POROČILO - UM · ŠTUDENTSKI DOMOVI SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 2012 5 1. 2 Povezovanje z drugimi...

SAMOEVALVACIJSKO

POROČILO

ZA LETO 2012

ŠTUDENTSKI DOMOVI SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 2012

1

Člani komisije za ocenjevanje kakovosti Študentskih domov smo po pregledu aktivnosti in procesov v Študentskih domovih ter ob hkratnem upoštevanju kazalnikov sestavili samoevalvacjsko poročilo za leto 2012.

Samoevalvacijsko poročilo zajema področja, ki so predmet presoje kakovosti po 25. členu Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov ( Ur. l. RS 95/2010). Pri pripravi poročila smo izhajali iz podatkovnih podlag in iz poročil, ki so jih zajele samoevalvacije v preteklih letih.

Pri sestavi poročila so sodelovali člani komisije za kakovost Študentskih domov:

Stanko Najžar, predsednik

mag. Darja Kukovičič, članica

Zvonko Plohl, član

Smiljan Strmšek, član

Sonja Šantl, članica

Gašper Kogelnik, član – stanovalec v študentskem domu

Samoevalvacijsko poročilo je bilo obravnavano in potrjeno na 1. redni seji Strokovnega sveta Študentskih domov,15. 1. 2013.

Maribor, januar 2013


2

KAZALO

1. VPETOST V OKOLJE ......................................................................................................................................... 4

1.1. Vizija in strategija Študentskih domov Univerze v Mariboru ................................................................... 4

1.2. Povezovanje z drugimi sorodnimi zavodi ............................................................................................... 5

1.3. Vpetost v ožje okolje mesta Maribor ...................................................................................................... 5

1.4. Objave v medijih .................................................................................................................................... 5

1.5. Ocena stanja in predlogi ........................................................................................................................ 6

2. DELOVANJE ŠTUDENTSKEGA DOMA ............................................................................................................. 7

2.1. Organiziranost Študentskih domov .............................................................................................................. 7

2.2. Razvoj Študentskih domov ........................................................................................................................... 9

2.3. Fluktuacija stanovalcev .............................................................................................................................. 11

2.4. Mobilnost stanovalcev ................................................................................................................................ 14

2.5. Zasedenost razpoložljivih kapacitet Študentskih domov ............................................................................ 16

2.6. Struktura stanovalcev ................................................................................................................................. 17

2.7. Socializacija stanovalcev ........................................................................................................................... 20

2.8. Dodatne dejavnosti .................................................................................................................................... 22

3. KADROVSKI POGOJI ....................................................................................................................................... 24

3.1. Struktura zaposlenih po delovnih področjih ................................................................................................ 24

3.2. Struktura zaposlenih po dokončani stopnji izobrazbe ................................................................................ 24

3.3. Izobraževanje zaposlenih ........................................................................................................................... 24

3.4. Anketa o zadovoljstvu zaposlenih .............................................................................................................. 25

3.4.1. Odnos med zaposlenimi ..................................................................................................................... 26

3.4.2. Materialni pogoji .................................................................................................................................. 27

3.4.3. Delo in naloge ..................................................................................................................................... 28

3.4.4. Kariera ................................................................................................................................................ 30

3.4.5. Informiranost ....................................................................................................................................... 31

4. ŠTUDENTJE NA ZAVODU ............................................................................................................................... 32

4.1. Vpetost stanovalcev v delovanje zavoda ................................................................................................... 32

4.2. Študentski svet stanovalcev ....................................................................................................................... 32

4.3. Študentski projekti ...................................................................................................................................... 34

5. PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI ......................................................................................................... 35

5.1. Bivalni standard stanovalcev ...................................................................................................................... 35

5.2. Oprema v domovih ..................................................................................................................................... 37

5.3. Administrativno – upravni prostori .............................................................................................................. 38


3

5.4. Računalniške zmogljivosti .......................................................................................................................... 38

5.5. Knjižnično – informacijska dejavnost .......................................................................................................... 38

5.6. Financiranje zavoda Študentski domovi ..................................................................................................... 39

5.7. Vrednotenje okoljskega vpliva .................................................................................................................... 41

6.ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI .................................... 42

6.1. Zagotavljanje kakovosti v Študentskih domovih ......................................................................................... 42

6.2. Spodbujanje inovativnosti in razvojna naravnanost ................................................................................... 43

7. SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................................................................. 43

7.1. Analiza realizacije zastavljenih nalog v okviru akcijskega načrta samoevalvacijskega poročila za študijsko

leto 2011/2012 .................................................................................................................................................. 43

7.2. Akcijski načrt za študijsko leto 2012/2013 .................................................................................................. 45

7.3. SWOT analiza in konkurenčne prednosti Študentskih domov.................................................................... 45

8. SEZNAM TABEL ............................................................................................................................................... 48

9. PRILOGE........................................................................................................................................................... 49


4

1 VPETOST V OKOLJE

1. 1 Vizija in strategija Študentskih domov Univerze v Mariboru

POSLANSTVO

Poslanstvo Študentskih domov Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Študentski domovi Maribor) je nuditi

študentom mariborske univerze dovolj kakovostnih bivalnih kapacitet in jim omogočiti čim boljše pogoje

za študij in za osebno ter intelektualno rast in razvoj.

VIZIJA

Študentski domovi Maribor so sinonim za:

- kakovost,

- prijetno in varno bivanje,

- zanesljivost,

- fleksibilnost in prilagodljivost,

- dodatne obštudijske dejavnosti in kakovostno preživljanje prostega časa,

- prvo misel mladih o možnosti nastanitve v Mariboru.

Moto Študentskih domov Univerze v Mariboru je: »VEČ KOT LE DOM.«

Študentski domovi so pridružena članica Univerze v Mariboru in predstavljajo pomemben del njene

infrastrukture. Študentom Univerze nudimo optimalne pogoje za bivanje, študij in preživljanje prostega

časa, zato tudi program dela in strategija temeljita na aktivnostih, ki so ključne za uspešno zagotavljanje

kakovostnih namestitvenih kapacitet.

Skladno z razvojno politiko širitve Univerze v Mariboru, z uvedbo novih študijskih programov in s

povečano mednarodno izmenjavo študentov se določajo tudi smernice za nadaljnjo prostorsko širitev

Študentskih domov.

Danes so študenti usmerjeni k večji individualnosti, bivati želijo v enoposteljnih sobah, v manjših bivalnih

enotah, kjer je manjša potreba po medsebojnem prilagajanju. Zato moramo tudi v prihodnosti temu

posvetiti veliko pozornosti ob prenovi obstoječih domov.

Sprašujemo se, kakšno vlogo naj imajo Študentski domovi, Univerza v Mariboru in Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pri vnosu novih, zanimivih vsebin za obštudijske dejavnosti in prosti čas. Vse preveč je študentov, ki s podporo družbe na osnovi priznanega statusa študenta uveljavljajo le številne bonitete in pravico subvencioniranega bivanja v študentskem domu. Zadnje jim pomeni tudi možnost za nenadzorovana veseljačenja, popivanja in vandalizem. Zato je nujno vzpostaviti pristno sodelovanje med Študentskimi domovi oz. Univerzo v Mariboru ter ŠOUM, kar smo v tem letu delno že dosegli s povezovanjem v projektih ŠTEKO.


5

1. 2 Povezovanje z drugimi sorodnimi zavodi

Pri svojem delu se Študentski domovi povezujemo z vsemi sorodnimi institucijami v Sloveniji, in sicer s

študentskimi domovi v Ljubljani, Kranju in Kopru.

Iz leta v leto se povečuje delež tujih študentov, ki študirajo na Univerzi v Mariboru in bivajo v

Študentskih domovih, zato se trudimo v čim večji meri povezati s sorodnimi ustanovami v tujini: Split,

Varšava, Dunaj, Rim, Beograd, Novi Sad …

V letošnjem letu so tudi stekla prizadevanja za ustanovitev Združenja študentskih domov Slovenije, ki

so se 12. 12. 2012 tudi realizirala. V Mariboru smo na ustanovni skupščini ustanovili združenje, sprejeli

statut in izvolili Lidijo Divjak Mirnik, prof., za predsednico združenja za dobo dveh let.

1. 3 Vpetost v ožje okolje mesta Maribor

Naši stanovalci so vpeti v življenje mesta Maribor, zato se trudimo čim bolje sodelovati z različnimi

mestnimi ustanovami, še posebej z mestnimi četrtmi, v katerih so locirani naši domovi.

Trudimo se tudi za boljše sodelovanje z vsemi javnimi podjetji v Mariboru in policijskimi enotami

Policijske uprave Maribor.

Skupaj s študentskim svetom stanovalcev študentskih domov smo uspešno izvedli natečaj za izdelavo

nalepk, ki spodbujajo k varčevanju energentov v študentskih domovih.

S svojimi prostimi kapacitetami smo tudi aktivno sodelovali pri namestitvi gostov in udeležencev

različnih prireditev v času Evropske prestolnice mladih (EPM).

1. 4 Objave v medijih

Vodstvo Študentskih domov se trudi, da bi bili Študentski domovi čim pogosteje omenjeni v medijih, še

posebej ob zaključku poletnega semestra, ko izide razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v

Študentskih domovih. Na ta način želimo obveščati javnost in prihodnje uporabnike naših storitev o

novostih v naši nastanitveni ponudbi. Prav gotovo je posledica tega tudi povečano število prosilcev za

sprejem v tem študijskem letu, kljub manjšemu vpisu na Univerzo v Mariboru.

Na naši spletni strani se trudimo redno obveščati naše prihodnje in trenutne stanovalce o aktivnostih, ki

se izvajajo pri našem delu.

Analiza te strani je pokazala velik porast obiskovalcev, ki so zadovoljni z novo obliko predstavitve

Študentskih domov.

V tem letu smo pripravili nov predstavitveni film in reklamni spot o bivanju v Študentskih domovih, ki

nam bo služil za promocije med prihodnjimi študenti.


6

Predstavitve na srednjih šolah:

Leto 2008 2009 2010 2011 2012

Število

predstavitev

0 0 0 10 15

Spodnja tabela prikazuje število objav v medijih, kjer so posredno ali neposredno omenjeni Študentski domovi Univerze v Mariboru (ŠD). V analizo niso zajete objave, kjer so omenjeni samo študentski domovi na splošno, domovi v zasebni lasti in domovi v lasti katere druge univerze.

Objave v medijih:

Medij/leto 2008 2009 2010 2011 2012

Tiskani

mediji

31 41 22 65 51

Radio in

televizija

32 43 16 84 99

Spletni

mediji

5 16 11 63 76

SKUPAJ: 68 100 49 212 226

Tabela 1: Objave v medijih.

Predstavitve na radijskih in televizijskih postajah:

Leto 2008 2009 2010 2011 2012

Število

predstavitev

2 2 4 12 15

Tabela 2: Analiza pojavljanja v medijih.

Število obiskovalcev spletne strani Študentskih domov:

2011 = 24788,

2012 = 78247.

1. 5 Ocena stanja in predlogi

V prihodnosti moramo analizirati nadaljnje trende vpisa za študij na Univerzi v Mariboru in smotrnost

širitve nastanitvenih kapacitet. Prav tako je potrebno ob sodelovanju Študentskega sveta stanovalcev

Študentskih domov proučiti primerne pogoje za kakovostno izvajanje obštudijskih dejavnosti. Iz

sociološkega in pedagoškega vidika je za oblikovanje osebnosti mladih pomembno kakovostno


7

preživljanje prostega časa. Menimo, da bi tudi s tem omejili vandalizem in pijančevanje med študentsko

populacijo. Predvsem zaradi slednjega moramo poiskati vzvode za omejitev takšnih ravnanj.

Vodstvo Študentskih domov na podlagi restriktivnega delovanja tovrstnega početja ne more zajeziti ali

preprečiti, zato bi v prihodnosti bilo umestno razmisliti o večji vlogi Študentskih domov in univerze z

uvedbo tutorskega sistema med študenti stanovalci. V želji po večji povezavi med študenti in profesorji

ne zgolj s prenosom ozkega strokovnega znanja v okviru študijskega procesa na fakultetah, bi se lahko

del obveznosti preneslo tudi v študentske domove. V ta namen bi v domove namensko nameščali

stanovalce sorodnih študijskih programov in poskrbeli za ustrezno infrastrukturo z opremljeno

predavalnico ali seminarsko sobo. Ti prostori bi tudi sicer bili na razpolago stanovalcem za kulturno

druženje.

Večji poudarek moramo v prihodnje dajati tudi urejenim športnim površinam, tako zunanjim igriščem v

sklopu študentskih naselij, kakor tudi telovadnicam, Univerzitetnemu športnemu centru Leona Štuklja ter

fitnes centrom. Z bogatejšo ponudbo športnih aktivnosti bi se po našem mnenju število deviantnih dejanj

posledično zmanjšalo.

Povečati moramo skrb za varnost vseh stanovalcev in premoženja ter s sodobnimi sredstvi zagotoviti

tehnično varno bivanje, kar pa je povezano s finančnimi sredstvi, ki jih trenutno nimamo na voljo.

Sem sodi tudi potreba po prometni ureditvi znotraj kampusa in večje število parkirnih mest.

Ob naštetem smo mnenja, da bi bila na ta način celostna podoba Študentskih domov kot pridružene

članice Univerze v Mariboru vsebinsko še kakovostnejša in privlačnejša.

Z uvedbo projekta Premisli želimo stanovalce ozaveščati o pomenu varčevanja. Zaradi vse večjega

izseljevanja stanovalcev, moramo poiskati načine za zapolnitev kapacitet s turizmom in poletnimi

šolami, ki jih organizirajo članice UM.

2 DELOVANJE ŠTUDENTSKIH DOMOV

2. 1 Organiziranost Študentskih domov

Kot pridružena članica Univerze v Mariboru poslujejo Študentski domovi skladno z določili Statuta

Univerze v Mariboru.

Organizacijske enote v sestavi Študentskega doma:

- vodstvo,

- služba za študentske zadeve,

- tehnična služba,

- računovodstvo.

Organi študentskih domov so:

- direktor,

- strokovni svet,

- študentski svet stanovalcev študentskih domov.


8

Direktor študentskih domov je strokovni vodja ter:

- zastopa in predstavlja zavod,

- vodi in usklajuje delovni proces ter poslovanje javnega zavoda,

- skrbi in odgovarja za zakonitost dela,

- poroča o delu zavoda Upravnemu odboru Univerze v Mariboru in rektorju,

- odloča o delovnih razmerjih delavcev, razen v primerih, za katere je po Statutu pristojen rektor

Univerze,

- opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti Univerze,

- zagotavlja in ureja finančne tokove,

- zagotavlja dobre delovne pogoje in medsebojne odnose.

Strokovni svet je organ javnega zavoda Študentskih domov. Sestavljajo ga direktor, vodje vseh

organizacijskih enot in en stanovalec, ki ga imenuje Študentski svet stanovalcev Študentskih domov.

Strokovni svet:

- določa strokovne podlage za programe dela in razvoja,

- spremlja izvajanje programa dela in razvoja,

- daje direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti,

- daje rektorju Univerze mnenje o kandidaturi za direktorja,

- opravlja druge strokovne naloge, ki jih določa zakon ali Statut.

