharma, A.J., Grellinger, L. in Vos, M.B. 2011. Consumption of added sugars
is decreasing in the United States. The American Journal of Clinical Nutrition, 94(3),
726–34.
Zdravstveni statistični letopis. (2012). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2012
Osmak T. (2016). Poznavanje oznak na živilih pri osnovnošolcih. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta
59
6.1. VIRI SLIK
Slika 1: Označevanje GDA. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://pogrejinpojej.si
Slika 2: Semafor živil. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://veskajjes.si
Slika 3: Znaki kakovosti. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://lokalna-kakovost.si
Slika 4: Varovalno živilo. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://www.mesarstvo-cadez.si
Slika 5: Znak »Brez GSO«. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s http://www.ikc-um.si
Slika 6: Znak »Ne vsebuje glutena«. Pridobljeno dne 16. 7. 2016 s
http://www.norma.si/kakovost-in-certifikati