POROČILO ZA LETO 2006 - ZRSZLETNO POROČILO 2006 6 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje...

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

OBMOČNA SLU�BA KOPER

POROČILO ZA LETO 2006

KOPER, maj 2007

LETNO POROČILO 2006

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna slu�ba Koper

i

Izdal : Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna slu�ba Koper

Kmečka 2

6000 Koper

Tel. : 05 613 50 00

Fax : 05 627 15 11 Za izdajatelja : Mira Kočevar Furlan, direktorica Posamezna (pod)poglavja so napisali :

Mira Kočevar Furlan (0., 1.), Tadea Vran Bertok (2.1., 2.2., 2.4., 4.), Neva Terčon, Mojca Černač (2.3.), Vesna Vida

(3.1.1.), Tatjana Pogačnik (3.1.2.), Nevenka Bandelj (3.2., 3.2.2., 3.2.2.1., 3.2.3., 3.2.3.1, 3.2.3.2., 3.2.3.5., 3.2.6.,

3.2.6.1.), Marina Ugrin(3.2.2.4., 3.2.4.), Barbara �antelj (3.2.3.4., 3.2.3.5.), Vlado Popovič (3.2.2.2.2., 3.2.2.3.,

3.2.3.3., 3.2.5.1., 3.2.5.2., 3.2.5.3., 3.2.5.4), Du�a Gri�on (3.2.7.), Jo�ica Rutar Brozina (4.), Danila Vodopivec

(3.2.1. 3.2.1.1., 3.2.1.2., 3.2.1.3., 5.1., 5.2., 5.2.1., 5.2.2., 5.2.3., 5.2.4.), Sonja Kocjančič (5.3., 5.3.1., 5.3.2.)

Tabele in grafi : Tadea Vran Bertok in Anka Lenardič Naklada : 60 izvodov Uredila in oblikovala : Tadea Vran Bertok Razmno�evanje : Sebastjan Ulamec Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira !


Zavod Republike Slovenije za zaposlovanjeii Območna slu�ba Koper

VVSSEEBBIINNAA

0. UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1. ORGANIZIRANOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

2. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI . . . . . . . 10

2.1. Zaposlenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

2.2. Potrebe po delavcih in kritje potreb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

2.3. Zaposlovanje tujcev v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

2.3.1. Izdaja delovnih dovoljenj v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

2.4. Registrirana brezposelnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

3. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN IZVAJANJE UKREPOV NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA 38

3.1. Posredovalna dejavnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

3.1.1. Delo z brezposelnimi, delodajalci in posredovanje

zaposlitve v letu 2006 na Uradih za delo Koper, Izola in Piran . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

38

3.1.2. Delo z brezposelnimi, delodajalci in posredovanje

zaposlitve v letu 2006 na Uradih za delo Ilirska Bistrica, Postojna in Se�ana . . . . . . . . .

40

3.2. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

3.2.1. Informiranje in poklicno svetovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

3.2.1.1. Center za informiranje in poklicno svetovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

3.2.1.2. Drugače o poklicih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

3.2.1.3. Poklicna orientacija pred vključitvijo v ukrepe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

3.2.2. Svetovanje in pomoč pri zaposlitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

3.2.2.1. Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve . . . . . . . . . . . . . . . . 48

3.2.2.2. Klub za iskanje zaposlitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

3.2.2.3. Delovni preizkus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

3.2.2.4. Zdravstveno zaposlitveno svetovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

3.2.3 Usposabljanje in izobra�evanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

3.2.3.1. Institucionalno usposabljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

3.2.3.2. Izbolj�anje računalni�ke pismenosti brezposelnih oseb � Phare 2003 . . . . . . . . 51

3.2.3.3. Usposabljanje na delovnem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

3.2.3.4. Program izobra�evanja in pridobitve NPK � Program 10.000+ . . . . . . . . . . . . . 52

3.2.3.5. Pot do vključenosti (PUM � projektno učenje za mlaj�e odrasle ) . . . . . . . . . . . . 54

3.2.3.5. U�U � usposabljanje za �ivljenjsko uspe�nost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

3.2.4. Integracija invalidov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

3.2.5. Spodbude za zaposlovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

3.2.5.1. Spodbujanje novega zaposlovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57



iii

3.2.5.2. Pospe�evanje samozaposlovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

3.2.5.3. Nadomestitev plače invalidni in te�je zaposljivi osebi . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . 58

3.2.5.4. Spodbujanje novega zaposlovanja starej�ih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

3.2.6. Neposredno ustvarjanje delovnih mest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

3.2.6.1. Lokalno zaposlitveni programi � javna dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

3.2.7. Skladi dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

4. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI . . . . . . . . . . . . . 61 4.1. Denarna nadomestila in denarne pomoči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

5. POKLICNA ORIENTACIJA IN �TIPENDIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5.1. Poklicna orientacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5.2. Zoisove �tipendije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5.2.1. Obseg Zoisovega �tipendiranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5.2.2. Uspe�nost Zoisovih �tipendistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 5.2.3. Zoisovi �tipendisti - glede na priliv absolventov dodiplomskega �tudija . . . . . . . . . . . 65 5.2.4. Poletni tabori za Zoisove �tipendiste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 5.3. Republi�ke �tipendije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 5.3.1. Razpis kadrovskih �tipendij za �.l. 2006/07 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 5.3.2. Pregled republi�kih �tipendij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

6. TABELARNI PREGLED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68


Zavod Republike Slovenije za zaposlovanjeiv Območna slu�ba Koper

SSEEZZNNAAMM TTAABBEELL VV BBEESSEEDDIILLUU

I. Aktivno prebivalstvo v regiji Koper (povprečja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

II. Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti (povprečja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

III. Zaposlenost v letu 2006 po upravnih enotah Območne slu�be Koper. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

IV. Izdana delovna dovoljenja po dr�avljanstvu tujcev v letu 2006 v regiji Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

V. Gibanje registrirane brezposelnosti v regiji Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

VI. Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v regiji Koper in upravnih enotah . . . . . . . . . . . . . . 26

VII. Struktura priliva v registrirano brezposelnost v regiji Koper v obdobju od leta 1999 do leta 2006 . 28

VIII. Novoprijavljeni registrirano brezposelni v letu 2006 po upravnih enotah regije Koper . . . . . . . . . . 28

IX. Odliv iz registrirane brezposelnosti v regiji Koper v obdobju od leta 1999 do leta 2006 . . . . . . . . . 29

X. Struktura odliva iz registrirane brezposelnosti v regiji Koper v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

XI. Odliv iz registrirane brezposelnosti po razlogih v regiji Koper v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

XII. Značilne skupine registrirano brezposelnih oseb od 1989 do 2006 v regiji Koper . . . . . . . . . . . . . . 31

XIII. Registrirana brezposelnost v letu 2005 in 2006 po stopnjah izobrazbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

XIV. Značilne skupine dolgotrajno brezposelnih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

XV. �tevilo vključitev in porabljena sredstva po posameznih ukrepih aktivne politike zaposlovanja v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

45

XVI. Dele� izhodov v zaposlitev po vrsti programa NPK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

XVII. Brezposelne invalidne osebe po vrstah invalidnosti dne 31.12.2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

XVIII. Brezposelni invalidi po izobrazbi, starosti in čakalni dobi letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

XIX. Pregled razpisanih kadrovskih �tipendij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

XX. Gibanje obsega republi�kih �tipendij glede na stopnjo �olanja (brez Zoisovih) . . . . . . . . . . . . . . . . 67



v

SSEEZZNNAAMM SSLLIIKK VV BBEESSEEDDIILLUU

Slika 1 : Potrebe po delavcih in pripravnikih v regiji Koper v obdobju od leta 1982 do 2006. . . . . . 13

Slika 2 : Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih po sektorjih dejavnosti delodajalca v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Slika 3 : Prijavljene potrebe in registrirano brezposelni po stopnjah izobrazbe v letu 2006 . . . . . . . . 16

Slika 4 : Prijavljene potrebe po poklicnih skupinah Standardne klasifikacije poklicev v letu 2006 . . 18

Slika 5 : Prijavljene potrebe po delavcih in zaposlitve po upravnih enotah v letu 2006 . . . . . . . . . . . . 21

Slika 6 : Izdana delovna dovoljenja po upravnih enotah v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Slika 7 : Izdana delovna dovoljenja po stopnji izobrazbe v regiji Koper v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . 24

Slika 8 : Registrirana brezposelnost v regiji Koper v obdobju od leta 1981 do leta 2006 . . . . . . . . . . 26

Slika 9 : Stopnje rasti značilnih skupin registrirano brezposelnih (dec.06/dec.05) . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Slika 10 : Registrirano brezposelne osebe po starosti v letih 2005 in 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Slika 11 : Registrirano brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti v letih 2005 in 2006 . . . . . . . . . . 36

Slika 12 : Registrirana brezposelnost po upravnih enotah regije Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Slika 13 : Vključeni v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v letu 2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Slika 14 : Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči - povprečje leta 2006. . . . . . . . . . . . 61

Slika 15 : Struktura prejemnikov denarnega nadomestila glede na starost na dan 31.12.2006. . . . . . . . 62


Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje6 Območna slu�ba Koper

UUVVOODD

Za minulo leto 2006 je bilo značilno upadanje brezposelnosti in rast zaposlenosti, čemur sta v največji meri botrovala visoka gospodarska rast in veliko povpra�evanje po delavcih.

Na Območni slu�bi Koper ugotavljamo, da se je trend upadanja povprečne letne brezposelnosti in nara�čanje zaposlenosti iz leta 2005 v na�i regiji nadaljeval tudi v letu 2006.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v letu 2006 na vseh na�ih Uradih za delo ( Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Se�ana) brezposelnost ni�ja od slovenskega povprečja in ni�ja kot leto poprej. �e bolj pomembna je za regijo 1,5 % rast delovno aktivnega prebivalstva, od 55.522 decembra 2005 na 56.364 decembra 2006.

Konec decembra je bilo v regiji registriranih 4.486 brezposelnih oseb, kar je za 501 osebo manj kot leto poprej. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je 7,3 %, za leto 2005 je bila 7,8 %. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti za Slovenijo je �e več let za pribli�no dve odstotni točki vi�ja kot regijska in tako je bilo tudi v lanskem letu - 9,4 %.

V lanskem letu se je v regiji zaposlilo 11.733 oseb, 12,5 % več kot leto poprej, od tega 80 % za določen čas. Med vsemi, ki so se zaposlili, je bilo 31 % ali 3.585 brezposelnih, 41 % �ensk in 12 % ali 1.379 oseb, ki so se prvič zaposlile.

Na koprski območni slu�bi smo lani izdali 2.237 delovnih dovoljenj tujcem, kar je 16,7 % več kot leta 2005, največ dovoljenj je bilo izdanih dr�avljanom dr�av nekdanje Jugoslavije, 90 %. Večinoma so bila izdana dovoljenja za dela v gradbeni�tvu, lu�ko transportni dejavnosti in prevozni�tvu.V istem obdobju je za regijo bilo izdanih 837 EU prijav tujcem iz dr�av EU, ki za delo v Sloveniji ne potrebujejo delovnih dovoljenj. Največ teh v Slovenijo prihaja iz Slova�ke, Avstrije, Italije in Poljske.

V regiji je, bolj kot samo �tevilo brezposelnih oseb, problematična struktura oz. strukturno neskladje med ponudbo in povpra�evanjem, zato so poklicna orientacija mladih in odraslih ter programi aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvajamo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, dru�ino in socialne zadeve, zelo pomembni in nepogre�ljivi.

V vse programe zaposlovanja je bilo vključenih 2.725 brezposelnih oseb, kar predstavlja 57% povprečno prijavljenih v letu. (v letu 2005 36 %)

Posledica usmerjenosti na�ih aktivnosti v najbolj ranljive skupine brezposelnih se ka�e v upadanju njihovega �tevila.

Tekom leta se je �tevilo dolgotrajno brezposelnih (registriranih dlje kot eno leto) zmanj�alo za 93 oseb, �tevilo brezposelnih brez strokovne izobrazbe se je zmanj�alo za 257 oseb.

Denarno nadomestilo in denarno pomoč za primer brezposelnosti je povprečno mesečno (v obdobju januar � december) prejemalo 1.315 upravičencev (povečanje za 2 upravičenca v primerjavi z letom 2005), kar predstavlja 26,6 % dele� vseh brezposelnih.



7

Zavod je tudi v letu 2006 izplačeval republi�ke in Zoisove �tipendije. Decembra je bilo v regiji 1.834 republi�kih �tipendistov (1.114 dijakov in 720 �tudentov) in 648 Zoisovih �tipendistov, od tega 424 �tudentov in 224 dijakov.

Na področju poklicne orientacije smo izvajali informiranje in poklicno svetovanje mladini in odraslim.

Center za informiranje in poklicno svetovanje, ki je namenjen naj�ir�emu krogu uporabnikov, učencem, dijakom, �tudentom, star�em in svetovalnim delavcem, brezposelnim, prese�nim delavcem in delodajalcem, zagotavlja informacije in svetovanje vsem, ki to potrebujejo na svoji poklicni poti. Velik obisk zainteresiranih ka�e, da je CIPS prava oblika dela v Zavodu, ki so jo uporabniki sprejeli za svojo.

V sodelovanju z M�� smo izvajali projekt INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA MLADE, namenjen mladim, ki so zapustili �olo in se niso prijavili na Zavodu. Posredovali smo jim informacije o izobra�evanju, usposabljanju in zaposlovanju, na osnovi katerih bi se ponovno vključili ali v izobra�evanje, ukrep APZ ali zaposlitev.

V sodelovanju z Avtonomno de�elo Furlanijo Julijsko krajino izvaja Zavod RS za zaposlovanje, OS Koper in OS NG projekt PROMO � Promocija mobilnosti in za�čite čezmejnih delavcev. Osnovni cilj projekta je informiranje in spodbujanje delovne mobilnosti med Slovenijo in Italijo, oz. oblikovanje dvojezičnega tematskega spletnega portala, ki bo omogočal pregledne in sodobne storitve za delodajalce in iskalce zaposlitve na čezmejnem območju.

Veliko pozornosti namenjamo kakovosti storitev v skladu s pridobljenim certifikatom kakovosti Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje. Odgovor na zahteve trga in pričakovanja na�ih strank, kakor tudi visoke ocene na�ega dela (anketa o zadovoljstvu strank, dec. 2006, povprečna ocena: 4,4) so lahko le učinkovito zaposlovanje, zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim in �tipendistom, svetovanje ter nujno potrebni ukrepi aktivne politike zaposlovanja � vse to sodi tudi v bodoče v program na�ega dela.



OORRGGAANNIIZZIIRRAANNOOSSTT

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno za območje Republike Slovenije. Koprska območna slu�ba je ena od dvanajstih območnih slu�b Zavoda RS za zaposlovanje (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Sevnica, Velenje, Trbovlje in Ptuj).

Pokriva eno desetino povr�ine Republike Slovenije, na tem območju je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ustanovljenih deset občin - Piran, Izola, Koper, Se�ana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen, Ilirska Bistrica, Postojna in Pivka.

Na območju na�e regije �ivi 7,0% vsega prebivalstva Republike Slovenije, 6,8% delovno aktivnega prebivalstva, 5,7% celotnega �tevila učencev osnovnih �ol v Sloveniji in 5,7% registrirano brezposelnih (december 2006). Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Statistični urad Republike Slovenije.

Območna slu�ba ima �est Uradov za delo - Piran, Izola, Koper, Se�ana, Ilirska Bistrica in Postojna. Območja Uradov za delo so enaka območjem upravnih enot po Uredbi o teritorialnem obsegu upravnih enot v Republiki Sloveniji.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v 66.členu opredeljuje dejavnosti Zavoda :

ugotavlja zadovoljevanje potreb organizacij in delodajalcev po delavcih; svetuje organizacijam, delodajalcem in delavcem glede mo�nosti zaposlovanja oz. zaposlitve; nudi strokovno pomoč pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve ter

posreduje delo; vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja; zagotavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; organizira usposabljanje in izobra�evanje brezposelnih oseb; organizira usposabljanje in izobra�evanje invalidnih oseb; poklicno usmerja, informira in svetuje mladim in odraslim ter razvija metode in pripomočke za poklicno

usmerjanje; začasno zaposluje delavce v tujino in zagotavlja njihovo organizirano vračanje ter zaposlovanje in sodeluje pri

zaposlovanju tujih dr�avljanov; pripravlja analitične, planske in informativne podlage za predlaganje, oblikovanje, usklajevanje in spremljanje

politike zaposlovanja; pripravlja in izvaja postopke za uresničevanje aktivne politike zaposlovanja, za katere je poobla�čen; organizira javna dela; vzdr�uje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu delovne sile in zagotavlja javno informiranje; proučuje nastanek in razvoj poklicev in nomenklature poklicev; izvaja strokovne naloge pri �tipendiranju;



9

izvaja finančno in računovodsko funkcijo za zagotavljanje pravic, izvajanje programov in delovanje zavoda; raziskuje in spremlja posamezne pojave na tr�i�ču dela in na drugih področjih, ki neposredno ali posredno

vplivajo na zaposlovanje in pojave brezposelnosti; izvaja druge naloge, določene z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi; po�ilja ministrctvu, pristojnemu za delo, podatke , potrebne za analize, spremljanje in ovrednotenje ukrepov

politike zaposlovanja.

Urad za delo opravlja in zagotavlja neposredni stik delavcev, občanov in mladine pri informiranju in uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z zaposlovanjem, poklicnim svetovanjem, �tipendiranjem in programi zaposlovanja.

Konec decembra 2006 je bilo v Območni enoti Koper in njenih �estih Uradih za delo 47 redno zaposlenih sodelavcev , 3 sodelavci v javnih delih in 5 sodelavcev na usposabljanju na delovnem mestu.

OOrrggaanniizziirraannoosstt OObbmmooččnnee sslluu��bbee KKooppeerr

UD POSTOJNA (občina Postojna, občina Pivka) UD IL.BISTRICA (občina Il.Bistrica) UD SE�ANA (občina Se�ana, občina Hrpelje Kozina, občina Divača, občina Komen )

UD IZOLA (občina Izola) UD KOPER (občina Koper) UD PIRAN (občina Piran)



GGIIBBAANNJJAA NNAA PPOODDRROOČČJJUU ZZAAPPOOSSLLOOVVAANNJJAA IINN BBRREEZZPPOOSSEELLNNOOSSTTII

22..11 ZZaappoosslleennoosstt Leto 2006 je bilo z gospodarskega vidika �e ugodnej�e leto kot 2005 : gospodarska rast je bila 5,2-odstotna, kar je 1,2 odstotne točke več kot leta 2005 in največ po letu 1999. Poganjala sta jo predvsem tuje povpra�evanje in investicijska aktivnost (UMAR, Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007). Rast zaposlenosti se je v dr�avi v letu 2006 precej okrepila, predvsem v drugi polovici leta, in je bila tako kot gospodarska rast najvi�ja po letu 1999.

V upravnih enotah, ki jih pokriva regija Koper �ivi 7,0% vseh prebivalcev Slovenije. V povprečju je bilo v letu 2006 aktivnih 60.510 prebivalcev regije, od teh je bilo 55.774 oseb delovno aktivnih (6,8% vseh delovno aktivnih v dr�avi), preostalih 4.736 oseb je bilo brezposelnih. V primerjavi z letom 2005 se je �tevilo aktivnih povečalo za 0,2%, delovno aktivnih za 0,6%, �tevilo registrirano brezposelnih pa se je zmanj�alo za 4,2 %.

V letu 2006 bele�imo torej povečanje �tevila zaposlenih tako v regiji kot v dr�avi. V regiji Koper se je povprečna zaposlenost v letu 2006 po podatkih Statističnega Urada Republike Sloveni je povečala v primerjavi z letom poprej za 0,6%, kar je enak odstotek povečanja kot v Sloveniji.

Med 55.774 delovno aktivnimi osebami v regiji v letu 2006 je bilo 49.777 zaposlenih in 5.997 samozaposlenih oseb. V letu 2006 so v strukturi delovno aktivnega prebivalstva vidne spremembe : povečuje se dele� samozaposlenih in zmanj�uje dele� zaposlenih prebivalcev.

Največji zaposlitveni segment predstavljajo zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah (44.577 zaposlenih pri pravnih osebah), katerih �tevilo se je v primerjavi s predhodnim letom zmanj�alo za 0,5%. Pri fizičnih osebah je delalo 5.200 oseb (zaposlene osebe pri samozaposlenih). Njihovo �tevilo se je v primerjavi z letom 2005 povečalo za 1,5 odstotka.

Samozaposleni (samostojni podjetniki posamezniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost in kmetje) predstavljajo 10,8% delovno aktivne populacije. V povprečju je bilo leta 2006 5.997 samozaposlenih oseb v regiji, kar je 5,3% več kot predhodno leto. Med samozaposlenimi je največ samostojnih podjetnikov posameznikov (4.346), njihovo �tevilo pa se je v primerjavi z letom poprej povečalo za 6,8%. Predstavljajo 7,8-odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Sledi kategorija kmetov, ki jih je bilo v regiji v letu 2006 v povprečju 1.127 (bele�imo 1,3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2005). �tevilo oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, se je v primerjavi z letom poprej povečalo za 0,6%, v povprečju jih je bilo v letu 2005 v regiji 525.

Obseg aktivnega prebivalstva po najpomembnej�ih segmentih v regiji Koper v letih 2005 in 2006 je razviden iz tabele na drugi strani (povprečja).



11

TTaabbeellaa II :: AAkkttiivvnnoo pprreebbiivvaallssttvvoo vv rreeggiijjii KKooppeerr ((ppoovvpprreeččjjaa))**

Struktura v % REGIJA Povp. 2005

Povp. 2006 2005 2006

Indeks 2006/2005

Zaposlene osebe v podjetjih in drugih org.

44.791 44.577 80,8 79,9 99,5

Zaposlene osebe pri samozaposlenih osebah

4.943 5.200 8,9 9,3 105,2

Zaposlene osebe 49.734 49.777 89,7 89,2 100,1

Samostojni podjetniki posamezniki

4.068 4.346 7,3 7,8 106,8

Osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost

517 525 0,9 0,9 101,5

Kmetje 1.112 1.127 2,0 2,0 101,3

Samozaposleni 5.697 5.997 10,3 10,8 105,3

Delovno aktivno prebivalstvo

55.431 55.774 100,0 100,0 100,6

Registrirano brezposelne osebe 4.942 4.736 95,8

AKTIVNO PREBIVALSTVO

60.373 60.510 100,2

* S prvim januarjem 2005 je Statistični urad RS spremenil vir podatkov o zaposlenih in samozaposlenih osebah, razen kmetov. Z letom 2005 podatke dobiva iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Zaradi spremenjenega vira podatkov za zaposlene osebe, se je �tevilo delovno aktivnih v letu 2004 povečalo v povprečju v dr�avi za 25 tisoč oseb. Razlog za razliko so ne zajete enote v dotedanjem načinu zajemanja podatkov.

** Statistični urad Republike Slovenije izračunava stopnjo registrirane brezposelnosti za nivo upravnih enot in območnih slu�b ZRSZ. Pri izračunavanju uporablja podatke o brezposelnih in o delovno aktivnih po lokaciji njihovega stalnega bivali�ča.

V letu 2006 se je �tevilo delovno aktivnih prebivalcev povečalo v vseh sektorjih in sicer v storitvenih dejavnostih za 0,1%, v industriji in gradbeni�tvu za 0,4% ter v kmetijstvu za 0,9%. Med posameznimi področji dejavnosti se je �tevilo delovno aktivnih najbolj zmanj�alo na področju javne uprave in obrambe, zdravstva in socialnega varstva in predelovalnih dejavnosti.

V sektorju kmetijskih dejavnosti se je �tevilo delovno aktivnih zmanj�alo na področju ribi�tva za 0,7% (�tevilo zaposlenih je na področju ribi�tva manj�e za 1 osebo), medtem ko se je na področju kmetijstva povečalo za 1,1%. Skupaj je bilo v letu 2006 na področju kmetijstva zaposlenih 17 oseb več kot leta 2005.

V sektorju nekmetijskih dejavnosti (industrija in gradbeni�tvo) se je �tevilo delovno aktivnih zmanj�alo na področju predelovalnih dejavnosti (-3,1%) in na področju oskrbe z elektriko, plinom in vodo (-0,2%). Povečana stanovanjska gradnja in nove investicije v občinah regije so vplivale na to, da se je tako kot �e leto poprej zaposlenost najbolj povečala v gradbeni�tvu (+14,4%).

V predelovalnih dejavnostih se �e naprej pospe�eno zmanj�uje �tevilo zaposlenih v proizvodnji usnja (-58,2%) in �ivilsko-predelovalni industriji (-4,9%), najbolj pa se je �tevilo zaposlenih povečalo v kovinsko-predelovalni industriji, kjer se je lani močno povečala proizvodnja. Tako se je na področju proizvodnje strojev in naprav �tevilo zaposlenih povečalo za 7,9%, v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov za 3,7% in v proizvodnji drugih nekovinskih izdelkov (+0,3%).



TTaabbeellaa IIII :: DDeelloovvnnoo aakkttiivvnnoo pprreebbiivvaallssttvvoo ppoo ppooddrrooččjjiihh ddeejjaavvnnoossttii ((ppoovvpprreeččjjaa))

Dejavnost po SKD

Povprečno �tevilo delovno aktivnih

2006

Indeks rasti zaposlovanja

Razlika v �t. zaposlenih

(+ -) A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 1.680 101,1 18 B Ribi�tvo 141 99,3 -1

KMETIJSTVO 1.821 100,9 17 C Rudarstvo 160 92,5 -7 D Predelovalne dejavnosti 10.936 96,9 -347 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 523 99,8 -1 F Gradbeni�tvo 5.264 114,4 662

NEKMETIJSTVO 16.883 101,8 307 G Trgovina, pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 7.798 100,4 32 H Gostinstvo 4.158 103,3 131 I Promet, skladi�čenje in zveze 6.382 103,9 241 J Finančno posredni�tvo 1.680 105,9 93

K Poslovanje z neprem. naj. in posl.st. 3.339 106,3 199 L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 3.381 83,1 -689 M Izobra�evanje 3.927 101,1 43 N Zdravstvo in socialno varstvo 3.347 95,5 -157 O Druge j..sk.in os.stor.dej. 3.030 104,5 130 P Zasebna gosp.z zaposlenimi osebami 28 107,7 2 Q Ekst.org.in zdr. - - -

STORITVE 37.070 100,1 25

Skupaj 55.774 100,6 343

Na področju storitvenega sektorja se je �tevilo zaposlenih najbolj povečalo v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev, kjer velik del povečanja predstavlja vi�je �tevilo zaposlenih v podjetjih za posredovanje delovne sile, kjer njihovi zaposleni opravljajo dejansko dela v različnih dejavnostih (+6,3%). �tevilo zaposlenih se je povečalo tudi na področju finančnega posredni�tva (+5,9%), na področju drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih (+4,5%), na področju prometa, skladi�čenja in zvez (+3,9%) in na področju gostinstva ter turizma (+3,3%). V letu 2006 se je navzgor obrnilo tudi �tevilo zaposlenih v trgovini, na kar so gotovo vplivale tudi nove investicije v trgovino na regijskem področju.

Zmanj�alo se je �tevilo zaposlenih v storitvenem sektorju na področju dejavnosti javne uprave in obrambe ter obveznega socialnega zavarovanja regiji (-16,9%), vendar gre za administrativno zmanj�anje na področju obrambe (upravna enota Postojna � vsi zaposleni so registrirani na zavodu za zdravstveno zavarovanje v glavnem mestu). Zmanj�alo se je tudi �tevilo zaposlenih na področju zdravstva in socialnega varstva (-4,5%).

�tevilo delovno aktivnih oseb se je v letu 2006 povečalo v vseh upravnih enotah regije razen v upravni enoti Postojna (administrativno zmanj�anje na področju obrambe � iz 1.192 zaposlenih v letu 2005 na 468 zaposlenih v letu 2006). �tevilo samozaposlenih se je v letu 2006 povečalo v vseh v upravnih enotah regije, najbolj pa v upravni enoti Izola (+18,5). Med zaposlenimi v podjetjih, organizacijah in drugih organizacijah se je �tevilo oseb zmanj�alo le v upravnih enotah Ilirska Bistrica in Postojna. Zaposlenost po upravnih enotah prikazuje tabela III.



13

TTaabbeellaa IIIIII :: ZZaappoosslleennoosstt vv lleettuu 22000066 ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh OObbmmooččnnee sslluu��bbee KKooppeerr

Delovno aktivno prebivalstvo (povprečje 2006) Indeks zaposlovanja povp. 2006/ povp. 2005

Upravna enota

Zaposleni v podj. in drugih org. ter

pri samozaposlenih

Samozapos-lene osebe

Skupaj delovno aktivno

prebivalstvo

Zaposleni v podj. in drugih org. ter

pri samozaposlenih

Samozaposlene osebe

Skupaj delovno aktivno

prebivalstvo Il. Bistrica 3.267 606 3.873 99,6 102,2 100,0

Izola 4.881 725 5.606 101,6 118,5 103,5

Koper 19.951 1.982 21.933 101,7 104,9 102,0

Piran 6.171 834 7.005 101,9 104,6 102,2

Postojna 7.282 696 7.978 92,4 101,8 93,2

Se�ana 8.225 1.154 9.379 101,6 102,9 101,8

REGIJA 49.777 5.997 55.774 100,1 105,3 100,6

22..22.. PPoottrreebbee ppoo ddeellaavvcciihh iinn kkrriittjjee ppoottrreebb V letu 2003 se je trend zmanj�evanja potreb po delavcih regijskih in slovenskih delodajalcev zaustavil in obrnil v pozitivno smer, nara�čanje povpra�evanja po delavcih pa smo zaznali tudi v letu 2006. Delodajalci so skupno prijavili 16.346 potreb po delavcih in pripravnikih, kar predstavlja najvi�je �tevilo v zadnjih letih. Do leta 2006 smo ugotavljali, da je nara�čanje povpra�evanja posledica ugodne gospodarske rasti in pa tudi nekaterim spremembam, ki jih je glede objavljanja prostih delovnih mest uvedel Zakon o delovnih razmerjih in so se uveljavile v juniju 2005 z novimi metodolo�kimi navodili o prijavi delavcev v zavarovanje. V letu 2006 pa je rast povpra�evanja odvisna predvsem od gospodarske rasti v regiji. SSlliikkaa 11 :: PPoottrreebbee ppoo ddeellaavvcciihh vv rreeggiijjii KKooppeerr vv oobbddoobbjjuu oodd lleettaa 11998822 ddoo 22000066

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

1982198

3198

4198

5198

6198

7198

8198

9199

01991199

2199

3199

4199

5199

6199

7199

8199

9200

02001

2002

2003

2004

2005

2006



Julija 2006 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je uvedel nekatere novosti pri prijavljanju prostih delovnih mest. Prijava prostega delovnega mesta sedaj ni več potrebna, kadar delodajalci z �e zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave.

V regiji Koper je bilo leta 2006 registriranih 16.346 potreb po delavcih, kar glede na

predhodno leto, ko je bilo prijavljenih 15.028 potreb, kar predstavlja 9-odstotkov več potreb. V povprečju so mesečno delodajalci iz na�e regije prijavili 1.362 potreb po delavcih.

Gibanje povpra�evanja po delovni sili med letom je tudi v letu 2006 ohranilo sezonski značaj: pričetek sezonskih del v gostinstvu in gradbeni�tvu je v marcu spodbudil porast povpra�evanja, ki se je nadaljevalo zaradi sezonskih del v gostinstvu in turizmu do junija. Julija in avgusta se je povpra�evanje zmanj�alo zaradi dopustov, se ponovno povečalo v septembru ter se nato do decembra meseca zmanj�evalo. Prijavljene potrebe za določen čas Zaposlovanje za določen čas je �e vrsto let prevladujoča oblika zaposlovanja, ki jo delodajalci

ponujajo v potrebah po delavcih. Tudi v letu 2006 so delodajalci prijavili 78,1% potreb, v katerih so navedli, da so pripravljeni zaposliti delavca le za določen čas. Glede na leto 2005 se je dele� ponujenih zaposlitev za določen čas povečal za 1,8-odstotka.

Kljub izbolj�anju gospodarskih razmer je interes za zaposlovanje za nedoločen čas pri delodajalcih vse manj�i. V mesecih, ko nara�ča povpra�evanje po delavcih, nara�ča tudi dele� potreb za določen čas, saj gre večinoma za potrebe po sezonskih delih v gradbeni�tvu, gostinstvu in turizmu. Največ potreb za določen čas so prijavili v sektorju industrije in gradbeni�tva (84% vseh potreb v industriji in gradbeni�tvu), kjer zlasti izstopata področje predelovalnih dejavnosti (85% zaposlitev za določen čas) in gradbeni�tva (82% zaposlitev za določen čas). Sledi sektor storitev (76% vseh potreb v storitvah), kjer so največ potreb za določen čas prijavila podjetja s področja gostinstva (81%) ter področja nepremičnin, najema in poslovnih storitev (76%). V kmetijskem sektorju pa so delodajalci prijavili 75% potreb za določen čas.

Pogostej�emu ponujanju zaposlitev za določen čas tudi pri zahtevnej�ih poklicih je botrovala povečana ponudba ustrezne delovne sile, saj se delodajalcem iz leta v leto ponuja vse več dobro izobra�ene delovne sile. Tako se je povečal dele� zaposlitev za določen čas pri Strokovnjakih in v poklicni skupini Uradniki. Ponudba dobro izobra�ene delovne sile na regijskem trgu se bo nadaljevala, saj za na�o regijo velja, da je nadpovprečno �tevilo �tudentov vključenih v do diplomski �tudij, prevladujejo pa zlasti kadri s končano dru�boslovno izobrazbo.

Večje �tevilo oseb na trgu dela z izobrazbami na srednji, vi�ji, visoko strokovni ter univerzitetni stopnji vpliva tudi na povečevanje dele�a zaposlitev za določen čas med ponujenimi prostimi delovnimi mesti. Tako se je dele� zaposlitev za določen čas na teh stopnjah povečal v zadnjih treh letih, �e vedno pa je manj�i kot na ostalih stopnjah izobrazbe. Prijavljene potrebe po dejavnostih Največ potreb so prijavili delodajalci iz sektorja storitvenih dejavnosti (69,8% vseh prijavljenih

potreb), kar je za 9% več kot leto poprej. Sledi sektor industrije in gradbeni�tva, ki je prijavil 29,0 % vseh potreb po delavcih (8% več kot leta 2004), najmanj potreb (1,2%) pa so prijavili delodajalci iz kmetijskega sektorja, vendar pa za 68% več kot leta 2005.