V letu 2012 je imel strokovni svet 8 rednih sej, na katerih je sprejel 37 sklepov, kolegij pa je imel v tem

času 11 rednih sestankov in več izrednih sestankov, na njih je sprejel 11 sklepov.

Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje

Študentski domovi delujejo skladno z razvojnimi dokumenti države, univerze ter zakonskimi in drugimi pravnimi podlagami:

- Odlok o preoblikovanju UM (Ur. l. RS, št. 28/00 in dopolnitve 98/03, 79/04, 36/06, 137/06), - Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do

leta 2008 (Ur. l. RS, št.134/03, 72/04, 4/06, 132/06), - Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 26/05), - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB2, Ur. l. RS, št. 56/06), - Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02), - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ Ur. l. RS, št. 12/1996

(23/1996 – popr.), 101/1999, Odl. US: U-I- 215/96,22/2000-ZJS, 64/2001, 101/2001, Odl. US: U-I-68/98-42, 108/2002, 34/2003, 79/2003, 65/2005,117/2005, Odl. US:U-I-240/04-11, 129/2006,

- Zakon o javnih financah (Ur. l. RS 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 127/06) - Zakon o javnih uslužbencih - prvi del (Ur. l. RS, št. 56/02, 110/02, 2/04 (10/04 - popr.), 11/07), - Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 114/06), - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-UPB6, Ur. l. RS, št. 110/06), - Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 105/06)), - Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99, 64/01),


9

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05), - Zakon o visokem šolstvu (ZViS-UPB3, Ur. l. RS, št. 119/06), - Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12I/91, 45I/94 Odl.US: U-I-104/92, 8/96, 18/98 Odl. US:

U-I-34/98, 36/00, 127/06), - panožne zakonodaje oziroma predpisi ter pravilniki in ostali interni akti UM.

2. 2 Razvoj Študentskih domov

Študentske domove je leta 1964 ustanovilo Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru, saj do tedaj v

Mariboru ni bilo nobenega študentskega doma, skupaj pa je bilo takrat v različne programe vpisanih 949

študentov. Po ukinitvi tega združenje so ustanoviteljske pravice prešle na novonastalo Univerzo v

Mariboru kot pravnemu nasledniku združenja. Z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru so leta

2000 Študentski domovi dobili status zavoda oz. druge članice Univerze v Mariboru.

Prvi študentski dom je bil zgrajen leta 1964 ob mestnem parku v Tyrševi ulici, sledila sta ji še dva

domova v tem naselju, potem pa se je nadaljevala gradnja domov v novonastalem naselju na

Gosposvetski cesti. Po letu 2004 so bila zgrajena še naselja na Lentu, v Smetanovi ulici in leta 2011 še

prvi nizkoenergijski dom na Gorkega ulici v mestni četrti Tabor.

V študijskem letu 2011/2012 Študentski domovi nudijo študentom Univerze v Mariboru 2799

subvencioniranih ležišč v 15 nastanitvenih objektih, ki se nahajajo na Gosposvetski cesti, na Tyrševi

ulici, na Lentu, na Smetanovi ulici in na ulici Gorkega na Taboru.

Novejši domovi so grajeni skladno z veljavnimi smernicami o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev

in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje, še vedno pa so nekateri domovi dotrajani

in potrebni obnove.

Bivanje v Študentskih domovih je med mladimi ena izmed najbolj zaželenimi oblik bivanja, predvsem

zaradi ugodnih cen in številnih dodatnih ugodnosti.

Stanovalcem nudimo lepo opremljene sobe z uporabo kuhinjskih niš in sanitarij, na voljo imajo uporabo

internetne povezave, kabelske televizije, študijskih sob, fitnes centrov, multimedijskih centrov,

telovadnic, zunanjih športnih površin, sob za igranje namiznega tenisa, likovne in glasbene dejavnosti,

brezplačno uporabo pralnih in sušilnih strojev. Stanovalci imajo tudi možnost parkiranja v garažnih hišah

v naselju Lent in Smetanova.

Dom Leto izgradnje Leto obnove Število ležišč ob izgradnji

Število ležišč po obnovi

1 1964 2000 180 220

2 1968 2002 224 132

3 1971 2007 310 290

depandansa 1974 1999 24 69

4 1978 2008 368 368

5 1979 2008 316 172

6 1981 2011 312 265


10

7 1984 454

še ni obnovljen

8 2004 – 89

9 2004 – 34

10 2004 – 34

11 2005 – 164

12 2005 – 89

13 2010 – 276

14 2011 – 150

SKUPAJ 2799 Tabela 3: Razvoj študentskih domov po letih.

Leto 1964 1973 1984 1997 2004 2005 2008 2010 2011 2012

Število

vseh

ležišč

180 688 2037 2088 2310 2576 2420 2696 2799 2799

Tabela 4: Namestitvena zmogljivost po letih.

Tabela 5: Namestitvena zmogljivost po letih.


11

2. 3 Fluktuacija stanovalcev

Vselitve študentov

V preglednici so prikazani podatki po mesecih in spolu o številu vabljenih in vseljenih študentov

novincev ter delež osipa. Vselitve začasno izseljenih in tujih študentov niso prikazane.

Obdobje Vabljeni

moški

(M)

Vabljene

ženske

(Ž)

Skupno

Prišli

M

Prišle

Ž

Prišlo

skupaj

Delež

osipa v %

2011/12

Delež

osipa v %

2010/11

Delež

osipa v %

2009/10

September 2011 158 202 360 145 187 332 7,80 0 21,30

Oktober 2011 414 497 911 330 392 722 21,00 29,01 35,40

November 2011 22 27 49 13 13 26 47,00 61,60 69,00

December 2011 221 156 377 134 59 193 49,00 61,70 68,10

Januar 2012 0 0 0 0 0 0 0 0 69,90

Februar 2012 0 0 0 0 0 0 0 0 71,10

Marec 2012* 35 41 76 31 34 65 14,50 55,10 61,80

SKUPAJ 692 721 1413 508 498 1006 28,80 34,60 39,80

Tabela 6: Podatki po mesecih in spolu o številu vabljenih in vseljenih študentov ter delež osipa (Vselitve po prednostni listi 2011/2012 (od 15. 9. 2011 do 7. 12. 2011) in na osnovi dodatnega razpisa v začetku marca).

Kapacitete ŠD so premajhne predvsem ob začetku študijskega leta. Pred začetkom predavanj večina

študentov pride na vselitev, na naše vabilo se ne odzovejo le študenti, ki so se prepisali na drugo

univerzo ali višjo šolo ali pa so zaradi posebnih potreb odločili za drugo vrsto bivanja ipd. V mesecu

oktobru se osip poveča; študenti v tem času že poiščejo druge oblike nastanitve, večinoma brez

subvencije, pod pogojem, da sklenejo pogodbe za več mesecev ali za leto dni, zato pozneje niso več

zainteresirani za spremembo. Prav ob začetku predavanj veliko ležišč v študentskih domovih zasedajo

t. i. stari študenti, ki si še urejajo statuse. V primeru neuspeha se mnogi izselijo šele konec oktobra ali

med študijskim letom, zato se določeno število ležišč v domovih še sprosti, vendar je to za mnoge

novince že prepozno. Tukaj tudi tiči vzrok za zelo nepredvidljivo število študentov, ki naj bi prišli na

vselitev oz. osip pri prihodih na vselitev v študentske domove.

V študijskem letu 2011/12 so bile vselitve po prednostni listi, ki je bila objavljena po rednem razpisu,

zaključene 7. decembra 2011, saj smo v začetku decembra odprli obnovljeni Dom 6 z 265 ležišči in na

vselitev povabili vseh 377 čakajočih študentov. Na vabilo se je odzvalo 193 študentov (polovica), zato je

ostalo nad 100 ležišč nezasedenih. Ministrstvo smo zaprosili za objavo dodatnega razpisa za sprejem in


12

tako smo v začetku marca vselili še 65 študentov. V letnem semestru smo sprejeli tudi vse Erasmus

študente, ki so želeli bivati v študentskih domovih.

Delež vabljenih na vselitev, ki se vselitve ne udeležijo (osip) po mesecih v primerjavi s preteklimi leti

kaže, da se povprečni osip niža. Vsako leto je osip najnižji v septembru in v začetku oktobra

(pribl. 20 %), med študijskim letom pa se poveča tudi do 70 %. V zadnjih letih opažamo trend večjega

odziva na vselitve v študentske domove.

V Tabeli 7 so prikazani podatki vselitev vseh domačih (novinci, začasno izseljeni ipd.) in tujih študentov

po mesecih v študijskem letu 2011/12 v primerjavi z leti 2008/09, 2009/10 in 2010/11.

Domači

2011/12

Tuji

2011/12

Skupaj

2011/12

Skupaj

2010/11

Skupaj

2009/10

Skupaj

2008/09

Oktober 364 104 468 856 454 610

November 44 5 49 46 45 88

December 193 3 196 14 20 10

Januar 5 2 7 1 26 21

Februar 20 112 132 20 102 51

Marec 77 27 104 46 36 85

April 13 13 26 34 29 45

Maj 10 6 16 32 19 10

Junij 36 10 46 45 36 45

Julij 19 15 34 35 44 40

Avgust 10 19 29 19 19 8

September * 393 56 449 369 22 257

SKUPAJ 1184 372 1556 1514 852 1270

Tabela 7: Podatki vselitev vseh domačih in tujih študentov po mesecih.

Število vselitev je odvisno od števila prostih ležišč in števila študentov, ki se odzovejo na vabilo na

vselitev. Prikazane so vse vselitve (študenti, ki so prvič zaprosili za subvencijo, študenti, ki so bili

začasno izseljeni in so se vrnili s študija v tujini, ali so se v študentski dom preselili od zasebnikov ali iz

dijaških domov in vselitve tujih študentov). V študijskem letu 2011/12 je število vselitev v decembru

2011 mnogo višje kot v preteklih letih, ker je bila obnova v Domu 6 zaključena šele decembra. V

septembru 2012 smo v drugi polovici meseca vselili študente, ki so prosili za sprejem za leto 2012/13.


13

Izselitve študentov

V Tabeli 8 so prikazani podatki izselitev domačih in tujih študentov po mesecih v študijskem letu

2011/12 v primerjavi s študijskim leti 2008/09, 2009/10 in 2010/11.

Obdobje Domači Tuji Skupaj

2011/12

Skupaj

2010/11

Skupaj

2009/10

Skupaj

2008/09

Oktober 289 6 295 286 255 318

November 41 1 42 42 42 40

December 36 3 39 34 22 9

Januar 13 8 21 36 24 23

Februar 40 59 99 254 117 65

Marec 44 19 63 38 60 70

April 60 9 69 69 52 55

Maj 35 7 42 31 28 20

Junij 104 44 148 76 100 99

Julij 217 132 349 224 197 193

Avgust 106 16 122 51 75 78

September 116 13 129 125 124 55

SKUPAJ 1101 317 1418 904 1096 1025

Tabela 8: Podatki izselitev domačih in tujih študentov po mesecih.

V študijskem letu 2011/12 je bilo za tretjino več izselitev kot v preteklih letih. Ugotavljamo, da se vsako

leto v poletnih mesecih izseli večje število študentov, saj se študenti v času absolventskega staža

izselijo in ponovno zaprosijo za bivanje le tisti, ki nadaljujejo študij na 2. stopnji. Mnogi so se izselili že v

spomladanskih mesecih, zato smo v juliju pripravili rebalans načrta zasedenosti kapacitet. V študentskih

domovih biva vedno več tujih študentov, ki v poletnih mesecih ne zasedajo ležišč.

Preselitve študentov

V Tabeli 9 so prikazani podatki preselitev domačih in tujih študentov po mesecih v študijskem letu

2011/12 v primerjavi z leti 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Zajete so preselitve iz dvoposteljnih v

enoposteljne sobe na željo študentov in preselitve zaradi potreb ŠD (npr. obnova doma).


14

Obdobje Domači Tuji Skupaj

2011/12

Skupaj

2010/11

Skupaj

2009/10

Skupaj

2008/09

Oktober 250 15 265 387 254 316

November 28 0 28 58 62 69

December *** 287 0 287 39 20 19

Januar 12 0 12 44 19 10

Februar 44 3 47 89 47 25

Marec 36 9 45 26 63 51

April 49 0 49 70 50 63

Maj 36 1 37 26 31 22

Junij 44 3 47 41 53 33

Julij 81 0 81 73 73 95

Avgust 86 3 89 4 54 11

September 105 1 105 81 76 77

SKUPAJ 1058 35 1092*** 938** 466 791*

Tabela 9: Preselitve domačih in tujih študentov po mesecih.

*Število preselitev v letu 2008/09 je višje, ker smo obnovili Dom 5 in so se v te enoposteljne sobe preselili

študenti iz ostalih domov.

**Število preselitev v letu 2010/11 je ponovno višje, ker smo se pripravljali na obnovo Doma 6 in so se študenti iz

tega doma od oktobra 2010 do februarja 2011 preseljevali na prosta ležišča v ostalih domovih.

*** V decembru 2011 smo odprli obnovljen Dom 6 in vanj so se lahko vrnili ali preselili študenti iz ostalih domov.

2. 4 Mobilnost stanovalcev

Pri sprejemanju tujih študentov nas obvezuje Pravilnik o bivanju tujcev v Študentskih domovih

(Ur. l. št. 5/1994, 13. člen), po katerem imajo pravico do ležišča v domu le tisti tuji državljani, ki so

štipendisti Vlade Republike Slovenije oz. ministrstev, ali če je tako določeno z meddržavnimi ali

mednarodnimi sporazumi in pogodbami. Skladno s 6. členom Pravilnika o šolninah in bivanju v

študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji tuji

študenti plačujejo stanarino povišano za znesek subvencije.

Praviloma tuji študenti plačajo stanarino v enkratnem znesku po preteku prvega meseca bivanja oz.

izjemoma v dveh obrokih.


15

Po pogodbi št. 3330-12-500177 o subvencioniranju bivanja študentov v javnih študentskih domovih

znaša mesečna subvencija 18,00 evrov na študenta.

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009/10 2010/11 2011/12

Št. Erasmus 48 81 135 145 179 224 178 210

Št. Ceepus, štipendisti itd. 21 24 28 38 28 30 25 47

Skupaj 69 105 162 193 207 254 203 257

Tabela 10: Podatki o številu vseh tujih študentov, ki so bivali v študentskih domovih.

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009/10 2010/11 2011/12

Št. prihodov Erasmus

študentov na UM 93 166 200 225 232 290 344 398

Št. Erasmus študentov, ki

so bivali v ŠD 48 81 135 145 179 224 178 210

Delež (v %) 52 52 68 65 77 77 52 53

Tabela 11: Podatki o številu tujih študentov v projektu mednarodne izmenjave Erasmus, ki so prišli na študij na UM, in delež teh študentov, ki so bivali v študentskih domovih.

