POVEZOVANJE POKLICNE REHABILITACIJE KOT PRAVICE IZ

ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU S

STANDARDI ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

strokovno poročilo 2016

dr. Aleksandra Tabaj

Vodja Razvojnega centra

za zaposlitveno rehabilitacijo

mag. Robert Cugelj

Generalni direktor URI SOČA

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

2

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Naslov poročila: POVEZOVANJE POKLICNE REHABILITACIJE KOT PRAVICE IZ

ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

S STANDARDI ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

Strokovno poročilo 2016

Vodja delovne skupine dr. Aleksandra Tabaj, URI SOČA

Člani delovne skupine dr. Aleksandra Tabaj

Peter Šalej, ZPIZ

Boris Kramžar, ZPIZ

mag. Valentina Brecelj, URI SOČA

Metka Teržan, URI SOČA

Tanja Korošec, URI SOČA

mag. Petra Štampar, Centerkontura

Suzana Bohorč, Želva d.o.o.

Sladžana Čosić, Želva d.o.o.

Datum izdaje poročila: 31. 12. 2016

Izvodi: MDDSZ – Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja

URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica,

spletna stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA

dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno

rehabilitacijo, URI SOČA

http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/

3

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................... 4

2. PREGLED IZVEDENIH NALOG ....................................................................................... 5

3. ZAKLJUČEK................................................................................................................... 11

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot

nevtralno poimenovanje, uporabljeni za oba spola.

Besedilo ni lektorirano.

4

1. UVOD

Strokovna naloga »Povezovanje poklicne rehabilitacije kot pravice iz Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju s standardi zaposlitvene rehabilitacije« po

programu dela Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo pri Univerzitetnem

rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – SOČA (v nadaljevanju RCZR) za leti 2015 in

2016 je namenjena pripravi skupnega protokola ravnanja v postopku poklicne rehabilitacije.

Ob spremembi vodenja postopka za pridobitev pravice zavarovancev do poklicne

rehabilitacije na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju

ZPIZ), so se pri strokovnih delavcih ZPIZ-a in izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije (v

nadaljevanju izvajalci ZR) pojavile nekatere razlike v razumevanju in vodenju postopka

poklicne rehabilitacije kot pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Izvajalci ZR skladno z napotnico ZPIZ izvajajo storitev B, pri čemer uporabljajo Standarde

storitev zaposlitvene rehabilitacije, pri tem pa ne zadovoljujejo v celoti zahtev strokovnih

delavcev ZPIZ-a v skladu z veljavno zakonodajo. Zato je smiselno, da se pripravi skupni

protokol ravnanja v postopku pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije. Pri izvedbi

strokovne naloge so sodelovali predstavniki izvajalcev ZR, ki jih je predlagalo Združenje

izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije, predstavniki ZPIZ-a in Razvojnega centra za

zaposlitveno rehabilitacijo pri URI SOČA.

Z analizo obstoječe zakonodaje, Standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije ter ustaljenih

praks ZPIZ-a in izvajalcev ZR smo proučevali stičišča in področja, kjer so se pojavljala

neskladja oziroma kjer bo v prihodnje potrebno več sodelovanja.

Cilji in učinki naloge:

- Identificirati in odpraviti ovire ter sprostiti možnosti za vsestransko in vsebinsko bolj

ustrezno obliko poklicne rehabilitacije kot pravice iz invalidskega zavarovanja;

- proučiti možnosti za izvedbo več načinov poklicne rehabilitacije na karierni poti delovnih

invalidov;

- povezati sistema poklicne in zaposlitvene rehabilitacije;

- formalizirati uporabo vseh storitev zaposlitvene rehabilitacije po Standardih storitev

zaposlitvene rehabilitacije z namenom izdelave strokovnih podlag za izvajanje celotnega

nabora poklicne rehabilitacije, kot ga omogoča Zakon o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju.

Koristi za naročnika (MDDSZ):

- sledenje priporočilu Računskega sodišča št. 2, da MDDSZ poveča in vzpodbuja

sodelovanje med MDDSZ, Zavodom RS za zaposlovanje, Javnim jamstvenim,

preživninskim in invalidskim skladom, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

in drugimi institucijami za dosego večje učinkovitosti, sinergije in usklajenosti delovanja

pri zaposlovanju invalidov;

- povezanost sistemov zaposlitvene in poklicne rehabilitacije delovnih invalidov;

- proučitev umeščanja novih oblik zaposlitve invalidov (PZ, ZZ itd.) v povezavi s poklicno

rehabilitacijo in zaposlovanjem delovnih invalidov.

Naloga je dvoletna, zato so v nadaljevanju predstavljene tudi nekatere ugotovitve iz

strokovne naloge iz leta 2015.

5

2. PREGLED IZVEDENIH NALOG v letih 2015 in 2016

Delovna skupina v sestavi predstavnikov izvajalcev ZR, ZPIZ-a in RCZR se je tako v letu

2015 kot tudi v letu 2016 sestala trikrat (12. marca, 19. maja in 15. oktobra 2015 ter 24.

februarja, 24. marca, 8. septembra in 11. oktobra 2016). V nadaljevanju je predstavljena

vsebina in delo vseh srečanj delovne skupine. Povzeta je problematika, ugotovitve in

predlogi iz leta 2015, s katerimi smo se soočali tudi v letu 2016 in dodatne ugotovitve iz

srečanj v letu 2016.

V nadaljevanju v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

uporabljamo izraz »izvajalci ZR«, za namene poimenovanja »strokovne institucije«, v skladu

z Zakonom o PIZ.

Izvajalci ZR v postopku poklicne rehabilitacije pripravijo poročilo oziroma Strokovno mnenje

o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov, kar je v

nadaljevanju poimenovano kot poročilo.

Ugotovitve so naslednje:

- Med izvajalci ZR in strokovnimi delavci ZPIZ-a je manj sodelovanja, kar je še posebej

opazno v zadnjih letih.

- Število oseb, vključenih v poklicno rehabilitacijo, je v primerjavi s številom vključenih v

zaposlitveno rehabilitacijo manjše. V letu 2015 je bilo v postopek za pridobitev pravice

do poklicne rehabilitacije vključenih 343 zavarovancev, v zaposlitveno rehabilitacijo pa

2.228 uporabnikov. Do večjih razlik prihaja tudi pri napotovanju v strokovno obravnavo

za pridobitev mnenja v postopku poklicne rehabilitacije k posameznim izvajalcem ZR

(število napotitev v PR se je gibalo od 0 in 754).

