Poštnina plačana pri pošti 1102 · PDF filedar sem optimist, ker se na vladni...

Glas občin A

2012 / št. 3

Povprečnina 2013 in 2014 v višini 536 evrov

V pripravi zakona za uravnoteženje javnih financ občin

Pogovor z dr. Senkom Pličaničem, ministrom za pravosodje in javno upravo

Novela Zakona o lokalnih volitvah

Novela Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

2

5

18

7

19

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

dobra načel komunalna podjetja in in-frastrukturo ter je že marsikje zagrizel v občinske proračune, je izjemnega po-mena, in upam, da bo do novega leta uredba »pod streho«. Drugi pomem-ben sklop je nižanje obveznosti in stro-škov občinam, kjer je le možno, in ne bo prevelike škode. Po posameznih re-sorjih je - zelo zanimivo - različen pri-stop. Nekje se trudijo iskati rešitve, drugje pa predvsem argumentira-jo, kako se nič ne da narediti in so vsi standardi nujni. Ta zgodba o Zakonu o uravnoteženju javnih financ občin bo še zelo zanimiva in resnično upam, da bomo na koncu vendarle vsaj postopo-ma pričeli manjšati problem.

Zadnji tedni so napeti in nervozni, ven-dar sem optimist, ker se na vladni stra-ni krepi interes in resnost dogovarjanja.

evrov/prebivalca) v primerjavi do do-deljene povprečnine v Zakonu o izvr-ševanju proračuna (536 evrov/prebi-valca) rešiti samo s spremembo ZFO in zmanjšanjem prihodkov občinam. Kaj pa odhodki? Že nekaj let opozar-jamo, da gre obremenjevanje občin v višave, pri čemer pa pokritje stroškov ni zagotovljeno. Resnično se ne da več popuščati in nujno je resno pristopi-ti k stabilizaciji občinskih financ. Do-ločilo v ZFO po sklenitvi dogovora o povprečnini se je v zadnjih letih igno-riralo, medtem ko je letos slovenska vlada vendarle pokazala interes in po-gajanja so bila resna…

Sklenjen dogovor je dobra osnova, če se bo le spoštoval. Številka povprečni-ne je določena, vendar je glavnina re-ševanja problema v drugih dveh od-stavkih dogovora. Umik blokade cen komunalnih storitev, ki nam je že do-

Uvodnik

Nekako niso razumeli, da ob-čine že tako ali tako dobi-mo 15 % manj povprečnine

kot jo porabimo za izvajanje zakon-skih obveznosti in da je ta razkorak že prekoračil zgornjo mejo možnega pre-livanja virov v okviru občinskih pro-računov. Jezi me njihov pogled na problem, ko poskušajo razkorak med izračunom povprečnine po ZFO (630

Če je kriza, je kriza za vse, so nam rekli na Ministrstvu RS za finance, ko smo se pogajali o povprečnini za prihodnji dve leti.

Robert SmrdeljPredsednik Združenja občin Slovenije

POTEK POGAJANJMinister predstavil izhodišča za do-ločitev povprečnine

Minister za finance dr. Janez Šušter-šič je na prvem sestanku 25. septem-bra predstavnikom občin, prisotni so bili tudi predstavniki Ministrstva RS za pravosodje in javno upravo ter Ministr-stva RS za gospodarski razvoj in tehno-logijo, predstavil izhodišča za določitev

Povprečnina 2013 in 2014 v višini 536 evrovVlada RS je v začetku letošnjega oktobra z reprezentativnima združenjema občin, to je Združenjem občin Slovenije in Sku-pnostjo občin Slovenije, sklenila dogovor o višini povprečnine za 2013 in 2014, po katerem bo ta v prihodnjih dveh letih zna-šala 536 evrov. V dogovoru je tudi zaveza, da se pripravi zakon za uravnoteženje javnih financ za občine in nova metodologija določanja cen komunalnih storitev.

povprečnine za prihodnji dve leti. Ge-neralna odločitev Vlade RS je, da pre-dlaga proračun s ciljem pod 3 % BDP načrtovanega primanjkljaja, kar želijo doseči s strukturnimi prilagoditvami.

Izhodišča za občine: izhaja se iz sred-stev, ki so bila občinam na razpolago letos. Pripravljajo predloge sprememb Zakona o financiranju občin (ZFO): prilagoditev sistema, po katerem obči-

ne, ki dobijo več dohodnine, kot je nji-hova primerna poraba, ne bi več dobile presežka dohodnine nad primerno po-rabo; kot vir financiranja primerne po-rabe bi bil tudi del nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča. Sprejet je bil sklep Vlade RS, ki ministrstvom nala-ga, da pogledajo, katere naloge ni tre-ba, da se izvajajo na občinski ravni in se tako znižajo stroški občinam.

Predstavniki občin so opozorili na ne-izpolnjen dogovor ob sprejemanju re-balansa proračuna za drugo polovi-co letošnjega leta: občine so pristale na znižanje povprečnine za drugo polovi-co letošnjega leta pod pogojem, da se občinam na podlagi zakonskih in pod-zakonskih obveznosti stroški znižajo. Dela zaveze, ki se je nanašal na zniža-nje stroškov, Vlada RS ni izpolnila. Po-udarjeno je bilo, da je treba v primeru ohranitve povprečnine na letošnji ravni občinam znižati stroške, zato je bil po-dan predlog za pripravo zakona za urav-noteženje javnih financ za občine, ven-dar s trdno zavezo Vlade RS, za katero bo stal sam predsednik slovenske vlade.

Glas občin 3

Osrednja tema

povprečnine za prihodnji dve leti: pov-prečnina v ZIPRS1314 se določi tako, da se upošteva povprečnina druge po-lovice letošnjega leta, to je 543 evrov, zmanjšana za 10 do 15 % sredstev za plače v občinah in pri posrednih pro-računskih uporabnikih (javnih zavo-dih), kar pomeni, da bi se povprečnina dodatno zmanjšala za 26,92 do 40,39 evra. Delež investicijskih transferjev občinam se v predlogu državnega pro-računa za 2013 v primerjavi z ocenje-no realizacijo za 2012 povečuje iz 282 na 486 milijonov evrov. Vlada RS je s sklepom 20. 9. 2012 Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo naložila, da seznani slovensko vlado s predlogi sprememb ZFO-1. Nadaljnje aktivno-sti v zvezi s spremembami sistema fi-nanciranja občin bodo tako odvisne od sklepov Vlade RS. Na sestanku je bilo pojasnjeno, da se pripravlja sklep Vla-de RS, po katerem bo Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo naložena priprava zakona za uravnoteženje jav-nih financ za občine.

Državni sekretar Aleš Živkovič je pou-daril, da bo v skladu z usmeritvami Vla-de RS pri pripravi proračuna prišlo do pritiska na stroške dela z zmanjšanjem za 10 do 15 % sredstev manj za plače v državni upravi in pri posrednih pro-računskih uporabnikih. Država se bo tega lotila prek finančnih načrtov jav-nih zavodov ter skozi zmanjšanje trans-ferjev, ki bodo šli zavodom. Od občin pričakujejo, da se bodo zadeve lotili na enak način.

Predsednik Združenje občin Sloveni-je Robert Smrdelj je predstavil pre-dlog občin za določitev pov-prečnine: povprečnina, izračunana na podlagi me-todologije iz Zakona o fi-nanciranju občin, bi mo-rala za 2013 znašati okoli 630 evrov, pri čemer še sprejemljiva to-

leranca občin znaša 10 % (63 evrov), iz česar izhaja predlagana višina povpreč-nine 567 evrov. Glede zmanjšanja pov-prečnine zaradi zmanjšanih sredstev za plače je bilo opozorjeno, da občine lah-ko vplivajo na zmanjševanje števila za-poslenih le v občinskih upravah, glede javnih zavodov pa imajo zvezane roke. Občine tudi nimajo ustreznih zakon-skih podlag za zniževanje plač oziroma odpuščanje delavcev.

Prav tako sta združenji občin opozori-li, da se z zmanjševanjem sredstev ob-činam zmanjšuje možnost lastne ude-ležbe pri projektih, po drugi strani pa bi se morala lastna udeležba v priho-dnjem letu ob predvidenih 486 mili-jonih evrov za investicije povečati sko-raj za 100 % glede na letošnje leto, kar bo neizvedljivo. Predlagana je bila tudi sprememba zakona, s katerim bi se ob-činam omogočilo dodatno zadolževa-nje, kar bi bila ena od možnosti, da se zaženejo investicije.

Bojan Pogačar je predstavil stališče mi-nistrstva: če bo prišlo do dogovora o višini povprečnine z združenji občin, Vlada RS letos ne bo posegala v Zakon o financiranju občin. Kot eden od mo-žnih zneskov povprečnine je 536 evrov (kar predstavlja 15 % zmanjšanje pov-prečnine za 2013, izračunane po Za-konu o financiranju občin), sicer pa je eno od izhodišč tudi povprečnina v vi-šini 502 evra. Povprečnina, višja od 543 evrov, ne pride v poštev. Predstavniki

Koncept zakona o financiranju občin je dober. Nujen je temeljit premislek glede sprememb, saj zakon ne sme biti obliko-van na način, ki bi prerazporejal sred-stva med občinami. Težava bo nastala tudi glede 21. člena ZFO, saj znižanje povprečnine pomeni tudi znižanje sred-stev za investicije, so poudarili župani. Nesprejemljiva je tudi vključitev nado-mestila za uporabo stavbnih zemljišč v vir sredstev za financiranje primerne porabe. S tem bi šel del teh sredstev na-zaj državi, občinam pa bi se zmanjšala finančna avtonomija.

Bojan Pogačar, generalni direktor Di-rektorata za proračun, je še podrobneje obrazložil izhodišča Vlade RS. Usme-ritev Vlade RS je, da celotnemu javne-mu sektorju za 10 % zmanjša sredstva za plače. Za občine to pomeni 10 % manj sredstev za plače kot zdaj. Zmanj-šanje sredstev za plače naj bi se odrazilo tudi v (še dodatnem) znižanju povpreč-nine. Zneska povprečnine, ki bo zapi-san v zakonu za izvrševanje proračuna, Ministrstvo RS za finance ni predstavi-lo, zato so predstavniki obeh združenj občin zahtevali, da pripravijo pisni pre-dlog izhodišč o določitvi povprečnine za prihodnji dve leti, da bodo dejansko vedeli, o čem se bodo na prihodnjih po-gajanjih sploh pogovarjali.

ZOS in SOS opozorila na nespreje-mljivost predlaganih izhodišč

Po sestanku 25. septembra, na katerem je Ministrstvo RS za finance predstavi-lo izhodišča za določitev povprečnine, sta Združenje občin Slovenije in Sku-pnost občin Slovenije na predsednika Vlade RS in ministre naslovila dopis, v katerem sta opozorila na posledice, ki jih lahko imajo predlogi Ministrstva RS za finance, saj bi ti lahko krepko znižali finančne vire občin.

Predstavniki občin so predstavnike pri-stojnega ministrstva pozvali, naj sprej-mejo ukrepe za znižanje stroškov občin na vseh področjih delovanja. Opozorili so, da se nadaljnja pogajanja lahko zač-nejo takrat, ko bo ministrstvo pripravi-lo izračune, kaj predlagani ukrepi po-menijo za občine. Predsedniku Vlade RS smo predlagali, da obnovi svoja sre-čanja z župani, da skupaj najdemo reši-tve, ki so v tem trenutku nujne.

Drugi usklajevalni sestanek glede povprečnine

Ministrstvo RS za finance je v vabi-lu na nadaljevalni usklajevalni sesta-nek podalo pisni predlog za določitev

Glas občin 4

Osrednja tema

občin so poudarili, da v primeru, če se pogodijo za višino povprečnine, želijo trdno zavezo Vlade RS, da v Zakon o financiranju občin letos ne bo posegala.

Na tretjem sestanku dosežen dogo-vor o povprečnini

3. oktobra je bil še tretji usklajevalni sestanek o določitvi višine povpreč-nine za 2013 in 2012. Predlog o viši-ni povprečnine za prihodnji dve leti je bil 529 evrov, to je dva in pol od-stotno zmanjšanje trenutno veljavne povprečnine (543 evrov). Državni se-kretar Aleš Živkovič je znižanje pov-prečnine utemeljeval s tem, da morajo tudi občine narediti nekaj na podro-čju učinkovitosti ter slediti državi gle-de nižanja stroškov za plače. Če se ne bodo uspeli dogovoriti o znižanju pov-prečnine, bo Vlada RS še letos sprejela spremembe Zakona o financiranju ob-čin. Živkovič je znižanje povprečnine utemeljeval tudi z zavezo Vlade RS, da sprejme zakon za uravnoteženje javnih financ za občine.

Predstavniki Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije so pono-vili že večkrat predstavljene argumente, skozi pogajanja pa sklenili kompromis za višino povprečnine za prihodnji dve leti v višini 536 evrov ob pogoju še osta-lih dveh točk, ki sta navedeni v predlo-gu dogovora o višini povprečnine.

Po dopisni seji, na kateri so člani Pred-

sedstva Združenja občin Slovenije potr-dili dogovor, je bil podpisan dogovor o višini povprečnine za 2013 in 2014.

SKLENJEN DOGOVOR O VIŠINI POVPREČNINE ZA PRIHODNJI DVE LETIVlada RS je na 32. redni seji 4. oktobra 2012 potrdila dogovor o višini povpreč-nine za 2013 in 2014 ter pooblastila mi-nistra za finance za podpis dogovora z reprezentativnima združenjema občin.

Dogovor se glasi:

• Povprečnina, to je na prebivalca v dr-žavi ugotovljen primeren obseg sred-stev za financiranje z zakonom dolo-čenih nalog občin, se za leti 2013 in 2014 določi v višini 536,00 evrov.

• Vlada RS zadolžuje Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo, da v sodelovanju z resornimi ministri do 15. 10. 2012 pripravi zakon za urav-noteženje javnih financ za občine s ciljem znižanja stroškov zakonskih nalog občin do 10 %.

• Vlada RS zadolžuje Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje, da do 1. 11. 2012 posreduje predlog uredbe, ki določa metodologijo določanja cen komunalnih storitev, po kateri bodo občine s 1. 1. 2013 lahko obra-čunale polno lastno ceno komunal-nih storitev.

Drugi odstavek 11. člena Zakona o fi-nanciranju občin namreč določa, da Vlada RS pred predložitvijo državnega proračuna v Državni zbor RS z repre-zentativnimi združenji sklene dogovor, s katerim se določijo povprečni stroški za financiranje nalog iz prvega odstavka tega člena in na novo določenih nalog občin, ki jih bodo občine začele opra-vljati v naslednjem proračunskem letu.

Izračunana povprečnina, kot jo dolo-ča ZFO-1, že od leta 2010 naprej pre-sega finančne zmožnosti javnih financ v državi, zato je bila povprečnina že v letih od 2010 do 2012 določena v niž-jem znesku, kot je znašal izračun po ZFO-1. Upoštevaje makroekonomske okvire za 2013 in 2014 zato Vlada RS predlaga povprečnino v višini 536,00 evrov na prebivalca, pri čemer je nuj-no, da se pripravi zakon za uravnote-ženje javnih financ za občine in nova metodologija določanja cen komunal-nih storitev.

IZHODIŠČA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC OBČINVlada RS je na seji 4. oktobra spreje-la sklepa, s katerima Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo nalaga, da v sodelovanju z Ministrstvom RS za fi-nance in ministrstvi, pristojnimi za po-dročja nalog občin, do 1. novembra 2012 pripravita predlog zakona za urav-noteženje javnih financ občin. K sode-lovanju se povabi tudi združenji slo-venskih občin. Vlada RS pristojnim ministrstvom nalaga, da pripravijo tudi ostale podzakonske akte s ciljem zniža-nja delovanja občin za 10 %.

Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo (MPJU) je imenovalo delovno medresorsko skupino, ki bo v sodelo-vanju s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije pripravi-la predlog zakona za uravnoteženje jav-nih financ za občine. Poleg predstav-nikov občin bodo v delovni skupini še predstavniki Ministrstva RS za pravo-sodje in javno upravo ter Ministrstva RS za finance. Cilj omenjenega zako-na je okoli 10 % zmanjšanje stroškov občin. Spremembe podzakonskih ak-tov ministrstev, ki bodo nujna na pod-lagi ZUJF za občine, bo koordiniralo Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom RS za finance.

Glas občin 5

ModraV središču

SKLEP VLADE RSVlada RS je naložila Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo, da v sodelo-vanju z Ministrstvom RS za finance in ministrstvi, pristojnimi za področje na-log občin, do 15. oktobra 2012 pripravi predlog zakona za uravnoteženje javnih financ občin. Sklep določa, da se k so-delovanju povabijo tudi združenja slo-venskih občin.

Vlada RS je ministrstvom, pristojnim za področje nalog občin, naložila tudi, da za uravnoteženje javnih financ občin do 30. novembra 2012 sprejmejo pod-zakonske akte s ciljem znižanja stroškov delovanja občin za 10 %. Delo na tem področju koordinira Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo v sodelova-nju z Ministrstvom RS za finance.

DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IN USKLADITEV ZUJFOMinister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič je imenoval delovno skupino za pripravo in uskladitev pre-dloga zakona za uravnoteženje javnih financ občin.

V delovno skupino so bili imenovani:

• Nevenka Vratanar, Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo - vod-ja;

• mag. Miranda Groff Ferjančič, Mi-nistrstvo RS za finance - namestnica vodje;

• Franci Rokavec, Združenje občin Slovenije, član;

• Robert Smrdelj, Združenje občin Slovenije, član;

• Darko Fras, Skupnost občin Sloveni-je, član;

• Jasmina Vidmar, Skupnost občin Slovenije, članica;

• Brigita Repar, Ministrstvo RS za fi-nance, članica;

• mag. Andrej Čokert, Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo, član;

• mag. Franci Žohar, Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo, član;

• Nataša Rupnik, Združenje občin Slovenije, namestnica člana;

• Polonca Drofenik, Združenje občin Slovenije, namestnica člana.

Naloge delovne skupine so:

• pregled in proučitev predlogov pri-stojnih ministrstev za spremembe in dopolnitve zakonov, ki urejajo nalo-ge občin;

• priprava delovnega predloga zakona za uravnoteženje javnih financ občin;

• uskladitev predloga zakona za urav-noteženje javnih financ občin s stali-šči združenj občin;

• predhodna obravnava mnenj občin-skih svetov, vloženih k predlogu zako-na za uravnoteženje javnih financ ob-čin v začetku zakonodajnega postopka.

Delovna skupina bo svoje naloge opra-vljala v sodelovanju s strokovnim svetom za lokalno samoupravo, ki ga je kot svo-je posvetovalno telo ustanovil minister.

PRVI SESTANEK DELOVNE SKUPINEDelovna skupina za pripravo in uskla-ditev predloga zakona za uravnoteženje javnih financ občin se je 22. oktobra se-stala na prvem sestanku. Pregledala in preučila je predloge združenj občin, ki naj bi jih vključili v predlog občinske-ga ZUJF-a.

Predlogi glede sistema plač v javnem sektorju ne bodo vključeni v ZUJFO, saj Ministrstvo RS za pravosodje in jav-no upravo pripravlja večjo spremembo plačnega sistema, za katerega so tudi že pripravljena izhodišča.

Pripravljena je sprememba Zakona o stvarnem premoženju države in sa-moupravnih lokalnih skupnosti, s ka-terim se bo odpravila odplačnost slu-žnosti med državo in občinami. Sicer je bila že sprejeta novela omenjenega zako-na, ki določa, da pri prenosu državne-ga premoženja na občine in obratno ni treba več ugotavljati javnega interesa. Je pa javni razvojni interes za prenos pre-moženja še vedno prisoten v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega ra-zvoja, zato so člani delovne skupine pre-dlagali, da se spremeni tudi ta zakon.

V pripravi zakon za uravnoteženje javnih financ občinNa podlagi dogovora o višini povprečnine za 2013 in 2014 je Vlada RS Ministrstvu RS za pravosod-je in javno upravo naložila pripravo zakona za uravnoteženje javnih financ občin. V ta namen je bila oblikovana tudi delovna skupina za pripravo in uskladitev predloga zakona za uravnoteženje javnih financ občin.

Glas občin 6

V središču

Predlagana je sprememba Zakona o ze-mljiški knjigi, po kateri bi občine do-bile pooblastilo za pretvorbo zasebnih listin v elektronsko obliko in hrambo originalnih listin do dokončnosti ze-mljiško knjižnega sklepa. Po zagotovi-lih ministrstva je predlog novele zako-na pripravljen, prihranek na podlagi te zakonske spremembe je ocenjen na dva milijona evrov.

S spremembo Zakona o socialnem varstvu se predlaga ukinitev splošnega sofinanciranja pomoči na domu, preje-manje pomoči naj bo odvisno od soci-alnega statusa prejemnika pomoči, tako kot to velja za ostale socialnovarstvene pravice. Na predlog se je odzvalo Mini-strstvo RS za delo, družino in socialne zadeve in pojasnilo, da pripravljajo spre-membo zakona za prihodnje leto, uči-nek katere naj bi bil 20 milijonov evrov prihranka. Člani delovne skupine so poudarili, da se ukrep kljub napoveda-ni zakonski spremembi lahko vključi v ZUJFO, saj gre za začasen interventen poseg v zakon. Predlaga se sprejetje Za-kona o dolgotrajni oskrbi in s tem sis-temske ureditve področja.

Spremembe področja predšolske vzgoje in šolskega sistema so nujne za prihranke na občinski ravni. Pristojno ministrstvo predlaga, da se z interven-tnim zakonom v to področje začasno ne posega, ker je nujno usklajevanje s sin-dikati, imajo pa pripravljene predloge sprememb predpisov. V tem sklopu se predlaga ukinitev brezplačnega prevoza za vse prvošolce, spremembe normati-vov na področju prostorskih kvadratur v vrtcih, šolah, normativov in standar-dov na področju igral, normativov ka-drovske zasedbe, organizacije oddel-kov itd. Na področju šolstva se predlaga tudi spremembo sestave svetov zavodov na način, da imajo občine kot ustanovi-telji vsaj polovico članov.

Predlaga se, da se spremeni Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstve-nem zavarovanju na način, da se finan-ciranje obveznega zdravstvenega zava-rovanja prenese na državo. S prenosom odločanja o pravici na centre za social-no delo so občine ostale le še plačniki.

Zakon o zaščiti živali je že v držav-nozborskem postopku, občinam pa bo dana možnost uvedbe taks.

Uredba o metodologiji za oblikova-nje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je v postopku sprejemanja.

Predlaga se sprememba Zakona o vo-dah, po katerem naj se prenese obve-znost izdelave poplavnih študij za pore-čja nazaj na državo.

Zakon o prostorskem načrtovanju je bil že noveliran, predlaga se še ukinitev lokacijske informacije, saj ta presega ra-ven informacije. Treba je namreč preve-riti izvedbene akte in varstvene režime, kar pomeni ogromno dela, ki pa ni pla-čano. Enaka težava obstaja glede stro-škov občin pri izdaji potrdil o namenski rabi zemljišč, zato se predlaga uvedba upravne takse za izdajo potrdil.

Predlaga se tudi, da se komunalni pri-spevek opredeli kot storitev in ne kot davčna dajatev, kar posledično pome-ni, da si občina lahko povrne DDV od investicij, na katere se obračuna komu-nalni prispevek (ceste, pločniki, jav-na razsvetljava, …), kot to že zdaj velja za kanalizacijo in vodovod. Kot je bilo ugotovljeno, ministrstvo predlog po-zna, bo pa to problematiko treba obrav-navati skupaj z Davčno upravo RS.

Za varčevanje na področjih, ki jih po-kriva Zakon o varstvu kulturne dedi-ščine, bi bile nujne večje sistemske spre-membe, zato ureditev tega v ZUJFO ni primerna. Predlaga se spremembe Za-kona o knjižničarstvu, kjer naj se poe-notijo delovni pogoji in ureditev glede direktorjev z ostalimi javnimi zavodi, določba glede odstotka letnega nakupa knjig naj se spremeni na način, da bo bolj fleksibilen.

Opozorjeno je bilo na ogromne stroške občin na področju arheologije in nuj-nost sprememb na tem področju.

Spremeni naj se 9. člen Zakona o finan-ciranju občin, po katerem naj imajo ob-čine možnost predpisa občinske takse za uporabo javnih površin - predlaga se splošna dikcija. Zdaj je namreč to ome-jeno z namenom prirejanja razstav in zabavnih prireditev.

Glede sprememb mrliške pregledne službe (obdukcij, mrliških ogledov), ki so urejene v Pravilniku o pogojih in načinu opravljanja mrliške pregledne službe, je pristojno ministrstvo zavrni-lo predlagane spremembe.

Predlaga se sprememba izvajanja pro-grama javnih del na način, po katerem bi bilo izvajanje bolj učinkovito.

Z namenom poenostavitve postopkov za manjša naročila naj se spremeni Za-kon o javnem naročanju: znesek za jav-na naročila majhne vrednosti naj se za

gradnje vrne na znesek 80.000 evrov, za storitve na 40.000 evrov.

Obveznost zagotovitve prisotnosti nuj-ne medicinske pomoči na javnih prire-ditvah, ustreznega števila redarjev, kjer pri večjih prireditvah to ne morejo biti več gasilci - posledica teh zahtev so viš-ji stroški prireditev. Predlagana je ustre-zna sprememba zakona.

Predlagane so tudi spremembe na po-dročju normativov pri opremljanju ga-silcev, načrti zaščite in reševanja so preveč podrobni, kar obremenjuje tudi gospodarstvo. Predlaga se poenostavi-tev. Spremeni naj se Zakon o meroslov-ju, po katerem naj se obdobje za zame-njavo vodovodnih števcev poenoti vsaj z garancijsko dobo števcev.

Predlagajo se tudi spremembe Zakona o javnem skladu RS za kulturne dejav-nosti, Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami glede obveznosti graditve zaklonišč, spremeni naj se Za-kon o agrarni skupnosti na način, da se odpravi blokade za možnost gradnje v javnem interesu.

Poenostavi in pospeši naj se prenos stavbnih zemljišč s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na občine, in si-cer na način, da se vsa skladova zemlji-šča, ki so oziroma bodo postala stavbna zemljišča na podlagi OPN, postanejo last občin.

Te in še nekatere druge predloge spre-memb je delovna skupina pregledala, določeni predlogi bodo dopolnjeni in konkretizirani. Združenji občin bosta pripravili predloge dikcij členov spre-memb prepisov glede vodnih števcev, gradnje zaklonišč, prenos stavbnih ze-mljišč na občine, agrarne skupnosti.

Glede na to, da ministrstva niso pri-pravila ustreznih sprememb področ-nih zakonov za znižanje stroškov ob-čin, je bil sprejet sklep, da MPJU organizira sestanka z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Ministrstvom RS za kme-tijstvo in okolje, da skupaj s predstav-niki združenj občin ponovno preverijo predlagane spremembe. Ostala mini-strstva se pozove, da odgovorijo na do-datne predloge združenj občin oziro-ma se jih opozori, da so zadolženi za realizacijo sklepov Vlade RS, ki jih je sprejela za uravnoteženje javnih financ za občine.

Glas občin 7

Intervju

Vlada RS je z reprezentativnima združenjema občin sklenila dogovor o višini povprečnine za 2013 in 2014. Kako ocenjujete sklenjeni dogovor?

Dogovor je po vrsti let prvi zelo konkre-tni korak v pravo smer. Doseženo je bilo soglasje obeh strani. Določeni so cilji in roki. Politični odločevalci na obeh stra-neh, torej župani in ministri, so dali ja-sno usmeritev. Zdaj pa je na občinskih in državnih uradnikih, da zadevo tudi izpeljejo, sicer bomo politiki morali pri-merno ukrepati.

V procesu pogajanj za sklenitev do-govora o višini povprečnine za pri-hodnji dve leti je bilo v ospredju tudi vprašanje sprememb Zakona o finan-ciranju občin. Ministrstvo RS za fi-nance je namreč Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo naložilo pripravo možnih sprememb omenje-nega zakona. Kakšne aktivnosti vo-dite v zvezi s spremembami Zakona o financiranju občin?

Gotovo je sistem financiranja občin v praksi že pokazal na določene pomanj-kljivosti. Državna analiza je sicer po-

kazala, da veljavni sistem financiranja ustrezno upošteva načelo sorazmernosti virov z nalogami občin. Nekatera ne-skladja je kljub temu zaznala; na primer med strukturo stroškov in vrednostjo uteži, pomembnih za izračun primerne porabe predvsem pri občinah, ki so bolj obremenjene s stroški za otroško var-stvo, in mestnih občinah. Spremembe zakona bomo torej pripravili, vendar je v tem trenutku nekaj nujnejših ukrepov in zato tega nisem uvrstil v program za letošnje leto.

Na podlagi zaveze v dogovoru o vi-šini povprečnine za 2013 in 2014 in sklepa Vlade RS je bila Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo na-ložena priprava zakona za uravnote-ženje javnih financ za občine. Mnogi dosedanji poskusi nižanja stroškov občinam so se izjalovili. Kako k tej nalogi pristopate tokrat?

Glede tega sem optimističen. Naše mi-nistrstvo in kolegi s finančnega mini-strstva smo enkrat že dokazali, da po dveh desetletjih znamo pripraviti in doseči sprejem in izvedbo ukrepov. Z zakonom za uravnoteženje javnih fi-nanc smo prvič po dolgih letih uspe-šno znižali porabo, zato se bomo tudi uravnoteženja javnih financ za občine lotili na popolnoma enak nepopustljiv način. Cilj je jasen - znižanje stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin za 10 %.

Maja je bil sprejet Zakon za uravno-teženje javnih financ, ki je prinesel kar nekaj sprememb na področju sis-tema plač v javnem sektorju. So reši-tve začasne ali morda načrtujete re-formo plačnega sistema?

Tako imenovani ZUJF je imel cilj uravnotežiti javne finance. Najprej moramo rešiti kratkoročne probleme in preživeti letošnje in še eno ali dve težji leti. Vendar pa krizi počasi že lah-ko vidimo konec, zato moramo v tem mandatu postaviti tudi nove, zdrave temelje za prihodnost.

Na ministrstvu smo že pripravili izho-dišča za spremembe plačnega in usluž-benskega sistema. Predvidenih je kar nekaj poenostavitev. Bistvena je uvedba ciljnega vodenja in zatem nagrajevanje uspešnih ter sankcioniranje neuspešnih glede na dosežene cilje. Seveda pa gre za vladna izhodišča. Pred nami je dolg so-cialni dialog, vendar računam na odgo-vornost vseh udeleženih, saj vsi razume-mo, da so spremembe nujne. Ne samo zaradi krize, temveč predvsem zaradi

Pogovor z dr. Senkom Pličaničem, ministrom za pravosodje in javno upravo Minister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič je z reorganizacijo državne uprave prevzel tudi področje lokalne sa-mouprave. Ministra smo med drugim povprašali, kakšno mesto ima področje lokalne samouprave v združenem ministrstvu, o zavezah iz dogovora o povprečnini ter o reformah, ki jih načrtu-je njegov resor.

Glas občin 8

Intervju

nezadovoljstva naših pravih delodajal-cev in lastnikov te države - torej drža-vljank in državljanov.

Plačna in uslužbenska reforma ni osa-mljena. Predstavlja del celovitih reform javnega sektorja. Naša ureditev javnih služb in delitev na gospodarske in nego-spodarske javne službe je zastarela in žal precej v neskladju z evropskim pravom. V zdravstvu drugo leto začne veljati še evropska direktiva glede čezmejnega zdravstvenega varstva. Zelo pomemben je tudi naš reformni cilj - povečati vpliv ustanoviteljev in zagotoviti odloči-len vpliv uporabnikov. Pacienti v zdra-vstvu, študenti, učenci, dijaki ter njiho-vi starši v šolstvu, obiskovalci v kulturi, oskrbovanci v socialnem varstvu, odje-malci storitev varstva okolja (komunale) in vsi drugi uporabniki morajo biti ti-sti, katerih beseda največ šteje. Njihova ocena mora biti tudi odločilna za priliv sredstev neposredno iz njihovega žepa ali posredno iz javne blagajne.