15

Trendi povpra�evanja se v zadnjih letih spreminjajo. Predelovalne dejavnosti �e več let izkazujejo rast prijavljenih potreb po delavcih, v letu 2006 se je njihovo �tevilo povečalo 8%. Na področju gradbeni�tva bele�imo v zadnjih treh letih povečanje �tevila potreb, kar je posledica novih gospodarskih investicij v regiji.

SSlliikkaa 22 :: PPrriijjaavvlljjeennee ppoottrreebbee ppoo ddeellaavvcciihh iinn pprriipprraavvnniikkiihh ppoo sseekkttoorrjjiihh ddeejjaavvnnoossttii ddeellooddaajjaallccaa

vv lleettuu 22000066

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 22,0

A

B

C

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

Ostalo

Podr

očja

dej

avno

sti

Področja dejavnosti : A Kmetijstvo, gozdarstvo; B Ribi�tvo; C Rudarstvo; D Predelovalne dejavnost; E Oskrba z elektriko, plinom, vodo; F Gradbeni�tvo; G Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov �iroke porabe; H Gostinstvo; I Promet, skladi�čenje, zveze; J Finančno posredni�tvo; K Poslovanje z nepremičninami, najem, poslovne storitve; L Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje; M Izobra�evanje N Zdravstvo, socialno varstvo; O Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti; Ostalo

V kmetijskem sektorju so največ potreb prijavili delodajalci s področja kmetijstva, lova in gozdarstva. V sektorju industrije in gradbeni�tva so največ potreb prijavili delodajalci iz predelovalnih dejavnosti (17,8%), med temi največ delodajalci iz dejavnosti proizvodnje delov vozil in plovil, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas. Veliko potreb v tem sektorju so prijavili delodajalci s področja gradbeni�tva (10,9%), ki so v 28 odstotkih prijavili potrebo po delavcu zaradi zaposlitve tujega dr�avljana (lani je bilo takih potreb 31%).

V sektorju storitvenih dejavnosti so največ potreb prijavili na področju poslovanja z nepremičninami, najemom in poslovnimi storitvami (16,1%), zlasti dejavnost posredovanja in zaposlovanja delovne sile (Agencije za zaposlovanje). Agencije, ki se ukvarjajo z dejavnostjo posredovanj in zaposlovanja delovne sile, so v letu 2006 prijavile 1.046 potreb, kar predstavlja skoraj polovico vseh potreb na tem področju. Agencije za posredovanje in zaposlovanje delovne sile zaposlujejo večinoma za določen čas (91% vseh prijavljenih potreb), večinoma zaposlujejo za čas do 6 mesecev (več kot tri četrtine potreb). I�čejo predvsem delavce s I. in IV. stopnjo izobrazbe, kjer jih smer izobrazbe ne zanima. V kolikor se smer izobrazbe navede, prevladujejo obdelovalci kovin ter mehaniki in strojniki, elektrikarji, trgovci in poklici za gostinstvo in turizem.

V sektorju storitvenih dejavnosti je veliko potreb prijavilo tudi področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov �iroke porabe (14,4%), kjer bele�imo veliko večje povpra�evanje po delavcih v primerjavi z letom poprej (10%) kot posledico odpiranja novih trgovskih centrov. Sledi področje gostinstva in turizma (13,0%), ki je prijavilo za 6% več potreb kot leto 2005, predvsem konstantnega odpiranja novih ali prenovljenih turističnih zmogljivosti v regiji. Večje �tevilo potreb bele�imo v dejavnosti prometa, skladi�čenja in zvez (9,8%), kjer se je �tevilo potreb v primerjavi z letom poprej povečalo za 9%.



Izobrazbena struktura prijavljenih potreb Pri prijavi delovnega mesta delodajalci navedejo izobrazbo kot enega izmed kriterijev za izbor delavcev, ustreznih za zasedbo prostega delovnega mesta. Izobrazbena struktura prijavljenih potreb po delavcih oz. pripravnikih je bila v letu 2006 naslednja: potreb po delavcih s I. in II. stopnjo izobrazbe je bilo 33,7%, s III. in IV. stopnjo 34,5%, s V. stopnjo 17,3% ter s VI. in VII. stopnjo izobrazbe 14,4%. Na �e vedno veliko �tevilo potreb na ni�jih stopnjah izobrazbe vpliva zlasti visok dele� potreb za zaposlitev za določen čas, po izteku katerih lahko delodajalec ponovno prijavi potrebo za isto delovno mesto. V letu 2006 se je ta dele� nekoliko zmanj�al (-2,7%), zmanj�al pa se je tudi dele� potreb po delavcih s VI. In VII. stopnjo izobrazbe in sicer za 0,7%.

SSlliikkaa 33 :: PPrriijjaavvlljjeennee ppoottrreebbee iinn rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnnii ppoo ssttooppnnjjaahh iizzoobbrraazzbbee vv lleettuu 22000066

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

I. + II. III. + IV. V. VI. VII.brezposelni - kandidati za zaposlitev (vsi prijavljeni 31.12.2005 + novoprijavljeni v letu 2006)prijavljene potrebe po delavcih v letu 2006

Razkorak med potrebami po delavcih ter brezposelnimi, prijavljenimi na Zavodu, po stopnjah izobrazbe je prikazan v sliki 3. Če upo�tevamo, da je večina prijavljenih potreb na I. in II. stopnji potreb za določen čas, ki se za isto delovno mesto prijavijo večkrat v letu, obstaja največji razkorak med potrebami delodajalcev in brezposelnimi pri izobrazbah na IV. stopnji (razkorak se veča iz leta v leto). Razkorak je večji tudi pri visoko strokovnih ter univerzitetnih izobrazbah, predvsem pri izobrazbah tehničnih in naravoslovnih smeri. Najbolj iskane poklicne oz. strokovne izobrazbe Nazivi poklicne oz. strokovne izobrazbe, po katerih so delodajalci v potrebah po delavcih oz. pripravnikih v letu 2005 najpogosteje povpra�evali so bili : na I. stopnji izobrazbe (nad 30 potreb)

pomo�ni delavec, delavec brez poklica, pomo�ni gostinski delavec, gradbeni delavec;

na II. stopnji izobrazbe (nad 10 potreb)

kuharski pomočnik, obdelovalec kovin, natakarski pomočnik, voznik cestnih motornih vozil, sobarica, obdelovalec lesa, pomo�ni gradbenik, varnostnik, pleskar, zidar za zidanje in ometavanje;



17

na III. stopnji izobrazbe (nad 10 potreb)

po�tni manipulant, bolničar, monter električnih sklopov, lesar, blagovni manipulant;

na IV. stopnji izobrazbe (nad 50 potreb)

prodajalec, voznik avtomehanik, natakar, kuhar, zidar, ključavničar, avtomehanik, oblikovalec kovin, mizar, frizer, dimnikar, strojnik, orodjar, mesar;

na V. stopnji izobrazbe (nad 50 potreb)

ekonomski tehnik, strojnik tehnik, zdravstveni tehnik, gimnazijski maturant, elektrotehnik, turistični tehnik, gostinski tehnik, elektrotehnik elektronik, ekonomsko komercialni tehnik, , upravni tehnik, gradbeni tehnik;

na VI. stopnji izobrazbe (nad 10 potreb)

ekonomist, vzgojitelj pred�olskih otrok, in�.strojni�tva, in�enir elektrotehnike, in�.gradbeni�tva, ekonomist za komercialno dejavnost, , fizioterapevt, organizator dela;

na VII. stopnji izobrazbe (nad 10 potreb)

dipl.ekonomist (VS), univ.dipl.ekonomist, univ.dipl.pravnik, univ.dipl.in�.strojni�tva, doktor medicine, dipl.medicinska sestra (VS), dipl.in�.tehnologije prometa (VS), profesor razrednega pouka, diplomirani upravni organizator (VS), univ.dipl.in�.gradbeni�tva.

Delodajalci prijavljajo tudi prosta delovna mesta, kjer jim je pomembna le stopnja izobrazbe kandidatov za zaposlitev in ne smer izobrazbe. Tako opredeljenih je bilo v letu 2006 10,7% vseh potreb na stopnji srednjega poklicnega izobra�evanja, 17,2% vseh potreb na stopnji srednjega strokovnega in splo�nega izobra�evanja, 14,4% vseh potreb na stopnji vi�jega strokovnega izobra�evanja in 7,4% vseh potreb na stopnji univerzitetne izobrazbe.

Delodajalci pri prijavi potreb po delavcih in pripravnikih zastavljajo �e vrsto drugih pogojev, ki jih je potrebno izpolniti za zaposlitev na prostem delovnem mestu. Med pogoji za zaposlitev izstopajo zlasti delovne izku�nje, tuji jeziki in različna računalni�ka znanja. Poklicna struktura potreb po delavcih in pripravnikih Pri prijavi potrebe po delavcu delodajalec opi�e najpomembnej�a dela in naloge poklica, v katerem �eli zaposliti delavca. Dela in naloge opredelimo nato s pomočjo Standardne klasifikacije poklicev. Na tak način lahko tudi v regijah spremljamo poklicno strukturo aktualnega povpra�evanja po delovni sili in sicer po glavnih skupinah SKP ter po poklicih.

Povpra�evanje delodajalcev po poklicih na ravni glavnih poklicnih skupin SKP je zelo različno (graf na drugi strani). Vsekakor �e nekaj let velja, da je �tevilčno največ povpra�evanja po manj zahtevnih poklicih.

V letu 2006 je bilo največ povpra�evanja po poklicih iz skupine �Poklici za storitve in prodajalci� (20,6% vseh potreb) ter po poklicih iz skupine � Poklici za preprosta dela� (18,8%). 16,1% potreb je bilo za zaposlitev v poklicih iz skupine �Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci� , 11,8% potreb za zaposlitev v poklicih iz skupine �Poklici za neindustrijski način dela�, 11,3% potreb za poklice iz skupine �Tehniki in drugi strokovni sodelavci� in za poklice iz skupine �Strokovnjaki� 10,6% potreb. Povpra�evanje po delavcih v preostalih poklicnih skupinah je bilo bistveno manj�e: 7,9% potreb je bilo po poklicih iz skupine �Uradniki�, 2,3% potreb po poklicih iz skupine �Zakonodajalci, visoki uradniki in mened�erji� ter 0,6% potreb iz skupine �Kmetovalci, gozdarji, ribiči�.

V primerjavi z letom 2005 se je zaradi večjega letnega povpra�evanja povečal obseg povpra�evanja v nekaterih poklicnih skupinah, najbolj pa : po poklicni skupini »Uradniki (+37,0%), po poklicni skupini »Poklici za neindustrijski način dela (+15,4%) in po poklicni skupini »Poklici za storitve, prodajalci (+14,8%).



SSlliikkaa 44 :: PPrriijjaavvlljjeennee ppoottrreebbee ppoo ppookklliiccnniihh sskkuuppiinnaahh ssttaannddaarrddnnee kkllaassiiffiikkaacciijjee ppookklliicceevv vv lleettuu 22000066

Legenda : 1 Zakonodajalci, visoki vladni uradniki, mened�erji; 2 Strokovnjaki; 3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci; 4 Uradniki; 5 Poklici za storitve, prodajalci; 6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci; 7 Poklici za neindustrijski način dela; 8 Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci; 9 Poklici za preprosta dela

Spodaj so po glavnih poklicnih skupinah predstavljeni najbolj iskani poklici v regiji v letu 2006.

Delodajalci so v 2,3% potreb (372) povpra�evali po delavcih za zaposlitev v poklicih iz prve glavne poklicne skupine "Zakonodajalci, visoki vladni uradniki in mened�erji". Največje povpra�evanje je bilo po poklicih iz skupine "Direktorji in člani uprave dru�be, na katero je odpadlo 34% povpra�evanja po poklicih iz prve glavne skupine. Največ povpra�evanja je bilo po poklicu prokurist (57 potreb), po poklicu direktor dru�be (54 potreb) in mened�er manj�e dru�be za poslovne storitve (33 potreb). Dve tretjini vseh potreb po poklicih iz prve skupine je za nedoločen čas. ZZ a

a kkoo nn

oo ddaa jj

aa llcc ii

,, vv ii

ss ookk ii

vvll aa

dd nnii

uu rraa dd

nn iikk ii

,, mm

ee nnee dd

�� eerr jj

ii

SS tt rr

oo kkoo vv

nn jjaa kk

ii

Povpra�evanje po poklicih iz druge glavne skupine "Strokovnjaki" je zna�alo 10,6% vseh potreb v letu 2006 (1.736 potreb). V primerjavi z letom 2005 se je povpra�evanje povečalo za 10%. Največje je bilo povpra�evanje po visoko�olskih sodelavcih (128 potreb) in visoko�olskih učiteljih (65), ki jih je iskala Univerza na Primorskem. Sledijo predmetni učitelji (119 potreb), učitelji za zunaj �olsko izobra�evanje (109 potreb) in srednje�olski učitelji (98), ki se uvr�čajo med regulirane poklice (tri četrtine prijavljenih potreb določen čas). Večje pa je povpra�evanje po srednje�olskih in predmetnih učiteljih naravoslovno matematičnih predmetov. Med povpra�evanjem po ostalih strokovnjakih izstopajo zlasti : računovodje (69 potreb), organizatorji dela (41), pravniki (40) in in�enirji strojni�tva (39 potreb). Opa�amo, da se zadnja leta povečuje povpra�evanje po poklicih iz tehni�kega področja. Tako je bilo prijavljenih za poklicno skupino Strokovnjaki fizikalnih, kemijskih, matematičnih, tehnično tehnolo�kih ved 343 potreb (informatiki in računalničarji � 73 potreb; strokovnjaki tehnično-tehnolo�kih ved � 213 potreb).

0

400

800

1.200

1.600

2.000

2.400

2.800

3.200

3.600

4.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Glavne poklicne skupine

�tevi

lo po

treb

Potrebe za nedoločen čas Potrebe za določen čas

2,3%

10,6% 11,3%

7,9%

20,6%

0,6%

11,2%

15,8%19,1%

% potreb v gl.poklicnih skupinah



19

Potreb po tretji glavni poklicni skupini "Tehniki in drugi strokovni sodelavci" je bilo 1.854 ali 11,3% vseh potreb v letu 2006. Poklic "Zabavi�čna plesalka" predstavlja v skupini posebnost (129 potrebe), saj se na delovna mesta zaposlujejo tuje dr�avljanke večinoma z osnovno izobrazbo za določen čas. V letu 2006 je bilo takih potreb za dve tretjini manj kot preteklo leto. Komercialist za prodajo je bil najbolj iskan poklic, po katerem so delodajalci povpra�evali 251-krat, 64-krat so povpra�evali po prodajnem referentu, 19-krat po trgovskem potniku in �e 11-krat po drugih poklicih iz iste skupine "Tehnični in komercialni zastopniki za prodajo". Skupno je torej na to skupino s komercialno-prodajnega poklicnega področja odpadlo 17% potreb po poklicih iz tretje glavne poklicne skupine. Delodajalci so veliko povpra�evali �e po naslednjih poklicih : zavarovalni�ki zastopnik (169 potreb), medicinska sestra (164 potreb), tehnik za strojni�tvo (87 potreb), �pediter (77 potreb), poslovni sekretar (74 potreb), knjigovodja (74 potreb) in tehnik za elektrotehniko (58). TT e

e hhnn ii

kk ii ii nn

ddrr uu

gg ii ss

tt rroo kk

oo vvnn ii

ss oo

dd eell aa

vv ccii

UUrr aa

dd nnii kk

ii

Povpra�evanje po poklicih iz četrte glavne skupine "Uradniki" je bilo manj�e kot povpra�evanje po tehnikih, vendar pa v primerjavi z letom poprej za 37% večje. Prijavljenih je bilo 1.299 ali 7,9 potreb po delavcih. Delodajalci povpra�ujejo predvsem po poklicih iz poklicne skupine tajniki ipd. (28%) in po poklicih iz poklicne skupine skladi�čniki ipd. (25%). Veliko je bilo povpra�evanja po poklicu administrator (296 potreb), skladi�čnik (229 potreb), receptor (115), uradnik v računovodstvu (83 potreb) in blagajnik (80). Več kot tri četrtine vseh potreb so delodajalci prijavili za določen čas.

Vseh potreb iz pete poklicne skupine "Poklici za storitve in prodajalci" je bilo 3.362 ali 20,6%, kar poklicno skupino uvr�ča med naj�tevilnej�o glavno skupino v regiji po �tevilu prijavljenih potreb. V to skupino so razvr�čeni poklici s področja turizma in gostinstva ter trgovine, za katere je v na�i regiji veliko povpra�evanja, prav tako pa je veliko potreb prijavljenih za določen čas. Ker gre za sezonsko zaposlovanje, lahko delodajalci i�čejo večkrat delavce za isto delovno mesto v tekočem letu. V letu 2006 je bilo največ povpra�evanja po poklicih: prodajalec (1.036 potreb ali 31% vseh potreb v skupini), natakar (949 potreb ali 29% vseh potreb v skupini) in kuhar (518 potreb ali 16% vseh potreb v skupini). Več potreb je bilo prijavljenih tudi po poklicih varnostnik (244) in točaj (100). PP oo

kk llii cc

ii zzaa

ss ttoo rr

ii ttvv ee

ii nn

pp rroo dd

aa jjaa ll

cc ii

KK mmee tt

oo vvaa ll

cc ii,,

gg oozz dd

aa rrjj ii ,

, rr ii

bb iičč ii

,, lloo vv

cc ii

V �esto glavno poklicno skupino "Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci" so razvr�čeni poklici iz kmetijstva, v katerih zaposlovanje poteka na specifičen način (kot samozaposlovanje ali preko statusa pomagajočega dru�inskega člana). V letu 2006 so delodajalci iz te glavne poklicne skupine potrebovali največkrat delavce s poklicem vrtnar (31) in gozdar (12 potreb).

Povpra�evanje po poklicih iz sedme glavne skupine "Poklici za neindustrijski način dela " je zna�alo 11,8% vsega povpra�evanja (1.937 potreb). V letu 2006 je bilo veliko povpra�evanje po poklicih s področja gradbeni�tva (35-odstotkov vseh potreb v skupini), saj je bilo prijavljenih potreb po zidarjih 206 in po tesarjih 37. Več kot tri četrtine vseh potreb je za določen čas, na področju gradbeni�tva pa se zaposlujejo predvsem tujci. Med bolj iskane poklice iz sedme glavne poklicne skupine sodijo �e : avtomehanik (111 potreb), mesar (84 potreb), oblikovalec kovina (76), ključavničar (71 potreb), dimnikar (71 potreb), mizar (71 potreb), varilec (69 potreb), elektromonter (56 potreb) in pek kruha ter peciva (55 potreb).

PP ookk ll

ii ccii zz

aa nn ee

ii nndd uu

ss ttrr ii

jj sskk ii

nn aa

čč iinn

dd eell aa



UUpp rr

aa vvll jj a

a llcc ii

sstt rr

oo jjee vv

ii nn

nn aapp rr

aa vv,, ii

nn dduu ss

tt rrii jj s

s kkii

ii zzdd ee

ll oovv aa

ll ccii ii

nn ss ee

ss ttaa vv

ll jj aa ll

cc ii

V osmo glavno poklicno skupino "Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci" so razvr�čeni poklici industrijskih upravljalcev strojev in voznikov različnih vozil. Prijavljeno je bilo 2.624 ali 16,1% potreb, ki so v 83% potrebe za določen čas. Delodajalci so največkrat potrebovali delavce s poklici iz poklicne skupine vozniki te�kih tovornjakov in vlačilcev (32% vseh potreb) in sicer predvsem voznika tovornjaka (814 potreb). Več je tudi povpra�evanja po voznikih taksija (51), voznikih lahkega dostavnega vozila (90), upravljalcih strojev gradbene mehanizacije (106 potreb) in voznikih avtobusa (32). Veliko je bilo tudi potreb po poklicni skupini upravljalci procesnih strojev in naprav za pridobivanje kovin (28% vseh potreb) in sicer predvsem poklice upravljalec procesnih linij za predelavo kovin (585 potreb) in upravljalec procesnih strojev in naprav za pridobivanje kovin (137 potreb).

Povpra�evanje po poklicih iz devete glavne poklicne skupine "Poklici za preprosta dela" je bilo v regiji v letu 2006 po �tevilu drugo največje (3.071 ali 18,8% vseh potreb). V poklicni skupini, kamor so razvr�čeni najmanj zahtevni poklici, je tudi dele� potreb za določen čas največji. Najbolj iskani poklic iz devete skupine je bil delavec za preprosta dela pri visokih gradnjah (730 potreb). V regiji izstopata po obsegu povpra�evanja �e poklic čistilec prostorov (500 potreb) in kuhinjski pomočnik (ne na domu - 219).

PP ookk ll

ii ccii zz

aa pp rr

ee pprr oo

ss ttaa

dd eell aa

Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih, kjer delodajalci pri iskanju kandidatov �elijo sodelovanje Zavoda Pri 39-odstotkih vseh prijavljenih potreb (6.105) po delavcih so delodajalci �eleli pomoč Zavoda pri iskanju kandidata za prosto delovno mesto. V primerjavi z letom poprej se je dele� zni�al za 2%. Na�e sodelovanje pri iskanju kandidatov �elijo delodajalci zlasti za delavce s I. stopnjo izobrazbe (47% primerov) in IV. stopnjo izobrazbe (43% primerov). Pri delavcih s I. stopnjo in IV. stopnji izobrazbe zlasti �elijo na�e sodelovanje delodajalci s področja gradbeni�tva, predelovalnih dejavnosti, gostinstva ter delodajalci iz področja poslovnih storitev in najema. Med prijavljenimi potrebami, kjer delodajalci �elijo na�e sodelovanje, je tudi 25-odstotkov potreb po kadrih s VII. stopnjo izobrazbe; to so predvsem delodajalci s področja izobra�evanja. Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih v Uradih za delo

Med Uradi za delo Območne slu�be Koper so velike razlike v povpra�evanju delodajalcev. �e več let so najslab�e zaposlitvene mo�nosti v upravni enoti Ilirska Bistrica, saj so delodajalci tudi v letu 2006 prijavili le 5% vseh prijavljenih potreb (863) v regiji, so pa delodajalci v 48% prijavljenih potreb izrazili �eljo, da pri iskanju kandidata za prosto delovno mesto �elijo sodelovanje Zavoda, kar predstavlja skupaj z uradom za delo Se�ana najvi�ji odstotek v regiji.

Največ potreb po delavcih in pripravnikih so prijavili delodajalci iz obalno kra�ke regije, kjer je bilo tudi najintenzivnej�e zaposlovanje. V letu 2006 so v primerjavi s predhodnim letom delodajalci prijavili več potreb v vseh upravnih enotah, razen v upravni enoti Koper : v upravnih enotah Ilirska Bistrica (+21%), upravna enota Izola (+41), upravna enota Piran (+10%), upravna enota Postojna (+35%) in upravna enota Se�ana (+16%).



21

KRITJE POTREB Na osnovi podatkov o prijavi v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje se je v

letu 2006 zaposlilo 11.733 oseb. V primerjavi z letom 2005 se je zaposlovanje povečalo za 12-odstotkov. Med vsemi zaposlenimi v letu 2006 je 80% oseb sklenilo delovno razmerje za določen čas. Med vsemi zaposlenimi v letu 2006 se je v zaposlitev vključilo 30% brezposelnih oseb (v predhodnem letu 34% dele�), �ensk je bilo 40,7%.

Največ so zaposlovali delodajalci iz sektorja storitev (67% vseh zaposlitev), sledi področje industrije in gradbeni�tva (32% vseh zaposlitev) in področje kmetijstva z najmanj zaposlitvami (1%).

Izobrazbena struktura novo zaposlenih se v zadnjih letih spreminja, predvsem se spreminja dele� zaposlenih s I. in II. stopnjo med vsemi zaposlitvami. V letu 2006 se je minimalno zmanj�al. V letu 2006 smo zabele�ili večanje dele�a zaposlitev oseb s III. in IV. stopnjo izobrazbe, ki so na regijskem trgu zelo iskani kadri, njihovo �tevilo med iskalci zaposlitve pa se zmanj�uje, saj ni zadostnega priliva iz �ol.

Zaposlilo se je 34,9% oseb s I. in II. stopnjo izobrazbe, 26,4% oseb s III. in IV. stopnjo izobrazbe, 25,1% oseb s V. stopnjo izobrazbe in 13,6% oseb s VI., VII in VIII. stopnjo izobrazbe. V letu 2006 so delodajalci uspeli realizirati 72% vseh prijavljenih potreb po delavcih in pripravnikih. Delodajalci ne uspejo realizirati vseh potreb po delavcih tudi zato, ker pri posameznih poklicnih izobrazbah ne najdejo ustreznih kandidatov za prosto delovno mesto.

SSlliikkaa 55 :: PPrriijjaavvlljjeennee ppoottrreebbee ppoo ddeellaavvcciihh iinn zzaappoosslliittvvee ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh vv lleettuu 22000066

863 2.16

6

5.83

5

2.15

2

2.35

3

2.97

7

590

1.417

2.1251.7041.564

4.333

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

Il.Bistrica Izola Koper Piran Postojna Se�anapotrebe kritje



22..33.. ZZaappoosslloovvaannjjee ttuujjcceevv vv lleettuu 22000066 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur.l.RS, �t. 66/2000) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur.l.RS, �t. 101/2005) � uradno preči�čeno besedilo je bilo objavljeno v Ur.L.RS, �t.04/2006, pristojen za izdajo osebnih delovnih dovoljenj, dovoljenj za zaposlitev, dovoljenj za delo in prijave dela tujcev, ki ne potrebujejo delovnih dovoljenj.

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je začel veljati s 01.01.2001, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev pa s 26.11.2005, določa pogoje, pod katerimi se tujci lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji in na kak�en način lahko pridobijo dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in delu tujcev je za OS določil naslednje bistvene spremembe:

Zakon ne pozna več mo�nosti pridobitve osebnega delovnega dovoljenja na podlagi vsaj 5-letne neprekinjene zaposlitve pri istem delodajalcu, ker imajo tujci, ki �e 5 let neprekinjeno bivajo v RS sedaj mo�nost pridobiti stalno prebivanje in na podlagi tega posledično tudi osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas.

Pri sezonskem delu tujcev v gradbeni�tvu zakon skraj�uje vmesno prekinitev za pridobitev delovnega dovoljenja iz dosedanjih 9 mesecev na 7 mesecev, ne glede na to, za koliko časa je bilo izdano predhodno sezonsko dovoljenje.

Zakon omogoča tudi mo�nost prehoda iz dovoljenja za sezonsko delo v gradbeni�tvu v redno zaposlitev pri istem delodajalcu brez prekinitve kot tudi v primeru vmesne prekinitve.

V drugi polovici leta 2006 je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (Ur.l.RS, �t.70/06) s pričetkom veljavnosti od 7.07.2006. Namen Pravilnika je omogočiti hitrej�i in la�ji postopek za izdajo dovoljenja za zaposlitev na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev v teh primerih ne vpliva negativno na zaposlenost. Pravilnik določa primere, ko se dovoljenje za zaposlitev izda brez upo�tevanja pogojev preverjanja stanja na trgu dela.

Vrste dovoljenj: A) OSEBNA DELOVNA DOVOLJENJA: - za begunce, za samozaposlitve - z dobo 1 leta, izdaja jih CS;

- za tujce, ki so o�ji dru�inski člani dr�avljana RS ali tujca z osebnim del. dovoljenjem za nedoločen čas, ter za slov. izseljence ali njihove potomce in za samozaposlene tujce, ki so najmanj 3 leta neprekinjeno samozaposleni - za dobo 3 let, izdaja jih CS;

- za tujce s stalnim bivanjem v RS - za nedoločen čas, izdaja CS;

B) DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV - delovna dovoljenja na vlogo delodajalca za 4 mesece (nova del.dov) - 412 izdanih dovoljenj, - za 8 mesecev (podalj�anje po �tirih mesecih) - 193 izdanih dovoljenj, - za 1 leto dovoljenje za zaposlitev pri drugem delodajalcu - 250 izdanih dovoljenj, - za 1 leto pri podalj�anju dovoljenja pri istem delodajalcu - 806 izdanih delovnih dovoljenj, - za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje (za o�je dru�.člane) - 34 izdanih dovoljenj,



23

- dovoljenja na vlogo delodajalca brez preverjanje kontrole trga delovne sile � izdaja CS in OS. Na OS izdanih 87 dovoljenj.

- prehod iz sezonskega v redno zaposlitev pri istem delodajalcu � 9 izdanih dovoljenj.

C) DOVOLJENJA ZA DELO - za čezmejne storitve in individualne pogodbe za 3 mesece, za name�čene delavce in izjemoma individualne

pogodbe za 1 leto, za 1 leto + 6 mesecev za usposabljanje in izpopolnjevanje, za obdobje trajanje mandata za poslovodne delavce, za gibanje znotraj zdru�b po aktu o napotitvi - izdaja CS.

- za sezonska dela do treh, �estih ali devetih mesecev - 446 izdanih dovoljenj, od tega 50 za kmetijstvo, 382 za gradbeni�tvo in 14 za splo�na sezonska dela.

D) BREZ DELOVNIH DOVOLJENJ - potrebno je prijaviti delo tujcev - umetnikov (do 7dni), cirkusantov (za čas bivanja), sejemskih storitev (za čas

trajanja sejma), servisnih storitev (do 7 dni) in interventnih storitev (do 30 dni) - potrjuje CS.

Po 29. členu zakona opravlja slu�ba tudi prijave in odjave dela tujcev, ki jih delodajalec opravi pri pristojni slu�bi zavoda, ki je izdala dovoljenja ali pri območni slu�bi, na območju katere se delo opravlja. V letu 2006 je bilo opravljenih 1.886 prijav dela in 477 odjav dela.

2.3.1. Izdaja delovnih dovoljenj v letu 2006

Vlada RS je dne 24.03.2006 sprejela Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2006, s katero je omejila �tevilo tujcev na trgu dela. Določena je bila skupna kvota 17.350 delovnih dovoljenj za leto 2006, ki je bila porazdeljena na različne vrste delovnih dovoljenj in po območnih slu�bah. Za osebna dovoljenja in dovoljenja za delo za poslovodne delavce omejitev s kvoto ni bila določena. V letu 2006 je bilo na Območni slu�bi v Kopru izdanih 2.237 dovoljenj, od teh je bilo 294 izdanih �enskam. Izdanih je bilo 1.791 dovoljenj za zaposlitev, od tega 420 novih in 86 dovoljenj brez kontrole trga dela (za nove zaposlitve tujcem, ki �e ne �ivijo v Sloveniji). Izdanih je bilo 446 dovoljenj za sezonsko delo - predvsem v gradbeni�tvu in kmetijstvu. V letu 2006 je bilo izdanih 181 negativnih odločb. SSlliikkaa 66 :: IIzzddaannaa ddeelloovvnnaa ddoovvoolljjeennjjaa ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh vv lleettuu 22000066

Postojna8,7%

Se�ana21,9%

Piran15,6%

Il. Bistrica3,3%

Koper40,7%

Izola9,8%

910

349220

491

194 73



Vlada RS je na svoji seji 25.05.2006 sprejela sklep, da se na področju pretoka delavcev med dr�avljani članic EU ukinja vzajemnost in se v popolnosti uveljavi prosto gibanje delavcev iz vseh dr�av EU � starih in novih in dr�av EGP. Skladno s tem delavci iz veh dr�av EU in EGP za zaposlitev v RS ne potrebujejo več delovnih dovoljenj. Edina obveznost delodajalcev, ki zaposlujejo delavce iz teh dr�av, je obveznost evidenčne prijave za zaposlitev delavcev iz EU.

TTaabbeellaa IIVV :: IIzzddaannaa ddoovvoolljjeennjjaa ppoo ddrr��aavvlljjaannssttvvuu ttuujjcceevv vv lleettuu 22000066 vv rreeggiijjii KKooppeerr ((sskkuuppaajj 22..223377))

Dr�avljanstvo tujcev �t. dovoljenj Dr�avljanstvo tujcev �t. dovoljenj Dr�avljanstvo tujcev �t. dovoljenj Albanija 2 Hrva�ka 191 Srbija in Črna gora 262 Bolgarija 8 Kitajska 2 Srbija 40 Bosna in Hercegovina 1.292 Kazahstan 1 Tajska 32 Črna gora 2 Makedonija 177 Ukrajina 180 Dominikanska rep. 3 Moldavija 15 Egipt 1 Romunija 13 Francija 1 Ruska federacija 15

SSlliikkaa 77 :: IIzzddaannaa ddeelloovvnnaa ddoovvoolljjeennjjaa ppoo ssttooppnnjjii iizzoobbrraazzbbee vv lleettuu 22000066 (niso upo�tevana osebna delovna dovoljenja, saj nam pri teh izobrazba ni pomembna)

I.52,0%

IV.33,8%

V.7,8%

III.0,1%

VII.+1,9%

II.4,0%

VI.0,4%

Podatki ka�ejo, da je tudi v l.2006 bilo izdanih največ dovoljenj za opravljanje del za I. stopnjo izobrazbe.V tej skupIni je bilo največ dovoljenj izdanih za pomo�ne delavce v gradbeni stroki, za lu�kotransportne delavce in plesalke.

Na II. stopnji izobrazbe je bilo izdanih večji del (skoraj 75%) dovoljenj za poklice v gradbeni stroki (zidar za zidanje in ometanje (41), tesar opa�ev (13), krivilec armatur, betoner in podobno), manj�i del pa voznikom cestno motornih vozil (8).

Na III. stopnji izobrazbe sta bila izdana le 2 dovoljenja.

Za IV.stopnjo izobrazbe odpade velik del izdanih dovoljenj v gradbeni�tvu (231 zidarjem, 43 tesarjem, 7 gradbenikom, 15 �elezokrivcem), veliko tudi kovinarjem (93 ključavničarjem, 24 strugarjem, 8 varilcem, 47 avtomehanikom), 49 elektrikarjem, 90 voznikom avtomehanikom, 47 avtomehanikom, 24 kuharjem, 10 natakarjem, v manj�em �tevilu tudi drugim poklicem.