Slika 1: Število napotenih zavarovancev k izvajalcem ZR

- Strokovna služba ZPIZ-a je leta 2014 pričela z rednimi predstavitvami poklicne

rehabilitacije za zavarovance, kljub temu pa pri zavarovancih še vedno prihaja do

220 191 198

227 195 196

264

343

0

50

100

150

200

250

300

350

400

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Štev

ilo n

apo

tite

v

Leto

Število napotenih zavarovancev

6

nerazumevanja postopka in pravic, kar opažajo izvajalci ZR. Zato smo predstavniki

RCZR in izvajalcev ZR podali predlog, da se za zavarovance pripravi informativno

gradivo, npr. zloženka, v kateri bodo podane informacije v enostavnejšem in

razumljivem jeziku. Predlog so predstavniki ZPIZ-a sprejeli.

- Po mnenju ZPIZ-a se poročila izvajalcev ZR precej razlikujejo in bi bilo za kakovostnejše

delo smiselno, da so poročila poenotena. Kot problematično so izpostavili predvsem, da

(1) nekatere informacije o zavarovancu niso relevantne za pripravo izvedenskega

mnenja – novo organizacijsko navodilo predvideva zelo kratka in pregledna poročila, in

(2) širitev ur za pripravo strokovnega mnenja je možna v dogovoru s predsednikom IK

ZPIZ. Ravno tako so precej dilem pri pripravi poročil izpostavili tudi izvajalci ZR, kar

kaže na nujnost ureditve oziroma uskladitve ravnanja v postopku poklicne rehabilitacije.

Za rešitev nastale problematike ZPIZ v letu 2017 načrtuje izobraževalno srečanje, na

katerem bodo predstavili smernice za pripravo poročila.

- Predstavniki ZPIZ-a so članom delovne skupine predstavili Priporočila strokovnim

institucijam – izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, ki jih je pripravila strokovna služba

ZPIZ. V njih so opredelili potrebne vsebine in priloge poročila oziroma mnenja izvajalcev

ZR, ki jih pričakujejo in so osnova za pripravo Pogodbe o izvajanju storitev poklicne

rehabilitacije. Dokument je priloga poročila.

- ZPIZ je v letu 2015 začel pripravljati novo organizacijsko navodilo. Pri tem izvajalci ZR

niso sodelovali, se je pa njihova vloga z reorganizacijo postopka spremenila, predvsem

v delu, ki se nanaša na sodelovanje z delodajalcem. O vsebini organizacijskega

navodila smo na srečanjih delovne skupine pogovarjali in usklajevali predloge.

- Predstavniki izvajalcev ZR so na srečanjih predstavili tudi konkretne primere iz prakse,

ki jih je ZPIZ po mnenju izvajalcev ZR neutemeljeno zavrnil, npr. zavrnitev poročila

zaradi stroška izobraževanja, pri čemer izvajalcem ZR ni poznan limit za strošek

izobraževanja; zahteva po administrativnih podatkih, kar pa ne sodi v strokovno delo

izvajalcev ZR; spreminjanje časa trajanja usposabljanja, pridobivanje obrazca DD1 ipd.

- Predstavniki izvajalcev ZR so podali naslednje predloge:

- podporno zaposlovanje naj se uvede tudi v storitve poklicne rehabilitacije (za delovne

invalide), in sicer kot podpora pri vračanju na delo;

- pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in prejeto odločbo naj se

zavarovancem razloži v razumljivem jeziku, saj se pogosto dogaja, da zavarovanci ne

razumejo pravic/dolžnosti; predlagali so zloženko, ki povzema bistvene informacije na

razumljiv način – predlog je bil sprejet;

- zavarovance naj ZPIZ informira o višini nadomestila za čas trajanja poklicne

rehabilitacije, preden se zanjo dokončno odločijo – višina nadomestila je pogosto

ključen dejavnik pri odločanju za poklicno rehabilitacijo, upoštevati moramo, da se v

poklicno rehabilitacijo vključujejo odrasle osebe, ki poleg lastnega preživetja skrbijo tudi

za družino, kar lahko nižji dohodki ogrozijo;

7

- ZPIZ naj zagotovi prenos informacij o poteku poklicne rehabilitacije, saj izvajalci ZR

nimajo povratne informacije o tem, ali je bil predlog izvajalca ZR sprejet in ali so

zavarovanci uspešni pri izbrani poklicni rehabilitaciji;

- ZPIZ naj napotuje tudi v ostale storitve ZR, predvsem v primerih daljših poklicnih

rehabilitacij naj imajo izvajalci ZR možnost spremljati zavarovanca, kar bi povečalo

uspešnost poklicne rehabilitacije, v nekaterih primerih pa jo tudi omogočilo (npr. oseba s

težavami v duševnem zdravju);

- Poveča naj se število ur za obravnavo, saj so se povečale zahteve pri pripravi mnenja

(podatki o izbrani poklicni rehabilitaciji, stik z delodajalci ipd.);

- Zaradi novih oziroma dodatnih nalog, ki jih je prinesel nov način vodenja postopka

poklicne rehabilitacije in kar presega vsebino storitve B, so izvajalci ZR podali pobudo,

da se na novo definira vsebina napotnice, s katero predsedniki IK ZPIZ napotijo

zavarovance v strokovno institucijo oz. k izvajalcu ZR. Tako bi izvajalci ZR lažje planirali

vsebino obravnave, temu prilagodili program, potrebne strokovne delavce tima in

časovni obseg obravnave.

- Delo z delodajalci je zahtevno, saj delodajalci pogosto pričakujejo dodatna pojasnila s

področja zakonodaje, ki jih izvajalci ZR ne morejo do potankosti obvladovati. Poklicna

rehabilitacija je za delodajalce novo področje, občasno je potrebno več sestankov in

usklajevanj glede skupnih predlogov. Vse delo zahteva večji obseg števila ur, ki ga dobi

na razpolago izvajalec ZR. V ta namen je ZPIZ izdelal predlog napotnice 1 in napotnice

2, s katero lahko izvajalec ZR pridobi pravico do dodatnih ur.