Študentski domovi podpirajo usmeritev UM k čim večji mobilnosti študentov. V preteklih letih se je delež študentov, ki so prišli na UM v projektu mednarodne izmenjave Erasmus (v nadaljevanju Erasmus študenti) in so bivali v ŠD povečeval (za pribl. 4/5). V letu 2011/12 smo v zimskem semestru Erasmus študente namestili v novem domu 14 (Quadro), ker so bili ostali domovi zaradi obnove Doma 6 zasedeni s slovenskimi študenti. V letnem semestru je bil Dom 6 ponovno odprt in tako smo imeli dovolj prostora, da smo sprejeli vse zainteresirane Erasmus študente.

V zimskem semestru 2011/12 je bilo na UM sprejetih 261 Erasmus študentov, vendar smo jih zaradi

obnove Doma 6 lahko sprejeli samo 110 in jih namestili v Dom 14, ostala mesta v domu so zasedli

slovenski študenti. Delež tujih študentov je bil v letu 2011/12 zaradi namestitve v nov dom višji kot v letu

2010/11, ko se je začela obnova Doma 6. Praviloma v naših študentskih domovih bivajo tudi vsi tuji

študenti izmenjave Ceepus, štipendisti Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter drugih

fundacij.

Pri sprejemanju rezervacij za tuje študente uspešno sodelujemo s Službo za mednarodno sodelovanje

Univerze v Mariboru, društvom ESN in s Centrom za mobilnost in evropske programe izobraževanja in

usposabljanja (CMEPIUS).

Začasne izselitve študentov, ki odhajajo na študij v tujino

V Tabeli 12 so prikazani podatki o številu domačih študentov, ki so se začasno izselili za dobo 3 do 9

mesecev zaradi študija v tujini, in številu vseh tujih študentov, ki so bivali v študentskih domovih.


16

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010/11 2011/12

Število tujih študentov 69 105 162 193 207 254 203 257

Število začasnih izselitev 19 21 25 26 52 35 36 51

Razlika med tujimi in

začasno izseljenimi 50 84 137 167 155 219 167 206

Delež razlike (%) 72 80 85 86 75 90 82 80

Tabela 12: Podatki o številu domačih študentov, ki so se začasno izselili zaradi študija v tujini, in številu vseh tujih študentov, ki so bivali v študentskih domovih, število ležišč namenjenih tujim študentom in delež ležišč potrebnih za tuje študente, ki jih sprostijo začasno izseljeni domači študenti.

Podatki konstantno kažejo, da je število sproščenih ležišč vsa leta bistveno nižje, kot jih potrebujemo za

vselitve tujih študentov. Število stanovalcev ŠD, ki se zaradi študija v tujini začasno izselijo, predstavlja

petino ležišč, ki smo jih namenili za nastanitev tujih študentov.

2. 5 Zasedenost razpoložljivih kapacitet Študentskih domov

V Tabeli 13 so prikazani podatki o zasedenosti ležišč po mesecih v koledarskem letu 2012 v primerjavi z

leti 2011, 2010 in 2009.

MESEC

2012

KAPACI-

TETA

2012

NAČRT

ZASEDE-

NOSTI

2012

NAČRT

ZASEDE-

NOSTI

2012 (%)

ZASEDENO

2012 – tujci,

domači štud.,

otroci

% glede na

načrt 2012

% glede na

kapaciteto.

2012

% glede na

kapaciteto

2011

% glede na

kapaciteto

2010

% glede na

kapaciteto

2009

Januar 2799 2639 94,28 2634 99,81 94,11 97,48 100,00 100,00

Februar 2799 2605 93,07 2616 100,42 93,46 92,28 100,00 100,00

Marec 2799 2749 98,21 2712 98,65 96,89 99,96 99,55 100,00

April 2799 2739 97,86 2653 96,86 94,78 98,62 97,89 99,42

Maj 2799 2729 97,50 2626 96,23 93,82 98,03 96,86 98,68

Junij 2799 2635 94,14 2575 97,92 92,00 96,73 95,66 98,10

Julij* 2799 2344 83,74 2333 99,53 83,35 90,18 91,16 90,29

Avgust 2799 2153 76,92 2157 100,19 77,06 86,91 86,16 87,77

September 2799 2095 74,85 2078 99,19 74,24 84,56 84,01 85,74

Oktober 2799 2672 9546 2749 102,88 98,21 98,86 97,85 99,92

November 2799 2791 99,71 2774 99,39 99,11 99,72 99,22 100,00

December 2799 2791 99,71 2760 99,00 98,50 94,71 98,89 100,00

SKUPAJ 33588 30942 92,12 30667 99,10 91,30 94,88 95,69 96,67

Tabela 13 : Podatki o zasedenosti ležišč v koledarskem letu 2012 in primerjava z leti 2011, 2010 in 2009. *S 1. 7. 2012 je bil pripravljen rebalans načrt, saj je bilo število prostih ležišč večje od prvotno načrtovanega (prvotni načrt zasedenosti kapacitet je bil 94,6 %, po rebalansu pa 92,12 %, dejansko smo dosegli 91,3 % zasedenost).


17

Ocena stanja in načrtovane izboljšave

Za vsako leto je v letnem načrtu predvideno, v kolikšni meri naj bi bile zasedene kapacitete v

posameznih mesecih. Glede na izkušnje iz preteklih let in šele v decembru zaključeno obnovo Doma 6

smo za leto 2012 načrtovali 94 % zasedenost ležišč s študenti, ki so upravičeni do subvencioniranega

bivanja. Zaradi nižje zasedenosti v prvi polovici leta, kakor je bila načrtovana, smo v juliju sprejeli

rebalans načrta in predvideli 92 % zasedenost. Konec leta smo dosegli 91 % zasedenost kapacitet.

Iz tabele je razvidno, da smo v letu 2012 dosegli 91 % zasedenost (v letu 2011 je bila 95 %, 2010 je bila

96 %, leta 2009 pa 97 %). Zasedenost je nižja od predvidene, saj se mnogi študenti, ki so bili zaradi

obnove Doma 6 začasno izseljeni, niso vrnili v študentske domove, ko so se ležišča sprostila. Tega

dejansko nismo mogli predvideti. Ugotavljamo tudi, da se vsako leto v poletnih mesecih izseli večje

število študentov, saj se študenti v času absolventa izselijo in ponovno zaprosijo za bivanje tisti, ki

nadaljujejo študij na 2. stopnji. Mnogi so se izselili že v spomladanskih mesecih, zato smo v juliju

pripravili rebalans načrta zasedenosti kapacitet.

Višje zasedenosti ne moremo načrtovati niti doseči, ker se tudi tuji študenti konec junija izselijo in

njihova ležišča ostanejo do oktobra prazna. Število tujih študentov se povečuje, kar posledično pomeni

večje število nezasedenih ležišč v poletnih mesecih.

Števila mamic z otroki ni mogoče predvideti, pri načrtu smo upoštevali 7 mamic z otroki, dejansko se je

njihovo število med letom spreminjalo od 5 do 8.

Prosta ležišča v poletnih mesecih namenjamo nastanitvi udeležencev poletnih šol in različnih prireditev,

ki jih organizirajo fakultete Univerze v Mariboru in druge kulturno-izobraževalne organizacije. V

letu 2012 smo se povezali tudi z Zavodom za turizem s Turistično-informacijskim centrom (TIC),

predvsem v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru.

2. 6 Struktura stanovalcev

Struktura po regijah

V Tabeli 14 so prikazani v odstotkih deleži vseljenih študentov po regijah.

Delež v %

po letih

Regija

2012 2011 2010 2009 2008

JV Slovenija 2,5 2,2 2,9 2,8 2,8

Goriška 1,6 0,9 1,5 1,4 1,9

Gorenjska 1,0 1,1 1,3 1,5 1,3

Notranjsko-kraška 0,4 0,6 0,6 0,6 0,7

Obalno-kraška 0,7 0,8 1,1 0,9 1,0

Osrednje-slovenska 1,4 1,4 1,3 1,2 0,8

Podravska 12,6 10,9 12,1 11,2 10,7

Pomurska 23,4 23,7 22,1 23,3 23,3


18

Spodnje-posavska 6,3 4,9 9,9 9,5 10,8

Savinjska 29,8 31,7 20,6 21,4 22,00

Koroška 17,5 14,5 14,7 14,5 13,5

Zasavska 3,2 2,5 5,8 6,3 7,0

Tujci (druge države)* 7,4 4,7 6,6 4,9 4,2

Tabela 14: Vseljeni študenti po regijah.

*V zimskem semestru nismo nastanili vseh zainteresirani tujcev samo v študentske domove, temveč

tudi pri zasebnikih. V letnem semestru smo nastanitev ponudili vsem, vendar je skoraj tretjina izbrala

bivanje pri zasebnikih.

Struktura po letniku študija

V Tabeli 15 je prikazana struktura vseljenih študentov glede na letnik študija.

LETNIK (I. stopnja) Delež v %

2012

Delež v %

2011

Delež v %

2010

Delež v %

2009

Delež v %

2008

1.letnik 27,1 24,3 19,0 16,7 17,7

2. letnik 23,6 24,3 20,5 21,5 20,5

3. letnik 21,1 19,0 21,7 19,7 19,7

4. letnik 2,5 6,0 7,0 11,7 14,1

5. letnik 1,1 1,0 2,7 2,9 1,9

6. letnik (medicina) 0,7 0,5 1,0 0,4

Absolventi VS 1,7 3,6 4,7 6,4 7,6

Absolventi UNI 4,9 8,4 9,1 11,8 12,8

VSI I. stopnja 82,6 87,1 85,5 91,2 94,4

Podiplomski št. II/1. letnik 8,6 8,4 4,9

Podiplomski št. II/2. letnik 7,1 3,7 2,8

Podiplomski št. absolventi 1,6 0,1 0,1

Podiplomski št.(vsi II.in III.

stopnja) 17,4 12,2 7,9 3,9 1,4

TUJCI 7,3 7,4 6,6 4,9 4,2

Tabela 15: Podatki o vseljenih študentih po regijah.


19

Zastopanost po fakultetah

FAKULTETA Delež v %

2012

Delež v %

2011

Delež v %

2010

Delež v %

2009

Delež v %

2008

VSE Tehniške faultete

in GING 41,0 39,2 34,9 38,9 39,6

FERI 18,6 18,7 16,4 18,6

FS 9,9 8,4 7,8 9,1

MEH* 2,3 1,9

FG 6,6 6,4 6,3 6,3

FKKT 3,6 3,6 2,8 3,3

EPF-FS, FG, FERI

GING 0,1 0,2 1,6 1,6

PeF, FNM, FF 30,0 30,3 27,8 27,0 26,3

Pef 11,9 11,0 10,7 9,3

FNM 5,3 5,0 4,8 4,6

FF 12,8 14,3 12,3 13,1

EPF 11,8 12,7 12,5 14,5 14,4

PF 4,6 5,9 6,0 7,1 6,9

FKBV 2,8 2,7 2,4 3,2 3,6

FZV 3,9 3,6 3,9 3,9 3,6

MF 5,4 5,4 5,0 4,7 4,3

TEO, FL, FVV … 0,4 0,2 0,8 0,7 0,7

Tabela 16: Zastopanost vseljenih študentov po fakultetah. *Mehatronika je bila v preteklih letih zajeta v okviru Fakultete za strojništvo.

Tuji študenti (v letu 20011/12 – 7,3 % vseh vseljenih študentov) niso zajeti v prikazanih deležih.

Struktura po spolu

V preglednici je prikazana struktura vseljenih študentov po spolu

SPOL Delež v %

2012

Delež v %

2011

Delež v %

2010

Delež v %

2009

Delež v %

2008

Moški 47 46 47 46 45

Ženske 53 54 53 54 55

Tabela 17: Struktura vseljenih študentov po spolu.

Struktura po spolu se bistveno ne spreminja, vsa leta je nekoliko večji delež vseljenih žensk.


20

Ocena stanja in predlogi

Že več let spremljamo strukturo vseljenih študentov glede na spol, regije, iz katerih prihajajo, fakultete,

na katerih študirajo, in glede na letnik študija. Ti podatki nam pomagajo pri določanju strategije vselitev.

Največ študentov je iz Savinjske (30 %), Pomurske (23 %), Koroške (17 %) in Podravske (13 %) regije,

iz ostalih regij je malo stanovalcev. Struktura po regiji se le nekoliko spreminja.

V letu 2012 se v primerjavi s preteklimi leti ni zamenjal vrstni red po številu vpisanih na posamezne

fakultete, na Medicinski fakulteti se je število študentov ustalilo (5,4 %), nekoliko pa pada na Pravni in

Ekonomsko-poslovni fakulteti.

Tudi letos ugotavljamo, da se je delež študentov po letnikih in stopnji študija spremenil, kar je posledica

izvajanja bolonjskih programov. Povečal se je delež študentov 1. in 2. letnika prve bolonjske stopnje,

močno je upadel delež študentov 4. letnika in absolventov. Povečal se je tudi delež podiplomskih

študentov (lani 13 %, letos že nad 17 %). V letu 2005 je bilo v študentske domove vseljenih 98,8 %

dodiplomskih študentov. V letu 2012 pa študenti I. stopnje predstavljajo le 83 %, II. in III. stopnje

pa 17 %. Podiplomski študenti praviloma bivajo v enoposteljnih sobah. Večina jih je bivala v določenih

domovih že na I. stopnji in nimajo želje, da bi se selili drugam, želijo ostati v okolju, na katerega so

navajeni. Slednje pomeni, da študenti II. in III. stopnje bivajo v vseh domovih. Opažamo trend izselitev

študentov v času absolventskega staža in ponovnih vselitev, ko izpolnijo pogoje za vpis na 2. stopnjo,

kar pomeni povečano fluktuacijo študentov skoraj za tretjino glede na čas pred uvedbo bolonjskega

študija.

2. 7 Socializacija stanovalcev

Uresničevanje določil Pravilnika o domskem redu

Dogajanje v domovih na področjih medsebojnih odnosov, vključevanja v življenje v domovih in

uresničevanja domskega reda spremljamo na osnovi dnevnih obhodov, občasnih kontrol prisotnih

stanovalcev oz. tistih, ki v domovih ne stanujejo, razgovorov s študenti in ob obravnavi različnih pritožb,

kršitev in drugih problemov. V Študentskih domovih bivajo študenti, ki prihajajo iz različnih regij in držav,

imajo različne življenjske navade in cilje, temperament in toleranco ter prilagodljivost. Mnogi imajo doma

višji standard bivanja, niso navajeni deliti sobe s sostanovalcem, drugi so prepričani, da v študentskih

domovih nima nihče pravice do nadzora nad njihovim početjem in se kmalu znajdejo med kršitelji

Pravilnika o domskem redu.

V tabeli so prikazani podatki o številu kontrol, pregledanih sob, ugotovljenem številu neprijavljenih in

prijavljenih obiskov, ter število razgovorov referentov s študenti zaradi razjasnitve okoliščin kršitev

domskega reda.


21

2008 2009 2010 2011 2012

Število kontrol po datumih 412 412 396 393 384

Število pregledanih sob 3705 3577 4035 4301 4072

Število razgovorov zaradi razjasnitve kršitev

domskega reda 372 425 363 421 397

Število neprijavljenih obiskovalcev 71 59 60 59 48

Število prijavljenih obiskovalcev 2153 2478 3163 4187 3999

Tabela 18: Podatki o številu kontrol in pregledanih sob, o ugotovljenem številu neprijavljenih in prijavljenih obiskov ter število razgovorov referentov s študenti.

