Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

Uvajanje medpredmetne kompetence učenje učenja v pouk

BRALNE UČNE STRATEGIJE mag. Mojca Zupan Zadravec, Gimnazija Šiška

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseţivljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja.

Ob vstopu v gimnazijo dijaki …

• kaţejo veliko odvisnost od učitelja

(pričakujejo ga v vlogi “natakarja”);

• od učitelja pričakujejo narekovanje;

• teţko delijo pozornost na poslušanje

in zapisovanje;

• ne pričakujejo, da je potrebno veliko

zapisovanja;

• niso vešči pisanja zapiskov, slabo

poznajo različne oblike izpiskov;

• teţko kombinirajo učenje iz zapiskov

in učbenikov hkrati;

• kaţejo teţave pri ločevanju

bistvenega od nebistvenega v

besedilu.

Fotografije: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška – osebni arhiv

Zakaj so učne strategije pogosto bralne učne strategije? (Vesel, 2010)

• Učenje v šoli je praviloma učenje z

razumevanjem in verbalno/besedno učenje.

• Srednja šola:

- samostojno učenje iz zapiskov, učbenikov,

delovnih zvezkov idr.;

- kombiniranje različnih virov pri učenju;

- obseţnejša besedila;

- različno organizirana besedila;

- večja abstraktnost besedil.

• Poznavanje in spretna raba:

- splošnih bralno učnih strategij za učenje iz

besedil;

- predmetno specifičnih učnih strategij za

učenje iz besedil.

Fotografije: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška – osebni arhiv

Učne strategije (Wild, 2000; Po Pečjak in

Gradišar, 2002)

• Kognitivne (primarne – obdelava

informacij)

• strategije organiziranja informacij ali

učne vsebine

• strategije pomnjenja, ohranjanja in

najdenja informacij

• strategije za poglabljanje znanja

(konstruiranje, integracija in

• transfer znanja)

• strategije kritičnega mišljenja

• strategije ustvarjalnega mišljenja

• Metakognitivne (kontrolne –

spremljanje učenja) Fotografije: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška – osebni arhiv

Bralne učne strategije glede na namen (Weinstein in Hume, 1998; po Pečjak in

Gradišar, 2002):

• Zapomnitev informacij - strategije ponavljanja:

glasno ponavljanje informacij;

oblikovanje zapiskov;

podčrtovanje pomembnih informacij;

označevanje delov besedila (npr. z markerji).

• Povezava novih informacij s predznanjem - elaboracijske strategije:

povzemanje učnega gradiva s svojimi besedami;

postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje;

poučevanje drugih o prebrani temi/gradivu;

iskanje podobnosti in razlik v gradivu;

analiziranje odnosov med informacijami ali deli besedila.

• Zmanjšati število informacij - organizacijske strategije:

grafični organizatorji

Kako poučevati bralne učne strategije?

Vir slike: Pečjak, S. In Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ

Bralne učne strategije glede na namen

Weinstein in Hume (1998; po Pečjak in Gradišar, 2002):

• Strategije ponavljanja – zapomnitev informacij

• Elaboracijske strategije – povezava novih informacij s

predznanjem

• Organizacijske strategije – zmanjšati število informacij

GRAFIČNI ORGANIZATORJI

Grafični organizatorji

Kaj so?

• Grafični organizatorji so različni grafični

prikazi

… bistva + pomembnih podrobnosti

… odnosa pomembnih podrobnosti

do bistva (Pečjak in Gradišar, 2002).

Čemu sluţijo?

- Poenostavitvi bolj kompleksnega

učnega gradiva v manj kompleksno.

- Pretvarjanju abstraktnega gradiva v bolj

konkretno.

Miselni vzorec

Vir slike: Mapping Experts (sneto 16. 10. 2011, 10.00). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mapping-experts.com/Should-we-actualize-the-Laws-of-Mind-Mapping_a48.html

Anthony P. Buzan (1974)

Hierarhična pojmovna mreţa

UPORABA:

• za urejanje informacij na

nadrejene in podrejene

pojme;

• za iskanje stičnih točk in

razlik med pojmi;

• za boljše pomnjenje

informacij;

• za poglabljanje

razumevanja.

Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 12:13). Dostopno na

spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/images/hierhist.gif

Vennov diagram

• John Venn (1880)

UPORABA:

• prvotno: pri teoriji mnoţic, verjetnosti,

logiki, računalništvu;

• za prikaz podobnosti in razlik med

dvema bitjema, dogodkoma,

stališčema …

VPRAŠANJA ZA POGOVOR:

• Katere pojme/osebe/predmete … smo

primerjali?