- Zaradi zapletenosti postopka so potrebne številne dopolnitve/popravki s strani izvajalcev

ZR, ki jih ZPIZ zahteva po prvem pregledu poročila. Predlog izvajalcev ZR je bil, da se

dopolnitve/popravki zahtevajo na manj formalen način in da se jih poskuša dogovoriti v

dialogu, kar zaenkrat s strani strokovnih delavcev ZPZI še ni bilo sprejeto.

- Izvajalci ZR v okviru obravnav opažajo, da je za zavarovanca in njegovega delodajalca

zelo neugodno, da postopka na ZPIZ-u ne vodi več strokovni delavec, ki je po prejšnji

organizaciji dela imel vlogo vodje primera, kar pomeni, da je vsak primer vodil

individualno, od začetka do zaključka postopka. Po novih navodilih je oseba, pristojna

za dajanje informacij, predsednik IK ZPIZ. Posledično zavarovanci na ZPIZ-u nimajo več

kontaktne osebe, na katero bi se lahko obrnili za dodatne informacije, razlago, dileme

med samim postopkom in ravno tako ne ob zaključku postopka poklicne rehabilitacije,

ko izvajalec ZR zaključi primer in odda poročilo. Tako se zavarovanci obračajo na

izvajalca ZR tudi potem, ko je ta primer že zaključil. Izvajalec ZR pa ni niti pristojen, niti

nima dovolj informacij za podajanje ustreznih informacij zavarovancu po zaključenem

postopku. Izvajalci ZR opozarjajo, da takšen način komuniciranja oziroma sodelovanja v

postopku precej podaljša celoten postopek.

- Do težav prihaja tudi pri pripravi načrta za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, ki

ga naj bi pripravil delodajalec, vendar v praksi vsaj manjši delodajalci tega niso vešči.

ZPIZ izvajalcem ZR nalaga, da predložijo 3 predračune za predvidene prilagoditve, kar

pa ponovno presega možnosti in znanja izvajalca ZR, saj gre občasno za zelo zapletene

in specifične tehnične rešitve.

8

- Posebej zahtevna je za izvajalce ZR priprava strokovnih podlag za usposabljanje s

praktičnim delom, kjer se težave pojavljajo že pri samem iskanju ustreznega dela in

delodajalca, kar podaljša čas priprave poročila za poklicno rehabilitacijo (neskladno z

enomesečnim rokom, določenim v Pogodbi o izvajanju storitev poklicne rehabilitacije).

V letu 2016 smo na podlagi napotnice in zahtev ZPIZ-a o podatkih, ki jih poročilo mora

vsebovati, pripravili predlog, katere storitve zaposlitvene rehabilitacije1 je treba

upoštevati pri pripravi predlogov o poklicni rehabilitaciji. Pri tem opozarjamo, da se

priprava poročila v PR razlikuje od poročila v ZR, kjer storitvi B sledijo ostale storitve

ZR, medtem ko so pri poklicni rehabilitaciji v okviru storitve B zahtevani tudi podatki,

za pridobitev katerih je treba upoštevati tudi ostale storitve ZR. Osredotočili smo se

na točko 7, pri prvih 6 točkah pa sledimo standardu storitve B.

Predstavniki ZPZI-a so menili, da je dokument ustrezno izhodišče za nadaljnje delo in

so na odlagi tega predloga izdelali predlog spremenjene napotnice in zaključnega

poročila obravnave v strokovni instituciji.

1. Ocena zdravstvenih dejavnikov,

2. Ocena socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja,

3. Ocena izobrazbeno-poklicnih dejavnikov,

4. Ocena sposobnosti, kognitivnih funkcij, učenja,

5. Ocena osebnosti in vedenja, interesi in cilji,

6. Ocena delovnega funkcioniranja in

7. Opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja (način poklicne rehabilitacije).

7.1. Izobraževanje za pridobitev formalne izobrazbe

(največ do zaključka dodiplomskega študija)

Standardi storitev ZR: Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev (storitev D)

Obvezne vsebine predlaganega programa izobraževanja:

- Izvajalec,

- program in predmetnik,

- izpolnjevanje vpisnih pogojev,

- pogoji za napredovanje in dokončanje,

- trajanje (predviden začetek),

- cena,

- prilagoditve učnega procesa.

Če poteka izobraževanje ob delu se dodatno priloži še:

- pisno soglasje zavarovanca,

- opredelitev drugega, ustreznega, delovnega mesta, na katero bo zavarovanec

premeščen v času PR – predsednik IK poda mnenje o ustreznosti drugega DM

na podlagi opisa del, ki ga pripravi delodajalec na obrazcu DD–1,

- prilagoditev delovnega mesta in prostorov.

-

1 Po Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije

9

7.2. Neformalno izobraževanje (tečaji, kratkotrajno usposabljanje ipd.)

Standardi storitev ZR: Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev (storitev D)

Obvezne vsebine strokovnega poročila/mnenja:

- Izvajalec,

- program,

- izpolnjevanje vpisnih pogojev,

- pogoji za dokončanje,

- trajanje (predviden začetek),

- cena,

- prilagoditve učnega procesa,

- alternativna možnost izvedbe programa izobraževanja oziroma kratkotrajnega

usposabljanja.

7.3. Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu

Standardi storitev ZR:

Analiza invalidovega delovnega mesta in delovnega okolja (storitev G)

Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu

(storitev J)

Obvezne vsebine strokovnega poročila/mnenja:

- naziv in naslov delodajalca, kjer bo potekalo usposabljanje na DM,

- opis delovnega mesta, na katerem se bo zavarovanec usposabljal,

- program usposabljanja,

- ime in priimek mentorja, potrdilo o njegovi usposobljenosti in potrdilo o višini

njegove bruto plače,

- prilagoditev delovnega mesta in sredstev za delo (če je potrebno).

Obvezne vsebine programa usposabljanja:

- opis delovnega mesta/nalog na obrazcu DD–1, ki mora biti usklajen oziroma ga

potrdi predsednik IK,

- program usposabljanja na delovnem mestu, ki ga pripravi delodajalec; v

programu je določen:

o čas trajanja usposabljanja,

o opis delovnih nalog, ki jih mora zavarovanec usvojiti, in njihova

zahtevnost

o mentor, ki je usposobljen za predvideno delo,

o nagrada mentorja, ki znaša 20 % njegove bruto plače.