Število kontrol je skoraj enako kot v preteklem letu, število pregledanih sob se je ustalilo nekoliko nad

4000, kar pomeni, da referent vsaj enkrat letno preveri, kdo dejansko biva v določeni sobi. Število

evidentiranih razgovorov s kršitelji se vsako leto nekoliko spreminja. Vsaj toliko, kot je evidentiranih

razgovorov, je še neevidentiranih razgovorov, ki so zlasti preventivne narave. Število prijavljenih

obiskovalcev je blizu 4000, kar je gotovo povezano s povečano kapaciteto postelj in z delom

receptorske (varnostne) službe, ki nadzoruje prihode in odhode stanovalcev in njihovih obiskovalcev.


Študenti so odrasle osebe, ki so odgovorne za svoja dejanja, vendar imajo nekateri težave s

vključevanjem v novo okolje, osebne probleme ipd., zato jih referenti opozarjajo na posledice določenih

dejanj, zlasti poudarjajo povezanost njihovih dejanj s pogoji bivanja sostanovalcev. Najpogosteje

obravnavane kršitve so bile: ponavljajoče se onemogočanje normalnega življenja sostanovalcev z

motenjem nočnega miru in organizacijo zabav, poškodba domskega inventarja, ogrožanje varnosti

sostanovalcev.

Vzrokov za zabave nikoli ne zmanjka, vsako leto se ponavljajo spoznavni večeri, brucovanja,

spremljanje prenosov športnih tekmovanj, praznovanja rojstnih dni, praznovanje martinovega,

pustovanje, različne regionalne zabave (prleške, prekmurske, primorske, koroške itd.), ki jih organizirajo

v ŠTUK-u in v prostorih za obštudijsko dejavnost. Seveda se ob teh priložnostih nekateri ne znajo in ne

morejo obvladati. Takšnega obnašanja – seveda samo manjšine stanovalcev – vsekakor ne moremo

šteti kot primerno.

Študent, za katerega na osnovi dejstev ocenjujemo, da je kršil Pravilnik o domskem redu, je vabljen na

razgovor k referentu, ki je zadolžen za dom, v katerem študent stanuje. Praviloma so kršitelji po

razgovorih z referenti spremenili svoje vedenje. Referenti jih dodatno opozorijo, da so v Pravilniku o

domskem redu določene pravice in dolžnosti stanovalcev, dejanja, ki onemogočajo normalno bivanje

stanovalcev, in postopki ukrepanja ob kršitvah. Po potrebi se vodstvo odloči za spremembo

študentovega okolja s preselitvijo, ali v težjih primerih predlaga uvedbo disciplinskega postopka.

Disciplinska komisija v letu 2012 ni vodila disciplinskih postopkov (v letu 2011 je vodila postopek za 4

študente).


22

Glede na splošni vtis in po primerjavi podatkov zadnjih nekaj let ugotavljamo, da se stanje v domovih iz

leta v leto izboljšuje, vsaj, kadar gre za večje zabave ali poškodbe domskega inventarja v večjem

obsegu. K temu prispeva ažurno evidentiranje poškodb in materialna odgovornost stanovalcev za

nastalo škodo.

Urejanje različne problematike povezane z bivanjem študentov je vedno zahtevnejše. Od referentov

zahteva poznavanje nekaterih področij psihologije, komunikacije, prava in tudi tehniških strok. Pri

neposrednem delu s študenti ti pričakujejo primerno komunikacijo in učinkovito ukrepanje - zlasti v

kriznih situacijah (motenje drugih stanovalcev, alkoholiziranost, povzročanje namerne škode, različne

osebnostne motnje, odpravljanje tehničnih okvar ipd.), zato bi bilo treba na teh področjih referente in

delavce tehnične in varnostne službe dodatno usposabljati.

2. 8 Dodatne dejavnosti

Turistična dejavnost v Študentskih domovih

V primerjavi s preteklimi leti smo obseg nastanitev v poletnih mesecih v letu 2012 povečali. Nismo pa se ukvarjali s turizmom v pravem pomenu te besede. Domovi namreč ne ponujajo svojih kapacitet prehodnim gostom ali turističnim agencijam, ne razpolagajo s propagandnim materialom te vrste in v ta namen nimajo organizirane receptorske službe. V poletnih mesecih prosta ležišča namenimo za potrebe študentskih praks, srečanj, izmenjav, občasno tudi individualnim gostom ipd. zaradi večjega števila prostih ležišč v poletnih mesecih, smo lahko nastanili več skupin in več individualnih turističnih gostov, povezali smo se tudi z Zavodom za turizem s Turistično-informacijskim centrom (TIC) v Mariboru in v okviru EPK.

TURIZEM 2011 Projekt Časovno obdobje

Lokacija Skupno število nočitev

Število oseb

1. Medicinska fakulteta poletna šola 26. 6. – 9. 7. Tyrševa ulica 181 14

2. BEST (ŠOUM) posvet 27. 8. – 2. 9. Tyrševa ulica 54 9

3. KERAMIN 23. 8. – 20. 9.

Gosposvetska cesta 69 5

5. FF – mednarodna konferenca

mednarodna konferenca

21. 9. – 25. 9. Tyrševa ulica 72 20

6. Veslaški klub tekmovanje 9. 9. – 10. 9. Tyrševa ulica 62 62

7. EPeKA in ESN projekt 27. 12. – 3. 1.

Gosposvetska cesta 383 82

Individualne nočitve


23

TURIZEM 2012 Projekt Časovno obdobje

Lokacija Skupno število nočitev

Število oseb

1. FKKT (Mareja Primožič) poletna šola 8. 7. – 15. 7. Gosposvetska cesta

126 18

2. EPK EPK 30. 7. – 4. 8. Gosposvetska cesta

20 4

3. FKKT(Amra Uzunalić) poletna šola 1. 7. – 11. 7. Dom 14 499 50

4. Z… EPeKA gostje 21. 3. Gosposvetska cesta

4 4

5. CMEPIUS ekskurzija 29. 2. – 2. 3. Gosposvetska cesta

14 7

6. FERI poletna šola 13. 7. – 15. 7. Dom 14 78 39

7. EPF poletna šola 24. 6. – 8. 7. Tyrševa ulica 308 22

8. CLEANING gostje 24. 7. – 1. 8. Tyrševa ulica 12 3

9. ZAVOD SENZORIUM EPK 2. 8. – 4. 8. Tyrševa ulica 257 55

10. KUD LJUD gostje 28. 8. – 29. 8. Gosposvetska cesta

14 8

11. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR

gostje 23. 8. – 25. 8. Dom 14 13 7

12. UM REKTORAT RAZ - UM 16. 9. – 22. 9. Dom 14 34 7

13. OBLETNICA MATURE gostje 14. 9. – 15. 9. Tyrševa ulica 51 51

14. ZAVOD EXODOS LJUBLJANA

EPK 3. 9. – 10. 9. Dom 14 739 129

15. ŠOUM tečaj 21. 9. – 1. 10. Gosposvetska cesta

229 24

16. ZVEZA IAAS (FKBV IN LJ)

projekt 26. 9. – 27. 9. Dom 14 16 16

2414 444

TURIZEM - TIC Dom Število oseb

JULIJ Domova 3 in 14 8

AVGUST Domovi 1, 13, Lent 7

SEPTEMBER Domovi 1, 13, Lent 8

23

Tabela 19: Pregled turistične dejavnosti v letih 2011 in 2012.


Število individualnih turističnih gostov je v preteklih letih padalo, saj standard ni primerljiv s standardom v hotelih (nimamo sob z lastno kopalnico in ne nudimo prehrane). V letu 2012 smo nekoliko izboljšali ponudbo in število individualnih gostov ter skupin se je povečalo. Predvidevamo, da je to povezano tudi z dogajanjem v mestu, ki je evropska prestolnica kulture.


24

Širjenje turistične ponudbe bo v prihodnosti mogoče, saj zadnja leta opažamo trend povečevanja števila

prostih ležišč v poletnih mesecih. Ugotavljamo pa, da ni smiselno študentov na določenih lokacijah

začasno izseliti ali preseliti, saj to praviloma pri študentih ne bi bilo pozitivno sprejeto in se mnogi izmed

njih v študentske domove ne bi vrnili.

3 KADROVSKI POGOJI

3. 1 Struktura zaposlenih po delovnih področjih

V Študentskih domovih Maribor je trenutno zaposlenih 34 delavcev.

Delovno področje Število zaposlenih 2011 Število zaposlenih 2012

Vodstvo 4 4

Tajništvo 1 1

Računovodstvo 3 3

Služba za študentske zadeve in Pisarna za študentske domove

8

9

Tehnična služba: tehnična dejavnost 15 14

Tehnična služba: pralnica 3 3

Skupaj 34 34

3. 2 Struktura zaposlenih glede na dokončano stopnjo izobrazbe

V Tabeli 20 je prikazano število zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe in število vključenih v razne

izobraževalne programe za pridobitev izobrazbe.

Stopnja izobrazbe

2011

2012

IX. stopnja 1 1

VII. stopnja 10 9

VI. stopnja 6 6

V. stopnja 4 6

IV. stopnja 10 8

III. stopnja 3 4

Skupaj 34 34

Tabela 20: Število delavcev po stopnji izobrazbe in število vključenih v izobraževanje.

3. 3 Izobraževanje zaposlenih


25

Stopnja izobrazbe

Št. zaposlenih 2011

Št. udeležencev 2011

Št. zaposlenih 2012

Št. udeležencev 2012

IX. stopnja 1 1 1 1

VII. stopnja 10 5 9 4

VI. stopnja 6 5 1

V. stopnja 4 7 1

IV. stopnja 10 8

III. stopnja 3 4

Skupaj 34 6 34 7

Tabela 21: Zaposleni po stopnji izobrazbe in število vključenih v izobraževanja.

V letu 2012 smo za vse zaposlene izvedli seminar o stresu na delovnem mestu.

3. 4 Anketa o zadovoljstvu zaposlenih

Komisija za ocenjevanje kakovosti je anketo izvedla med zaposlenimi v mesecu juniju 2012. Anketni

vprašalnik je izpolnilo 25 delavcev od skupaj 34. Vzorec zadošča za relativno realno oceno dejavnikov,

ki vplivajo na klimo in delovno počutje ter so osnova za zadovoljstvo na delovnem mestu.

Iz pridobljenih podatkov lahko ugotavljamo strukturo anketiranih glede na delovno dobo in delo, ki ga

opravljajo. Istočasno ti podatki omogočajo oceno dejavnikov in izpostavljenost posameznim dejavnikom,

ki so različni glede na posamezna delovna področja.

1. Število anketiranih v odstotkih glede na delovno dobo:

do 3 leta 4 16 %

do 10 let 9 36 %

do 20 let 4 16 %

nad 20 let 8 32 %

Vsi rezultati 25

Med 25 udeleženci je najbolj bilo največ tistih, ki imajo do deset let delovne dobe.

Najmanj anketiranih ima do tri leta ali do dvajset let delovne dobe.

Iz grafikona lahko vidimo, da je največji delež anketiranih zaposlenih v Študentskih domovih do 10 let

(36 % ) in nad 20 let ( 32 % ). Iz podatkov lahko razberemo, da je več kot dve tretjini anketiranih (68 %)

zaposlenih v Študentskih domovih manj kot 20 let, kar pomeni, da so sedaj v obdobju njihove največje

ustvarjalnosti.


26

2. Delo, ki ga zaposlena oseba opravlja:

Ankete je oddalo enako število tehničnih kot strokovnih delavcev, samo en anketiranec je izbral drugo.

3. 4. 1 Odnos med zaposlenimi

Skupino vprašanj o odnosu med zaposlenimi lahko razdelimo v tri podskupine, ki se nanašajo na

odnose z najbližjimi sodelavci, sodelovanje z drugimi organizacijskimi enotami znotraj Študentskega

doma ter odnos med delavci in vodstvom. Anketiranci so na štiristopenjski lestvici izražali svoje

strinjanje z naštetimi trditvami:

3 Odnosi z neposrednimi sodelavci so dobri. sploh ne drži 0

Odnosi z neposrednimi sodelavci so dobri. ne drži 0

Odnosi z neposrednimi sodelavci so dobri. drži 15

Odnosi z neposrednimi sodelavci so dobri. popolnoma drži 10

4 Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen. sploh ne drži 0

Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen. ne drži 2

Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen. drži 13

Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen. popolnoma drži 10

5 Posamezne organizacijske enote dobro sodelujejo med seboj. sploh ne drži 0

Posamezne organizacijske enote dobro sodelujejo med seboj. ne drži 4

Posamezne organizacijske enote dobro sodelujejo med seboj. drži 18

Posamezne organizacijske enote dobro sodelujejo med seboj. popolnoma drži 3

6 Odnosi med vsemi zaposlenimi v zavodu so dobri. sploh ne drži 0

Odnosi med vsemi zaposlenimi v zavodu so dobri. ne drži 2

Odnosi med vsemi zaposlenimi v zavodu so dobri. drži 17

Odnosi med vsemi zaposlenimi v zavodu so dobri. popolnoma drži 6

7 Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/zadovoljna. sploh ne drži 1

Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/zadovoljna. ne drži 0

Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/zadovoljna. drži 16

Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/zadovoljna. popolnoma drži 8

8 Z delom vodstva zavoda sem zadovoljen/zadovoljna. sploh ne drži 2

Z delom vodstva zavoda sem zadovoljen/zadovoljna. ne drži 3

Z delom vodstva zavoda sem zadovoljen/zadovoljna. drži 15

Z delom vodstva zavoda sem zadovoljen/zadovoljna. popolnoma drži 5

9 V delovnem okolju ne zaznavam mobinga. sploh ne drži 1


27

V delovnem okolju ne zaznavam mobinga. ne drži 3

V delovnem okolju ne zaznavam mobinga. drži 11

V delovnem okolju ne zaznavam mobinga. popolnoma drži 10

Tabela 22: Odnosi med zaposlenimi.

V prvem podsklopu, ki govori o odnosih med neposrednimi sodelavci/sodelavkami pod točko 3 v grafu

vidimo, da so odnosi med sodelavci dobri. V drugem podsklopu točke 5, 6, in 8 kažejo na dobro

sodelovanje zaposlenih med posameznimi organizacijskimi enotami. V tretjem podsklopu, kjer sta

vprašanji 4 in 7, pa vidimo, da je večina zaposlenih (razen dveh anketirancev) zadovoljna z

medsebojnim odnosom s svojimi nadrejenimi. Približno enako število anketiranih (štirje) tudi zaznavajo

razne oblike mobinga na delovnem mestu, kar je najbrž povezano z njihovim medsebojnim odnosom do

sodelavcev in nadrejenih.

3. 4. 2 Materialni pogoji

Skupino vprašanj o materialnih pogojih lahko razdelimo na dva dela, in sicer na vprašanja o materialnih

pogojih in skupino vprašanj o rezultatih nagrajevanja ter varnosti pri delu.