Javni sektor zato čakajo precejšnje spremembe. Pripravili smo izhodišča za celovito reformo. V prihajajočih te-dnih bomo predstavili predlog novega zakona o zavodih in zakona o storitvah splošnega pomena. Do neke mere bo treba spremeniti zakonodajo o komu-nalnih službah, javno-zasebnih par-tnerstvih in podobno.

O vsem tem si želimo izčrpnega dialo-ga z občinami, z izvajalci javnih služb, z uporabniki, zato sem sodelavcem na-ročil, da opravijo regionalne posve-te. Tako bodo vsak četrtek v eni izmed regij tudi osebno predstavili reforme in pridobili predloge, kaj vse moramo

spremeniti.

Katere reforme še načrtuje vaše mi-nistrstvo?

Na Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo načr-tujemo tudi refor-mo pravosodja. Da bi sodstvo delovalo učinkovito, je tre-ba uvesti mehaniz-me novega sodne-ga managementa. Treba je zagotovi-ti jasno odločeval-sko linijo oziroma linijo odgovornosti - od predsednika Vrhovnega sodišča RS do predsedni-

kov vseh nižjih sodišč ter razmerje med predsedniki in direktorji sodišč. Vrhov-no sodišče je vrh sodne veje oblasti in mora biti torej tisto, ki ima odgovornost in pooblastila za vodenje te veje obla-sti ter mora primerno ukrepati glede na kazalce uspešnosti.

Sodnike je treba čim bolj razbremeni-ti vseh nalog, ki niso sojenje, zato ne-pravdne zapuščine prenašamo na no-tarje. Z reformo kazenskega postopka bomo ukinili oziroma prenesli večino preiskovalnih funkcij na državno tožil-stvo. Z manjšimi spremembami bomo prenovili pravdni postopek, da bo bolj učinkovit. V pripravi je modernizacija sodnega reda. S pospešeno informatiza-cijo bomo sodnike in tudi sodno osebje razbremenili nepotrebnih administra-tivnih opravil in preprečili izgublja-nje časa. Hkrati z elektronskim poslo-vanjem bi se zmanjšali stroški. Sodnike bomo razbremenili tudi drugih nalog in jim omogočili, da predvsem sodijo.

Prenovili bomo sistem brezplačne prav-ne pomoči in zastopanja po uradni dol-žnosti, delovanje sodnih cenilcev in izve-dencev ter tudi tako razbremenili sodišča nepotrebnih administrativnih opravil in enak obseg in kakovost teh storitev po-skusili zagotoviti za nižjo ceno ter tako postaviti temelje za dolgoročno finančno vzdržno poslovanje sodišč.

Ugotovitve zadnjih tednov pa od nas terjajo tudi odločno ukrepanje na po-dročju insolvenčne zakonodaje. Pove-čali bomo vključenost upnikov v odlo-čanje, transparentnost vseh postopkov in vključili zadostna varovala, da v kar največji meri preprečimo zlorabe.

Časovno je omenjeni načrt zelo ambici-ozen, zato bodo aktivnosti našega mi-nistrstva potekale do konca letošnjega leta, pa tudi v pomlad prihodnje leto. Koraki si bodo po načrtih sledili: raz-prava o izhodiščih za takojšnje nujne spremembe in zatem obsežnejša preno-va insolvenčne zakonodaje ter izhodi-šča za celovito reformo pravosodja. Za-tem si bodo praktično tedensko sledile spremembe posameznih zakonov, ki jih bomo posredovali v razpravo. Najprej gre v razpravo zakonodaja o sodiščih in sodniški službi. Sledijo nujne spremem-be insolvenčne zakonodaje in hkrati z njimi priprava obširnejše prenove. Kon-čujemo pripravo sprememb na področju notariata, dedovanja in še nekaterih ne-pravdnih zadev. Za spomlad drugo leto pripravljamo prenovo procesne zakono-daje (pravdni in kazenski postopek) in sodnega reda. Odpravili bomo ovire al-ternativnemu reševanju sporov in olaj-šali ljudem in gospodarstvu izbiro med sodno ali alternativno potjo razrešitve spora. Spremeniti moramo predpise o brezplačni pravni pomoči, izvedenstvu in cenilstvu, načrtujemo pa še vrsto drugih manjših sprememb predpisov.

Računsko sodišče RS je v revizijskem poročilu o ureditvi občin v Sloveni-ji opozorilo na preveliko razdroblje-nost občin ter njihovo finančno ne-samostojnost. Prav tako je opozorilo tudi na pomanjkanje strategije razvo-ja sistema lokalne samouprave. V od-zivnem poročilu ste napovedali spre-jem strategije razvoja sistema občin do marca 2015 in pripravo predloga načrta aktivnosti za njeno pripravo. V ta namen se je v okviru ministrstva oblikoval strokovni svet za lokal-no samoupravo. Kakšne bodo njego-ve naloge? Kakšne cilje ste si zadali z njegovo ustanovitvijo?

Te dni se veliko govori o razdrobljeno-sti občin in o premajhnih občinah. Sam ne bi tako hitro sodil o tem vprašanju. Najprej je tu vprašanje demokratičnosti.

Takšne občine so želeli državljanke in državljani. O njih so odločili na refe-rendumih, zato ne moremo kar v nagli-ci zavreči teh demokratičnih odločitev. Teh občin ne bi bilo, če bi bili vsepo-vsod po naši državi občani zadovolj-ni s prejšnjimi občinami. Tudi podatki kažejo, da so manjše občine na določe-nih področjih zelo uspešne. Investicije v okolje in gospodarstvo na prebivalca so v marsikateri majhni občini na zavi-dljivi ravni.

Glas občin 9

Intervju

Tudi če potegnemo vzporednico z go-spodarstvom ali državami, odgovor ni tako enoznačen. Je velika gospodarska družba res vedno uspešnejša od manj-še? Mikro, majhna in srednja podjetja v Sloveniji zaposlujejo več kot polovico vseh zaposlenih in ustvarijo tudi nekaj manj kot polovico vseh prihodkov. Je velika država res vedno boljša od majh-ne? Na plebiscitu 1991 smo odločno in z veliko večino menili povsem drugače.

Seveda pa je majhno in kakovostno ve-likokrat drago. Tu analizi Računskega sodišča RS ni moč oporekati. Morda je rešitev spet vzporednica z gospodar-stvom; povezovanje občin, skupne ob-činske uprave, skupne javne službe, fle-ksibilna organizacija, informatika v oblaku, javno-zasebna partnerstva. Po-iščimo inovativne odgovore na ta zah-tevna vprašanja.

Bomo pa morali znati na vse te izzive odgovoriti hitro in odločno. Tudi zato sem oblikoval strokovni svet za lokalno samoupravo kot posvetovalno telo mi-nistra. Na ministrstvu nismo mnenja, da imamo monopol na pamet in reši-tve. Skupaj lahko ustvarimo najboljše pogoje. Strokovni svet zato vidim kot tisti jasni usmerjevalec našega ministr-stva - da ne bomo preveč oddaljeni od resničnih vprašanj in praktičnih rešitev. Ena njegovih prvih nalog bo obravna-vanje predloga zakona za uravnoteženje javnih financ občin.

Seveda so tu še posvetovanja z združenji občin in paleta regionalnih posvetov. Ne želim centralizacije, temveč široko razpravo in zatem odločno ukrepanje.

V Združenju občin Slovenije smo si sicer prizadevali za ohranitev Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, vendar pa je po novem razdeljena na tri ministrstva, kar občinam oziroma združenjem občin povzroča veliko težav v komu-nikaciji z državo. V okviru vašega re-sorja je organizirana Služba za lokal-no samoupravo. V kakšnem razmerju je ta služba do drugih resorjev, ki tudi pokrivajo področje delovanja občin?

Spremembe so vedno težavna naloga, vendar racionalizacija in učinkovitost zahtevata svoje. Tudi sicer sam ne delim mnenja, da je vladna služba nujen pred-pogoj za uspešno sodelovanje držav-ne ravni in lokalne samouprave. Ravno prej omenjen z Vlado RS podpisan do-govor je lep primer, da nov način dela daje rezultate.

Naša nova Služba za lokalno samoupra-vo in upravne enote, podrejena nepo-sredno ministru, je po mojem mnenju korak v pravo smer. Omogoča dobro koordinacijo in sam jo vidim kot nepo-sredno podporo občinam - tudi pri ko-munikaciji z drugimi resorji. Strokovni svet za lokalno samoupravo bo seveda ključno usmerjevalno telo, zato sem res prepričan, da vpliv občin na delovanje našega ministrstva še nikoli ni bil tako neposreden in dialog tako odprt kot ravno zdaj. Seveda sem vedno odprt za nove predloge, če se izkaže, da sedanja rešitev ni dobra.

Eden od ciljev vašega resorja je tudi debirokratizacija Slovenije in s tem odprava administrativnih ovir. Vsi se namreč zavedamo prenormiranosti sistema. Kaj si lahko na tem podro-čju obetajo občine?

Ministrstvo RS za pravosodje in javno upravo je v sodelovanju z zunanjimi jav-nostmi (tudi na podlagi prejetih predlo-gov združenj občin) in ostalimi resorji pripravilo prenovljen Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in znižanje zakonodajnih bremen za 2012 in 2013. Cilj je zagotoviti kakovostnejše zakonodajno okolje, spodbujanje kon-kurenčnosti gospodarstva in zagotovi-tev učinkovitega servisa javne

uprave za državljane in podjetja.

Prenovljen Akcijski program skupaj vključuje 269 ukrepov, od tega je 136 nerealiziranih iz 2011 in 133 doda-tnih ukrepov po posameznih priorite-tnih področjih. Med njimi je precej tudi predlogov, ki so jih predlagale ob-čine: sprememba Zakona o meroslovju, ki določa zamenjavo vodovodih števcev na 5 let s podaljšanjem na 10 let, ker je garancija na te števce 10 let, poenostavi-tev postopka za likvidnostno zadolžitev pri EU projektih, odprava odplačnih služnosti, ureditev možnosti vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov tako, da bodo stroški za občine čim manj-ši, brez potrebe po ustanavljanju ob-činskih pravobranilstev, postopno dose-ganje prostorskih normativov vrtcev in podaljšanje rokov za certificiranje ob-stoječih igral.

Pozitivne posledice realizacije obeh omenjenih programov se bodo izrazile tudi na lokalno skupnost bodisi ne-posredno bodisi posredno. Veliko po-zornosti smo namenili še poenostavitvi pri umeščanju objektov v prostor, pa-všalni obdavčitvi za male subjekte ter splošni poenostavitvi obrazcev in po-

stopkov davčnih obračunov, napove-di davkov.

Ažurno stanje glede realiziranih in na-črtovanih ukrepov odprave administra-tivnih ovir si lahko v vsakem trenutku ogledate na spletnem portalu “minus25” (http://www.minus25.gov.si/). Vedno smo odprti tudi za nove predloge.

Kakšen je vaš pogled na decentraliza-cijo v naši državi - ste za ustanovitev pokrajin ali mogoče menite, da za po-krajine ni pravi čas? Kaj menite gle-de reorganizacije na način, kjer bi jo lahko izvedli z ukinitvijo upravnih enot in prenosom nalog na občine?

V zadnjih letih so različni poskusi in razprave pokazali, da se pogledi glede števila oziroma velikosti pokrajin razli-kujejo do te mere, da dogovor ni mo-goč, zato se je vladna koalicija odločila za politični predah, da bi omogočili sebi in drugim ponovni razmislek o koncep-tualni zasnovi regionalizacije države.

Prednost smo zato dali drugim refor-mam v javnem sektorju. Ne glede na ta predah bomo v vmesnem času obči-ne sistematično spodbujali k medseboj-nemu sodelovanju za dvig upravljavske sposobnosti in racionalnejše delovanje obstoječih občin. Želimo spodbuditi ustanavljanje skupnih občinskih uprav in morda tudi obliko povezovanja z upravnimi enotami.

Mislim, da trenutni čas ni čas za veli-ke politične projekte. Je pa čas za hitro sanacijo trenutnega stanja in zatem po dvajsetih letih čas za reforme v delova-nju različnih delov javnega sektorja.

Sam sem precej optimističen. Pozabi-ti moramo na preveliko birokratizaci-jo in preveč načrtovanja. Za uspeh, sre-čo in zdravje ljudi ter za bogato naravo in kulturo so pomembne odlične javne storitve. Za uspešnost slovenskih pod-jetij so pomembne odlične javne stori-tve. Javni sektor zato ni brez konkuren-ce. Želim, da smo boljši od vseh javnih sektorjev v naši soseščini. Ljudje mo-rajo spet dobiti glavno besedo. Dve-ma milijonoma pametnih glav in šti-rim milijonom pridnih rok se ni bati za prihodnost. V javnem sektorju se mo-ramo le izboljšati in spet pridobiti na-zaj njihovo zaupanje.

Glas občin 10

PRORAČUNSKI MEMORANDUMOsrednji cilj pripravljenih proračunov je trajno strukturno uravnoteženje javnih financ in vzpostavitev pogojev za stabilno gospodarsko rast.Makroekonomska izhodišča in glav-ni cilji ekonomske politike

Osnova za pripravo predloga proračuna za 2013 je jesenska napoved gospodar-skih gibanj UMAR iz septembra letos. Ključne predpostavke jesenske napove-di so nadaljevanje slabih razmer v med-narodnem okolju, otežen dostop do vi-rov financiranja slovenske države, bank in podjetij ter nadaljevanje konsolida-cije javnih financ. Napoved upošteva usmeritve javnofinančne politike, začr-tane v programu stabilnosti - dopolni-tev 2012 in sprejete ukrepe za dosego predvidenega znižanja javnofinančnega primanjkljaja (predvsem ZUJF) 2012.

Osrednji cilj ekonomske politike je traj-no strukturno uravnoteženje javnih fi-nanc in vzpostavitev pogojev za sta-bilno gospodarsko rast. Cilji in zaveze ekonomske in fiskalne politike do kon-ca 2015 so skladno z zahtevami in ob-veznostmi na ravni EU določeni v pro-gramu stabilnosti in v nacionalnem reformnem programu 2012–2013, ki zajema tako predloge strukturnih re-form kot tudi ukrepe za doseganje ci-ljev strategije EU2020 in spodbujanja rasti ter zaposlovanja.

Glavni cilji ekonomske in javnofinanč-ne politike:

• znižanje primanjkljaja države pod mejo 3 % BDP 2013, skladno z zah-tevami pakta za stabilnost in rast ter skladno s priporočili Sveta EU;

• strukturno ravnovesje javnih financ do konca 2015;

• krepitev stabilnosti finančnega sektorja; • strukturne reforme na področju trga

dela in pokojninskega zavarovanja;

• spodbujanje gospodarske aktivnosti in zaposlovanja.

Proračunski primanjkljaj

Gospodarske razmere 2012 in obeti za prihodnji dve leti so slabši, kot so bili prvotno pričakovani, kar vpliva tudi na gibanja v javnih financah. Slovenija bo po ocenah v letih 2013 in 2014 dosegala višji primanjkljaj državnega proračuna od predvidenega v programu stabilno-sti1, vendar ga bo kljub temu zadržala pod mejo 3 % BDP.

Načrtovano zniževanje primanjklja-ja države bo doseženo z doslednim iz-vajanjem že sprejetih ukrepov 2011 in 2012, podaljšanjem nekaterih začasnih ukrepov in s sprejetjem dodatnih ukre-pov tako na strani javnofinančnih od-hodkov kot prihodkov.

Načrtovani davčni ukrepi za poveča-nje javnofinančnih prihodkov 2013 in 2014

Vlada RS je preučila ustreznost obdav-čitve finančnega sektorja in na podla-gi analiz in rezultatov širše razprave pri-pravila spremembe na tem področju. S ciljem zagotavljanja dodatnih prihod-kov Vlada RS načrtuje obdavčitev pro-vizij za storitve, ki jih opravljajo finanč-ne institucije. Vlada RS ugotavlja, da prvotni namen davka na bilančno vsoto bank, ki naj bi spodbudil banke k pove-čanju njihove kreditne aktivnosti nefi-nančnemu sektorju, ni bil dosežen, in je pripravila ukrep, s katerim bi z instru-mentom znižanja olajšave pri tem dav-ku sledilo prvenstveno le fiskalnim ci-ljem. Iz naslova obdavčitve finančnega sektorja bi tako letno lahko pridobili 45 milijonov evrov več kot doslej.

Eden bistvenih sklopov ukrepov za kon-solidacijo javnih financ so aktivnosti za zmanjšanje davčnih utaj ob dejstvu, da se Slovenija po podatkih Evropske ko-misije uvršča med države z relativno vi-sokim deležem sive ekonomije. Na tem področju je Vlada RS pripravila ukre-pe, ki prispevajo k enostavnejšemu in

preglednejšemu davčnemu sistemu, ki zagotavlja popolnejše zajetje pobira-nja davkov ob manjših stroških izpol-njevanja davčnih obveznosti pri davč-nih zavezancih in upravljanja sistema pobiranja davkov pri davčnih organih. Dodatne učinke v smeri večje učinkovi-tosti davčnega nadzora Vlada RS priča-kuje tudi od projekta združevanja davč-ne in carinske uprave v enotno službo za pobiranje javnofinančnih prihodkov, ki se načrtuje s 1. 7. 2013.

Z namenom dodatne obremenitve oseb, ki imajo v lasti nepremično premože-nje, je Vlada RS pripravila spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ in razširila obseg obdavčitve z davkom na nepremično premoženje večje vre-dnosti za 2013 in 2014, kadar njegova vrednost znaša najmanj 500.000 evrov.

Vlada RS bo 2013 spremenila tudi ob-davčitev motornih vozil na način, da se vozilom progresivno poviša znesek letne dajatve, in sicer za motorna vozila s pro-stornino motorja 2.500 ccm ali več.

Na področju okolja bodo z namenom hkratnega povečanja proračunskih pri-hodkov in spodbujanja varstva okolja povišane okoljske dajatve in koncesije. Bistvo okoljskih dajatev je spodbujanje povzročiteljev in uporabnikov k učin-koviti in trajnostni rabi naravnih virov z namenom ohranjanja okolja ob sočasni spodbudi gospodarske rasti, ki jih nu-dijo zelene oziroma okolju prijazne teh-nologije. Na račun povečanja teh daja-tev bi lahko povečali prihodke za okrog 22 milijonov evrov letno.

Za povečanje prihodkov državnega pro-računa Vlada RS načrtuje tudi ukrepe za učinkovitejše pobiranje denarnih ka-zni in povišanje sodnih taks; tako bi lahko povečala svoje prihodke za slabih 15 milijonov evrov.

Po spremembi Zakona o davku na doda-no vrednost bodo tako določene doba-ve blaga in storitev, ki so zdaj obdavčene po nižji - 8,5-odstotni stopnji, obdavče-ne po splošni - 20-odstotni stopnji.

Z namenom zagotovitve dodatnih sred-stev proračuna se pripravljajo tudi dru-ge spremembe, in sicer se omejuje ko-riščenje izgub iz preteklih davčnih let, znižuje se posebna osebna olajšava za študente in odpravlja posebna osebna olajšava za čezmejne delovne migran-te. Obenem se v predlogu zakona dolo-ča tudi cedularna obdavčitev za dohod-ke iz oddajanja premoženja v najem po proporcionalni stopnji v višini 25 %.

Aktualno

Predlog proračunov RS za 2013 in 2014Vlada RS je v začetku letošnjega oktobra sprejela Predlog pro-računskega memorandum za 2013 in 2014 in Predlog proračuna RS za 2013 in 2014.

Glas občin 11

Aktualno

Načrtovani ukrepi za omejitev rasti javnofinančnih odhodkov za 2013 in 2014

Zaradi nujne prilagoditve obsega delo-vanja javnega sektorja realnim gospo-darskim zmožnostim morajo maso sred-stev za plačilo stroškov dela zaposlenih v javnem sektorju vsi proračunski uporab-niki z lastnimi ukrepi in reorganizacijo dela, skupaj z učinki že sprejetih ukrepov (ZUJF), 2013 dodatno znižati. Predvi-deno znižanje v odstotku pri posamezni skupini uporabnikov ni enako, ampak se pri posameznih uporabnikih razlikuje v odvisnosti od njihovega povprečnega in-deksa rasti 2009–2012 glede na skupni indeks rasti izplačanih bruto plač. Pri posrednih proračunskih uporabnikih se cilj zniževanja mase sredstev za plačilo stroškov dela dosega z ustreznim zniža-njem skupnih sredstev za izvajanje javne službe, ki poleg stroškov dela vključuje-jo tudi druge stroške za izvajanje javne službe in se kot tekoči transfer plačuje-jo javnim zavodom, agencijam in skla-dom. Cilj predlaganih ukrepov je, da se skupna masa sredstev za plačilo stroškov dela v javnem sektorju, po izvedbi ustre-znih organizacijskih ukrepov in pokritju z njimi povezanih enkratnih prilagodi-tvenih stroškov, v povprečju zniža za 5 odstotkov glede na veljavni rebalans pro-računa za leto 2012.

Glede subvencij bo Vlada RS podob-no kot letos nadaljevala s selekcijo in iz-borom prednostnih programov v okvi-ru različnih javnih služb in programov, npr. železniškim prevozom potnikov, programi zapiranja rudnikov, ukrepi za problemska območja, spodbujanjem za-poslovanja in samozaposlovanja, pod-poro prestrukturiranju nefinančnih družb in podobno, ki jih bo možno re-alizirati v danem finančnem okviru. Subvencije bodo okrepljene predvsem glede spodbujanja ustvarjanja delovnih mest v zasebnem sektorju in za pospeše-vanje tehnološkega razvoja.

Odhodki za investicijske programe in projekte, ki zajemajo nakup in gradnjo osnovnih sredstev, investicijske transfe-

re pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, ter investicij-ske transfere proračunskim uporabni-kom, se pri nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikih ter vladnih proračunskih uporabnikih, z izjemo ministrstev, ne znižujejo in ostajajo na letošnji ravni. Glede na javnofinanč-ni položaj je okvir sredstev za investici-je precej omejen, zato je načrtovano do-datno znižanje sredstev za investicije pri ministrstvih (nakup in gradnja osnov-nih sredstev), in sicer za 10 % ob upo-števanju specifik posameznih uporab-nikov. V takšnem finančnem okviru morajo proračunski uporabniki izbra-ti oz. določiti prednostne projekte; še posebno tiste, ki bodo ugodno vplivali na gospodarsko rast. Poudariti je treba, da se ni posegalo v sredstva, ki so na-menjena financiranju programov sku-pnih evropskih politik. Prav zato se bo skupni obseg investicijskih odhodkov 2013 in 2014 povečeval in bo namenjen predvsem razvojnim projektom. Sku-pno se predvidena sredstva za investicije povečujejo za 600 milijonov evrov.

Prednostna področja investiranja v na-slednjih dveh letih politike prometne infrastrukture so modernizacija, re-konstrukcija in nadgradnja železniških prog ter interoperabilno odvijanje že-lezniškega prometa na celotnem kori-dorju D v Sloveniji. V energetiki imajo prednost projekti učinkovite rabe ener-gije in obnovljivih virov (biomasa in vo-dna energija) ter investicije v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupno-sti. V prihodnjih dveh letih se načrtu-je dokončanje projekta izgradnje pro-stora za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, nadaljevala se bodo tudi vlaganja v obstoječo bolni-šnično infrastrukturo. Na področju iz-obraževanja se bo v naslednjih letih iz-vajala vpeljava elektronskih učbenikov na tabličnih računalnikih ali prenosni-kih za učence in dijake v šolah, ki so umeščene v manj razvita okolja, in vpe-ljava močnih širokopasovnih povezav in brezžičnih omrežij v šolah. Načrtuje se tudi izgradnja mednarodnega centra za kreativnost in industrijski dizajn, ki bo lahko združil vrhunske raziskovalce in razvojnike iz Slovenije in tujine, krea-tivna majhna in srednja podjetja ter pri-vabil razvojne oddelke multinacionalk. Ključni razvojni projekt s področja no-tranjih zadev je projekt izgradnje naci-onalnega forenzičnega laboratorija, kar bo omogočilo uspešnejše in učinko-vitejše izvajanje nalog policije pri pre-prečevanju, odkrivanju in preiskova-

nju kriminalitete. Razvojni projekt Ministrstva RS za obrambo predsta-vlja tehnološka prenova in rekonstruk-cija letališča Cerklje ob Krki. Letališče je opredeljeno kot javno, zato je zgraje-no po civilnih in vojaških predpisih, z njega pa bo mogoč dostop neposredno v zračni prostor na mednarodnih letih. Primeren je tudi za opravljanje gospo-darske dejavnosti, za kar je prostor re-zerviran na severnem delu letališča.

PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV RS ZA 2013 IN 2014Glede na pravno naravo državnega pro-računa je uveljavitev Zakona o izvrševa-nju proračuna RS nujni in neposredni pogoj za uveljavitev proračuna in s tem za njegovo izvrševanje.

Osnovni cilj zakona je uzakoniti reši-tve, ki bodo omogočile tekoče in nemo-teno izvrševanje sprejetega proračuna. Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih princi-pov, saj so ta opredeljena v 2. členu Za-kona o javnih financah (ZJF). Tem na-čelom predlog zakona tudi sledi, prav tako pa sledi tudi ostali ureditvi, kot je opredeljena v ZJF. Predlagani zakon vsebuje vse vsebine in druge elemente, ki jih določa ali predvideva ZJF, hkrati pa omejuje posamezne izdatke, ki pred-stavljajo zajeten del proračuna. V skla-du z navedenim določa obseg zadolže-vanja in dovoljenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu. Ure-ja tudi posebna pooblastila Vladi RS in pristojnemu ministrstvu za izvrše-vanje proračuna 2013 in 2014. V tem okviru so določena različna pooblasti-la, pomembna predvsem za zadolževa-nje Vlade RS v okviru fiskalnega stabi-lizatorja. Predlagani zakon določa tudi obseg obveznosti, ki jih lahko uporab-niki prevzemajo v tekočem letu in ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih le-tih, prav tako pa tudi druge vsebine, za katere ZJF in drugi zakoni predvideva-jo, da morajo biti urejeni v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.

Z uveljavitvijo tega zakona se bo uvelja-vil državni proračun 2013 in 2014. Za izvajanje tega zakona so zagotovljena sredstva v državnem proračunu.

Predlog zakona določa tudi povpreč-nine 2013 in 2014, in sicer v višini 536,00 evrov.

Glas občin 12

Aktualno

PREDLOG DRŽAVNIH PRORAČUNOV ZA 2013 IN 2014Proračunski odhodki so prihodnje leto načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov, za 2014 pa v višini 9,3 milijarde evrov. Za 2013 načrtovani proračunski odhod-ki so za približno 600 milijonov evrov nižji od prihodkov letošnjega rebalan-sa proračuna. Po politikah bo prihodnje leto največ sredstev šlo za izobraževanje in šport (1,5 milijarde evrov), pokojnin-sko varstvo (1,3 milijarde evrov) in so-cialno varnost (dobra milijarda evrov). Približno toliko sredstev za omenjene politike je namenjenih tudi 2014.

Za servisiranje javnega dolga bo priho-dnje leto po predlogu proračuna na-menjenih dobrih 726 milijonov evrov (2014 758 milijonov evrov), za promet in prometno infrastrukturo 683 mili-jonov evrov (809 milijonov evrov), za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in pre-hrano 491 milijonov evrov (433 milijo-nov evrov), za politiko trga dela in de-lovne pogoje 438 milijonov evrov (370

milijonov evrov).

Predlog proračuna za 2013 za plačila v EU predvideva 429 milijonov evrov (431 milijonov evrov), za obrambo in zašči-to 377 milijonov evrov (379 milijonov evrov), za notranje zadeve in varnost 345 milijonov evrov (342 milijonov evrov).

Dostopni so tudi podatki o predvidenih odhodkih za posamezne proračunske upo-rabnike. Predvideni odhodki posameznih ministrstev so sicer le do določene mere primerljivi z letošnjim rebalansom, saj so se nekatera ministrstva letos združila.

Za Ministrstvo RS za finance je tako 2013 predvideno 2,7 milijarde evrov sredstev (z letošnjim rebalansom 2,8 milijarde evrov), za Ministrstvo RS za notranje zadeve 332,4 milijona evrov (letos 325,2 milijona evrov), za Ministr-stvo RS za zunanje zadeve 86,3 milijona evrov (letos 79,5 milijona evrov), za Mi-nistrstvo RS za obrambo 378,6 milijo-na evrov (letos 380,9 milijona evrov), za Ministrstvo RS za delo, družino in soci-alne zadeve 1,6 milijarde evrov (letos 1,7 milijarde evrov), za Ministrstvo RS za

zdravje 111,3 milijona evrov (letos 57,2 milijona evrov), za Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa 10,1 milijona evrov (letos 10,2 milijona evrov).

Odhodki Ministrstva RS za pravosod-je in javno upravo po predlogu proraču-na za 2013 znašajo 200,9 milijona evrov, Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo 467,5 milijona evrov, Mini-strstva RS za kmetijstvo in okolje 815,7 milijona evrov, Ministrstva RS za infra-strukturo in prostor 787,3 milijona evrov, odhodki super ministrstva, torej Ministr-stva RS za izobraževanje, znanost, kultu-ro in šport, pa 1,8 milijarde evrov.

Vlada RS s predlogom proračuna za 2013 načrtuje primanjkljaj v višini med 2,8 in 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. To naj bi med drugim do-segla s pokojninsko reformo, petodsto-tnim znižanjem mase plač v celotnem javnem sektorju in zvišanjem DDV za določeno blago in storitve.

Srečanje županov s predstavniki Vlade RSV Narodnem domu v Celju je bilo 2. oktobra v organizaciji Zdru-ženja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije srečanje več kot 100 županov slovenskih občin s predstavniki Vlade RS. Žu-pani so oblikovali resolucijo, s katero od države zahtevajo, da takoj prekine s postopkom spreminjanja Zakona o financiranju občin in da se ob dogovorjeni povprečnini za prihodnje leto v Zakon za izvrševanje proračuna zapiše tudi sprostitev cen ko-munalnih storitev in prične s pripravo posebnega zakona, ki bo razbremenil občinske proračune.

Srečanja se je kot član Vlade RS ude-ležil minister, pristojen za področje lo-kalne samouprave, dr. Senko Pličanič. Z Ministrstva RS za pravosodje in jav-no upravo sta bila prisotna še državni se-kretar Helmut Hartman in vodja službe za lokalno samoupravo Nevenka Vrata-nar. Sestanka sta se udeležila tudi držav-ni sekretar z Ministrstva RS za finan-ce Aleš Živkovič in državna sekretarka z Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Monika Kirbiš Rojs.

Srečanje se je odvijalo v luči priprav proračunov države za prihodnji dve leti, določitvi višine povprečnine in napove-danih sprememb Zakona o financira-nju občin.

Poleg ostalih uvodnih nagovorov, ki so predvsem poudarili velik pomen ob-čin pri vlaganju v investicije in pome-nu delovanja občin za kakovostno ži-vljenje ljudi, je predsednik Združenja občin Slovenije izpostavil, da je za nor-malno delovanje v družbi nujen dia-log med državo in občinami. Težava je v verodostojnosti dogovorov, ki so bili v preteklosti že večkrat neizpolnjeni ozi-roma kršeni. Je pa predsednik ZOS gle-de na zadnje pogovore optimističen gle-de sklenitve dogovora med Vlado RS in občinami o višini povprečnine za 2013.