Pri brezposelnih invalidih, ki se zaradi zdravstvenega stanja ne morejo rehabilitirati

ne z vključitvijo v formalno in neformalno izobraževanje in niti z usposabljanjem na

konkretnem delovnem mestu pri izbranem delodajalcu, lahko PR poteka kot

usposabljanje na konkretnem delovnem mestu z namenom izučitve določenega

poklica. Takšna PR lahko poteka pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije in v

invalidskih podjetjih.

7.4. Prilagoditev delovnega mesta z ustreznimi tehničnimi pripomočki

10

Standardi storitev ZR: Izdelava načrta prilagoditve invalidovega delovnega mesta in

delovnega okolja ter potrebne opreme in sredstev za delo (storitev H in I).

Obvezne vsebine strokovnega poročila:

- načrt prilagoditve DM in/ali sredstev za delo,

- trije predračuni različnih ponudnikov (cene z DDV) za posamezni tehnični

pripomoček in/ali tehnično prilagoditev DM,

- soglasje delodajalca za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev.

8. Sodelovanje z delodajalcem/ stališče delodajalca

Standardi storitev ZR: Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve (storitev F)

Mnenje delodajalca o predlagani PR (izjava)

9. Zaključno mnenje tima

- jasno stališče glede PR,

- način izvajanja,

- vsebina,

- cilji,

- vsebinski in terminski plan,

- stroški izvedbe programa,

- mnenje delodajalca o predlagani PR.

11

3. ZAKLJUČEK

Obe leti priprave strokovne naloge sta bili namenjeni izmenjavi in usklajevanju mnenj

predstavnikov ZPIZ, izvajalcev ZR in RCZR glede širitve pojma poklicne rehabilitacije kot

pravice iz invalidskega zavarovanja ter izboljšanja sodelovanja med ZPIZ in izvajalci ZR v

korist zavarovancev. Rezultati dvoletnega sodelovanja so naslednji dogovori članov delovne

skupine:

- Izvajalci ZR naj se v poročilu osredotočijo na vsebino oziroma poročilo naj vsebuje

elemente, ki so nujni za pripravo pogodbe o poklicni rehabilitaciji med zavarovancem,

delodajalcem in ZPIZ-om.

- Vse nejasnosti in pojasnila v procesu priprave strokovnih podlag izvajalci ZR pridobijo v

neposrednem dialogu s predsednikom IK ZPIZ, ki je napotitelj v strokovno obravnavo.

- Z namenom skrajševanja odsotnosti iz delovnega procesa se zavarovance usmerja

predvsem v krajša funkcionalna izobraževanja, predvsem pa v usposabljanje na

delovnem mestu, prilagoditev delovnega mesta, namesto v daljša formalna

izobraževanja, ki pa vseeno niso izključena kot način poklicne rehabilitacije.

- Stik z delodajalcem je obvezen del postopka obravnave in mora biti dokumentiran. Od

izvajalcev ZR se pričakuje, da delodajalcu pojasnijo namen, vsebino in potek poklicne

rehabilitacije, kjer pa izvajalci ZR pričakujejo polno sodelovanje ZPIZ-a, saj se vprašanja

pogosto nanašajo na zakonodajne določbe in postopke na ZPIZ-u.

- Izvajalci ZR naj v postopku obravnave v skladu z poklicnimi interesi zavarovancev

predlagajo ustrezna delovna mesta za izvajanje poklicne rehabilitacije (gre za

usposabljanje na delovnem mestu, prilagoditev delovnega mesta s tehničnimi sredstvi ali

kombinacijo usposabljanja in krajših oblik izobraževanja), poleg že tradicionalne poklicne

rehabilitacije, vezane na pridobitev nove izobrazbe.

- Strokovni delavci ZPIZ-a so revidirali napotnico ZPIZ, ki je sedaj širše zastavljena

(čeprav med pripravo besedila zaključnega poročila naloge še ni bila v uporabi pri

izvajalcih).

- ZPIZ bo v primeru kompleksnejših obravnav odobril izvajalcem ZR večje število ur,

podaljšal pa se bo tudi časovni rok za pripravo strokovnega poročila, saj dosedanji

enomesečni rok, kot ga določa Pogodba o izvajanju storitev poklicne rehabilitacije med

ZPIZ-om in izvajalci ZR, ne zadošča za celoten obseg aktivnosti v okviru postopka

poklicne rehabilitacije,

- ZPIZ bo organiziral izobraževanje in usposabljanje izvajalcev ZR za ustrezno strokovno

obravnavo zavarovancev v postopku pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije s strani

strokovnih delavcev ZPIZ-a, kar je planirano za leto 2017.

V nadaljevanju je ostalo odprto vprašanje sodelovanja strokovnega delavca ZPIZ-a v

procesu priprave, postopka in zaključka pridobivanja pravice do poklicne rehabilitacije. Vsi

člani delovne skupine so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju na nivoju posamezne

12

obravnave in pri stalnem nadgrajevanju procesa, ki je zaradi raznolikosti primerov zelo

potreben in zaželen.

Bistven napredek, ki smo ga v letu 2016 dosegli, je pregled organizacijskega navodila, ki bo

služil za pomoč pri delu na področju PR za vse izvajalce in v skladu s standardi storitev

pripravljen predlog poročila poklicne rehabilitacije. Priporočilo delovne skupine je tudi, da se

izvajalci ZR aktivno vključujejo v promocijo poklicne rehabilitacije kot pravice po Zakonu o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Priloge:

1. Priporočila strokovnim institucijam – izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije

2. ZPIZ-2: Poklicna rehabilitacija in drugi pomembni členi za delovne invalide

3. Sklep o merilih in postopku za določanje višine sredstev za kritje stroškov

prilagoditve prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za ohranitev zaposlitve

delovnega invalida

4. Organizacijsko navodilo – Pripravljalni postopek in poklicna rehabilitacija

5. Zaključno mnenje in predlog (obrazec)

6. Napotnica za obravnavo v strokovni instituciji (osnovna obravnava do 15 ur)

7. Napotnica za obravnavo v strokovni instituciji (razširjena obravnava za do 5 ur)

13

Priporočila strokovnim institucijam – izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in

psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno

vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da

se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

Poročilo o poklicni rehabilitaciji naj ne bo le strokovno podano mnenje marveč mora jasno in

nedvoumno opredeljevati stališče do poklicne rehabilitacije, vsebino, cilj in terminski plan ter

program izvajanja poklicne rehabilitacije.