Anketiranci so na štiristopenjski lestvici izražali svoje strinjanje z naštetimi trditvami:

10 Opremljenost delovnega mesta je dobra. sploh ne drži 0

Opremljenost delovnega mesta je dobra. ne drži 3

Opremljenost delovnega mesta je dobra. drži 13

Opremljenost delovnega mesta je dobra. popolnoma drži 9

11 Varnost na delovnem mestu je zagotovljena. sploh ne drži 0

Varnost na delovnem mestu je zagotovljena. ne drži 0

Varnost na delovnem mestu je zagotovljena. drži 13

Varnost na delovnem mestu je zagotovljena. popolnoma drži 12

12 S prihodom/odhodom v ŠD nimam težav (možnost parkiranja). sploh ne drži 0

S prihodom/odhodom v ŠD nimam težav (možnost parkiranja). ne drži 0

S prihodom/odhodom v ŠD nimam težav (možnost parkiranja). drži 9

S prihodom/odhodom v ŠD nimam težav (možnost parkiranja). popolnoma drži 16

13 Delovni čas mi ustreza. sploh ne drži 1

4 5 6 7 8 9

Nizi1 0 0 1 1 0 2 1 1 0 4 1 3 0 2 1 6 1 0 1 8 2 3 1 5 1 3 1 1

0

5

10

15

20

šte

v.o

dgo

voro

v

Odnosi med zaposlenimi


28

Delovni čas mi ustreza. ne drži 3

Delovni čas mi ustreza. drži 8

Delovni čas mi ustreza. popolnoma drži 13

14 Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost. sploh ne drži 1

Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost. ne drži 2

Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost. drži 18

Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost. popolnoma drži 4

15 Plača mi ustreza. sploh ne drži 5

Plača mi ustreza. ne drži 15

Plača mi ustreza. drži 5

Plača mi ustreza. popolnoma drži 0

Tabela 23: Materialni delovni pogoji pri delu.

V prvi skupini vprašanj pod točkami od 10 do 13 lahko ugotovimo, da so zaposleni mnenja, da lahko

govorimo o relativno dobrih delovnih pogojih, z izjemo treh anketirancev, ki so prepričani, da

opremljenost njihovega delovnega mesta ni ustrezna in jim tudi ne ustreza njihov delovni čas.

V skupini vprašanj pod točkama 14 in 15, kjer je govora o rezultatih glede na opravljeno delo, kar je prav

gotovo eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na odnos posameznika do dela in njegovega

počutja na delovnem mestu, vidimo, da več kot polovici anketirancev plača ne ustreza, vseeno pa jim

zagotavlja ustrezno socialno varnost.

3. 4. 3 Delo in naloge


16 Moje delovne naloge so jasno opredeljene. sploh ne drži 1

Moje delovne naloge so jasno opredeljene. ne drži 4

Moje delovne naloge so jasno opredeljene. drži 13

Moje delovne naloge so jasno opredeljene. popolnoma drži 7

17 Napotki mojih nadrejenih so jasni. sploh ne drži 1

Napotki mojih nadrejenih so jasni. ne drži 1

10 11 12 13 14 15

Nizi1 0 3 13 9 0 0 1312 0 0 9 16 1 3 8 13 1 2 18 4 5 15 5 0

0

5

10

15

20

šte

v.o

dgo

voro

v

Materialni delovni pogoji


29

Napotki mojih nadrejenih so jasni. drži 16

Napotki mojih nadrejenih so jasni. popolnoma drži 7

18 Moje delo je kreativno. sploh ne drži 0

Moje delo je kreativno. ne drži 3

Moje delo je kreativno. drži 17

Moje delo je kreativno. popolnoma drži 5

19 Pri mojem delu sem samostojen/samostojna. sploh ne drži 0

Pri mojem delu sem samostojen/samostojna. ne drži 1

Pri mojem delu sem samostojen/samostojna. drži 15

Pri mojem delu sem samostojen/samostojna. popolnoma drži 9

20 Moji predlogi in pobude so upoštevani. sploh ne drži 0

Moji predlogi in pobude so upoštevani. ne drži 3

Moji predlogi in pobude so upoštevani. drži 18

Moji predlogi in pobude so upoštevani. popolnoma drži 4

21 Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/pohvaljena, nagrajen/nagrajena. sploh ne drži 2

Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/pohvaljena, nagrajen/nagrajena. ne drži 8

Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/pohvaljena, nagrajen/nagrajena. drži 11

Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/pohvaljena, nagrajen/nagrajena. popolnoma drži 4

22 Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih. sploh ne drži 2

Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih. ne drži 11

Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih. drži 10

Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih. popolnoma drži 2

23 Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje delovne uspešnosti. sploh ne drži 2

Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje delovne uspešnosti. ne drži 13

Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje delovne uspešnosti. drži 9

Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje delovne uspešnosti. popolnoma drži 1

24 S svojim delom prispevam k uspešnosti Študentskih domov. sploh ne drži 0

S svojim delom prispevam k uspešnosti Študentskih domov. ne drži 0

S svojim delom prispevam k uspešnosti Študentskih domov. drži 17

S svojim delom prispevam k uspešnosti Študentskih domov. popolnoma drži 8

25 Z delom v Študentskih domovih sem zadovoljen/zadovoljna. sploh ne drži 0

Z delom v Študentskih domovih sem zadovoljen/zadovoljna. ne drži 0

Z delom v Študentskih domovih sem zadovoljen/zadovoljna. drži 19

Z delom v Študentskih domovih sem zadovoljen/zadovoljna. popolnoma drži 6


30

Tabela 24: Delo in naloge zaposlenih.

Anketirani delavci so mnenja, da so njihova dela in naloge jasno opredeljena, za večino so tudi napotki

nadrejenih jasni. Menijo tudi, da so pri svojem delu dovolj samostojni in kreativni. Zanimiv je podatek, da

osem anketirancev trdi, da za svoje dobro delo niso pohvaljeni in da je 13 anketirancev mnenja, da se

njihovo delo ne vrednoti po vnaprej znanih standardih. Posledično je razumljiv tudi odgovor 15

anketirancev, da jim nadrejena oseba ne utemelji dovolj jasno njihove ocene delovne uspešnosti.

Vsi zaposleni so zadovoljni z delom v zavodu, kar kaže na dejstvo, da se v kolektivu dobro počutijo.

3. 4. 4 Kariera


26 Za svoje delo se želim dodatno izobraževati. sploh ne drži 1

Za svoje delo se želim dodatno izobraževati. ne drži 2

Za svoje delo se želim dodatno izobraževati. drži 19

Za svoje delo se želim dodatno izobraževati. popolnoma drži 3

27 Študentski domovi me podpirajo pri dodatnem izobraževanju. sploh ne drži 1

Študentski domovi me podpirajo pri dodatnem izobraževanju. ne drži 4

Študentski domovi me podpirajo pri dodatnem izobraževanju. drži 13

Študentski domovi me podpirajo pri dodatnem izobraževanju. popolnoma drži 7

28 S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna. sploh ne drži 1

S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna. ne drži 1

S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna. drži 16

S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna. popolnoma drži 7

29 Kriteriji za napredovanje v našem zavodu so jasni. sploh ne drži 2

Kriteriji za napredovanje v našem zavodu so jasni. ne drži 14

Kriteriji za napredovanje v našem zavodu so jasni. drži 8

Kriteriji za napredovanje v našem zavodu so jasni. popolnoma drži 1

30 Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom. sploh ne drži 0

Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom. ne drži 1

Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom. drži 15

Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom. popolnoma drži 9

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Nizi1 1 4 1 7 1 1 1 7 0 3 1 5 0 1 1 9 0 3 1 4 2 8 1 4 2 1 1 2 2 1 9 1 0 0 1 8 0 0 1 6

Nizi2

0

5

10

15

20

šte

v.o

dgo

voro

v

Delo in naloge


31

Tabela 25: Kariera zaposlenih.

Eden od dejavnikov zadovoljstva v delovnem kolektivu je tudi skrb za razvoj kariere posameznika.

Večina delavcev se želi dodatno izobraževati in so mnenja, da jih zavod pri tem tudi podpira. S svojim

delovnim mestom je večina zadovoljna, več kot polovica (16) jih je mnenja, da pa kriteriji za njihovo

napredovanje niso jasno opredeljeni, zato je eden izmed razlogov verjetno tudi, da vsi razen enega

želijo uvedbo rednih letnih razgovorov.

3. 4. 5 Informiranost


31 O dogajanju v Študentskih domovih sem dobro obveščen/obveščena. sploh ne drži 0

O dogajanju v Študentskih domovih sem dobro obveščen/obveščena. ne drži 8

O dogajanju v Študentskih domovih sem dobro obveščen/obveščena. drži 15

O dogajanju v Študentskih domovih sem dobro obveščen/obveščena. popolnoma drži 2

32 Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in Študentskih domov. sploh ne drži 0

Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in Študentskih domov. ne drži 5

Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in Študentskih domov. drži 17

Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in Študentskih domov. popolnoma drži 3

33 Spletne strani Študentskih domov mi omogočajo dostop do potrebnih informacij. sploh ne drži 0

Spletne strani Študentskih domov mi omogočajo dostop do potrebnih informacij. ne drži 2

Spletne strani Študentskih domov mi omogočajo dostop do potrebnih informacij. drži 19

Spletne strani Študentskih domov mi omogočajo dostop do potrebnih informacij. popolnoma drži 4

34 Vodstvo Študentskih domov mi posreduje potrebne informacije. sploh ne drži 0

Vodstvo Študentskih domov mi posreduje potrebne informacije. ne drži 4

Vodstvo Študentskih domov mi posreduje potrebne informacije. drži 17

Vodstvo Študentskih domov mi posreduje potrebne informacije. popolnoma drži 4

35 Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije. sploh ne drži 0

Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije. ne drži 3

Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije. drži 15

Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije. popolnoma drži 7

26 27 28 29 30

Nizi1 1 2 19 3 1 4 13 7 1 1 16 7 2 14 8 1 0 1 15 9

0

5

10

15

20

šte

v. o

dgo

voro

vi

Kariera


32

Tabela 26: Informiranost zaposlenih.

Informiranost kot eden od ključnih dejavnikov zadovoljstva lahko v naših vprašanjih razdelimo na dva

dela: na neposredno informacijo in informacijo s pomočjo spletne strani zavoda.

Iz grafičnega prikaza je razvidno, da skoraj tretjina zaposlenih pogreša neposredno informacijo o

dogajanju v zavodu, čeprav večina meni, da vodstvo zavoda in neposredno nadrejeni posredujejo

potrebne informacije.

4 ŠTUDENTI NA ZAVODU

4. 1 Vpetost stanovalcev v delovanje zavoda

V skladu s Statutom stanovalcev ŠD Univerze v Mariboru ima Študentski svet Študentskih domov svoje

predstavnike v disciplinski komisiji, komisiji za kakovost, strokovnem svetu zavoda, Študentskem svetu

Univerze in komisijah senata Univerze

V Študentski svet je izvoljen predstavnik vsakega doma in predstavnik zasebnega Študentskega doma

Tomi. Člane Študentskega sveta vsako leto izvolijo na volitvah posameznih domov. Volitve izvedejo v

mesecu oktobru ali novembru. Študentski svet vodi predsednik Študentskega sveta stanovalcev

Študentskih domov. V študijskem letu 2011/12 je imel Študentski svet 14 članov.

4. 2 Študentski svet stanovalcev

Študentski svet stanovalcev Študentskih domov (ŠSSŠD) skrbi za kakovostno preživljanje prostega

časa vseh stanovalcev v Študentskih domovih UM in tudi ostalih študentov UM. Zavzema se za visok

standard bivanja v študentskih domovih in sodeluje z vodstvom Študentskih domov ter jim podaja

predloge za izboljšave in potrebne spremembe v ŠD.

31 32 33 34 35

Nizi1 0 8 15 2 0 5 17 3 0 2 19 4 0 4 17 4 0 3 15 7

0

5

10

15

20

šte

v.o

dgo

voro

v Informiranost


33

Študentski svet želi bolje informirati stanovalce s pomembnimi podatki o bivanju, študiju, UM, ter

sprotno reševati težave, s katerimi se stanovalci srečujejo. Študente želi povezati in v njih vzbuditi

pripadnost skupnosti, tako ŠD in UM, ki ji pripadajo.

Cilj projektov in aktivnosti ŠSSŠD je tudi, da se stanovalci med seboj čim bolje spoznajo in navežejo

stike, kar jim olajša študij kot tudi samo študentsko življenje, ki ga v mestu živijo.

Obstaja možnost vključevanja vseh stanovalcev v razne delavnice, glasbene skupine, novinarske ekipe,

kjer si tudi pridobijo delovne in življenjske izkušnje.

Študentom želi ŠSSŠD omogočiti čim več športnih udejstvovanj, na katerih se spoznavajo in zabavajo.

Tako lahko združijo zabavno s koristnim .

Strmijo tudi k vedno bolj kakovostni organizaciji svojih projektov, saj si še naprej želijo, da so njihovi

projekti iz leta v leto bolj množično obiskani.

Študentski svet stanovalcev Študentskih domov ima naslednje naloge:

obravnava in daje mnenje v vseh splošnih, načelnih in posebnih vprašanjih visokošolske

dejavnosti,

druge članice Univerze, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov stanovalcev domov,

daje mnenje o kandidatih za direktorja drugih članic,

izmed svojih članov izvoli predstavnika v Študentski svet Univerze,

imenuje svojega predstavnika v Komisijo za sprejem študentov, Komisijo za pritožbe in

Nadzorno komisijo v Študentskih domovih,

podaja predloge ter sodeluje pri izboljšavah in spremembah za bivanje v študentskih domovih

vodstvu Študentskih domov in

opravlja naloge, če tako določa zakon, statut, pravilnik o delovanju in sestavi študentskih svetov

ali drugi splošni akt Univerze v Mariboru.

Po zadnjih analizah je Študentski svet ugotovil, da se aktivnosti, ki jih izvaja ŠSSŠD, udeležuje vsako

leto več stanovalcev študentskih domov ter tudi ostalih študentov UM.

Na prireditvah, ki so jih izvedli v študijskem letu 2011/12, aktivno sodeluje že več kot tretjina

stanovalcev. Skupaj so zabeležili več kot 12000 obiskovalcev.

Pri vseh projektih sodelujejo z Društvom stanovalcev študentskih domov, ki jim pomaga pri organizaciji

prireditev, izdelavi glasila TU SEM DOMA ...

Sodelujejo tudi z vsemi drugimi društvi, s katerimi si medsebojno pomagajo pri prepoznavnosti ter

promociji projektov.

Pri izvedbi športnih aktivnosti, predvsem pri izvedbi tekmovanj in izposoji rekvizitov, jim pomaga tudi

Športna zveza Univerze v Mariboru.

Sodelujejo v humanitarnih akcijah z različnimi institucijami in združenji (Mladi forum, podmladek vladnih

strank).


34

ŠSSŠD je pri ustvarjanju tradicionalnih projektov in z izdelavo svoje grafične podobe, ki se pojavlja tako

v glasilu kot na prireditvah, postal razpoznaven med študenti. Njihovo delo je s strani študentov zelo

dobro nagrajeno in cenjeno, kar se kaže v z udeležbo študentov na njihovih prireditvah ter pohvalah in

je razvidno iz vsakoletnega napredka.