Na V.stopnji izobrazbe je bilo izdanih največ dovoljenj strojnim tehnikom - 50, 19 tudi gradbenim tehnikom, 36 elektrotehnikom različnih smeri, ostali poklici so v manj�em �tevilu.



25

Na VI.stopnji izobrazbe so bila izdana dovoljenja in�.elektrotehnike - 5, v manj�em �tevilu tudi drugim poklicem.

Na VII. stopnji izobrazbe (in več) smo izdali 6 dovoljenj na področju strojni�tva, 11 profesorjem (prete�no glasbenim), 8 dipl. ekonomistom, 6 dr.medicine in sorodni. Na področju zaposlovanja tujcev je bilo v leto 2006 prejetih 2.508 zadev. 1.977 zadev je bilo re�enih v 30 dneh, 368 v 60 dneh, 61 pa po preteku 60 dni. Skupno �tevilo pozitivno re�enih zadev je bilo 2.237, v leto 2007 je bilo prene�enih 183 nere�enih zadev. Izdanih je bilo tudi 181 negativnih določb. Skupno �tevilo prito�b v l.2006 je 33. Na dan 31.12.2006 je bilo veljavnih 2.201 dovoljenj:

517 osebnih dovoljenj

1.218 dovoljenj za zaposlitev

266 dovoljenj za delo.

22..44.. RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt V letu 2006 se je tako v regijo kot v dr�avi nadaljevalo zmanj�evanje �tevila brezposelnih oseb.. Zmanj�ala se je registrirana brezposelnost konec leta, kakor tudi letno povprečje.

TTaabbeellaa VV :: GGiibbaannjjee rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii vv rreeggiijjii KKooppeerr

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Povprečno �tevilo registrirano brezposelnih oseb 5.918 5.702 5.481 5.308 5.125 4.942 4.736

Rast (veri�ni indeks) 91,4 96,4 96,1 96,8 96,6 96,4 95,8 Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti (v %)* 9,5 9,1 8,6 8,3 8,0 7,8 7,3

∗ stopnje registrirane brezposelnosti od leta 2000 do 2004 so zaradi primerljivosti preračunane na osnovi podatkov pridobljenih iz SRDAP.

Brezposelnost ima v regiji sezonski značaj, saj se v prvi polovici leta zmanj�uje, v drugi polovici leta pa stagnira ali raste. Na zmanj�anje brezposelnosti v prvem polletju vpliva večje zaposlovanje, �e zlasti v gostinstvu, turizmu in gradbeni�tvu, v drugi polovici leta pa se poveča priliv v brezposelnost (iskalci prve zaposlitve, iztek sezonskih zaposlitev) ob hkratnem nekoliko manj�em zaposlovanju. V letu 2006 se je gibanje nekoliko spremenilo, saj se je brezposelnost zman�evala do septembra meseca, se v oktobru povečala, v novembru zmanj�ala in decembru povečala.

Ob koncu leta 2005 je bilo v regiji 4.987 registriranih brezposelnih oseb, medtem ko je bilo konec leta 2006 4.486 brezposelnih oseb, kar je za 10,1-odstotkov manj.

Povprečno �tevilo brezposelnih oseb se je med letoma 2005 in 2006 zmanj�alo iz 4.942 na 4.736 brezposelnih oseb oz. za 1,1%. V letu 2005 se je registrirana brezposelnost zmanj�evala od meseca februarja do septembra v povprečju za 83 oseb mesečno.



SSlliikkaa 88 :: RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt vv rreeggiijjii KKooppeerr vv oobbddoobbjjuu oodd lleettaa 11998811 ddoo lleettaa 22000066

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

10.000

1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Konec decembra

Povprečje

SSttooppnnjjaa rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii Od začetka leta 1997 uporabljamo v statističnih prikazih stopnjo brezposelnosti, ki jo uradno objavlja Statistični urad Republike Slovenije, ki izračunava stopnjo registrirane brezposelnosti za nivo upravnih enot in območnih enot ZRSZ. Pri izračunavanju uporablja podatke o brezposelnih in o delovno aktivnih po lokaciji njihovega stalnega bivali�ča. S 1. januarjem 2005 je Statistični urad RS začel podatke o delovno aktivnih (razen kmetov) pridobivati iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP).

TTaabbeellaa VVII :: PPoovvpprreeččnnaa ssttooppnnjjaa rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii vv rreeggiijjii KKooppeerr iinn uupprraavvnniihh eennoottaahh

Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Ilirska Bistrica 14,3 13,6 11,9 10,5 9,5 9,2 8,6 Izola 13,4 13,1 12,1 11,7 11,4 10,1 8,8 Koper 8,4 8,7 7,6 7,2 7,1 7,0 7,4 Piran 8,5 9,1 9,4 10,0 9,5 8,5 7,7 Postojna 9,4 8,4 8,0 8,6 8,2 8,1 7,1 Se�ana 7,0 6,6 6,2 5,7 5,6 6,2 5,6

REGIJA 9,5 9,1 8,6 8,3 8,0 7,8 7,3

Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji Koper je konec decembra 2006 dosegla 6,9%, v Sloveniji pa 8,6%. V letu 2006 je bila povprečna stopnja brezposelnosti v regiji 7,3%, medtem ko je bila v dr�avi 9,4%. Regijska stopnja brezposelnosti v decembru 2006 je za 0,9-odstotne točke manj�a od stopnje registrirane brezposelnosti v decembru 2005 (povprečna stopnja brezposelnosti je manj�a za 0,5%), medtem je povprečna stopnja brezposelnosti v dr�avi v primerjalnem obdobju manj�a za 1,6-odstotkov. V letu 2006 je bila stopnja brezposelnosti v regiji najni�ja v mesecih november in december.



27

Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti po upravnih enotah regije se je v primerjavi z letom poprej zmanj�ala v vseh upravnih enotah regije razen v upravni enoti Koper (+0,4%). V upravni enoti Ilirska Bistrica se je zmanj�ala za (-0,6%), upravni enoti Izola (-1,3%), v upravni enoti Piran (-0,8%), v upravni enoti Postojna (-1,0%) in v upravni enoti Se�ana (-0,6%). Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti je v primerjavi s preteklim letom v upravni enoti Se�ana večja za 0,6-odstotkov. V regiji Koper imata vseskozi največjo stopnjo registrirane brezposelnosti upravni enoti Izola in Ilirska Bistrica. Stopnja registrirane brezposelnosti je manj�a od regijskega povprečja v upravnih enotah Postojna in Se�ana. Najmanj�o stopnjo registrirane brezposelnosti ima upravna enota Se�ana. PPrriilliivv vv rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnnoosstt Priliv v registrirano brezposelnost je v letu 2006 zna�al 5.998 oseb in se je v primerjavi z letom poprej zmanj�al za 4,9-odstotkov.

Kljub zmanj�anju celotnega priliva v brezposelnost, pa je rast zabele�ila kategorija iskalcev zaposlitve zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas (+8,1%). Kot smo ugotavljali �e v poglavju o potrebah po delavcih, delodajalci zaposlujejo večinoma za določen čas, kljub Zakonu o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ne dopu�ča več podalj�evanja delovnega razmerja za določen čas v nedogled.

Druga kategorija, ki je v letu 2006 do�ivela minimalno rast so brezposelne osebe trajni prese�ki . V letu 2006 se je njihovo �tevilo povečalo za 1,1% (prijavilo se je 723 oseb). Prijavljene brezposelne osebe trajni prese�ki so imeli zlasti I. stopnjo izobrazbe (pomo�ni delavci), IV.stopnjo izobrazbe (prodajalci) in V. stopnjo izobrazbe (ekonomski tehnik, trgovinski poslovodja in gimnazijski maturant). �e v letu 2005 smo med trajnimi prese�ki zabele�ili največ prodajalcev, trgovskih poslovodij, gimnazijskih maturantov in ekonomskih tehnikov. Polovica vseh prijavljenih je bilo �ensk, tretjina brezposelnih trajnih prese�kov je bilo starih od 50 do 60 let, četrtina pa od 40 do 50 let.

Najbolj se je zmanj�alo v primerjavi z letom poprej �tevilo brezposelnih zaradi stečaja, (priliv 178 oseb; 108 oseb manj kot leto poprej). Med novo brezposelnimi zaradi stečaja prevladujejo brezposelne osebe s V.stopnjo izobrazbe (35%) in brezposelne osebe s IV. stopnjo izobrazbe (31%). Največ prijavljenih je imelo od 50 do 60 let (37%) in od 40 do 50 let (30%). Med njimi so večino predstavljali mo�ki (59%). Na V. stopnji prevladujejo med trajno prese�nimi delavci izobrazbe kot so trgovski poslovodje in ekonomski tehniki, na IV. stopnji pa prodajalci.

Priliv iskalcev prve zaposlitve (-12,2%) v letu 2006 je bil v primerjavi z letom poprej veliko manj�i. Največ prijavljenih iskalcev prve zaposlitve v letu 2006 je imelo V. stopnjo izobrazbe (37%), sledijo prijavljeni iskalci prve zaposlitve s I. stopnjo izobrazbe (35%). Več kot polovica prijavljenih iskalcev prve zaposlitve je bilo starih do 25 let, sledi po �tevilčnosti �e kategorija starih do 25 do 30 let. Več kot tretjina vseh prijavljenih iskalcev prve zaposlitve v letu 2006 se je prijavila na UD Koper, sledijo prijavljeni iskalci prve zaposlitve na UD Izola in UD Postojna.

Zmanj�anje �tevila je zabele�ila tudi kategorija �ensk, katerih je bilo v letu 2006 za 0,4% manj kot leto poprej. Največji priliv �ensk smo zabele�ili v mesecih januar in oktober, ko se je prijavila četrtina celotnega letnega priliva �ensk. V izobrazbeni strukturi novo prijavljenih �ensk prevladujejo brezposelni I. in V. stopnjo izobrazbe.



TTaabbeellaa VVIIII :: SSttrruukkttuurraa pprriilliivvaa vv rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnnoosstt vv rreeggiijjii KKooppeerr vv oobbddoobbjjuu oodd lleettaa 11999999 ddoo lleettaa 22000066

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Skupaj 5.083 5.685 5.691 5.357 5.976 6.118 6.310 555...999999888

Iskalci prve zaposlitve 1.330 1.373 1.433 1.306 1.522 1.566 1.282 1.125

Brezposelni zaradi stečaja 261 177 145 110 86 59 286 178

Brezposelni trajni prese�ki 241 248 257 299 554 730 715 723

Iztek zaposlitev za dol.čas 1.835 2.205 1.989 2.028 2.151 2.087 2.029 2.193

Ostali razlogi 1.416 1.682 1.867 1.614 1.663 1.676 1.998 1.779

Priliv prijavljenih iz ostalih razlogov, kot npr. zaradi pisne izjave delavca, neuspe�nega poskusnega dela, izteka ali prekinitve javnega dela, izteka ali prekinitve izobra�evanja po 53.b členu itd., se je v letu 2006 zmanj�al za 11,0-odstotke.

TTaabbeellaa VVIIIIII :: NNoovvoopprriijjaavvlljjeennii rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnnii vv lleettuu 22000066 ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh rreeggiijjee KKooppeerr

VSI iskalci prve

zaposlitve brezposelni

zaradi stečajabrezposelni

trajni prese�kiiztek zaposlitve za določen čas

ostali razlogi

Il.Bistrica 521 127 12 55 202 125

Izola 738 159 18 63 279 219

Koper 2.422 432 66 291 895 738

Piran 746 123 25 78 256 264

Postojna 825 144 26 102 328 225

Se�ana 746 140 31 143 233 199

REGIJA 5.998 1.125 178 732 2.193 1.770

�tevilo novo prijavljenih brezposelnih oseb se je v letu 2006 v primerjavi z letom poprej zmanj�alo v vseh upravnih enotah, povečalo se je le v uradu za delo Se�ana (+7%). Na uradu za delo Piran smo zabele�ili 14% manj prijav brezposelnih oseb.

OOddlliivv iizz rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii Odliv iz registrirane brezposelnosti je v letu 2006 �tel 6.511 oseb, kar je za 2,3% več kot leta 2005, od tega je bilo iz evidence zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, črtanih 2.718 oseb (+4,9%), zaposlilo pa se je 3.585 oseb (+1,0%), medtem ko je bilo 208 brezposelnih oseb prenesenih v evidenco oseb, prijavljenih na Zavodu na podlagi drugih zakonov. Največje �tevilo vključenih v zaposlitev bele�imo v mesecih marec in maj. Zmanj�al se je odliv �ensk v zaposlitev, saj se v letu 2006 odjavilo 0,8% manj �ensk oseb kot leta 2005.

Med brezposelnimi osebami vključenimi v zaposlitev v letu 2005 je bilo več kot polovica �ensk (54%), nekaj manj kot petina brezposelnih oseb se je vključila v prvo zaposlitev, zaposlitve pa so bile v večini primerov za določen čas. Največ brezposelnih vključenih v zaposlitev je imelo V. stopnjo izobrazbe (29,3%), sledita I. in II. stopnja izobrazbe (28,0%) ter III. in IV. stopnja izobrazbe (26,6%), medtem ko se je v zaposlitev vključilo 16,1% brezposelnih oseb s VI. in VII. stopnjo izobrazbe. Samozaposlilo se je 224 brezposelnih oseb.



29

TTaabbeellaa IIXX :: OOddlliivv iizz rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii vv rreeggiijjii KKooppeerr vv oobbddoobbjjuu oodd lleettaa 11999999 ddoo lleettaa 22000066

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Skupaj 5.475 6.094 5.733 6.142 5.937 6.254 6.362 666...555111111

Zaposleni 3.618 3.770 3.530 3.353 3.174 3.438 3.549 3.585

Odliv iz evidence iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve

1.857

2.324

2.203

2.182

2.540 2.740 2.592 2.718

Prehod v evidenco po drugih zakonih 607 223 76 221 208

�e vedno se najla�je zaposlijo brezposelne osebe stare od 18 do 40 let : tako je med zaposlenimi v letu 2006 24% starih od 18 do 25 let, 25% starih nad 25 do 30 let in 23% starih nad 30 do 40 let. Najhitreje se zaposlijo brezposelne osebe, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljene do enega leta. Tako je bilo med vsemi zaposlenimi v letu 2006 80% takih, ki so bili prijavljeni v evidencah zavoda za zaposlovanje do enega leta. V lanskem letu je bilo takih brezposelnih 82%, kar ka�e, da nam je v letu 2006 uspelo zaposliti več dolgotrajno brezposelnih oseb, to je oseb, ki so na zavodu prijavljene več kot eno leto.

Povprečna doba iskanja zaposlitve brezposelnih oseb, ki so se vključili v zaposlitev v lanskem letu je bila 7 m in 18 dni (lani 6 mesecev in 27 dni). V primerjavi z letom poprej se je povprečna doba iskanja zaposlitve povečala (za 17 dni), �e vedno pa velja, da se najhitreje zaposlujejo brezposelni, ki so bili na Zavodu prijavljeni do 3 mesecev (39-odstotkov vseh zaposlenih v letu 2006).

V letu 2006 je bilo v druge evidence prenesenih 208 brezposelnih oseb. Do leta 2004 je Zavod spremljal in prikazoval samo podatke o brezposelnih osebah, ki so bile prenesene iz evidence brezposelnih oseb v evidenco po drugih zakonih. Od leta 2005 Zavod prehode v druge evidence prikazuje v celoti, zato so poleg omenjene kategorije upo�tevane tudi brezposelne osebe, ki so na bolni�ki, dalj�i od 30 dni. V letu 2006 je bilo na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnika o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja, 25 brezposelnih oseb, zlasti delovnih invalidov, črtanih iz evidence brezposelnih oseb in prenesenih v evidenco oseb, prijavljenih pri Zavodu na podlagi drugih zakonov. Konec decembra 2006 je bilo v evidenci na podlagi drugih zakonov 833 oseb, ki so delovni invalidi in prejemajo denarno nadomestilo pri ZPIZ-u.

TTaabbeellaa XX :: SSttrruukkttuurraa ooddlliivvaa iizz rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii vv rreeggiijjii KKooppeerr vv lleettuu 22000066 Registrirano brezposelni črtani iz evidence zaradi

zaposlitve v letu 2006 VSI zaposleni iskalci prve

zaposlitveiskalci zaradi

stečaja in trajno prese�ni delavci

Odliv iz evidence zaradi

razlogov, ki ne pomenijo

zaposlitve

prehod v evidenco po

drugih zakonih

Il.Bistrica 382 87 46 211 6Izola 460 79 60 389 36Koper 1.277 190 218 1.058 107Piran 468 66 68 370 24Postojna 565 98 78 336 21Se�ana 433 95 76 354 14REGIJA 3.585 615 546 2.718 208



Po razlogih črtanja je bilo iz evidence brezposelnih oseb v letu 2006 črtanih :

∗ 3.361 brezposelnih oseb se je zaposlilo in sicer s posredovanjem pri zaposlitvi, z uveljavljanjem statusa dru�inskega pomočnika, z vključitvijo v javno delo, z zaposlitvijo invalida v podporni zaposlitvi ali pa so si zaposlitev poiskali sami;

TTaabbeellaa XXII :: OOddlliivv iizz rreeggiissttrriirraannee bbrreezzppoosseellnnoossttii ppoo rraazzllooggiihh vv rreeggiijjii KKooppeerr vv lleettuu 22000066

odliv iz evidence brezposelnih oseb po razlogih v letu 2006 zaposleni samozaposleni prehod v

neaktivnostkr�itev obveznosti preselitve prehod v druge

evidence Lastna volja in

ostalo

Il. Bistrica 365 17 99 30 2 6 82

Izola 429 31 109 181 3 36 99

Koper 1.197 80 241 550 10 107 267

Piran 433 35 102 199 13 24 69

Postojna 536 29 103 134 7 21 99

Se�ana 401 32 106 167 10 14 81

REGIJA 3.361 224 760 1.261 45 208 697

∗ 224 brezposelnih oseb se je samozaposlilo, večinoma s pomočjo zavoda za zaposlovanje. �tevilo samozaposlenih je v primerjavi z letom 2005 povečalo za 40%. Med brezposelnimi, ki so se odločili za samozaposlitev, je bilo 146 mo�kih in 78 �ensk (35%, lani 40%), večinoma se samozaposlili brezposelni s IV. ali V. stopnjo izobrazbe.

∗ 760 brezposelnih oseb je pre�lo v neaktivnost. Od vseh, ki so pre�li v neaktivnost, se je 169 brezposelnih oseb vključilo v redno �olanje, 117 brezposelnih se je vključilo v redno �olanje po 53.b členu, 101 brezposelna oseba je bila odstopljena socialnemu skrbstvu, 237 brezposelnih oseb se je upokojilo, 23 brezposelnih oseb je postalo trajno nezmo�no za delo ali pa so bili črtani zaradi starosti ter smrti, medtem ko je 110 brezposelnih �ensk od�lo na porodni�ki dopust in 3 brezposelni na prestajanje kazni nad 6 meseci. Med črtanimi zaradi prehoda v neaktivnost je bilo 407 �ensk (53,6%). V redno �olanje so se vključili predvsem brezposelni s V. stopnjo izobrazbe, medtem ko so se v izobra�evanje po 53.b členu vključili predvsem brezposelni s I. stopnjo izobrazbe. Upokojili so se predvsem brezposelni s I. in IV. stopnjo izobrazbe;

∗ 1.261 brezposelnih oseb je bilo črtanih iz evidence zaradi kr�itev obveznosti brezposelne osebe, med njimi je bilo 488 �ensk (38,7%). Največ brezposelnih oseb, ki so bile v letu 2006 črtane iz evidence zaradi kr�itev obveznosti je imelo I. in II. stopnjo izobrazbe (50,8%). 1.011 brezposelnih oseb je bilo črtanih iz evidence, ker ni bilo na razpolago za zaposlitev. Zaradi odklonitve zaposlitve je bilo črtanih iz evidence 97 brezposelnih oseb, med njimi je skoraj polovica imela I. stopnjo izobrazbe.

∗ 208 brezposelnih oseb je bilo črtanih zaradi prehoda v druge evidence (25 oseb je bilo črtanih zaradi prehoda v evidenco po drugih zakonih, 122 oseb pa je bilo črtanih zaradi bolni�ke odsotnosti, ki je trajala nad 30 dni in 61 oseb zaradi usposabljanja na delovnem mestu);

∗ 697 brezposelnih oseb je bilo črtanih zaradi lastne volje in ostalih razlogov. Tako se je 384 brezposelnih oseb samo odjavilo iz evidence, 11 brezposelnih se je odjavilo zaradi preselitve v tujino, 302 brezposelni osebi pa se je odjavilo iz ostalih razlogov.



31

SSttrruukkttuurrnnee zznnaaččiillnnoossttii rreeggiissttrriirraanniihh bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb Struktura prijavljenih brezposelnih oseb je v na�i regiji �e dalj časa zaskrbljujoča bolj kot �tevilo brezposelnih oseb. Kljub temu, da z ukrepi aktivne politike zaposlovanja vplivamo na izbolj�evanju strukture brezposelnih, pa se ohranjajo visoki strukturni dele�i starej�ih, oseb brez strokovne izobrazbe, �ensk in dolgotrajno brezposelnih oseb. Gre večinoma gre za starej�e osebe nad 50 let, njihova zaposljivost je zmanj�ana, ker nimajo ustrezne ali zadostne izobrazbe ali imajo različne zdravstvene omejitve. Vedno bolj je v ospredju izobrazbeno in poklicno neskladje : veča se povpra�evanje po tehničnem kadru, na zavodu pa so prijavljeni predvsem brezposelni s poklici s področja storitvenih dejavnosti. Za leto 2006 velja, da se je brezposelnost, tako povprečna kot decembrska, zmanj�ala. V letu 2006 je Območni slu�bi uspelo v povprečju zmanj�ati predvsem dele� iskalcev prve zaposlitve (-2,0%) in dele� starih do 26 let (-2,4%). Povprečni dele� brezposelnih �ensk je malenkostno manj�i (-0,1%), kakor tudi dele�a brezposelnih nad 1 letom (-1,9%) in brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe, povečujejo se pa zlasti dele�i brezposelnih starih nad 40 let, �e zlasti kategorije nad 50 let.

TTaabbeellaa XXIIII :: ZZnnaaččiillnnee sskkuuppiinnee rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb oodd 11998899 ddoo 22000066 vv rreeggiijjii KKooppeerr

Dele�i posameznih kategorij v letih od 1989 do 2005

Leto Povprečno �t. registrirano

brezposelnih oseb Stari do 26 let

I�čejo prvo zaposlitev

�enske Brezposelni nad 1 leto

Brez strokovne izobrazbe

Stari nad 40 let

Stari nad 50 let

1989 2.098 47,9 22,7 53,1 26,2 47,6 20,7 1990 3.435 42,4 18,5 52,3 33,9 47,2 19,5 1991 6.319 40,2 15,4 51,0 39,6 44,4 20,8 1992 8.117 36,6 16,1 50,9 51,1 44,1 24,1 1993 8.927 34,6 16,6 51,4 56,2 43,5 26,8 1994 7.450 31,4 17,9 52,4 60,2 43,0 32,7 1995 7.080 30,8 18,4 55,5 56,6 44,5 33,8 1996 6.542 31,6 18,5 56,7 51,5 45,8 37,7 1997 6.610 29,4 17,6 55,3 55,0 45,7 44,1 1998 6.573 26,8 17,1 56,8 58,9 43,6 46,6 1999 6.478 27,1 17,8 56,3 56,9 44,2 48,2 2000 5.918 26,0 17,8 55,4 53,3 42,8 48,5 2001 5.702 26,7 18,3 53,0 51,4 42,5 47,2 2002 5.481 25,0 17,6 52,1 45,6 43,7 43,2

2003 5.308 26,1 21,5 52,1 38,8 40,1 41,7 20,2

2004 5.125 26,0 23,0 52,0 37,9 38,2 42,3 20,9

2005 4.942 22,6 21,1 52,0 40,9 37,9 45,0 24,4

2006 4.736 20,2 18,1 51,9 39,0 36,9 47,9 27,1



SSlliikkaa 99 :: SSttooppnnjjee rraassttii zznnaaččiillnniihh sskkuuppiinn rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh ((ddeecc.. 0066// ddeecc.. 0055))

�enske

Iskalci prve zaposlitve

Mladi do 26 let

Stečajniki in prese�ki

I./II. stopnja izobrazbe

VI./VII.+ stopnja izobrazbe

Dolgotrajno brezposelni

VSI

Mladi do 26 let s I./II. stopnjo

Starej�i BO nad 50 let

-50,0 -40,0 -30,0 -20,0 -10,0 0,0 10,0 20,0

Primerjava decembrskih dele�ev brezposelnih oseb med vsemi brezposelnimi osebami ka�e, da se je �tevilo brezposelnih zmanj�alo za 10%. Zmanj�anje �tevila smo zabele�ili pri vseh skupinah registrirano brezposelnih oseb, razen pri skupini starej�ih nad 50 let (+9,0%) in brezposelnih oseb s VI. in VII.+ izobrazbo (+1,2%). Največje zmanj�anje �tevila smo dosegli pri mladih brezposelnih do 26 let s I. in II. stopnjo izobrazbe (-34,7%).

SSttaarroossttnnaa ssttrruukkttuurraa rreeggiissttrriirraanniihh bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb

Starostna struktura brezposelnih se �e naprej slab�a, saj je bilo konec leta 2006 na Zavodu prijavljenih za 9,0% več brezposelnih starih 50 let in več kot leto poprej ob dejstvu, da se je registriran brezposelnost zmanj�ala za 10-odstotkov. Njihovo �tevilo je poraslo iz 1.184 oseb ob koncu leta 2006 na 1.290 ob koncu leta 2006. Starej�i brezposelni so za delodajalce manj zanimivi in te�ko najdejo zaposlitev, saj delodajalci pri zaposlovanju dajejo prednost mlaj�im kandidatom za delo, na drugi strani pa imajo vedno večje zahteve glede izobrazbe in izpolnjevanja dodatnih pogojev za zaposlitev. Zato ni presenetljivo, da starej�e brezposelne osebe z ni�jimi stopnjami izobrazbe ne najdejo ustrezne zaposlitve in se čas njihove brezposelnosti dalj�a.

V letu 2006 se je zmanj�alo predvsem �tevilo kot tudi dele� starih od 40 do 50 let, na kar so vplivale aktivnosti območne slu�be pri vključevanju le-teh v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. V naslednjih letih bo jasno, ali na zmanj�evanje tako �tevila kot tudi dele�a brezposelnih starih od 40 do 50 let vpliva tudi večji interes delodajalcev za njihovo zaposlovanje. Starostne kategorije do 40 let se zaposlujejo najhitreje. Pri starostni kategoriji do 25 let je na zmanj�anje �tevila in dele�a brezposelnih oseb vplivala tudi posebna pozornost območne slu�be kategorije brezposelnih mladih s I. in II. stopnjo izobrazbe. Veliko teh brezposelnih oseb je bilo vključenih v izobra�evanje.

Med starej�imi je �e vedno zaskrbljujoč dele� starej�ih brez strokovne izobrazbe. Ob koncu leta 2006 je bilo med brezposelnimi starimi nad 40 do 50 let 35,5% le-teh, med brezposelnimi starimi nad 50 let pa 39,3% brez izobrazbe.



33

SSlliikkaa 1100 :: RReeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnnii ppoo ssttaarroossttii vv lleettiihh 22000055 iinn 22000066

20,4

17,4

20,6

23,7

17,9

15,9

16,6

18,6

20,1

28,7

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0

do 25

od 25 do 30

od 30 do 40

od 40 do 50

nad 50

Dele� v %

December 2005 December 2006

Med starej�imi je zaskrbljujoč dele� starej�ih brez strokovne izobrazbe, saj se iz leta v leto povečuje. Konec leta 2006 je bil večji za 0,2-odstotka. Ob koncu leta 2006 je bilo med brezposelnimi starimi nad 50 let 39,1% le-teh (konec decembra 2005 39,1%). Povečuje se zlasti dele� starih od 55 do 60 let, saj jih je bilo �tevilčno konec leta 2006 za 16,8-odstotkov več kot leto poprej.

IIzzoobbrraazzbbeennaa ssttrruukkttuurraa rreeggiissttrriirraanniihh bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb V zadnjih letih zaradi vedno večjega priliva diplomantov na trg dela se razmere spreminjajo, saj se povečuje �tevilo registrirano brezposelnih z vi�jimi stopnjami izobrazbe.. Podobno kot na ni�jih ravneh izobrazbe vedno bolj pomembna postaja smer zaključenega �tudija, delodajalci pa zahtevajo tudi ustrezne delovne izku�nje. Zaposlitev hitreje dobijo osebe z izobrazbo, po kateri na trgu dela obstaja večje povpra�evanje, stopnja izobrazbe igra vedno manj�o vlogo.

V povprečju je bilo med vsemi brezposelnimi osebami, ki so bili v letu 2006 prijavljeni na Zavodu, 36,8% oseb s I. in II. stopnjo izobrazbe, 25,1% s III. in IV., 27,2% s V., 3,8% s VI. ter 6,9% s VII.+ stopnjo izobrazbe. V primerjavi z izobrazbeno strukturo brezposelnih v letu 2005 se je povečal dele� brezposelnih s VII.+ stopnjo (za 0,4-odstotne točke) in dele� brezposelnih s IV. stopnjo izobrazbe (za 0,4-odstotne točke). Zmanj�al se je povprečni dele� brezposelnih oseb na I. in II. stopnji izobrazbe za 1,1%. Na rast dele�a brezposelnih s VII. stopnjo izobrazbe vpliva predvsem dejstvo, da se povečuje priliv oseb iz �ol z vi�jimi stopnjami izobrazbe, ki pa po smereh izobrazbe ne ustrezajo povpra�evanju na trgu dela in pa tudi, da med brezposelne s VII. stopnjo izobrazbe �tejemo vse brezposelne, ki so zaključili visoko strokovne izobra�evalne programe.



TTaabbeellaa XXIIIIII :: RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt vv lleettuu 22000055 iinn 22000066 stopnja izobrazbe SKUPAJ I. II. III. IV. V. VI. VII.+

December 2005 �t. 4.987 1.637 237 38 1.216 1.342 179 338

(stanje) % 100,0 32,8 4,8 0,8 24,4 26,9 3,6 6,8

December 2006 �t. 4.486 1.410 207 26 1.033 1.287 183 340

(stanje) % 100,0 31,4 4,6 0,6 23,0 28,7 4,1 7,6

Porast dec.06/ abs. -501 -227 -30 -12 -183 -55 4 2

dec.05 rel. -10,0 -13,9 -12,7 -31,6 -15,0 -4,1 2,2 0,6

Povprečje 2005 �t. 4.941 1.636 237 34 1.187 1.346 186 315

% 100,0 33,1 4,8 0,7 24,0 27,2 3,8 6,4

Povprečje 2006 �t. 4.736 1.527 220 34 1.155 1.290 182 328

% 100,0 32,2 4,6 0,7 24,4 27,2 3,8 6,9

Porast povp.06/ abs. -205 -109 -17 0 -32 -56 -4 13

povp.05 rel. -4,1 -6,7 -7,2 0,0 -2,7 -4,2 -2,2 4,1

Na različnih stopnjah izobrazbe je imelo največ brezposelnih naslednjo izobrazbo:

na I. stopnji izobrazbe (nad 20 BO)

pomo�ni delavec, delavec brez poklica;

na II. stopnji izobrazbe (nad 10 BO)

natakarski pomočnik, kuharski pomočnik, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, voznik cestnih motornih vozil, zidar za zidanje in ometavanje;

na III. stopnji izobrazbe (nad 5 BO)

bolničar;

na IV. stopnji izobrazbe (nad 20 BO)

prodajalec, frizer, natakar, kuhar, avtomehanik, administrator, prodajalec �ivilsko prehrambenih artiklov, zidar, mizar, ključavničar, poslovni tajnik;

na V. stopnji izobrazbe (nad 30 BO)

ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, trgovinski poslovodja, strojni tehnik, upravni tehnik, zdravstveni tehnik, poslovni tehnik;

na VI. stopnji izobrazbe (nad 10 BO)

in�.prometa za pomorstvo, ekonomist; in�.strojni�tva, pravnik, vi�ji upravni delavec, učitelj razrednega pouka;

na VII. stopnji izobrazbe (nad 10 BO)

dipl.ekonomist (VS), univ.dipl.ekonomist, univ.dipl.pravnik, dipl.uprav.organ. (VS), dipl..in�. tehnologije prometa;

SSttrruukkttuurraa rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh ppoo ttrraajjaannjjuu bbrreezzppoosseellnniihh Struktura brezposelnih z vidika trajanja brezposelnosti se je v letu 2006 poslab�ala. Po velikem zmanj�anju dolgotrajno brezposelnih v letu 2004, se je njihov dele� med brezposelnimi v letu 2005 nekoliko povečal, medtem ko se je v letu 2006 spet zmanj�al. V prej�njih letih se je dele� dolgotrajno brezposelnih hitreje zni�eval tudi zaradi prenosov delovnih invalidov, kateri so bili neprekinjeno brezposelni več kot 2 leti, v evidenco prijavljenih na podlagi drugih zakonov, v letu 2005 in 2006 pa se je �tevilo teh prenosov v primerjavi s prej�njimi leti zni�alo.



35

Ob koncu leta 2006 je bilo med registrirano brezposelnimi 2.714 oseb, ki so delo iskale manj kot eno leto ter 1.772 dolgotrajno brezposelnih oseb. V primerjavi s koncem leta 2005 se je �tevilo dolgotrajno brezposelnih zmanj�alo za 93 oseb, njihov dele� med vsemi brezposelnimi pa povečal in sicer iz 37,4% na 39,5%. Med dolgotrajno brezposelnimi se je najbolj zmanj�al dele� iskalcev prve zaposlitve (-7,3%) in brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe (-1,0%).

V zadnjih letih opa�amo večanje dele�a dolgotrajno brezposelnih s VII. stopnjo izobrazbe, kar ka�e, da vstopa na trg dela vedno več izobra�enih mladih ljudi in med njimi vlada vedno večja konkurenca. Tudi njihovo �tevilo med registrirano brezposelnimi je vedno vi�je. Najbolj pa zadnja leta nara�ča dele� dolgotrajno brezposelnih nad 40 let, saj se je med leti 2005 in 2006 povečal kar za 14,8%.