Iz definicije je razvidno, da sta določeni dve obliki poklicne rehabilitacije, in sicer:

1. usposobitev za upravljanje istega poklica ali dela z ustrezno prilagoditvijo delovnega

mesta (delovno mesto se prilagodi s tehničnimi pripomočki),

2. pridobitev novega poklica: usposobitev za drug poklic ali delo, ki se lahko izvede na

načine:

- s kratkotrajnim usposabljanjem iz izobraževanjem (na primer tečaj viličarja, tečaj

nemščine ipd.),

- s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih

oblikah delovnega usposabljanja,

- z izobraževanjem na ustreznih šolah,

- z izobraževanjem ob delu, s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo

delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas (ne s skrajšanim delovnim časom!).

Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca pri katerem je nastala invalidnost, potrebna

prilagoditev prostorov in delovnih sredstev po 73. členu ZPIZ-2 (ne zamenjuj s prilagoditvijo

delovnega mesta z ustreznimi tehničnimi pripomočki) zavod prevzame stroške prilagoditve,

ki jih opredeljuje Sklep o merilih in postopku za določanje višine sredstev za kritje stroškov

prilagoditve prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za ohranitev zaposlitve

delovnega invalida.

ZPIZ stremi k temu, da je poklicna rehabilitacija:

- enostavna, hitra in realno izvedljiva,

- produkt skupnega iskanja konkretne rešitve strokovne institucije, zavarovanca in

delodajalca /ZRSZ,

- v korist zavarovancu pri pridobitvi oz. ohranitvi zaposlitve,

- prilagojena dejanskim zmožnostim posameznika,

- odzivna in prilagojena potrebam delodajalca – trgu dela,

- v okviru zmožnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja s poudarkom, da:

- pri zaposlenih se najprej preveri možnosti prilagoditve delovnega mesta, nato

praktično delo na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, sledi kratkotrajno

usposabljanje/izobraževanje in kot zadnje, izobraževanje na ustrezni

šoli/izobraževanje ob delu. Dogovorjeno je potrebno podpisati (priložiti zapisnik z

podpisi rehabilitanta, delodajalca),

14

- pri brezposelnih ne izvajamo samo izobraževanje za trg dela, ampak se išče naprej

možnost praktičnega dela pri drugem delodajalcu oziroma pri izvajalcu zaposlitvene

rehabilitacije ali v invalidskem podjetju.

Izvedljivost oblik: potrebno je opozoriti, da je lahko izvedena samo ena oblika poklicne

rehabilitacije, razen v primeru kombinacije praktično delo na konkretnem delovnem mestu je

mogoče kombinirati z izobraževanjem.

Ponudbe, ki se priložijo, morajo biti v originalu od izobraževalne institucije oz. delodajalca

(ne iz spleta). Zapis razgovora z delodajalcem mora biti podpisan in žigosan od delodajalca.

V nadaljevanju so poleg priporočil predstavljeni sestavni deli oz. obvezne priloge poročila o

obravnavi zavarovanca organizacij za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.

Če povzamemo, glede na obliko in načine poklicne rehabilitacije v skladu z ZPIZ-2

ločimo naslednje oblike poklicne rehabilitacije:

1. usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela s prilagoditvijo delovnega mesta z

ustreznimi tehničnimi pripomočki (70. čl. ZPIZ-2),

2. kratkotrajno usposabljanje (1. alin. 75. čl. ZPIZ-2),

3. praktično delo na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu (2. alin. 75. čl. ZPIZ-2),

4. druge oblike delovnega usposabljanja na konkretnem delovnem mestu (nezaposleni)

(2. alin. 75. čl. ZPIZ-2),

5. izobraževanje na ustreznih šolah (4. alin. 75.čl. ZPIZ-2),

6. izobraževanje ob delu (3. alin. 75. čl. ZPIZ-2).

OPRAVLJANJE ISTEGA POKLICA ALI DELA NA DELOVNEM MESTU, KI SE GA

PRILAGODI Z USTREZNIMI TEHNIČNIMI PRIPOMOČKI Pri tej obliki poklicne

rehabilitacije delovno mesto lahko prilagodimo z ustreznimi tehničnimi pripomočki. To niso

osnovna delovna sredstva, temveč pripomočki, ki zavarovancu pomagajo pri opravljanju

njegovega dela.

V tem primeru torej ne gre za usposobitev za drug poklic, temveč za prilagoditev delovnega

mesta, kar je pogoj za opravljanje istega poklica ali istega dela sploh.

Zavarovancu se prilagodi njegovo delovno mesto (npr. z dvižnim vozičkom, ergonomskim

stolom,… ).

Iz poročila oz. iz priloge mora biti razvidno:

- trije predračuni različnih ponudnikov (cene z DDV) za posamezni tehnični

pripomoček, s katerim se prilagodi delovno mesto.

KRATKOTRAJNO USPOSABLJANJE ALI IZOBRAŽEVANJE Če s tehničnimi

pripomočki ni mogoče zagotoviti poklicne rehabilitacije, pristopimo k iskanju drugih načinov s

pomočjo katerih bi kandidat lahko opravljal drug poklic ali delo.

ZPIZ-2 ponuja možnost poklicne rehabilitacije s kratkotrajnim usposabljanjem

(zavarovanca usposobimo za neko drugo delovno mesto, npr. s tečajem za čuvaja) ali

15

izobraževanjem, če ugotovimo, da zavarovanec že ima ustrezno izobrazbo za drug poklic

ali delo, vendar potrebuje še določeno krajše strokovno izobraževanje (npr. tečaj tujega

jezika).

Če je potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev v zvezi s poklicno rehabilitacijo,

zavod lahko prevzame delno ali v celoti stroške prilagoditve. Delodajalec v času obravnave

pripravi načrt prilagoditve s tremi predračuni različnih izvajalcev oz. dobaviteljev in z

njegovim soglasjem za izvedbo prilagoditve.

Iz poročila oz. iz priloge mora biti razvidno:

- kdo bo izvajalec PR,

- kdaj, kje in koliko časa se bo PR izvajala,

- program in cena izvedljivega programa PR,

- izpolnjevanje razpisnih pogojev zavarovanca (tujec).