Glas občin 13

Aktualno

Na podlagi 16. in 20. člena Zakona o državni upravi ter 41. člena Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih orga-nih je minister za pravosodje in jav-no upravo 12. julija 2012 izdal sklep o ustanovitvi Strokovnega sveta za lo-kalno samoupravo.

Strokovni svet za lokalno samoupra-vo se ustanavlja z namenom obravnave strokovnih podlag za pripravo sistem-skih rešitev in sistemskih ukrepov ter predlaganja drugih strokovnih rešitev na področju lokalne samouprave.

V Strokovni svet za lokalno samoupra-vo so bili iz Združenje občin Sloveni-je imenovani:

• Robert Smrdelj, predsednik ZOS in župan občine Pivka;

• Jurij Lep, župan občine Selnica ob Dravi;

• Franci Rokavec, župan občine Litija;

• mag. Marko Diaci, župan občine Šentjur;

• Polonca Drofenik, generalna sekretarka ZOS.

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije v strokovnem svetu:

• Leo Kremžar, župan občine Mi-klavž na Dravskem polju;

• Darko Fras, župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah;

• Tone Peršak, župan občine Trzin;• Andreja Katič, direktorica OU

Mestne občine Velenje;• Jasmina Vidmar,

generalna sekretarka SOS.

Člana strokovnega sveta sta še:

• dr. Boštjan Brezovnik; • dr. Žan Jan Oplotnik.

Prav tako je bilo razumeti, da se Zakon o financiranju občin zaenkrat ne bo spreminjal. Še vedno je treba občinam zmanjšati obveznosti in stroške na pod-lagi predpisov (sprememba normativov, zbirokratiziranih postopkov, …).

Minister Pličanič je dejal, da se zaveda po-mena lokalne samouprave. Menil je, da bo država morala več narediti glede za-gona gospodarstva, vendar so se najprej lotili stabilizacije javnih financ. Pozdra-vil je idejo zakona za uravnoteženje jav-nih financ za občine, s katerim bi obči-ne razbremenili določenih nalog in s tem stroškov. Glede trenutnega dogajanja oko-li financiranja občin (povprečnina, ZFO) pa je menil, da je treba doseči dogovor, pri čemer je obljubil, da se bo sam osebno za-vzel, da do njega tudi dejansko pride.

Državni sekretar z Ministrstva RS za fi-nance je pojasnil, da se je sedanja Vla-da RS soočila z relativno težko javno-finančno situacijo (visok primanjkljaj, visoki stroški dela). Poudaril je, da so s konsolidacijo javnih financ začeli že z rebalansom proračuna za 2012 in to tudi nadaljujejo s proračunom 2013.

Državna sekretarka Kirbiševa je poja-snila, da je črpanje evropskih sredstev ena od prednostnih nalog slovenske vlade. Evropskih sredstev bo v priho-dnjih dveh letih dovolj, občinam pa je treba zagotoviti dovolj lastnih sred-stev za udeležbo pri projektih. Absorb-cijska sposobnost občin znaša še oko-li 600 milijonov evrov, poudarila pa je ustrezno usposobljenost kadra za črpa-nje evropskih sredstev.

Župani so v razpravi pozvali k spre-membi normativov in standardov, saj brez tega po njihovem ne bo prišlo do prihrankov. Prav tako so pozvali k spre-membi plačnega sistema v bolj pravič-nega. Opozorili so na težave v komu-nikaciji z državo zaradi ukinitve Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter pozvali k nje-ni ponovni ustanovitvi. Težavo vidi-jo tudi v neodzivnosti slovenske vlade na njihove pobude. Ob napovedanem zmanjševanju sredstev za plače se župa-ni sprašujejo, če bo država našla ustre-zno zakonsko podlago, da bodo obči-ne lahko odpuščale delavce. Večkrat so že pozvali k sprostitvi cen komunal-nih storitev. Predlagali so tudi pripoji-tev upravnih enot občinam. Opozorili so na stroške, ki jih imajo občine zaradi odplačnih služnosti in vpisov v zemlji-ško knjigo. Izvesti je treba tudi debiro-kratizacijo, so poudarili.

Ob koncu so poudarili, da so občine se-stavni del države in da je zavezništvo občin z državo nujno, pri čemer so opo-zorili na trend Evropske unije, ki daje velik poudarek lokalnim skupnostim, to pa bi morali - po njihovem - upošte-vati tudi pri nas.

Minister je v odgovoru županom poja-snil, da se zaveda velikih pričakovanj, vendar pa ne morejo naenkrat pospra-viti vse »navlake«, ki se je nabrala v za-

dnjih dvajsetih letih. Napovedal je spre-membo plačnega in reformo sodnega sistema. Priznal je velik potencial župa-nov za ideje. Obljubil je, da bo predse-dnik Vlade RS takoj seznanjen z doga-janjem na omenjenem srečanju.

Župani so sklenili, da bodo predlaga-li dopolnitev resolucije, ob tem pa bodo jasno določili tudi časovni rok, v kate-rem je treba uresničiti zadano.

Strokovni svet za lokalno samoupravoMinister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič je imenoval predsednika in člane Strokovnega sveta za lokal-no samoupravo. Strokovnemu svetu predseduje predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Glas občin 14

vljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov določa tudi politič-no in ekonomsko suverenost Republi-ke Slovenije.

Smiselno je spodbujati lokalno okolje, da se samooskrbuje in s tem veča ka-kovost življenja vseh vključenih v ta proces. S stališča trajnosti je smiselno spodbujati integriran in ekološki način pridelave oz. reje in uvajanje teh pridel-kov oziroma izdelkov v vsakdan v okvi-ru sistema javnega naročanja oziroma naročil in tako zagotavljati hrano, ki je pridelana v lokalnem okolju.

Koalicijski partnerji so se tudi s koalicij-sko pogodbo zavezali k povečanju dele-ža samooskrbe in ekološke hrane, tudi s spodbujanjem različnih oblik povezo-vanja in sistemov, ki imajo namen skraj-ševanja prehrambenih verig. Z uvelja-vitvijo kratkih verig bomo zagotovo pripomogli k zmanjševanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi transpor-ta hrane iz oddaljenih držav, zagoto-vili bomo trajnostno rabo površin, na-menjenih pridelavi hrane, ohranjali delovna mesta na podeželju in dvigni-li stopnjo samooskrbe s kakovostno, lo-kalno pridelano hrano, ter tako izbolj-šali prehransko varnost prebivalstva.

Aktualno

Za dan slovenske hrane je Vlada RS razglasila tretji petek novembra. Letos bo dan slovenske hrane v petek, 16. no-vembra. Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje bo ta dan obeležilo s številni-mi promocijskimi dejavnostmi, ki bodo povezovale različne deležnike in spod-bujale k razmišljanju o pomenu lokalne samooskrbe. Mednje sodi tudi tradicio-nalni slovenski zajtrk. Namen tega pro-jekta je izobraževati, obveščati in ozave-ščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjeval-nih navad, pomenu in prednostih lokal-no pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebe-larstva za pridelavo, okolje, gospodar-ske dejavnosti in za širše okolje, o pra-vilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racio-

nalnem ravnanju z embalažo (npr. več-kratna uporaba, pakiranje večjih enot živil). Pomembno je tudi splošno ozave-ščanje mladine o pomenu zdravega na-čina življenja, vključno s pomenom gi-banja in izvajanja športnih aktivnosti.

Hrana postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina, ki zajema tudi varo-vanje zdravja ljudi in okolja. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvo-dih, zato je zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in poli-tično vprašanje. Pospešiti ponudbo in povpraševanje po kakovostni in zdrav-ju koristni hrani, pridelani lokalno in na trajnostni način ter s tem izboljša-ti oskrbo prebivalstva z lokalno traj-nostno pridelano hrano je strateški cilj slovenske prehranske politike. Zagota-

Odbor je sprejel naslednje sklepe:

1. Odbor predlaga, da se nadzor v za-vetiščih poostri (predvsem glede iz-polnjevanja predpisanih prostorskih in drugih pogojev) z namenom pre-glednejšega delovanja in poslovanja zavetišč ter vzpostavitve jasnih raz-merij med lastniki živali, zavetišči, občinami in državo.

2. Odbor meni, da bi bilo treba spre-

Dan slovenske hraneVlada RS je razglasila dan slovenske hrane. S tem naj bi v Slove-niji pridelani hrani dali pomemben pečat in s tem pokazali pod-poro domačim pridelovalcem in predelovalcem ter spodbudili zavedanje in pripadnost javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter uživanju te.

Sklepi odbora DZ RS glede stanja zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji10. oktobra je Odbor DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje na nujni seji obravnaval stanje v zavetiščih za zapušče-ne živali v Sloveniji.

meniti oziroma dopolniti Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, in sicer:

- v pravilniku naj se določijo pogo-ji za organizacijo zavetišča za zapu-ščene živali na podlagi sklenjenih pogodb z lokalnimi skupnostmi, da bo jasno, koliko živali pripada na kapaciteto posameznega zavetišča;

- prouči naj se možnost, po kateri bi se med pogoje za namestitev in oskr-

bo živali dodali tudi bivalni prostori za namestitev drugih zapuščenih ži-vali (kače, pajki, kuščarji, …), ki jih je dovoljeno prodajati v pooblašče-nih trgovinah za prodajo živali;

- prouči naj se možnost, da se eno od obstoječih zavetišč v enem delu specializira za oskrbo neharmoni-ziranih (eksotičnih) živali;

- na podlagi statističnih podatkov, naj se standardizira število prosto-rov, jasno določi protokol oskrbe, vključno s številom oskrbnikov v zavetiščih, vzpostavi se pregleden sistem cen oskrbnega dne.

3. Veterinarski upravi RS odbor predla-ga, da zagotovi dosleden nadzor nad obveznimi cepljenji in s tem nad siste-matičnim evidentiranjem psov in nji-hovih lastnikov.

4. Odbor meni, da je v državi treba vzpo-staviti pregleden sistem cen oskrbnega dne za zapuščene živali in jasno stan-dardizira protokol oskrbe v zavetiščih.

Glas občin 15

USKLAJEVANJE PREDLOGA UREDBE Po usklajevalnem sestanku strokovnih de-lovnih teles Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter uskladitvi pripomb občin z Zbornico komunalnih gospodarstev so bile na predlog uredbe podane skupne pripombe občin in izvajal-cev. Sledil je usklajevalni sestanek na Mi-nistrstvu RS za kmetijstvo in okolje.

Udeleženci sestanka so izpostavili od-prte zadeve. Problematična je opredeli-tev donosa, ki naj bi bil po nasvetu Mi-nistrstva RS za finance opredeljen kot povprečni donos panoge. Višina glob je previsoka, kazen naj bo sorazmerna prekršku. Predlagana je bila spremem-ba obstoječega sistema glede odvoza iz greznic: storitev naj se obračunava me-sečno, sistem naj stimulira uporabnika, da ga bo uporabljal, cena storitve naj se veže na porabo vode. Glede stopnje iz-koriščenosti infrastrukture in obraču-na najemnine za javno infrastrukturo je bilo kar nekaj vprašanj, predstavlje-na pa je bila možnost oslabitve in funk-cionalna amortizacija, po kateri se na-jemnina obračunava glede na koriščeno infrastrukturo. Beseda je tekla tudi o uveljavitvi cen v prehodnem obdobju, namenskosti sredstev, pobranih z naje-mnino, in drugem.

PREDLOG UREDBEPo usklajevanjih je ministrstvo pripra-vilo dopolnjen Predlog uredbe o meto-dologiji za oblikovanje cen storitev ob-veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Predlagana ured-ba določa metodologijo za oblikovanje

Zakonodaja v pripravi

Predlog uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okoljaPo številnih usklajevanjih in variantnih predlogih je Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje 10. ok-tobra 2012 poslalo v javno obravnavo nov Predlog uredbe o metodologiji za oblikovanje cen sto-ritev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Nov predlog je bil pripravljen tudi v duhu dogovora o povprečnini, ki določa sprejem takšne uredbe, po kateri bodo občine s 1. januarjem 2013 lahko obračunale lastno polno ceno komunalnih storitev.

cen storitev obveznih občinskih gospo-darskih javnih služb varstva okolja, in sicer za:

• oskrbo s pitno vodo;• odvajanje in čiščenje komunalne in

padavinske odpadne vode;• zbiranje določenih vrst komunalnih

odpadkov;• obdelavo določenih vrst komunalnih

odpadkov;• odlaganje ostankov predelave ali od-

stranjevanja komunalnih odpadkov.Cena izvajanja storitev posamezne go-spodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer dela, ki predstavlja stroške javne infrastrukture, dela, ki predstavlja stroške izvajanja storitev po-samezne gospodarske javne službe, in dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane.

Za uveljavitev nove ali spremenjene cene storitve javne službe ni več treba prido-biti pozitivnega strokovnega mnenja Mi-

nistrstva RS za okolje in prostor, ki je bilo predpisano s Pravilnikom o meto-dologiji za oblikovanje cen storitev ob-veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga iz-vajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadalj-njem besedilu: elaborat), potrdi pa jo pristojen občinski organ. Pred uveljavi-tvijo nove cene mora mnenje o elaboratu iz tega člena in o skladnosti oblikovanja cene s tem predpisom podati strokovna služba občine. Elaborat mora biti stalno dostopen na spletni strani izvajalca.

Cena, ki jo potrdi pristojen organ ob-čine, se imenuje potrjena cena storitve javne službe in je sestavljena iz omre-žnine ali stroška javne infrastruktu-re ter iz cene, ki se nanaša na opravlja-nje storitev javne službe. Občina lahko določi tudi subvencijo, s katero upo-rabnikom storitev pokrije določen del potrjene cene. Zaračunana cena stori-tve javne službe je tako potrjena cena, zmanjšana za morebitno subvencijo in jo za storitev iz 1. člena te uredbe pla-ča uporabnik.

Pri oblikovanju cen javnih služb var-stva okolja se upošteva načrtovane ko-ličine opravljenih storitev in načrto-vane stroške ter prihodke izvajalca za naslednje obdobje. Izvajalec za prete-klo obračunsko obdobje ugotovi razli-ko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugo-tovi količino opravljenih storitev. Ugo-tovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno ter dejanska količi-

Glas občin 16

na opravljenih storitev in morebitna pomoč občine izvajalcu v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upoštevajo pri izračunu predloga pred-računske cene za naslednje obdobje in se ne vrača uporabnikom v obliki de-narnega vračila.

Pred predložitvijo cene pristojnemu ob-činskemu organu mora mnenje o ela-boratu in skladnosti oblikovanja cene z uredbo dati strokovna služba občine. Občine se lahko v primeru, da imajo skupnega izvajalca, dogovorijo za sku-pno mnenje o elaboratu.

Izvajalec lahko v soglasju z lastnikom infrastrukture opravlja posebne stori-tve za osebe, ki niso uporabniki stori-tev javne službe, ali opravlja posebne storitve z uporabo javne infrastruktu-re, ki niso obvezne storitve javne služ-

be. Pri izračunu cene storitve javne službe se pozitivna raz-lika med prihodki in odhodki iz opravljanja posebnih stori-tev upošteva tako, da se zni-žajo stroški opravljanja javne službe.

Cena posamezne storitve jav-nih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v po-samezni občini istega izvajalca.

Izvajalec mora ministrstvu, pristojnem za okolje, najpozne-je do 31. marca tekočega leta za preteklo leto poslati poro-čilo v elektronski obliki, v ka-terem so podatki, ki jih potre-bujejo za določitev primerljivih območij z vidika izvajanja jav-

ne službe in določitev povprečne cene na primerljivih območjih.

Pri oskrbi s pitno vodo se na računu lo-čeno prikažejo: omrežnina, vodarina, vodno povračilo in plačilo za vodno pravico. Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmoglji-vost priključkov, določenih s premerom vodomera in - če tako določi občina - tudi glede na porabo pitne vode.

V okviru javne službe odvajanja in či-ščenja komunalne in padavinske odpa-dne vode se ločeno oblikujejo in obra-čunavajo cene za storitve javne službe:

• odvajanje komunalne odpadne vode padavinske odpadne vode z javnih površin;

• odvajanje padavinske odpadne vode s streh;


• storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami;

• čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;

• čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

Omrežnina se določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s pre-merom vodomera in - če tako določi ob-čina -tudi glede na porabo pitne vode.

Pri javni službi ravnanja s komunalni-mi odpadki se ločeno obračunavajo na-slednje storitve:

1. zbiranje komunalnih odpadkov;2. obdelava komunalnih odpadkov; 3. odlaganje ostankov predelave ali od-

stranjevanja komunalnih odpadkov.V primerih, ko veljavna cena storitev posamezne javne službe ni bila obliko-vana v skladu s Pravilnikom o metodo-logiji za oblikovanje cen storitev obve-znih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), se ugotovi količino opravljene storitve in prihodke iz naslova opravlja-nja te storitve v letu zadnje spremem-be cene.

S predlagano uredbo se v prehodnih določbah razveljavlja Pravilnik o meto-dologiji za oblikovanje cen storitev ob-veznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Ne glede na določbe te uredbe lahko izvajalec, ki ima za ceno soglasje pristojnega občinskega organa, uveljavi ceno, s katero soglaša občina.

Glas občin 17

Zakon ureja načrtovanje, organizira-nost in spodbujanje razvoja turizma ter določa turistično takso in druga sred-stva za opravljanje te dejavnosti na na-cionalni ravni in na ravni turističnega območja. Zakon določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turi-stičnega vodenja.

Da bi pravne osebe, kar se še posebej na-naša na turistična društva, lažje prido-bivala status za delovanje v javnem in-teresu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega obmo-čja, je zahteva, da mora prosilec prido-biti soglasje občin v okviru turistične-ga območja nadomeščena z zahtevo, da mora pridobiti soglasje občin ali občine, na območju katere je sedež pravne ose-be. Turistično območje lahko, skladno z definicijo tega pojma, namreč obliku-je tudi ena sama občina.

Predlog zakona opredeljuje okvir načr-tovanja in spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja. Posebej so določeni namenski viri financiranja spodbujanja razvoja turizma na ravni tu-rističnega območja (del koncesijskih da-jatev za prirejanje posebnih iger na srečo, turistična taksa), ki so prihodek obči-ne, ter na tej podlagi določeni nameni, za katere se lahko porabi posamezni na-menski vir (vlaganja v skupno turistič-no infrastrukturo, opravljanje dejavnosti in storitev, katerih izvajanje je v javnem interesu). Predlog zakona posebej opre-deljuje odgovornost občine, da zagoto-vi izvajanje teh dejavnosti in storitev ter namensko porabo namenskih virov fi-nanciranja spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja.

Določanje višine turistične takse ne te-melji več na zmnožku med vrednostjo točke in številom točk, ki ga določi ob-

čina. Namesto izračuna, ki je ostanek nekdanjega Zakona o turistični taksi, je v predlogu zakona naveden le najviš-ji možni znesek turistične takse, izražen v evrih, občine pa se bodo same odloči-le, ali bodo višino takse določile v tem ali nižjem znesku. Predlagana določitev turistične takse je v višini 1,3 evra.

Občinam je dana možnost, da v svo-jem predpisu določijo dodatne oprosti-tve plačila turistične takse. V predlogu zakona je tudi še vedno izrecno predpi-sana namenska raba turistične takse kot tudi dela koncesijske dajatve, ki se na-meni lokalnim skupnostim.

Predlog zakona ne vsebuje več obve-znosti plačila turistične takse lastnikom počitniških hiš in stanovanj v pavšal-nem letnem znesku.

Glede pogojev za opravljanje dejavno-sti organiziranja in prodaje turistič-nih aranžmajev ter turističnega vodenja predlog zakona črta zahtevo po prido-bivanju licenc kot pogoja za pridobitev pravice do opravljanja dejavnosti orga-niziranja ali prodaje turističnih aranž-majev. Močno so tudi poenostavljeni pogoji za opravljanje teh dejavnosti.

PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONAMinistrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo smo poslali pripombe na Predlog zakona o spodbujanju razvo-ja turizma (ZSRT-1), ki jih je pripravil Odbor ZOS za turizem. Predlog zako-na namreč ne opredeljuje finančnih po-sledic za proračune občin in posledic zakona na okolje.

ZOS podpira takšno rešitev predlo-ga zakona, po kateri lahko občine sa-mostojno določajo višino turistične takse. Ni razloga, da v zakonu kot iz-


jema ostaja določena taksa v kampih s 50 % popustom, zato ZOS predlaga 100 % višino te takse. Prav tako pre-dlaga ohranitev pavšalne turistične ta-kse za lastnike počitniških hiš in stano-vanj v pavšalnem letnem znesku takse, ki jo predlog zakona črta, ne nasprotu-je pa drugačni metodologiji določanja takse. ZOS nasprotuje črtanju zahteve za pridobitev licenc kot pogoja za pri-dobitev pravice do opravljanja dejavno-sti organiziranja ali prodaje turističnih aranžmajev. Ministrstvu smo predlaga-li, da predpiše sistemsko rešitev za obči-ne, ki ne prihajajo iz izrazito turističnih območij, se pa srečujejo z dnevnimi tu-risti, od katerih turističnih taks ne mo-rejo pobrati.

MINISTRSTVO ODGOVORILO NA PRIPOMBEMinistrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovarja, da se bo obve-znost plačila turistične takse za lastnike počitniških hiš in stanovanj ter plovil v zakonu ohranila, bo pa zaradi odpra-ve obstoječih slabosti spremenjen način določanja njene višine, in sicer tako, da bo odvisna od števila ležišč ob hkratni možnosti, da se ta taksa plačuje po de-janskem številu nočitev.

V predlogu zakona bodo, tako kot je urejeno zdaj, predpisane licence kot po-goj za opravljanje dejavnosti organizira-nja in prodaje turističnih aranžmajev. Predlog, da se črta 50 % popust za goste v kampih, bodo, upoštevaje argumente, ki jih je navedel ZOS, upoštevali.

Sistemske rešitve za primere, ko v obči-nah prevladujejo dnevni gostje, od ka-terih ni mogoče pobrati turistične ta-kse, ni možno uveljaviti s tem zakonom, odgovarja ministrstvo. Če pa bo v ka-kšnem drugem predpisu mogoče najti ustrezno rešitev za to vprašanje, jo bodo na Ministrstvu RS za gospodarski ra-zvoj in tehnologijo tudi podprli.

Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizmaMinistrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki je bil v javni obravnavi do 3. septembra letos. V javni obravnavi je so-delovalo tudi Združenje občin Slovenije: pripombe na predlog zakona je pripravil Odbor ZOS za turizem.

Glas občin 18

Po vstopu Slovenije v Evropsko uni-jo (EU) je Republika Slovenija morala prilagoditi svoj pravni red tudi na po-dročju lokalnih volitev. Državljani EU imajo namreč volilno pravico na lokal-nih in evropskih volitvah po vsej EU, zato je Republika Slovenija spomladi 2005 dopolnila Zakon o lokalnih voli-tvah (ZLV).

Konec 2011 je Evropska komisija (EK) v zadevi EU Pilotni projekt 2646/11/JUST ugotovila, da evropska direkti-va ni ustrezno prenesena v naš pravni red, saj od državljanov EU zahteva stal-no prebivališče, zanj pa se po Zakonu o tujcih zahteva 5 let stalnega bivanja v Sloveniji. Na podlagi opozorila general-nega direktorata za pravosodje (DG Ju-

decembra 1994 ter njenima spremem-bama imajo državljani EU, ki izpol-njujejo enake pogoje glede aktivne in pasivne volilne pravice, kakor jih nji-hova država prebivanja določa za svo-je državljane, aktivno in pasivno vo-lilno pravico. Vendar pa v slovenskem primeru pogoj petletnega prebivanja velja samo za državljane drugih dr-žav članic EU, zato pomeni spremem-ba Zakona o lokalnih volitvah uskla-ditev zakona s pravom EU.

Novela zakona tako spreminja 5. člen, da bodo državljani držav članic EU ta-koj po prijavi stalnega ali začasnega prebivališča (kar pomeni, da imajo ve-ljavno dovoljenje za stalno/začasno pre-bivanje in prijavljeno stalno/začasno prebivališče v RS) dobili pravico voli-ti in kandidirati na lokalnih volitvah. To pomeni, da se bo število državlja-nov EU, ki bivajo v Sloveniji in niso slovenski državljani in bodo dobili vo-lilno pravico, potrojilo. Podobne prila-goditve je bil pred leti deležen tudi Za-kon o volitvah v Evropski parlament, v tem kontekstu pa je v pripravi tudi spre-memba Zakona o evidenci volilne pra-vice (na MNZ).

Vlada RS je z novelo predlagala tudi znižanje nadomestila za opravljanje funkcij v občinskih volilnih komisijah za 20 odstotkov in za 10 odstotkov na-domestil za opravljanje funkcij v volil-nih odborih, vendar ta predlog ni bil sprejet. Poslanke in poslanci so namreč potrdili dopolnilo, podano na seji od-bora DZ RS za pravosodje, javno upra-vo in lokalno samoupravo.

Po tem dopolnilu nadomestila za čla-ne volilnih odborov ostajajo nespre-menjena, znižujejo pa se za predse-dnike in tajnike občinskih volilnih komisij. Predsedniki in tajniki ob-činskih volilnih komisiji prejema-jo bistveno višja nadomestila, kot jih prejemajo volilni organi na držav-ni ravni, ponekod je ta razlika tudi 100 %. Kaj takšno znižanje pome-ni, je predlagatelj obrazložil na kon-kretnem primeru manjše občine z do 2000 prebivalci. Zdaj je predsednik občinske volilne komisije v takšni ob-čini dobil 2796 evrov bruto, po pre-dlogu pa naj bi dobil 1300 evrov.

Novela tako določa zniževanje nadome-stil za predsednike in tajnike občinskih volilnih organov, po katerem bo nado-mestilo enako 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini.

Predlog novele Zakona o zaščiti živaliVlada RS je na zadnji sep-tembrski seji sprejela pre-dlog novele Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-C) in ga poslala v sprejem v Državni zbor RS.

Sprememba zakona je potrebna pred-vsem zaradi usklajevanja z Direkti-vo 2010/63/EU Evropskega Parlamen-ta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znan-stvene namene, katere implementaci-

ja mora biti izvedena do 10. novembra 2012.

Poleg tega je namen predlaganih spre-memb izboljšati stanje na področju re-gistracije in označevanja psov, kakor tudi preprečiti preprodajo pasjih in ma-čjih mladičev, kar je pogosto dejavnost, ki zelo slabo vpliva na dobrobit teh ži-vali. Spremembe zakona bodo zvišale raven zaščite živali na področju upora-be živali na prireditvah in snemanjih.

Predlagane so tudi spremembe na po-dročju dejavnosti občin v zvezi z zašči-to zapuščenih in hišnih živali. Tako je predlagana možnost predpisovanja občinskih dajatev z namenom zbira-nja sredstev za skrb za omenjene vr-ste živali. Občinskim redarstvom pa je dodeljena pristojnost nadzora dveh določil zakona, in sicer fizičnega var-stva živali na javnem mestu in nad-zora nad označevanjem (mikročipira-njem) psov.

Zakonodaja v pripravi / Sprejeta zakonodaja

Novela Zakona o lokalnih volitvahNovela Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-I), sprejeta na oktobr-skem zasedanju Državnega zbora RS, določa, da bodo lahko dr-žavljani članic EU takoj po prijavi prebivališča v Sloveniji volili in kandidirali na lokalnih volitvah. Gre za uskladitev s pravom EU. Novela določa tudi zniževanje nadomestil za predsednike in taj-nike občinskih volilnih organov, po katerem bo nadomestilo ena-ko 50 % osnovne mesečne plače za poklicno opravljanje funkcije župana v občini.

stice) sta se takratna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno poli-tiko ter Ministrstvo RS za notranje za-deve odločila, da pripravita noveli ZLV in Zakona o evidenci volilne pravice ter o tem obvestita EK. V poročilu EK se je Slovenija zavezala to neskladje urediti v prvi polovici letošnjega leta, najkasne-je do 31. 7. 2012.

Iz ugotovitve EK sledi, da morajo dr-žavljani drugih držav članic EU za pridobitev aktivne in pasivne volil-ne pravice za lokalne volitve v RS v skladu s slovensko zakonodajo prebi-vati v Sloveniji najmanj pet let, med-tem ko za slovenske državljane takšna omejitev ne velja. V skladu s členom 3 Direktive št. 94/80 (ES) z dne 19.

Glas občin 19

sticij, vpeljava novih tehnologij, inova-cij, večja konkurenčnost, …). Navede-nemu cilju novela ZSDPSLS sledi tako, da ureja možnost prodaje zemljišč v in-dustrijsko obrtnih conah pod ocenjeno vrednostjo ter možnost oddaje takih ze-mljišč v najem pod ocenjeno najemni-no, pri čemer pa novela določa tudi po-goje in postopek za sklenitev tovrstnih pravnih poslov.

Predmet novele ZSPDSLS je tudi ure-ditev neodplačnih prenosov nepre-mičnega premoženja v lasti države na samoupravne lokalne skupnosti in ne-odplačnih prenosov nepremičnega pre-moženja samoupravnih lokalnih sku-pnosti v last države. Novela ZSPDSLS tako določa, da se v primeru pogodbe-nega razmerja med državo in samou-pravno lokalno skupnostjo šteje, da je javni interes izpolnjen s samim preno-som nepremičnega premoženja – poseb-no določilo glede javnega interesa v po-godbi o neodplačnem prenosu ni nujno – prav tako pa ni treba vpisati prepo-vedi odtujitve in obremenitve v korist odsvojitelja v zemljiško knjigo. Novela v prehodnih in končnih določbah pose-ga tudi v že sklenjene pogodbe o brez-plačnem prenosu nepremičnega pre-moženja tako, da se štejejo obveznosti glede zagotavljanja javnega interesa za izpolnjene s trenutkom uveljavitve no-vele ZSPDSLS.

Z novelo zakona se odpravlja različ-na ureditev v zvezi s sklepanjem prav-nih poslov glede nepremičnega premo-ženja, ki je upravljavci niso predvideli v sprejetih načrtih ravnanja za tekoče leto. 12. člen ZSPDSLS namreč dolo-ča izjemo, po kateri lahko upravljavci državnega premoženja ob izpolnjeva-nju zakonsko določenih pogojev skle-pajo pravne posle v zvezi z nepremič-nim premoženjem, ki ni vključeno v načrt pridobivanja oziroma razpola-ganja z nepremičnim premoženjem, po drugi strani pa takšna izjema za sa-moupravne lokalne skupnosti ne velja. Navedeno razliko odpravlja predlaga-na novela ZSPDSLS, ki tako izenačuje položaj države in samoupravnih lokal-nih skupnosti.

Novela zakona prav tako odpravlja pri-pravo načrtov najemov nepremičnega premoženja ter načrtov ravnanja s pre-mičnim premoženjem države. Upra-vljavci stvarnega premoženja bodo tako za leto 2013 pripravljali le načrt pridobivanja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ne pa tudi načrta najemov nepremičnega premo-ženja. Takšno rešitev je že za letos nor-miral Zakon o spremembah in dopol-nitvah Zakona o izvrševanju državnih proračunov za 2011 in 2012, sprejet maja 2012. Takšna ureditev daje upra-vljavcem nepremičnega premoženja možnost hitrega prilagajanja razme-ram na trgu najemov in oddaje v na-jem poslovnih prostorov, kar se je izka-

Sprejeta zakonodaja

Novela Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostiNovela Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-A), ki je začela veljati 6. oktobra, poenostavlja prenos nepremičnega premoženja med državo in ob-činami, zagotavlja pa tudi možnost prodaje ali oddaje občinskih zemljišč v industrijskih obrtnih conah pod ocenjeno vrednostjo.

zalo za nujno zlasti v zadnjem obdobju, ko podjetja zaradi slabega poslovanja najetih poslovnih prostorov ne potre-bujejo več, najemnih pogodb za izpra-znjene poslovne prostore pa upravljav-ci niso mogli sklepati, saj ti niso bili predvideni v veljavnem načrtu ravna-nja za tekoče leto.