Povprečni čas brezposelnosti je za vse registrirane brezposelne ob koncu leta 2006 zna�al 1 leto in 4 mesece. V primerjavi s koncem leta 2005 se je povprečni čas povečal za 13 dni. Na trajanje brezposelnosti vpliva tudi izobrazba. Najdlje i�čejo zaposlitev brezposelne osebe s I. stopnjo izobrazbe, najkraj�i čas pa brezposelni s VII. stopnjo izobrazbe.

Ob koncu decembra 2006 je manj kot 6 mesecev delo iskalo 42,3% brezposelnih, od 6 do 9 mesecev 9,6%, od 9 mesecev do 1 leta 8,6%, od 1 do 3 let 27,2%, od 3 do 5 let 7,2% ter nad 5 let 5,1% brezposelnih oseb.

TTaabbeellaa XXIIVV :: ZZnnaaččiillnnee sskkuuppiinnee ddoollggoottrraajjnnoo bbrreezzppoosseellnniihh ((nnaadd 11 lleettoo)) kkoonneecc ddeecceemmbbrraa vv rreeggiijjii

Dele�i v % od vseh brezposelnih nad 1 leto

Leto Vsi nad �enske Iskalci 1. S I-II. S III-V. S VI-VII. Nad 40 Nad 40 s I-II. 1 leto zaposl. st.izob. st.izob. st.izob. let st. izob.

dec.94 4.316 54,8 13,4 46,2 48,0 5,8 40,4 21,6

dec.95 4.169 56,8 15,7 48,0 46,1 5,9 43,5 34,5

dec.96 3.442 58,5 13,5 51,2 44,2 4,5 48,5 27,1

dec.97 3.819 58,1 14,3 49,5 45,9 4,6 52,4 27,8

dec.98 3.983 58,6 12,6 47,4 47,8 5,3 61,0 30,5

dec.99 3.686 57,9 12,4 47,3 47,5 5,2 64,2 31,6

dec.00 3.181 56,5 11,7 49,4 48,8 5,4 67,9 32,8

dec.01 3.043 52,9 11,9 46,6 47,8 5,6 66,8 32,8

dec.02 2.342 50,1 15,3 44,1 49,0 6,9 59,6 25,7

dec.03 2.007 52,2 17,8 41,9 49,7 8,5 55,7 24,8

dec.04 1.913 51,4 19,6 41,3 49,9 8,8 57,7 24,9

dec.05 1.865 50,7 21,0 39,4 50,3 10,2 58,5 23,4

dec.06 1.772 50,9 13,7 38,4 50,6 10,9 63,7 25,0



SSlliikkaa 1111 :: RReeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnnee oosseebbee ppoo ttrraajjaannjjuu bbrreezzppoosseellnnoossttii vv lleettiihh 22000055 iinn 22000066

45,0

10,1

25,9

6,2

5,37,

5

42,3

9,6

8,6

27,2

7,2

5,1

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

45,0

50,0

do 6 m. 6 do 9 m. 9 do 12 m. 1 do 3 let 3 do 5 let nad 5 l

Dele� v %December 2005 December 2006

SSttrruukkttuurraa rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb,, kkii ssoo ssee zzaappoosslliillee V letu 2006 se je zaposlilo 1.665 mo�kih in 1.920 �ensk. Podatki ka�ejo, da je bilo med brezposelnimi, ki so se v letu 2006 zaposlili, kar 39% takih, ki so bili pred zaposlitvijo, na Zavodu prijavljeni do treh mesecev, 23% takih, ki so na zaposlitev čakali od 3 do 6 mesecev in 20% brezposelnih oseb, ki so na zaposlitev čakali od 6 do 12 mesecev, medtem ko se je zaposlilo 18% brezposelnih, ki so na zaposlitev čakali nad 1 letom.

Starostna struktura brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, se je v zadnjih letih ne spreminja. Obstajajo tri �tevilčno skoraj enako velike skupine brezposelnih, ki so se v letu 2006 zaposlile : osebe v starosti od 18 do 25 let, od 25 do 30 let ter od 30 do 40 let. Njihovi dele�i v letu 2006 so se gibali od 23,2% do 24,8%, skupaj so torej predstavljali skoraj tri četrtine odliva.

Zaposlitev je v letu 2006 na�lo največ oseb z V., IV. in I. stopnjo izobrazbe.

SSppoollnnaa ssttrruukkttuurraa rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb Povprečno je bilo v letu 2006 brezposelnih 4.486 oseb, od tega 2.355 �ensk, njihov dele� pa je bil 52,5%. V primerjavi z letom 2005 je njihov dele� med vsemi brezposelnimi za 1,2-odstotka večji. Skupno se je v letu 2006 kot brezposelna oseba na Zavodu prijavilo 3.156 �ensk, njihov dele� med novo prijavljenimi pa je bil 53% (lani 52%). Med novo prijavljenimi iskalci prve zaposlitve so predstavljale 52%, med trajnimi prese�ki in stečajniki pa 48% ter med brezposelnimi, ki so se prijavili zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas 60%. Na drugi strani pa je bil dele� �ensk v odlivu iz brezposelnosti nekoliko manj�i (52%) kot v prilivu.



37

Konec leta 2006 so �enske predstavljale več kot polovico brezposelnih v vseh starostnih in izobrazbenih kategorijah brezposelnih, razen med brezposelnimi starimi od 50 do 60 let (42%), med brezposelnimi s II. stopnjo izobrazbe (32%) in med brezposelnimi s IV (47%). RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh OObbmmooččnnee sslluu��bbee Povprečno �tevilo brezposelnih se je v letu 2006 zni�alo v vseh upravnih enotah, razen v upravni enoti Koper (+8,0%). Decembrska stanja brezposelnih ka�ejo zmanj�anje v vseh upravnih enotah.

�enske prevladujejo med brezposelnimi v upravni enoti Postojna (56,9%) in upravni enoti Ilirska Bistrica (52,9%), manj kot polovico brezposelnih pa predstavljajo le v upravni enoti Piran. Največji dele� mladih do 26 let je v letu 2006 imela upravna enota Postojna (22,6%). Iskalcev prve zaposlitve je največ v Ilirski Bistrici (20,7%), najmanj pa v Se�ani (15,5%). Najmanj brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe je v Se�ani (30,6%), največ pa v Postojni (40,7%). Starih od 40 do 50 let je največ v Ilirski Bistrici (22,2%), najmanj pa v Piranu in Postojni, medtem ko je kategorija starih nad 50 let naj�tevilčnej�a v Se�ani (31,4%) in najmanj�a v Kopru in Ilirski Bistrici (24,7%). Največ brezposelnih nad 1 letom je bilo v letu 2006 v Ilirski Bistrici (49,0%). Več : tabelarni pregled, tabela 6.

SSlliikkaa 1122 :: RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh rreeggiijjee KKooppeerr

560

700

1.673

691 73

3

630

484 56

2

1.660

571 63

3

576

86,480,3 82,6

86,491,4

99,2

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

Il.Bistrica Izola Koper Piran Postojna Se�ana0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

December 2005 December 2006 Ind. dec.2006/dec.2005



DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN IZVAJANJE UKREPOV NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA

33..11.. PPoossrreeddoovvaallnnaa ddeejjaavvnnoosstt

33..11..11.. DDeelloo zz bbrreezzppoosseellnniimmii,, ddeellooddaajjaallccii iinn ppoossrreeddoovvaannjjee zzaappoosslliittvvee vv lleettuu 22000066 nnaa UUrraaddiihh zzaa ddeelloo KKOOPPEERR,, IIZZOOLLAA iinn PPIIRRAANN Leto 2006 smo na uradih za delo Koper, Izola in Piran uspe�no zaključili, saj smo plan zaposlitev dosegli 101,8%. Tudi v letu 2006 smo zaradi kadrovskih te�av prilagajali organizacijo dela predvsem s ciljem, da strankam na vseh treh lokacijah ponudimo kar največ storitev.

A. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI (prijava in odjava iz evidence, izdelava zaposlitvenega načrta, posredovanje zaposlitve in dela, zaposlitveno in poklicno svetovanje, napotitve v programe zaposlovanja, sprejemanje vlog in zahtevkov uporabnikov storitev)

V letu 2006 smo morali zaradi �e vedno nestabilne kadrovske zasedbe prilagoditi tudi delovni čas na uradih za delo. Tako smo na lokaciji v Izoli strankam omogočili prijavo v evidenco brezposelnih oseb ob ponedeljkih in petkih, v Piranu pa ob sredah in petkih. Brezposelne osebe iz Izole in Pirana se lahko v evidenco brezposelnih oseb prijavijo tudi v Kopru, kjer imamo uradne ure organizirane vsak delovni dan. Uradne ure za svetovalne pogovore so ostale na vseh treh lokacijah nespremenjene.

Leta 2006 se je v evidenco brezposelnih oseb na UD Koper, Izola in Piran prijavilo 3906 oseb, od tega v Kopru 2.422, v Izoli 738 in v Piranu 746 kar je 282 oseb več v primerjavi s planiranim �tevilom in 266 oseb manj kot v letu 2005. Ob koncu leta je bilo na obalnih uradih v evidenci brezposelnih oseb od planiranih 2.934 oseb, prijavljenih 2793 oseb, kar je 141 manj od planiranega �tevila.

Redno smo izvajali informativne seminarje, na katerih smo brezposelnim osebam v najkraj�em mo�nem času (povprečno 14 dni) po prijavi v evidenco predstavili na�o dejavnost, obveznosti in pravice, informacije o mo�nostih aktivnega iskanja zaposlitve. Udele�ilo se jih je 1.649 brezposelnih oseb.

Z vsemi, ki so se prijavili v evidenco brezposelnih oseb smo predvideli izvedbo svetovalnih pogovorov in izdelavo zaposlitvenih načrtov. Vse brezposelne osebe se na pogovore niso odzvale. V zaposlitvenih načrtih opredelimo ustrezno zaposlitev, način in kraj iskanja zaposlitve, dogovore za izbolj�anje zaposlitvenih mo�nosti, razpolo�ljivost brezposelnih oseb zavodu in način njihovega obve�čanja zavoda o lastnih aktivnostih. Na podlagi



39

zaposlitvenega načrta smo brezposelnim osebam posredovali informacije o mo�nosti zaposlitve, jih vključevali v programe aktivne politike zaposlovanja ter zagotavljali pomoč specialistov pri odločitvah na poti do zaposlitve. V lanskem letu smo izvedli 14 delavnic Poti do dela in zaposlitve in vanje vključili 111 brezposelnih oseb, v delavnice SOS se je vključilo 23, v Klub za iskanje zaposlitve pa 35 brezposelnih oseb.

Enako kot leta poprej smo brezposelne osebe največkrat pisno in tudi po telefonu obve�čali o prostih delovnih mestih in jih napotovali na razgovore k delodajalcem. Veliko zaposlitvenih pogovorov smo izvedli v prostorih Zavoda. Na pogovorih smo vedno zagotovili tudi prisotnost svetovalke za delodajalce. Brezposelne osebe smo �e ob sami prijavi in nato v svetovalnih pogovorih posku�ali vzpodbuditi predvsem k njihovi lastni aktivnosti pri iskanju zaposlitve, saj ugotavljamo, da so pričakovanja brezposelnih �e vedno usmerjena predvsem na Zavod. Na informativnih seminarjih, delavnicah za iskanje zaposlitve, v klubih za iskanje zaposlitve in ob ostalih prilo�nostih smo usmerjali brezposelne osebe k uporabi vseh razpolo�ljivih oblik informacij (preglednice prostih delovnih mest, teletekst, internet, dnevno časopisje, informacije v CIPS-u) v zvezi z mo�nostmi zaposlitve.

Na vseh treh uradih smo poleg aktivnosti pri zaposlovanju sprejemali tudi vloge za denarna nadomestila in pomoči, vloge za �tipendije in izdajali potrdila iz evidenc.

Izvedli smo vsa planirana srečanja s Centri za socialno delo, na katerih smo izmenjali informacije predvsem o te�je zaposljivih brezposelnih osebah, brezdomcih, odvisnikih, starej�ih od 50 let ter o velikem �tevilu začasno nezaposljivih brezposelnih oseb, prijavljenih v na�i evidenci. Mesečno so se tako srečevali tudi člani komisij za zaposlitveno oviranost.

B. SODELOVANJE Z DELODAJALCI Na vse potrebe delodajalcev, ki so prijavili potrebo po delavcu in izrazili �eljo po sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, smo pravočasno odreagirali in posku�ali zagotavljati najustreznej�e kandidate. Delodajalci lahko svoje potrebe prijavijo tudi preko spleta, česar so se od uvedbe te mo�nosti do konca leta 2006 poslu�ili v kar 40,7%. Vse aktualne informacije v zvezi z aktualnimi programi aktivne politike zaposlovanja, lahko delodajalci dobijo na enem mestu pri svetovalkah za delodajalce v Kopru, ki koordinirata delo na obalnem področju in tudi z ostalimi uradi v Sloveniji, veliko informacij pa lahko pridobijo na spletni strani Zavoda. Poleg tega pa so delodajalci informacije lahko posredovali ali pridobili vsak delovni dan Zavoda tudi na uradih v Izoli in Piranu.

Pred napotitvijo kandidatov k delodajalcem, svetovalki pridobita vse informacije, potrebne za uspe�no izbiro ustreznih kandidatov in za posredovanje informacij na ostale lokacije ter brezposelnim osebam. V postopku zagotavljanja ustreznih kandidatov sodelujemo z delodajalci ves čas, dokler le-ti ne najdejo ustreznega kandidata.

Skupinam brezposelnih oseb, ki smo jih ob prijavi prepoznali kot neposredno zaposljive, smo v roku enega tedna ponudili na informativnem seminarju informacije o mo�nostih iskanja zaposlitve, predstavili smo jim CIPS in aktualna prosta delovna mesta ter jih vzpodbujali k lastni aktivnosti.

V letu 2006 smo obiskali 82 delodajalcev. Med obiskanimi delodajalci smo ponovno izbrali večino tak�nih, ki v preteklem letu niso sodelovali z Zavodom, z namenom, da jim predstavimo najbolj aktualne zadeve s področja delovanja Zavoda in jih tako v prihodnosti pritegnemo k sodelovanju z nami. Cilj obiskov je izmenjava informacij, s strani Zavoda za zaposlovanje predvsem o kadrovski ponudbi iz evidence brezposelnih oseb, o strukturi brezposelnih oseb, o programih s katerimi lahko pomagamo delodajalcem pri zaposlovanju predvsem te�je zaposljivih brezposelnih oseb ter o aktualnih zadevah na področju zaposlovanja. Zavod na teh srečanjih pridobi informacije o potrebah in planih delodajalca pri zaposlovanju, informacije o delovnih mestih, o potrebah pri izobra�evanju delavcev, kar je podlaga za nadaljnje sodelovanje tako z delodajalci kot za sodelovanje pri oblikovanju predlogov za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja. Napovedi o predvidenem letnem gibanju zaposlovanja, ki nam jih vsako leto posredujejo delodajalci, so poleg tega, da so pomembna izhodi�ča za načrtovane dejavnosti, predvsem pri pripravi planov in izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja,



svetovalkam tudi dragocen pripomoček za uspe�ne dogovore z delodajalci o morebitnih tekočih ali planiranih aktivnostih pri zaposlovanju.

C. DOSEGANJE CILJEV Na uradu Koper, Izola in Piran smo v letu 2006 zastavili cilj 2100 zaposlitev, v Kopru 1186, v Izoli 450 in v Piranu 464. Cilj smo dosegli 101,8%. Skupaj se je tako zaposlilo 2138 brezposelnih oseb, v Kopru 1251, Izoli 450 in Piranu 437.

S ciljem zmanj�evanja strukturnih neskladij smo spremljali tudi dele� dolgotrajno brezposelnih (nad eno leto prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb), brezposelnih brez izobrazbe in mladih do 26 let starosti brez izobrazbe. Dele� dolgotrajno brezposelnih je bil ob koncu leta 39,2%, planiran 36,8%, dele� brezposelnih brez izobrazbe 36,6%, planiran 38%. Dele� mladih do 26 let brez izobrazbe je zna�al ob koncu leta 8,1%, planirali smo 10,3% dele�. Kljub temu, da dele�a dolgotrajno brezposelnih oseb na obali nismo zni�ali, pa smo zni�ali absolutno �tevilo dolgotrajno brezposelnih oseb v Izoli in Piranu. Zmanj�anje strukturnih neskladij, je prav gotovo povezano z vključitvami ciljnih skupin brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja in z uporabo orodij ki pomagajo zmanj�evati ta neskladja..

Iz evidence brezposelnih smo zaradi nezgla�anja na zavodu, zaradi tega, ker niso bili na razpolago za zaposlitev, zaradi odklonitve zaposlitve, neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, zavrnitve vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja, odjavili 930 oseb. Te osebe se v roku �estih mesecev ne morejo ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb.

Na področju urada Koper, Izola in Piran je bilo objavljenih 3839 potreb po delavcih in pripravnikih pri katerih so delodajalci �eleli sodelovanje Zavoda. Cilj, ki smo si ga zastavili na območni slu�bi je bil 40%, realizacija pa 39%. Na uradu za delo v Izoli je bil cilj realiziran 40,1%, v Kopru 36,9% in Piranu 37,9%. Cilja nismo realizirali v Kopru in Piranu. V Kopru predvsem zaradi tega, ker je ponudba delovne sile največja, pa tudi večina delodajalcev je skoncentriranih na tem območju. Ker je povpra�evanje po delu večje, imajo delodajalci tudi več mo�nosti izbire in zato v manj�i meri potrebujejo pri iskanju kandidatov sodelovanje Zavoda. V Piranu je veliko sezonskih zaposlitev in se delodajalci dogovorijo za zaposlitev z �e znanimi kandidati, tako, da pri izbiri ne potrebujejo sodelovanja zavoda.

.

33..11..22.. DDeelloo zz bbrreezzppoosseellnniimmii,, ddeellooddaajjaallccii iinn ppoossrreeddoovvaannjjee zzaappoosslliittvvee vv lleettuu 22000066 nnaa UUrraaddiihh zzaa ddeelloo IILLIIRRSSKKAA BBIISSTTRRIICCAA,, PPOOSSTTOOJJNNAA iinn SSEE��AANNAA

A. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI V letu 2006 so delavke in delavci v prijavnih slu�bah UD Ilirska Bistrica , Postojna in Se�ana opravili skupaj 2.092 prijav v evidenco registrirane brezposelnosti. Konec leta 2006 smo začeli s spremenjenim razvr�čanjem brezposelnih oseb ob prijavi v evidenco v skladu z novo Doktrino dela z brezposelnimi osebami in delodajalci.



41

Ob prijavi vse brezposelne osebe kratko informiramo o osnovnih pravicah in obveznostih, jim izročimo vpra�alnik Moja pot do zaposlitve ter jih povabimo na informativni seminar, ki ga izvajamo najmanj trikrat mesečno za vse novo prijavljene osebe. V primerih, ko brezposelna oseba nima večjih ovir pri iskanju zaposlitve (kriteriji razvr�čanja brezposelnih oseb � Doktrina dela z brezposelnimi), osebo v roku 14 dni povabimo na informativni seminar in izdelavo zaposlitvenega načrta. S temi brezposelnimi osebami praviloma izdelamo zaposlitveni načrt v skupini (do 15 udele�encev). Osebe, za katere ocenjujemo, da imajo ovire pri iskanju zaposlitve, naročimo na informativni seminar in na individualno izdelavo zaposlitvenega načrta k svetovalcu zaposlitve, najkasneje v roku enega meseca od dneva prijave v evidenco. V letu 2006 smo si zastavili cilj, da bomo 90 % zaposlitvenih načrtov z brezposelno osebo izdelali v roku dveh mesecev od prijave. Ta cilj smo dosegli, v roku dveh mesecev od prijave brezposelne osebe smo izdelali 92,8 % zaposlitvenih načrtov ( UD Ilirska Bistrica - 96,4 % , UD Postojna 91,7% in UD Se�ana 94,8%). Z novim načinom

dela in skupinsko izdelavo zaposlitvenih načrtov , pričakujemo skraj�anje časa do izdelave zaposlitvenih načrtov in s tem skraj�anje časa od prijave do vključitve oseb v sistem posredovanja v zaposlitev.

Prijava v evidenco, če oseba ne vlaga zahtevka za denarno nadomestilo, praviloma ne traja več kot 15 minut . Na informativnih seminarjih udele�ence podrobneje seznanimo z vlogo in storitvami ter načini poslovanja zavoda, načini iskanja zaposlitve, povpra�evanju na trgu dela, s pravicami in obveznostmi , pojasnimo morebitne nejasnosti, poudarimo dol�nost brezposelnih oseb , da so aktivni iskalci zaposlitve in na razpolago za zaposlitev skladno z zaposlitvenimi cilji zapisanih v zaposlitvenemu načrtu. Dodatne informacije lahko brezposelni pridobijo tudi z zlo�enkami in v informativnemu gradivu, ki ga vse novo prijavljene osebe prejmejo na informativnih seminarjih, na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje in na oglasnih deskah , kjer dvakrat tedensko objavljamo aktualne potrebe po delavcih v regiji. V Postojni je brezposelnim osebam na voljo tudi CIPS- Center za informiranje in poklicno svetovanje. V CIPS-u lahko brezposelni pridobijo dodatne informacije, s svetovalkino pomočjo razi�čejo poklicne interese, ob pomoči svetovalke napi�ejo pro�njo za zaposlitev, i�čejo zaposlitev preko interneta�V letu 2004 smo v CIPS-u uredili Zaposlitveni kotiček, tako, da brezposelni pridejo do koristnih informacij v zvezi z zaposlitvijo. Brezposelne osebe so pogosti obiskovalci CIPS-a.-54 % vseh obiskovalcev. V letu 2006 so sodelavci v CIPS-u realizirali 2.036 stikov s strankami.

Vse novo prijavljene brezposelne osebe so naročene na ponovno, drugo obravnavo po prijavi v evidenco, pri osebnemu svetovalcu v roku dveh mesecev. Velika večina brezposelnih oseb je na svetovalni razgovor pri svetovalcu sprejetih ob naročenemu času.

Posredovanje v zaposlitev poteka najpogosteje s pisnimi napotnicami , s katerimi brezposelne osebe napotimo k potencialnemu delodajalcu na razgovor oz. jih obvestimo, da napi�ejo pro�njo za prosto delovno mesto. V nekaterih primerih organiziramo sestanek delodajalca in brezposelnih oseb v prostorih UD. Konec leta 2006 smo začeli obve�čati brezposelne osebe o prostih delih tudi s SMS sporočili.

Osebe , ki imajo ovire pri iskanju zaposlitve napotimo k svetovalcem specialistom kot so poklicni svetovalec, rehabilitacijski svetovalec, zdravnik svetovalec. Svetovalci nato na timskemu posvetu poi�čejo re�itev problema brezposelnosti posameznika. V letu 2007 smo organizirali tedensko timske posvete, na katerih obravnavamo osebe, preden postanejo dolgotrajno brezposelne ( osebe prijavljen v evidenci brezposelnih 9 mesecev) in osebe, ki so dolgotrajno brezposelne. Osebe z zaposlitvenimi ovirami vključujemo v različne programe aktivne politike zaposlovanja, da bi jim povečali zaposlitvene mo�nosti. Na UD Ilirska Bistrica, Postojna in Se�ana so lansko leto potekali programi pomoči pri načrtovanju poklicnega cilja in iskanju zaposlitve. Namen programov je motivacija udele�encev za aktivnej�i pristop pri pridobitvi zaposlitve in povečanje njihove odgovornosti za nadaljnjo poklicno pot. V navedene programe so vključili 84 brezposelnih oseb.

Brezposelne osebe, katerih ovira pri zaposlitvi je pomanjkanje izobrazbe ali znanj vključujemo v programe izobra�evanja in usposabljanja . Osebe vključene v program formalnega izobra�evanja sistematično spremljamo, ugotavljamo vzroke morebitnega neuspeha in posku�amo le te odpraviti. V letu 2006 smo v različne oblike usposabljanja in izobra�evanje vključili 472 brezposelnih oseb s področja UD Ilirska Bistrica, Postojna in Se�ana.



V letu 2007 smo skupino brezposelnih mladih brez izobrazbe uvrstili med brezposelne osebe z ovirami pri iskanju zaposlitve in jim bomo �e naprej posvečali več pozornosti.

Te�je zaposljive in dolgotrajno brezposelne osebe vključujemo v programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je aktiviranje, spodbujanje in razvijanje posameznikovih pozitivnih lastnosti, sposobnosti , spretnosti, odnosa do dela ter pomoč pri vključitvi v delo, usposabljanje ali izobra�evanje. Te�je zaposljive osebe, ki so prejemniki denarne socialne pomoči pri Centru za socialno delo mesečno obravnavamo skupaj z delavkami CSD in i�čemo ustrezne re�itve za posameznika. Osebe, ki imajo te�ave zaradi katerih so začasno nezaposljive, odstopimo v obravnavo CSD. V letu 2006 smo v obravnavo odstopili CSD 52 oseb.

B. SODELOVANJE Z DELODAJALCI Eden izmed temeljnih ciljev Zavoda za zaposlovanje je, da z učinkovitim posredovanjem zaposlitev prispeva k hitrej�emu zaposlovanju brezposelnih oseb in hkrati delodajalcem zagotovi ustrezne kandidate za delovna mesta. Sodelovanje med Zavodom za zaposlovanje in delodajalci poteka kot informiranje in svetovanje , sodelovanje v procesu posredovanja zaposlitve, zaposlovanje delavcev s pomočjo programov aktivne politike zaposlovanja, sodelovanje pri razre�evanju problematike prese�nih delavcev, preko e- borze Zoisovih �tipendistov, e- storitev�

I . Informiranje in svetovanje Delodajalci lahko pridobijo nekatere informacije v mesečnih poročilih OS Koper, zlo�enkah in pisnih gradivih, ki so na voljo v prostorih Uradov za delo. Na spletnih straneh Zavod ponuja �tevilne informacije za delodajalce. Preko spletnih strani lahko i�čejo kandidate za prosta delovna mesta. Dostopne so tudi predstavitve Zoisovih �tipendistov.

V letu 2005 smo delodajalcem in brezposelnim osebam ponudili e- storitve, ki delodajalcem omogočajo elektronsko prijavo, ponovitev in odjavo prostih delovnih mest, oddajo obvestil o sklenjenih avtorskih pogodbah, izmenjavo dokumentacije z izvajalci usposabljanja in izobra�evanja odraslih in z izvajalci javnih del, evidentiranje ankete Letni plan zaposlitev, evidentiranje razpisanih kadrovskih �tipendij in sporočanje sprememb statusnih podatkov. Delodajalci vse več uporabljajo e- storitve . Najpogostej�i način, ki ga delodajalci uporabljajo za pridobivanje informacij je obisk Urada za delo oz. telefonski razgovor s svetovalcem, ki je zadol�en za stike z delodajalci. �e nekaj let svetovalci ZRSZ obiskujejo delodajalce. Cilj obiskov je izmenjava informacij med Zavodom za zaposlovanje in delodajalci. Svetovalci zaposlitve pridobijo vedenja o zahtevah delovnih mest, kadrovskih načrtih delodajalca, morebitnih prese�kih delavcev itd. Delodajalec pridobi informacije o kadrovski ponudbi med prijavljenimi brezposelnimi osebami in informacije o programih aktivne politike zaposlovanja .V letu 2006 smo na področju UD Ilirska Bistrica, Postojna in Se�ana obiskali 64 delodajalcev. Zavod pridobiva informacije o kadrovskih potrebah delodajalcev zlasti preko objavljenih potreb po delavcih (PD-obrazci) in z letnimi plani delodajalcev o potrebah po delavcih in prese�nih delavcih (LP-ZAP).

Svetovanje delodajalcem poteka na sestankih na Uradih za delo in ob obiskih Zavoda za zaposlovanje. Najpogosteje delodajalci potrebujejo nasvet pri zagotavljanju ustreznega kadra, pa tudi pri pripravi kadrovskih načrtov in uporabi programov aktivne politike zaposlovanja, ter ob odpu�čanju prese�nih delavcev. Delodajalci večkrat potrebujejo tudi informacije in nasvete v zvezi z delovno-pravno zakonodajo.



43

II. Proces posredovanja zaposlitve, uporaba programov APZ, promocija deficitarnih poklicev, e- borza Zoisovih �tipendistov

Sprejem potreb po delavcih poteka na UD vsak delovni dan. Delodajalcem, ki �elijo sodelovanje Zavoda , posku�amo čim hitreje posredovati ustrezne kandidate za zaposlitev. Aktualne potrebe po delavcih lahko po�ljejo elektronsko.

Svetovalka za kontakte z delodajalci pridobi dodatne informacije o zahtevah delovnega mesta, �elenih dodatnih znanjih , �elenih lastnostih kandidatov ter se pogovori z ostalimi svetovalci zaposlitve o napotitvah kandidatov. Na podlagi pridobljenih informacij izberemo iz evidence brezposelnih najustreznej�e kandidate, ki jih v skladu z dogovorom z delodajalcem napotimo na zaposlitveni razgovor oz. jih obvestimo o aktualnih prostih delovnih mestih. V primerih, ko v evidenci brezposelnih na določenemu UD ni ustreznih kandidatov, obvestimo o potrebah po delavcih sosednje Urade za delo. Posredovanja v zaposlitev potekajo s pisnimi napotnicami, ki jih brezposelnim osebam po�ljemo po po�ti ali izročimo osebno. Delodajalci na napotnici označijo izid posredovanja oz. zaposlitvenega razgovora.

Na zahtevo delodajalca lahko postopek izbora kandidatov in napotitve večkrat ponovimo, zlasti v primerih, ko na določenemu migracijskemu področju ni ustreznih kandidatov za zaposlitev.

Če osebe v evidenci brezposelnih ne povsem izpolnjujejo pogojev, ki jih zahteva delodajalec, se posku�amo z delodajalcem dogovoriti o vključitvi brezposelnih oseb v zaposlitev s pomočjo programov aktivne politike zaposlovanja.

V letu 2006 smo na področju UD Ilirska Bistrica, Postojna in Se�ana vključili v delovne preizkuse 7 brezposelnih oseb,v programe institucionalnega usposabljanja 375 oseb (največ v program računalni�kega opismenjevanja PHARE). V usposabljanje z delom pa 35 oseb. 63 delodajalcem smo subvencionirali plačo ob zaposlitvi te�je zaposljive osebe, 64 brezposelnih oseb je bilo dele�no svetovanja ob samozaposlitvi, 56 brezposelnih oseb je prejelo subvencijo za samozaposlitev.

V sodelovanju z delodajalci izvajamo promocijo in informativno - motivacijske seminarje za deficitarne poklice (gostinstvo, kovinarstvo, gradbeni�tvo, vozniki te�kih tovornjakov).

C. DOSEGANJE CILJEV Na področju Uradov za delo Ilirska Bistrica, Postojna in Se�ana smo v letu 2006 realizirali 1.328 zaposlitev brezposelnih oseb, kar pomeni pet odstotkov manj kot smo načrtovali. V letu 2006 se je v evidenco brezposelnih prijavljalo 291 oseb , ki jim je delovno razmerje prenehalo kot trajnim prese�kom ( delavci Preskrbe Se�ana, Mlinotesta Ajdov�čina- Pekarna, Istrabenza, Droge �Kolinska Gradi�če, Kompasa MTS Se�ana, , posamezniki iz Krasopreme Dutovlje , Aluminija Komen, Lesonita iz Ilirske Bistrice, Plame- Termoplasti , Javorja d.d. , Pivka d.d., in manj�i samostojni podjetniki, ki so prenehali z dejavnostjo ). Med odpu�čenimi delavci je velik dele� starej�ih nad 50 let. Več kot tretjina vseh prijavljenih v evidenci brezposelnih v Se�ani je starej�ih od 50 let (33,9 %), v Postojni pa je bilo konec leta 2006 le teh slaba tretjina (31,1% ). Zaradi neskladij med povpra�evanjem delodajalcev in strukturo oseb , ki so bile prijavljene v evidenci brezposelnih, delodajalcem nismo vedno uspeli zagotoviti ustreznih delavcev. Največje povpra�evanje je bilo po delavcih brez poklica, pomo�nih delavcih, gradbenih delavcih in zidarjih. Na ta delovna mesta delodajalci pogosto �elijo zaposliti tujce. Iskani so tudi delavci na področju gostinstva, avtomehaniki, vozniki tovornjaka in avtobusa, poklici v kovinarstvu. Med prijavljenimi brezposelnimi so osebe z navedenimi poklici malo�tevilne. Zato mlade brezposelne osebe vzpodbujamo k izobra�evanju na deficitarnih področjih.



Cilju, zni�ati dele� dolgotrajno brezposelnih oseb na 39,7 odstotkov ob koncu leta 2006 smo se zelo pribli�ali. Konec decembra 2006 je bilo na vseh treh UD 39,9 % dolgotrajno brezposelnih oseb. Dosegli smo zelo dobre rezultate pri dele�u mladih brezposelnih osebah s I. in II.st izobrazbe. Dele� le teh je bil lanskega decembra 7,9 odstotnih točk. (ciljni dele� 10,3%). Dele� potreb po delavcih s sodelovanjem ZRSZ je bil 44,3 %, kar presega načrtovanih 40 % potreb po delavcih s sodelovanjem Zavoda.(UD Ilirska Bistrica - 42, 6%, UD Postojna � 38,9 %, UD Se�ana- 51,3 %).

Načrtovani cilj 38, 0 % brezposelnih oseb brez izobrazbe smo presegli. Dele� brezposelnih oseb brez izobrazbe je zna�al konec leta 2006 35,1 %. Prav tako bele�imo zelo dobre rezultate pri mladih brez izobrazbe. V evidenci brezposelnih je bilo konec lanskega leta 7,9 % oseb brez izobrazbe , starih do 26 let , kar je pomeni 3,2 % manj kot v letu 2005 in 2,4 % manj od načrtovanega dele�a

33..22.. UUkkrreeppii aakkttiivvnnee ppoolliittiikkee zzaappoosslloovvaannjjaa

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 temeljijo na strate�kih ciljih Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006, Nacionalnem akcijskem programu zaposlovanja 2004 in revidiranih smernicah nove Evropske strategije zaposlovanja. Izvedbeni cilji Programov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 so bili usmerjeni v:

pospe�evanje zaposlovanja,

zmanj�evanje strukturne brezposelnosti,

odpiranju novih delovnih mest in

zmanj�evanje regionalnih razlik.