• Katere so specifične značilnosti

primerjanih pojmov/oseb/predmetov

…?

• Kaj je skupno obema

pojmoma/predmetoma …?

Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 11:33).

Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.muskingum.edu/~cal/images/vennhist.gif

Primerjalna matrika

UPORABA:

• omogoča primerjavo dveh

ali več enot (dogodkov,

ljudi, skupin,…) po dveh ali

več značilnostih;

• izhodišče za bolj

poglobljeno spoznavanje

oseb, idej, predmetov ipd.

VPRAŠANJA ZA POGOVOR:

• Katere pojme/predmete/ …

smo primerjali?

• Po katerih značilnostih smo

jih primerjali?

• V čem so si podobni?

• V čem se razlikujejo?

Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 11:49). Dostopno na

spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/images/tabsoc1.gif

“Ribja kost”

UPORABA:

• za prikaz vzročno

posledičnih

odnosov

• prikazovanje

prednosti in

pomanjkljivosti

• prikazovanje

pozitivnih in

negativnih lastnosti

določenega pojava

Vir slike: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška - izdelki dijakov

Zaporedje dogodkov

UPORABA:

• pri opisovanju in razlaganju

določenih postopkov,

stopenj razvoja, poti,

dogajanja v romanih ipd.

VPRAŠANJA ZA POGOVOR:

• Kateri je začetni dogodek?

• Kateri so ključni dogodki v

tem procesu, zgodbi …?

• Kako vsaka stopnja/dogodek

vpliva na naslednjo

stopnjo/dogodek?

• Kakšna je končna

stopnja/dogodek?

Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 12:00). Dostopno

na spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/images/flowhist.gif

Bralne učne strategije glede na namen

Weinstein in Hume (1998):

• Strategije ponavljanja – zapomnitev informacij

ZAPISKI

• Elaboracijske strategije – povezava novih informacij s

predznanjem

• Organizacijske strategije – zmanjšati število informacij

Miti o zapiskih – miti dijakov (po Vesel, 2009)

• zapiski niso potrebni, imam učbenik

• to uro ne pišem zapiskov, ker sem prejšnjo uro manjkal

• grdo pišem, zato sploh ne pišem zapiskov

• ne znam pisati zapiskov

• ne pišem, ker učitelj ne zahteva od mene, da pišem

• dobri zapiski so lepi zapiski

• lepi zapiski zagotavljajo visoko oceno

• ne morem hkrati poslušati, misliti in zapisovati

• način zapisovanja pri pouku je drugačen kot ga zahteva test

• pred testom si naredim izpiske iz učbenika

• lahko se učim iz tujih zapiskov,…

Miti o zapiskih – miti učiteljev (po Vesel, 2009)

• dijaki znajo delati zapiske

• dijakom ni potrebno delati zapiskov (vse zapisano v

učbeniku)

• zapiski se zdijo pomembni vsem dijakom

• dijaki se bodo sčasoma sami naučili delati zapiske

• učenje zapiskov ni učiteljevo delo

• dijakom je treba narekovati zato, da v zapiskih ni napak

• lepi zapiski so tudi dobri zapiski

• učiteljeva dolţnost je, da poskrbi, da imajo dijaki zapisano

vso učno snov …

CILJ IN SMISEL ZAPISKOV (po Ažman, 2008)

Pripomoček za:

• laţje učenje, zapomnitev,

razumevanje snovi, povezavo

znanja, ponavljanje;

• učenje razčlenjevanja učiteljeve

razlage, zapisovanja bistva;

• izboljšanje bralne sposobnosti;

• izboljšanje urejenosti učenja;

• izboljšanje aktivnosti in

zbranosti pri pouku;

• organiziranost, učenje

samostojnosti;

• racionalno izrabo časa ipd.

Vir slike: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška - izdelki dijakov

ZAPISKI – SKUPINE

(1.B razred, 13. 9. 2011)

Ali so zapiski potrebni?

• Da. Ţe s tem, ko delaš

zapiske, si veliko

zapomniš. Vizualni tipi si

stvari laţje zapomnijo in

vse imaš zbrano na enem

kupu, imaš povzetek,

spomniš se razlage v šoli,

s svojimi besedami

razloţiš stvari, povzameš

bistvo.

• Kakšni so dobri zapiski?

ZAPISKI – SKUPINE

(1.B razred, 13. 9. 2011)

Kakšni so dobri zapiski?