Z novelo ZSPDSLS se uresničuje Pro-gram ukrepov za spodbujanje gospo-darstva – paket št. 2, ki ga je Vlada RS potrdila 31. 5. 2012. Slednji med dru-gim določa, da je treba odpraviti ovire pri nefleksibilnosti prodaje zemljišč v industrijsko obrtnih conah, ki so v la-sti samoupravnih lokalnih skupnosti, ter omogočiti njihovo prodajo oziroma oddajo v najem na podlagi kriterijev, ki so po programih občin pomembni za njihov razvoj (število novih delovnih mest, razvoj pomembnih gospodarskih panog, visoka dodana vrednost inve-

Glas občin 20

Novela uredbe spreminja okoljske zah-teve za projektiranje, gradnjo ter re-dno in investicijsko vzdrževanje stavb in okoljske zahteve za avtobuse, težka tovorna vozila in storitve avtobusnega prevoza, ki jih uredba ureja v prilogah 7 in 10.

Uredba uvaja manjše spremembe pri-loge 7 v smislu poenostavitve okoljskih zahtev. Glede spornega obveznega dele-ža lesa in lesnih tvoriv je bila oblikova-na kompromisna rešitev – obvezen mi-nimalen delež lesa ali lesnih tvoriv še vedno znaša 30 % glede na prostorni-no, vendar se v prostornino ne štejejo temeljna konstrukcija in podzemni deli objekta. Poleg tega je polovico tega de-leža (t. j. 15 % prostornine vgrajenih materialov) mogoče nadomestiti s ka-terimkoli gradbenim materialom ali iz-delkom, ki ima deklaracijo glede lastnih okoljskih vplivov (znak za okolje tipa I ali znak za okolje tipa III). Na ta način se proizvajalce gradbenih materialov in izdelkov spodbuja k označevanju svojih izdelkov glede vplivov na okolje v celo-

tni življenjski dobi, zaradi česar bo po-stopoma mogoč prehod na še bolj zele-ne in trajnostne gradnje.

V prilogi 10 Uredbe o ZeJN se trenu-tno veljavna metodologija za izračun stroškov v celotni življenjski dobi, ki te-melji na stroških nakupa in stroških go-riva, ob upoštevanju povprečne porabe goriva v fiksni življenjski dobi vozila ter stroških emisij CO2, NOx, NHMC in prašnih delcev, nadomesti z obveznimi tehničnimi specifikacijami. Metodo-logija za izračun stroškov v celotni ži-vljenjski dobi, ki je v skladu z Uredbo o ZeJN obvezna in je predpisana z Di-rektivo 2009/33/ES o spodbujanju či-stih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, namreč v primeru avto-busov kategorije II ali III in težkih to-vornih vozil ni uporabna, ker niti pro-izvajalci niti institucije, akreditirane za testiranje vozil, nimajo vseh podatkov o emisijah za izračun operativnih stro-škov v celotni življenjski dobi vozila. Po novem bodo morali avtobusi kategori-je II ali III, ki jih kupujejo ali najema-

Sprejeta zakonodaja

Spremenjena Uredba o zelenem javnem naročanjuSpremembe in dopolnitve Uredbe o zelenem javnem naročanju, sprejete na seji Vlade RS 23. avgusta, so začele veljati 25. avgu-sta. Združenje občin Slovenije je v začetku avgusta kar dvakrat pozvalo k takojšnjemu sprejetju sprememb uredbe, ki se nana-šajo na področje zelenega javnega naročanja avtobusnih pre-vozov, saj občine v skladu s takrat veljavno uredbo namreč niso mogle izpeljati postopkov izdaje javnih naročil za storitev avto-busnega prevoza oziroma podaljšati obstoječih pogodb.

jo javni naročniki, izpolnjevati evrop-ski standard za emisije EURO V in biti opremljeni s kazalnikom menjanja pre-stav ali merilnikom vrtljajev motorja, na katerem je označeno polje najučin-kovitejšega delovanja motorja. Težka tovorna vozila bodo morala izpolnjeva-ti standard za emisije EURO VI. Okolj-ske zahteve za storitve avtobusnega pre-voza se v celoti črtajo iz Uredbe o ZeJN, saj je opredelitev okoljskih zahtev za storitve avtobusnih prevozov v smislu tehničnih specifikacij, glede na obstoječ vozni park in potrebe za šolske prevoze, nesprejemljiva. Predlagana ureditev ze-lenega javnega naročanja avtobusov in težkih tovornih vozil je skladna s pred-pisi EU.

V prilogi 2 Uredbe o ZeJN se kot izje-ma od zelenega javnega naročanja opre-deljuje naročanje alkoholnih pijač, saj ponudba z vini, zlasti slovenskimi, ki se praviloma naročajo za protokolarne de-javnosti, ni zadostna.

Zaradi prehodnega obdobja za zeleno javno naročanje javnih skladov, javnih agencij, javnih zavodov, javnih gospo-darskih zavodov in drugih oseb, ki se v skladu z javnonaročniško zakonoda-jo štejejo za druge osebe javnega prava, se v smislu zgoraj navedenih sprememb spremenijo tudi okoljske zahteve oziro-ma merila za izbor najugodnejšega po-nudnika iz priloge 12 Uredbe o ZeJN.

ZOS DVAKRAT POZVAL K SPREMEMBAM ZA AVTOBUSNE PREVOZEZdruženje občin Slovenije je 3. in po-novno 13. avgusta letos pozvalo Vlado RS k takojšnjemu sprejetju sprememb in dopolnitev Uredbe o zelenem jav-nem naročanju, ki se nanašajo na po-dročje zelenega javnega naročanja av-tobusnih prevozov. V skladu s takrat veljavno Uredbo o zelenem javnem na-ročanju občine namreč niso mogle izpe-ljati postopkov izdaje javnih naročil za storitev avtobusnega prevoza oziroma podaljšati obstoječih pogodb. Po naših podatkih so imele občine odprtih oko-li 50 postopkov javnega naročanja, prav toliko jih je načrtovalo pogajanja z ob-stoječimi prevozniki. Opozorili smo, da takojšnje nesprejetje uredbe pomeni, da občine ne bodo mogle pravočasno izpe-ljati ustreznih postopkov oddaje javnih naročil storitev avtobusnega prevoza, posledično to pomeni, da 1. septembra občine ne bi mogle zagotoviti izvajanja šolskih prevozov.

Glas občin 21

Novela C Zakona o kmetijskih zemlji-ščih, ki je začela veljati 18. junija lani, je uvedla odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo mora plačati investitor v postopku iz-daje gradbenega dovoljenja. Z vzposta-vitvijo odškodnine se je želelo usmeriti gradnjo na območja nekmetijskih ze-mljišč, na obstoječa stavbna zemljišča, gozdna zemljišča ter na degradirana ob-močja. Že septembra lani je v Državni zbor RS skupina poslancev vložila pre-dloga sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih; prvi je predvideval popolno odpravo odškodnin, drugi znižanje od-škodnin zaradi spremembe namemb-nosti kmetijskih zemljišč. Zaradi razpi-sa predčasnih volitev Državni zbor RS vloženih predlogov ni obravnaval.

30. maja letos je skupina poslancev v za-konodajni postopek vložila Predlog za-

Novela Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvojaDržavni zbor RS je novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2A) spre-jel na julijski izredni seji, veljati pa je začela 28. julija. Spremembe so namenjene predvsem laž-jemu oblikovanju in učinkovitejšemu odločanju razvojnih svetov regij ter delovanju regionalnih razvojnih agencij. Pri pripravi novele je aktivno sodelovalo tudi Združenje občin Slovenije (ZOS).

Sprejeta zakonodaja

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih znižala odškodninoDržavni zbor RS je na julijski seji sprejel novelo Zakona o kme-tijskih zemljiščih (ZKZ-D). Veljati je začela 15. avgusta 2012. Novela znižuje višino odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Poleg tega se bo odškodnina odmerila le od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča. Novela prinaša črtanje odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 50.

kona o spremembah Zakona o kmetij-skih zemljiščih (ZKZ-D). Z namenom razbremenitve gospodarstva in individu-alnih investitorjev pri novogradnjah in dvig konkurenčnosti Slovenije kot nalož-bene destinacije je prvotni predlog nove-le predvideval popolno ukinitev odško-dnin. Po koalicijskem usklajevanju so predlagatelji predlog kasneje dopolnili z amandmajem, v katerem so odškodnine ostale za najkakovostnejša kmetijska ze-mljišča z bonitetno oceno nad 50. Gre za zemljišča z največjim proizvodnim poten-cialom, ki so nujna za pridelovanje hra-ne. Najkakovostnejša kmetijska zemljišča se tako varuje s progresivno lestvico, ki do bonitetnega razreda 50 odpravlja pla-čilo spremembe namembnosti, potem pa z dvigom v bonitetnih razredih od 50 do 60, od 61 do 75 in nad 76 s progresivno lestvico odvrača bodoče investitorje od

najkakovostnejših kmetijskih zemljišč, ki so bila že v preteklosti spremenjena v stavbna zemljišča.

Predlagatelji novele so poudarili, da se za-vedajo nujnosti zaščite najboljših kmetij-skih zemljišč, a obenem menijo, da bo edina prava zaščita najboljših kmetijskih zemljišč takrat, ko bo vzpostavljen kata-ster trajno varovanih kmetijskih zemljišč.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je ob predstavitvi amandmajev v Državnem zboru RS izpostavil, da so se na ministrstvu lotili priprave zakona, s katerim nameravajo vnesti nove spre-membe Zakona o kmetijskih zemljiščih in ena od teh vsebin je tudi nadomesti-lo. Minister je poudaril, da je ključno tudi, da z vladno uredbo določijo traj-no varovana zemljišča, kajti bojijo se, da bo običajni postopek, ki bo tekel prek sprejema občinskih prostorskih načrtov občin, predolg, in bi bil »lov« za kme-tijskimi zemljišči predolgo odprt, pred-vsem v tistem delu, ko gre za spremem-bo kmetijskih zemljišč.

Ministrstvo je sicer skupaj s poslan-skimi skupinami sodelovalo v pripra-vi amandmajev. Ocenili so, da je za-kon z vloženimi amandmaji primeren za sprejem in so ga tudi podprli. Na Ministrstvu RS za kmetijstvo in okolje so prepričani, da so poleg tega zakona zelo pomembni tudi zakoni, ki so bili v parlamentu že sprejeti in se nanašajo na obdavčitev nezazidanih stavbnih ze-mljišč kakor tudi na vzpostavitev nove davščine na promet z nezazidljivimi stavbnimi zemljišči.

Spremembe in dopolnitve ZSRR-2A zasledujejo naslednje cilje:

• racionalizacijo administrativnih po-stopkov in dodatno varčevanje pri uporabi javnih sredstev;

• izboljšanje sistemskih rešitev, ki so

se po uveljavitvi ZSRR-2 marca lani izkazale za težko izvedljive;

• nadgradnjo regionalne politike za njeno vključitev v kohezijsko politi-ko EU v novem programskem obdo-bju 2014–2020.

Racionalizacijo administrativnih postopkov in dodatno varčevanje pri uporabi javnih sredstev želi novela za-kona doseči z:

• ukinitvijo evidence regionalnih me-nedžerjev;

Glas občin 22

• uvedbo razvojnega sveta kohezijske regije kot organa odločanja na ravni kohezijske regije in njegovega sekre-tariata.

ZSRR-2 določa, da lahko pred za-četkom novega programskega obdo-bja mejna občina v teritorialni enoti NUTS 3 prestopi v sosednjo regijo, če s tem soglaša večina občin z večino pre-bivalstva regije, v katero občina presto-pa. Novela ZSRR-2A prinaša omejitev, da je prestop mogoč najmanj eno leto pred pričetkom novega programskega obdobja. To je nujno zaradi pravoča-sne izvedbe postopkov načrtovanja, ki so vezani na programska obdobja. Ka-dar pride do prestopa mejne občine čez mejo teritorialne enote NUTS-2, pa je tak prestop mogoč le ob soglasju mi-nistra, pristojnega za regionalni razvoj, in najmanj štiri leta pred začetkom no-vega programskega obdobja. Soglasje ministra, pristojnega za regionalni ra-zvoj, je nujno, ker lahko prestop mej-ne občine bistveno vpliva na uresniče-vanje interesov Republike Slovenije v finančnih pogajanjih z Evropsko uni-jo pred začetkom vsakokratne finanč-ne perspektive EU.

Za izvajanje kohezijske politike EU in drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določi-jo občine in država, se razvojne regije povezujejo v kohezijske regije, ki se uje-majo s teritorialnimi enotami na ravni NUTS 2, te pa so določene z uredbo EU. Organ odločanja kohezijske regi-je je njen razvojni svet. Razvojni svet kohezijske regije sodeluje in daje pred-hodno soglasje pri sprejemanju odlo-čitev o vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske re-gije ter opravlja druge naloge, poveza-ne z razvojem, ki jih sporazumno do-ločijo občine in država. Razvojni svet kohezijske regije ima sekretariat, ki de-luje kot notranja organizacijska enota državnega organa, pristojnega za regi-onalno politiko. Pri izvajanju progra-mov EU ali njihovih delov, ki se izva-jajo samo v okviru ene oziroma druge kohezijske regije, se funkcija upravlja-nja praviloma prenese na enoto držav-nega organa, pristojnega za regionalno politiko v kohezijski regiji. Delovanje razvojnega sveta kohezijske regije bo z uredbo podrobneje določila Vlada RS.

• ukinitvijo sveta za teritorialno uskla-jevanje razvojnih pobud; njegove naloge prevzame Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo;

• črtanjem obveznosti občin, da usta-novijo RRA kot javni zavod in uved-bo obveznosti večinskega javnega de-leža v lastniški strukturi RRA;

• vzpostavitvijo pravnih podlag za združitev slovenskega regionalno ra-zvojnega sklada in slovenskega pod-jetniškega sklada v en javni sklad.

Z novelo ZSRR-2A se črta izraz regio-nalni menedžer in ukinja evidenca re-gionalnih menedžerjev. S tem poveza-no se med nalogami državnega organa, pristojnega za regionalni razvoj, črta nalogo zagotavljanja programov izobra-ževanja regionalnih menedžerjev. Med pogoji, ki jih mora zagotoviti regional-na razvojna agencija za opravljanje splo-šnih razvojnih nalog, pa se črta pogoj zagotovitve najmanj štirih zaposlenih s statusom regionalnega menedžerja. Po-sledično se črtajo tudi pogoji za vpis re-gionalnega menedžerja v evidenco re-gionalnih menedžerjev in določba, da pristojni minister podrobneje določi pogoje za opravljanje nalog regionalne-ga menedžerja.

Novela spreminja določbo ZSRR-2, da morajo občine ustanoviti regional-no razvojno agencijo kot javni zavod, dopušča pa vse pravne oblike organizi-ranosti (d.o.o., zavod, javni zavod, jav-na agencija, …). Javni interes zagota-vlja z določitvijo večinskega javnega deleža v regionalnih razvojnih agenci-jah, ki so d.o.o. Status regionalne ra-zvojne agencije dodeljuje razvojni svet regije, državni organ, pristojen za re-gionalni razvoj, pa daje predhodno so-glasje k določitvi regionalne razvojne agencije le v primeru, kadar izvaja in-strumente programa spodbujanja kon-kurenčnosti na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo po ZSRR-2 ali po Zakonu o razvojni podpori Po-murski regiji v obdobju 2010–2015. S tem bo zmanjšan pritisk na javna sred-stva občin.

Sistemske rešitve, ki so se po uvelja-vitvi ZSRR-2 marca lani izkazale za težko izvedljive, bodo izboljšane pri:

• načinu oblikovanja razvojnega sveta regije z odpravo volitev vseh članov sveta na občinskih svetih po obmo-čjih upravnih enot v razvojni regiji;

• načinu odločanja razvojnega sve-ta regije s spremembo dosedanjega

razmerja glasov med predstavniki občin, gospodarstva in nevladnega sektorja. Po spremembi bo javnemu interesu, ki ga zastopajo predstavniki občin, zagotovljena večina;

• določitvi načina izdaje soglasja župa-nov v razvojni regiji k odločitvam ra-zvojnega sveta regije pri sprejemanju regionalnega razvojnega programa in dogovora za razvoj regije.

Predlog zakona spreminja način obli-kovanja in odločanja razvojnega sveta regije. Ohranjata se tričlanska sestava sveta (predstavniki občin, predstavni-ki gospodarstva in predstavniki nevla-dnih organizacij) in ureditev, po kate-ri se število članov sveta določi z aktom o ustanovitvi. Prav tako se ohranja določba, da mora biti število pred-stavnikov občin v svetu enako števi-lu predstavnikov gospodarstva, števi-lo predstavnikov nevladnih organizacij pa je enako polovici števila predstav-nikov občin. Novela ZSRR-2A odpra-vlja volitve članov sveta po območjih upravnih enot v regiji in določa, da je vsakemu območju upravne enote v re-giji treba zagotoviti najmanj enega čla-na sveta. Predstavniki občin v razvoj-nem svetu regije se volijo na občinskih svetih, predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij pa imenujejo nji-hovi organi. Glasovi predstavnikov ob-čin v razvojnem svetu regije se štejejo dvojno, s čimer je pri odločitvah sveta zagotovljen večinski javni interes, ki ga zastopajo občine.

Spremembe in dopolnitve ZSRR-2 do-polnjujejo tudi tretji odstavek 12. člena ZSRR-2, ki določa, da mora odločitev razvojnega sveta regije o regionalnem razvojnem programu in dogovoru za razvoj regije naknadno potrditi 60 od-stotkov županov občin z večino prebi-valstva regije. Novela ZSRR-2A določa, da o tem odloča svet regije, ki ga sesta-vljajo vsi župani v razvojni regiji. Temu organu se daje pristojnost potrjeva-nja ključnih odločitev, ki imajo javno-finančne posledice za proračune občin.

Nadgradnja regionalne politike za njeno uspešno vključitev v kohezij-sko politiko EU v novem program-skem obdobju 2014–2020 bo zagoto-vljena z:

• določitvijo omejitev pri prestopanju mejnih občin v drugo razvojno regi-jo;

• uvedbo kohezijskih regij na teritori-alni ravni NUTS-2;

Sprejeta zakonodaja

Glas občin 23

NOVELA ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt-B)Novelacija zakona prinaša poenostavi-tev postopkov in odpravo administra-tivnih ovir, ki so se pojavljale v praksi. Posledica novele bo tudi sprostitev inve-sticij, ki so podlaga za zagon gospodar-stva v nekaterih panogah.

Spremembe in dopolnitve temeljijo pred-vsem na ugotovitvah, da postopki pripra-ve občinskih prostorskih načrtov, ki jih občine nujno potrebujejo za izvedbo svo-jih razvojnih projektov in za večja investi-cijska vlaganja na svojem območju, tečejo prepočasi, in zato resno ovirajo hitrejši ra-zvoj občin in s tem tudi razvoj same drža-ve. Novela ZPNačrt prinaša racionaliza-cijo postopkov priprave ter spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih načrtov in z njo povezanih posameznih sistemskih re-šitev. Te bodo občinam pomagale pri pri-pravi splošnih prostorskih aktov občine, OPN, in umeščanju konkretnih, za ob-čino razvojno pomembnejših posegov in prostorskih ureditev v prostor s podrob-nejšimi prostorskimi akti, OPPN.

Novela prinaša tudi nekatere nove vsebin-ske sklope oziroma naloge, zlasti na rav-ni države, namenjene uporabi na občinski ravni. V besedilu so navedene tudi neka-tere spremembe v sistemu razmerij in vse-bin med občinskimi prostorskimi akti.

Novela zakona v sistem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni in opre-mljanja zemljišč za gradnjo uvaja nasle-dnje spremembe:

• ukinjajo se klasične smernice državnih nosilcev urejanja prostora. Ti vnaprej pripravljajo in objavljajo splošne smer-nice, za katere občina ne zaproša v po-stopku priprave akta. Klasične smerni-ce postanejo fakultativne, nosilci pa se v konkretnem postopku do nastajajoče-ga akta opredeljujejo v dveh mnenjih;

• ukinja se ugotavljanje usklajenosti predloga občinskega prostorskega načrta (OPN) na ministrstvu, pri-stojnem za prostor oziroma Vladi RS;

• uvaja se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki je namenjen odpravlja-nju zagat, ki se v praksi pojavljajo zaradi različnih neusklajenosti akta;

• zaradi racionalizacije nadaljnjih po-stopkov priprave OPN in filtriranja neustreznih pobud že v začetni fazi se predpisuje njihovo obvezno presoja-nje po državno predpisanih kriterijih;

• omogoča se spreminjanje podrob-nejše namenske rabe z OPPN brez poprejšnje spremembe OPN. Spre-membe podrobnejše namenske rabe zakon taksativno navaja, zanje še vedno ostaja zahteva po skladnosti s strateškimi vsebinami OPN, z na-meravanimi spremembami pa se mo-rajo strinjati tudi lastniki zemljišč;

• dopuščajo se manjše širitve območja stavbnih zemljišč brez spremembe prostorskih aktov. 29. člen predvide-va, da lahko občina do uveljavitve ob-činskega prostorskega načrta, vendar najpozneje do 1. januarja 2015, izje-moma dopusti manjšo širitev obmo-čja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju in-dustrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, če so za to izpolnjeni določeni pogoji;

• za poenotenje in racionalizacijo re-gulacije prostora v občinskih pro-storskih aktih in s tem povečanje pravne in investicijske varnosti ter za določanje pravil za gradnjo na izved-beni ravni se predlaga ponovna uza-konitev državnega prostorskega reda;

• omogoča se gradnja tudi na zemlji-

ščih, ki niso komunalno opremlje-na, kjer in kadar to omogoča stanje gradbene tehnike (obnovljivi/alter-nativni viri energije ipd);

• občinam se omogoča naknadni spre-jem programa opremljanja, če je opremljanje izvedla brez njega.

NOVELA ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1D)Besedilo zakona uvaja rešitve, katerih po-sledica bo razbremenitev vseh ravni odlo-čanja v postopkih dovoljevanja gradenj. Uvedba v zakonu zapisanih rešitev bo po-menila pocenitev in poenostavitev po-stopkov, odpravljajo se torej administra-tivne ovire, ki so bile zaznane v praksi. Posledica uveljavitve zakona bo tudi spro-stitev investicij, kar predstavlja podlago za zagon gospodarstva v določenih panogah.

Zakon konkretno odpravlja obveznost pri-dobitve projektnih pogojev - odločitev o tem je prepuščena projektantu. Krajšajo se roki za izdajo soglasij in uveljavlja se nače-lo, da specialni predpisi teh rokov ne mo-rejo urejati drugače. Ukinja se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega do-voljenja v primeru izdaje soglasja po pre-teku roka. Določajo se pravila glede sode-lovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov - ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje grad-benega dovoljenja, vzpostavlja se fikci-ja vročitve vabil in odločb. Če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s ka-tero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči.

Spremembe zakona omogočajo gradnjo stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se upo-rabijo energetsko in okoljsko učinkovitej-še rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena. Z uveljavitvijo jasnejše definici-je pojma »vzdrževanje objekta« se olajša energetska prenova stavb. Uvaja se mo-žnost, da investitor za odgovornega vod-jo projekta in vodjo revidiranja ter odgo-vornega vodjo gradbišča imenuje osebe, ki jim zaupa in ki izpolnjujejo pogoje za udeleženca pri graditvi. Uvaja se pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva. Črtajo se nekatere do-ločbe zakona, ki so podzakonska materija (glede podrobnejše vsebine projektne do-kumentacije in glede izvedbe javnih na-tečajev). Določbe tega zakona omogočajo legalizacijo nekaterih objektov pod pogo-ji, ki jih določa novela zakona.

Sprejeta zakonodaja

Zakonske novosti na področju urejanja prostoraDržavni zbor RS je na julijski izredni seji sprejel noveli zakonov, ki prinašata spremembe na področju urejanja prostora - novela Zakona o prostorskem načrtovanju in novela Zakona o graditvi objektov. Z novelama želijo doseči pocenitev in poenostavitev postopkov ter odpraviti administrativne ovire.

Glas občin 24

Sprejeta zakonodaja

NOVELA ZAKONA O VODAH Spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je letos sprejela Vlada RS in se nanašajo na podro-čje voda. Z novelo se urejajo najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih ob-močij, poenostavlja se postopek podeljeva-nja in poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uveljavljanje izjem od doseganja okolj-skih ciljev v primeru javnega interesa.

Poenostavljajo se postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo in pridobivanje toplote v enostano-vanjski stavbi za lastne potrebe. Z novim modelom je odpravljena administrativ-na ovira s tem, da se vodno dovoljenje za posebno rabo za osebne potrebe, izdano fizični osebi, prenese na vsakokratnega lastnika oskrbovane nepremičnine. Vo-dno dovoljenje se prenese s pridobitvijo lastninske pravice po samem zakonu.

Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotraj-nih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Vodno dovoljenje se po no-vem podeli za rabo vode za pristanišče in sidrišče ne glede na to, ali je zgraje-no v javnem ali zasebnem interesu. Prav tako se vodno dovoljenje podeli za vsa-kršno gojenje ne glede na to, ali gre za gojenje morskih ali sladkovodnih orga-nizmov oziroma za gojenje v stoječih ali tekočih vodah. Iz koncesij se izvzame-jo tudi vrste rabe voda, pri katerih gre za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW.

Na področju vodovarstvenih območij se bolj natančno opredeljuje obveznost iz-plačila nadomestil. Izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo morajo izplačati na-domestila upravičencu na podlagi skle-njene pogodbe (civilnopravno razmerje). V primeru neizplačil nadomestil bodo morali zavezanci za izplačilo plačati tudi zamudne obresti in stroške sodnih po-stopkov. Novela Zakona o vodah med

prekrške dodaja tudi prekršek zaradi ne-sklenitve pogodbe z upravičencem.

V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na podro-čju voda za poseganje v prostor, če gre za javni interes. Odstopanje od okolj-skih ciljev je dovoljeno, kadar:

• je nedoseganje dobrega stanja vodne-ga telesa podzemne vode, dobrega ekološkega stanja ali dobrega ekolo-škega potenciala vodnega telesa po-vršinske vode ali slabšanja stanja vo-dnega telesa površinske ali podzemne vode posledica novih preoblikovanj fizičnih značilnosti vodnega telesa površinske vode ali spremembe gla-dine vodnega telesa podzemne vode;

• je poslabšanje stanja vodnega telesa površinske vode iz zelo dobrega sta-nja v dobro stanje posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja;

• so izpolnjeni naslednji pogoji, da:• gre pri nameravanih preoblikovanjih

za prevladujoč javni interes oziroma so koristi, ki jih imajo nova preobli-kovanja za zdravje ali varnost ljudi ali za trajnostni razvoj, večje od ko-risti, ki jih ima doseganje okoljskih ciljev za okolje in družbo;

• koristnih ciljev, ki bodo doseženi z no-vimi preoblikovanji, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stro-škov ni mogoče zagotoviti na drugačen način, ki je boljša okoljska možnost;

• se izvedejo vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda.

NOVELA ZAKONA O VARSTVU OKOLJA Novela zakona vsebuje nekatere spre-membe in dopolnitve veljavnega Zako-na o varstvu okolja, ki bodo spodbuja-le razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen.

Veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za druge naprave in za obrate se s petih po-daljšuje na deset let. Takšna rešitev bo veljala za pridobivanje predmetnih dovo-ljenj od uveljavitve zakona naprej. Ime-tniki obstoječih dovoljenj, izdanih z ro-kom veljavnosti pet let, bodo lahko v 60 dneh od uveljavitve zakona od ministr-stva, pristojnega za varstvo okolja, zah-tevali podaljšanje svojih dovoljenj. Mini-strstvo jim bo dovoljenja z izdajo odločbe podaljšalo, pri tem pa ne bo preverjalo, ali imetniki dovoljenj izpolnjujejo pred-pisane pogoje za obratovanje naprave ali obrata oz. izvajanje dejavnosti.

Novela zakona namesto razveljavitve ostanka emisijskih kuponov iz držav-nega načrta razdelitve emisijskih kupo-nov od 2008 do 2012 predvideva njiho-vo prodajo na trgu. Zakon tudi določa, da so prihodki iz prodaje emisijskih ku-ponov namenjeni za financiranje Skla-da za podnebne spremembe, ustanovlje-nega na podlagi 126.d člena ZVO1.

Sprememba 149. člena bo omogočila bolj učinkovito urejanje občinskih gospodar-skih javnih služb varstva okolja. Vladi RS bo s predlagano ureditvijo dana bolj jasna pristojnost, da s predpisom, izda-nim na podlagi ZVO-1, podrobneje do-loči dejavnosti, naloge in vrste komunal-nih odpadkov, ki so predmet obvezne občinske gospodarske javne službe. To po drugi strani pomeni, da bo omogoče-na svobodna gospodarska pobuda tam, kjer je to zaradi varstva okolja in zdravja ljudi seveda sploh možno.

S pripravo predloga zakona, ki ga na-poveduje ministrstvo in ki naj bi v kratkem šel v vladno proceduro, bodo prvenstveno prenesene še nekatere pre-ostale zahteve Direktive o sistemu trgo-vanja s pravicami do emisije toplogre-dnih plinov, Direktive o industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi neka-tere druge določbe zakona z zahtevami komisije, ki izvirajo iz pilotnih projek-tov EU in postopkov ugotavljanja krši-tev evropskega prava.

Sprejeti noveli s področja voda in varstva okoljaNovela Zakona o vodah (ZV-1B) in novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-1E) sta začeli veljati 12. avgusta, sodita pa v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva in odprave administrativnih ovir.

Glas občin 25

Prejeli smo

Kaj je Chameleon?Chameleon je skrbno zasnovan in otro-kom prijazen vrtec, ki omogoča najvišjo raven bivanja in optimalno zadovoljuje vse potrebe otrok. Njegova posebnost je fle-ksibilnost, ki omogoča, da se odlično pri-lagaja potrebam lokalnega okolja. Odliku-je ga najvišja kakovost izbranih materialov in uporaba najnovejših tehnologij, kar za-gotavlja nizke stroške vzdrževanja in ma-ksimalno energijsko učinkovitost.

Chameleon ponuja:

• po meri potreb zasnovan in po naj-višjih evropskih standardih izdelan vrtec;

• najvišjo kakovost po izjemno dosto-pni ceni;

• maksimalno energijsko učinkovitost in nizke stroške vzdrževanja.

Ponujamo odlično rešitev za izgra-dnjo vrtca!

Poskrbeli bomo za vse, kar potre-bujete: od načrta do izgradnje in in-vestiranja – izberite tisti modul, ki ustreza vašim potrebam.

Podjetje SLOGRADNJE, d.o.o., omo-goča izgradnjo vrtcev na podlagi arhi-

tekturne rešitve Chameleon, ki je v nje-govi lasti. Podjetje omogoča celostno rešitev na podlagi različnih modulov, ki so primerni za posamezno občino.