Zavodi za zaposlovanje imamo pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja pomembno vlogo pri promociji programov in vključevanju ciljnih skupin brezposelnih oseb v programe, s katerimi sku�amo realizirati zastavljene cilje.

Vodstvo zavoda na podlagi programa v svojem poslovnem načrtu jasno definira cilje, sredstva, �tevilo vključitev po posameznih programih aktivne politike zaposlovanja in po posameznih območnih slu�bah.

Ciljne skupine so te�je zaposljive brezposelne osebe, ki jih v 6.členu določa Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (ULRS �t. 64, 3.8.2002) in so: osebe stare nad 50 let, dolgotrajno brezposelne, brez izobrazbe in delovnih izku�enj, z ugotovljenimi ovirami pri zaposlitvi (zdravstveni in drugi).

V OS Koper smo v letu 2006 predvideli, da bomo z namenom povečevanja zaposljivosti in zaposlenosti oseb lahko vključili v vse programe aktivne politike zaposlovanja 2.481 oseb in dosegli cilj zmanj�evanja dele�a dolgotrajno brezposelnih, oseb brez izobrazbe in invalidov.

Brezposelne osebe Realizacija vključitev Dele� realizacije brez izobrazbe 699 25,6

dolgotrajno brezposelni 999 36,7

invalidi 109 4,0

�enske 1726 63,3



45

Na OS Koper smo presegli načrtovane vključitve in v vse programe aktivne politike zaposlovanja vključili 2.725 brezposelnih oseb, od tega kar 63,3 % �ensk. Največ vključitev je bilo v programe usposabljanja in izobra�evanja (1641 brezposelnih oseb).

Za izvajanje vseh programov aktivne politike zaposlovanja smo porabili predvideno kvoto sredstev v vi�ini 505.914.126,00 sit, od tega 330.352.979,00 sit iz proračuna in 175.561.147,00 sit iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Največja poraba sredstev na vključeno brezposelno osebo je v programih javnih del, kjer zna�a povprečen stro�ek na osebo 1.350.638,00 sit. Najni�ja poraba sredstev je v programih svetovanja in pomoči pri zaposlitvi. Za programe, ki jih izvaja zavod se upo�tevajo le potni stro�ki vključene osebe, zato je povprečni stro�ek vključitve 5.000,00 sit na osebo. Programi, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, so praviloma dalj�i in je stro�ek vključitve vi�ji. V teh primerih zna�a povprečni stro�ek na osebo 420.000,00 sit.

TTaabbeellaa XXVV :: ��tteevviilloo vvkklljjuuččiitteevv iinn ppoorraabblljjeennaa ssrreeddssttvvaa ppoo ppoossaammeezznniihh uukkrreeppiihh aakkttiivvnnee ppoolliittiikkee zzaappoosslloovvaannjjaa vv lleettuu 22000066

UKREPI APZ �TEVILO

VKLJUČENIH OSEB

PORABLJENA SREDSTVA /

INTEGRALNI VIR

PORABLJENA SREDSTVA /

ESS

SKUPAJ VSA SREDSTVA

POVPREČEN STRO�EK NA

OSEBO

SVETOVANJE IN POMOČ PRI ZAPOSLITVI ( Klub za iskanje zaposlitve, Delovni preizkus, Zdravstveno zaposlitveno svetovanje, Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanje zaposlitve)

592 26.759.331 26.759.331 5.000 - 420.000

USPOSABLJANJE IN IZOBRA�EVANJE (Institucionalno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, formalno izobra�evanje, PUM,U�U)

1641 35.830.211 107.591.707 143.421.918 110.0000- 900.000

SPODPUDE ZA ZAPOSLOVANJE (Subvencioniranje zaposlitev TZO, Nadomestitev dela plače invalidu, Subvencije za samozaposlitev, Povračila prispevkov)

335 55.713.289 67.969.440 123.682.729 500.000 - 800.000

NEPOSREDNO USTVARJANJE DELOVNIH MEST (Javna dela; Pomoč na domu in invalidi invalidom)

157 212.050.148 212.050.148 1.350.638

SKUPAJ 2.725 330.352.979 175.561.147 505.914.126 185.657 Opomba :

�tevilo predstavlja �tevilo vključitev v program in ne �tevila vključenih oseb. Ena oseba je lahko vključena večkrat.



SSlliikkaa 1133 :: VVkklljjuuččeennii vv uukkrreeppee aakkttiivvnnee ppoolliittiikkee zzaappoosslloovvaannjjaa vv lleettuu 22000066

izobra�evanje in usposabljanje; 1.641; 60%

svetovanje in pomoč pri

zaposlitvi ; 592; 22%

spodbude za zaposlovanje ;

335; 12%

neposredno ustvarjanje novih

delovnih mest (javna dela); 157;

6%

33..22..11.. IInnffoorrmmiirraannjjee iinn ppookklliiccnnoo ssvveettoovvaannjjee 33..22..11..11.. CCeenntteerr zzaa iinnffoorrmmiirraannjjee iinn ppookklliiccnnoo ssvveettoovvaannjjee V Centru za informiranje in poklicno svetovanje na Uradu za delo Koper in na informativnem mestu na Uradu za delo Postojna so strokovni delavci Zavoda omogočali mladim, brezposelnim in zaposlenim pridobivati informacije pomembne pri načrtovanju oziroma spremembi poklicne poti. S tem so bile dane vse mo�nosti za samopostre�en način informiranja in načrtovanja poklicne kariere tistih iskalcev informacij, ki so na tak način sposobni uporabljati razpolo�ljive vire. Informatorji so obiskovalcem nudili pomoč pri iskanju različnih informacij s področja izobra�evanja, �tipendiranja in področja zaposlovanja, pomoč pri uporabi pripomočkov za samotestiranje. V CIPS-u in na informativnem mestu je bilo posredovanih kar 975 telefonskih informacij, opravljenih 6.777 individualnih informiranj. V strukturi obiskovalcev prevladujejo brezposelne osebe. V kraj�e individualno svetovanje so vključeni tako učenci, dijaki, �tudenti in brezposelne osebe. Tudi svetovanj se poslu�ujejo predvsem brezposelne osebe, vseh svetovancev je bilo 562. Med obiskovalci je najmanj �tudentov. Poleg individualnega informiranja in svetovanja smo v CIPS-u izvajali tudi skupinske oblike dela. Za osnovno�olce smo pripravili delavnice, kjer so se predvsem seznanjali in testirali svoje poklicne interese. Srednje�olci se seznanjajo z dejavnostjo, ki jo izvajamo v CIPS-u in hkrati so jim posredovane vse informacije, ki jih CIPS nudi, velikokrat se kasneje odločajo in CIPS individualno obi�čejo, oziroma se odločajo za poglobljeno �tudijsko svetovanje pri poklicnem svetovalcu. Brezposelnim osebam na informativnih seminarjih, v delavnicah Poti do dela in zaposlitve, v skupinski obliki svetovanja odkrivanje poklicnega cilja, posredujemo znanja in ve�čine, ki jim pomagajo pri njihovem odločanju za nadaljnjo poklicno kariero. V te oblike dela je bilo vključenih 2.077 obiskovalcev.



47

33..22..11..22.. DDrruuggaaččee oo ppookklliicciihh Tudi letu 2006 je program Drugače o poklicih na na�i OS izvajal Zavod za svetovanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva A-HELP, s katerim je bila sklenjena pogodba. Predmet pogodbe je bilo organiziranje različnih oblik povezovanja med �olami, uradi za delo in delodajalci in to predvsem z namenom seznanjanja z različnimi poklici. Organizirana so bila predavanja na temo predstavitev poklicev ter obiski učencev in dijakov pri delodajalcih.

33..22..11..33.. PPookklliiccnnaa oorriieennttaacciijjaa pprreedd vvkklljjuuččiittvviijjoo vv uukkrreeppee Z dejavnostjo poklicne orientacije smo brezposelnim osebam nudili pomoč pri oblikovanju zaposlitvenih ali izobra�evalnih ciljev. Izvedenih je bilo 1.373 obravnav za 1.088 oseb, od tega je bilo v postopke svetovanja vključenih 51% �ensk. V strukturi obravnavanih glede na starost, prevladujejo mladi brez izobrazbe (49%), sledijo dolgotrajno brezposelni, praviloma starej�i (30%), zelo malo obravnav je namenjenih neprijavljenim brezposelnim osebam oz. zaposlenim. V letu 2006 se je zaključil projekt Informiranje in svetovanje za mlade (ISM), ki je vključeval mlade, ki so izpadli iz izobra�evalnega sistema in niso bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. ISM projekt je bil ume�čen v Center za informiranje in poklicno svetovanje na UD Koper. V projekt je bilo v preteklem letu vključenih 250 mladih (112 fantov in 138 deklet), od tega je bilo izvedenih 223 informiranj in 193 svetovanj. Svetovalni proces je zaključen pri 39 svetovancih. Rezultati obravnav: 19 vključitev v izobra�evanje, 9 vpisov v evidenco brezposelnih oseb in obiskovanje PUM-a, 1 vključitev v PUM (projektno učenje za mlade), 7 zaposlitev, 3 vključitve v zdravljenje.

Sicer je rezultat dela, v obeh letih trajanja projekta ISM, 562 vključenih v obravnavo (234 fantov in 328 deklet). Na področju OS Koper bele�imo �e več let nadpovprečen dele� mladih brez strokovne izobrazbe, zato je bil projekt zelo dobrodo�el. Umestitev dejavnosti svetovanja v CIPS-u se je izkazala kot ustrezna lokacija in bi kazalo, da bi tudi v prihodnje dejavnost projekta umestili v redno dejavnost Zavoda.

33..22..22.. SSvveettoovvaannjjee iinn ppoommoočč pprrii zzaappoosslliittvvii Svetovanje in pomoč pri zaposlitvi je ukrep, ki je namenjen brezposelnim osebam, ki pri iskanju zaposlitve potrebujejo manj�o pomoč. Ukrep sestavljajo naslednje aktivnosti:

- Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve - Klub za iskanje zaposlitve - Delovni preizkus - Zdravstveno svetovanje

V ukrep svetovanja in pomoč pri zaposlitvi smo vključili skupno 591 oseb, od tega 379 (64%) �ensk.



33..22..22..11.. PPoommoočč pprrii nnaaččrrttoovvaannjjuu ppookklliiccnnee ppoottii iinn iisskkaannjjuu zzaappoosslliittvvee Je aktivnost, katere namen je aktiviranje in motiviranje brezposelnih oseb za re�evanje lastne situacije brezposelnosti na tak način, da si pridobijo ve�čine iskanja zaposlitve, komunikacijske in socialne ve�čine ter ve�čine vodenja kariere.

V okviru tega programa smo izvedli naslednje delavnice:

Druga mo�nost

Delavnica SOS

Poti do dela in zaposlitve

Delavnica Holland

Druga mo�nost je trimesečni program, ki ga izvaja zunanji izvajalec izbran na javnem razpisu. V program vključujemo te�je zaposljive brezposelne osebe, ki potrebujejo več pomoči pri re�evanju svojega problema brezposelnosti. Vključili smo 47 brezposelnih oseb. Po zaključku programa se je od vseh, ki so program zaključili 7 zaposlilo.

Dvodnevna delavnica SOS je namenjena brezposelnim, ki so �e dalj časa prijavljeni na Zavodu, pri katerih svetovalci zaposlitve ugotavljajo, da so določene ovire pri zaposlovanju, vendar te ovire niso povsem transparentne, in se jih osebe ne zavedajo. Cilj delavnice je soočanje s situacijo brezposelnosti, prepoznavanje ovir in oblikovanje načrta za premagovanje le-teh. Z delavnico, ki jo izvajajo na�i poklicni svetovalci, �elimo brezposelne aktivirati, da uporabijo svoje moči in strategije za re�evanje problema brezposelnosti. V to obliko dela z brezposelnimi smo vključili 43 oseb.

Največ vključitev in sicer 147 je bilo v dvodnevno delavnico Poti do dela in zaposlitve, ki jo izvajamo sami. Gre za kraj�o obliko pomoči pri orientaciji na trgu dela in nudenju informacij o učinkovitih načinih iskanja zaposlitve.

Na OS Koper so poklicni svetovalci eksperimentalno izvedli delavnico Holand. Vključenih je bilo 6 oseb.

V vse programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve smo vključili skupno 243 oseb, od tega 174 (72,5%) �ensk. Kljub temu, da v te programe praviloma vključujemo osebe v prvem letu brezposelnosti, je bilo v lanskem letu vključenih 103 (42,3%) dolgotrajno brezposelnih oseb. Med vsemi udele�enci je bilo največ oseb srednje�olsko izobrazbo (67,1%), medtem ko je bil dele� vključenih oseb brez izobrazbe 21,8%.

USPE�NOST UDELE�ENCEV IN ZAPOSLITEV

Z vključitvijo v te programe brezposelne osebe pridobijo potrebna znanja in ve�čine, da so bolj učinkoviti pri re�evanju svojega problema brezposelnosti. Pričakovan izhod v zaposlitev iz tega programa je 30%. Podatki ka�ejo, da se je zaposlilo 93 oseb oziroma 38,3 % od vseh vključenih. Najbolj�o realizacijo bele�imo iz programa Poti do dela in zaposlitve pri kateri je dele� zaposlitev od vseh vključenih dosegel 46.9% .

33..22..22..22.. KKlluubb zzaa iisskkaannjjee zzaappoosslliittvvee

Klub za iskanje zaposlitve, kot redna oblika dela z brezposelnimi osebami, na območju na�e OS deluje �e sedem let. Za izvajanje tega trimesečnega programa na območju regije je zavod pooblastil svetovalnico A-HELP iz Lucije.

V klubu si člani s skupinskim načinom dela pridobivajo spretnosti za učinkovito iskanje zaposlitve. Cilj programa je, da člani najdejo najbolj�o mo�no zaposlitev v najkraj�em mo�nem času.



49

V klub so svetovalci po sprejetih kriterijih napotovali brezposelne osebe, ki: 1. imajo vsaj v grobem izoblikovan poklicni cilj, 2. jim kraj�a delavnica oz. lastno anga�iranje niso zado�čale, 3. se za to obliko pomoči prostovoljno odločijo. 4. so na Zavodu prijavljeni 6 mesecev, razen iskalcev prve zaposlitve, pri katerih zado�ča obdobje prijave 3 mesecev.

V prvem delu programa se člani usposabljajo za iskanje zaposlitve, v drugem delu pa intenzivno i�čejo zaposlitev na formalne načine, s prijavljanjem na objavljena prosta delovna mesta in na neformalne načine, s ponujanjem. Podpora skupine in skrbno vodstvo vodje kluba postopoma pripeljeta brezposelnega do dviga samozavesti in posledično tudi do večje aktivnosti. To pa je pogoj za uspe�no iskanje zaposlitve.

Izvedli smo 4 skupine, s skupno 52 oseb, od tega 25 �ensk (48,1%). Večina vključenih brezposelnih oseb je bila na Zavodu prijavljena več kot 12 mesecev (78,2 %).

Največ vključenih brezposelnih oseb je imelo srednjo strokovno izobrazbo (41,0%), sledijo osebe s poklicno izobrazbo (26,9%), kar ustreza zastavljenim kriterijem pri vključevanju..

Od 55 udele�encev, ki so v preteklem letu zaključili program Kluba za iskanje zaposlitve se jih je 15 zaposlilo, od tega kar 13 prej kot v �estih mesecih od zaključka. Dele� zaposlenih je 28,8 %.

33..22..22..33.. DDeelloovvnnii pprreeiizzkkuuss

Delovni preizkus pri delodajalcu je namenjen preizkusu znanj, ve�čin, spretnosti in preverjanju interesea brezposelnih oseb za opravljanje določenega poklica oziroma del.

Delodajalcu predstavlja prilo�nost, da pred sklenitvijo delovnega razmerja s potencialnim bodočim sodelavcem preveri njegove spretnosti in sposobnosti.

Delovni preizkus lahko traja največ do enega meseca in v tem času udele�encu krijemo dejanske stro�ke javnega prevoza, stro�ke zdravni�kega pregleda, nadomestilo �ivljenjskih stro�kov do vi�ine 30% minimalne plače in zavarovanje za primer po�kodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalcu plačamo storitev do 15% minimalne plače (če preizkus traja 1 mesec).

Vključitev je opravljena na predlog delodajalca, ki z vlogo izka�e interes, da določeno brezposelno osebo pred mo�no zaposlitvijo preizkusi. Brezposelna oseba se lahko vključi v ukrep �e v okviru priprave zaposlitvenega načrta.

V prvih treh mesecih 2006 te aktivnosti nismo izvajali. Vključevanje se je začelo v aprilu in do konca leta 2006 smo sklenili le 20 pogodb. Vključitev je bilo sicer več kot 30, vendar so bile nekatere pogodbe podpisane v letu 2007, zato bodo tudi zajete v statistiko leta 2007. Kljub temu je bilo bistveno manj vključitev kot v prej�njih letih. Razlog za tako majhno �tevilo vključitev vidimo predvsem v spremenjenem postopku, ki zahteva več dokumentacije in dalj�i čas trajanja postopka, kar odvrača delodajalce, da bi se odločali za ta ukrep.

DELE� VKLJUČENIH V ZAPOSLITEV

V obravnavanem obdobju je delovni preizkus zaključilo 20 brezposelnih oseb, od tega se je zaposlilo 8 (40%) oseb, 9 je vključenih v popis nepremičnin, kjer zaposlitve niso predvidene, 3 pa so �e vedno v evidenci brezposelnih oseb.



33..22..22..44.. ZZddrraavvssttvveennoo zzaappoosslliittvveennoo ssvveettoovvaannjjee

Zdravstveno svetovanje je aktivnost, ki je namenjena brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z okvaro zdravja kot pomoč pri iskanju ustrezne oz. primerne zaposlitve. Obsega pomoč in svetovanje zdravnika z ustrezno specializacijo pri določitvi ustreznega zaposlitvenega cilja, vključitvi v ustrezen program aktivne politike zaposlovanja ter priprava mnenja v postopku ugotavljanja invalidnosti.

V letu 2006 je bilo vključevanje brezposelnih oseb potekalo predvsem v drugi polovici leta. Pomoči in svetovanja zdravnika je bilo dele�no 170 brezposelnih oseb.

33..22..33.. UUssppoossaabblljjaannjjee iinn iizzoobbrraa��eevvaannjjee Usposabljanje in izobra�evanje je ukrep, ki je namenjen brezposelnim osebam, ki za uspe�en nastop na trgu dela potrebujejo dodatno usposabljanja in izobra�evanje. Ukrep sestavljajo naslednje aktivnosti:

Institucionalno usposabljanje

Izbolj�anje računalni�ke pismenosti brezposelnih oseb � Phare 2003

Usposabljanje na delovnem mestu

Program izobra�evanja in pridobitve NPK � Program 10.000+

PUM � projektno učenje za mlaj�e odrasle

U�U � usposabljanje za �ivljenjsko uspe�nost

V ukrep usposabljanja in izobra�evanje smo vključili skupno 552 oseb, od tega 336 �ensk.

33..22..33..11.. IInnssttiittuucciioonnaallnnoo uussppoossaabblljjaannjjee

Institucionalno usposabljanje je aktivnost, s katero povečujemo zaposljivost brezposelnih oseb tako, da dvigujemo njegovo usposobljenost. V kraj�ih oblikah izobra�evanja pridobijo dodatna znanja in spretnosti, s katerimi se usposobijo za opravljanje različnih del in nalog in na ta način povečajo svojo konkurenčnost na trgu dela.

Zavod krije stro�ke programa izvajalcem, udele�enci pa so upravičeni do denarnih dajatev. Zavod ima sklenjene pogodbe z izvajalci izbranimi na podlagi javnega razpisa, prav tako pa sklepa za specifične potrebe brezposelne osebe pogodbe z izvajalci, ki so izbrani po postopku naročil male vrednosti.

V preteklem letu so izstopale aktivnosti, s katerimi smo hoteli zapolniti vrzel, ki je nastala med potrebami in ponudbo po voznikih v mednarodnem prometu. Skupaj z Obrtno zbornico Slovenije in izvajalcem izobra�evanja smo izvedli več motivacijskih delavnic, s katerimi smo �eleli pridobiti čimveč kandidatov, ki bi se vključili v izobra�evanje za pridobitev vozni�kega izpit C, D in E kategorije. Ocenjujemo, da smo bili z aktivnostmi uspe�ni, saj smo do konca leta smo vključili v program za pridobitev vozni�kega izpita C kategorije 39 brezposelnih oseb, D kategorije 5 in E kategorije 11 oseb. V obravnavanem obdobju je bilo 122 brezposelnih oseb vključenih v razne programe institucionalnega usposabljanja, od tega le 33.6% �ensk.


Cilj teh programov je opremiti brezposelne z dodatnimi znanji, s katerimi bodo povečali svojo konkurenčnost na trgu. Pričakujemo, da se bodo brezposelne osebe z dodatnimi znanji la�je zaposlovale, zato ocenjujemo, da je program uspe�en, v kolikor se v 6 mesecih od zaključka programa zaposli 60% vseh, ki so program zaključili.



51

Program je uspe�no zaključilo 91 oseb. V obdobju do 6 mesecev od zaključka programa se je zaposlilo 34 oseb, kar predstavlja 37,47% dele�. Zelo uspe�no se zaposlujejo tisti, ki zaključujejo vozni�ki izpit C in E ter D kategorije. V naslednjih mesecih pričakujemo, da bo dele� zaposlitev iz programa vi�ji, saj v polovico primerih od zaključka programa �e ni minilo 6 mesecev.

33..22..33..22..IIzzbboolljj��aannjjee rraaččuunnaallnnii��kkee ppiissmmeennoossttii bbrreezzppoosseellnniihh oosseebb �� PPhhaarree 22000033 Namen programa je zagotoviti osnovna znanja računalni�ke pismenosti oz nadgraditi znanja računalni�ke pismenosti, pomagati brezposelnim, da se prilagodijo ekonomskim in strukturnim spremembam ter povečati uporabo novih informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Vsebino predstavljajo tečaji, predavanja, seminarji, vaje v učilnici in na javnih informacijskih točkah in drugi programi usposabljanja za pridobivanje osnovnih in dodatnih znanj iz uporabe računalni�ke in komunikacijske tehnologije, ki udele�ence usposobijo za uporabo IKT tehnologije ter tako povečujejo njihove zaposlitvene mo�nosti.

Izvajalci so bili izbrani na javnem razpisu za izbor izvajalcev za izvajanje Izbolj�anje računalni�ke pismenosti brezposelnih iz Phare, nacionalni program 2003 objavljen v Uradnem listu �t 69 dne 22.7 2005. Na območju OS Koper so bili izbrani naslednji izvajalci:

1. Ljudska univerza Koper

2. UP Fakulteta za management Koper

3. �olski center Ljubljana

Vloga Zavoda za zaposlovanje je bila predvsem v tem, da je izvajala postopke informiranja in promocije programa med brezposelnimi osebami. Na tej podlagi smo identificirali potrebe brezposelnih oseb, evidentirali kandidate za vključitev v program, sklenili pogodbe o vključitvi, s katero smo se zavezali, da bomo udele�encem programa povrnili potnih stro�ke.

Na na�em območju smo načrtovali 923 vključitev. Načrtovano �tevilo smo presegli, saj smo vključili 1063 brezposelnih oseb. K tako velikemu uspehu je prispevalo predvsem dobro sodelovanje med zavodom in izvajalci.

Nekateri udele�enci so imeli več kot eno vključitev, ker so v programu nadaljevali v vi�je nivoje izobra�evanja, zato je �tevilo vključitev večje kot �tevilo vključenih oseb. �tevilo oseb, ki se je vključilo v program je bilo 883 od tega:

• 70% �ensk

� 30% dolgotrajno brezposelnih

� 25% mladih do 26 let

� 0.6% invalidnih oseb.

33..22..33..33.. UUssppoossaabblljjaannjjee nnaa ddeelloovvnneemm mmeessttuu

Program je namenjen pospe�evanju zaposlovanja in ponovni delovni integraciji oseb, katerih znanja in delovne izku�nje ne omogočajo neposredne zaposlitve ali ohranitve zaposlitve.

Usposabljanje z delom brez delovnega razmerja traja do 6 mesecev in se sme podalj�ati največ za 6 mesecev.

V tem času udele�encu krijemo dejanske stro�ke javnega prevoza, stro�ke zdravni�kega pregleda, nadomestilo �ivljenjskih stro�kov do vi�ine 60% (70% za invalida) minimalne plače in zavarovanje za primer po�kodbe pri delu



in poklicne bolezni. Po potrebi Zavod krije �e stro�ke bivanja, za invalidno osebo pa �e stro�ke asistence in mentorstva. Delodajalcu krijemo stro�ek programa usposabljanja do 1.5 ( 2 za invalida) minimalne mesečne plače.

Javno povabilo delodajalcem za izvedbo podaktivnosti »usposabljanje na delovnem mestu« je bilo objavljeno 29.03.2006, tako da smo z vključevanjem brezposelnih oseb pričeli �ele v drugem trimesečju. Ukrep je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada.

Do konca leta 2006 je bilo vključenih 108 brezposelnih oseb, od tega je bilo 100 vključitev sofinanciranih s strani Evropskega socialnega sklada. V program je bilo vključenih 73.5% �ensk.

V ukrep Usposabljanje na delovnem mestu smo v začetku leta 2006 vključili tudi brezposelne invalidne osebe, ki so bile v letu 2005 vključene v ukrep Delovna vključenost. Ta vključitev je pomenila nadaljevanje aktivnosti, ker se ukrep Delovna vključenost v letu 2006 ni izvajal. Sklenjenih je bilo 23 pogodb.


Cilj programa je ponovna delovna integracija brezposelnih oseb in z dodatnimi znanji in ve�činami povečati njihovo zaposljivost. Ocenjujemo, da je program uspe�en, v kolikor se iz programa zaposli 50% vseh, ki so program zaključili. Program je zaključilo 35 oseb. Zaposlilo se jih je 16, kar predstavlja 45,7% dele�. Pri dveh, ki sta program zaključila, je bila ugotovljena nezmo�nost zaposlitve, 1 je program zaključil neuspe�no, 1 je neupravičeno prekinil in je bil črtan iz evidence brezposelnih, 2 sta se zaposlila preko javnih del, 13 pa jih je �e vedno v evidenci brezposelnih oseb.

33..22..33..44.. PPrrooggrraamm iizzoobbrraa��eevvaannjjaa iinn pprriiddoobbiittvvee NNPPKK �� PPrrooggrraamm 1100..000000++ Program 10.000+ za �olsko leto 2005/2006 oziroma Program izobra�evanja za brezposelne osebe v �olskem letu 2006/2007 je program aktivne politike zaposlovanja, ki ga v skladu s 53.b členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za vsako �olsko leto v sodelovanju s ključnimi institucijami odgovornimi za razvoj člove�kih virov v dr�avi pripravita Ministrstvo za delo, dru�ino in socialne zadeve in Ministrstvo za �olstvo in �port.

Cilji programa so naslednji:

∗ zmanj�evanje strukturnega neskladja na trgu dela,

∗ povečanje zaposljivosti in fleksibilnosti brezposelnih oseb na trgu dela,

∗ dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni brezposelnih oseb.

Program je namenjen brezposelnim osebam brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ter brezposelnim osebam s poklicno in strokovno izobrazbo, ki na njihovem področju ne morejo dobiti zaposlitve in so na Zavodu prijavljeni več kot �est mesecev. V �olskem letu 2006/2007 je dodatni poudarek na vključitvi brezposelnih oseb, ki se vključujejo v izobra�evanje za pridobitev drugega poklica s poudarkom na tehničnih in naravoslovnih smereh in vključitvi oseb, katerim je delovno razmerje prenehalo kot prese�nim delavcem in so imele z delodajalcem sklenjeno pogodbo o izobra�evanju.

Program je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada za vse brezposelne osebe vključene v programe za pridobitev izobrazbe od osnovnih �ol do vključno srednje�olskega nivoja. Programi za pridobitev vi�je, visoke in univerzitetne izobrazbe so financirani iz integralnega proračuna.



53

Brezposelne osebe se lahko izobra�ujejo v oddelkih za brezposelne osebe ali se individualno vključijo v programe formalnega izobra�evanja. V �olskem letu 2005/2006 smo v na�i območni slu�bi organizirali oddelek programa bolničar in oddelek programa kuhar. Ostale vključitve so bile individualne. V �olskem letu 2006/2007 oddelkov nismo organizirali in smo brezposelne osebe vključevali individualno.

V času vključenosti v program se udele�encem krije stro�ke �olnine in stro�ke, ki lahko obsegajo stro�ke predhodnega zdravni�kega pregleda in zavarovanja za primer nesreče pri delu, stro�ke učnih pripomočkov do vi�ine 20% minimalne plače, stro�ke obveznega zdravstvenega zavarovanja, potne stro�ke in �tipendijo.

V letu 2006 smo v programe formalnega izobra�evanja vključili skupno 124 brezposelnih oseb, od tega je več kot polovica �ensk (54,5%).

Podatki ka�ejo, da se v programe pridobivanja izobrazbe vključujejo prete�no mladi brez izobrazbe. To pomeni, da gre za osebe, ki so iz najrazličnej�ih razlogov praviloma izstopile iz sistema rednega izobra�evanja. Zavod se zaveda te�av, ki jih ima posameznik, ko se ponovno vključuje v izobra�evanje, zato izvaja različne aktivnosti pomoči, da bi udele�enci uspe�no zaključili izobra�evanje.

Ena od takih aktivnosti je učna pomoč, ki je organizirana v okviru javnih del. Za brezposelne osebe, vključene v program formalnega izobra�evanja smo imeli v letu 2006 na voljo sodelavce, ki so izvajali učno pomoč. Delovali so v okviru izobra�evalnih organizacij - LU Koper, Izobra�evalni zavod Memory in LU Postojna. Vsak mesec nam izvajalci poročajo o prisotnosti brezposelnih oseb na urah individualne učne pomoči. Z obiskom učne pomoči s strani brezposelnih oseb vključenih v izobra�evanje smo zadovoljni.

Ob zaključku �olskega leta preverjamo uspe�nost vključenih oseb. �teje se, da je posameznik uspe�no zaključil, v kolikor je opravil najmanj polovico obveznosti. Ugotavljamo, da 1/3 od vseh vključenih program uspe�no zaključi, 1/3 vključenih izpolni pogoje za vključitev na naslednje �olsko leto, tretjina pa ne. Slednjim praviloma podalj�amo mo�nost izpolnitve pogodbenih obveznosti s tem, da za zavod ne nastanejo dodatni stro�ki.

NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE � NPK

Nacionalna poklicna kvalifikacija je program v katerega se lahko vključijo vse brezposelne osebe. NPK lahko pridobi oseba, ki je stara 18 let. Certifikat, ki ga oseba pridobi z postopkom vključitev v priprave na preverjanje in potrjevanje NPK in preverjanjem in potrjevanjem NPK je nacionalno veljavna listina. Z NPK oseba dokazuje znanja in spretnosti, pridobljena tudi izven formalnega sistema izobra�evanja (z delom, samoizobra�evanjem, tečaji, znanja s prej�njih delovnih mest�).

Cilji podaktivnosti Nacionalne poklicne kvalifikacije so:

∗ povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb,

∗ zmanj�evanje poklicnega strukturnega neskladja,

∗ dvig izobrazbene in kvalifikacijske ravni.

Podaktivnost se financira s sredstvi Evropskega socialnega sklada in lastne udele�be k ESS.

V podaktivnost je bilo v letu 2006 132 vključitev, od tega 37,9% �ensk. �tevilo vključenih brezposelnih oseb je za polovico ni�je, saj se �tejeta dve vključitvi, ko je oseba vključena v pripravo in potem v potrditev certifikata. 95% vseh vključenih v letu 2006 je uspe�no zaključilo program in pridobilo javnoveljavni certifikat NPK. Na področju NPK smo spodbujali predvsem vključitve v programe za pridobitev certifikata NPK varnostnik/varnostnica. Zaradi velikega interesa je izvajalec organiziral izvedbo programa v Kopru, s čimer smo zni�ali stro�ke vključitve in udele�encem olaj�ali vključitev. Organizirani sta bili 2 skupini, vključenih pa je bilo 26



oseb. Veliko vključitev (20) je bilo tudi v NPK voznik/voznica v cestnem prometu in NPK socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu, kjer smo v sodelovanju z LU Koper organizirali 2 skupini in vključili 18 brezposelnih oseb, predvsem �ensk.

Cilj programa je pridobitev javno veljavne poklicne kvalifikacije, s katerim je posameznik bolj konkurenčen na trgu delovne sile. Pričakujemo, da se iz programa zaposli vsaj 70% tistih, ki program uspe�no zaključijo. Iz spodnje tabele je razvidno, da sta najbolj�i izhodi iz programa varnostnik/varnostnica in programa voznik/voznica.

TTaabbeellaa XXVVII :: DDeellee�� iizzhhooddoovv vv zzaappoosslliitteevv ppoo vvrrssttii pprrooggrraammaa NNPPKK

NPK �t oseb, ki so program zaključili

�t. oseb, ki so se zaposlili

Dele� zaposlitev

Varnostnik/varnostnica 26 24 92,3

Voznik/voznica 20 15 75,0

Socialni oskrbovalec/ socialna oskrbovalka na domu

13 4 30,8

Maser/maserka 5 1 20,0

SKUPAJ 69 44 63,8

33..22..33..55.. PPoott ddoo vvkklljjuuččeennoossttii ((PPUUMM �� pprroojjeekkttnnoo uuččeennjjee zzaa mmllaajj��ee ooddrraassllee))

Projektno učenje za mlaj�e odrasle � PUM je javnoveljavni program neformalnega izobra�evanja namenjen mladim v starosti od 15 do 25 let, ki so opustili �olanje. Program spodbuja mlade brezposelne osebe, da se vrnejo v izobra�evanje ali se zaposlijo, prispevajo k dvigu splo�ne izobra�enosti in formiranju poklicne identitete ter socialno-kulturnemu delovanju. S pridobitvijo funkcionalnih znanj povečajo mo�nosti za uspe�no reintegracijo v �olsko okolje in vsakdanje �ivljenje ter s povečanjem fleksibilnosti in samostojnosti izbolj�ujejo integracijo na trgu delovne sile.