Z vsebino spletne strani www.stanovalci.net in glasila, ki ga oblikuje vedno večja ekipa študentov, želijo

študentom UM predstaviti delovanje organa kot dela ŠSUM kot krovnega organa organizacije.

V primerjavi s prejšnjimi leti so postavili trdnejše temelje tudi svojim tradicionalnim prireditvam.

Prireditve, ki jih organizirajo v mesecu maju, so povezali v štirinajstdnevno prireditev Dnevi študentov.

Tako so zmanjšali stroške promocije in povečali preglednost projektov. Dodali so projekte, kot so:

StandUp večeri, Tek okoli treh ribnikov, Poker turnir, Turnir v namiznem tenisu, Maraton aerobike, vleka

vrvi, tekmovanje v izdelavi sadnih kup, izobraževalne delavnice …

Temeljito so prenovili spletno stran www.stanovalci.net, saj portal sedaj ponuja ažurne informacije,

članke, slike. Nadgradnja je interaktivna uporaba aplikacij na spletni strani, ki omogočajo obveščanje o

prispeli pošti, spletno rezervacijo športnih objektov in pregled zasedenosti skupnih prostorov.

Tudi glasilo je bilo tarča temeljite prenove in je tako še obsežnejše S pomočjo finančnih sredstev, ki jih

poskušajo pridobivati tudi s pomočjo sponzorjev, so dosegli naklado 2500 izvodov in celotno barvno

izdajo.

Za vse brucke in bruce so v začetku študijskega leta pripravili zloženke, letake, brošure, s katerimi so

želeli čim bolje informirati študente ter s tem poskrbeti tudi za reklamo tako študentskega sveta kot tudi

UM.

Projekti ŠSSŠD iz leta v leto rastejo, so vedno bolj namenjeni vsem študentom UM, hkrati pa se vedno

bolj srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev, saj le-ta ostajajo nespremenjena. Upajo, da bodo v

letu 2013 pridobili dovolj finančnih sredstev za izvedbo vseh projektov.

4. 3 Študentski projekti

TISK IN ZALOŽNIŠTVO

izdajanje glasila stanovalcev študentskih domov Tu sem doma,

brošura ŠSSŠD.

ŠPORT

projekt Dnevi Študentov ( Pomladne igre, Koleščkanje, Maraton aerobike ...).

KULTURA

brucovanje,

študentovanje,

spomladanski večer stanovalcev,

http://www.stanovalci.net/

http://www.stanovalci.net/


35

poizpitni žur,

oprema skupnih prostorov,

spoznavni večeri.

PROMOCIJA

prenova spletne strani,

rezervacija telovadnice ,

izdelava drobnega promocijskega materiala.

PROSTI ČAS

strokovni izleti stanovalcev ŠD,

motivacijski vikend.

5 PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI

5. 1 Bivalni standard stanovalcev

Površina sobe na študenta, število študentov na uporabo skupnih prostorov

V Tabeli 27 so prikazani podatki po domovih o številu dvoposteljnih in enoposteljnih sob, povprečnem

številu študentov, ki uporabljajo skupni sanitarni sklop in skupno kuhinjo oz. skupne prostore, ter

površina sobe na študenta.

Številka

doma

Število

dvoposteljnih

sob

Število

Enoposteljni

h sob

Povprečno

število

študentov na

sanitarni

sklop

Povprečno

število

študentov na

kuhinjo

Površina

dvoposteljne

sobe na

študenta v m2

Površina

enoposteljne

sobe na

študenta v m2

Depandansa 69 9 2 - 5 2 - 8 8

(6 - 9,9) 8,6

(6,8 - 10,4)

Dom 1 110 0 18 36 5,1 /

Dom 2 1 130 2 2 6,5 5,95

(5,41 - 6,48)

Dom 3 145 0 18 18 5,65 /

Dom 4 117 127 9 18 5,1

(4,95 - 5,3) 6,2

Dom 5 0 172 5 10 / 10,1

(9,3 - 11)

Dom 6 102 61 6

(2 - 6) 16

(2 - 16) 5,4

(5 - 5,7) 6,9

Dom 7 227 0 6

(2 - 6) 6

(2 - 6) 5 /


36

Dom 8 36 17 4

(2 - 4) 4

(2 - 7) 8,1

(7,5 - 8,7) 9,5

(7,9 - 11)

Dom 9 11 12 4

(2 - 4) 4

(2 - 4) 8,1

(7,5 - 8,7) 9,5

(7,9 - 11)

Dom 10 11 12 4

(2 - 4) 4

(2 - 4) 8,1

(7 - 9,2) 9,5

(7,9 - 11)

Dom 11 80 4 4

(2 - 5) 4

(2 - 5) 10,2

(8,7 - 11,6) 10,7

(9,2 - 12,2)

Dom 12 44 1 4

(2 - 8) 4

(2 - 8) 9,4

(8,8 - 10) 10,7

(9,2 - 12,2)

Dom 13 124 28 2

(2 - 5) 2

(2 - 5) 9,5

(7,6 - 10,34) 11,8

(11,5 - 12,63)

Dom 14 69 12 2 - 4 3 - 12 8 12,7

Tabela 27: Podatki po domovih: število dvoposteljnih in enoposteljnih sob, število študentov na skupne prostore in površina sobe na študenta (Vir: Tehnična služba).

Bivalni standard je neprimerljiv med posameznimi naselji, najvišji je v novejših domovih na Lentu, v

domu na Smetanovi 71 (Ddom 13) in v Quadru (Dom 14). Bivalni standard na Smetanovi (Dom 13)

ustreza najnovejšim normativom, saj v teh domovih večina študentov biva v garsonjerah, kjer je

povprečna površina sobe 19 m2: kuhinja je velika 2 m2, kopalnica 3 m2 in predprostor 4 m2, skupno

28 m2. Študentom je na voljo kakovostna sodobna oprema, priključek za internet in kabelsko televizijo,

uporaba fitnesa, glasbene sobe, sobe za obštudijsko dejavnost, pralnice za pranje osebnega perila in

ob doplačilu tudi možnost uporabe garažne hiše.

V začetku oktobra 2011 smo odprli nov Dom 14 (Quadro) na Gorkega ulici 45 s 150-imi ležišči. Je prvi

nizkoenergijski študentski dom v Sloveniji. S pomočjo sodobnih tehnoloških rešitev v objektu nudimo

visoko bivalno ugodje ob nizki obremenitvi okolja. Vsi prostori so ogrevani in hlajeni s talnim sistemom s

pomočjo toplotnih črpalk. Hkrati v vse bivalne prostore dovajamo svež zrak, ki ga s posebnimi

rekuperacijskimi izmenjevalniki temperaturno uravnavamo z izhodnim odpadnim zrakom. Odpiranje

oken in dodatno prezračevanje tako ni potrebno, hkrati pa v tem primeru sistem stalne temperature

potrebuje dlje časa za vzpostavitev konstantne prvotne temperature.

Starejši domovi so obnovljeni (razen Doma 7), vendar so ostale površine sob nespremenjene. Nekoliko

se je zmanjšalo število oseb, ki uporabljajo skupni sanitarni sklop in druge skupne prostore. V vseh

domovih smo namestili sušilne in pralne stroje za pranje osebnega perila. Ob obnovi Doma 5 smo vse

sobe spremenili v enoposteljne, a smo zaradi tega izgubili 150 ležišč. Standard bivanja je višji tudi v

obnovljenem Domu 6, saj se je zmanjšalo število študentov, ki uporabljajo sanitarni sklop in druge

skupne prostore. Zaradi tega smo v domu izgubili 47 ležišč.

Opažamo, da so iz leta v leto potrebe oz. zahteve študentov po boljšem standardu v sobah in skupnih

prostorih vedno večje, a hkrati želijo čim nižjo ceno namestitve. Vsem študentom smo uspeli zagotoviti

internetno povezavo, praviloma pričakujejo ob vselitvi priključek za kabelsko televizijo, manjše bivalne

enote, mirnejša okolja, čiste skupne prostore in novejše pohištvo. Kmalu po vselitvi v starejši dom, ki ni

obnovljen, sledi prošnja študenta za preselitev v prenovljene ali v nove domove z najpogostejšo

obrazložitvijo, da stanovalcem ne ustreza lokacija in nivo opremljenosti.


37

Enoposteljne sobe

V Tabeli 28 so prikazani podatki o številu enoposteljnih sob in številu študentov, ki prosijo za preselitev

v proste enoposteljne sobe.

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Število enoposteljnih sob

496 496 496 503 573 601 601 585

Število prošenj za enoposteljno sobo*

292 332 337 379 446 437 426 468

Tabela 28: Podatki o številu enoposteljnih sob in številu študentov, ki prosijo za preselitev v proste enoposteljne sob.

* Prosilce lahko preselimo v enoposteljne sobe šele, ko se študenti, ki bivajo v njih, izselijo, zato preselitve potekajo vso študijsko leto.

Študentom dodeljujemo enoposteljne sobe skladno z določili Pravilnika o domskem redu. Vsako leto

objavimo Razpis za enoposteljne sobe. Študenti se prijavijo in uvrstimo jih na listo za preselitve v

enoposteljne sobe; najvišje so uvrščeni študenti s posebnimi potrebami, sledijo študenti od višjih do

nižjih letnikov študija. Prosilce lahko preselimo v enoposteljne sobe šele, ko se študenti, ki bivajo v njih,

izselijo, zato preselitve potekajo vso študijsko leto.

Število študentov, zainteresiranih za bivanje v enoposteljnih sobah, se je v zadnjih letih ustalilo.

Študenti, ki bivajo v dvoposteljnih sobah z višjim standardom, se pogosto ne želijo preseliti v

enoposteljno sobo z nižjim standardom.

Pogoji bivanja študentskih družin, invalidov in študentov s posebnimi potrebami

Število mamic oz. očetov z otroki se spreminja (od 5 do 9). Posebnih stanovanj zanje ni, zato bivajo

praviloma v apartmajih z drugimi stanovalci, ki sprejemajo otroke, zato večjih težav ni. Financiranje

dodatnega ležišča za otroka ni urejeno, saj dodatno ležišče ni plačano, MIZKS plačuje le subvencijo.

Za gibalno ovirane stanovalce in njihove spremljevalce je na voljo 20 apartmajev. Ležišč opremljenih za

potrebe gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih nimamo.

Vsako leto evidentiramo nad 100 študentov in študentk, ki izjavijo, da želijo bivati skupaj (zakonci),

vendar so bile do leta 2009 samo 4 garsonjere ustrezno opremljene. Tovrstne potrebe smo upoštevali

ob gradnji novega Doma 13 in v letu 2010 je 17 sob opremljenih za bivanje študentskih parov, v letu

2011 se je po obnovi Doma 6 število povzpelo na 19.

5. 2 Oprema v domovih

Opažamo, da so iz leta v leto vedno večje potrebe oz. zahteve študentov po boljšem standardu v sobah

in skupnih prostorih. Do sedaj smo uspeli zagotoviti vsem stanovalcem internetno povezavo in priključek

za kabelsko televizijo. Stanovalci pričakujejo manjše bivalne enote, mirnejša okolja, čiste skupne

prostore, novejše pohištvo, prostor za pralni stroj in tudi stroj za pomivanje posode. Ob prenovah


38

obstoječih domov upoštevamo minimalne prostorske pogoje za gradnjo in opremljanje študentskih

bivalnih zmogljivosti v Sloveniji.

5. 3 Administrativno–upravni prostori

Študentski domovi Univerze v Mariboru so locirani na petih lokacijah v Mariboru, s težnjo, da so v

neposredni bližini posameznih fakultet. V vseh naseljih so prostori za referat in gospodinjo naselja. V

naselju na Gosposvetski cesti so tudi upravni prostori Študentskih domov.

K administrativno-upravnim prostorom prištevamo:

- upravni prostori in referat na Gosposvetski cesti,

- referat v Tyrševi ulici,

- referat na Lentu,

- referat na Smetanovi ulici,

- referat na Gorkega ulici.

5. 4 Računalniške zmogljivosti

Vseh 2799 ležišč v študentski domovih je opremljenih z internetnimi priključki, večina študentov v času

bivanja v študentskih domovih uporablja svoj računalnik in internetno povezavo, s pomočjo katere ima

dostop do podsistemov informacijskega sistema Univerze v Mariboru in svetovnega spleta. Študenti

urejajo prijave izpitov, pripravljajo in oddajajo seminarske ter druge naloge itd. Študentski domovi

stanovalce obveščamo s pomočjo spletne strani, ki je dostopna na spletni strani Univerze v Mariboru:

www.studentskidomovi.uni-mb.si, stanovalci vzdržujejo tudi svojo spletno stran: www.stanovalci.net.

Pri uporabi interneta smo opažali neodgovoren odnos nekaterih študentov, saj si v Službi za študentske

zadeve niso pridobili lastne IP številke, ampak so nekateri uporabljali tujo in tako onemogočali

nemoteno uporabo interneta dejanskemu uporabniku. To pomanjkljivost smo sedaj nadgradili tako, da

vsak stanovalec takoj ob prijavi dobi svojo IP številko. Študenti so s kakovostjo internetnih povezav

sedaj še bolj zadovoljni.

5. 5 Knjižnično–informacijska dejavnost

Študentski domovi v Mariboru ne razpolagajo s knjižnico, saj zaradi bližine Univerzitetne knjižnice in

posameznih fakultet, ki imajo svoje strokovne knjižnice, do sedaj ni bilo povpraševanja stanovalcev po

teh storitvah.

V vsakem naselju pa lahko vsi stanovalci brezplačno uporabljajo učilnice in multimedijske centre.


39

5. 6 Financiranje zavoda Študentski domovi

Študentski domovi izkazujejo prihodke po vrstah in namenih glede na dejavnost, na katero se nanašajo. Razčlenjujemo jih na prihodke iz naslova opravljanja javne službe in na prihodke iz naslova prodaje na trgu. Dejavnost javne službe v visokem šolstvu je opredeljena z Nacionalnim programom visokega šolstva in smiselno zajema dejavnost študentskih domov. Dejavnost študentskih domov je podrobneje opredeljena v Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov ( Ur. l. RS št. 22/01 ). Javna služba Proračunska sredstva :

subvencije za bivanje študentov ( vir: MIZKS ),

sredstva za obštudijske dejavnosti ( vir: MIZKS ),

sredstva za investicijsko vzdrževanje ( vir: MIZKS ). Neproračunska sredstva :

prihodki od stanarin študentov,

druga sredstva za izvajanje javne službe. Javna služba zajema poleg bivanja študentov s statusom študenta, ki izpolnjujejo pogoje in merila za

subvencioniranje bivanja študentov, še spremljajoče dejavnosti, in sicer:

- nočitve študentov,

- uporaba pralnih in sušilnih strojev, hladilnikov v lasti študentov,

- najem parkirnih mest,

- odpravo namerno povzročene škode,

- administrativna dela za bivanje študentov pri zasebnikih.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in

Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov mesečno izplačuje subvencije za bivanje študentov v

javnem študentskem domu oziroma pri zasebniku. V ta namen je za vsako leto sklenjena pogodba o

financiranju, kjer so opredeljene pravice in obveznosti pogodbenih strank, to je MIZKS in Univerze v

Mariboru. V tej pogodbi je določeno tudi subvencioniranje obštudijske dejavnosti študentov, ki bivajo v

študentskih domovih.