Moduli vsebujejo idejno in arhitek-turno različne možnosti investiranja ter vodenja poslovnih procesov:

• osnovni - modul 1, kjer Slogradnje nastopajo kot izvajalec in projektant objekta;

• modul 2, ki vsebuje vse kot modul 1 in nadgradnjo - dolžniško finan-ciranje, financiranje lastne udeležbe in pomoč pri pridobivanju subvencij, sodelovanje pri pripravi postopkov;

• modul 3, ki predstavlja celovito re-šitev – od projektiranja, izgradnje, financiranja v javno zasebnem par-tnerstvu, do vzdrževanja vrtca in možnost dogovorjenega prenosa objekta (po načelu: built operate transfer – BOT z ostalimi modifika-cijami – BOMT, …).

Za boljši vpogled v posamezne možno-sti je v tabeli preglednica po posame-znih modulih z navedbo osnovnih sesta-vin, ki sodijo k posameznemu modulu. Poleg tega želimo poudariti, da omogo-čamo tudi pripravo indikativne ponud-

be za posamezen modul pred samo od-ločitvijo izbire. Ta se lahko nanaša na en sam modul ali primerjalno na vse tri, kar omogoča boljše odločanje.

Izvedbene aktivnosti so medsebojno razdeljene in urejene, kar dopušča tudi fleksibilnost rešitev glede na tržne in re-gijske potrebe (www.slogradnje.si ). To omogoča vključevanje izvajalcev iz lo-kalnega okolja, ki izpolnjujejo kakovo-stne in druge zahteve za zagotavljanje učinkovite celovite izvedbe.

Po dogovoru je možna tudi priprava in-dikativne ponudbe za posamezen mo-dul pred samo odločitvijo izbire. Ta se lahko nanaša na en sam modul ali pri-merjalno na vse tri, kar omogoča bolj-še odločanje.

Kontakt: [email protected] tel. 07 45 22 126.

Za neposredno komunikacijo, poslov-no-finančne in idejne rešitve kontakt:

mag. Jovana Lukovca tel. 01 54 28 145 [email protected]

Predstavitev modularne rešitve projektiranja, izgradnje, financiranja in vzdrževanja (upravljanja) vrtca CHAMELEON

Modul 1 občina samostojni investitor

Modul 2 občina investitor v sodelovanju z zasebnim par-

tnerjem

Modul 3 javno zasebno partnerstvo

javni natečaj DA DA Da

projektiranje Slogradnje Slogradnje Slogradnje

izgradnja Slogradnje Slogradnje Slogradnje

investiranje - finan-ciranje občina neposredno občina/načrt in optimiranje izbire Slogradnje/mo-

žnost soudeležbeSlogradnje/občina poravnava dogovorjeno naje-

mnino

jamstva/garancije za izvedbo del Slogradnje za izvedbo del Slogradnje Slogradnje

vzdrževanje/upravljanje občina občina/Slogradnje po dogovoru Slogradnje

priprava dokumentacije občina občina/Slogradnje: DIIP in za financiranje, pripravo dokumentacije za financiranje izgradnje

Slogradnje, sodelovanje pri notranjih procesih občin-skega odločanja (elaboriranju)

naknadna sprememba med moduli NE DA (v modul 1 & 3) DA (v modul 1 & 2)

delitev tveganj občina v celoti, razen tveganja za dobro in pravoča-sno izvedbo gradbenih del enako kot modul 1

Slogradnje za dobro in pravočasno izvedbo del, vzdr-ževanje objekta (investicijsko), zavarovanja, financira-nje - občina zagotavljanje izvajanja dolgoročnega na-

jema in gospodarnost uporabe

Prikaz po posameznih modulih z navedbo posameznih sestavin, ki sodijo k posameznemu modulu

Glas občin 26

Iz občinskih logov

Obiska v Pivki in sprejema pri predse-dniku Združenja občin Slovenije ter žu-panu občine Pivka ROBERTU SMR-DELJU in direktorju podjetja Karso zaposlitveni center, d.o.o.,PETRU SVETINI so se udeležili FERDI-NAND VOUK, predsednik Zveze ob-čin dežele Koroške in župan občine Vrbe ob Vrbskem jezeru ter član uprav-nega odbora Alpsko jadranskega cen-tra za čezmejno sodelovanje (AACC), VALENTIN HAPPE, podpredse-dnik Zveze občin na Koroškem in žu-pan občine Škofiče, STEFAN PRI-MOSCH, poslovodja Zveze občin na Koroškem, VLADIMIR SMRTNIK, član predsedstva Zveze občin, predse-dnik Enotne liste ter član občinskega predstojništva Bistrica nad Pliberkom,

RAIMUND GRILC, bivši župan ob-čine Pliberk in bivši deželni poslanec ter BERNARD SADOVNIK, predsednik AACC in Skupnosti koroških Sloven-cev in Slovenk ter prvi podžupan obči-ne Globasnica.

Kot je izpostavil predsednik Zveze ob-čin dežele Koroške Ferdinand Vouk, je njihovo zanimanje in želja za sodelova-nje s slovenskim združenjem zelo močno prisotna. Koroška pokrajina se namreč trudi povezovati s slovenskimi občina-mi, organizira izlete v Slovenijo, čla-nom nudi informacije o Sloveniji, spre-mlja dogajanje na naših tleh. Četudi se nekatera področja delovanja med seboj razlikujejo, so skupni problemi več kot očitni, zatorej bi bilo po mnenju koroške

delegacije, ki je obiskala slovensko pred-sedstvo ZOS, smiselno sodelovati prek meje, saj so stalne informacije in inten-zivni kontakti ključnega pomena za mo-rebitne skupne projekte in partnerstva.

Predsednik ZOS Robert Smrdelj se je strinjal z namenom tovrstnega obi-ska in izrekel zadovoljstvo nad pobu-do, ki so jo izkazali severni sosedje. Da bo tokratno spoznavno srečanje zače-tek zglednega nadaljnjega sodelovanja, je namreč nakazalo že samo vzdušje in številne izpostavljene tematike ter izme-njava mnenj med slovenskimi in avstrij-skimi predstavniki.

Glede na to, da gre pri naših severnih sosedih vendarle za drugačen način or-ganiziranja in delovanja, je bilo na sre-čanju nekaj besed namenjenih povsem osnovnim informacijam in predstavi-tvi lokalnih skupnosti ter razmer v dr-žavi. Predsedstvo se je pogovarjalo o ra-zvojnih in tekočih projektih, socialnem podjetništvu, turizmu, šolskem siste-mu, sistemu energetike, finančnih vi-rih in odhodkih, … Večji del razprave je bil namenjen predstavitvi obeh zdru-ženj občin, in sicer slovenskega združe-nja občin ter koroške zveze občin. Gle-de na to, da so gostje Pivko omenjali kot zelo veliko občino, je bilo načeto tudi področje številčnosti občin v posame-zni državi. Predstavniki obeh združenj so zagovarjali dejstvo, da so občine za posamezno območje pomemben razvoj-ni instrument, ki ga je treba spodbujati. Združenje občin Slovenije ima 141 čla-nic, medtem ko ima Zveza občin Ko-roške 132 članic. Skupno obema je za-stopanje lokalnih interesov v razmerju do države. Prioriteta njihovega delova-nja je ukrepati na področjih, ki se doti-kajo delovanja občin in pravic občanov ter poiskati ustrezne rešitve in predloge, ki bi pomenili razbremenitev ter korek-ten odnos do državljanov.

Četudi je slovensko združenje občin v preteklosti bolj poudarjalo mednaro-dni vidik sodelovanja, je intenzivnost vključevanja slovenskih predstavnikov v Odbor regij in Svet Evrope še vedno zgledna. Kljub poudarku na notranji politiki so po mnenju predsednika ZOS tovrstna srečanja in vzajemne izmenjave izkušenj zelo pomemben dejavnik k no-vim rešitvam, pristopom in možnostim, s katerimi se navsezadnje dnevno sreču-jemo tako pri nas kot v sosednjih drža-vah. Partnerstva in osebna poznanstva so pri tem dodana vrednost, ki ne glede na uspeh in številčnost skupnih projek-tov, ostaja in bogati.

Srečanje slovenskega in koroškega predsedstva združenja občin v PivkiPredsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj se je junija srečal z delegacijo Zveze občin dežel Koroške. Namen delovnega obiska je bila izmenjava informacij glede delovanja obeh zdru-ženj ter vzpostavitev možnosti za medsebojno povezovanje in sodelovanje. Goste iz Koroške je predsednik ZOS, sicer tudi žu-pan občine Pivka, sprejel na obisku v svoji občini, in jim po ura-dnem sestanku predstavil tudi največji turistični projekt v Pivki - Park vojaške zgodovine. Srečanje, ki je bilo v zelo sproščenem vzdušju, je bilo nedvomno lepa priložnost za izmenjavo mnenj in sklepanje novih vezi, ki bi lahko v prihodnje stkale pomembno možnost sodelovanja med dvema sosednjima državama.

Glas občin 27

Iz občinskih logov

Aleksander Mežek v eni izmed svojih pesmi izraža željo, naj ga siva pot vodi na Gorenjsko. Če bo tudi vas zaneslo v gorenjski raj med sive gore in zelene reke, se ustavite v Naklem in se prepri-čajte o sproščenem utripu naše občine.

Na kranjski ravnini leži še ne četrt sto-letja stara občina, ki meji na občine Tr-žič, Kranj in Radovljico, šteje pa ne-kaj več kot 5000 prebivalcev. Naklo so v zgodovinskih zapisih prvič omeni-li 1241, šlo pa je za gručasto vas, pose-ljeno okoli cerkve. Turški vpadi, rokov-njači in Napoleonova vojska so pisali zgodovino občine in pripomogli k raz-drobljenosti prebivalstva in tudi širitvi občine; slednja danes obsega 13 naselij. Sprva so domačini dobro služili s pre-vozništvom, saj je bila v Naklem pre-kladalna postaja za furmane, ki so svoje blago vozili iz Postojne in Kopra, Na-klanci pa so jo tovorili naprej na Ko-roško in v Italijo. Danes občino Naklo krasita močno razvito malo podjetni-štvo in intenzivno kmetijstvo, vse bolj pa se razvija tudi turizem. Na tem me-stu vas ne sme presenetiti podatek, da si je večina občanov delo našla prav v do-mačem kraju, spet drugi so zaposlitev poiskali v bližnji okolici.

Iz naslova omenjenega razpisa je Me-stna občina Celje funkcionalno uredi-la prostore celotnega komunikacijske-ga stolpa in zahodnega trakta (severno - vključno s stopniščem). Nove arhitek-turne rešitve za bodočo namembnost Knežjega dvorca poudarjajo njegovo ve-ličastnost in zgodovinsko vrednost.

Tina Benedičič

Alja Tihle Hren

Tematsko urejena krožišča z mlinski-mi kamni, kozolci in starimi kmečki-mi stroji, ki spadajo med najlepše ure-jene na Gorenjskem, lepota okoliških gozdov in pešpoti, šumenje Tržiške Bi-strice in Save, bližina večjih gospodar-skih centrov in odlične prometne pove-zave so le nekatere izmed stvari, ki so glas o naši občini ponesle po vsej Slove-niji. Le dobrih 28 km² velika občina se lahko pohvali s številnimi dosežki mla-dih talentov. Osnovna šola v Naklem je ob pomoči podružničnih šol v Pod-brezjah in Dupljah vzgojila veliko inte-lektualcev in odličnih športnikov. Ne-kateri izmed njih šolanje nadaljujejo na bližnjem Biotehniškem centru Naklo.

Občina Naklo s pomočjo občanov, ki z nasveti, pohvalami in pa tudi kritika-mi pomagajo ustvariti lepši jutri, raste in zori čez celo leto, najlepši razcvet pa doživi ravno ob občinskem prazniku. Občinski praznik sicer najbolj zazna-muje zavetnik farne cerkve v Naklem, sv. Peter, ki goduje 29. junija, razne pri-reditve in družabni dogodki, ki sesta-vljajo mozaik praznika v celoto, pa po vsej občini potekajo že od začetka me-seca. S sloganom Na vasi se dogaja smo bili letos še boljši in uspešnejši, saj smo s

pestro paleto dogodkov spravili na noge tako mlade kot tudi malce starejše. V vsej svoji lepoti so cveteli predvsem ob-činski nagrajenci, ki so si s trdim de-lom, odrekanjem in uspehi prislužili občinsko priznanje, kar je bila skromna nagrada za trud, ki so ga vložili v svoje delo. Ker pa je v življenju tako, da kljub vsemu vedno obstaja trenutek, ki prej-šnjega presega, se veselimo novih izzi-vov naslednje leto.

Pravi izziv pa bo tudi gradnja nove-ga vrtca, ki bo s svetlejšimi in večjimi prostori malčkom prinesel še več brez-skrbnega igranja. Po besedah Mar-ka Mravlje, župana občine Naklo, naj bi temeljni kamen postavili spomladi 2013. Na tem mestu župan dodaja, da v Naklem dogaja ves čas. Skupaj z osta-limi zaposlenimi na občini si prizade-va za čim bolj pozitiven utrip okoliških vasi. Ena izmed prioritet je ta, da bi ob-čani živeli v slogi in miru, pridobljena denarna sredstva pa bi vlagali v nove in-vesticije, ki so nujne za nadaljnji razvoj in še večji razcvet občine Naklo.

Občina Naklo se predstavi

Celjski grofje so se vrnili domovLetošnjo jesen si bodo v Mestni občini Celje zagotovo zapomnili po odprtju prenovljenega Knežjega dvorca, ki so ga težko priča-kovali vse od 2006, ko je bil izveden javni natečaj Celjski včeraj in jutri. Vrednost projekta Celovita prenova Knežjega dvorca - 3. faza (sanacija komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta) je stala 2.149.394,24 evra. Mestna občina Celje je bila uspešna na razpisu in je dobila denar od Evropskega sklada za regionalni razvoj ter pristojnega Ministrstva RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, skupaj 1.664.332,70 evra, preostali delež je prispevala sama. S prenovo Knežjega dvorca je Celje pridobilo ustrezne prostore za stalno razstavo Grofje Celjski, kulturne pri-reditve in druge mestotvorne dejavnosti.

Prenovljen Knežji dvorec spet sije v vsej svoji veličini. FOTO: Gregor Katič

Glas občin 28

Iz občinskih logov

Kraj, ki ga je že v svoji preteklosti za-znamovala ugodna prometna lega, pri-merni pogoji za naselitev in največja pri-dobitev v začetku 19. stoletja - prihod prvega vlaka v Poljčane. Tako se je kraj počasi razvijal vse do 2006, ko so na-stale prve ideje o nastanku občine Polj-čane, ki je 2007 zaživela kot občina s prvim in sedanjim županom Stanisla-vom Kovačičem. Občina danes šteje ne-kaj manj kot 5.000 prebivalcev in pono-sni smo na njihovo aktivno sodelovanje v okolju. Z vizijo in strategijo, ki smo jo sprejeli, smo se zavedali, da lahko iz danih pogojev naredimo nekaj več, zato smo se obrnili nazaj k naravi in nekaj več kot 50 odstotkov območja narave zavarovali z ukrepom Natura 2000, ki danes pomeni pomembno priložnost za razvoj drugačnega načina kmetovanja. Zavedamo se, da moramo naravo naj-prej varovati, poškodovana območja sa-nirati in ob tem izpostaviti koristnost narejenega. Tako so nastale prve ideje o izobraževalnih točkah in izobraževal-nem okolju v naravi – učilnici v naravi, ki pa danes prevladuje na regionalni, dr-žavni in mednarodni ravni.

V občini Poljčane smo ustanovili Ra-zvojni center narave, katerega glavni de-javnik razvoja je narava, zato smo že iz-postavili mrežo nekaterih tematskih, učnih, sprehajalnih, kolesarskih in re-kreacijskih poti. Na osnovi urejene-ga okolja izpostavljamo permakultur-no pridobivanje hrane, zelišč, cvetja, kraj pa bo že na zunaj prepoznaven po ohranjeni naravi. Želimo postati samo-oskrbna občina/regija na osnovi pove-zave naravnih virov, kulturne dediščine in storitvenih dejavnosti, zato je Razvoj-ni center narave osrednje koordinacijsko telo za razvijanje projektnih idej, pripra-vo, organizacijo in izvedbo razvojno-raziskovalnih projektov. Letošnjo jesen smo tako pridobili novo podobo tržnice v centru Poljčan, ki je namenjena lokal-ni ponudbi in s tem se je že izkazal in-teres posameznikov, da bodo dejavnosti na kmetiji razširili še z dopolnilnimi de-javnostmi ter ponudili širšo paleto doma pridelane hrane. RCN ima pomembno vlogo tudi pri promociji in izobraževa-nju o trajnostnem razvoju, varstvu na-rave in okolja, prav tako kot tudi na po-dročju do narave prijaznih oblik turizma

Knežji dvorec kot edini zgodovinski spomenik profane gotske stavbne dedi-ščine na Slovenskem in rezidenca celj-skih grofov, pozneje celjskih knezov, sodi med najpomembnejše srednjeveške spomenike. Dvorec je bil prvič omenjen 1323, nekaj natančnejših podatkov pa je v popotni dnevnik zapisal Paolo San-tonino 1487. V 14. in 15. stoletju je slu-žil kot rezidenca celjskih grofov, pozne-je celjskih knezov. Obdan je bil z okopi in obrambnim jarkom. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja naprej vicedomski urad, sredi 18. stole-tja pa so ga preuredili v vojašnico. Stav-ba, kakršno poznamo danes, je dožive-la veliko sprememb, najbolj korenite v času Marije Terezije.

Z zaključkom tretje faze prenove je svo-je mesto v Knežjem dvorcu dobila stal-na razstava Grofje Celjski in tako so se Celjski po besedah direktorja Pokra-jinskega muzeja Staneta Rozmana Ce-lje končno vrnili domov. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je ob odprtju prenovljenega dvorca poudaril, da je ta namenjen predvsem ljudem ter izrazil upanje, da si ga bo poleg turistov prišlo pogledat čim več Celjank in Celjanov.

Z obnovo Knežjega dvorca je Mestna občina Celje začela že v 80. letih. Ob-nova je bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi ter v nje-ni neposredni okolici. Arheologi so na dvorišču dvorca odkrili ostanke rimske civilizacije.

CELEIA – Mesto pod mestomAprila 2009 je Mestna občina Celje skupaj s Pokrajinskim muzejem Ce-lje odprla arheološko klet v Knežjem dvorcu. Arheološko razstavišče Celeia - mesto pod mestom je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«. Njena nema, vendar slikovita go-vorica vabi k sprehodu med starodavni-mi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovi-ni mesta.

Celeia – mesto pod mestom vabi na sprehod po rimskem Celju. FOTO: Celeia

Bojana Korez, Razvojni center narave občine Poljčane

Občina Poljčane – občina izobraževalnega turizmaNa severni strani mogočnega Boča se vije dolina reke Dravinje, ki ponosno teče po svoji strugi v neokrnjeni naravi. Regionalna cesta, ki vodi iz smeri Slovenska Bistrica proti Rogaški Slatini, počasi odpira pogled na vznožje Boča in tako mimoidočega pri-pelje v občino Poljčane.

Glas občin 29

Iz občinskih logov

Center za razvoj Litija je v manj kot pol leta z aktivnim terenskim delom in v so-delovanju z nosilci slovenskega karava-ninga projekt speljal od ideje do konkre-tne realizacije na terenu in obiska prvih gostov. Po francoskem vzoru so zače-li tkati mrežo karavaningu prijaznih go-

stiteljev, večinoma kmetij, kjer lahko (av-todomarski) gosti okušajo in kupujejo domače izdelke ter prenočijo (in oskrbi-jo vozilo), med vandranjem pa si ogleda-jo lokalne zanimivosti in uživajo v naravi. Po pregledu lokacij vseh kandidatov so že v prvi fazi uspeli stkati mrežo več kot de-set obstoječih in novih postajališč za avto-dome ter dveh kampov, za prihodnje leto pa jih načrtujejo vključiti še več. Povsod je zagotovljen ustrezno urejen prostor za prenočevanje avtodomov, na večini loka-cij pa tudi oskrba zanje. Aktivno so so-delovali z vključenimi občinami, ki so zagotovile dovoljenja za obcestne usmer-jevalne table do ponudnikov in z med-narodno prepoznavnimi označbami po-stajališč za avtodome, kar bo olajšalo pot tudi tujcem. Razvoj avtodomarskega pro-dukta sofinancira Evropska unija, izvaja se prek LAS Srce Slovenije, gre pa za prvi konkreten regijski projekt karavaningu prijazne destinacije v Sloveniji.

Prva spoznavna tura z avtodomi po Srcu Slovenije; FOTO: Mojca Hauptman

Novo postajališče za avtodome v Jelši nad Šmartnim pri Litiji; FOTO: Mojca Hauptman

Ana Savšekkot tudi ekološkega kmetovanja in sona-ravnega, trajnostnega načina življenja. Dejavnosti in aktivnosti RCN so zasta-vljene zelo široko. Znotraj bodo pripra-vljene aktivnosti, ki pa ne pomenijo pri-ložnosti le za občino Poljčane, temveč tudi za vso regijo, saj se odpira možnost novih inovativnih načinov vključevanja naravne in kulturne dediščine v izobra-ževalne namene. Eden izmed ciljev Ra-zvojnega centra narave je, da prvi poka-žemo priložnost za razvoj gospodarstva, kako je treba povezati ljudi iz lokalnega okolja in jih vključiti v življenje kraja in da je druge dejavnosti mogoče razvijati le, če najprej varujemo pokrajino in ima-mo do nje spoštljiv odnos.

Razvojni center narave je povezan tudi s sosednjimi občinami v regiji. Razvojne ideje temeljijo na razumevanju naravnih procesov in narave ter samooskrbnega gospodarstva občine Poljčane in širše regije – Dravinjske doline. Ta temelji na povezavi naravnih virov, ohranjanju na-ravne in kulturne dediščine ter mehkih storitvenih dejavnosti. RCN je med-narodno povezan z mrežo slovenskih in tujih fakultet, šol, razvojnih agencij ter drugih institucij, ki delujejo na po-dročju celovitega regionalnega razvo-ja, trajnostnega razvoja in razvoja pode-želja. Naše delo poteka v sodelovanju z mednarodnim centrom za ekoremedia-cije Filozofske fakultete v Mariboru in v sodelovanju z nekaterimi izobraževal-nimi institucijami, s katerimi pripravlja-mo izobraževalna gradiva, organizira-mo tematske, projektne, naravoslovne in tehnične dneve ter izvajamo izpeljavo praktičnega pouka in usposabljanje di-jakov in študentov za poklicno pot na-ravovarstvenikov, okoljevarstvenikov in drugih izobraževalnih programov.

Naš pristop in aktivnosti temeljijo na ra-zvoju izobraževalnih, turističnih, pro-mocijskih in poslovnih dejavnosti. Prav tako posredujemo informacije o dogaja-njih in prireditvah v občini ter turistične informacije o kraju in okolici, izdajamo mesečni napovednik dogodkov in prire-ditev ter organiziramo dogodke in prire-ditve. Uspešno sodelujemo z lokalnimi društvi v občini, vrtcem in šolo ter si pri-zadevamo, da naše dejavnosti in aktivno-sti temeljijo na tradiciji, znanju, preizku-šenih in inovativnih pristopih ter pri tem izpostavimo primer dobre prakse občine Poljčane – občine izobraževalnega turiz-ma. Ob tem želimo, da vsak, ki pride k nam, nekaj doživi, se izobrazi, preizkusi dobrote domače kuhinje in uživa v neo-krnjeni naravi v dolini pod Bočem.

Odkrijte Srce Slovenije z avtodomomKaravana avtodomov je prvi junijski vikend prvič obiskala kme-tije, gostilne in turistične točke, ki so vključene v mrežo novih postajališč za avtodome na območju Srce Slovenije. Odrasli in otroci so uživali v razgledih z vrhov gričkov, okušali domače pri-delke in kulinariko, predvsem pa preživeli aktivni vikend na ko-lesih, konjih ter v krošnjah dreves pustolovskega parka.

V začetku junija je izšel tudi brezpla-čen zemljevid Srca Slovenije, na kate-rem so označena postajališča, obcestne oskrbne postaje in kampi, kulturne za-nimivosti, gostinska, športna in druga turistična ponudba ter kmetije odprtih vrat, vsebuje pa tudi podroben koledar dogodkov za drugo polovico letošnjega leta. Srce Slovenije povezuje turistične, podjetniške in okoljske potenciale vse bolj prepoznavnega zaokroženega ob-močja v osrčju države, s središčem na GEOSS-u, geometričnem središču Slo-venije v bližini prazgodovinskih Vač.

Na prvi spoznavni turi je osem avtodomov obiskalo južni del območja Srce Slovenije - od Leskovca nad Višnjo Goro do GEOSS-a v Spodnji Slivni nad Vačami. Tridnevni dogodek so izvedli v sodelovanju s Cara-vaning Clubom Slovenija, ki se zavzema za razvoj karavaninga v Sloveniji. Sredi junija je po območju tekla še ena karava-na. Tokrat so se avtodomarji odpravili pod obronke Kamniških Alp na severozahodu Srca Slovenije, kjer so bili poleg ogleda za-nimivosti in zabavnih športnih aktivnosti deležni tudi blagodejnih učinkov energet-skih točk in razvajanja v termah.

Glas občin 30

Iz občinskih logov

V sklopu projekta Primeri dobre prakse in sodelovanja Slovenija - Švica v hribo-vski vasi Strojna, arhitekturna obnova in turistični razvoj, ki ga delno finan-cira švicarski finančni mehanizem in ga izvaja Zavod za kulturo, šport, turi-zem in mladinske dejavnosti Ravne na

Glede na to, da smo v občini Vojnik za-dnji dve leti prejeli priznanje društva Planet zemlja za okolju prijazno občino, se še naprej trudimo, da ga upravičimo.

V času recesije je še toliko pomemb-nejše, da se izvajajo tudi projekti, ki fi-nančno razbremenjujejo javno porabo, zato smo se skupaj z direktorico Cen-tra ponovne uporabe Slovenske Konji-ce dr. Marinko Vovk odločili za Zeleno trgovino, ki je v trgu Vojnika na Celj-ski cesti 14 odprta že od začetka leto-šnjega septembra. Projekt USE REUSE za vzpostavitev mreže centrov ponovne uporabe sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo RS za delo, druži-no in socialne zadeve.

Projekt ima naslednje bistvene predno-sti in bi lahko služil kot dobra praksa tudi drugim občinam:

Mojca Skale

Danica Hudrap

Center ponovne uporabe v Občini Vojnik

• ureditev neurejene stavbe (kulturne dediščine) s poslovnimi prostori v trgu - oživitev trga (tudi s prostovoljci);

• manjša količina odpadkov na odla-gališčih (odpadni materiali so po-novno v funkciji uporabe);

• zaposlitev težje zaposljivih oseb;• nizke - ugodne cene;• zanimivi izdelki, izdelki naših babic

- ohranjanje kulturne identitete;• sodelovanje različnih institucij, pred-

vsem z lastno energijo in s svojim de-lom.

Občanom in drugim obiskovalcem je na voljo »zelena trgovina« s popravljal-nico za izdelke, ki bi sicer postali od-padki, a jih bomo inovativno obnovili in jih pripravili za vnovično uporabo. V CPU Vojnik je mogoče brezplačno od-

Na uradnem odprtju Zelene trgovine je zaple-sala tudi folklorna skupina OŠ Vojnik.

Janeževa domačija

dati rabljeno opremo in izdelke (pohi-štvo, kuhinjske in dekorativne izdelke, športno in otroško opremo, belo tehni-ko, oblačila, čevlji, torbice itd.). Izdelki so v retro in reuse stilu kupcem na voljo po simboličnih cenah. Izvajale se bodo tudi delavnice starih obrti: čevljar, otro-ška šivalnica…

V okviru Zelene trgovine bo tudi info točka za obiskovalce in turiste občine

V Vojniku se torej dogajajo tudi pozitiv-ni premiki, za katere ni treba veliko (in-vesticijskega) denarja, le dobra volja vseh sodelujočih. Občina Vojnik tako prispe-va k varovanju naravnih virov in k ra-zvoju družbeno koristnega podjetništva.

Hribovska vas Strojna – arhitekturna obnova in turistični razvoj

Koroškem, je bila 14. in 15. septembra uvodna dvodnevna delavnica, na kate-ri so se srečali vaščani in strokovnjaki iz Slovenije in Švice. Na razvojni delavni-ci, imenovani Zukunftwerkstat oz. Fu-ture laboratory, so udeleženci razmi-šljali o prihodnjih razvojnih možnostih hribovske vasi Strojna.

Uvodoma je bila na domačiji Janež no-vinarska konferenca, na kateri so o pro-jektu spregovorili mag. Tomaž Rožen (župan občine Ravne na Koroškem), mag. Aleksander Kotnik (direktor Za-voda za kulturo, šport, turizem in mla-dinsko dejavnost Ravne na Koroškem), Primož Praper (projektni vodja), Zdrav-ko Šapek (predsednik vaške skupnosti Strojna), Maruša Zorec (predstavnica Fakultete za arhitekturo Univerze v Lju-bljani), Stephan Maeder (direktor Zür-

cher Hochschule für Angewandte Wis-senschaften), Max Bosshard (profesor na Zürcher Hochschule für Angewan-dte Wissenschaften) in Peter Marty (strokovnjak s področja trajnostnega ra-zvoja in turizma, Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften).

Vsi udeleženci so izrazili nujo po iska-nju razvojnega zagona za to območje. Zaradi slednjega se je po besedah župa-na mag. Tomaža Rožena občina Rav-ne na Koroškem sploh odločila za pri-javo na razpis švicarskega mehanizma v skladu malih projektov. Predsednik va-ške skupnosti Zdravko Šapek je izrazil pričakovanje in željo, da se vas Strojna razvija trajnostno, v sožitju z naravo in kulturnim izročilom območja.

Cilj prvega dne je bil, da se udeležen-ci delavnice spoznajo s potekom dela in

Glas občin 31

Iz občinskih logov

Večino vrtov so bile vrtne ureditve v arhitektonskem slogu za premožne na-ročnike. V ohranjenih ureditvah in vr-tnih motivih je mogoče prepoznati vr-tno oblikovni slog, soroden sočasnim ureditvam na Dunaju. Ob Zdravili-škem parku v Radencih je v naši bližini možno najti njeno delo še na vrtu dru-žine Kunej v Gornji Radgoni, na vrtu vile Gusel v Mariboru ter na vrtu dru-žine Fischerauer v Jeruzalemu v Sloven-skih goricah.

Mojca Marovič

Igrišče na Strojni Prenovljen večnamesnki objekt na Strojni

identificirajo pomembnejše pretekle do-godke in dosežke v vasi Strojna. Tako so vaščani podali ključne dogodke iz svo-jega življenja. Sledila je krajša predstavi-tev poteka anketiranja in analiza odgo-vorov. Anketiranje je teklo od maja do avgusta, ciljna skupina so bile vse kme-tije na Strojni. Delavnico so nadaljevali z delom v skupinah in iskanjem predlo-gov možnosti za razvoj Strojne. Sledilo je razporejanje predlogov in izoblikova-li so se štirje tematski sklopi: kmetijstvo, turizem, dogodki in prireditve ter dedi-ščina, arhitektura in prostor.