Program praviloma traja 1 �olsko leto in je financiran s strani Ministrstva za �olstvo in �port, ki krije stro�ke izvedbe programa in s strani Evropskega socialnega sklada in integralnega proračuna, ki krijeta pravice priznane udele�encem v času vključenosti v program, katere so enake kot pravice udele�encev formalnega izobra�evanja.

V letu 2006 smo v program PUM vključili 5 brezposelnih oseb. Vse vključene osebe so program uspe�no zaključile. Cilj programa je, da se osebe ponovno vključijo v redno �olanje. To je uspelo le enemu.

33..22..33..66.. UU��UU �� uussppoossaabblljjaannjjee zzaa ��iivvlljjeennjjsskkoo uussppee��nnoosstt

Program U�U je namenjen manj izobra�enim odraslim brezposelnim osebam, ki so se �olale 10 let ali manj in �elijo nadaljevati �olanje.

Cilj programa je omogočiti, da bi posamezniki, ki se vključujejo v nadaljnje formalno strokovno izobra�evanje, obnovili ali pridobili temeljno znanje in spretnosti, ki jim omogočajo la�je obvladovanje nove učne snovi, pridobili znanja in spretnosti za la�je prepoznavanje in vrednotenje lastnih potencialov z namenom izbolj�anja svojega ekonomskega in socialnega polo�aja, ter pridobiti temeljno znanje in spretnosti za la�je obvladovanje situacij v



55

vsakdanjem �ivljenju, večjo samostojnost in odgovornost v �ivljenju, dvig samozavesti in socialne vključenosti ter dvig kakovosti �ivljenja.

Program obsega največ 120 ur. V tem času se udele�encem podaktivnosti krije pravice, ki obsegajo nadomestilo �ivljenjskih stro�kov v vi�ini 30% minimalne plače in prevozne stro�ke. Stro�ke se financira iz integralnega proračuna Zavoda, medtem ko je program financiran s strani Ministrstva za �olstvo in �port in Evropskega socialnega sklada.

V letu 2006 smo v podaktivnost U�U vključili 35 brezposelnih oseb od katerih so se trije po programu zaposlili, dva pa vključila v redno �olanje.

33..22..44.. IInntteeggrraacciijjaa iinnvvaalliiddoovv Integracija invalidov je ukrep, ki je namenjen brezposelnim invalidnim osebam in osebam z namenom, da se usposobi za ustrezno delo, se zaposli in zaposlitev ohrani. Ukrep sestavljajo naslednje aktivnosti:

Usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide

Zaposlitvena rehabilitacija

Strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe

V ukrep integracije invalidov smo vključili skupno 133 oseb, od tega 59 (44%) �ensk.

INVALIDI V EVIDENCI BREZPOSELNIH OSEB Konec leta 2006 je bilo v na�i evidenci brezposelnih oseb 470 invalidov. Največ brezposelnih invalidnih oseb je prijavljenih na UD Koper � 197, najmanj pa na UD Postojna � 42.

TTaabbeellaa XXVVIIII :: BBrreezzppoosseellnnee iinnvvaalliiddnnee oosseebbee ppoo vvrrssttaahh iinnvvaalliiddnnoossttii ddnnee 3311..1122..22000066

�tevilo brezposelnih invalidov Vrsta invalidnosti skupaj �enske Delovni invalidi 289 121

Kategorizirani mladostniki 58 27

ZUZIO 55 28

Voja�ki invalidi 3 -

ZZRZI 8 3

Telesna okvara 1 -

SKUPAJ 470 222



TTaabbeellaa XXVVIIIIII :: BBrreezzppoosseellnnii iinnvvaalliiddii ppoo iizzoobbrraazzbbii,, ssttaarroossttii iinn ččaakkaallnnii ddoobbii vv lleettuu 22000066

Čakalna doba v mesecih vsi �

do 6 mesecev 76 43

od 6 do 12 mes. 71 32

od 12 do 24 mes. 98 46

nad 24 mesecev 225 101

Skupaj 470 222

Do konca decembra 2006 smo v zaposlitveno rehabilitacijo vključili 85 oseb, pri naslednjih izvajalcih: Zavod PAPILOT (72 oseb), �ENT (9 oseb), RACIO (2 osebi), In�titut za rehabilitacijo (2 osebi). Vključili smo jih v naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije:

∗ storitev B � Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov (63 oseb),

∗ storitev C � Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o mo�nostih vključevanja v usposabljanje in delo (8 oseb),

∗ storitev D � Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev (4 osebe),

∗ storitev E � Razvijanje socialnih spretnosti in ve�čin (6 oseb),

∗ storitev F � Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve (4 osebe),

∗ storitev J � Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oz. v izbranem poklicu (23 oseb),

∗ storitev N � Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov (22 oseb). Na Rehabilitacijski komisiji I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in uveljavitve pravice do zaposlitvene rehabilitacije smo do konca decembra 2006 obravnavali 42 oseb, ki so pridobile:

∗ status invalida (2 osebi),

∗ status invalida in pravico do rehabilitacije (26 oseb),

∗ pravico do zaposlitvene rehabilitacije (12 oseb). Dvema osebama smo zavrnili status invalida. Do 31.12.2006 smo na na�i Območni slu�bi zaposlili 112 invalidov.

33..22..55.. SSppooddbbuuddee zzaa zzaappoosslloovvaannjjee

V okviru tega ukrepa na OS Koper izvajamo aktivnost spodbujanje novega zaposlovanja, s katerim �elimo spodbuditi delodajalce, da se odločijo za zaposlitev tistih skupin oseb, ki se praviloma te�je zaposlujejo. V to aktivnost vključujemo podaktivnost:

Izobrazba st. izobrazbe vsi �

I. in II. 248 119

III. in IV. 133 53

V. 62 37

VI. 18 7

VII. 9 6

Skupaj 470 222

Starost v letih vsi �

do 18 - -

do 25 19 9

do 40 124 69

nad 40 327 144

Skupaj 470 222



57

- Spodbujanje novega zaposlovanja

- Subvencije za samozaposlitev

- Nadomestitev dela plače invalidu in te�je zaposljivi osebi

- Spodbujanje novega zaposlovanja starej�ih

33..22..55..11.. SSppooddbbuujjaannjjee nnoovveeggaa zzaappoosslloovvaannjjaa V novembru 2002 je Zavod RS za zaposlovanje pričel z izvajanjem programa Sofinanciranje zaposlitve te�je zaposljive brezposelne osebe � subvencija v enkratnem znesku. Namen programa je izenačevanje mo�nosti zaposlovanja in pospe�evanja zaposlovanja te�je zaposljivih brezposelnih oseb.

V primerjavi s prej�njimi leti, so v letu 2006 veljala nova navodila glede ciljnih skupin in vi�ine subvencije. Najpomembnej�a novost, pa je bila ta, da je Zavod finančna sredstva opredeljena v tristranski pogodbi nakazal prejemniku v dveh obrokih.

Prvi obrok v vi�ini 50 % zneska je Zavod prejemniku nakazal po realizirani sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo, na osnovi dokazil o zaposlitvi iz 1. točke 4. člena tristranske pogodbe in prejetega zahtevka.

Drugi obrok v vi�ini 50 % od zneska bo Zavod prejemniku nakazal po izteku dvanajstih mesecev pogodbeno dogovorjenega časa zaposlitve brezposelne osebe na podlagi prejetega zahtevka, kateremu bo prilo�eno potrdilo davčne uprave o poravnanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti starej�e od 30 dni.

V primeru zaposlitve dolgotrajno brezposelne osebe, ki je v zadnjih treh letih prejemala denarno socialno pomoč najmanj 24 mesecev in jo delodajalec zaposli za nedoločen čas, pa se subvencija izplača v enkratnem znesku skladno s pogodbenimi določili.

Če prejemnik v roku 15. dni od izteka enega leta od pričetka subvencionirane zaposlitve Zavodu ne posreduje zahtevka in potrdila davčne uprave o poravnanih davkih in prispevkih, Zavod ni dol�an izplačati drugega dela subvencije.

V letu 2006 smo v Območni Slu�bi Koper v program vključili 163 brezposelnih oseb pri 161 delodajalcih.

33..22..55..22.. PPoossppee��eevvaannjjee ssaammoozzaappoosslloovvaannjjaa Spodbujanje samozaposlovanja se izvaja v obliki dveh ukrepov:

11.. PPoommoočč pprrii ssaammoozzaappoosslliittvvii Namen pomoči pri samozaposlitvi je pridobivanje osnovnih informacij o mo�nostih samozaposlitve, o postopkih, potrebnih za realizacijo samozaposlitve in o dejavnikih, ki jih mora potencialni podjetnik upo�tevati pri vzpostavljanju samozaposlitvenega projekta. Izvajajo se tudi poglobljene skupinske oblike svetovanja in usposabljanja, kot so: delavnice za pripravo poslovnega načrta, marketin�ka delavnica, delavnica za vodenje financ, računovodstva, delavnica o davčnih obveznosti v malem podjetju, pravnih razmerjih in dodatna individualna svetovanja. Ukrep se izvaja praviloma do 6 mesecev z mo�nostjo podalj�anja na skupaj 12 mesecev. Ukrep se izvaja v sodelovanju z Javno agencijo za podjetni�tvo in tuje investicije, ki je s pomočjo regionalnih podjetni�kih centrov, izvajalec vavčerskega sistema svetovanja. V primeru vključitve v ukrep pomoči pri samozaposlitvi se krije do 2 minimalni plači.



V letu 2006 je bilo nekaj te�av z izvajanjem ukrepa pomoč pri samozaposlitvi, saj so se prve pogodbe začele sklepati �ele v drugi polovici leta. Tudi ob koncu leta je bil ukrep, zaradi pomanjkanja sredstev, začasno ustavljen.

Kljub temu je bilo sklenjeno 107 vavčerskih pogodb, kar je pribli�no 15% več kot v letu 2005.

22.. SSooffiinnaanncciirraannjjee ssttrroo��kkoovv ssppooddbbuujjaannjjaa ppooddjjeettnnii��ttvvaa Namen sofinanciranja stro�kov spodbujanja podjetni�tva je pospe�evanje podjetni�tva in odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu, ki se izvaja v obliki enkratne nepovratne pomoči. Ukrep je namenjen osebam, ki so se samozaposlile z zavezo ohraniti samozaposlitev najmanj 2 leti.

V primeru vključitve v ukrep sofinanciranja stro�kov spodbujanja podjetni�tva je subvencija zna�ala 4 minimalne plače. Sredstva se lahko uporabijo za plačilo prispevkov za socialno varnost, oziroma bruto plačo.

V letu 2006 se je ukrep sofinanciral s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Izjema so bile samozaposlitve v samostojnih poklicih, ki so se financirale izključno z dr�avnimi sredstvi.

Na razpolago smo imeli dovolj sredstev, pa tudi brezposelne osebe so se v večjem �tevilu odločale za samozaposlitev tako, da v letu 2006 bele�imo zelo dober rezultat. V primerjavi z letom 2005, smo imeli več kot 50%, z nekaterimi prej�njimi leti pa tudi več kot 100% vključitev.

Samozaposlilo se je 166 brezposelnih oseb od tega je bilo 59 �ensk. Vključitev je bilo celo �e nekaj več (skupno 171), vendar so bile te pogodbe podpisane v letu 2007, zato bojo zajete v statistiko tega leta.

10 samozaposlitev je bilo v samostojnih poklicih in s tem financiranih izključno s sredstvi Republike Slovenije, ostale subvencije pa so bile sofinancirane iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

33..22..55..33.. NNaaddoommeessttiitteevv ppllaaččee iinnvvaalliiddnnii iinn ttee��jjee zzaappoosslljjiivvii oosseebbii Vsi trije programi se prena�ajo iz preteklih let in novih vključitev v letu 2006 ni bilo predvidenih. Njihov osnovni namen je zagotoviti trajnej�e oblike zaposlovanja osebam, ki imajo status invalida in osebam, ki so bile pred zaposlitvijo vključene v javna dela ali program TNM, na delih osebne asistence in pomoči invalidnim osebam oz. pomoči osebam na domu.

V programu izvajanje pomoči na domu so v letu 2006 bili 3 izvajalci (CSD Koper, CSD Piran, CSD Postojna), vključenih pa je bilo 12 oseb.

Program invalidi invalidom se je v letu 2006 izvajal pri 12 izvajalcih, vključenih pa je bilo 41 oseb. V program so se na novo lahko vključile brezposelne osebe le v primeru, če je �lo za nadomestitev oziroma za dopolnjevanje.

Nadomestitev dela plače invalidni in te�je zaposljivi osebi na koncu decembra 2006 je uveljavljalo 17 delodajalcev za 17 invalidnih oseb.

33..22..55..44.. SSppooddbbuujjaannjjee nnoovveeggaa zzaappoosslloovvaannjjaa ssttaarreejj��iihh

Cilj ukrepa je ustvarjanje novih delovnih mest za brezposelne osebe starej�e od 50 let za najmanj eno leto s polnim delovnim časom.

Ukrep se je izvajal na podlagi javnega razpisa. Re�evanje prejetih vlog se je izvajalo na centralni slu�bi Zavoda RS za zaposlovanje. Po zaključenem posameznem razpisu, smo bili obve�čeni o izboru delodajalcev iz na�ega področja. Izbranim delodajalcem smo nato napotili brezposelne osebe iz ciljne skupine.



59

Vključitev ni bilo veliko, saj so pri javnem razpisu imeli prednost delodajalci s področij z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti.

Tako smo, s pomočjo tega ukrepa, v letu 2006 zaposlili samo 6 brezposelnih oseb.

33..22..66.. NNeeppoossrreeddnnoo uussttvvaarrjjaannjjee nnoovviihh ddeelloovvnniihh mmeesstt V okviru tega ukrepa smo v letu 2006 izvajali nasledje aktivnosti:

- Lokalno zaposlitveni programi � javna dela

- Subvencije zaposlovanja pri izvajanju pomoči na domu, oskrbi invalidov � program »invalidi invalidom«

33..22..66..11.. LLookkaallnnoo zzaappoosslliittvveennii pprrooggrraammii �� jjaavvnnaa ddeellaa Javna dela so lokalni zaposlitveni programi, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelne osebe in se organizirajo zaradi izvajanja socialno varstvenih, izobra�evalnih, kulturnih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.

V letu 2006 je bilo v javna dela vključenih 157 brezposelnih oseb v 103 programih.

2004 2005 2006

�t.prog. �t.udele�. �t.prog. �t.udele�. �t.prog. �t.udele�.

96 182 106 178 103 157

Iz tabele je razvidno, da �tevilo udele�encev v letih od 2004 do 2006 upada. Večina vključitev se je dogajala v prvih 3 mesecih, medtem ko je v poletnih mesecih upad vključenosti zaradi prekinitve programov učne pomoči v času �olskih počitnic. Ti programi ponovno stečejo jeseni in se kandidati spet vključijo v javno delo.

Od 103 programov javnih del v letu 2006 je bilo 13 programov nacionalnih, kar pomeni da je 90 programov lokalnih � to je, da jih sofinancirajo občine.

Največ vključenih je bilo na UD Koper, kjer se je vključilo 44 brezposelnih oseb, sledi UD Piran s 40 vključitvami, nato UD Postojna s 35, UD Izola s 14, UD Se�ana s 13 in na koncu IL. Bistrica z 11 vključitvami.

IZVAJANI PROGRAMI PO PANOGI IZVAJANJA JAVNEGA DELA:

Panoga �tev.prog.

socialno varstvo in zdravstvo 48

izobra�evanje 20

urejanje okolja 5

kultura 8

kmetijstvo 4

turizem, javna uprava, �port, razvoj in ostalo� 18

SKUPAJ 103



Iz tabele je razvidno, da se kakor vsa leta največ programov izvaja na področju socialnega varstva (to je pomoč invalidom, osebam za posebnimi potrebami, du�evno bolnim, odvisnikom�), sledijo programi učne pomoči, ki se izvajajo predvsem na �olah in ljudskih univerzah, ostala področja pa so nekoliko manj zastopana.

33..22..77.. SSkkllaaddii ddeellaa Sklad dela je eden od instrumentov aktivne politike dela, s katerim dr�ava posega na trg dela z namenom, da pomaga pri razre�evanju prese�nih delavcev, da ti ne preidejo v odprto brezposelnost. Rezultat tega ukrepa je tudi zmanj�evanje obsega brezposelnosti. Skladi dela so namenjeni prese�nim delavcem, ki jim bo iz poslovnih razlogov prenehala pogodba o zaposlitvi po izteku odpovednega roka (trajni prese�ki) in tistim, ki lahko svojo zaposlitev zadr�ijo pod pogojem, da pridobijo potrebna dodatna znanja in usposobljenost za opravljanje dela na novem delovnem mestu (potencialni prese�ki). Delavci imajo v času največ enoletne vključenosti vso strokovno podporo pri načrtovanju poklicne kariere in pri iskanju ustrezne zaposlitve. Pomembno je, da so skladno z zaposlitvenim načrtom lahko vključeni v različne oblike izpopolnjevanja, usposabljanja in sklad jim lahko celo sofinancira stro�ke izobra�evanja za pridobitev vi�je stopnje strokovne izobrazbe. V koprski regiji smo z izvajanjem tega ukrepa pričeli sredi leta 2002. Izvajalec tega preventivnega programa na območju koprske regije je Sklad dela Posočje iz Tolmina. V �tirih letih in pol, t.j. do zaključka leta 2006, smo v Sklad dela Posočje vključili skupno 165 prese�kov. Od tega je bilo 55 trajno prese�nih delavcev, ki jim je prenehala zaposlitev pri delodajalcu. Ostali pa so s programi usposabljanja, ki so jih realizirali v okviru vključitve v sklad, ohranili svojo zaposlitev. V letu 2006 je v skladu ostalo 18 od skupine 20 ob koncu predhodnega leta vključenih trajno prese�nih delavcev iz podjetja Tomos Koper. Dne 30.6.2006 je bil program zanje predčasno zaključen, zaradi izteka pogodbe med zavodom in skladom. Do tedaj se jih je 8 zaposlilo, 10 pa je prenehala vključenost. Ob koncu leta smo v sklad na novo vključili 20 prese�nih delavcev iz podjetja Delamaris. To so potencialno prese�ni delavci, ki bodo na podlagi programa preusposabljanja za novo proizvodno linijo, ki ga bodo v podjetju dokončali aprila 2007, zadr�ali svojo zaposlitev. V letu 2006 je bilo za delavce podjetja Tomos porabljenih 1.371.620,00 SIT, za delavce podjetja Delamaris pa 4.463.480,00 SIT, s čimer so v celoti kriti stro�ki njihovega usposabljanja. Za skupno 38 vseh prese�nih delavcev, ki so bili aktivni v skladu dela v preteklem letu, smo torej porabili 5.835.100,00 SIT.



61

PPRRAAVVIICCEE IIZZ ZZAAVVAARROOVVAANNJJAA ZZAA PPRRIIMMEERR BBRREEZZPPOOSSEELLNNOOSSTTII

44..11.. DDeennaarrnnoo nnaaddoommeessttiilloo iinn ddeennaarrnnaa ppoommoočč

DENARNO NADOMESTILO Pri priznavanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo je zavod postopal skladno z določili Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pravico do denarnega nadomestila so pridobili vsi tisti zavarovanci, ki so bili uvr�čeni v evidenco brezposelnih oseb in so izpolnjevali tudi druge zakonsko določene pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila.

V letu 2006 je povprečno mesečno prejemalo denarno nadomestilo 1.072 upravičencev. V �tevilo upravičencev do denarnega nadomestila so vključeni tudi tuji dr�avljani, ki so prejemali denarno nadomestilo.

V letu 2006 je dele� upravičencev do denarnega nadomestila v celotnem �tevilu registrirano brezposelnih oseb zna�al v povprečju 23 %.

SSlliikkaa 1144 :: PPrreejjeemmnniikkii ddeennaarrnneeggaa nnaaddoommeessttiillaa iinn ddeennaarrnnee ppoommooččii ppoovvpprreeččjjee lleettaa 22000066

Prejemniki denarnega

nadomestila23%

Prejemniki denarne pomoci

5%

Registrirano brezposelni brez

DN in DP72%

3.4211.072

243

Povprečni odobreni čas prejemanja denarnega nadomestila je v letu 2006 zna�al 9,7 meseca, medtem ko je povprečni dejanski čas prejemanja zna�al 10,4 meseca. Podatek o povprečnem dejanskem času prejemanja denarnega nadomestila vključuje tudi tiste prejemnike, ki jim je bilo denarno nadomestilo priznano pod ugodnej�imi pogoji v preteklih letih.

V letu 2006 smo 61 upravičencem do denarnega nadomestila, po izteku le-tega, plačevali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker jim je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkalo največ tri leta.



17. b člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa, da zavod zagotavlja pravice brezposelnim osebam iz prej�njega odstavka enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadr�anostjo z dela zaradi bolezni ali po�kodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V decembru 2006 smo 54 upravičencem do denarnega nadomestila in 2 upravičencu do denarne pomoči po tem členu zakona izplačevali nadomestilo plače med začasno zadr�anostjo z dela zaradi bolezni ali po�kodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. STAROSTNA STRUKTURA UPRAVIČENCEV DO DENARNEGA NADOMESTILA

V preteklih letih je bil opazen trend povečevanja dele�a starej�ih upravičencev. Glavni razlog za povečanje je bil v tem, da se je zaradi sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje do konca leta 1999 na zavod prijavilo večje �tevilo starej�ih delavcev z namenom upokojitve po predpisih, ki so veljali do 31.12.1999. V letu 2006 se je v primerjavi z letom 2005 dele� upravičencev, ki so stari nad 50 let, povečal za 10%.

Starostna struktura upravičencev do denarnega nadomestila ka�e, da je 45 % prejemnikov starih nad 50 let.

SSlliikkaa 1155 :: SSttrruukkttuurraa pprreejjeemmnniikkoovv ddeennaarrnneeggaa nnaaddoommeessttiillaa gglleeddee nnaa ssttaarroosstt nnaa ddaann 3311..1122..22000066

nad 30 do 40 let14%

nad 40 do 50 let19%

nad 50 let55%

nad 25 do 30 let9% nad 18 do 25 let

3%

DENARNA POMOČ V letu 2006 je povprečno mesečno prejemalo denarno pomoč 243 upravičencev. S spremembo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti z dne 28.7.2006 je bilo črtano celotno poglavje o denarni pomoči za primer brezposelnosti. Tako so do denarne pomoči upravičene le tiste brezposelne osebe, katerim je bila pravica do denarne pomoči priznana pred spremembo zakona in pa tiste brezposelne osebe, ki imajo pravico v mirovanju.

Dele� upravičencev do denarne pomoči je v celotnem �tevilu registrirano brezposelnih oseb v letu 2006 zna�al v povprečju 5 %.



63

Ugotavljamo, da je v letu 2006 povprečno mesečno bilo upravičenih do pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti skupaj 1.315 upravičencev. To pomeni, da je dele� upravičencev do pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti v celotnem �tevilu registrirano brezposelnih oseb v letu 2006 zna�al v povprečju 28 %.

PRENEHANJE PRAVICE DO DENARNEGA NADOMESTILA IN DENARNE POMOČI

S četrto novelo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je bila v celoti spremenjena določba, ki ureja prenehanje pravice do denarnega nadomestila in do denarne pomoči.

Pravica do denarnega nadomestila in denarne pomoči lahko preneha iz več razlogov: sklenitve pogodbe o zaposlitvi, samozaposlitve, upokojitve, odjave iz evidence, odklonitve zaposlitve, odklonitve začasno ali občasno plačanega dela, odklonitve vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja, neaktivnosti in nedosegljivosti BO, dela ali zaposlitve na črno in drugo.

V letu 2006 je prenehala pravica do denarnega nadomestila zaradi zaposlitve 89 upravičencem do denarnega nadomestila (kar predstavlja 5% od vseh prenehanj) in 42 upravičencem do denarne pomoči (kar predstavlja 5% vseh prenehanj), zaradi upokojitve pa je prenehala pravica do denarnega nadomestila 135 upravičencem.

Lahko pa pravica do denarnega nadomestila ali denarne pomoči pred nastopom katerega od zgoraj navedenih razlogov tudi izteče. Pravica do denarnega nadomestila je iztekla 1029 upravičencem do denarnega nadomestila (kar predstavlja 63% vseh prenehanj) in 114 upravičencem do denarne pomoči (kar predstavlja 13% vseh prenehanj).

V tem delu poročila bi se omejili na prenehanje pravice do denarnega nadomestila in denarne pomoči brezposelni osebi zaradi odklonitve ustrezne zaposlitve ali osebi, ki s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca ali odkloni ustrezno začasno ali občasno plačano delo, odkloni vključitev v program APZ, neaktivnosti, ker ni brezposelna oseba na razpolago, kr�enja obveznosti sprejetih s pogodbo o vključitvi v program APZ in zaradi prenehanja vodenja v evidenci, kar vse ureja Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

Skladno z zgoraj navedenim aktom je pravica do denarnega nadomestila prenehala 29 upravičencem in pravica do denarne pomoči 12 upravičencem.



PPOOKKLLIICCNNAA

OORRIIEENNTTAACCIIJJAA IINN ��TTIIPPEENNDDIIRRAANNJJEE

55..11.. PPookklliiccnnaa oorriieennttaacciijjaa V operativnih ciljih Zavoda spremljamo individualna svetovanja mladini, namenjena tako osnovno�olcem in dijakom ob prehodih v nadaljnje �olanje, kot kandidatom, ki se �e �olajo pa v izbranem programu niso uspe�ni in �elijo spremeniti izobra�evalni cilj.

Poklicni svetovalci so izvedli 582 obravnav. Med obravnavami je vključenih 56% osnovno�olcev, sledijo dijaki v 33% in �tudenti z 11%. V svetovalnem procesu so interpretirani predvsem skupinsko zbrani podatki (poklicne namere, interesi, sposobnosti) v luči ustreznosti poklicne namere posameznika, kot tudi osvetlitev problematike na trgu delovne sile. Aplikacija dodatnih diagnostičnih sredstev je bila izvedena pri 52% obravnavanih.

Zavod sodeluje s strokovnimi slu�bami osnovnih �ol zlasti v skupinskih oblikah dela, pri aplikaciji vpra�alnika o poklicni poti. Po podatkih Evidenčnega kartona osnovne �ole, je obiskovalo 9.razred 1140 učencev.

Generacijsko testiranje osmo�olcev je izvedel KADIS d.o.o s koncesijsko pogodbo.

V letu 2006 smo z razredniki zaključnih razredov osnovne �ole in svetovalnimi delavci osnovnih �ol izvedli 55 timskih obravnav in tako oblikovali 935 poklicnih nasvetov za učence, ki zaključujejo osnovno�olsko obveznost. Hkrati je vključena v timski obravnavi tudi identifikacija nadarjenih učencev, ki jih �ole po objavi razpisa �tipendij predlagajo kot kandidate za Zoisovo �tipendijo.

Ocenjujemo, da timske konference na �olah izvajamo predvsem z vidika preventivne dejavnosti in seveda z namenom evidentiranja bodočih Zoisovih �tipendistov.

55..22.. ZZooiissoovvee ��ttiippeennddiijjee Podeljevanje Zoisovih �tipendij je potekalo v skladu z razpisnimi pogoji in Pravilnikom o �tipendiranju. Obseg �tipendiranja se �e nadalje zni�uje, v strukturi aktivnih Zoisovih �tipendistov je več �tudentov kot dijakov.

55..22..11.. OObbsseegg ZZooiissoovveeggaa ��ttiippeennddiirraannjjaa Na dan 31.12.2006 smo �tipendirali 658 Zoisovih �tipendistov, med njimi 434 �tudentov in 224 dijakov. Na posameznih UD je �tevilo �tipendistov naslednje: na UD Ilirska Bistrica 94 �tipendistov, na UD Izola 54 �tipendistov, UD Koper 180 �tipendistov, UD Piran 71 �tipendistov, UD Postojna 113 �tipendistov, UD Se�ana 146 �tipendistov.

V lanskem letu je komisija obravnavala 157 predlogov za Zoisovo �tipendijo. Osnovne �ole so predlagale 123 učencev, srednje �ole 28 dijakov , visoko�olski zavodi pa 6 �tudentov. Med predlaganimi kandidati iz osnovnih �ol



65

je merila in kriterije za Zoisovo �tipendijo izpolnjevalo 34 deveto�olcev, kar zna�a 2,9 % celotne deveto�olske populacije. �tipendijo je pridobilo �e 10 srednje�olcev in 4 �tudenti. Večina zavrnjenih kandidatov ni izpolnjevala meril intelektualne nadarjenosti, le en predlagan kandidat ni izpolnjeval merila učnega uspeha. Na 109 izdanih negativnih odločb so se prito�ili 4 kandidati. Drugostopenjska komisija je vse prito�be zavrnila.

55..22..22.. UUssppee��nnoosstt ZZooiissoovviihh ��ttiippeennddiissttoovv V preteklem letu je 93,6 % �tipendistov izpolnjevalo pogoje za prejemanje �tipendije. Med �tipendisti, ki so mirovali jih večina ni izpolnjevala pogojev za vpis v vi�ji letnik, le 1 % �tipendistov je imelo ni�je povprečje ocen od zahtevanega.

Uspe�nost �tipendistov merimo tudi z dodatkom za uspeh. Med vsemi �tipendisti prejema dodatek kar 66,1 % Zoisovih �tipendistov.

55..22..33.. ZZooiissoovvii ��ttiippeennddiissttii -- gglleeddee nnaa pprriilliivv aabbssoollvveennttoovv ddooddiipplloommsskkeeggaa ��ttuuddiijjaa Na področju območne slu�be je v strukturi med vsemi Zoisovimi �tipendisti 8,5% absolventov. 56 diplomantov je dokaj razpr�enih po posameznih visoko�olskih in univerzitetnih programih, nekaj več je bodočih jezikoslovcev, humanistov, arhitektov in zdravnikov.

55..22..44.. PPoolleettnnii ttaabboorrii zzaa ZZooiissoovvee ��ttiippeennddiissttee Zavod za izobra�evanje, kulturo in mladinski turizem je izvedel dva tabora namenjena srednje�olcem in �tudentom.

Srednje�olci iz vse Slovenije so se na na�em področju v preteklem letu lahko udele�ili �e �estnajstega raziskovalnega tabora DUO-DUM (20.-27.8.2006). Delavnice so se strnile okoli projekta �Stolp sredi vinogradov�. �tudentski tabor �V vrtincu ustvarjalnosti� je bil v enotedenskem delu (20.-27.8.2006) usmerjen predvsem v problematiko kako aktivno vstopiti na trg delovne sile.

Medobčinsko dru�tvo prijateljev mladine Celje je izvedlo na obali v času od 28.8. do 3.9.2006 �e en poletni tabor za �tudente, prav tako na tematiko iskanja zaposlitvenih mo�nosti z naslovom: �Se znam dobro prodati�. Tabora se je udele�ilo 17 �tudentov zaključnih letnikov dodiplomskega �tudija.

55..33.. RReeppuubbllii��kkee ��ttiippeennddiijjee Poročilo o �tipendiranju temelji na pregledu �tipendistov za Republi�ko �tipendijo na dan 31.12.2006. Na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Pravilnika o �tipendiranju so pravico do republi�ke �tipendije uveljavljali :

vajenci, dijaki in �tudentje pri katerih dohodek na dru�inskega člana v letu 2005 ni presegal celoletnega zneska 130% zajamčene plače, kar je zna�alo 857.948 SIT. Za dosedanje �tipendiste je veljalo 10% preseganje razpisanega cenzusa (943.742 SIT)



55..33..11.. RRaazzppiiss kkaaddrroovvsskkiihh ��ttiippeennddiijj zzaa ��..ll.. 22000066//0077 Po dosedaj zbranih podatkih za skupen razpis kadrovskih �tipendij za prihodnje �olsko leto, ki bo objavljen kot običajno sredi meseca aprila, bo razpisanih 153 kadrovskih �tipendij, torej nekoliko več kot preteklo leto. Povečan obseg razpisa v letu 2002 pogojuje večje vključevanje samostojnih podjetnikov v skupen razpis kadrovskih �tipendij, v kar jih zavezuje tudi davčna zakonodaja.

TTaabbeellaa XXIIXX:: PPrreegglleedd rraazzppiissaanniihh kkaaddrroovvsskkiihh ��ttiippeennddiijj

�OLSKO LETO

IV. V. VI. VII. SKUPAJ

87/88 1.270 385 160 293 2.108 90/91 468 199 108 188 963 92/93 92 13 5 17 127 97/98 105 9 2 26 142 01/02 93 21 3 16 133 02/03 109 46 8 49 212 03/04 68 52 6 57 183 04/05 93 42 3 50 188 05/06 66 39 4 45 154 06/07 49 53 0 36 138 07/08 37 42 3 71 153

55..33..22.. PPrreegglleedd rreeppuubbllii��kkiihh ��ttiippeennddiijj V rednem razpisnem roku je v strokovno slu�bo prispelo 2.938 vlog prosilcev, ki so v preteklih letih �e uveljavljali pravico do te �tipendije ali pa so vlogo oddali na novo. Negativno je bilo re�enih 1.092 prosilcev. VLOGE STARIH �TIPENDISTOV Na vseh uradih na�e območne slu�be smo prejeli 1747 vlog, od tega 937 vlog dijakov in 810 vlog �tudentov. Glede na razpisane kriterije smo odobrili 1418 �tipendij, 329 prosilcev ni izpolnjevalo pogojev in so v mirovanju ali jim je pravica do �tipendije prenehala, v večini primerov zaradi preseganja cenzusa. VLOGE NOVIH PROSILCEV Obravnavanih je bilo 1.191 novih vlog, od tega je bilo odobrenih 428 �tipendij: 324 dijakom in 104 �tudentom. Negativno so bile re�ene predvsem vloge kandidatov, ki so presegali razpisani cenzus. GIBANJE OBSEGA REPUBLI�KIH �TIPENDIJ, GLEDE NA STOPNJO �OLANJA Če pogledamo strukturo republi�kih �tipendistov glede na stopnjo �olanja je med vsemi �tipendisti največ srednje�olcev na V.stopnji �olanja, sledijo �tudenti na dodiplomski stopnji, in �tipendisti na poklicnih �olah.