MIZKS subvencionira tudi del materialnih stroškov Pisarni za študentske domove. Sredstva za plačilo

stroškov pisarni se izplačujejo enkrat mesečno po prejemu zahtevka v skladu s Pogodbo o

sofinanciranju dela pisarne za študentske domove in v skladu s Sklepom o merilih za plačilo pisarn za

študentske domove, ki se sklepa za vsako koledarsko leto.

Zgradbe Študentskih domov in oprema v njih so podvržene staranju in izgubljanju uporabnosti. Za

njihovo investicijsko vzdrževanje in obnovo Študentski domovi ne razpolagajo z lastnimi finančnimi

sredstvi. V ta namen se v letnem načrtu opredeli obseg vzdrževalnih del in njihovo financiranje s strani

MIZKS. Na podlagi sklenjene pogodbe ministrstvo financira tudi investicijska vzdrževanja in obnove.


40

Pridobivanje sredstev – stanarine

Študentom, stanovalcem študentskih domov, mesečno zaračunavamo stanarine, ki jih mesečno tudi

poravnavajo, saj bi jim sicer morali odreči pravico bivanja. Stanarine, zaračunane študentom, so namreč

glavni vir financiranja dejavnosti. S sredstvi od stanarin pokrivamo večino stroškov dejavnosti

Študentskih domov.

Tržna dejavnost:

prihodki od storitev,

prihodki od najemnin,

turistične nočitve.

Tržno dejavnost opravlja zavod kot dopolnilno dejavnost, katere glavni namen je zniževanje stroškov osnovne dejavnosti in se izvaja v okviru razpoložljivih kapacitet. Poraba sredstev

S pridobljenimi proračunskimi in neproračunskimi sredstvi pokrivamo stroške dejavnosti Študentskih

domov v okviru odhodkov določenega leta. Celotne odhodke sestavljajo stroški materiala, ki vsebujejo

stroške energije, od katerih po višini izstopajo stroški električne energije, vode, kurilnega olja in plina.

Velik del sredstev porabimo za kritje stroškov storitev. Sem so uvrščeni stroški niza storitev, od katerih

so najvišje postavke storitev varovanja, čiščenja, komunalnih storitev in storitev vzdrževanja

stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. Vsako leto v okviru zaznanih možnosti načrtujemo tudi

investicijska vzdrževanja objektov in opreme, kar pokrivamo iz sredstev MIZKS in iz lastnih sredstev.

Pomemben del odhodkov sestavljajo stroški dela. To so plače in nadomestila plač s prispevki in drugimi

stroški dela, kot so povračila prehrane, prevoza, regresa za letni dopust za štiriintrideset zaposlenih v

Študentskih domovih.

Za leto 2012 smo načrtovali skupaj 10.345.604 EUR skupnih prihodkov, a so se zaradi izpada

prihodkov, ki smo jih predvidevali za investicije s strani MIZKS, ti znižali na 3.506.638 EUR (ocena). V

enaki višini predvidevamo tudi odhodke za leto 2012.


V zadnjih letih cene bivanja študentov dvigujemo le v višini inflacije, ne glede na to, da se naselja

študentskih domov v Mariboru starajo in nezadržno zahtevajo pospešeno obnavljanje objektov, napeljav

in naprav na objektih. Vedno večje so tudi nove zakonske zahteve glede varnosti, ki narekujejo, da so

objekti in naprave nenehno pod nadzorom, zaradi tega so potrebna dodatna vlaganja v napeljave

naprav, svetil ...


41

Pri izvajanju javne službe v Študentskih domovih težko dohajamo ravnotežje med prihodki in odhodki.

Cene bivanja študentov v naših domovih temeljijo na izračunih iz obdobja, ko stroški tekočih vzdrževanj

objektov in naprav še niso predstavljali tolikšne višine oz. je še bilo mogoče nekatera vzdrževalna dela

prelagati na kasnejši čas.

5. 7 Vrednotenje okoljskega vpliva

V Študentskih domovih se trudimo poslovati v skladu s prizadevanji Univerze v Mariboru, da bo

pripomogla s svojim pozitivnim zgledom ustvariti inovativno okolje in učinkovito organizacijo, ki z

razvojem, ustvarjanjem in prenašanjem ključnih znanj h kakovostnemu, uravnoteženemu, trajnostnemu

in družbeno odgovornemu razvoju univerze, mesta in države.

Pri tem so pomembne predvsem:

- okoljska dimenzija,

- gospodarska dimenzija,

- socialna dimenzija in

- etična dimenzija.

Shema okoljskega upravljanja in presojanja (EMAS)

Temeljni kazalniki EMAS

Področje Kazalnik Vrednost Število

zaposlenih

Število

študentov

A B R = A/B B1 R1 = A/B1

I) Energetska

učinkovitost

K_EMAS_Ia a. Skupna poraba

energije v kWh

6.839.423

34

201159,5 2799 2443,5

K_EMAS_Ib

b. Skupna poraba

energije iz obnovljivih

virov v kWh (in delež v

% v vsej porabljeni

energiji)

402.438

5,8% 34 11,8 2799 143,7


42

III) Voda

K_EMAS_IIIb a. Skupna letna poraba

vode v m³ 52762 34 1551,8 2799 18,8

IV) Odpadki

K_EMAS_Iva

a. Skupna letna

količina odpadkov v

tonah

389 34 12,6 2799 0,15

K_EMAS_IVb

b. Skupna letna

količina nevarnih

odpadkov v tonah

0 34 0 2799 0

V) Biotska

raznovrstnost

K_EMAS_Va a. Uporaba zemljišč v

strnjenih naseljih v m² 41986 34 1234 2799 15,0

Tabela 29: Temeljni kazalniki EMAS.

6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE

NARAVNANOSTI

6. 1 Zagotavljanje kakovosti v Študentskih domovih

Komisija za ocenjevanje kakovosti se je v preteklem letu sestala trikrat. V mesecu aprilu 2012 je

komisija izdelala Program dela, istega leta je preverjala izvajanje akcijskega načrta, v mesecu

novembru pripravila izhodišča za pripravo letnega poročila ter v mesecu januarju 2013 izdelala letno

Samoevalvacijsko poročilo za leto 2012.

Komisija za ocenjevanje kakovosti v želji po izboljšanju kakovosti dela zaposlenih izvaja naslednje

aktivnosti:

- pripravila je Poročilo o delu komisije, ki je bilo obravnavano na Strokovnem svetu Študentskih

domov,

- pripravila je predlog Kazalnikov za zagotavljanje kakovosti, ki jih še naprej razvijamo in

dopolnjujemo,

- cilji komisije so bili usmerjeni v spremljanje tega, kar je pozitivno, in iskanju slabosti,

- izobraževanje zaposlenih,

- skrb za pridobivanje povratnih informacij o kakovosti dela zaposlenih,

- skrb za izboljšanje kakovosti informiranosti, ki ga nudi informacijska tehnologija,


43

- pri svojem delu moramo uporabljati merila, ki lahko pokažejo, kako smo uspešni pri

uresničevanju svojega poslanstva,

- zastavljene cilje mora zagotavljati učinkovit sistem vodenja.

Cilj Študentskih domov je postati evropsko primerljiv študentski dom – kampus oz. naselje, ki sledi

razvoju, kakovosti bivanja in se usklajuje z razvojem pedagoških, socioloških in strokovnih področij

Univerze v Mariboru..

Kolikšna je ta uspešnost, presojajo uporabniki, to so stanovalci v študentskih domovih.

Dober vodja, dober in zadovoljen delavec, ki je motiviran, in dobri medsebojni odnosi so porok za

zagotavljanje kakovosti.

6. 2 Spodbujanje inovativnosti in razvojna naravnanost

Spremljanje in zagotavljanje kakovosti in inovativnosti v Študentskih domovih sestavlja več elementov.

Komisija za ocenjevanje kakovosti izvaja postopke notranjega ocenjevanja Zavoda. Z anketo med

stanovalci študentskih domov ugotavljamo raven kakovosti naših storitev do uporabnikov po

posameznih izvajalcih storitev. Študentski domovi imamo tudi definirana pravila in kriterije za sprejem in

bivanje v študentskih domovih v skladu s Pravilnikom o subvencioniranju in bivanju v študentskih

domovih.

V letu 2012 smo prešli na elektronsko prijavo vlog za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem

domu, kar je v veliki meri študentom poenostavilo prijavo in tudi naše delo, povezano s tem.

7 SKLEPNE UGOTOVITVE

7. 1 Analiza realizacije zastavljenih nalog v okviru akcijskega načrta samoevalvacijskega

poročila za študijsko leto 2011/2012

Med kratkoročne cilje, zadane za leto 2012, smo si zastavili:

- obnovo dotrajanega Doma 7,

- izvedbo načrta nabave opreme in prioritetno izbranih investicijsko-vzdrževalnih del na objektih Študentskih domov,

- uvedbo možnosti elektronske prijave študentov za vpis in podaljšanje bivanja v ŠD z namenom racionalizacije dela zaposlenih,

- zagotavljanje energetske učinkovitosti objektov in vodenje energetskega knjigovodstva,

- ureditev prometnega režima v kampusu Gosposvetska,

- spodbujanje večje motiviranosti zaposlenih in dobrih medsebojnih odnosov z namenom večjega

zadovoljstva uporabnikov naših storitev.


44

Analiza realizacije:

- zaradi izpada sredstev za investicije s strani MIZKŠ nismo uspeli obnoviti Doma 7,

- opremo smo nabavili na osnovi izdelanih prioritet,

- s pomočjo MIZKŠ smo prvič izvedli elektronsko prijavo študentov za vpis in podaljšanje bivanja

v ŠD,

- prometni režim v naselju na Gosposvetski cesti je bil delno preurejen,

- vodstvo se je na različne načine trudilo v čim večji meri motivirati zaposlene z namenom

večjega zadovoljstva uporabnikov naših storitev,

- uspeli smo prenoviti izpraznjeno hišniško stanovanje v Domu 7,

- izdelali smo novi predstavitveni film (Življenje v ŠD UM),

- zaščitili smo ime VEČ KOT LE DOM,

- izvedli smo natečaj za varčevanje energentov v ŠD in natisnili nalepke, ki študente opozarjajo

na varčevanje z vodo, elektriko in spodbujajo k ločevanju odpadkov,

- nadaljevali smo s promoviranjem in predstavitvijo ŠD po srednjih šolah po Sloveniji, kar je

posledično povečalo število vlog za vselitev za bivanje v študentskih domovih,

- izvedli smo izobraževanje za zaposlene v ŠD (stres, odnosi, komunikacija),

- uvedli smo aktivno sodelovanje s Študentskimi domovi v Ljubljani, Študentskimi domovi na

Primorskem, v Kranju in Novem mestu ter skupno nastopili pred MIZKŠ (ustanovitev

koordinacije direktorjev ŠD) in v decembru ustanovili ZDRUŽENJE ŠTUDENTSKIH DOMOV

SLOVENIJE,

- uvedli smo aktivno sodelovanje s ŠOUM (skupni projekt ŠTEKO 2012 in pomoč pri izvedbi

njihovih projektov),

- podpisali smo pogodbo z Zavodom za turizem Maribor in z Zavodom Maribor 2012 - EPK z

namenom povečanja turističnih namestitev v ŠD in s tem povečanja naših prihodkov iz tržnega

deleža,

- uspešno smo sodelovali z javnimi podjetji Snaga in Mariborski vodovod na področju osveščanja

študentov o varčevanju z energenti,

- sodelovali smo v projektu PRE-MISLI z Mestno občino Maribor in vsemi javnimi podjetji, vrtci in

šolami, priključili so se tudi ZPM, III. gimnazija Maribor, Srednja gradbena šola, MRA,

- sodelovali smo s Kolesarsko mrežo Maribor in z Evropsko prestolnico mladih (EPM),

- sodelovali smo z Ministrstvom za omladino i sport Republike Srbije (obisk državnega sekretarja

in njegove ekipe),

- pripravili smo dokumentacijo za energetsko sanacijo Doma 4 na Gosposvetski cesti,

- na objektu Dom 14 smo namestili fotovoltaično elektrarno,

- uvedli smo sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje, območna enota Maribor,

- uspešno smo izvedli dodatni razpis za sprejem študentov.

Za uresničevanje usmeritev in ciljev, kratkoročnih in dolgoročnih, je treba vzpostaviti sistem, ki bo

omogočal preglednost pri zagotavljanju kakovosti. Truditi se moramo, da bo skrb za kakovost, skrb


45

vseh zaposlenih, in da bo jasno postavljena odgovornost za izvajanje aktivnosti in ustreznega

ukrepanja.

Samoevalvacija je tako osnova za sprejemanje odločitev v nadaljnjem razvoju Študentskih domov.

7. 2 Akcijski načrt za študijsko leto 2012/2013

Osnovno poslanstvo Študentskih domov je nudenje bivalnih kapacitet študentom in jim omogočiti čim

boljše pogoje za študij in osebno intelektualno rast.

Uvedba novih študijskih programov, ustanavljanje novih fakultet in povečana mednarodna izmenjava

študentov določajo tudi smernice za nadaljnjo prostorsko širitev Študentskih domov v Mariboru.

Med najpomembnejše cilje izpostavljamo povečanje nastanitvenih kapacitet in obnovo dotrajanih

študentskih domov in opreme. Poseben poudarek namenjamo zagotavljanju potrebne infrastrukture za

uspešen študij in prijetno bivanje v domovih (internetni priključki, kabelska televizija, študijske sobe,

multimedijski centri, telovadnice, športna igrišča, fitnes centri, prostori za obštudijske dejavnosti in

druženje …).

Med kratkoročne cilje, zadane za leto 2012/2013, smo si zastavili:

- sanacija Doma 7,

- izdelava projektne in investicijske dokumentacije za obnovo Doma 7,

- izvedba načrta prioritetnih vzdrževalnih del na objektih ŠD,

- vzpostavitev sistema za možnost elektronske prijave napak na infrastrukturi ŠD,

- prenova spletne strani in tisk predstavitvenih brošur,

- racionalizacija dela zaposlenih v času sprejema in obdelave prošenj za sprejem in podaljšanje

bivanja,

- izboljšanje izobrazbene in kadrovske strukture zaposlenih,

- zagotavljanje energetske učinkovitosti objektov ŠD in vodenje energetskega knjigovodstva,

- stalne izboljšave kakovosti bivanja študentov,

- predstavitev analize o izvedeni anketi o zadovoljstvu zaposlenih,

- spodbujanje vseh zaposlenih z namenom boljšega sodelovanja in skupnega reševanja

problemov.

Zavedamo se, da bo zaradi oteženih gospodarskih razmer v Sloveniji, izvedba programa, ki smo si ga

zastavili, težko izvedljiva. Po svojih najboljših močeh se bomo trudili racionalizirati svoje poslovanje in

znižati stroške poslovanja, a smo mnenja, da pri tem ne smemo posegati v že doseženo kakovost

bivalnega standarda, kakor tudi ne zniževati nagrajevanja zaposlenih.

