Potepanje po Makedoniji

pomlad 2012spisala Alenka Pezič

Iz Kranja smo se z mini busom odpeljali v zgodnjih jutranjih urah - 15 kolesarjev. Vsa naša prtljaga je do vrha napolnila prtljažni prostor, tako v avtobusu kot prikolici, na kateri so bila naložena tudi naša kolesa.

Na mejnih prehodih so nas kar dolgo zadrževali, tako da smo v Pirok prispeli okoli osme ure, le kakšni dve uri kasneje, kot smo planirali. Za tako pot, s tolikimi mejnimi prehodi, odlično

Na avtocesti nas je pričakal naš gostitelj Memet iz Žirov in nas vodil do njegove hiše v Piroku, kjer nas je že čakala večerja. Zelo je teknilo.

Zunaj je bilo hladno, v hiši pa prijetno toplo, tako da smo raje šli spat v hišo, kot da bi si postavili šotore. V treh sobah smo spali na kavčih in po tleh. Kar zabavno.

Kranj – Pirok 21.4.2012

Zjutraj smo se najprej odpravili z avtobusom na zajtrk v Tetovo, v lokal, kjer imajo odličen burek in jogurt. Nato smo si šli ogledat Šareno džamijo. Na naše presenečenje smo smele vstopiti vanjo tudi ženske. Prijazni skrbnik nam je tudi razložil par stvari.

še na tržnico, kjer smo kupovali riž, fižol tetovec, oreščke, pa še kaj bi, če bi imeli kje shraniti.

Pirok – Tetovo - Popova Šapka – Tetovo 22.4.2012

Sledil je dvig na Popovo Šapko. Naš Janez se je odločil, da bo šel gor s kolesom, ostali pa smo se peljali z avtobusom. Na vrhu smo raztovorili kolesa in se pripravili na spust. Dogovorili smo se, da bomo pred Tetovom šli še na specialiteto – palačinke in kozji jogurt.

Po ‘kosilu’ smo se spustili v dolino, naredili krog po Tetovu in se zapeljali v Pirok. Za otroke smo bili prava posebnost, saj niso vajeni kolesarjev, posebno tako velike skupine ne.

Pirok – Tetovo - Popova Šapka – Pirok 22.4.2012

Kmalu po odhodu iz Piroka smo se že ustavili na kavici. Nadaljevali smo kolesarjenje mimo Gostivarja in se pričeli vzpenjati do nacionalnega parka Mavrovo in do umetnega jezera.

Med potjo smo prečkali Vardar, nadaljevali pot po asfaltni poti in srečali veliko čredo ovac.

Pirok – Mavrovo jezero – samostan Jovan Bigorski - Debar 23.4.2012

Spuščali smo se ob kanjonu Radika in med potjo zavili do samostana Jovan Bigorski. Ženske smo dobile krila, da smo bile dovolj spodobne za ogled. Pa tudi moški so čez kolesarke morali potegniti hlače. Samostan je pravi biser. V njem so izrezljeni leseni stebri, rezbarije, za katere se ne ve, kako jih je bilo sploh moč narediti. Vsi smo se strinjali, da je to enkratno in da kaj takega še nismo videli.

Na poti v Debar smo ob pivu v vaški gostili izvedeli še za Jelenov most, si ga seveda ogledali in tako nas je ujel dež. Ta nas je spremljal do Debra – našega prenočišča ob jezeru. Dež je preprečil postavljanje šotorov. Tako je moški del ekipe po večerji ostal v jedilnici in jo spremenil v spalnico, ženski del pa je je zasedel ležišča v edini sobi, ki se je spremenila v pravo sušilnico. Na suhem smo pa le bili.

Debar si bomo zapomnili po slaščicah v slaščičarni Beso.

Pirok – Mavrovo jezero – samostan Jovan Bigorski - Debar 23.4.2012

Iz Debarja smo se odpravili v Vevčane – turistično vasico nad Ohridom z veliko izviri vode. Našli smo tudi lokal, v katerem smo imeli zelo dobro kosilo in kjer smo klepetali z domačini. Prav prijetno.

Iz Vevčanov smo se spustili v Strugo, kjer smo posedeli ob obali, nato pa se odpravili do našega prenočišča – hotela Mizo, kjer smo si z užitkom privoščili tuš.

Debar - Vevčani – Ohrid 24.4.2012

Vetroven in hladen dan. Še dobro, da nam ni bilo treba kolesariti. Po planu je bil ogled ohridskih znamenitosti: jezero in cerkev Sv. Sofije,

Sv. Jovan Kaneo in Sv. Klement

Ohrid 25.4.2012

Samuelova trdnjava in antični amfiteater.

Za kosilo smo si privoščili tavče na gravče. Zvečer smo odšli v restavracijo, kjer je bila zvečer živa glasba, dobra hrana in odlično

vino. Prava južnjaška fešta.

Ohrid 25.4.2012

Zbudili smo se v lep sončen dan brez vetra. Odpravili smo se proti Sv. Naumu. Obala Ohridskega jezera je tu veliko lepša kot pri samem mestu Ohrid.

Srečali smo skupino Slovencev, ki so nam povedali, da je cesta čez park Galičica zasnežena in ni prevozna. V izvidnico se poda naš dobri kolesar Janez, medtem pa si mi ogledamo Sv. Naum. Ženske tu dobimo podobo Sv. Nauma, da nas bo varoval pri našem potovanju.

Ohrid – Sv Naum – Galičica – Prespansko jezero - Resen 26.4.2012

Janez nam sporoči, da gremo s kolesi lahko čez prelaz, avtobus pa mora naokoli. Vzpon je kar velik, vendar je cesta lepo speljana, razgledi pa čudoviti, tako da ni težko.