• So čitljivi, obarvani,

pregledni, pomembne

stvari so podčrtane,

zavzeto je bistvo, pisava

mora biti lepa in čitljiva,

kratki in razumljivi, takšni

kot so Katrini, lahko so

opremljeni s slikami,

grafi.

• Kakšni so dobri zapiski?

Strategije ponavljanja – zapomnitev informacij

Elaboracijske strategije – povezava s predznanjem

Organizacijske strategije – zmanjšati število informacij

KOMPLEKSNE BRALNE UČNE STRATEGIJE

Paukova strategija

Strategija VŢN

Strategija PV3P

Paukova strategija

• Walter Pauk (1973)

Uporaba:

• pri samostojnem učenju iz

učbenikov;

• pri besedilih, ki vsebujejo veliko

podrobnosti.

Koraki:

1. Branje besedila.

2. Zapis pomembnih informacij v

desno kolono.

3. Zapis ključnih besed v levo

kolono.

4. Povzetek (na dnu) s svojimi

besedami.

5. Ponavljanje.

Strategija PV3P

ponovno pregledati

- pojasnimo pomen besed

- razdelimo dele besedila na

manjše enote, izluščimo

bistvene pojme (grafični

organizatorji)

ponoviti

- obnovimo s svojimi besedami

- odgovorimo na vprašanja (iz

2. stopnje)

- poveţemo snov učnega

sklopa v celoto

- celotno snov še enkrat

dejavno obnovimo po svojem

spominu

preleteti gradivo

- preberemo naslov

- pregledamo besedilo

- pozorni smo na podnaslove, slikovno gradivo, karte

vprašati se

- naredimo seznam vprašanj

- poskušamo napovedati, kaj bi se radi naučili

prebrati gradivo

- pozorno preberemo celo besedilo

- sproti zapisujemo nove, neznane besede

• Francis P. Robinson (1970) – SQ3R

Strategija VŢN

• Donna M.Ogle (1989): K-W-L

Uporaba:

• delo s celotnim razredom;

• tudi pri slabo strukturiranih

besedilih;

• nudi model aktivnega branja pri

samostojnem učenju iz

podobnih besedil;

• primerna za vsebine, o katerih

učenci ţe veliko vedo.

Koraki:

1. Ugotovimo predznanje dijakov.

2. Dijaki postavljajo vprašanja o

tem, kaj jih zanima.

3. Po koncu obravnave snovi

izdelajo povzetek (npr. grafični

organizator)

1. Kaj ţe vem? 2. Kaj ţelim

izvedeti?

3. Kaj sem se

naučil/a?

Učinkovito učenje (1. letnik – 16. 12. 2010)

Kaj ţe vem o učinkovitem učenju? Kaj še ţelim izvedeti?

Urejen prostor pri učenju Kako dobiti veselje do učenja?

Sodelovanje pri pouku Kako pridobiti motivacijo za učenje?

Redno delanje domačih nalog Kaj naj naredim, da se naučim SLO?

Podčrtovanje ključnih besed Kako si predmet pribliţati, če imaš do

njega odpor?

Uporaba barv pri izpiskih Kako se učiti posamezne predmete?

Uporabljamo oznake in okrajšave Kako se v kratkem času naučiti veliko

snovi?

Pomembni so dobri izpiski Kako si razporediti čas za učenje?

Učimo se sproti Katere vrste izpiskov so najbolj

učinkovite?

Pomembna je zbranost Kako naj se odločim za učenje, ko me

bolj mika biti zunaj?

V svetu prihodnosti ne bodo nepismeni

tisti, ki ne znajo brati, ampak tisti, ki se ne

bodo naučili učiti se. (Alvin Toffler)

Literatura in viri (besedilo in slike):

• Aţman, T. (2008). Učenje učenja – kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja. Ljubljana: ZRSŠ;

• Marentič – Poţarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS;

• Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ;

• Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta;

• Vesel, J. (2009) – Zapiski. Predstavitev za svetovalne delavce srednjih šol.

• Vesel, J. (2010). Vrste učnih strategij in direktno poučevanje bralno učnih strategij. Predstavitev na srečanju projektnih skupin za učenje učenja;

• Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy;

• Mind Maps are the New Corporate Strategy tool. (sneto 16. 10. 2011, 10.56). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mindmap.com/

• Learning Strategies Database. (sneto 15. 10. 2011, 15.05). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/database/general/

• Mapping Experts (sneto 16. 10. 2011, 10.00). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mapping-experts.com/Should-we-actualize-the-Laws-of-Mind-Mapping_a48.html