Naslednji dan so strokovnjaki za vsako izmed tematskih področij podali vse-binske predstavitve, usmeritve in spod-bude. Karla Oder (etnologinja Koroške-ga pokrajinskega muzeja) je govorila o kulturni dediščini na Koroškem, Mar-tina Robačer (asistentka na Fakulteti za

kmetijstvo in biosistemske vede) je po-dala impulz o eko kmetovanju, Mar-ko Slapnik (Center Rinka - Solčava) je predstavil delovanje in trajnostni razvoj Solčavskega, ki ga uresničujejo v sklopu Centra Rinka, Anita Slivnik Potočnik (občina Ravne na Koroškem) je povzela dogajanje v zvezi z občinskim prostor-skim načrtom ter predstavila pričakova-nja in strokovne podlage za morebitne spremembe OPN za območje Strojne. Tanja Gobec (Zavod Etno-eko) je po-dala izkušnje pri projektih razvojnih priložnosti posameznih območij in pri vključevanju lokalnega prebivalstva.

Sledilo je delo po skupinah z izdelavo plakatov. Skupinsko delo je potekalo sa-mostojno, vsi prisotni “področni” stro-kovnjaki so bili ob spremljanju dela va-ščanom na voljo za pojasnila, odgovore na vprašanja in premagovanje ovir pri posameznih tematskih sklopih. Glede na zastavljene cilje so navedli tudi pri-ložnosti in morebitne ovire za izvedbo teh ciljev. Skupine so samostojno izdela-le plakate in v sklepnem delu dvodnevne delavnice tudi predstavile svoje mnenje.

Rezultati projekta in dvodnevne delav-nice bodo natančneje predstavljeni v publikaciji prihodnje leto. Takrat bodo svoj del k publikaciji dodali tudi rezul-tati arhitekturne delavnice, predvidene

aprila prihodnje leto. Arhitekturna de-lavnica na Strojni bo izvedena v sodelo-vanju s švicarskimi in slovenskimi štu-denti arhitekture.

Uvodne delavnice so bile uspešne zara-di dejstva, da so vaščani ob strokovni pomoči sami prepoznali razvojne prilo-žnosti za prihodnost Strojne. V nadalje-vanju projekta bo še veliko priložnosti, da nadgradijo svoja razmišljanja tudi na osnovi ogleda dobrih primerov in praks v Švici, ki so jo obiskali oktobra letos.

Projekt je tako za vaščane kot za obči-no izjemnega pomena, saj želi z aktivno udeležbo vseh pomembnejših deležni-kov in informacij iz prve roke vzpo-staviti osnove za trajnostni razvoj ob-močja, ki je bilo v preteklosti precej zapostavljeno.

Revitalizacija radenskega parkaRadenski park oz. Zdraviliški park v Radencih je zasnovala vrtna arhitektka Ilse Fischerauer. Ob tem jih je zasnovala vsaj še de-vetnajst v Sloveniji in dva na Hrvaškem.

Zdraviliški park v Radencih je bil moč-no poškodovan v neurju 2008, dodatno pa ga je poškodovalo še neurje 2009. Po oceni je bilo uničenih 560 dreves. Jasno je bilo, da bo treba park obnoviti. Zdra-vilišče je sicer po neurju izvedlo osnovno čiščenje parka, za nadaljnje 2011 dogo-vorjene ukrepe pa je bilo nujno soglas-je širše lokalne skupnosti, saj se v parku prepletajo lastništva različnih partner-jev in je nad vsem parkom še vedno vlo-žen denacionalizacijski zahtevek.

2011 so se tako sestali župan občine Ra-denci Janez Rihtarič, direktor Raden-ske, d. d., Zvone Murgelj in direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš ter sklenili dogovor o nujnih korakih ob-nove radenskega parka. Prav tako so so-glašali o skupnem financiranju obno-ve prve faze. Ta bo zajemala dokončno čiščenje in odstranitev vseh preostalih uničenih dreves, mletje štorov in prekri-tje z zemljo, navoz manjkajoče zemlje, ureditev odvodnjavanja v senčnem (goz-dnem) delu parka, načrt krajinske arhi-tekture, analizo zemlje in zasaditev dre-ves po sistemu botrstva. Vsi prisotni so pooblastili delavce občinske uprave Ob-čine Radenci, da vodijo vse postopke ob-nove v skladu s sprejetim programom. Stroške dogovorjenih ukrepov si vklju-čeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Za predlagani skupni način financiranja te-kočega vzdrževanja zdraviliškega parka so pridobili tudi pozitivno mnenje Mi-nistrstva RS za finance.

Glas občin 32

z vsemi prijatelji parka, in sicer na način botrstva. Predlog financiranja smo po-skusili zasnovati na način, da omogoči-mo sodelovanje vsem zainteresiranim.

Sistem botrstva smo razdelili v štiri ka-tegorije:

ZLATI BOTERPrispevek v višini 250 evrov zajema sadike:

• Fagus sylvatica ‘Zlatia’ (bukev ‘Zla-tia’)

• Liriodendron tulipifera ‘Fastigiat-tom’ (tulipanovec)

• Poulownia tomentosa (pavlovnija)• Ginkgo biloba (dvokrpi ginko)

SREBRNI BOTERPrispevek v višini 150 evrov zajema sadike:

• Acer rubrum ‘October glory’ (rdeče-listni javor)

• Betula utilis ‘Doornbos’ (breza)• Fagus sylvatica ‘Atropurpurea’ (rde-

čelistna bukev)• Quercus rubra (rdeči hrast)

BRONASTI BOTERPrispevek v višini 80 evrov zajema sadike:

• Parrotia persica (perzijska bukev)• grmovnice

ZELENI BOTERPrispevek v višini 20 evrov zajema sadi-ke pokrovnic.

S plačilom enega od zneskov postane-te boter enega drevesa ali grmovnice; pri pokrovnicah botrstvo ni omejeno na število sadik. Za botrstvo se lahko odločite in prispevate želeni znesek do konca oktobra, ko bomo zaključili z zbiranjem prijav. Prijave bomo zbirali na občini, kjer vam bomo izročili izpol-njen UPN obrazec (položnico), na kate-ro boste zapisali samo svoje podatke in znesek, ki ga boste nakazali.

»Posadimo drevo za lepši in prija-znejši jutri!«

zvajalci. Posebna pozornost je bila name-njena zaščiti še obstoječih dreves, dela pa so izvajali zgolj v suhem obdobju. Izo-gibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase in vsi sekanci, ki so nastali pri drobljenju panjev, so ostali na območju parka. V park smo navozili ze-mljo (živico), s katero smo izravnali va-lovit teren. Tudi pri opravilih ravnanja zemlje smo si pomagali z domačim iz-vajalcem, podjetjem G.M.W., d. o. o., ki je obenem tudi obnovil odvodnjavanje v senčnem delu parka in obnovil tipič-ne potke. Za izvajanje omenjenih del in nalog smo si pridobili kulturno varstve-ne pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ti nas v nadaljeva-nju obnove zavezujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept (raster pot) obsto-ječe parkovne zasnove; obnovo je treba načrtovati za celotni park, vendar po fa-zah. Izdelati je treba krajinsko arhitek-turni načrt obnove. Za izdelavo načrta krajinske arhitekture smo k sodelovanju povabili oblikovalko krajine dr. Tanjo Simonič, ki se v okviru svojega razisko-valnega dela med drugim ukvarja tudi z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer. Dr. Simoničeva je pripravila načrta krajinske arhitekture na nivoju idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na nivoju projekta za izvedbo del za zeleni del parka do roba Sončnega parka (t. j. južni del parka). Delo je opravila skupaj s krajinsko arhitektko Janjo Lužnik. Na-črt krajinske arhitekture je bil predsta-vljen na javni razpravi 23. maja v Zdra-vilišču Radenci.

Pred nami je zgolj še zadnji del, saditev dreves, ki ga načrtujemo izvesti skupaj

Sončni vrt v Radencih (Zdraviliški park) je bil zasnovan kot javna površina v zdra-viliškem parku. Zasnova je ohranjena le do določene mere; zamenjane so klopi, številne rastline niso iz izvorne ureditve. Sončni vrt ima simetrično dolgo pogre-znjeno zasnovo, ki jo na obeh straneh obroblja nizek zidec. V osrednjem delu je vodni motiv kvadratne oblike, ki je za-snovan kot vodno zrcalo. Na obeh stra-neh osrednje poteze so zasajeni številni iglavci. Izvorna zasnova je bila do danes precej spremenjena. Za začetek so pri-dobili strokovno mnenje krajinske arhi-tektke Tanje Grmovšek glede najnujnej-ših ukrepov v parku in na podlagi tega pristopili k podiranju še stoječih, ven-dar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različne velikosti in starosti ter zelo sla-be vitalnosti. Zaradi grožnje morebitne-ga zloma drevesa ali padca so predsta-vljala veliko nevarnost za okolico. Glavni vzrok za upad vitalnosti večine dreves je bil »ožig skorje dreves zaradi sonca«, saj so se po smrekovem vetrolomu izredno spremenili rastiščni pogoji (sprememba iz izrazito senčnih v izrazito sončna rasti-šča). Med drevesi so prevladovala buko-va drevesa, sledila so drevesa smreke in jelke. Podiranje dreves so prevzeli ustre-zno usposobljeni delavci, zaposleni prek programa javnih del. Posebno pozor-nost so namenili zaščitnim ukrepom še obstoječih lesnatih rastlin. Po realizaci-ji najnujnejšega ukrepa v postopku revi-talizacije zdraviliškega parka, odstrani-tvi 53-ih dreves, je sledil naslednji ukrep – mletje panjev na območju celotnega zdraviliškega parka. Ukrep je izvajalo domače podjetje SIM, d. o. o., s podi-

Iz občinskih logov

Glas občin 33

nico za nižjo ceno. Septembra letos pa se je plačilni sistem v vseh treh obmo-čjih poenotil tako, da je poleg termin-ske vozovnice omogočeno potovanje tudi z vrednostno Urbano, s katero lah-ko potniki prestopajo na vse mestne in integrirane linije v 90-ih minutah brez doplačila. Obe vrsti vozovnic lahko iz-biramo glede na izhodišče potovanja in prestopanje mej posameznih območij.

Z uvedbo integrirane linije 3G je tako Ljubljanski potniški promet vstopil na področje integracije prometa in poeno-tenja na področju plačevanja s termin-sko in vrednostno Urbano. Preprosto, moderno, potnikom prijazno in zlasti tako, kot to poznajo že po vseh razvitej-ših deželah v svetu. Da je občina Gro-suplje ravnala pravilno, nam potrjuje tudi število prepeljanih potnikov, ki se je v enem letu od uvedbe 3G povečalo kar za 38,2 %.

Načrti Občine Grosuplje se na področju javnega prometa in trajnostne mobilno-sti s tem projektom ne zaključujejo. S podjetjem Slovenske železnice bomo v prihodnje poskušali isto vozovnico kot za mestni promet vpeljati tudi za vlak. Za boljše in zdravo počutje bomo priče-li tudi z urejanjem kolesarskih poti po občini in kolesarsko transverzalo prija-teljstva med sosednjimi občinami.

Bogat kulturni program s plesom, pe-tjem in igro, številne stojnice, na katerih so se nam na zanimiv in izviren način predstavila turistična, kulturna, špor-tna in druga društva ter prijetno druže-nje ob dobri hrani, pijači in zvokih Hi-šnega ansambla Avsenik so sestavni deli mozaika, ki opisuje celodnevno pisano dogajanje v centru Grosupljega. Na svoj račun so zagotovo prišli tudi naši naj-mlajši. S svojimi vragolijami so jih zaba-vali kar trije klovni, na avtobusu 3G pa jih je pričakal sam zmajček Ferdo.

Na dan prireditve se je zaključil tudi Evropski teden mobilnosti, ki smo ga v Grosupljem obeležili na prav pose-ben način. Z zmajčkom Ferdom smo se tako lahko sprehodili po avtobusu 3G, si ogledali nov portal »Gremo na pot«, prisluhnili predstavitvi izletov po osre-dnjeslovenski regiji, se odpravili na po-hod, za kolesarske navdušence pa je bil organiziran kolesarski izlet.

Prav posebno presenečenje je obiskoval-cem prireditve ob evropskem tednu mo-

bilnosti pripravil župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in tako skupaj z direktor-jem občinske uprave Dušanom Hočevar-jem med obiskovalce razdelil lepo števi-lo vrednostnih kartic Urbana. Občane sta na ta način želela spodbuditi k še večji uporabi okolju prijaznega javnega potni-škega prometa že tako uspešne linije 3G.

Uvedba linije 3G in poenotenje plačilnega sistema v vseh območjih LPP V občini Grosuplje se lahko pohvalimo, da smo conski sistem plačevanja s kar-ticami vpeljali ob sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Ljubljanskim po-tniškim prometom kot prvi v Sloveniji.

Integrirana potniška linija 3G je potni-kom iz Grosupljega konec avgusta lani omogočila, da se v Ljubljano zapeljejo ceneje s terminsko Urbano. Uskladi-li smo linije mestnega in medkrajevne-ga potniškega prometa, prvič določi-li območja potovanja in tako potnikom omogočili potovanje z enotno vozov-

V Grosupljem vstopili v jesen okolju prijazno V Grosupljem smo vstopili v jesen živahno, pestro, nasmejano in okolju prijazno. V soboto, 22. septembra 2012, ob zadnjem dnevu evropskega tedna mobilnosti, se je v centru Grosuplje-ga že drugo leto zapored odvila prireditev Grosuplje v jeseni, za katero si želimo, da bi postala tradicionalna.

Iz občinskih logov

Kristina Rešek, Polona Prnaver

Jana Roštan

Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 – soustvarjaj!Za projekt Evropska prestolnica mladih (v nadaljevanju EPM) Maribor 2013 je bila v okviru Urada za kulturo in mladi-no Mestne občine Maribor ustanovlje-na pisarna Evropske prestolnice mladih Maribor 2013. Organizacijska skupina

mladih in nadebudnih posameznikov s svojim delom zagotavlja nemoteno in učinkovito izvajanje s programom za-stavljenih aktivnosti. Področja, na kate-rih bo največ poudarka, so zaposljivost, stanovanjska problematika, izvajanje in

priznavanje neformalnega izobraževa-nja, prostovoljstvo, mobilnost mladih, medgeneracijsko sodelovanje, ekologija in kulturno ustvarjanje.

Priložnosti za prostovoljceZelo pomemben del ekipe so prosto-voljci. Prostovoljstvo se dotika prav vseh področij, ki jih v svojem programu po-kriva EPM Mari-bor 2013 in tako predstavlja po-memben del pro-jekta. Mladi bodo s svojim soustvar-janjem in svojim delom širili zavest

Glas občin 34

V okviru progra-ma Evropa za dr-žavljane smo prija-vili projekt Mreže pobratenih mest. Dokazati želimo, da lahko skozi projekt pobratenih mest odločilno vplivamo na razvoj zaposljivosti mladih in omogočimo dolgoročno in produktiv-no sodelovanje pobratenih občin na po-dročju zaposlovanja. Kot vodilni partner se bo predstavila Mestna občina Maribor (Slovenija), k sodelovanju pa bomo po-vabili tudi druge občine - Pulj in Umag (Hrvaška), Kumanovo (Makedonija), ob-čino Stara Lubovna (Slovaška) in občino Banja Luka (Bosna). Zanima nas polo-žaj mladih v ob-činah izven meja Slovenije, kako se s problemom so-očajo slednje in ali bi prek pobra-tenja lahko pri-šli do novih, bolj-ših in predvsem učinkovitejših mehanizmov za zaposlji-vost mlade generacije. Prek izvedenih de-javnosti in z aktivnim sodelovanjem med mesti ter s prenosom dobrih praks na po-dročju zaposlovanja bi mladim lahko po-nudili priložnost za učenje, spoznavanje in vzpostavitev temeljev nadaljnjega so-delovanja.

Z že izvedenimi ukrepi in z našim pri-hodnjim delovanjem bomo spodbudili in okrepili participacijo mladih, ustvar-jali odlične možnosti za povezovanje občin v Sloveniji in sodelovanje vseh v mladinskem polju. Nenazadnje sou-stvarjanje omogoča priložnost, da vsi udeleženci različnih generacij s svojimi izkušnjami, znanji in pogledi kreirajo ta pomemben projekt.

*naša generacija in zaposljivost

o pridobitvi neformalnega znanja med vrstniki in s tem dodali vrednost pro-jektu.

Trenutno s pisarno EPM Maribor 2013 sodeluje že osemnajst prostovoljcev, ki so vključeni v aktivnosti. V priho-dnjem letu želimo v prostovoljno delo vključiti 40 rednih prostovoljcev, ki bodo aktivno sodelovali pri delu v pi-sarni, organizaciji dogodkov in pro-mociji. Priložnost vključitve v lokalno okolje mladih v Sloveniji želimo omo-gočiti tudi (vsaj) štirim mladim prosto-voljcem iz Evrope. Tako bi spoznali slo-vensko kulturo, nove ljudi in način dela

v mladinskem sektorju.

Prostovoljstvo v EPM Maribor 2013 posamezni-kom ponuja ži-vljenjske in de-lovne izkušnje,

neprecenljiva znanja, možnost razvoja samostojnosti in odgovornosti, prostor iskanja lastnih vrednot in izzive za la-stno kreativnost ter pridobitev znanja. EPM Maribor 2013 bo vsem prosto-voljcem, ki bodo aktivno sodelovali pri projektu, izdal potrdilo o referencah in izkušnjah, ki ga bodo lahko vključevali v svoj življenjepis.

Pomen mednarodnega sodelovanja Z udeležbo na različnih medna-rodno podprtih projektih bomo med mladimi kre-pili zavest evrop-skega državljan-stva in pomen med na rod nega sodelovanja. V ta namen se aktivno pri-javljamo na evropske razpise in sodeluje-mo pri več evropskih projektih. Skupaj bomo oblikovali dolgoročno in plodno sodelovanje tako na lokalni kot tudi na nacionalni in mednarodni ravni.

Eden izmed evropskih projektov je tudi My Generation at Work*. Gre za pro-jekt, ki se izvaja pod okriljem evropskega

programa URBACT in obravnava pro-blem zaposljivosti in zaposlenosti mla-dih v posameznem mestu. V Mariboru smo 11. 9. 2012 v času obiska vodilnega strokovnjaka Roberta Arnkila iz Rotter-dama izvedli vodeno MG@Work delav-nico, ki je predstavljala ključno dejanje projekta MG@Work. Cilj enodnevne delavnice je bil prepoznati težave, s ka-terimi se mladi srečujejo na trgu dela, se soočiti z njimi in s pomočjo strokovne-ga kadra poiskati rešitve. V upanju, da je takšna izmenjava znanj in izkušenj

mlade in deloda-jalce spodbudila, da k problemu za-poslovanja pristo-pijo drugače in prek idej projekta MG@Work od-krijejo nove reši-tve problemov in

vrzeli v sektorju zaposlovanja, smo na delavnici oblikovali zaključke in smer-nice za vnaprejšnje delovanje.

Ker je problem zaposljivosti in zapo-slenosti mladih danes aktualen za vsa-ko mesto oz. občino, smo temu sektorju namenili še poseben poudarek. Kot na-cionalni partner sodelujemo pri EU projektu pro-grama Mladi v akciji z naslovom EURO-POLIS. V okviru tega smo organizira-li okroglo mizo, ki je predstavljala posvet med mladi-mi in političnimi odločevalci na temo stanovanjske problematike in proble-matike zaposljivosti. Dobljene rezultate bodo predstavniki iz pisarne EPM Ma-ribor 2013 predstavili na končnem se-minarju v Bragi (Portugalska). Na pod-lagi tega bo izdelana skupna strategija, ki jo bodo naslovili na politične odlo-čevalce – Evropski parlament v Bruslju.

Iz občinskih logov

Glas občin 35

Delo ZOS

Predsednika obeh združenj sta predsta-vila aktualne težave občin. Kot prvo so izpostavili problem komunikacije med državo in občinami zaradi letošnje re-organizacije Vlade RS, saj občine nima-jo ustreznega sogovornika - sogovornik je sicer Vlada RS, a skozi tri resorje, kar otežuje dialog. Kot ugotavljata vodstvi združenj, Vlada RS občin ne jemlje do-volj resno, kar se kaže tudi z odsotno-stjo ministrov na tokratni skupni seji.

Sicer pa je bila osrednja tema skupne seje financiranje občin in v okviru tega določitev povprečnine za 2013 in 2014. Oba predsednika sta poudarila, da se občine zavedajo, da je treba varčevati, a da mora pri tem priti tudi do racionali-zacije stroškov, ki jih imajo občine. Ob-čine so ob sprejemanju Zakona za urav-noteženje javnih financ sicer pristale na znižanje višine povprečnine za dru-go polovico letošnjega leta, vendar s po-gojem, da se po drugi strani zmanjšajo stroški občin, ki izhajajo iz zakonov in podzakonskih predpisov. Tega dela do-govora se ministrstva niso držala.

Člani predsedstev so bili ostri tudi gle-de dopisa, ki ga je Ministrstvo RS za finance naslovilo Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo, v katerem pozivajo k pripravi sprememb Zakona o financiranju občin. Župani svarijo pred prehitrimi in nepremišljenimi spre-membami zakona, poleg tega predla-gana smer sprememb pomeni tudi grob poseg v finančno avtonomijo občin.

Helmut Hartman, državni sekretar na Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo, je pojasnil, da višanje povpreč-nine ne bo mogoče, da pa bo treba pre-gledati naloge, ki jih je država prenesla na občine, jih dati na rešeto in poiskati bolj ekonomične in racionalne rešitve.

Slavko Tekavčič, Ministrstvo RS za fi-nance, ugotavlja, da Zakon za uravno-teženje javnih financ za občine ni dal rezultatov v pričakovani smeri. Glede dopisa Ministrstva RS za finance je Te-kavčič pojasnil, da je bil to eden od mo-žnih vidikov prihrankov za državo, ki bi jih prinesla sprememba Zakona o fi-nanciranju občin, bi pa bila seveda ne-gativna za občine. Tekavčič je pojasnil, da Ministrstvo RS za finance trenutno še ne ve, kako bodo stvari peljali naprej, vendar povprečnine v okviru veljavnih zakonskih okvirov ni možno operacio-nalizirati, saj na državni ravni ni dovolj razpoložljivih sredstev.

Monika Kirbiš Rojs, državna sekretar-ka na Ministrstvu RS za gospodarski ra-zvoj in tehnologijo, je pojasnila, da so glede evropskih sredstev občine tisti pri-javitelji, ki imajo še največjo absorbcij-sko sposobnost (po ocenah OECD še za okoli 600 milijonov evrov), da pa bodo z rezanjem finančnih sredstev nastale te-žave pri izvajanju projektov v praksi.

Predsedstvi ZOS in SOS sta sklenili, da na predsednika Vlade RS naslovijo po-ziv, da se takoj začnejo pogajanja o vi-šini povprečnine za 2013 in 2014. V ta namen bosta združenji občin imenovali pogajalsko skupino ter izoblikovali po-gajalska izhodišča. Predlagali so, da vi-

šina povprečnine za prihodnji dve leti ostane enaka, kot znaša povprečna viši-na povprečnine za letošnje leto, to je 548 evrov, da se začnejo takojšnje priprave »ZUJF-O«, to je Zakona za uravnoteže-nje javnih financ za občine, in da se ne spreminja Zakon o financiranju občin (z interventnim zakonom se dopuščajo le določene začasne spremembe).

Predsedstvi sta sklenili tudi, da se v naj-krajšem možnem času organizira srečanje vseh županov s predsednikom Vlade RS in ostalimi pristojnimi ministri. Če Vla-da RS ne bo v najkrajšem možnem času sprejela uredbe o metodologiji za obliko-vanje cen komunalnih storitev, bodo ob-čine vložile kolektivno tožbo zoper drža-vo, so še napovedali člani predsedstev.

PREDSEDNIKA VLADE RS POZVALI K DIALOGU Z OBČINAMISOS in ZOS sta na predsednika Vlade RS Janeza Janšo naslovili poziv k dialogu z občinami in pripravi ustreznih rešitev za financiranje občin. Na podlagi skle-pov, sprejetih na skupni seji predsedstev SOS in ZOS 14. septembra, predsedstvi obeh združenj pričakujeta vzpostavitev dialoga na najvišji ravni, ki bo omogočil (raz)reševanje odprtih vprašanj in obli-kovanje razumnih rešitev, ki bodo omo-gočile ne samo preživetje, temveč tudi nov zagon v lokalnih okoljih.

V dopisu smo opozorili, da so občine po-memben del sistema delovanja države, zato je nujno sodelovanje vseh akterjev v državi za izhod iz krize, tudi občin. Na-sprotujemo spremembam Zakona o fi-nanciranju občin, saj se zakonodaja ne sme spreminjati na hitro in v kriznih ča-sih. Spet smo opozorili tudi na to, da je za nižanje stroškov na lokalni ravni treba nujno znižati tudi obveznosti občin. Sle-dnje kljub sklepu Vlade RS še vedno ni bilo uresničeno. Po drugi strani je Zakon za uravnoteženje javnih financ uveljavil rešitve, ki še dodatno višajo stroške obči-nam. Nerazumljivo in nerazumno ravna-nje v časih, ko je Ministrstvo RS za finan-

S predstavniki ministrstev o financiranju občin v prihodnjih letihSredi septembra sta se na drugi letošnji skupni seji predsedstvi Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije sestali s predstavniki Ministrstva RS za pravosodje in javno upravo, Mi-nistrstva RS za finance in Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, med drugim tudi z državnima sekretarjema Hel-mutom Hartmanom in Moniko Kirbiš Rojs.

Glas občin 36

ce že znižalo finančna sredstva občinam, smo opozorili v dopisu. Opozorili smo tudi, da so občine v danem trenutku še skorajda edine investitorke in zadnje, ki še črpajo evropska sredstva, zato je nuj-no, da se ta dejavnost ohrani in spodbuja.

Predsedstvi se popolnoma zavedata kri-znih časov in sta pripravljeni na iska-

sofinancirali v višini 85 odstotkov vre-dnosti naložb, 15 odstotkov sredstev pa bodo občine morale zagotoviti same. Omenjena sredstva bodo predvsem na-menjena projektom s področja okolja, oskrbe z vodo, gradnje kanalizacijskih omrežij, prenove mestnih jeder, social-ne infrastrukture in podobno.

Na ministrstvu so sprejeli tudi osem ukrepov za pospešitev črpanja evrop-skih sredstev, saj je bilo v obdobju za-dnjih treh let to precej neuspešno: zmanjšanje števila kontrol ob hkratnem povečanju njihove učinkovitosti, po-

Po uvodnem pozdravu predsednika Združenja občin Slovenije in župana ob-čine Pivka Roberta Smrdelja je navzoče pozdravil tudi župan občine gostitelji-ce mag. Marko Diaci in kratko predsta-vil občino Šentjur ter navzoče povabil, da jih še obiščejo. Dogajanje na skupšči-ni je popestril kitarski kvartet Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur.

Predstavniki ministrstev so predstavili načrte svojih resorjev na področjih, ki se dotikajo delovanja občin. Gorazd Pe-renič je izpostavil, da bo naloga Mini-strstva RS za pravosodje in javno upra-vo v tem mandatu predvsem izboljšanje predpisov in poenostavitev postopkov, s tem pa zmanjšanje stroškov tako za ob-čine kot tudi za gospodarstvo in pre-bivalstvo. Prav tako si je ministrstvo zadalo naslednje naloge: prenova go-spodarskih in negospodarskih javnih služb, vzpostavitev kazalnikov uspešno-

sti v javnem sektorju, s tem pa tudi mer-ljivost in jasnost začrtanih ciljev, preno-va poslovanja in informatizacija s ciljem prehoda na celovito e-poslovanje do 1. 1. 2014 za državno upravo oziroma leto kasneje za celotni javni sektor, pouda-ril pa je tudi nujnost novih pristopov v postopkih javnega naročanja. Ministr-stvo RS za pravosodje in javno upravo ne načrtuje reforme lokalne samoupra-ve, želijo pa sedanji sistem narediti bolj operativen in učinkovit, je poudaril Pe-renič. Perenič je tudi napovedal obiske predstavnikov Ministrstva RS za pravo-sodje in javno upravo po regijah.

Mag. Monika Kirbiš Rojs je predstavi-la naloge Ministrstva RS za gospodar-ski razvoj in tehnologijo na področju evropske kohezijske politike in regio-nalnega razvoja. Glede izvajanja obsto-ječih operativnih programov je izpo-stavila javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje projektov iz naslova prednostne usmeritve regionalnih ra-zvojnih programov, vreden 145 milijo-nov evrov. Po njeni oceni ta denar obči-nam ogromno pomeni. Projekti se bodo

Delo ZOS

14. redna skupščina Združenja občin SlovenijeMaja je bila v Šentjurju 14. redna skupščina ZOS. Na skupščini so župani občin članic pregledali poročilo o delu in zaključni račun združenja 2011 ter začrtali program dela združenja 2012. Skup-ščine sta se udeležila tudi Gorazd Perenič, predsednik strokovnega sveta za prijazen in učinkovit javni sektor, ter mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Ministrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo.

nje rešitev, ki bi pripomogle k izhodu iz krize, prav zato pa vztrajata na nujno-sti pogovorov in skupnega iskanja reši-tev. Predsednika Vlade RS smo pozvali, da Vlada RS zaveže ministrstva, da sku-paj z združenji pripravijo predloge niža-nja stroškov občinam in da Ministrstvo RS za finance v sodelovanju z združenji

oblikuje predlog za financiranje občin za 2013 in 2014. Prav tako smo predse-dnika slovenske vlade prosili, da se v čim krajšem času sestane s predstavniki obeh združenj in nam tako omogoči, da pred-stavimo naša pričakovanja in predloge.

Glas občin 37

spešitev izplačil prijaviteljem, skrajšanje administrativnih postopkov, … Mini-strstvo bo med drugim prerazporedi-lo sredstva s tistih področjih, kjer črpa-nje ne poteka uspešno, pregledali bodo tudi področno zakonodajo, ki ovira čr-panje sredstev.

Glede naslednje finančne perspektive te-čejo pogajanja z Evropsko komisijo. Slo-venija si prizadeva ohraniti kohezijska sredstva v višini obstoječih operativnih programov, kar pa bo zelo težko, pred-vsem za zahodni del Slovenije. Pogajanja o kohezijskih uredbah in finančni okvir naj bi bili zaključeni do konca leta.

Združenje občin Slovenije si je za letos zadalo krepiti pozicijo reprezentativnosti združenja ter vztrajno zastopati interese občin članic, predvsem v okviru ustre-znega financiranja občin in ustrezne vi-šine povprečnine. Združenje občin Slo-venije bo vztrajalo na obveznosti države, da z reprezentativnima združenjema ob-čin sklene dogovor o višini povprečnine za 2013 in 2014. V okviru tega dogovo-ra tečejo pogajanja za znižanje sistem-skih stroškov občin, prav tako pa občine že dolgo opozarjajo na sistemske ovire, ki ovirajo normalno gospodarsko dejav-nost oziroma predvsem nove investicije v občinah. To je le nekaj poudarkov pro-grama dela, ki jih je predstavil predse-dnik ZOS, svoje predloge o dopolnitvi programa dela pa so podali tudi prisotni župani občin članic.