Drugo:

- alternativna možnost izvedbe PR (v drugem kraju pri drugem izvajalcu),

- načrt prilagoditve prostorov in delovnih sredstev s tremi predračuni (cene z

DDV):

a) različnih izvajalcev za prilagoditev prostorov,

b) različnih dobaviteljev oz izvajalcev prilagoditve delovnih sredstev;

- soglasje delodajalca za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev.

PRAKTIČNO DELO NA USTREZNEM DELOVNEM MESTU PRI DELODAJALCU IN

DRUGE OBLIKE DELOVNEGA USPOSABLJANJA V sklopu obravnave je potrebno

prisluhniti zavarovancu ali v okviru delovnega procesa delodajalca sam prepozna delovno

mesto, ki bi ga lahko opravljal glede na svoje zdravstveno stanje. V pomoč je lahko

delodajalčev predlagan opis del, na katerih bi se zavarovanec lahko praktično usposabljal.

Tu je potrebno paziti na ustreznost dela (opis predlaganega delovnega mesta z ob. DD-1), ki

ga je nujno predhodno dogovoriti s predsednikom invalidske komisije.

Program usposabljanja na ustreznem delovnem mestu pripravi delodajalec, v katerem

opredeli čas trajanja rehabilitacije in zahtevnost opravil, ki jih mora zavarovanec osvojiti. Pri

praktičnem delu se določi mentor, ki je neposredno usposobljen za to delo. Nagrada

mentorja se opredeli v pogodbi o poklicni rehabilitaciji v višini 20 % bruto plače po njegovi

veljavni pogodi o zaposlitvi.

Poklicna rehabilitacija je proces iskanja rešitve problema zavarovanca, kakšno delo bo

opravljal po nastanku invalidnosti glede na njegov preostalo delovno zmožnost.

Za tiste zavarovance pri katerih glede na status (nezaposleni) in zdravstveno stanje ni

mogoče izvesti rehabilitacije z izobraževanjem in ne s praktičnim delom pri delodajalcu,

lahko predlagamo usposabljaje s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica pri

izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije in invalidskih podjetjih.

Iz poročila oz. iz priloge mora biti razvidno:

- naziv in naslov delodajalca oz. ustanove, kjer se bo izvajala PR,

16

- opis delovnega mesta, na katerem se bo zavarovanec usposabljal,

- program in čas usposabljanja (pripravi izvajalec PR),

- ime in priimek mentorja z opisom del in nalog, ki jih opravlja oz. njegovo

usposobljenost,

- potrdilo o višini mentorjeve bruto plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi.

Drugo:

- (prilagoditev prostorov in delovnih sredstev).

IZOBRAŽEVANJE NA USTREZNIH ŠOLAH Zavarovancem, ki izkazujejo svoj interes po

izobraževanju oziroma imajo nedokončane učne ali študijske obveznosti, ponudimo možnost

izobraževanja. V poštev pridejo vsi izobraževalni programi šolskega sistema na različnih

ravneh do zaključitve diplomskega študija.

Treba je opozoriti vse zainteresirane, da se mora izobraževanje izvajati po v naprej

določenem programu izobraževalnih ustanov, kajti v nasprotnem bo zavod odstopil od

pogodbe o poklicni rehabilitaciji ter zahteval vračilo nastalih stroškov. Zavarovanec ob

neizpolnjenih obveznostih pogodbe o poklicni rehabilitaciji na podlagi iste invalidnosti ne

more pridobiti nobenih pravic po ZPIZ-2.

Zakonodajalec v 74. členu ZPIZ-2 določenim zavarovancem, ki so zavarovani v posebnih

primerih zavarovanja, zagotavlja poklicno rehabilitacijo, s katero se usposobijo za delo, za

katerega se zahteva strokovna izobrazba, kakšno daje šola, ki jo je obiskoval pred

nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov tega ni mogoče izvesti.

Možne so vse oblike izobraževanja dodiplomski študij (največ)

Iz poročila oz. iz priloge mora biti razvidno:

- kdo je izvajalec PR (šola),

- program in cena izobraževanja,

- predmetnik,

- program obveznosti, ki jih morajo slušatelji izpolniti za nadaljevanje

izobraževanja v višji letnik (npr. kreditne točke).

Drugo

- (prilagoditev prostorov in delovnih sredstev).

IZOBRAŽEVANJE OB DELU Ob delu se je možno poklicno rehabilitirati le ob

izobraževanju. Že v obravnavi na strokovni instituciji se zavarovanec opredeli do tega načina

izvedbe rehabilitacije, ter poda pisno soglasje. Predvideti je potrebno drugo delovno mesto

na katero bo zavarovanec premeščen v času rehabilitacije, ki mora ustrezati njegovemu

zdravstvenem stanju. Predsednik invalidske komisije poda mnenje o ustreznosti drugega

delovnega mesta na podlagi opisa del, ki ga pripravi delodajalec na obr. DD-1, še pred

pripravo poročila institucije.

Z navedenim načinom poklicne rehabilitacije se bo zavarovanec usposobil za drugo delo, ki

ga bo opravljal polni delovni čas.

17

Iz poročila oz. iz priloge mora biti razvidno:

- enako kot velja za izobraževanje na ustreznih šolah,

- soglasje zavarovanca, da se bo izobraževal ob delu,

- opis drugega delovnega mesta, na katerem bo zavarovanec delal v času

izobraževanja (obrazec DD1-delodajalec).

Drugo:

- (prilagoditev prostorov in delovnih sredstev).

18

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obsega: - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12 z

dne 14. 12. 2012), - Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

–ZPIZ-2A (Uradni list RS, št. 39/13 z dne 6. 5. 2013), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih –

ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013), - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 – ZIPRS1415

(Uradni list RS, št. 101/13 z dne 9. 12. 2013), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-B

(Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28. 11. 2014), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C

(Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014), - Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela – ZIUPTD (Uradni list RS, št. 90/15

z dne 27. 11. 2015), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju – ZPIZ-2B (Uradni list RS, št. 102/15 z dne 24. 12. 2015).

Z A K O N O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2)

1. Poklicna rehabilitacija

70. člen (namen poklicne rehabilitacije)

Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

71. člen (obveznost poklicne rehabilitacije)

Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v pogodbi iz 77. člena tega zakona.

72. člen (pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije)

(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec: - pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti; - ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti; - ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo

opravljal s polnim delovnim časom.