Po vzponu sledi zaslužen spust proti Prespanskemu jezeru, kjer imamo malico, nato pa nadaljujemo pot do Resna, kjer imamo prenočišče v hotelu Holiday.

Ohrid – Sv Naum – Galičica – Prespansko jezero - Resen 26.4.2012

Zjutraj smo se opravili čez nacionalni park Pelister v Bitolo.

V Bitoli smo si ogledali še Herakleo. Nikogar ni bilo na vhodu, pa smo šli kar noter in si jo sami ogledali, nato pa zagledali vodiča in jo jadrno pobrisali ven.

Tokrat smo imeli prvo „naravno“ kampiranje na dvorišču pred staro šolo. Zvečer smo zakurili ogenj in imeli vajo za prvomajski kres. Družbo nam je delal star domačin s svojim vnukom, ter vaški psi, ki jim je dišala naša večerja.

Resen –park Pelister – Bitola – Demir Hisar 27.4.2012

Čaka nas vzpon v gorsko vasico Kruševo (1350 m), kjer je bila 1903 med Ilidensko vstajo ustanovljena Kruševska republika in je tudi rodni kraj Toše Projevskega.

Zvečer kampiramo v samostanu v bližini Prilepa. Domačini nam odprejo vodo, da se lahko umijemo in nas povabijo zvečer in zjutraj na kavo. Povabilo seveda sprejmemo.

Demir Hisar – Kruševo – Prilep 28.4.2012

Iz Prilepa se odpravimo do izkopanin Stobi - 400 p.n.š do 400 n.š. Dobimo vodiča, ki nam poljudno na zelo zanimiv način razloži zgodovinska dejstva. Kljub vročini ga z zanimanjem poslušamo.

Sledi pot v Negotino. Pred samostanom si privoščimo pozno malico. Spimo v hotelu, ki je še precej v gradnji, čeprav je bila prejšnji večer uradna otvoritev. Zvečer smo povabljeni na degustacijo vina pri Ljubčetu, ki smo ga srečali v Kruševu.

Prilep – Stobi – Negotino 29.4.2012)

Kmalu po odhodu iz Negotina smo prispeli v Demir Kapijo. Kraj slovi po zelo ekstremni klimi – hladne zime in izredno vroče poletje do 48°C. Ogledamo si najstarejšo vinsko klet na Balkanu – Agropin, ki je nekdanja klet kralja Aleksandra Karadjordjevića ter klet Popova kula.

Nadaljujemo pot do Dojranskega jezera, kjer nas pričaka v mestu Star Dojran in v kampu glasna glasba na vsakem koraku.

Negotino – Demir Kapija – Dojran 30.4.2012

Ponoči poslušamo Aleksandra Beleva, ki igra 10 do 20 m proč od naših šotorov in seveda glasbo vsake skupine, ki se je prišla zabavat ob prazniku.

Mi se zjutraj odpravimo pogledat v Grčijo. Na oni strani Dojranjskega jezera ni nič, zato se kmalu vrnemo. Nekateri pogumno zaplavamo v jezeru, ki je sicer malo blatno a presenetljivo toplo. Medtem pa se v Star Dorjan zgrinjajo množice ljudi, ki pečejo meso, pijejo, se zabavajo,… Za njimi pa zvečer ostane ogromno smeti.

Dorjan – Grčija – Dorjan 1.5.2012

Iz Dojrana se odpeljemo v Strumico, v kateri je vojsko služil tudi marsikateri Slovenec. Skupaj si ogledamo staro vojašnico.

Iz Strumice se odpeljemo v Veljušo na ogled dveh samostanov: moškega spodaj in ženskega na hribu. Na poti se zapeljemo skozi cigansko vas.

Dojran – Strumica – Veljuša – Radoviš 2.5.2012

Prenočišče nam Roman najde v Oraovici v okolici Radoviša. V samostanu, ki je seveda na hribčku. Tu nam postrežejo z odlično večerjo, tako da kmalu pozabimo na težak dan in klance. Večerje pa toliko, da jo ostane za malico in kosilo še naslednji dan.

Dojran – Strumica – Veljuša – Oraovica 2.5.2012

Zjutraj se odpeljemo skozi Radoviš in si ogledamo cerkev. Tu nas za razliko od prejšnjih ogledov niso veseli in nas spodijo z dvorišča. Kljub temu naredimo par fotografij preden se odpravimo v Štip in nato naprej v Veles.

Med potjo počivamo v senčnem borovem nasadu, kjer nas je pričakal Roman z malico. V Velesu – točneje ob jezeru Mladost pa presenečenje. Naše prenočišče so tokrat za makedonske razmere kar luksuzne kajute na ladji.

Radoviš – Štip – Veles 3.5.2012

Čaka nas še zadnja etapa našega kolesarjenja. Vožnja v Skopje. Kolesarili smo že po različnih cestah, kolovozih, po avtocesti pa še ne. Seveda smo jo izkoristili, 12 km smo prevozili po avtocesti. V Makedoniji je to legalno.

V Skopju smo si ogledali nekaj zanimivosti kot npr. Skopsko kale – trdnjava, ki je zaprta za obiskovalce, kamniti most, stara čaršija in novi del Skopja, ki je eno samo gradbišče.

Veles – Skopje 4.5.2012

Še skok v nakupovalni center po mastiko, vranca, lutenico in še kaj, nato pa na pot domov.

Zjutraj smo se ustavili še na zajtrku v Otočcu in pojedli še zadnje rezine pršuta, ki smo ga imeli s seboj in ga zalili s kozarčkom Ambrožiča.

Še res kratek povzetek izleta: lepo doživetje!

Skopje – Kranj 4.5. - 5.5.2012