V nadaljevanju se je predsedstvo sezna-nilo z informacijo o višini povprečnine in z rebalansom proračuna povezanimi dokumenti. Državni zbor RS je 11. 5. 2012 sprejel rebalans proračuna, nove-lo Zakona o izvrševanju proračunov za 2011 in 2012 in Zakon o uravnoteže-nju javnih financ. Povprečnina je od 1. 7. 2012 v višini 543 evrov, za naslednje leto še ni določena. Pristanek na spreje-to višino povprečnine je bil podan ob pogoju znižanja stroškov občinam - po-večanje normativov itd., a se je ravno to izločilo iz ZUJF, zato je bilo sklenjeno, da se Vlado RS pozove k čim prejšnje-mu sprejetju ukrepov za odpravo razli-ke med obstoječo višino povprečnine, ki jo določa novela Zakona o izvrševa-nju proračunov RS za 2011 in 2012, ter višino povprečnine, ki občinam pripa-da po Zakonu o financiranju občin, in v tem okviru čim prej pristopi k spreje-tju ukrepov, ki bodo občinam zmanjša-li stroške. Prav tako je bilo sklenjeno, da se slovensko vlado pozove, da spoštuje obveznost, ki ji jo nalaga Zakon o fi-nanciranju občin in čim prej pristopi k sprejetju dogovora z reprezentativnima

Delo ZOS

Druga redna seja predsedstvaMaja se je na svoji drugi redni seji sestalo predsedstvo ZOS. Čla-ni predsedstva so potrdili ustanovitev koordinacije reprezenta-tivnih združenj občin, in sicer SOS in ZOS. Namen koordinacije združenj občin je vzpostavitev platforme za enotno zastopanje in predstavljanje interesov občin do državnih in drugih institucij. Če ne pride do dogovora, vsako združenje zastopa svoje stališče.

združenjema občin o višini povprečni-ne za 2013 in 2014.

Prav tako je predsedstvo sklenilo, da se Vlado RS pozove, da združenjem ob-čin določi neposrednega sogovornika, saj je z reorganizacijo ministrstev pri-šlo do prerazporeditve pristojnosti nek-danje službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pri čemer se zdru-ženji občin pogovarjata kar s tremi so-govorniki, to pa otežuje učinkovito ko-munikacijo z državo.

Glas občin 38

Ob izpostavljenem vprašanju glede Za-kona o kmetijskih zemljiščih je minister pojasnil, da so v Državni zbor RS vlo-žili koalicijsko usklajen amandma, s ka-terim se odškodnina ohranja, a v zelo spremenjeni obliki. Skupina poslancev je namreč vložila predlog novele Zako-na o kmetijskih zemljiščih, s katerim se črtajo določbe, ki urejajo odškodnino. Kot je pojasnil minister, je bilo na ko-alicijskem sestanku dogovorjeno, da se zaradi varstva kmetijskih zemljišč od-škodnina ohrani. Po novem naj bi se odškodnina odmerila od tlorisa objek-ta, višina odškodnine pa se bo bistve-no zmanjšala. Jeseni bo ministrstvo pri-pravilo nov predlog sprememb zakona, s katerimi je predviden sprejem ured-be, s katero se bodo določila območja kmetijskih zemljišč, ki bodo trajno va-rovana pred spreminjanjem namenske rabe. Prav tako je predvideno podaljša-nje roka za pripravo občinskih podrob-nih prostorskih načrtov za načrtova-nje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih. Ministrstvo načrtuje tudi spremembe Zakona o Skladu kmetij-skih zemljišč in gozdov RS. Minister je združenje pozval k predložitvi pobud sprememb posameznih predpisov.

Glede črpanja evropskih sredstev iz programa razvoja podeželja smo iz združenja opozorili, da stvari ne tečejo ravno najbolje. Poenostaviti bi bilo tre-ba kriterije in merila, česar se zaveda-jo tudi na ministrstvu in se strinjajo, da je treba urediti razpisno dokumentaci-jo, Agenciji RS za kmetijske trge in ra-

zvoj podeželja pa dati ustrezna navodi-la za učinkovitejše, predvsem pa hitrejše postopanje.

Ministrstvo je pripravilo tudi predlog novele Zakona o varstvu okolja. V pri-pravi je uredba o ravnanju s komunal-nimi odpadki. Za obravnavo je pri-pravljena tudi uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob-činskih gospodarskih javnih služb var-stva okolja.

Predsedstvo je z ministrom spregovori-lo tudi o črpanju kohezijskih sredstev, odlaganju odpadkov, dimnikarskih sto-ritvah, zastojih, ki nastajajo v postop-kih sprejemanja občinskih prostorskih načrtov idr. Minister je obljubil temelji-tejšo obravnavo posamezne problemati-ke s posameznimi akterji na področjih, ki jih pokrivajo.

PREDSTAVITEV PRIORITET MINISTRSTVAMinistrstvo RS za kmetijstvo in okolje je 15. junija letos pripravilo srečanje z župani in predstavniki vseh slovenskih občin. Na njem so minister, državna sekretarja in predstojniki direktoratov predstavili aktualne teme kmetijstva in okolja, med drugim sprejemanje občin-skih prostorskih načrtov, proces refor-me skupne kmetijske politike, aktivne zemljiške politike, ravnanje z odpad-ki, širitev NATURE 2000 in kohezij-ske projekte.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je poudaril, da so prednostne naloge na kmetijskem delu sektorske po-litike v posameznih panogah, na podla-gi katerih bodo izdelali jasno strategijo

razvoja podeželja in določili parametre za prvi steber v okviru skupne kmetij-ske politike. Glede črpanja kohezijskih sredstev je minister izpostavil, da na po-dročju kmetijstva v finančni perspektivi 2007–2013 črpanje poteka zelo uspešno, medtem ko je bilo na okoljskem delu v preteklosti veliko zaostankov. Dnevno zato potekajo sestanki z nosilci okoljskih investicij, ki so predvideni, da se financi-rajo v tej finančni perspektivi z možno-stjo financiranja do 2015.

Minister je izpostavil tudi področje poplavne varnosti, kjer projekti teče-jo dokaj uspešno, medtem ko več na-log ministrstvo čaka na področju od-padkov, odpadnih voda in voda. Zelo pomembno področje so po besedah mi-nistra normativi glede odpadkov, zato ministrstvo že pripravlja odločbe za ve-like projekte, pa tudi operativni pro-gram ravnanja z odpadki, kjer ministr-stvo želi upoštevati evropske direktive in temu primerno oceniti potrebe po infrastrukturnih objektih po Sloveniji.

V razpravah, ki sta sledili predstavi-tvam, so župani in predstavniki občin izpostavili ključne vsebine in težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, predlagali pa so tudi nekaj izboljšav na posameznih vsebinskih področjih.

Delo ZOS

Predsedstvo ZOS z ministrom Bogovičem o kmetijstvu in okoljuPredsedstvo Združenja občin Slovenije se je junija na svoji drugi letošnji tematski seji sestalo z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem, s katerim je spregovorilo o aktualnih vprašanjih s področja kmetijstva in okolja.

Glas občin 39

Dopisni seji predsedstva ZOSNa 1. seji o vložitvi pobude za oceno ustavnostiNa avgustovski dopisni seji so člani predsedstva ZOS odločali o vložitvi pobude za oceno ustavnosti 128. čle-na Zakona za uravnoteženje javnih fi-nanc. Omenjeni člen je spremenil šesti odstavek 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi, s katerim se omejuje letni znesek sejnin članom občinskega sve-ta do višine 7,5 % plače župana. Člani predsedstva niso bili sklepčni, dopisna seja je bila namreč konec avgusta, to-rej še v času dopustov. O pobudi bo zato predsedstvo odločalo na eni od naslednjih rednih sej.

Sporna določba se glasi: »Članu ob-činskega sveta, razen podžupanu, pri-pada sejnina za udeležbo na seji ob-činskega sveta ali seji delovnega telesa

občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sve-ta, ne sme presegati 7,5 % plače župa-na. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.«

Predlog za vložitev pobude za oceno ustavnosti je podala občina članica. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) protiustavno posega v pravice občinskih funkcionarjev, ki so volje-ni predstavniki lokalnih skupnostih, zato je podana ogrozitev pravic sa-mih samoupravnih lokalnih skupno-sti, meni predlagateljica pobude.

Določilo 128. člena ZUJF ne pre-stane testa sorazmernosti, saj dolo-ča drastično in neutemeljeno zmanj-šanje zakonsko določenih pravic in s tem nesorazmeren poseg v pravice čla-nov občinskih svetov. Določilo ZUJF po višini bistveno znižuje maksimal-no plačilo članom občinskega sveta za opravljanje njihove funkcije, saj ga znižuje s 15 % na 7,5 % plače župana, kar predstavlja 50 % znižanje. Nave-deno znižanje je tako veliko, da rela-tivizira ustavne določbe o lokalni sa-moupravi, saj se lokalna samouprava

izvaja prek voljenih predstavnikov, ka-terih delo bo v skladu z določbo ZUJF postalo bistveno manj plačano in bo zato postalo vprašljivo delovanje lo-kalne samouprave kot celote.

Na 2. seji potrdili dogovor o višini povprečninePotem ko so se zaključila pogajanja o vi-šini povprečnine za 2013 in 2014 in sta reprezentativni združenji občin z Mini-strstvom RS za finance parafirali dogo-vor o povprečnini za 2013 in 2014, je o potrditvi dogovora na dopisni seji odlo-čalo še predsedstvo ZOS. Z veliko veči-no glasov je bil dogovor potrjen.

Dogovor o povprečnini za 2013 in 2014 določa povprečnino v višini 536,00 evrov za prihodnji dve leti. Z dogovorom se je slovenska vlada zave-zala k sprejetju zakona za uravnote-ženje javnih financ za občine s ciljem znižanja stroškov zakonskih nalog občin do 10 %. Ministrstvu RS za kmetijstvo in okolje je dogovor naložil sprejem uredbe, ki določa metodolo-gijo določanja cen komunalnih stori-tev, po kateri bodo občine s 1. janu-arjem 2013 lahko obračunale lastno polno ceno komunalnih storitev.

Združenje občin Slovenije je na pobu-do občin ustanovilo Odbor za turizem, strokovno delovno telo združenja, ki ga vodi na ustanovni seji imenovan pred-sednik odbora Matjaž Berčon, direktor občinske uprave Občine Bled.

Namesto turistične politike bo pristojen minister letno sprejemal operativni na-črt izvajanja strategije. Odbor pozdra-vlja takšno operacionalizacijo aktivno-sti spodbujanja razvoja turizma. Odbor tudi podpira rešitev zakona, da občine lahko samostojno določajo višino turi-stične takse.

Izpostavili so problematiko tistih prav-

Delo ZOS

Odbor za turizem obravnaval Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizmaOdbor ZOS za turizem je v začetku septembra s predstavnikoma Direktorata za turizem in inter-nacionalizacijo mag. Marjanom Hribarjem in Markom Podrekarjem obravnaval Predlog zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1).

nih oseb, ki pridobivajo status za de-lovanje v javnem interesu v okviru tu-rističnega območja. Zahteva, da mora prosilec pridobiti soglasje občin v okvi-ru turističnega območja, predlog na-domešča z zahtevo, da mora pridobiti soglasje občin ali občine, na območju katere je sedež pravne osebe. Člani odbora so v tej določbi videli poseg v suverenost drugih občin, vendar je predstavnik ministrstva pojasnil, da nobena pravna oseba ne more delova-ti na območju druge občine brez nje-nega soglasja. Občina ima po predlogu zakona možnost, da sama oblikuje tu-ristično območje.

Predlog zakona ne vsebuje več obve-znosti plačila turistične takse za lastni-ke počitniških hiš in stanovanj v pa-všalnem letnem znesku. Odbor temu nasprotuje. Menili so, da mora taksa ostati, saj gre za izviren prihodek občin, ki je v času zmanjševanja sredstev obči-nam zelo pomemben, zato so predlaga-li ohranitev pavšalne takse, metodologi-ja določanja takse pa je ostala še odprta.

Predlog zakona črta tudi zahtevo za pridobitev licenc kot pogoja za prido-bitev pravice do opravljanja dejavno-sti organiziranja ali prodaje turistič-nih aranžmajev. Odbor je menil, da je trg podeljevanja dovolj liberalizi-

Glas občin 40

ran in da spremembe na tem podro-čju niso nujne.

Prav tako odbor ne vidi razloga, zakaj bi se turistična taksa v kampih plače-vala le polovično. Opozorili so tudi, da predlog zakona ne opredeljuje finanč-nih niti posledic zakona za okolje.

Mag. Hribar je skozi predstavitev bi-stva predlaganih sprememb odgovo-ril na podane pripombe. Glavni namen zakona je dvigniti konkurenčnost slo-venskega turizma, deregulacija pa je eden ključnih elementov dviga konku-renčnosti. Pridobitev licenc za agencije ostaja, je povedal. Glede kampistov sta se predstavnika ministrstva strinjala, da ti še bolj kot ostali turisti obremenjuje-jo okolje in da je polovična taksa lahko vprašljiva, zato bodo zadevo še preuči-li. Turistična taksa za lastnike počitni-ških hiš in stanovanj v pavšalnem le-tnem znesku bo ostala. Vedno bolj se nagibajo k temu, da bi se po novem do-ločala glede na število ležišč in ne več na kvadraturo objektov. Zavzemajo se za njeno nominalno določitev, višina ta-kse pa bo še predmet obravnave delov-ne skupine.

Člani odbora, ki ne prihajajo iz izrazi-to turističnih območij, so opozorili na dnevne turiste, od katerih turističnih taks ne morejo pobrati, s tem pa priha-ja do izpada sredstev. Prav tako so opo-zorili, da bi bilo v izogib neracionalnim odločitvam občinskih svetov smiselno v zakonu določiti najnižji znesek turistič-ne takse. Hkrati s tem so opozorili tudi na datum, ki ga zakon določa kot da-tum za dvig povišanja turističnih taks, to je 1. 1. 2014. Podrekar je pojasnil, da se bo zakon sprejemal po rednem po-stopku, kar pomeni, da bo sprejet konec letošnjega leta ali v začetku prihodnje-ga, poleg tega je nujna prilagoditev ka-talogov, zaradi česar je datum zvišanja turističnih taks določen smiselno.

PRIPRAVA OBČINSKIH PREDPISOV TER TEMELJNI NOMOTEHNIČNI PRISTOPI IN NAJPOGOSTEJŠE NAPAKEV dvorani Državnega sveta RS smo ok-tobra pripravili seminar, v katerem smo obravnavali pripravo občinskih predpi-sov ter osnovne nomotehnične pristope in najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri pripravi predpisov.

V prvem delu predavanja je Neža Vo-dušek predstavila pravne in strokovne podlage za pripravo predpisov na obči-nah in ocenila stanje pri pripravi pred-pisov. Pri tem je izpostavila pretirano normiranje in pravne praznine, deloma urejena posamezna pravna področja ali nedodelanost rešitev, sprejem predpisov z retroaktivnim učinkom, nespoštova-nje hierarhije pravnih aktov, nomoteh-nične težave in pomanjkljivosti, pripra-vo predpisov pod časovnimi pritiski, nespoštovanje predpisanih rokov, neso-delovanje s strokovno, ciljno in splošno javnostjo, kar ima za posledico zmanjše-vanje pravne varnosti in učinkovitosti.

V nadaljevanju so udeleženci lahko sliša-

li tudi o načelih normativnega urejanja in o odgovornosti za strokovno pripra-vo občinskih predpisov, ki je na rame-nih občinske uprave in ki ob specifičnih strokovnih zadevah povabi k sodelova-nju tudi zunanjo pomoč. Predavateljica se je dotaknila tudi vrste pravnih aktov in sprejemanja pravnih aktov na sejah občinskih svetov. V zadnjem delu pre-davanja so udeleženci prisluhnili tudi o splošni pripravi in sestavi predpisov, o prehodnih in končnih določbah ter naj-pogostejših pomanjkljivostih občinskih predpisov in poslovnikov.

V drugem delu predavanj je Katja Bo-žič iz Službe Vlade RS za zakonoda-jo v uvodnem delu predstavila pomen nomotehnike v pravu, nomotehnič-ne smernice, strukturo predpisov in te-meljne nomotehnične pristope ter po-sebnosti nomotehnike. Vse o smernicah nomotehnike lahko najdete v njihovi knjigi, ki je objavljena na straneh Služ-be za zakonodajo:

http://www.svz.gov.si/fileadmin/svz.gov.si/pageuploads/Dokumenti/No-motehnicne_smer.pdf.

Predavateljica je povedala, da pripra-vljajo posodobitve smernic, ki jih bodo prav tako objavili na svoji spletni strani.

Delo ZOS

Predstavitve ZOS

Glas občin 41

Božičeva je nadaljevanje predstavitve vodila v obliki delavnice, kjer so udele-ženci lahko aktivno sodelovali pri pre-gledu napak v predpisih in popravkih ter postavljali vprašanja s konkretnimi primeri, pri katerih jim je predavateljica svetovala z rešitvami.

PREDSTAVITEV NOVE ZAKONODAJE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA IN GRADNJE

Združenje občin Slovenije je v sodelo-vanju z Ministrstvom RS za infrastruk-turo in prostor septembra predstavilo novo zakonodajo prostorskega načr-tovanja in gradnje. Predstavitev je bila dobro obiskana, zato smo jo organizi-rali kar v dveh terminih, udeležilo pa se je je več kot 200 predstavnikov občin.

Luka Ivanič, vodja Sektorja za pro-storsko načrtovanje na lokalni ravni, je predstavil novelo Zakona o prostor-skem načrtovanju (ZPNačrt-B), na vprašanja udeležencev pa je odgovar-jala tudi Alenka Kumer. Predstavitev je zajemala štiri sklope sprememb: po-stopek priprave prostorskih aktov, sis-tem prostorskih aktov in njihovih raz-merij, vsebine prostorskega načrtovanja in opremljanje stavbnih zemljišč ter ob-razložitev prehodnih določb. Poleg te-meljite predstavitve novele zakona je

predavatelj tudi obrazložil vprašanja in nejasnosti, ki so se že pojavile pri upo-rabi zakona.

Postopek priprave prostorskih aktov za-jema naslednje novosti:

• uvajajo se vnaprejšnje splošne smerni-ce državnih nosilcev urejanja prostora;

• uvaja se 1. in 2. mnenje NUP;• ukinja se ugotavljanje usklajenosti

OPN;• uvaja se obvezna presoja individual-

nih pobud za spremembo namenske rabe zemljišč;

• uvaja se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN in OPPN.

Občine, katerih OPN so že v fazi osnut-ka, bodo navedene spremembe zakona začele uporabljati šele ob spremembah OPN-jev. Poleg splošnih smernic so tu še posebne smernice, ki niso več obve-zne, a na ministrstvu pričakujejo, da bo veliko občin zaprosilo zanje. Novost je tudi, da NUP podajo prvo mnenje še pred javno razgrnitvijo osnutka OPN. S tem bo javnost odločala o že pregle-danem dokumentu. Z ukinitvijo ugo-tavljanja usklajenosti OPN se krajša postopek (za 82 dni), hkrati pa ta spre-memba pomeni tudi večjo avtonomijo in hkrati tudi odgovornost občin.

Z novelo se uvaja nova vrsta postopka - kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (še ve-dno pa velja tudi skrajšani postopek, ki

ga je predvideval zakon že pred novelo).

Novela zakona daje možnost spremi-njanja podrobnejše namenske rabe ze-mljišč z OPPN. V obdobju do 1. janu-arja 2015 se omogočajo manjše širitve območij stavbnih zemljišč brez izved-be postopka sprememb in dopolnitev OPN (29. člen novele). Ta določba je uvrščena v prehodne določbe, uporabi-jo pa jo lahko le občine, ki še nimajo sprejetega OPN. Rešitev, ki jo predvide-va 29. člen, je izjema. Politika se je na-mreč odločila, da je treba v teh kriznih časih dopustiti razvojne projekte, kar ta člen omogoča, morajo pa biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih člen navaja.

Glede opremljanja stavbnih zemljišč se z novelo omogoča gradnje na neopre-mljenih stavbnih zemljiščih, če investi-tor zagotovi samooskrbo objekta s po-samezno vrsto komunalne opreme (23. člen novele). Novela predpisuje tudi iz-jemo glede opreme za oskrbo s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje komunal-ne odpadne vode, vendar je v tem pri-meru samooskrba dopuščena, dokler ni zagotovljena javna infrastruktura, po-tem zakon nalaga obveznost priklopa na javno infrastrukturo.

Sandi Rutar, vodja Sektorja za graditev in stanovanja, je predstavil novelo Za-kona o graditvi objektov (ZGO-1D). Skozi predstavitev je obrazložil namen spremenjenih določb ter primerjalno predstavil dosedanjo in novo ureditev, s sodelavkami z ministrstva pa je odgo-varjal na vprašanja udeležencev.

Glavne spremembe, ki jih prinaša novela:

• odprava obveznosti pridobitve pro-jektnih pogojev;

• krajši roki za izdajo soglasij;• uveljavljanje načela molka organa po

preteku roka;• spremenjena definicija vzdrževalnih

del;• omogočanje gradnje samooskrbnih

stavb;• poenostavitev uporabe enostano-

vanjskih stavb;• investitor ključne subjekte pri gradi-

tvi izbere sam;• ukinitev obveznosti revizije PGD.Do zdaj je bila pridobitev projektnih pogojev obvezna. Nova ureditev dolo-ča, da se investitor oziroma odgovor-ni projektant lahko samostojno odloči, ali pridobiva projektne pogoje vseh so-glasodajalcev ali le dela teh ali jih sploh

Delo ZOS

Glas občin 42

ne pridobiva, ostaja mu le obveznost, da pridobi soglasja k projektnim rešitvam v projektu za pridobitev gradbenega do-voljenja (PGD).

Z namenom hitrejše izdelave projektne dokumentacije je rok za izdajo soglasja 30 dni pri zahtevnem objektu, 15 dni pri manj zahtevnem objektu, 10 dni pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu. Rok za izdajo so-glasja za objekte v varovanih območjih je 30 dni. In kar je posebej pomembno: drugi predpisi ne morejo določati dalj-ših rokov.

Do sprejetja novele je veljalo, da se z vzdrževalnimi deli ne sme spreminja-ti zunanjega videza objekta; zdaj je ta določba črtana. Na vprašanje udeležen-cev je predavatelj ponovil, da zakon ne omejuje barve fasad in da morajo obči-ne morebitne omejitve glede barv dolo-čiti s prostorskim aktom.

Omogočena je gradnja objektov na stavbnih zemljiščih, ki nimajo zgraje-nih objektov minimalne komunalne oskrbe (vodovod, kanalizacija, elektrika in priključek na cesto).

Do zdaj je bila pridobitev uporabnega dovoljenja pogoj za uporabo enostano-vanjske stavbe, po novem se za enosta-novanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi GD, izda uporabno dovoljenje le, če in-vestitor to izrecno zahteva.

Revizija PGD ni več obvezna. Investi-torju je prepuščeno, da se sam odloči, ali je revizija smiselna in nujna. Odgo-vorni vodja projekta in odgovorni vodja revidiranja, ki zastopata interese inve-stitorja, pred začetkom revizije določita obseg revizije. Revizija se osredotoča le na izpolnjevanje vseh bistvenih zahtev v projektni dokumentaciji.

NOVOSTI NA PODROČJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA

20. septembra je bil v dvorani Državne-ga sveta RS posvet z naslovom Novo-sti na področju skladnega regionalnega razvoja. Posvet je organiziralo Zdru-ženje občin Slovenije, predavala pa sta strokovnjaka Ministrstva RS za gospo-darski razvoj in tehnologijo. Mag. Igor Strmšnik je predstavil novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, sprejeto 18. julija letos, in Pre-dlog pravilnika o regionalnih razvoj-nih agencijah, ki sicer še ni sprejet, je pa usklajen in bo sprejet v kratkem. Sneža-na Čanak je predstavila Uredbo o regio-nalnih razvojnih programih, ki je začela veljati 15. septembra.

Strmšnik je predstavil cilje, ki jih za-sleduje novela Zakona o spodbuja-nju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2A), in ukrepe, s katerimi jih želijo doseči. Cilji novele so: proračun-sko varčevanje in racionalizacija admi-nistrativnih postopkov, izboljšanje re-šitev, ki so se po uveljavitvi ZSRR-2 marca lani izkazale za težko izvedljive, ter nadgradnja za vključitev regionalne v kohezijsko politiko Evropske unije v novem programskem obdobju 2012–2020.

Snežana Čanak je skozi predstavi-tev Uredbe o regionalnih razvojnih programih poudarila, da ti progra-mi (RRP) niso nič novega, saj je v za-gonu že tretja generacija RRP. RRP se pripravi za območje razvojne regije za programsko obdobje 2014–2020. Pred-stavitev uredbe je zajemala tudi predpi-sano vsebino in strukturo RRP, saj si želijo, da so RRP pripravljeni na enoten način, da se jih lahko primerja. Dodana vrednost uredbe je specializacija regij, ki jo določi regija sama. Predstavljena je bila tudi sestava regijskih projektov, postopek priprave RRP, uresničeva-nje RRP z dogovorom o razvoju regije

(pripravi se za štiriletno obdobje), spre-mljanje in vrednotenje učinkov RRP. Za spremljanje izvajanja RRP je odgo-voren svet, ki sprejema letna in konč-no poročilo o izvajanju RRP, ki jih pri-pravi RRA.

Strmšnik je predstavil Predlog pravil-nika o regionalnih razvojnih agen-cijah. Pravilnik se izdaja na podla-gi osmega odstavka 20. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalne-ga razvoja (Uradni list RS, št. 20/11 in 57/12). Pravilnik določa minimalne po-goje za opravljanje nalog regionalnih ra-zvojnih agencij in njihov vpis v eviden-co RRA, način vodenja evidence RRA ter obvezne elemente pogodbe o opra-vljanju nalog RRA, način oblikova-nja in delovanja območnega razvojnega partnerstva in regijske razvojne mre-že, merila in normative za financiranje splošnih razvojnih nalog v razvojni re-giji in splošne pogoje za opravljanje ra-zvojnih nalog države v regiji.

PREDSTAVITEV UREDBE O ZELENEM JAVNEM NAROČANJU IN NOVOSTI NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA

Na seminarju, ki je bil v prvih junijskih dneh v dvorani Državnega sveta RS, so strokovnjakinje predstavile, zakaj je ze-leno javno naročanje koristno in nujno ter kako lahko dolgoročno pripomore-mo k zmanjševanju okoljskih vplivov in doseganju finančnih prihrankov ter kako vključevati okoljske zahteve v po-stopek javnega naročanja.

Tako je Alenka Burja, predstavnica Mi-

Delo ZOS

Glas občin 43

kot tudi za podjetja, ki se prijavljajo na razpise državnih porabnikov, nujno, da se čim prej seznanijo z novostmi, ki jih prinaša uredba.

Mag. Marija Bukovec Marovt je pred-stavila aktualna vprašanja s področja javnega naročanja. Svojo predstavitev je najprej predstavila iz teoretskega stali-šča, v nadaljevanju pa slednje podkrepi-la s konkretnimi primeri iz prakse.

UPRAVLJANJE Z DOKUMENTARNIM GRADIVOM IN ARHIVIRANJE

Maja je bil v dvorani Državnega sveta RS posvet o upravljanju z dokumentar-nim gradivom in predstavitvijo pomena arhiviranja, ki ga je ZOS organiziral v sodelovanju z Ministrstvom RS za pra-vosodje in javno upravo ter Arhivom RS.

Na posvetu sta predstavnici ministr-stva Tamara Gliha in Suzana Mulja-vec-Kahne predstavili pomen in način upravljanja dokumentarnega gradiva, pojmovne opredelitve in načine razvr-ščanja dokumentarnega gradiva. Pred-stavili sta delovne postopke upravljanja dokumentarnega gradiva, pisarniške odredbe in vodenje rokovnika, vrste in zbirke dokumentarnega gradiva ter po-stopek izločanja in odbiranja dokumen-tarnega gradiva.

Mag. Janez Kopač, strokovni sodela-vec Zgodovinskega arhiva Ljubljana, je

nistrstva RS za kmetijstvo in okolje, predstavila vpliv potrošnje na okolje in zeleno javno naročanje v kontekstu EU. O tem, kaj je zeleno javno naroča-nje, kako in zakaj se izvaja ter o kon-kretnih tehničnih specifikacijah, pogo-jih za ugotavljanje sposobnosti, merilih za izbor najugodnejšega ponudnika pa sta spregovorili predstavnici Ministr-stva RS za finance Milanka Čanković in Maja Koković. V drugem delu se je na področje javnega naročanja, in sicer kako ravna naročnik pri pregledu po-nudb, vpogledu v ponudbe in postop-ku revizije, osredotočila odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, specialistka za gospodarsko pravo.

Uredba o zelenem javnem naročanju je začela veljati letošnjega marca. Zeleno javno naročanje je opredeljeno kot pro-ces, v katerem javna uprava kupuje ta-kšno blago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajo manjši vpliv na okolje v celotnem življenjskem krogu, če jih pri-merjamo z blagom in storitvami, ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funk-cije, hkrati pa skuša biti za zgled gospo-

Delo ZOS

darstvu in državljanom ter zagotovi-ti bolj gospodarno rabo javnih sredstev.

Uredba določa minimalne obvezne okoljske zahteve in način njihovega vključevanja v postopke javnega naro-čanja. Vsebuje tudi priporočila za do-seganje višjih okoljskih standardov. Glavni učinki uveljavljanja javnega na-ročanja so zmanjšanje porabe, racional-nejša raba, nakup učinkovitejšega blaga oz. storitev, ponovna raba itd. Uredba predstavlja priložnost za podjetja, ki po-nujajo produkte in storitve, ki izpolnju-jejo načela trajnostnega razvoja in var-stva okolja.

Uredba določa okoljske zahteve za 11 skupin izdelkov in storitev, ki se vklju-čijo v opis predmeta javnega naročanja, tehnične specifikacije, pogoje za ugota-vljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in po-godbena določila. V skladu z uredbo so občine in vsi državni organi zavezani k vključevanju okoljskih zahtev v me-rila za izbor najugodnejše ponudbe kot tudi v zahteve razpisne dokumentacije javnega naročila. Javni skladi, agenci-je, zavodi, podjetja in druge osebe, ki se v skladu z javnonaročniško zakonoda-jo štejejo za osebe javnega prava, mora-jo v prehodnem obdobju do konca leto-šnjega leta vključiti minimalne okoljske zahteve le med merila za izbor najugo-dnejše ponudbe. V času prehodnega obdobja t. j. do 31. 12. 2013 bodo mo-rali javni naročniki naročati vsaj 5 % ekoloških živil.

Ključni cilj Uredbe o zelenem javnem naročanju je zmanjšati vpliv javnega sektorja na okolje s pomočjo vključeva-nja okoljskih meril v javno naročanje. Tudi zato je za vse porabnike proračuna

Glas občin 44

Delo ZOS

predstavil pomen arhiviranja. V svoji predstavitvi se je osredotočil na uniče-nje izločenega gradiva, arhiviranje, iz-delavo seznama arhivu izročenega ar-hivskega gradiva ter postopek uničenja dokumentarnega gradiva, ki so mu po-tekli roki hranjenja in nima značaja ar-hivskega gradiva.

Uredba o upravnem poslovanju ure-ja upravno poslovanje in velja za orga-ne državne uprave, uprave samouprav-nih lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi jav-nih pooblastil opravljajo upravne nalo-ge in če z drugimi predpisi ni določe-no drugače. Na področju poslovanja s strankami uredba določa zagotavljanje informacij o upravnih in drugih jav-nih storitvah strankam. Organ mora za upravljanje z dokumentarnim gradi-vom organizirati glavno pisarno kot sa-mostojno notranjo organizacijsko enoto ali jo organizirati v okviru druge notra-nje organizacijske enote ali pa naloge prenesti na posamezne pooblaščene jav-ne uslužbence. Pri delu glavne pisarne je ena izmed pomembnejših nalog evi-dentiranje dokumentarnega gradiva, saj gre za temeljno evidenco o opravljanju del in nalog organa in je podlaga vsem drugim evidencam. Za upravljanje z dokumentarnim gradivom mora vsak organ in institucija rokovati z navodili in pravili upravljanja. Dokument mora od prejema znotraj institucije pa do za-ključka preiti prek posameznih faz.