7. 3 SWOT analiza in konkurenčne prednosti Študentskih domov

A) ANALIZA PREDNOSTI (STRENGTHS),

B) ANALIZA SLABOSTI (WEAKNESSES),

C) ANALIZA PRILOŽNOSTI (OPPORTUNITIES),

D) ANALIZA NEVARNOSTI (THREATS).


46

A

- Cena nastanitve,

- sofinanciranje bivanja s subvencijo MIZKS,

- varnost (24-urno varovanje v domovih),

- čistoča,

- neomejena uporaba internetnega omrežja,

- številne obštudijske dejavnosti (fitnes,

športna igrišča, telovadnica, namizni tenis,

likovne in glasbene sobe),

- bližina fakultet in knjižnic,

- funkcionalna opremljenost sob in skupnih

prostorov, (študijske in multimedijske sobe,

prostori za obštudijske dejavnosti),

- možnost nastanitve mladih družin in

gibalno oviranih študentov,

- možnost uporabe domske posteljnine,

- možnost uporabe pralnic za individualno

pranje in sušenje perila,

- delovanje Študentskega sveta stanovalcev

ŠD,

- možnost brezplačnega plavanja v

kopališču Pristan,

- najem parkirnega mesta v podzemni

garažni hiši.

C

- Bivanje v skupnosti mladih,

- možnost druženja, zabave, medsebojne pomoči,

- neposredna bližina sošolcev, ki so lahko v pomoč

pri študiju, izdelavi projektnih nalog …,

- priložnost za osebnostno rast v okolju, kjer je

potrebno sprejemanje, prilagajanje, toleranca ...,

- sobivanje s tujimi študenti, spoznavanje njihove

kulture, jezika …,

- z namestitvijo tujcev priložnost za promocijo UM in

Republike Slovenije,

- z urejenimi kolesarnicami v domovih dodatna

spodbuda za uporabo koles (krepitev zdravja,

razbremenitev mestnega prometa),

- spodbujanje zavesti za varovanje okolja z

možnostjo ločevanja odpadkov in varčevanja pri

porabi energije in vode,

- optimizacija delovnih procesov,

- uvedba elektronskega poslovanja,

- uvedba ISO standardov,

- povečanje tržne dejavnosti,

- turistična dejavnost,

- preurejanje dvoposteljnih sob v enoposteljne

sobe.

B

- Nemir v domovih in premalo zasebnosti,

- kljub prepovedi in kontrolam možnosti

zlorabe uživanja alkohola in drugih

nevarnih substanc,

- pomanjkanje enoposteljnih sob,

- težave mladih s socializacijo,

- sobivanje s tujimi študenti, katerih osnovni

namen ni študij, temveč druženje in

turizem,

- fluktuacija študentov (izselitev študentov

brez statusa šele v oktobru, ko bi novinci

že potrebovali sobe),

- sistem vseljevanja (čakajoči na prioritetni

listi za vselitev ne dobijo ležišča pred

pričetkom predavanj, ampak med

študijskim letom, zato si številni iščejo

drugo obliko nastanitve in je kasneje ne

spremenijo).

D

- Možnosti namestitve pri zasebnikih in v zasebnih

študentskih domovih,

- upad populacije in zmanjševanje števila vpisanih

študentov,

- rast stroškov upravljanja Študentskih domov,

- omejenost investicijskih sredstev za obnove in

novogradnje,

- ukrepi vlade (uvedba subvencij za prevoz

študentov),

- zmanjševanje vpisa študentov na UM.

Tabela 30: SWOT analiza v Študentskih domovih.


47

UKREPI ZA ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI:

- skrb za dvigovanje bivalnega standarda,

- kontinuirana obnova obstoječih objektov in pridobivanje novih namestitev,

- strokovno izpopolnjevanje zaposlenih in učenje tujih jezikov,

- posodobitev računalniških programov,

- uvedba elektronskega poslovanja.

Konkurenčne prednosti Študentskih domov

Bivanje v Študentskih domovih Univerze v Mariboru ima po našem mnenju v primerjavi z drugimi

ponudniki študentskih nastanitvenih kapacitet v Mariboru nekatere bistvene konkurenčne prednosti:

- lokacije študentskih domov: vsi domovi se nahajajo v bližini fakultet in centra mesta,

- varnost: v domovih je organizirano 24-urno varovanje,

- urejenost (čistilni servis skrbi za čiščenje skupni prostorov, za čiščenje svoje sobe študenti

skrbijo sami ),

- moderna opremljenost študentskih sob s kakovostnim pohištvom, priključkom za internet in

kabelsko televizijo, hladilniki,

- relativno nizka cena nastanitve (od 64 € do 135 €),

- možnost bivanja v dvoposteljnih ali v enoposteljnih sobah,

- možnost izbire med domovi apartmajskega tipa (torej stanovanja) oz. med domovi, kjer so

etažne skupne kuhinje in sanitarije in le-te uporablja od 2 do 5 ali do 9 študentov,

- uporaba čajnih kuhinj za pripravo hrane in namenskih prostorov za druženje s sostanovalci,

- uporaba domske posteljnine, ki jo lahko menjujejo na 14 dni,

- individualno pranje osebnega perila v pralnicah, ki so opremljene s pralnimi in sušilnimi stroji,

kar je zajeto v ceno stanarine,

- študijska soba za poglobljen študij ali timsko delo,

- multimedijski center, opremljen z računalniško opremo,

- preživljanje prostega časa z možnostjo koriščenja telovadnice na Tyrševi ulici, zunanjega

športnega igrišča, fitnes centrov v vseh naseljih, prostorov za igranje namiznega tenisa,

prostorov za likovno in glasbeno dejavnost, ter prostorov za obštudijske dejavnosti,

- možnost najema parkirnega prostora v podzemnih garažah na Lentu in Smetanovi ulici za

minimalno ceno,

- možnost sprejemanja in prenočitve obiskovalcev ob minimalnem doplačilu 4 evrov na noč,

- možnost nastanitve parov, mladih družin, gibalno oviranih študentov,

- ločeno zbiranje odpadkov,

- pokrite kolesarnice,

- urejeno in prijazno okolje bivanja, kjer se vsak stanovalec lahko počuti varno,

- priložnost za osebnostno rast v družbi, kjer je potrebno sprejemanje, prilagajanje, toleranca,

razvijanje sposobnosti postaviti se zase ter upoštevanje domskega reda.


48

8 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Objave v medijih. ........................................................................................................................................................ 6 Tabela 2: Analiza pojavljanja v medijih. ..................................................................................................................................... 6 Tabela 3: Razvoj študentskih domov po letih. .......................................................................................................................... 10 Tabela 4: Namestitvena zmogljivost po letih. ........................................................................................................................... 10 Tabela 5: Namestitvena zmogljivost po letih. ........................................................................................................................... 10 Tabela 7: Podatki vselitev vseh domačih in tujih študentov po mesecih. ................................................................................. 12 Tabela 9: Preselitve domačih in tujih študentov po mesecih. ................................................................................................... 14 Tabela 10: Podatki o številu vseh tujih študentov, ki so bivali v študentskih domovih. ............................................................ 15 Tabela 11: Podatki o številu tujih študentov v projektu mednarodne izmenjave Erasmus, ki so prišli na študij na UM, in delež

teh študentov, ki so bivali v študentskih domovih. .......................................................................................................... 15 Tabela 12: Podatki o številu domačih študentov, ki so se začasno izselili zaradi študija v tujini, in številu vseh tujih študentov,

ki so bivali v študentskih domovih, število ležišč namenjenih tujim študentom in delež ležišč potrebnih za tuje študente,

ki jih sprostijo začasno izseljeni domači študenti. ........................................................................................................... 16 Tabela 13 : Podatki o zasedenosti ležišč v koledarskem letu 2012 in primerjava z leti 2011, 2010 in 2009. .......................... 16 Tabela 14: Vseljeni študenti po regijah..................................................................................................................................... 18 Tabela 15: Podatki o vseljenih študentih po regijah. ................................................................................................................ 18 Tabela 17: Struktura vseljenih študentov po spolu. .................................................................................................................. 19 Tabela 18: Podatki o številu kontrol in pregledanih sob, o ugotovljenem številu neprijavljenih in prijavljenih obiskov ter število

razgovorov referentov s študenti. ................................................................................................................................... 21 Tabela 19: Pregled turistične dejavnosti v letih 2011 in 2012. ................................................................................................. 23 Tabela 20: Število delavcev po stopnji izobrazbe in število vključenih v izobraževanje. .......................................................... 24 Tabela 22: Odnosi med zaposlenimi. ....................................................................................................................................... 27 Tabela 23: Materialni delovni pogoji pri delu. ........................................................................................................................... 28 Tabela 24: Delo in naloge zaposlenih. ..................................................................................................................................... 30 Tabela 25: Kariera zaposlenih. ................................................................................................................................................. 31 Tabela 26: Informiranost zaposlenih. ....................................................................................................................................... 32 Tabela 27: Podatki po domovih: število dvoposteljnih in enoposteljnih sob, število študentov na skupne prostore in površina

sobe na študenta (Vir: Tehnična služba). ....................................................................................................................... 36 Tabela 28: Podatki o številu enoposteljnih sob in številu študentov, ki prosijo za preselitev v proste enoposteljne sob. ........ 37 Tabela 29: Temeljni kazalniki EMAS. ....................................................................................................................................... 42 Tabela 30: SWOT analiza v Študentskih domovih. .................................................................................................................. 46


49

9 PRILOGE

Temeljni kazalniki EMAS

Področje Kazalnik Vrednost Število

zaposlenih

Število

študento

v

A B R = A/B B1 R1 = A/B1

I) Energetska

učinkovitost

K_EMAS_Ia a. Skupna poraba

energije v kWh

6.839.423

34

201159,5 2799 2443,5

K_EMAS_Ib

b. Skupna poraba

energije iz obnovljivih

virov v kWh (in %

deleža v vsej porabljeni

energiji)

402.438

5,8% 34 11,8 2799 143,7

III) Voda

K_EMAS_IIIb a. Skupna letna poraba

vode v m³ 52762 34 1551,8 2799 18,8

IV) Odpadki

K_EMAS_Iva a. Skupna letna količina

odpadkov v tonah 430 34 12,6 2799 0,15

K_EMAS_IVb

b. Skupna letna količina

nevarnih odpadkov v

tonah

0 34 0 2799 0

V) Biotska

raznovrstnost

K_EMAS_Va a. Uporaba zemljišč v

strnjenih naseljih v m² 41986 34 1234 2799 15,0


50

VPRAŠALNIK ZA ZAPOSLENE: ZADOVOLJSTVO NA DELOVNEM MESTU

Z anketnim vprašalnikom želi vodstvo Študentskih domov UM v sodelovanju s

Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze ugotoviti, ali ste zaposleni zadovoljni s

posameznimi dejavniki, ki vplivajo na pozitivno klimo in Vaše delovno počutje.

Zavedamo se, da nismo zajeli vseh dejavnikov, ki vplivajo nanj, in da njihova

formulacija ni povsod nedvoumna. Kljub temu Vas prosimo, da se v skladu z Vašim

mnenjem in izkušnjami opredelite do posameznih trditev. Prav tako bomo

upoštevali Vaše pobude, predloge in pripombe, ki jih lahko vpišete pod točko VII.

Vnaprej se Vam zahvaljujemo za Vaš dragoceni čas in trud, ki ste ju namenili za

izpolnjevanje vprašalnika.

Prosimo Vas, da pred Vam ustreznim odgovorom obkrožite črko (v I. sklopu) oziroma

številko (od II. sklopa naprej).

I. PODATKI O ANKETIRANCU/ANKETIRANKI 1. Delovna doba v Študentskih domovih:

a) do 3 leta,

b) do 10 let,

c) do 20 let,

d) nad 20 let.

2. Delo, ki ga opravljate:

a) strokovni sodelavec/sodelavka,

b) pedagoški sodelavec/sodelavka,

c) raziskovalec/raziskovalka,

d) tehnični sodelavec/sodelavka,

e) drugo.

II. ODNOS MED ZAPOSLENIMI

Sploh ne

drži Ne drži Drži

Popolnoma drži

3. Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami so dobri. 1 2 3 4

4. Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen. 1 2 3 4

5. Posamezne organizacijske enote v Študentskih domovih dobro

sodelujejo med seboj. 1 2 3 4

6. Odnosi med vsemi zaposlenimi v Študentskih domovih so dobri. 1 2 3 4

7. Z delom mojega neposredno nadrejenega sem

zadovoljen/zadovoljna. 1 2 3 4

8. Z delom vodstva Študentskih domov sem zadovoljen/zadovoljna. 1 2 3 4

9. V delovnem okolju ne zaznavam mobinga. 1 2 3 4


51

III. MATERIALNI DELOVNI POGOJI

Sploh ne


Popolnoma drži

10. Opremljenost mojega delovnega mesta je dobra. 1 2 3 4

11. Varnost na mojem delovnem mestu je zagotovljena. 1 2 3 4

12. S prihodom/odhodom v Študentske domove nimam težav ( možnost

parkiranja). 1 2 3 4

13. Delovni čas mi ustreza. 1 2 3 4

14. Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost. 1 2 3 4

15. Plača mi ustreza. 1 2 3 4

IV. DELO IN NALOGE

Sploh ne


Popolnoma drži

16. Moje delo in naloge so jasno opredeljeni. 1 2 3 4

17. Napotki mojih nadrejenih so jasni. 1 2 3 4

18. Moje delo je kreativno. 1 2 3 4

19. Pri delu sem samostojen/samostojna. 1 2 3 4

20. Moji predlogi in pobude so upoštevani. 1 2 3 4

21. Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/pohvaljena,

nagrajen/nagrajena. 1 2 3 4

22. Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanih standardih. 1 2 3 4

23. Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje delovne uspešnosti. 1 2 3 4

24. S svojim delom prispevam k uspešnosti Študentskih domov. 1 2 3 4

25. Z delom v Študentskih domovih sem zadovoljen/zadovoljna. 1 2 3 4

V. KARIERA

Sploh ne


Popolnoma drži

26. Za svoje delo se želim dodatno izobraževati. 1 2 3 4

27. Študentski domovi me podpirajo pri dodatnem izobraževanju. 1 2 3 4

28. S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/zadovoljna. 1 2 3 4

29. Kriteriji za moje napredovanje so jasni. 1 2 3 4

30. Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih z vodstvom. 1 2 3 4


52

VI. INFORMIRANOST

Sploh ne


Popolnoma drži

31. O dogajanju v Študentskih domovih sem dobro

obveščen/obveščena. 1 2 3 4

32. Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in Študentskih domov. 1 2 3 4

33. Spletne strani Študentskih domov mi omogočajo dostop do

potrebnih informacij. 1 2 3 4

34. Vodstvo Študentskih domov mi posreduje potrebne informacije. 1 2 3 4

35. Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije. 1 2 3 4

VII. Veseli bomo vaših pobud, predlogov in pripomb za dvig kakovosti:

POROČILO - UM · ŠTUDENTSKI DOMOVI SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 2012 5 1. 2 Povezovanje z drugimi...

Documents

Transcript of POROČILO - UM · ŠTUDENTSKI DOMOVI SAMOEVALVACIJSKO POROČILO 2012 5 1. 2 Povezovanje z drugimi...