67

Tabela XX: Gibanje obsega republi�kih �tipendij glede na stopnjo �olanja

�OL.LETO DO IV. STOPNJE

% V. STOPNJA

% VI. - VIII. STOPNJA

% SKUPAJ

82/83 173 13 820 63 321 24 1.313 91/92 520 28 885 48 425 23 1.830 92/93 786 30 1.295 49 576 21 2.657 95/96 793 27 1.378 47 780 26 2.951 98/99 772 27 1.207 43 842 30 2.821 99/00 647 26 1.085 44 729 30 2.461 00/01 578 25 989 43 717 31 2.284 02/03 431 21 1.015 45 755 34 2.201 03/04 412 19 1.029 47 758 34 2.199 04/05 396 18 963 45 802 37 2.161 05/06 321 16 909 45 783 39 2.013 06/07 279 15 841 46 726 39 1.846

Obdobje nara�čanja republi�kih �tipendistov na OS Koper se je ustavilo v �olskem letu 97/98, nato je začelo upadati zaradi poostrenih pogojev pridobitve �tipendije. Struktura se bistveno ne spreminja, nekoliko se povečuje dele� �tipendistov na visokih in univerzitetnih programih. �TIPENDISTI PO KRAJU �OLANJA Kot v preteklih letih je tudi zadnja opazovana generacija �tipendistov, glede na kraj �olanja, podobna prej�njim. Med vsemi �tipendisti je največ vozačev , teh je 901 (49 %), izven kraja bivanja se �ola 651 �tipendistov, v domačem kraju pa 266. Na �olanju v tujini imamo 28 �tipendistov. �TIPENDISTI Z DODATKOM ZA USPEH Na vi�ino �tipendije vpliva tudi �olski oz. �tudijski uspeh v vi�jih letnikih, tako imajo dijaki in �tudenti, ki dose�ejo v preteklem �olskem letu prav dober ali odličen uspeh, pravico do dodatka k osnovni vi�ini �tipendije. Dodatek za uspeh prejema 19% dijakov, med �tudenti pa 33% �tipendistov.



TTAABBEELLAARRNNII PPRREEGGLLEEDD

Metodolo�ka pojasnila :

Če pod tabelami viri niso navedeni, gre za podatke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna slu�ba Koper obsega naslednje URADE ZA DELO, ki se teritorialno ujemajo z upravnimi enotami :

Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Se�ana.

Stopnja izobrazbe

Stopnja izobrazbe pred prenovo sistema izobraževanja

Stopnja izobrazbe po prenovi sistema izobraževanja

1 osnovno�olsko izobra�evanje -

2 osnovno�olsko izobra�evanje z dveletnimi poklicnimi tečaji (USO programi)

ni�je poklicno izobra�evanja

3 dveletno poklicno ali strokovno izobra�evanje ni�je poklicno izobra�evanje

4 triletno poklicno ali strokovno izobra�evanje srednje poklicno izobra�evanje

5 �tiri ali petletno srednje izobra�evanje gimnazijsko izobra�evanje, srednje poklicno-tehni�ko izobra�evanje, srednje tehni�ko oz. drugo strokovno izobra�evanje

6 dvo ali triletno vi�je izobra�evanje vi�je strokovno izobra�evanje

7 �tiri ali večletno visoko�olsko izobra�evanje, podiplomski �tudij (magisterij)

visoko strokovno izobra�evanje, univerzitetno dodiplomsko izobra�evanje, univerzitetno podiplomsko izobra�evanje (magisterij)

8 doktorat znanosti doktorat znanosti

Statistična znamenja - ni pojava ... ni podatka 0 podatek je manj�i od 0,5 dane merske enote 0,0 podatek je manj�i od 0,05 dane merske enote 1) ali * oznaka za opombo pod tabelo Viri podatkov :

Statistični urad Republike Slovenije (podatki o zaposlenih osebah)

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna slu�ba Koper (vsi ostali podatki).



69

SSEEZZNNAAMM TTAABBEELL

ZZaappoosslleennoosstt iinn bbrreezzppoosseellnnoosstt

1 Aktivno prebivalstvo (povprečja) po upravnih enotah v regiji Koper . . . . . . . . . . 70

2 Delovno aktivno prebivalstvo po upravnih enotah regije Koper po Standardni klasifikaciji dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

73

3 Potrebe po delavcih in pripravnikih ter njihova realizacija po upravnih enotah regije Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

80

4 Registrirana brezposelnost po upravnih enotah regije Koper po stopnjah strokovne izobrazbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

81

5 Registrirana brezposelnost v regiji Koper v obdobju 1981 - 2006 . . . . . . . . . . . . 83

6 Struktura registrirano brezposelnih po upravnih enotah regije Koper (povprečje 2006) 84

7 Pregled vseh registrirano brezposelnih po poklicih, starosti in spolu na dan 31.12.2006 85



TTaabbeellaa 11 :: AAkkttiivvnnoo pprreebbiivvaallssttvvoo ((ppoovvpprreeččjjaa)) ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh vv rreeggiijjii KKooppeerr

ILIRSKA povp. povp. Indeks

BISTRICA 2005 2006 2005 2006 1,20

Zaposlene osebe v podjetjih in drugih org. 2.754 2.729 71,1 70,5 99,1

Zaposlene osebe pri samozaposl. osebah 527 538 13,6 13,9 102,1

Zaposlene osebe 3.281 3.267 84,7 84,4 99,6

Samostojni podjetniki posamezniki 346 354 8,9 9,1 102,3

Osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost 19 21 0,5 0,5 110,5

Kmetje 228 231 5,9 6,0 101,3

Samozaposleni 593 606 15,3 15,6 102,2

Delovno aktivno prebivalstvo 3.874 3.873 100,0 100,0 100,0

Registrirano brezposelne osebe 566 526 92,9

AKTIVNO PREBIVALSTVO 4.440 4.399 99,1

struktura v %

IZOLA povp. povp.

2005 2006 2005 2006



Zaposlene osebe 4.806 4.881 88,7 90,1 101,6



Kmetje 35 36 0,6 0,7 102,9

Samozaposleni 612 726 11,3 13,4 118,6




struktura v %Indeks 06/05



71

KOPER povp. povp.

2005 2006 2005 2006


Zaposlene osebe pri samozaposl. osebah 1.240 1.300 5,8 5,9 104,8

Zaposlene osebe 19.617 19.951 91,2 91,0 101,7

Samostojni podjetniki posamezniki 1.370 1.456 6,4 6,6 106,3


Kmetje 251 254 1,2 1,2 101,2

Samozaposleni 1.890 1.982 8,8 9,0 104,9


Registrirano brezposelne osebe 1.507 1.695 112,5



PIRAN povp. povp.

2005 2006 2005 2006



Zaposlene osebe 6.058 6.171 88,4 88,1 101,9



Kmetje 69 70 1,0 1,0 101,4

Samozaposleni 797 834 11,6 11,9 104,6







POSTOJNA povp. povp.

2005 2006 2005 2006



Zaposlene osebe 7.877 7.282 92,0 91,3 92,4



Kmetje 136 138 1,6 1,7 101,5

Samozaposleni 685 696 8,0 8,7 101,6





SE�ANA povp. povp.

2005 2006 2005 2006


Zaposlene osebe pri samozaposl. osebah 1.185 1.332 12,9 14,2 112,4

Zaposlene osebe 8.094 8.225 87,8 87,7 101,6



Kmetje 393 398 4,3 4,2 101,3

Samozaposleni 1.121 1.154 12,2 12,3 102,9







73

TTaabbeellaa 22 :: DDeelloovvnnoo aakkttiivvnnoo pprreebbiivvaallssttvvoo ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh rreeggiijjee KKooppeerr ppoo SSttaannddaarrddnnii kkllaassiiffiikkaacciijjii ddeejjaavvnnoossttii

ILIRSKA BISTRICA indeks

Oznaka Dejavnost po SKD �tevilo Dele� �tevilo Dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 359 9,3 343 8,9 95,5B Ribi�tvo - - - - -

KMETIJSTVO 359 9,3 343 8,9 95,5C Rudarstvo 17 0,4 11 0,3 64,7CA Prid. ener.sur. - - - - -CB Prid.rud 17 0,4 11 0,3 64,7D Predelov.dej. 1.065 27,5 1.071 27,7 100,6DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 70 1,8 64 1,7 91,4DB Proizv. tekstilij 9 0,2 8 0,2 88,9DC Proizv. usnja - - - - -DD Obd. in pred. lesa 241 6,2 234 6,0 97,1DE Proizv. vlaknin, papirja 13 0,3 10 0,3 76,9DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 9 0,2 9 0,2 100,0DH Proizv.izd. iz gume 475 12,3 476 12,3 100,2DI Proizv. dr. nekovin.izd. - - 1 - -DJ Proizv.kovin in kov.izd. 62 1,6 87 2,2 140,3DK Proizv.strojev in naprav 134 3,5 136 3,5 101,5DL Proizv. elektr.in optič.opr. 9 0,2 7 0,2 77,8DM Proizv. vozil in plovil 18 0,5 18 0,5 100,0DN Proizv. pohi�tva 25 0,6 21 0,5 84,0E Osk.z el.,plin.,vodo 59 1,5 53 1,4 89,8F Gradbeni�tvo 188 4,9 200 5,2 106,4

NEKMETIJSTVO 1.329 34,3 1.335 34,5 100,5G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 483 12,5 482 12,4 99,8H Gostinstvo 151 3,9 159 4,1 105,3I Prom.,skl.in zveze 495 12,8 479 12,4 96,8J Fin.posredni�tvo 39 1,0 37 1,0 94,9K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 131 3,4 139 3,6 106,1L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 352 9,1 363 9,4 103,1M Izobra�evanje 245 6,3 249 6,4 101,6N Z.in soc.varstvo 226 5,8 224 5,8 99,1O Druge j..sk.in os.stor.dej. 62 1,6 60 1,5 96,8P Zas.gosp.z zap.os. 2 0,1 2 0,1 100,0Q Ekst.org.in zdr. - - - - -

STORITVE 2.186 56,4 2.194 56,7 100,4Nerazvr�čeni 0,0 0,0 -SKUPAJ 3.874 100,0 3.872 100,0 99,9

povprečje 2005 povprečje 2006



IZOLA indeks

Oznaka Dejavnost po SKD �tevilo Dele� �tevilo Dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 35 0,6 36 0,6 102,9B Ribi�tvo 52 1,0 51 0,9 98,1

KMETIJSTVO 87 1,6 87 1,6 100,0C Rudarstvo 5 0,1 3 0,1 60,0CA Prid. ener.sur. - - - - -CB Prid.rud 5 0,1 3 0,1 60,0D Predelov.dej. 1.462 27,0 1.378 24,6 94,3DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 632 11,7 576 10,3 91,1DB Proizv. tekstilij 25 0,5 27 0,5 108,0DC Proizv. usnja 7 0,1 23 0,4 328,6DD Obd. in pred. lesa 10 0,2 9 0,2 90,0DE Proizv. vlaknin, papirja 30 0,6 29 0,5 96,7DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 2 0,0 4 0,1 200,0DH Proizv.izd. iz gume 132 2,4 103 1,8 78,0DI Proizv. dr. nekovin.izd. 8 0,1 8 0,1 100,0DJ Proizv.kovin in kov.izd. 93 1,7 96 1,7 103,2DK Proizv.strojev in naprav 16 0,3 22 0,4 137,5DL Proizv. elektr.in optič.opr. 53 1,0 53 0,9 100,0DM Proizv. vozil in plovil 77 1,4 63 1,1 81,8DN Proizv. pohi�tva 378 7,0 365 6,5 96,6E Osk.z el.,plin.,vodo 1 0,0 - - -F Gradbeni�tvo 359 6,6 482 8,6 134,3

NEKMETIJSTVO 1.827 33,7 1.863 33,2 102,0G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 748 13,8 733 13,1 98,0H Gostinstvo 456 8,4 499 8,9 109,4I Prom.,skl.in zveze 216 4,0 250 4,5 115,7J Fin.posredni�tvo 60 1,1 56 1,0 93,3K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 326 6,0 373 6,7 114,4L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 135 2,5 136 2,4 100,7M Izobra�evanje 372 6,9 374 6,7 100,5N Z.in soc.varstvo 936 17,3 960 17,1 102,6O Druge j..sk.in os.stor.dej. 254 4,7 276 4,9 108,7P Zas.gosp.z zap.os. 1 0,0 1 0,0 100,0Q Ekst.org.in zdr. - - - - -

STORITVE 3.504 64,7 3.658 65,2 104,4Nerazvr�čeni - - 0,0 -Skupaj 5.418 100,0 5.608 100,0 103,5




75

KOPER indeksOznaka Dejavnost po SKD �tevilo dele� �tevilo dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 319 1,5 324 1,5 101,6B Ribi�tvo 34 0,2 33 0,2 97,1

KMETIJSTVO 353 1,6 357 1,6 101,1C Rudarstvo 28 0,1 10 0,0 35,7CA Prid. ener.sur. - - - - -CB Prid.rud 28 0,1 10 0,0 35,7D Predelov.dej. 3.216 15,0 3.013 13,7 93,7DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 289 1,3 277 1,3 95,8DB Proizv. tekstilij 63 0,3 62 0,3 98,4DC Proizv. usnja 59 0,3 5 0,0 8,5DD Obd. in pred. lesa 13 0,1 15 0,1 115,4DE Proizv. vlaknin, papirja 202 0,9 196 0,9 97,0DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 207 1,0 199 0,9 96,1DH Proizv.izd. iz gume 123 0,6 131 0,6 106,5DI Proizv. dr. nekovin.izd. 47 0,2 49 0,2 104,3DJ Proizv.kovin in kov.izd. 927 4,3 942 4,3 101,6DK Proizv.strojev in naprav 36 0,2 37 0,2 102,8DL Proizv. elektr.in optič.opr. 224 1,0 217 1,0 96,9DM Proizv. vozil in plovil 942 4,4 810 3,7 86,0DN Proizv. pohi�tva 84 0,4 74 0,3 88,1E Osk.z el.,plin.,vodo 226 1,1 228 1,0 100,9F Gradbeni�tvo 1.790 8,3 2.127 9,7 118,8

NEKMETIJSTVO 5.260 24,5 5.378 24,5 102,2G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 3.521 16,4 3.451 15,7 98,0H Gostinstvo 863 4,0 875 4,0 101,4I Prom.,skl.in zveze 3.431 16,0 3.690 16,8 107,5J Fin.posredni�tvo 1.138 5,3 1.235 5,6 108,5K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 1.619 7,5 1.713 7,8 105,8L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 1.509 7,0 1.548 7,1 102,6M Izobra�evanje 1.389 6,5 1.434 6,5 103,2N Z.in soc.varstvo 1.262 5,9 1.047 4,8 83,0O Druge j..sk.in os.stor.dej. 1.154 5,4 1.197 5,5 103,7P Zas.gosp.z zap.os. 8 0,0 8 0,0 100,0Q Ekst.org.in zdr. - - - - -

STORITVE 15.894 73,9 16.198 73,9 101,9Nerazvr�čeni - - - - -Skupaj 21.507 100,0 21.933 100,0 102,0




PIRAN indeks

Oznaka Dejavnost po SKD �tevilo dele� �tevilo dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 79 1,2 78 1,1 98,7B Ribi�tvo 56 0,8 57 0,8 101,8

KMETIJSTVO 135 2,0 135 1,9 100,0C Rudarstvo 84 1,2 87 1,2 103,6CA Prid. ener.sur. - - - - -CB Prid.rud 84 1,2 87 1,2 103,6D Predelov.dej. 320 4,7 326 4,7 101,9DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 88 1,3 88 1,3 100,0DB Proizv. tekstilij 4 0,1 4 0,1 100,0DC Proizv. usnja - - - - -DD Obd. in pred. lesa 6 0,1 7 0,1 116,7DE Proizv. vlaknin, papirja 3 0,0 3 0,0 100,0DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 2 0,0 2 0,0 100,0DH Proizv.izd. iz gume 2 0,0 2 0,0 100,0DI Proizv. dr. nekovin.izd. 42 0,6 41 0,6 97,6DJ Proizv.kovin in kov.izd. 49 0,7 59 0,8 120,4DK Proizv.strojev in naprav 16 0,2 20 0,3 125,0DL Proizv. elektr.in optič.opr. 64 0,9 57 0,8 89,1DM Proizv. vozil in plovil 25 0,4 31 0,4 124,0DN Proizv. pohi�tva 19 0,3 13 0,2 68,4E Osk.z el.,plin.,vodo 16 0,2 17 0,2 106,3F Gradbeni�tvo 401 5,8 484 6,9 120,7

NEKMETIJSTVO 821 12,0 914 13,0 111,3G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 994 14,5 997 14,2 100,3H Gostinstvo 1.686 24,6 1.697 24,2 100,7I Prom.,skl.in zveze 369 5,4 388 5,5 105,1J Fin.posredni�tvo 56 0,8 55 0,8 98,2K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 484 7,1 477 6,8 98,6L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 408 6,0 402 5,7 98,5M Izobra�evanje 702 10,2 700 10,0 99,7N Z.in soc.varstvo 268 3,9 275 3,9 102,6O Druge j..sk.in os.stor.dej. 925 13,5 959 13,7 103,7P Zas.gosp.z zap.os. 7 0,1 5 0,1 71,4Q Ekst.org.in zdr. - - - - -





77

POSTOJNA indeksOznaka Dejavnost po SKD �tevilo dele� �tevilo dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 328 3,8 404 5,1 123,2B Ribi�tvo - - - - -

KMETIJSTVO 328 3,8 404 5,1 123,2C Rudarstvo 5 0,1 6 0,1 120,0CA Prid. ener.sur. - - - - -CB Prid.rud 5 0,1 6 0,1 120,0D Predelov.dej. 2.841 33,2 2.748 34,4 96,7DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 451 5,3 322 4,0 71,4DB Proizv. tekstilij 24 0,3 16 0,2 66,7DC Proizv. usnja 1 0,0 - - -DD Obd. in pred. lesa 1.215 14,2 1.184 14,8 97,4DE Proizv. vlaknin, papirja 80 0,9 80 1,0 100,0DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 1 0,0 1 0,0 100,0DH Proizv.izd. iz gume 54 0,6 56 0,7 103,7DI Proizv. dr. nekovin.izd. 2 0,0 2 0,0 100,0DJ Proizv.kovin in kov.izd. 200 2,3 179 2,2 89,5DK Proizv.strojev in naprav 554 6,5 629 7,9 113,5DL Proizv. elektr.in optič.opr. 33 0,4 35 0,4 106,1DM Proizv. vozil in plovil 159 1,9 175 2,2 110,1DN Proizv. pohi�tva 67 0,8 69 0,9 103,0E Osk.z el.,plin.,vodo 50 0,6 45 0,6 90,0F Gradbeni�tvo 822 9,6 844 10,6 102,7

NEKMETIJSTVO 3.718 43,4 3.643 45,7 98,0G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 815 9,5 957 12,0 117,4H Gostinstvo 270 3,2 275 3,4 101,9I Prom.,skl.in zveze 589 6,9 554 6,9 94,1J Fin.posredni�tvo 218 2,5 223 2,8 102,3K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 246 2,9 267 3,3 108,5L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 1.192 13,9 468 5,9 39,3M Izobra�evanje 676 7,9 672 8,4 99,4N Z.in soc.varstvo 366 4,3 369 4,6 100,8O Druge j..sk.in os.stor.dej. 140 1,6 140 1,8 100,0P Zas.gosp.z zap.os. 4 0,0 6 0,1 150,0Q Ekst.org.in zdr. - - - - -





indeksOznaka Dejavnost po SKD �tevilo dele� �tevilo dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 542 5,9 495 5,3 91,3B Ribi�tvo - - - - -

KMETIJSTVO 542 5,9 495 5,3 91,3C Rudarstvo 34 0,4 43 0,5 126,5CA Prid. ener.sur. - - - - -CB Prid.rud 34 0,4 43 0,5 126,5D Predelov.dej. 2.380 25,8 2.400 25,6 100,8DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 296 3,2 302 3,2 102,0DB Proizv. tekstilij 101 1,1 108 1,2 106,9DC Proizv. usnja - - - - -DD Obd. in pred. lesa 34 0,4 37 0,4 108,8DE Proizv. vlaknin, papirja 19 0,2 19 0,2 100,0DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 94 1,0 90 1,0 95,7DH Proizv.izd. iz gume 201 2,2 177 1,9 88,1DI Proizv. dr. nekovin.izd. 195 2,1 194 2,1 99,5DJ Proizv.kovin in kov.izd. 446 4,8 479 5,1 107,4DK Proizv.strojev in naprav 97 1,1 76 0,8 78,4DL Proizv. elektr.in optič.opr. 147 1,6 139 1,5 94,6DM Proizv. vozil in plovil 436 4,7 455 4,9 104,4DN Proizv. pohi�tva 314 3,4 325 3,5 103,5E Osk.z el.,plin.,vodo 172 1,9 180 1,9 104,7F Gradbeni�tvo 1.042 11,3 1.127 12,0 108,2

NEKMETIJSTVO 3.628 39,4 3.750 40,0 103,4G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 1.204 13,1 1.178 12,6 97,8H Gostinstvo 601 6,5 653 7,0 108,7I Prom.,skl.in zveze 1.041 11,3 1.021 10,9 98,1J Fin.posredni�tvo 76 0,8 74 0,8 97,4K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 334 3,6 370 3,9 110,8L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.varstvo 474 5,1 464 4,9 97,9M Izobra�evanje 500 5,4 498 5,3 99,6N Z.in soc.varstvo 446 4,8 472 5,0 105,8O Druge j..sk.in os.stor.dej. 365 4,0 398 4,2 109,0P Zas.gosp.z zap.os. 4 0,0 6 0,1 150,0Q Ekst.org.in zdr. - - - - -


SE�ANA povprečje 2005 povprečje 2006



79

REGIJA KOPER indeksOznaka Dejavnost po SKD �tevilo Dele� �tevilo dele� 06/05A Kmet.,lov,gozdars. 1.662 3,0 1.680 3,0 101,1B Ribi�tvo 142 0,3 141 0,3 99,3

KMETIJSTVO 1.804 3,3 1.821 3,3 100,9C Rudarstvo 173 0,3 160 0,3 92,5CA Prid. ener.sur. - - 0 0,0 -CB Prid.rud 173 0,3 160 0,3 92,5D Predelov.dej. 11.283 20,4 10.936 19,6 96,9DA Proizv. hrane,pijač,tob.i. 1.824 3,3 1.629 2,9 89,3DB Proizv. tekstilij 226 0,4 225 0,4 99,6DC Proizv. usnja 67 0,1 28 0,1 41,8DD Obd. in pred. lesa 1.519 2,7 1.486 2,7 97,8DE Proizv. vlaknin, papirja 347 0,6 337 0,6 97,1DF Proizv. koksa - - - - -DG Proizv. kemikalij 315 0,6 305 0,5 96,8DH Proizv.izd. iz gume 987 1,8 945 1,7 95,7DI Proizv. dr. nekovin.izd. 294 0,5 295 0,5 100,3DJ Proizv.kovin in kov.izd. 1.777 3,2 1.842 3,3 103,7DK Proizv.strojev in naprav 853 1,5 920 1,6 107,9DL Proizv. elektr.in optič.opr. 530 1,0 508 0,9 95,8DM Proizv. vozil in plovil 1.657 3,0 1.552 2,8 93,7DN Proizv. pohi�tva 887 1,6 867 1,6 97,7E Osk.z el.,plin.,vodo 524 0,9 523 0,9 99,8F Gradbeni�tvo 4.602 8,3 5.264 9,4 114,4

NEKMETIJSTVO 16.582 29,9 16.883 30,3 101,8G Trg.,pop.mot.voz.in izd.�iroke p. 7.766 14,0 7.798 14,0 100,4 H Gostinstvo 4.027 7,3 4.158 7,5 103,3 I Prom.,skl.in zveze 6.141 11,1 6.382 11,4 103,9J Fin.posredni�tvo 1.587 2,9 1.680 3,0 105,9K Posl.z nepr.,naj.in posl.st. 3.140 5,7 3.339 6,0 106,3L Dej.j.upr.in obr.,obv.soc.zavar. 4.070 7,3 3.381 6,1 83,1M Izobra�evanje 3.884 7,0 3.927 7,0 101,1N Z.in soc.varstvo 3.504 6,3 3.347 6,0 95,5O Druge j..sk.in os.stor.dej. 2.900 5,2 3.030 5,4 104,5P Zas.gosp.z zap.os. 26 0,0 28 0,1 107,7Q Ekst.org.in zdr. - - 0 0,0 -


povprečje 2006povprečje 2005



TTaabbeellaa 33 :: PPoottrreebbee ppoo ddeellaavvcciihh iinn pprriipprraavvnniikkiihh tteerr nnjjiihhoovvaa rreeaalliizzaacciijjaa ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh rreeggiijjee KKooppeerr

stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. SKUPAJIL.BISTRICAPotrebe

2005 176 12 23 329 92 17 65 7142006 240 15 37 335 117 19 100 863

Kritje2005 121 34 6 197 159 4 39 5602006 146 40 2 173 149 15 65 590

IZOLAPotrebe

2005 521 55 12 390 282 46 234 1.5402006 726 65 17 708 309 28 313 2.166

Kritje2005 393 36 4 265 277 42 153 1.1702006 559 45 7 313 314 28 151 1.417

KOPERPotrebe

2005 2.090 222 155 1.825 1.144 212 875 6.5232006 1.501 152 154 1.772 1.182 183 891 5.835

Kritje2005 1.264 136 22 1.132 1.049 126 602 4.3312006 1.061 171 28 1.157 1.128 119 669 4.333

PIRANPotrebe

2005 653 87 12 614 327 72 186 1.9512006 745 128 12 642 386 58 181 2.152

Kritje2005 476 52 5 352 363 53 145 1.4462006 496 53 11 411 433 44 116 1.564

POSTOJNAPotrebe

2005 530 50 26 572 313 56 198 1.7452006 850 88 36 741 369 58 211 2.353

Kritje2005 373 52 4 326 292 23 140 1.2102006 580 94 15 411 403 40 161 1.704

SE�ANAPotrebe

2005 896 182 39 787 351 73 227 2.5552006 860 143 72 1.120 473 92 217 2.977

Kritje2005 669 50 9 370 420 26 166 1.7102006 797 52 9 561 514 40 152 2.125

REGIJAPotrebe

2005 4.866 608 267 4.517 2.509 476 1.785 15.0282006 4.922 591 328 5.318 2.836 438 1.913 16.346

Kritje2005 3.296 360 50 2.642 2.560 274 1.245 10.4272006 3.639 455 72 3.026 2.941 286 1.314 11.733



81

TTaabbeellaa 44 :: RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh rreeggiijjee KKooppeerr ppoo ssttooppnnjjaahh ssttrrookkoovvnnee iizzoobbrraazzbbee

SKUPAJ I. II. III. IV. V. VI. VII.IL.BISTRICADecember 2005 �t. 560 192 27 0 142 132 14 53(stanje) % 100,0 34,3 4,8 0,0 25,4 23,6 2,5 9,5

December 2006 �t. 484 160 18 0 109 143 19 35(stanje) % 100,0 33,1 3,7 0,0 22,5 29,5 3,9 7,2

Porast dec.06/ abs. -76 -32 -9 0 -33 11 5 -18 dec.05 rel. -13,6 -16,7 -33,3 - -23,2 8,3 35,7 -34,0

Povprečje 2005 �t. 566 196 26 0 149 142 12 41% 100,0 34,6 4,6 0,0 26,3 25,1 2,1 7,2

Povprečje 2006 �t. 526 172 24 0 134 136 16 44% 100,0 32,7 4,6 0,0 25,5 25,9 3,0 8,4

Porast povp.06/ abs. -40 -24 -2 0 -15 -6 4 3 povp.05 rel. -7,1 -12,2 -7,7 - -10,1 -4,2 33,3 7,3IZOLADecember 2005 �t. 700 266 36 2 183 165 25 23(stanje) % 100,0 38,0 5,1 0,3 26,1 23,6 3,6 3,3


Porast dec.06/ abs. -138 -69 -11 -1 -34 -19 -5 1 dec.05 rel. -19,7 -25,9 -30,6 -50,0 -18,6 -11,5 -20,0 4,3

Povprečje 2005 �t. 703 250 38 3 181 172 28 31% 100,0 35,6 5,4 0,4 25,7 24,5 4,0 4,4

Povprečje 2006 �t. 621 220 26 1 168 158 24 23% 100,0 35,4 4,2 0,2 27,1 25,4 3,9 3,7

Porast povp.06/ abs. -82 -30 -12 -2 -13 -14 -4 -8 povp.05 rel. -11,7 -12,0 -31,6 -66,7 -7,2 -8,1 -14,3 -25,8KOPERDecember 2005 �t. 1.673 565 61 19 401 449 63 115(stanje) % 100,0 33,8 3,6 1,1 24,0 26,8 3,8 6,9

December 2006 �t. 1.660 543 73 13 370 482 68 111(stanje) % 100,0 32,7 4,4 0,8 22,3 29,0 4,1 6,7

Porast dec.06/ abs. -13 -22 12 -6 -31 33 5 -4 dec.05 rel. -0,8 -3,9 19,7 -31,6 -7,7 7,3 7,9 -3,5

Povprečje 2005 �t. 1.550 519 53 17 368 431 68 114% 100,0 33,5 3,4 1,1 23,7 27,8 4,4 7,4

Povprečje 2006 �t. 1.695 571 68 19 405 459 63 111% 100,0 33,7 4,0 1,1 23,9 27,1 3,7 6,5

Porast povp.06/ abs. 145 52 15 2 37 28 -5 -3 povp.05 rel. 9,4 10,0 28,3 11,8 10,1 6,5 -7,4 -2,6

stopnja izobrazbe



SKUPAJ I. II. III. IV. V. VI. VII.PIRANDecember 2005 �t. 691 193 39 4 194 178 29 54(stanje) % 100,0 27,9 5,6 0,6 28,1 25,8 4,2 7,8


Porast dec.06/ abs. -120 -39 -9 -2 -39 -25 -8 2 dec.05 rel. -17,4 -20,2 -23,1 -50,0 -20,1 -14,0 -27,6 3,7

Povprečje 2005 �t. 758 190 42 5 184 170 25 45% 100,0 25,1 5,5 0,7 24,3 22,4 3,3 5,9

Povprečje 2006 �t. 593 163 34 4 164 150 25 53% 100,0 27,5 5,7 0,7 27,7 25,3 4,2 8,9

Porast povp.06/ abs. -165 -27 -8 -1 -20 -20 0 8 povp.05 rel. -21,8 -14,2 -19,0 -20,0 -10,9 -11,8 0,0 17,8POSTOJNADecember 2005 �t. 733 247 44 7 162 206 24 43(stanje) % 100,0 33,7 6,0 1,0 22,1 28,1 3,3 5,9


Porast dec.06/ abs. -100 -26 -12 -3 -35 -34 6 4 dec.05 rel. -13,6 -10,5 -27,3 -42,9 -21,6 -16,5 25,0 9,3

Povprečje 2005 �t. 793 289 48 4 165 218 26 43% 100,0 36,4 6,1 0,5 20,8 27,5 3,3 5,4

Povprečje 2006 �t. 707 249 38 4 152 187 29 48% 100,0 35,2 5,4 0,6 21,5 26,4 4,1 6,8

Porast povp.06/ abs. -86 -40 -10 0 -13 -31 3 5 povp.05 rel. -10,8 -13,8 -20,8 0,0 -7,9 -14,2 11,5 11,6SE�ANADecember 2005 �t. 630 174 30 6 134 212 24 50(stanje) % 100,0 27,6 4,8 1,0 21,3 33,7 3,8 7,9


Porast dec.06/ abs. -54 -39 -1 0 -11 -21 1 17 dec.05 rel. -8,6 -22,4 -3,3 0,0 -8,2 -9,9 4,2 34,0

Povprečje 2005 �t. 650 191 31 5 142 213 27 41% 100,0 29,4 4,8 0,8 21,8 32,8 4,2 6,3

povprečje 2006 �t. 595 152 30 6 132 200 26 49% 100,0 25,5 5,0 1,0 22,2 33,6 4,4 8,2

Porast povp.06/ abs. -55 -39 -1 1 -10 -13 -1 8 povp.05 -8,5 -20,4 -3,2 20,0 -7,0 -6,1 -3,7 19,5

stopnja izobrazbe



83

TTaabbeellaa 55:: RReeggiissttrriirraannaa bbrreezzppoosseellnnoosstt vv rreeggiijjii KKooppeerr vv oobbddoobbjjuu 11998811 -- 22000066

VSI �ENSKE % � VSI �ENSKE % �1981 1.334 833 62,4 1.055 664 62,91982 1.533 952 62,1 1.262 787 62,41983 1.600 1.000 62,5 1.468 921 62,71984 1.285 731 56,9 1.346 824 61,21985 1.219 698 57,3 1.178 685 58,11986 1.116 611 54,7 1.141 628 55,01987 1.299 680 52,3 1.107 581 52,51988 1.843 995 54,0 1.487 773 52,01989 2.827 1.454 51,4 2.098 1.114 53,11990 4.357 2.270 52,1 3.435 1.797 52,31991 7.310 3.684 50,4 6.319 3.222 51,01992 8.728 4.473 51,2 8.117 4.136 51,01993 8.842 4.556 51,5 8.927 4.587 51,41994 7.169 3.884 54,2 7.450 3.902 52,41995 7.370 4.174 56,6 7.080 3.931 55,51996 6.684 3.728 55,8 6.542 3.709 56,71997 6.940 3.858 55,6 6.610 3.658 55,31998 6.766 3.827 56,6 6.573 3.729 56,71999 6.374 3.604 56,5 6.478 3.650 56,32000 5.965 3.214 53,9 5.918 3.278 55,42001 5.923 3.099 52,3 5.702 3.024 53,02002 5.138 2.677 52,1 5.481 2.857 52,12003 5.177 2.720 52,5 5.308 2.763 52,12004 5.041 2.622 52,0 5.125 2.665 52,02005 4.987 2.556 51,3 4.942 2.571 52,02006 4.486 2.355 52,5 4.736 2.460 51,9

stanje konec leta letno povprečje



TTaabbeellaa 66:: SSttrruukkttuurraa rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh ppoo uupprraavvnniihh eennoottaahh rreeggiijjee KKooppeerr ((ppoovvpprreeččjjee 22000066))

povprečno brezposelni Il.Bistrica Izola Koper Piran Postojna Se�ana REGIJAvsi brezposelni 526 621 1.695 593 705 595 4.736