Odgovorni za nadzor nad izvajanjem UUP so predstojnik organa, generalni sekretar, direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti oziroma tajnik, vod-ja območne oziroma druge dislocirane enote. Nadzor nad izvajanjem opravlja

upravna inšpekcija pri ministrstvu, pri-stojnim za javno upravo, in Arhiv RS v delu predpisov o varstvu dokumentar-nega in arhivskega gradiva ter gradiva v elektronski obliki. Sankcije predlaga minister z namenom ukrepanja za od-pravo pomanjkljivosti in obvestilom Vladi RS oziroma županu o kršitvah.

Če je do zdaj obravnavano dokumen-tarno gradivo vsa dokumentacija, ki na-stane pri poslovanju pravne osebe ne glede na obliko zapisa in ne glede na vr-ste nosilcev zapisov, se arhivsko gradi-vo opredeljuje kot del dokumentarnega gradiva, ki je pomemben za znanost in kulturo ter pravno varnost oseb.

V Sloveniji arhivsko gradivo hranijo Ar-hiv RS ter regionalni arhivi. Arhiv RS je pristojen za arhivsko gradivo državnih organov, ki delujejo na območju celotne Republike Slovenije npr.: parlament, vlada, ministrstva, Banka Sloveni-je, ustanove na državni ravni kot npr: republiški pravosodni organi, skladi, agencije itd. Regionalni arhivi so pri-stojni za vse javnopravne osebe, katerih dejavnost se nanaša na regionalna ob-močja, kjer poslujejo, kot npr.: upravne enote, samoupravne lokalne skupnosti, vrtci, osnovne in srednje šole, kultur-ne ustanove, zdravstvene ustanove, cen-tri za socialno delo, okrožni in okrajni pravosodni organi, regionalne agencije, skladi, državne službe itd.

Arhivsko gradivo, izročeno pristojnemu arhivu, se ne vrača izročitelju. Izjemo-ma je možna le kratkoročna izposoja ar-hivskega gradiva (npr. za razstave). Za prosilce se izdelajo običajne ali overo-vljene kopije zahtevanih dokumentov. Raziskovalci arhivsko gradivo preučuje-jo v arhivskih čitalnicah.

Glas občin 45

Plenarno zasedanje se je začelo z uvo-dnimi nagovori. Prisotne so nagovori-li: predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, predsednik Evropske-ga sveta Herman van Rompuy, ciprska ministrica za notranje zadeve Eleni Ma-vrou in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso.

V nadaljevanju prvega dne plenarne-ga zasedanja je tekla razprava na temo oživitve gospodarstva, kohezijske poli-tike in strategije Evrope 2020: vloga re-gij in mest. V sklopu omenjene razpra-ve so sodelujoče nagovorili predsednica odbora Evropskega parlamenta REGI Danuta Hübner, evropski komisar za regionalno politiko Johanness Hahn in predsednik Odbora regij Ramón Luis Valcárcel Siso. Poudarki razprave so bili na pripravi na naslednje finančno obdobje 2014–2020 ter vključenosti in vlogi regionalnih in lokalnih oblasti pri sprejemanju tega, na kohezijski politiki, ki je temelj razvoja v številnih državah, na čimprejšnjem nadaljevanju pogajanj, da bi se lahko tekoče vstopilo v novo finančno obdobje, na subsidarnosti in

Mednarodne zadeve

Vojka Osojnik

97. plenarno zasedanje Odbora regijMed 8. in 10. oktobrom je bilo v Bruslju 97. plenarno zasedanje Odbora regij.

upravljanju na več ravneh ter na dere-gulaciji in debirokratizaciji postopkov.

Drugi dan plenarnega zasedanja so čla-ni Odbora regij obravnavali in spreje-mali sveženj mnenj. Med pomembnej-šimi mnenji velja izpostaviti predvsem novi večletni finančni okvir za obdo-bje po 2013, ki ga je predstavila glav-na poročevalka Mercedes Breso, prva podpredsednica Odbora regij, v okvi-ru katerega je bilo predstavljeno sporo-čilo komisije Evropskemu parlamentu, svetu, Evropskemu ekonomsko-social-nemu odboru in Odboru regij. Ob tej priložnosti sta člane nagovorila Rei-mer Böge in Ivail Kafin, soporečevalca Evropskega parlamenta za večletni fi-nančni okvir za obdobje 2014–2020.

V razpravi ob predstavitvi mnenja Od-bora regij o Evropskem skladu za po-morstvo in ribištvo je sodeloval tudi član slovenske delegacije v Odboru regij Peter Bossman, ki je povedal, da je tre-ba predlog uredbe dopolniti ali spreme-niti predvsem z vidika podpore majh-nim ribiškim ribogojskim sektorjem ter

sektorjem z deležem malega priobalne-ga ribolova. Kljub temu, da je sloven-ski ribiški sektor z vidika ulova kot tudi z administrativnega vidika zelo majhen, za Slovenijo predstavlja pomembno tra-dicionalno dejavnost, ribištvo pa je tudi pomembni akter gospodarstva na obal-nem območju - predvsem z vidika turi-stične ponudbe.

Zadnji dan plenarnega zasedanja Od-bora regij so člani nadaljevali z obrav-navo in sprejemanjem mnenj. Med drugim so obravnavali in sprejemali mnenja o Agendi za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine, Energetskem načr-tu za 2050, Pregledu direktive o ponov-ni uporabi informacij javnega sektorja in odprtih podatkih ter Svežnju ukre-pov za varstvo podatkov in Svežnju o zaščiti zakonitega gospodarstva.

97. plenarnega zasedanja Odbora regij so se udeležili vsi člani slovenske de-legacije: Robert Smrdelj, Andreja Po-točnik, Franci Rokavec, Jasna Gabrič, Mitja Meršol, Peter Bossman in dr. Ivan Žagar.

Glas občin 46

Letošnji dogodek je tekel pod skupnim naslovom EVROSKE REGIJE IN MESTA USTVARJAJO SPREMEM-BE. Temeljil je na treh temah, in sicer:

• kako lahko kohezijska politika pri-speva k pametni, trajnostni in vklju-čujoči rasti;

• teritorialno sodelovanje - prednost Evrope (kako lahko sodelovanje iz-koristimo kot orodje za regionalni razvoj);

• boljše izkoriščanje regionalnih po-tencialov, kateri so glavni dosežki kohezijske politike Evropske unije in

Vojka Osojnik

OPEN DAYS 2012Od 8. do 11. oktobra je bil v Bruslju že deseti dogodek OPEN DAYS – Evropski teden regij in mest, ki je ključna bruseljska pri-reditev za lokalne in regionalne oblasti.

kako najbolje izvajati namere novega regulativnega okvira.

Deseta obletnica dogodka je bila tudi iz-hodišče za širšo razpravo o prihodnosti Evrope in upravljanja na več ravneh, ki prikazuje vlogo evropskih mest in regij v času gospodarske krize v Evropski uniji.

Omenjenega dogodka se je udeležilo več kot 5000 udeležencev iz vse Evrope, med katerimi so bili predstavniki lokal-nih, regionalnih in nacionalnih politik, gospodarstveniki in akademiki, ki so sodelovali v različnih razpravah, semi-narjih in delavnicah.

Dogodek OPEN DAYS je tekel soča-sno s plenarnim zasedanjem Odbora regij in so se ga udeležili tudi vsi čla-ni slovenske delegacije, ki deluje v Od-boru regij.

Dr. Ivan Žagar, član in vodja sloven-ske delegacije ter poročevalec za mnenja Odbora regij o pregledu zakonodajne-ga okvira TEN-T, je sodeloval v razpra-vi na okrogli mizi, ki je tekla v okvi-ru tematske delavnice o subsidiarnosti (Subsidiarnost in upravljanje na več rav-neh za novo politiko TEN-T). Delavni-ca, ki je bila 10. oktobra 2012 na Odbo-ru regij, je predstavila pomen prihodnje politike TEN-T. Vodil jo je Micha-el Schneider, član Odbora regij in novi koordinator mreže za nadzor subsidi-arnosti. Poleg dr. Žagarja so v razpra-

vi sodelovali še: Ismail Ertug, evropski poslanec, Jean - Eric Paquet, direktor evropske mreže za mobilnost v Evrop-ski komisiji za mobilnost in promet, Bernard Soulage, član Odbora regij, ter poročevalec za mnenja Odbora regij o pregledu zakonodajnega okvira TEN- T, Mimmi von Troil, članica regio-nalnega sveta regije, Västra Götaland, John Nyhus, podžupan Göteborga, in Anna Livieratou, višja koordinatorka za program in politiko v Izvajalski agenciji za vseevropsko prometno omrežje.

Dr. Ivan Žagar je v okviru dogodka OPEN DAYS sodeloval tudi na sku-pni seji komisije COTER Odbora regij in odbora REGI Evropskega parlamen-ta. Na delavnici, ki je bila v sklopu seje, je predstavnikom evropskih lokalnih in regionalnih oblasti predstavil stališča o kohezijski politiki po letu 2013. Ome-njeno sejo sta vodila Danuta Hübner, predsednica odbora REGI, in Mark Wozniak, prvi podpredsednik.

Mednarodne zadeve

Glas občin 47

Anton Kokalj

14. zasedanje Komisije za politiko teritorialne kohezije (COTER)26. septembra je bilo v Bruslju 14. zasedanje Komisije za politiko teritorialne kohezije (COTER) v Odboru regij.

Glede na to, da se je polovica mandata v EU iztekla, je dosedanjo predsednico Odbora regij Mercedes Bresso zamenjal Ramón Luis Valcárcel Siso, v teh dneh pa se menjajo tudi predsedniki komi-sij. Dosedanjega predsednika komisi-je COTER Michela Delebarra je zame-njal Marek Wozniak. Koordinator EPP skupine v tej komisiji je dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica.

Več kot 30 amandmajev in največ raz-prave sta bili deležni mnenji o kode-ksu ravnanja glede partnerstva in o lo-

Mednarodne zadeve

kalnem razvoju, ki ga vodi skupnost. Evropski kodeks ravnanja glede par-tnerstva (ECCP) je dopolnilo Uredbi o skupnih določbah. Gre za učinkovitej-še povezovanje različnih vrst partnerjev pri črpanju skladov skupnega strateške-ga okvira. Partnerstvo predstavljajo tri skupine: lokalne in regionalne oblasti, nevladne organizacije ter socialni par-tnerji. Kodeks ima namen uravnoteži-ti vključenost in aktivnosti vseh treh vrst partnerjev. Mnenje poročevalca je, da imajo partnerji s področja lokalnih in regionalnih oblasti drugo naravo po-

slanstva kot ostali dve skupini. Ima na-mreč poslanstvo vsestranskega razvoja, drugi skupini pa bistveno ožje, bolj in-teresno poslanstvo, zato se teh treh sku-pin ne more obravnavati enakopravno, ampak morajo imeti lokalne in regio-nalne oblasti vodilno vlogo. Poudarja, da upravljanja regionalnih in lokalnih oblasti ni mogoče postavljati v isti polo-žaj kot nevladnih organizacij. Prav tako nasprotuje pristopu, da imajo višje rav-ni upravljanja v partnerskih postopkih prednost pred nižjimi. Predvsem je iz-postavila nujo po spremembi kodeksa v smeri dejanskega ravnovesja med obve-znostjo držav članic in njihovo pravico ravnanja v skladu s svojimi možnostmi in dosedanjo prakso, zato predlaga, da se v dokument vnese postopek predho-dnega dogovora.

Mnenje, ki ga je komisija sprejela glede lokalnega razvoja pod vodstvom sku-pnosti, poudarja, da je »lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost«, edina določba uredbe o skupnih določbah, ki na rav-ni izvajanja izrecno predvideva dejanske sinergije in skupno uporabo Evropske-ga kmetijskega sklada za razvoj pode-želja, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter strukturnih skladov, zato ima pomembno vlogo pri krepitvi ve-rodostojne kohezijske politike, tako da dokaže, da se lahko sredstva različnih skladov EU dejansko uporabijo skupaj na celosten način. COTER izraža zado-voljstvo, da uredba o skupnih določbah predvideva, da lahko območja v okvi-ru tega instrumenta koristijo višjo sto-pnjo sofinanciranja in meni, da bi mo-rale enake ali podobne spodbude veljati za vse sklade. Komisija je izrazila dvom v utemeljenost odločitve, da se instru-ment umesti zgolj v 9. tematski cilj sku-pnega strateškega okvira, ki zadeva so-cialno vključenost.

Na seji je bil predstavljen delovni doku-ment z naslovom: Najbolj oddaljene re-gije in strategija Evrope 2020.

Glas občin 48

Julija je bilo v Bruslju 96. plenarno zase-danje Odbora regij, ki se ga je udeleži-la tudi slovenska delegacija v sestavi dr. Ivan Žagar, Robert Smrdelj, Peter Bos-sman, Andreja Potočnik, Anton Kokalj ter nova članica Jasna Gabrič. Na zase-danju so obravnavali različne tematike, prav posebno pozornost pa so namenili točki Instrument za povezovanje Evro-pe. Gre za mnenje, ki ga je predstavil slovenski poročevalec, hkrati tudi vodja slovenske delegacije dr. Ivan Žagar, Od-bor regij pa je predstavljeno mnenje na zasedanju tudi soglasno potrdil.

PRISPEVEK ODBORA REGIJ K PROGRAMU CIPRSKEGA PREDSEDSTVA SVETAOd 1. julija 2012 naprej ciprsko pred-sedstvo nadaljuje delo četrte troj-ke predsedstev Sveta, ki se je 1. julija 2011 začela s poljskim in v prvi polovi-ci letošnjega leta nadaljevala z danskim predsedovanjem. Ciprsko predsedstvo si je za cilj zastavilo zagotovitev “bolj-še Evrope”, t. j. bolj učinkovite Evro-pe, ki s svojimi različnimi politikami dejansko prispeva k trajnostni in vklju-čujoči rasti, zlasti k ustvarjanju novih delovnih mest za mlade generacije. Po mnenju predsedstva mora sedanja Evro-pa temeljiti na načelu solidarnosti in

prizadevanju za boljšo prihodnost, zla-sti za mlade. V ta namen je predsedstvo določilo štiri glavne prednostne nalo-ge: 1. bolj učinkovita in bolj trajnostna Evropa, 2. Evropa z bolj učinkovitim in na rasti temelječim gospodarstvom, 3. bolj povezana Evropa s svojimi državlja-ni in 4. Evropa v svetu, ki je bliže svo-jim sosedom.

Med ciprskim predsedstvom bo OR sprejel tri ključna mnenja, in sicer o evropskem teritorialnem sodelovanju, Obzorju 2020 ter skupnem strateškem okviru. Zdi pa se, da bodo pogajanja o proračunu 2013, za katera je prav tako zadolženo ciprsko predsedstvo, ter zlasti pogajanja z Evropskim parlamentom, še posebno težavna glede na nepojenjajočo gospodarsko in finančno krizo.

MIGRACIJE IN MOBILNOST – GLOBALNI PRISTOPPoudarja se pomen globalnega pristo-pa za ukrepanje Evropske unije na po-dročju svetovnega upravljanja migra-cij in mobilnosti ter kot instrumenta, ki zagotavlja vizijo migracijskih politik. Cilj je, da se zagotovi skladnost ukre-panja Evropske unije na področju zu-nanjih odnosov in razvojnih politik z migracijskimi politikami. Odbor regij zato poziva komisijo, svet in Evropski

parlament, da zagotovijo odprto sooče-nje o štirih stebrih globalnega pristopa, da bi lahko pri njegovem izvajanju pol-no sodelovale vse morebitne udeležene strani. Zlasti se poziva, da se v izvajanje globalnega pristopa v celoti vključi regi-onalne in lokalne oblasti in da se upo-števajo tako obstoječi projekti decen-traliziranega sodelovanja kot obstoječe oblike strukturiranega dialoga. Hkra-ti pa se poziva tudi Evropsko komisijo, da nadaljuje z analizo vzrokov in zna-čilnosti migracij na svetovni ravni, da bi našli učinkovite strategije za obravnavo tega pojava, ki so pomembne za solidar-nost s tretjimi državami.

KREPITEV SOLIDARNOSTI ZNOTRAJ EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU AZILA Odbor regij ugotavlja, da so mešani mi-gracijski tokovi realnost v vseh državah članicah EU in se pojavljajo v glavnih novicah medijev, zlasti zaradi trenutnih političnih pretresov v Severni Afriki ter na Bližnjem vzhodu, a tudi v okviru bolj splošnih političnih razmer, ki prevladu-jejo na območjih, kot so Afganistan, Pakistan ali Irak in Iran, in ki sproža-jo nove selitve prebivalstva proti Evro-pi. Omenjeni mešani migracijski toko-vi z različno intenzivnostjo pritiskajo

Mednarodne zadeve

96. plenarno zasedanje Odbora regij

Glas občin 49

na zunanje meje Unije in posledično na azilne zmogljivosti nekaterih držav čla-nic, kar povzroča humanitarne izzive. Hkrati so poudarili, da sta huda gospo-darska kriza, ki je še posebej prizadela sredozemske države EU (te sprejemajo nesorazmerno več prosilcev za azil) ter posledično nezmožnost teh držav, da bi tako učinkovito, kot bi si želele, re-šile ta problem, negativna dejavnika za upravljanje teh razmer, še poslabšujeta že tako slabo stanje. Razviti je treba ce-lostno skupno evropsko politiko na po-dročju migracij in azila v skladu z do-ločbami stockholmskega programa, ki bo temeljila na celostnem pristopu. Ta naj bi se na eni strani opiral na učinko-vito izvajanje zakonitega priseljevanja, na drugi pa na boj proti priseljevanju nezakonite narave, vendar tudi in pred-vsem na krepitev azilnih sistemov.

FINANČNI INSTRUMENTI EU NA PODROČJU NOTRANJIH ZADEV

Gre za prizadevanja za dosego območja varnosti, svobode in pravice na podla-gi proračunskih predlogov, ki priznava-jo pomen zagotavljanja virov za prora-čun na področju priseljevanja, azila in varnosti. Gre za poenostavitev obsto-ječih instrumentov z združitvijo v dva sklada. Potrjuje se pomen predlaga-nih sprememb za lokalne in regionalne oblasti, saj slednje neposredno vplivajo na njihove naloge ter vsakodnevno ži-vljenje ljudi v Evropski uniji. Pomem-ben je način odzivanja na težave v zve-zi z varnostjo, ki izhajajo iz vedno večje globalne mobilnosti, in sicer v okviru univerzalnega varstva temeljnih pravic in svoboščin.

PREDLOG UREDBE O EVROPSKEM TERITORIALNEM SODELOVANJUPosebno pozornost se namenja Ured-bi o evropskem teritorialnem sodelo-vanju (ETS), saj je z njo mogoče upo-števati posebne namene in vidike ter položaj teritorialnega sodelovanja kot drugega cilja kohezijske politike. Vloga evropskega teritorialnega sodelovanja je še toliko bolj pomembna, saj problemi, s katerimi se soočajo države članice in njihove regije, čedalje pogosteje prese-gajo nacionalne in regionalne meje, za-radi česar pa so nujni skupni ukrepi so-delovanja na ustrezni teritorialni ravni, hkrati pa lahko ETS s svojimi značil-nostmi pomembno prispeva k podpori novega cilja. Vloga ETS je pomembna predvsem pri razvoju nadnacionalnega sodelovanja, zlasti pri spodbujanju ce-lovitega teritorialnega razvoja na ravni zaokroženih območij in podpori pro-jektov priprave makroregionalnih stra-tegij, hkrati pa se izpostavlja potencial medregionalnega sodelovanja, zlasti za-radi njegovega učinka vzvoda pri upo-rabi sredstev iz strukturnih skladov.

INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPEEvropska politika za promet, telekomu-nikacije in digitalno infrastrukturo bi morala biti zasnovana kot ključen in-strument, ki bi zagotavljal konkurenč-nost mest in regij, prost pretok blaga in prosto gibanje oseb, integracijo enotne-ga trga, ekonomsko, socialno in terito-rialno kohezijo EU in njeno povezavo z ostalim svetom. Oblikuje se vzpostavi-tev novega instrumenta za povezovanje

Mednarodne zadeve

Evrope (IPE) kot skupnega pravnega okvira in instrumenta za financiranje sektorjev prometa, energetike in tele-komunikacij ter se zavzema za izvaja-nje instrumenta v tesnem sodelovanju z državami članicami, lokalnimi in regi-onalnimi oblastmi ter akterji na terenu v skladu z načelom subsidiarnosti.

LETALIŠKI SVEŽENJLetališča so nepogrešljiv sestavni del sodobnega in zmogljivega prometne-ga omrežja, saj zagotavljajo pomemb-ne spodbude za gospodarski razvoj, trg dela in turizem v posameznih regijah, hkrati pa krepijo teritorialno kohezijo v Evropski uniji. Evropska komisija si tako prizadeva za čim boljši izkoristek in povečanje potenciala letalskega pro-meta. Dejstvo je, da lahko EU spodbu-ja naložbe v posodabljanje letališkega omrežja zlasti z uporabo inovativnih fi-nančnih instrumentov in tako zagotovi trajno gospodarsko rast EU ter izboljša svoje gospodarske povezave s preosta-lim svetom. Zmogljivosti letališke infra-strukture in stalno naraščajoče potre-be po potovanju in prevozu pa stremijo k vedno večjemu neskladju. Zaradi za-dnjega je treba sprejeti dodatne ukre-pe za ustrezno zadovoljitev naraščajočih potreb po zmogljivostih. Zlasti je treba dograditi infrastrukturo na preobreme-njenih letališčih, bolj upoštevati proste zmogljivosti regionalnih letališč, od-ločno spodbuditi oblikovanje enotnega evropskega zračnega prostora ter zago-toviti konkurenčen čas obratovanja.

MESTA V PRIHODNOSTI: OKOLJSKO IN SOCIALNO TRAJNOSTNA MESTADansko predsedstvo EU je OR zapro-

Glas občin 50

silo za pripravo tega mnenja in aktiv-no sodelovalo na 5. vrhu regij in mest na temo Evropsko mestno tkivo v 21. stoletju, ki je bil 22. in 23. marca 2012 v Københavnu, s čimer je priznalo pri-spevek mest in regij k evropskemu po-vezovanju in njihovo osrednjo vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Poročilo Evropske komisije Mesta v pri-hodnosti – izzivi, vizije, nadaljnje poti (oktober 2011) se nanaša na vizijo mest v prihodnosti iz tega poročila “kot sre-dišča velikega družbenega napredka z visoko stopnjo socialne kohezije, druž-beno uravnoteženimi stanovanjskimi možnostmi ter socialnimi, zdravstve-nimi in vsem dostopnimi izobraževal-nimi storitvami; temelja demokracije, kulturnega dialoga in raznovrstnosti, središča zelene, ekološke ali okoljske prenove; središča, ki privablja in spod-buja ekonomsko rast«.

SVEŽENJ “ODGOVORNA PODJETJA”Komisija je postavila socialno ekono-mijo in socialne inovacije v središče vodilne pobude strategije Evropa 2020 Unija inovacij, Evropske platforme proti revščini in socialni izključenosti in Akte za enotni trg. Strateška analiza družbene odgovornosti podjetij posta-ja z vidika konkurenčnosti podjetij vse pomembnejša. Družbena odgovornost podjetij lahko pomaga pri upravljanju tveganj, obvladovanju stroškov, dosto-pu do kapitala, odnosih s strankami, upravljanju človeških virov in inovacij-skih zmogljivosti. Podjetja, ki ravnajo družbeno odgovorno, pa lahko utrdi-jo zaupanje, ki ga uživajo pri delavcih, potrošnikih in državljanih. Skladno s cilji je komisija na vodje evropskih podjetij naslovila sporočilo, naj tesno sodelujejo z javnimi oblastmi in drugi-

Mednarodne zadeve

mi zainteresiranimi stranmi pri spod-bujanju odgovornega podjetništva v vse več podjetjih.

PODELJEVANJE KONCESIJSKIH POGODBPri koncesijah ni enotnega pravnega okvira. Koncesije za javne gradnje ure-jajo evropske direktive o javnih naroči-lih. Nasprotno pa je zakonodaja o kon-cesijah za storitve izvzeta iz evropskih direktiv o javnih naročilih in zanjo ve-ljajo načela Pogodbe EU. Države čla-nice ta pravila razlagajo različno, zato predlog direktive o koncesijah predla-ga združitev pravil o koncesijah za gra-dnje in pravil o koncesijah za storitve v en sam regulativni okvir. Na ta način bi predlog zagotovil en sam pravni vir za podeljevanje koncesij. Enotnost je po-membna zlasti glede na gospodarske iz-zive, s katerimi se sooča Evropska uni-ja, saj je nadaljnji razvoj notranjega trga s stališča zagotavljanja enakih možnosti za Evropsko komisijo zelo pomemben.

USTVARJALNA EVROPAGre za novi okvirni program za podro-čje kulture in ustvarjalnosti, ki je pred-viden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in združuje pro-grame Kultura, MEDIA in MEDIA Mundus, hkrati pa uvaja nov instru-ment, ki izboljšuje dostop do virov. Program poudarja lastno vrednost kul-ture, ki je ločena od gospodarskih vidi-kov kulturnih dobrin in kulturnih sto-ritev ter izpostavlja pomen upoštevanja dvojne narave kulture, tako da ne bi bil usmerjen izključno v ekonomsko vre-dnost kulture. Z združevanjem kultu-re in medijev ta program lahko izbolj-ša širjenje kulturnih del, ustvari enotni spletni trg za avdiovizualna dela in po-maga sprostiti potencial za ustvarjanje

novih delovnih mest v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

OBZORJE 2020 (OKVIRNI PROGRAM ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE)Program Obzorje 2020 je usmerjen v vsakdanjo prakso, kar pomeni, da je treba lokalno in regionalno raven spod-buditi k aktivnemu sodelovanju pri do-seganju ciljev strategije Evropa 2020. Predlogi komisije so odlično izhodišče za opredelitev dejavnosti EU na podro-čju raziskav, razvoja in inovacij v nasle-dnjem programskem obdobju 2014–2020. Vse regije in akterji v posameznih regijah lahko učinkovito uporabljajo znanje ter razvoj in inovacije razširjajo in nadgrajujejo po vsej Evropi.

PREDLOG UREDBE O OKOLJSKIH IN PODNEBNIH UKREPIH (LIFE)Program LIFE je pomemben instru-ment, ki pomaga financirati lokalne in regionalne okoljske politike ter projekte z evropsko dodano vrednostjo. Spodbu-ja prizadevanja lokalnih in regionalnih oblasti. Pomaga tudi pri oblikovanju partnerstev in s tem prispeva h krepitvi struktur sodelovanja in lažji izmenjavi izkušenj ter informacij na lokalni in re-gionalni ravni.

MEHANIZEM UNIJE ZA CIVILNO ZAŠČITOPredlog predstavlja nov korak komisije. Cilj je poenostavitev pravnih predpisov in njihova združitev v enoten zakonodaj-ni predlog za obdobje 2014–2020 glede dosedanjih rešitev na področju sodelova-nja s civilno zaščito na ravni EU. Doslej sta jih urejala dva pravna instrumenta.

Mednarodne zadeve

Prvi dan zasedanja je Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta, s pred-stavniki evropskih regij in mest razpra-vljal o rasti in konsolidaciji proračuna. Mercedes Bresso je izrazila skrb evrop-skih regij in mest zaradi velikih rezov socialnih izdatkov in ključnih investicij. Van Rompuy je odgovoril, da ni stvar Evropske unije, da intervenira glede iz-vajanja strukturnih reform in konsoli-dacije javnih financ, ampak je to odgo-vornost držav članic, opozoril pa je, da pomembno vlogo pri spopadanju s kri-zo in pri okrevanju gospodarstva igra-jo vse institucije EU. Na opozorila, da je ključnega pomena poraba finančnih sredstev na področjih, kjer se bo najbolj učinkovito spodbudilo zasebne in javne naložbe, je Van Rompuy branil predlo-ge Evropske komisije, da z ohranitvijo sredstev za kohezijsko politiko njena re-lativna teža znotraj celotnega proraču-na pridobiva na pomenu. Predstavniki regionalnih in mestnih oblasti so sicer

opozorili na problematičnost osredoto-čenosti na varčevanje ter poudarili po-men ekonomske rasti in vloge regional-nih in lokalnih oblasti pri tem.

Odbor regij je sicer prvi dan obravna-val zakonodajne predloge na področju kohezijske politike 2014–2020: splošno Uredbo o skladih skupnega strateškega okvira, Uredbo o evropskem kohezij-skem skladu, Uredbo o evropskem so-cialnem skladu, Uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebne določbe za podporo cilju »evropsko te-ritorialno sodelovanje« iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Razpravljali so še o Predlogu uredbe o reviziji zakonodajnega okvira vseevrop-skega prometnega omrežja (TEN-T), Predlogu uredbe o evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za obdo-bje 2014–2020, Predlogu uredbe o pro-gramu Evropske unije za socialne spre-membe in inovacije, strategiji širitve in

95. plenarno zasedanje Odbora regijSlovenska delegacija se je udeležila 95. plenarnega zasedanja Odbora regij, ki je bilo maja v Bru-slju. V razpravi so bili predstavljeni pomisleki Slovenije glede reforme skupne kmetijske politike.

glavnih izzivih za obdobje 2011–2012, zeleni knjigi o združitvi družine drža-vljanov tretjih držav, ki živijo v EU, in predhodnem mnenju o pregledu politi-ke EU o kakovosti zraka in emisijah.

Drugi dan zasedanja so predstavniki lo-kalnih in regionalnih oblasti razpravlja-li o predlogih dokumentov skupne ribi-ške politike, na zakonodajne predloge o reformi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja po letu 2013 pa je imela pomisleke tudi slovenska de-legacija, ki jih je predstavil Franci Ro-kavec, župan občine Litija.

V nadaljevanju je Odbor regij obrav-naval in sprejel mnenja glede Predloga uredbe programa Erasmus za vse, Pre-dloga uredbe o vseevropskih komuni-kacijskih omrežjih, Predloga uredbe o programu varstva potrošnikov 2014–2020 in Predloga uredbe zdravje za rast: tretji večletni program ukrepov EU za obdobje 2014–2020.

Izdajatelj glasila je Združenje občin Slovenije. Glasilo prejemajo brezplačno slovenske občine in posamezni državni organi. Glasilo izhaja v nakladi 1500 izvodov.

Odgovorna urednica: Polona Drofenik; lektoriranje: Mateja Faletič; grafična priprava in tisk: Piktogram d.o.o., Dobrova; naslov uredništva: Združenje občin Slovenije;

uredništvo glasila: Glas občin, Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana

Izberite hrano, ki nima za

sabo na stotine kilometrov

DAN SLOVENSKE HRANEVSAK TRETJI PETEK V NOVEM

BRU

Ministrstvo za km

etijstvo in okolje RS s partnerji ta dan obeležuje z vseslovenskim

projektom »Tradicionalni slovenski zajtrk«

v vrtcih in šolah. Več na: ww

w.tradicionalni-zajtrk.si

ZAKAj užiVATi LOKALNO HRANO? •

Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša,

sadje in zelenjava imata več vitam

inov in

posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine

proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot

so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi

prepoznavna po bogatem

in tradicionalnem okusu.

• Podpiram

o domačo proizvodnjo in ohranjam

o

domača delovna m

esta.

• O

hranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost

slovenskega podeželja.

• Zaradi krajših transportnih poti in m

anjše uporabe

embalaže varujem

o okolje.

• Zagotavljam

o samooskrbo s hrano v državi.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana

Poštnina plačana pri pošti 1102 · PDF filedar sem optimist, ker se na vladni...

Documents

Transcript of Poštnina plačana pri pošti 1102 · PDF filedar sem optimist, ker se na vladni...