19

(2) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec: - pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti; - ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti; - ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo

opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

73. člen (prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter pospeševanje zaposlovanja)

(1) Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.

(2) Če je za ohranitev zaposlitve zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod delno ali v celoti prevzame stroške prilagoditve.

(3) Zavod lahko nameni del sredstev za invalidsko zavarovanje za ohranitev zaposlitve in pospeševanje zaposlovanja delovnih invalidov.

(4) Merila in postopek za določanje višine sredstev iz tega člena določi zavod.

74. člen (poklicna rehabilitacija v posebnih primerih zavarovanja)

Zavarovanec iz prvega in drugega odstavka, prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka in druge alineje petega odstavka 20. člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je obiskoval pred nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov to ni mogoče.

75. člen (načini poklicne rehabilitacije)

Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi: - s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem; - s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih

oblikah delovnega usposabljanja; - z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo,

ki ga bo opravljal polni delovni čas; - z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.

76. člen (privajanje na delo)

Za poklicno rehabilitacijo šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec usposobil s poklicno rehabilitacijo, če je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.

20

77. člen (pogodba o poklicni rehabilitaciji)

(1) Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji, se določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje ter zavarovanec.

(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.

(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.

(4) Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev sodelujejo organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje.

(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije sta zavodu dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.

78. člen (pravica do nastanitve)

Če je glede na oddaljenost zavarovančevega bivališča od šole, organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ali od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima pravico do nastanitve na stroške zavoda, ki jih določi zavod.

79. člen (dolžnost zagotavljanja poklicne rehabilitacije)

(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod.

(2) Pri poklicni rehabilitaciji zavarovancev lahko sodeluje z zavodom in delodajalci tudi zavod za zaposlovanje.

(3) Stroške poklicne rehabilitacije pokriva zavod.

80. člen (nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije)

(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

21

(3) Zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.

(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.

2. Pravica do premestitve

81. člen (pravica do premestitve)

(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec: - po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena tega zakona; - s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po

dopolnjenem 55. letu starosti; - s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic

zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.

3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno

82. člen (pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno

oziroma dvajset ur tedensko)

(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko.

(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega zakona.

(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, delodajalec.

22

83. člen (izbira pravice do poklicne rehabilitacije)

Delovnemu invalidu se lahko namesto pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, prizna pravica do poklicne rehabilitacije, če tako zahtevo poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje. V tem primeru ima vse pravice na podlagi in v zvezi s poklicno rehabilitacijo.

4. Začasno nadomestilo

84. člen (začasno nadomestilo)

(1) Zavarovanec, ki ima po zaključku poklicne rehabilitacije priznano pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, pravico do začasnega nadomestila.

(2) Začasno nadomestilo se odmeri zavarovancu: - iz 14. člena tega zakona v višini invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan

nastanka invalidnosti; - iz 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 25. člena tega zakona v višini 50 % invalidske

pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(3) Začasno nadomestilo iz druge alineje prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje do dneva ponovne zaposlitve, vendar največ dve leti.

5. Pravica do nadomestila za invalidnost

85. člen (pravica do nadomestila za invalidnost in odmera nadomestila)

(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če: - ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan ali - mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev

podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali - je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali - se je zaposlil na drugem delovnem mestu.

(2) Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se nadomestilo odmeri: - v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu

pripadala ob nastanku invalidnosti;

23

- v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;

- v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;

- v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka v višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.

(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri: - v primerih iz prve alineje prvega odstavka tega člena v višini 40 % invalidske pokojnine,

ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti; - v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 % invalidske

pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti; - v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena v višini 25 % invalidske pokojnine,

ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti; - v primerih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v višini 35 % invalidske

pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.

6. Pravica do delnega nadomestila

86. člen (pravica do delnega nadomestila in odmera delnega nadomestila)

(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona.

(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini: - 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur

tedensko; - 37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno oziroma 25 ur

tedensko; - 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma 30 ur

tedensko; - 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma 35 ur

tedensko.

(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se poveča: - za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela,

in začne delati na drugem delovnem mestu; - za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu; - za 40 %, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za

ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde.

24

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.

(5) Delno nadomestilo, odmerjeno v skladu z drugim odstavkom tega člena, se zmanjša za 30 %, če zavarovanec po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje.

(6) Zavarovancu iz 15., 16., 17., 18., 19., 21. in 25. člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.

87. člen (odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

(1) Nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se odmerijo od osnove najmanj v višini 57,25 % najnižje pokojninske osnove.

(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka se osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, odmerijo najmanj v višini najnižje pokojnine.

(3) Denarno nadomestilo iz prvega in tretjega odstavka 80. člena tega zakona se lahko odmeri največ v višini 57,25 % najvišje pokojninske osnove.

88. člen (brezposelni delovni invalidi)

Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

89. člen (zagotavljanje nadomestil)

(1) Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka začasno nadomestilo, ki pripada zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, za čas od končane poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu, izplačuje in usklajuje po določbah tega zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga zavod.

90. člen (usklajevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

Nadomestila iz invalidskega zavarovanja v zvezi s pravicami na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo enako kot pokojnine.

91. člen (izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja)

25

(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena tega zakona.

(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za pokojnine.

(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač.

92. člen (sprememba delovnopravnega statusa delovnega invalida)

Ob vsaki spremembi delovnopravnega statusa delovnega invalida se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona ponovno odmeri.

93. člen (poslabšanje zdravstvenega stanja in nova invalidnost)

(1) Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice.

(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu.

(3) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

(4) Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.

94. člen (kontrolni pregledi)

(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno ugotavlja invalidnost.

26

(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku petletnega roka.

(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.

(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.

(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.

27

Na podlagi četrtega odstavka 73. člena in četrtega odstavka 186. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C in 101/13 – ZIPRS1415) je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na seji dne 5. decembra 2013 sprejel

S K L E P o merilih in postopku za določanje višine sredstev za kritje stroškov prilagoditve

prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za ohranitev zaposlitve delovnega invalida

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

S tem sklepom se urejajo merila in postopek za določanje višine sredstev za kritje stroškov, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) prevzame za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za ohranitev zaposlitve delovnega invalida.

II. PRILAGODITEV PROSTOROV IN DELOVNIH SREDSTEV V ZVEZI S POKLICNO REHABILITACIJO

2. člen

Zavod prevzame stroške prilagoditve prostorov in delovnih sredstev, če je to potrebno za zagotovitev pravice do poklicne rehabilitacije delovnega invalida.

3. člen

Izvedensko mnenje o potrebi prilagoditve prostorov in delovnih sredstev poda pristojni izvedenski organ Zavoda I. stopnje.

4. člen

(1) Višina stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev se določi s pogodbo o poklicni rehabilitaciji na podlagi najmanj treh predračunov ali ponudb različnih izvajalcev, ki jih pridobi delodajalec.

(2) Zavod prevzame stroške prilagoditve prostorov in delovnih sredstev največ do višine 10-kratnega zneska povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa višina stroškov.

28

III. PRILAGODITEV PROSTOROV IN DELOVNIH SREDSTEV V ZVEZI Z OHRANITVIJO ZAPOSLITVE DELOVNEGA INVALIDA

5. člen

Zavod delno ali v celoti prevzame stroške prilagoditve prostorov in delovnih sredstev, če je to potrebno za ohranitev zaposlitve delovnega invalida.

6. člen

(1) Delodajalec uveljavlja sodelovanje Zavoda pri pokrivanju stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev s pisno vlogo ob prvi premestitvi delovnega invalida na podlagi dokončne odločbe Zavoda oziroma v primeru ponovne premestitve, če mu iz utemeljenih razlogov ne more več zagotavljati dela na ustreznem delu.

(2) Pisna vloga mora vsebovati: - pogodbo o zaposlitvi, - opis delovnega mesta na predpisanem obrazcu, - utemeljitev razloga za premestitev na drugo delo, - opis potrebnih posegov, - mnenje strokovne institucije s področja medicine dela ali poklicne rehabilitacije o

ustreznosti prilagoditve, - specifikacijo stroškov predvidene prilagoditve in - najmanj tri predračune oziroma ponudbe različnih izvajalcev.

7. člen

Mnenje o potrebi in ustreznosti prilagoditve prostorov in delovnih sredstev poda pristojni izvedenski organ Zavoda I. stopnje.

8. člen

Višino stroškov, katerih plačilo prevzame Zavod za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, se določi s pogodbo.

9. člen

(1) Zavod prevzame plačilo 50 % stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev za posameznega delovnega invalida, vendar največ do 10-kratnega zneska 60 % povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa višina stroškov.

(2) Če je pri delovnemu invalidu podana najmanj 80 % telesna okvara Zavod, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, prevzame plačilo 75 % stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev, vendar največ do 15-kratnega zneska 60 % povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa višina stroškov.

(3) Delež prevzetih stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more biti nižji od 3-kratnega zneska 60 % povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v

29

Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa višina stroškov prilagoditve.

(4) Zavod v celoti prevzame stroške prilagoditve prostorov in delovnih sredstev, če ne presegajo 3-kratnega zneska 60 % povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa višina stroškov prilagoditve.

(5) Zavod ne prevzame stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev, če ima delodajalec z delovnim invalidom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki poteče v roku enega leta od dneva vloge delodajalca.

IV. PREVZEM STROŠKOV USPOSABLJANJA ZA OHRANITEV ZAPOSLITVE DELOVNEGA INVALIDA

10. člen

Zaradi ohranitve zaposlitve Zavod delno ali v celoti prevzame plačilo stroškov usposabljanja delovnega invalida, katerega izobrazba, usposobljenost in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne premestitve na drugo delo.

11. člen

(1) Delodajalec uveljavlja sodelovanje Zavoda pri kritju stroškov izvedbe programov usposabljanja, v trajanju največ 12 mesecev, s pisno vlogo ob prvi premestitvi delovnega invalida na podlagi dokončne odločbe Zavoda oziroma v primeru ponovne premestitve, če mu iz utemeljenih razlogov ne more več zagotavljati dela na ustreznem delu.

(2) V primeru že izvedenega programa usposabljanja delodajalec uveljavlja sodelovanje Zavoda pri kritju stroškov najkasneje v roku šest mesecev po zaključku usposabljanja.

(3) Če je delodajalec sklenil z delovnim invalidom pogodbo o zaposlitvi za določen čas, uveljavlja sodelovanje Zavoda pri kritju stroškov programov usposabljanja, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za najmanj dvojno dobo trajanja programa usposabljanja, šteto od dneva vloge naprej.

(4) Pisna vloga mora vsebovati: - pogodbo o zaposlitvi, - opis delovnega mesta na predpisanem obrazcu, - utemeljitev razloga za premestitev na drugo delo, - program usposabljanja in - stroškovnik izvedbe programa usposabljanja.

12. člen

(1) Zavod v okviru stroškovnika programa usposabljanja upošteva upravičene stroške, ki se nanašajo izključno na samo izvedbo programa usposabljanja.

(2) Upravičeni stroški so: - stroški mentorja, največ do višine 15 % mesečne bruto plače mentorja za posamezni

mesec usposabljanja,

30

- stroški dopolnilnega izobraževanja, - stroški pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) in - izgubljeni dohodek zaradi uvajanja na konkretnem delovnem mestu, največ do višine 20

% plače delovnega invalida na usposabljanju.

13. člen

Mnenje o potrebi po dodatnem usposabljanju delovnega invalida poda pristojni izvedenski organ Zavoda I. stopnje.

14. člen

Višino stroškov usposabljanja, katerih plačilo prevzame Zavod ter druge obveznosti delodajalca in Zavoda se natančneje določijo s pogodbo o sofinanciranju programa usposabljanja.

15. člen

Zavod prevzame plačilo stroškov usposabljanja v višini upravičenih stroškov iz drugega odstavka 12. člena tega sklepa, vendar za posamezen mesec trajanja usposabljanja največ v višini 30 % povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa višina stroškov.

V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

16. člen

Postopki za dodelitev sredstev za kritje stroškov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega sklepa, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

17. člen

Z dnem uveljavitve tega sklepa se preneha uporabljati Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter usposabljanja za zaposlitev za delovne invalide (Uradni list RS, št. 34/06 in 96/12 – ZPIZ-2).

18. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 9000-4/2013/38-4 Ljubljana, dne 17. decembra 2013 EVA 2013-2611-0096

31

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Predsednica Anka Tominšek l.r.