�enske 278 317 884 271 401 309 2.571

mladi do 26 let 109 133 357 101 159 96 1.119

iskalci prve zaposlitve 109 118 282 120 138 92 859

iskalci brez strokovne izobrazbe 196 246 639 197 287 182 1.873

iskalci trajni prese�ki 107 81 262 75 120 151 795

iskalci zaradi stečaja 24 35 100 27 26 43 255

stari nad 40 let do 50 let 117 131 372 108 135 122 1.016

stari nad 50 let 130 174 418 184 191 187 1.208

dolgotrajno brezposelni 258 261 554 257 286 234 2.022

upravičenci do den.nadomestila 105 130 412 96 165 165 1.072

upravičenci do den.pomoči 69 33 84 26 35 26 243

vsi brezposelni 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

od vseh :

�enske 52,9 51,0 52,2 45,7 56,9 51,9 54,3

mladi do 26 let 20,7 21,4 21,1 17,0 22,6 16,1 23,6

iskalci prve zaposlitve 20,7 19,0 16,6 20,2 19,6 15,5 18,1

iskalci brez strokovne izobrazbe 37,3 39,6 37,7 33,2 40,7 30,6 39,5

iskalci trajni prese�ki 20,3 13,0 15,5 12,6 17,0 25,4 16,8

iskalci zaradi stečaja 4,6 5,6 5,9 4,6 3,7 7,2 5,4

stari nad 40 let do 50 let 22,2 21,1 21,9 18,2 19,1 20,5 21,5

stari nad 50 let 24,7 28,0 24,7 31,0 27,1 31,4 25,5

dolgotrajno brezposelni 49,0 42,0 32,7 43,3 40,6 39,3 42,7

upravičenci do den. nadomestila 20,0 20,9 24,3 16,2 23,4 27,7 22,6

upravičenci do den. pomoči 13,1 5,3 5,0 4,4 5,0 4,4 5,1



85

TTaabbeellaa 77:: PPrreegglleedd vvsseehh rreeggiissttrriirraannoo bbrreezzppoosseellnniihh ppoo iizzoobbrraazzbbii,, ssttaarroossttii iinn ssppoolluu nnaa ddaann 3311..1122..22000066

Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen10101 KMETIJSKI DELAVEC 2 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 011101 LESARSKI DELAVEC 11 2 0 0 0 0 0 0 1 1 3 0 7 1 0 012001 KOVINARSKI DELAVEC 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 012101 MONTER ELEMENTOV 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 012111 MONTA�NI DELAVEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 012501 POMO�NI ELEKTRIKAR 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 012522 SEST.ELEKTROMEH.ELEMENTOV 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 013001 KEMIJSKI DELAVEC 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 013411 KERAMIJSKI DELAVEC 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 014001 POMO�NI TEKSTILEC 3 3 0 0 0 0 1 1 0 0 2 2 0 0 0 014301 POMO�NI ČEVLJARSKI DEL. 2 2 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 014501 TISKARSKI DELAVEC 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 015201 GRADBENI DELAVEC 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 016301 SKLADI�ČNO TRANS. DELAVEC 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 1 0 0 016501 DELAVEC V TRGOVINI 5 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 4 1 0 016601 POMO�NI GOSTINSKI DELAVEC 5 2 0 0 0 0 0 0 3 0 1 1 1 1 0 019900 DELAVEC BREZ POKLICA 389 185 3 2 188 81 57 27 74 41 29 18 38 16 0 019901 POMO�NI DELAVEC 918 479 2 1 83 37 56 26 162 95 248 146 353 171 14 319908 SNA�ILKA 6 6 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 5 5 0 019999 OSNOV.IZOB. 51 25 0 0 21 12 3 2 5 1 4 3 18 7 0 0

SKUPAJ STOPNJA 1 1409 708 5 3 293 130 118 56 249 139 295 172 434 205 15 320101 KMETOVALEC 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 020301 RIBI�KI DELAVEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 020511 �IV.DELAVEC V PEKARSTVU 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 020514 �IV.DEL.V SLA�ČIČARSTVU 2 2 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 020515 POMOČNIK PEKA IN SLA�ČIČ. 8 3 0 0 8 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 020524 �IV.DELAVEC V MESARSTVU 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 020581 SOLINAR 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 021101 OBDELOVALEC LESA 21 8 0 0 8 3 4 1 7 3 2 1 0 0 0 022002 POMO�NI OBDELOVALEC KOVIN 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 022005 OBDELOVALEC KOVIN 19 0 0 0 9 0 5 0 4 0 0 0 1 0 0 022011 POMO�NI STRUGAR 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 022031 POM.OBLIKOVALEC PLOČEVINE 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 022032 POMO�NI KLEPAR 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 022041 VARILEC V SERIJ. PROIZ. 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 022043 POMO�NI OBLOČNI VARILEC 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 023251 PLASTILEC POLIMER. SNOVI 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 023322 KAMNOSE�KI DELAVEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 024021 STROJNI TKALEC I 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 024042 BARVARSKI POMOČNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 024111 KONFEKCIJSKI POMOČNIK 5 5 0 0 0 0 2 2 0 0 3 3 0 0 0 024113 POMO�NA �IVILJA 3 3 0 0 0 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 024114 POMOČNIK KONFEKCIONARJA 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 024324 POM. �IV. USN. GALANT. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 024501 GRAFIČNI POMOČNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 024701 PLESKAR 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 024712 LIČAR 2 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj do 18 18 do 25 25 do 30

Leta starosti30 do 40 40 do 50 50 do 60 60 in več



Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen25200 POMO�NI GRADBENIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 025204 ZIDAR ZA ZIDANJE-OMETAV. 15 0 0 0 0 0 5 0 1 0 3 0 6 0 0 025311 POLAGALEC KERAM. OBLOG 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 025321 POMO�NI POLAGALEC PODOV 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 025431 CESTNO GRADBENI DELAVEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 025481 VARNOSTNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 025801 VOZNIK CESTNIH MOT. VOZIL 19 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 14 0 1 025802 VOZNIK LAHKIH MOT. VOZIL 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 025901 PROMETNO TRANS.MANIPULANT 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 025902 VOZNIK MANIPULANT 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 025911 POSTAJNI MANIPULANT 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 026311 VOZNIK VILIČARJA 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 7 0 0 026313 VOZNIK LA�JIH DEL.STROJEV 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 026611 KUHARSKI POMOČNIK 28 18 0 0 1 1 10 5 11 9 1 0 5 3 0 026621 NATAKARSKI POMOČNIK 32 19 0 0 3 2 12 9 13 6 2 1 2 1 0 026631 RECEPTORSKI POMOČNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 026641 SOBARICA 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 027301 POMO�NI ADMIN. MANIPULANT 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 4 0 0

SKUPAJ STOPNJA 2 207 66 0 0 31 10 45 21 49 19 24 7 56 9 2 031101 LESAR 4 3 0 0 2 2 0 0 2 1 0 0 0 0 0 032001 ROČNI OBDELOVALEC KOVIN 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 032002 STROJNI OBDELOVALEC KOVIN 3 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 032043 OBLOČNI VARILEC 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 032501 MONTER. ELE. SKLOPOV 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 032701 PO�TNI MANIPULANT 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 034321 �IVALEC GOR. DEL. OBUTVE 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 037001 POSLOVNI MANIPULANT 2 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 037301 ADMIN. MANIPULANT 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 3 3 0 037311 TEHNIČNI RISAR 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 039401 BOLNIČAR 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0

SKUPAJ STOPNJA 3 26 16 0 0 4 2 2 0 7 2 7 7 5 5 1 040130 KMETIJEC 2 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 040131 POLJEDELEC 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 040161 VRTNAR CVETLIČAR 7 5 0 0 0 0 2 1 3 2 2 2 0 0 0 040164 VRTNAR 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 040165 CVETLIČAR 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 040301 RIBIČ 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 040512 PEK 5 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 1 2 0 0 040514 SLA�ČIČAR 5 3 0 0 0 0 1 1 2 1 0 0 1 1 1 040518 SLA�ČIČAR KONDITOR 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 040521 MESAR - SEKAČ 11 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 7 0 0 040525 MESAR 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 041001 GOZDAR 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 041101 MIZAR 28 2 0 0 1 0 6 1 4 1 7 0 8 0 2 041702 ZIDAR INDUSTRIJSKIH PEČI 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 041741 KOVAČ 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 042000 PREOBLIK.IN SPAJAL.KOVIN 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 042004 KLJUČAVNIČAR 27 1 0 0 0 0 0 0 4 1 8 0 14 0 1 042007 KONSTR.KLJUČAVNIČAR 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 042010 OBLIKOVALEC KOVIN 7 0 0 0 0 0 1 0 2 0 1 0 2 0 1 042011 STRUGAR 19 1 0 0 0 0 1 1 2 0 4 0 12 0 0 042012 FREZALEC 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 042016 BRUSILEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0

Leta starostiSkupaj do 18 18 do 25 25 do 30 30 do 40 40 do 50 50 do 60 60 in več



87

Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen42021 ORODJAR 10 0 0 0 4 0 0 0 2 0 3 0 1 0 0 042034 AVTOKLEPAR 12 0 0 0 5 0 3 0 1 0 2 0 1 0 0 042039 KOTLAR 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 042051 ZLATAR 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 042112 KONSTRUKCIJSKI MEHANIK 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 042120 MONTER-UPRAV. ENERG.NAP. 8 0 0 0 3 0 0 0 4 0 1 0 0 0 0 042121 MONTER VODOVODNIH NAPRAV 6 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 042129 LADIJSKI IN�TALATER 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 042131 MONTER OGREVALNIH NAPRAV 3 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 042135 MONTER KLIMAT. NAPRAV 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 042211 STROJNI MEHANIK 18 0 0 0 0 0 0 0 2 0 6 0 9 0 1 042218 INSTALATER ST. INSTALACIJ 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 042220 MEHAN.VOZIL IN VOZNIH SR. 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 042221 AVTOMEHANIK 48 0 0 0 8 0 3 0 4 0 9 0 24 0 0 042223 MEH.�ELEZ.VOZ.-VOZ.SRED. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 042241 FINOMEHANIK 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 042243 OPTIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 042281 TEHNIČNI STROJNI RISAR 3 3 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 0 0 0 042500 ELEKTRIKAR ENERGETIK 5 0 0 0 2 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 042501 ELEKTROMONTER 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 042504 ELEKTROIN�TALATER 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 1 042511 OBRATOVNI ELEKTRIKAR 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 042513 AVTOELEKTRIKAR 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 042521 ELEKTROMEHANIK 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 4 0 0 042530 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK 5 0 0 0 2 0 2 0 1 0 0 0 0 0 0 042535 RTV MEHANIK 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 1 0 0 042541 ELEKTRIKAR TELEKOMUNIKAC. 3 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 042701 PTT PROMETNIK 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 043011 KEMIJSKI PROCESNIČAR 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 043031 GALVANIZER 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 043413 KERAMIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 043531 BRUSILEC KRISTAL. STEKLA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 044011 PREDILEC 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 044031 PLETILEC 3 3 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 0 044111 KONFEKCIONAR TEKSTILIJ 7 7 0 0 0 0 0 0 3 3 3 3 1 1 0 044112 �IVILJA 19 19 0 0 0 0 3 3 6 6 8 8 2 2 0 044113 KROJAČ 10 9 0 0 0 0 2 2 0 0 4 4 4 3 0 044201 USNJAR 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 044301 ČEVLJAR 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 0 0 044510 GRAFIČAR 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 044511 FOTOSTAVEC 2 2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 044512 ROČNI STAVEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 044521 REPRODUKCIJSKI FOTOGRAF 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 044531 TISKAR ZA TISK S PLOSKVE 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 044601 LESAR TAPETNIK 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 044602 VOZNI TAPETNIK 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 044603 TAPETNIK 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 044701 SLIKOPLESKAR 8 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 6 0 0 044702 ČRKOSLIKAR 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 044711 AVTOLIČAR 8 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 6 0 0 044801 FRIZER 61 59 0 0 27 25 13 13 1 1 6 6 14 14 0 044811 KOZMETIK 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 045203 TESAR 5 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 3 0 0 045204 ZIDAR 35 0 0 0 1 0 0 0 7 0 9 0 18 0 0 0




Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen45210 STROJNIK GRAD. MEHAN. 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 045311 PEČAR 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 045312 PEČAR KERAMIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 045461 GASILEC 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 045801 VOZNIK AVTOMEHANIK 11 0 0 0 0 0 0 0 1 0 4 0 3 0 3 045802 VOZNIK 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 045803 VOZNIK AVTOBUSA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 045902 VLAKOVODJA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 045903 PROMETNO TRANS.SKLADI�NIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 046001 LADJEVODJA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 046301 SKLADI�ČNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 046500 PRODAJALEC 269 185 0 0 50 30 47 33 64 44 55 50 52 28 1 046501 PROD. �IV.-PREH. ARTIKLOV 40 28 0 0 0 0 4 3 11 8 12 9 13 8 0 046502 PROD. TEKST.-USN.ARTIKLOV 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 3 3 0 046503 PROD.PAPIR.-KNIG.ARTIKLOV 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 046505 PROD.ELTEH.ART,AKU.-FOTO. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 046506 PROD.�EL,GRAD.MAT.-POHI�. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 046507 PROD.AVTO-REZ.DEL-KMET.M. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 046611 KUHAR 61 39 0 0 9 2 9 5 7 7 18 12 18 13 0 046621 NATAKAR 78 33 0 0 6 2 8 0 9 6 18 4 37 21 0 047301 ADMINISTRATOR 44 41 0 0 3 0 1 1 3 3 16 16 21 21 0 047302 POSLOVNI TAJNIK 26 18 0 0 17 11 7 5 2 2 0 0 0 0 0 049410 BOLNIČAR-NEGOVALEC 6 6 0 0 2 2 0 0 1 1 2 2 1 1 0 049941 POTAPLJAČ 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0

SKUPAJ STOPNJA 4 1033 486 0 0 148 73 120 71 166 92 242 132 342 118 15 050101 KMETIJSKI TEHNIK 9 5 0 0 0 0 0 0 3 1 3 3 3 1 0 050152 KMET.TEH.ZA VINOGRAD. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 050162 VRTNARSKI TEHNIK 5 5 0 0 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 050401 VETERINARSKI TEHNIK 4 2 0 0 1 1 0 0 1 0 2 1 0 0 0 050501 �IVILSKI TEHNIK 8 4 0 0 1 0 5 2 2 2 0 0 0 0 0 050531 MLEKARSKI TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 051001 GOZDARSKI TEHNIK 6 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 0 2 051101 LESARSKI TEHNIK 18 7 0 0 2 0 3 1 6 5 2 0 5 1 0 051201 PAPIRNI�KI TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 051511 GEOLO�KI TEHNIK 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 051701 METALUR�KI TEHNIK 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 052041 VARILEC SPECIALIST 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 052201 STROJNI TEHNIK 65 4 0 0 4 0 9 1 15 0 6 0 30 3 1 052202 STROJNI DELOVODJA 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 052203 STROJNI TEHNIK ENERGETIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 052214 STROJNI TEHNIK TEHNOLOG 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 052216 STROJNI TEH. KONSTRUKTER 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 052291 TEHNIK-OPTIK 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 052500 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 052501 ELEKTROTEHNIK 20 0 0 0 3 0 2 0 1 0 5 0 8 0 1 052530 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK 14 0 0 0 3 0 3 0 7 0 1 0 0 0 0 052531 EL.TEH.ZA IND.ELEKTRONIKO 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 052535 RADIOTV. ELEKTROTEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 052538 ELEKTROTEHNIK RAČUNALN. 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 052541 EL.TEH. TELEKOMUNIKACIJ 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 052701 PTT TEHNIK 5 4 0 0 0 0 0 0 3 3 1 1 0 0 1 053001 KEMIJSKI TEHNIK 12 8 0 0 0 0 0 0 0 0 8 5 4 3 0 0




89

Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen53101 FARMACEVTSKI TEHNIK 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 054001 TEKSTILNO MEHANSKI TEHNIK 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 054002 TEKSTILNO KEMIJSKI TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 054004 TKALSKI TEHNIK 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 054111 TEKSTILNO KONF. TEHNIK 4 4 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 054112 KONFEKCIJSKI MODELAR 8 8 0 0 1 1 4 4 1 1 1 1 1 1 0 054305 USNJARSKO PREDELOV.TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 054501 GRAFIČNI TEHNIK 3 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 0 054701 SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 054811 KOZMETIČNI TEHNIK 2 2 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 055101 GEODETSKI TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 055201 GRADBENI DELOVODJA 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 055211 GRAD.TEH. 11 3 0 0 0 0 1 1 2 0 3 0 4 1 1 155221 GRAD.TEH.ZA VISOKE ZGRAD. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 055481 NADZORNI VARNOSTNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 055801 PROMETNI TEHNIK 15 6 0 0 4 3 0 0 3 2 1 1 7 0 0 055901 PROMETNO TRANS. TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 055903 TRANSPORTNI KOMERCIALIST 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 055911 VOZOVNI PREGLEDNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 055922 STROJEVOD.DIZ.VLEČ.VOZIL 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 056001 LADIJSKI TEHNIK 2 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 056002 PLOVBNI TEHNIK 5 2 0 0 0 0 4 2 1 0 0 0 0 0 0 056011 LADIJSKI STROJNI TEHNIK 13 0 0 0 2 0 0 0 4 0 5 0 2 0 0 056303 LU�KO TRANSPORTNI TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 056501 TRGOVINSKI POSLOVODJA 90 54 0 0 0 0 8 5 25 21 21 14 33 14 3 056511 KOMERCIALNI TEHNIK 23 14 0 0 0 0 1 0 2 2 3 2 17 10 0 056601 GOSTINSKO TURISTIČNI TEH. 9 8 0 0 2 2 1 1 1 1 2 2 3 2 0 056602 HOTELSKA GOSPODINJA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 056603 GOSTINSKI TEHNIK 20 5 0 0 3 0 6 3 1 0 5 1 5 1 0 056604 TURISTIČNI TEHNIK 28 22 0 0 14 8 7 7 7 7 0 0 0 0 0 056611 TEHNIK KUHARSTVA 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 057001 EKONOMSKI TEHNIK 297 206 0 0 65 46 83 57 61 46 47 28 39 29 2 057006 EKON.KOMERCIALNI TEHNIK 21 13 0 0 3 2 6 3 7 6 1 0 4 2 0 057007 TEHNIK TRGOV.AKADEMIJE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 057009 RAČUNOVODJA 3 3 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 0 0 0 057010 KOMERCIALIST 2 2 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 057111 PROGRAMERSKI TEHNIK 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 057301 UPRAVNI TEHNIK 39 38 0 0 3 3 3 3 12 12 11 11 10 9 0 057304 POSLOVNI TEHNIK 37 25 0 0 12 8 25 17 0 0 0 0 0 0 0 057305 POSLOVNI SEKRETAR, NI�JI 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 057311 ADMIN. TEHNIK 14 13 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 9 8 0 057401 PODČASTNIK 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 3 0 0 057411 POLICIST 4 1 0 0 1 1 0 0 0 0 2 0 1 0 0 058001 VARUH PRED�OLSKIH OTROK 7 7 0 0 1 1 0 0 2 2 3 3 1 1 0 058002 PREDuOLSKA VZGOJA 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 058003 VZGOJITELJ PRED�.OTROK 5 4 0 0 2 1 0 0 0 0 3 3 0 0 0 058021 UČITELJ 5 3 0 0 0 0 0 0 3 2 1 0 1 1 0 058101 �PORTNI UČITELJ 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 058102 �PORTNI TRENER 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 058300 DRU�BOSLOVNO JEZIK.TEHNIK 12 10 0 0 0 0 0 0 8 7 4 3 0 0 0 058401 NARAVOSLOVNO MAT. TEHNIK 8 5 0 0 0 0 0 0 7 4 1 1 0 0 0 058801 ARAN�ERSKI TEHNIK 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 058811 FOTOGRAF 7 5 0 0 0 0 2 2 1 0 2 2 2 1 0 058821 INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC 3 3 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0




Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen58822 GRAFIČNI OBLIKOVALEC 7 6 0 0 0 0 2 2 3 2 1 1 1 1 0 058824 MODNI OBLIKOVALEC 4 4 0 0 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 0 059001 GLASBENIK SPLO�NE SMERI 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 059021 INSTRUMENTALIST 2 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 059401 ZDRAVSTVENI TEHNIK 32 28 0 0 9 7 10 9 5 5 6 5 2 2 0 059402 ZDRAVSTVENI TEHNIK BABICA 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 059405 TEHNIK ZDRAV.NEGE 13 10 0 0 9 6 2 2 2 2 0 0 0 0 0 059411 ZOBOTEHNIK 5 3 0 0 1 0 2 2 1 1 1 0 0 0 0 059421 LABORATORIJSKI TEHNIK 2 1 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 059911 GIMNAZIJSKI MATURANT 299 185 0 0 46 22 104 65 31 20 54 36 60 41 4 159914 GIM. MAT. STROK. GIMNAZ. 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 059999 SRED.STROK.SPLO�NO IZ. 3 2 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 1 0

SKUPAJ STOPNJA 5 1287 763 0 0 201 119 309 200 252 164 234 142 272 136 19 260131 IN�.KMET.ZA RAST. PROIZ. 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 060241 IN�.KMET.ZA �IVINOREJO 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 061001 IN�. GOZDARSTVA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 062201 IN�. STROJNI�TVA 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 4 0 0 062203 IN�.STROJ.ZA ENERGETIKO 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 062214 IN�.STROJ.ZA TEHNOLOGIJO 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 062501 IN�. ELEKTROTEHNIKE 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 062551 IN�. ELEKTRO. (VS�) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 062781 TEH.PO�T.P. (VS�) 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 063001 IN�. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 064001 IN�.TEKSTILNE TEHNOLOGIJE 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 064111 IN�. TEKST. KONF. TEHNOL. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 064201 IN�.USNJARSTVA-KRZNARSTVA 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 065201 IN�. GRADBENI�TVA 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 065801 IN�.PROMETA ZA CEST.PROM. 2 2 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 065901 IN�.PROMETA ZA �EL. PROM. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 066001 IN�.PROMETA ZA POMORSTVO 17 1 0 0 0 0 0 0 1 1 9 0 6 0 1 066002 VI�JI KAPIT.DOLGE PLOVBE 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 066011 IN�. LADIJSKEGA STROJ. 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 4 0 0 066012 POMORSKI STROJNIK I. RAZ. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 066102 POKLICNI PILOT 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 066621 ORG.PO. V TURIZMU (VS�) 3 3 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 1 1 0 066622 ORG.PO. V GOSTIN. (VS�) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 067001 EKONOM.ZA ANALIZE-PLAN. 17 8 0 0 0 0 0 0 3 3 3 0 11 5 0 067002 EKONOM.ZA DENAR,FIN.-RAČ. 4 3 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 2 1 0 067004 EKONOM.ZA KOMERCIAL. DEJ. 9 6 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 6 4 1 067005 EKONOM.ZA MEDNAR.EKON.OD. 2 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 067021 EKONOMIST ZA TURIZEM 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 0 067041 KOMERCIALIST(VS�) 4 4 0 0 0 0 1 1 2 2 1 1 0 0 0 067101 ORGANIZATOR DELA 5 1 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 3 0 0 067122 ORGANIZATOR INFORMATIK 2 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 067123 EKONOMIST INFORMATIK 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 067131 VARNOSTNI IN�. 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 067201 PRAVNIK 13 6 0 0 0 0 1 1 0 0 3 1 8 4 1 067301 VI�JI UPRAVNI DELAVEC 13 8 0 0 0 0 0 0 5 4 2 2 6 2 0 067321 POSL.SEKRET.(VI�JI) (VS�) 8 6 0 0 4 2 1 1 1 1 1 1 1 1 0 067322 POSLOVNI SEKRETAR 9 8 0 0 6 5 1 1 0 0 2 2 0 0 0 068001 VZGOJITELJ PRED�OL. OTROK 3 3 0 0 1 1 0 0 1 1 1 1 0 0 0 068002 VZGOJITELJ V DOMOVIH 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 068021 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA 10 8 0 0 0 0 0 0 2 2 4 4 3 2 1 0




91

Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen68023 PRED.UČIT.ZA MAT.NAR.PRED 2 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 068074 PRED.UČIT. LIKOVNE VZGO. 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 068102 VI�JI TRENER 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 068901 PLESALEC 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 069402 DELOVNI TERAPEVT 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 069405 VI�JI ZDRAVSTVENI TEHNIK 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 069441 SANITARNI IN�. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 069501 SOCIALNI DELAVEC 8 6 0 0 0 0 0 0 3 3 3 3 1 0 1 069999 VI�JE STROKOVNO IZOB. 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0

SKUPAJ STOPNJA 6 183 92 0 0 12 9 5 5 29 25 51 26 77 27 9 070131 UNIV.DIPL.IN�. KMETIJSTVA 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 070132 DIPL. IN�. AGR. IN H.(VS) 3 3 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 1 1 0 070133 DIPL. IN�. KMET.TEH. (VS) 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 070135 UNIV. DIPL. IN�. AGRONOM 2 2 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 070241 UNIV.DIPL.IN�. ZOOTEHNIKE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 070251 DIPL.IN�. ZOOTEHNIKE (VS) 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 070401 DR. VETERINARSKE MED.DOD. 3 2 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 1 0 0 070501 UNIV. DIPL. IN�. �IV.TEH. 4 3 0 0 0 0 2 2 2 1 0 0 0 0 0 071199 MAG. LESARSTVA 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 071511 UNIV.DIPL.IN�. GEOLOGIJE 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 072201 UNIV.DIPL.IN�. STROJNI�T. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 072202 DIPL.IN�. STROJ.(VS) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 072203 UNIV.DIPL.IN�.STROJ. ENE. 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 072299 MAG. STROJNI�TVA 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 072501 UNIV.DIPL.IN�. ELEKTROT. 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 072603 DIPL.IN�. RAČ.-INF. (VS) 2 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 072701 UNIV.DIPL.IN�. TEH.PTT.P. 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 073001 UNIV. DIPL. ING. KEM.TEH. 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 1 0 0 073002 DIPL.ING. KEM. TEH. (VS) 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 073011 UNIV. DIPL. IN�. KEM.IN�. 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 073101 MAGISTER FARMACIJE, DOD. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 073111 DIPL. IN�. LAB. BIOM.(VS) 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 073199 MAG. FARMACIJE 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 074001 UNIV.DIPL.IN�. TEKS. TEH. 3 3 0 0 0 0 0 0 2 2 1 1 0 0 0 074003 DIPL.IN�.TEKST.TEH. (VS) 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 074502 DIPL.IN�. GRAF.TEH. (VS) 3 2 0 0 0 0 2 2 1 0 0 0 0 0 0 075103 DIPL.IN�. GEODEZIJE (VS) 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 075291 UNIV.DIPL.IN�.GRAD. SPEC. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 075802 UNIV.DIPL.IN�. TEH. PROM. 6 3 0 0 0 0 4 2 2 1 0 0 0 0 0 075803 UNIV.DIPL.IN�.PROMETA 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 075811 DIPL.IN�. TEH. PROM. (VS) 10 5 0 0 1 1 4 3 3 1 0 0 2 0 0 075812 DIPL.IN�.PROMETA (VS) 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 076001 UNIV.DIPL.IN�.TEH.POM.PR. 5 4 0 0 0 0 0 0 4 3 1 1 0 0 0 076013 DIPL.IN�. POMORSTVA (VS) 4 1 0 0 0 0 3 1 1 0 0 0 0 0 0 076601 DIPL. EKO.ZA TURIZEM (VS) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 076602 DIPL.IN�.ORG.TURIZMA (VS) 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 076603 DIPL.ORGANIZAT.TURIZMA(VS) 8 7 0 0 0 0 4 4 3 3 0 0 1 0 0 077001 UNIV. DIPL. EKONOMIST 28 15 0 0 1 0 6 5 8 7 1 0 11 3 1 077002 UNIV.DIPL.EKO.ZA DE.-FIN. 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 077041 DIPL. EKONOMIST (VS) 43 26 0 0 5 3 25 17 7 4 3 1 3 1 0 077042 DIPLOMIRANI MENED�ER (VS) 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 077043 DIPL.EKO. MANAGEMENT (VS) 3 2 0 0 1 1 2 1 0 0 0 0 0 0 0 077044 DIPL. ORGANIZATOR-M. (VS) 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0




Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen77072 SP.MANAG. V IZOBRA�EVANJU 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 077101 UNIV.DIPL. ORGANIZATOR 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 1 0 0 077132 DIPL.VARNOSTNI IN�.(VS) 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 077134 DIPL.GOSPODARSKI IN�.(VS) 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 077193 UNIV.DIPL.IN�.STR.SP.ORG. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 077199 MAG. OGRANIZACIJE DELA 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 077201 UNIV.DIPL. PRAVNIK 18 13 0 0 1 1 10 7 5 3 2 2 0 0 0 077301 DIPL. UPRAV. ORGAN. (VS) 13 9 0 0 1 1 4 3 3 2 3 2 2 1 0 077361 SPEC.JAVNE UPRAVE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 077401 ČASTNIK 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 077412 DIPL.VARSTVOSLOVEC (VS) 3 2 0 0 1 1 2 1 0 0 0 0 0 0 0 078001 DIPL. VZG.PRED.OTRO. (VS) 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 078021 PROF. RAZREDNEGA POUKA 7 7 0 0 2 2 1 1 4 4 0 0 0 0 0 078022 PROF. JEZIKA S KNJI�EV. 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078024 PROF. DRU�BOSLOVNE PRED. 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078025 PROF. VZGOJNE PREDMETE 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 078032 PROF.DEF. SLUH.-GOV. MOT. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 078036 PROF.LIKOVNE UMENOSTI 3 3 0 0 0 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 078041 PROF. SLOVEN�ČINE 3 3 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 0 0 0 078046 PROF. RU�ČINE 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 078049 PROF. ITALIJAN�ČINE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078052 PROF. NEM�ČINE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078053 PROF. �PAN�ČINE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078057 PROF. MATEMATIKE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078058 PROF. FIZIKE 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 078063 PROF. ZGODOVINE 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 078065 PROF. GEOGRAFIJE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078067 PROF. SOCIOLOGIJE 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 078071 PROF. MUZIKOLOGIJE 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 078074 PROF. LIKOVNE VZGO. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 078075 PROF. �PORTNE VZGOJE 6 3 0 0 0 0 4 2 2 1 0 0 0 0 0 078102 DIPLOMIRANI TRENER (VS) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 078211 UNIV.DIPL. FRANCIST 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078221 UNIV.DIPL. ANGLIST 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 078222 UNIV. DIPL. NEMCIST 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078301 UNIV. DIPL. FILOZOF 4 2 0 0 0 0 3 1 1 1 0 0 0 0 0 078311 UNIV. DIPL. ZGODOVINAR 3 1 0 0 0 0 1 0 2 1 0 0 0 0 0 078312 UNIV.DIPL. UM. ZGODOVINAR 2 2 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 078313 UNIV.DIPL. GEOGRAF 2 2 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 078319 UNIV.DIPL. ETNOLOG ANTRO. 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 0 078321 UNIV. DIPL.SOCIOLOG ANA. 2 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 078324 UNIV.DIPL. SOCIOL. KULT. 4 4 0 0 0 0 4 4 0 0 0 0 0 0 0 078326 UNIV. DIPL. SOCIOLOG 3 3 0 0 0 0 0 0 2 2 1 1 0 0 0 078331 UNIV. DIPL. PSIHOLOG 5 5 0 0 0 0 3 3 2 2 0 0 0 0 0 078341 UNIV. DIPL. PEDAGOG 4 4 0 0 0 0 1 1 0 0 3 3 0 0 0 078351 UNIV.DIPL.POLIT.D.POLITI. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 078354 UNIV. DIPL. POLITOLOG 9 4 0 0 2 1 4 1 3 2 0 0 0 0 0 078361 UNIV. DIPL. NOVINAR 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078362 UNIV. DIPL. KOMUNIKOLOG 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 078371 UNIV.DIPL. MUZIKOLOG 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078372 UNIV. DIPL. KULTUROLOG 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 078382 DIPL. PSIHOLOG SPECIALIST 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 078395 MAG. PSIHOLOGIJE 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0




93

Šifra Naziv pokl. Iz. Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen78402 DIPL.IN�. MATEMATIKE (VS) 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078442 UNIV. DIPL. MIKROBIOLOG 2 2 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078722 UNIV.DIPL. BIBLIOTEKAR 2 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 078831 UNIV. DIPL.IN�. ARHITEKT. 6 3 0 0 0 0 0 0 1 1 3 1 2 1 0 078841 AKADEMSKI KIPAR 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 078852 AKAD. SLIKAR 5 2 0 0 0 0 1 0 2 2 1 0 1 0 0 078855 AKAD. RESTAVRATOR 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078861 UNIV. DIPL. IN�. KR. ARH 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 078881 UNIV.DIPL. OBLIKOV. SPEC. 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 078886 RESTAVRATOR SPEC. 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079403 DR. DENTALNE MEDICINE 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079405 DIPL. SANITARNI IN�. (VS) 1 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 079412 DIPL. BABICA (VS) 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079414 DIPL .DEL. TERAPEVT (VS) 3 3 0 0 0 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 079416 DIPL.IN�. ORT. PROT.(VS) 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079438 DR.SPEC. PEDIATRIJE 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 079501 D. SOCIALNI DELAVEC 5 4 0 0 0 0 4 3 1 1 0 0 0 0 0 079502 UNIV.DIPL. SOC. PEDAGOG 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079503 DIPL. SOCIALNI DEL. (VS) 2 2 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 079504 UNIV.DIPL.SOCIALNI DEL. 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079991 MAGISTER ZNANOSTI 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 079997 VISOKA STROKOVNA IZOB. 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 079999 MAGISTERIJ 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ STOPNJA 7 337 221 0 0 20 16 146 108 81 56 47 28 40 13 3 080499 DR. VETERIN. MEDICINE 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 089992 DR. ZNANOSTI 2 1 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ STOPNJA 8 3 2 0 0 0 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 099999 NEZNAN NAZIV 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ 4486 2355 6 4 709 359 745 461 836 499 900 514 1226 513 64 5


POROČILO ZA LETO 2006 - ZRSZLETNO POROČILO 2006 6 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje...

Documents

Transcript of POROČILO ZA LETO 2006 - ZRSZLETNO POROČILO 2006 6 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje...