POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA …...POROČILO O REALIZACIJI LDN 3 Srebrna...

POROČILO O REALIZACIJI LDN

1

POROČILO O REALIZACIJI

LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA

OŠ BOŽIDARJA JAKCA

ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018

NAŠA ŠOLA JE POT DO ZNANJA, SKUPNEGA USPEHA

IN MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA.


2

Letni delovni načrt šole za šolsko leto 17/18 sta sprejela učiteljski zbor šole na svoji uvodni konferenci avgusta

2017 in svet šole na redni seji, ki je bila dne 27. 9. 2017.

Delo je bilo opravljeno po sprejetem načrtu. Pri realizaciji nismo imeli težav. Za uspešno delo gre zahvala

strokovnim delavcem in administrativno-tehničnemu osebju, saj smo le s skupnim prizadevanjem lahko dosegli

dobre rezultate.

ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Učenci

Na šoli smo imeli 538 učencev (od tega 82 na podružnični šoli v Hrušici). V oddelke podaljšanega bivanja je

bilo vključenih 274 učencev od 1. do 5. razreda. Jutranje varstvo pa je obiskovalo 93 učencev.

Z mestnim avtobusom se je na centralno šolo vozilo 100 učencev. Iz Bizovika se je s šolskim kombijem v PŠ

Hrušico vozilo 54 učencev.

V letošnjem šolskem letu smo imeli 4 učence, ki so opravljali popravne izpite. Ena učenka je imela 3 popravne

izpite, in sicer iz fizike, slovenščine in angleščine. En učenec je imel 2 popravna izpita, in sicer iz angleščine in

matematike. Dva učenca sta imela popravni izpit iz enega predmeta, in sicer en učenec iz matematike, eden pa

iz slovenščine.

Trije učenci so popravne izpite uspešno opravili, en učenec pa bo 8. razred ponavljal. Dva učenca bosta

ponavljala 5. razred in učenec tujec, ki bo ponavljal 8. razred. To pomeni, da imamo 4 učence, ki bodo razred

ponavljali.

2 učenca 6. razreda in 2 učenca 4. razreda bodo napredovali z negativno oceno. Šestošolca z negativno oceno iz

slovenščine, eden pa z negativno oceno iz matematike. Četrtošolca pa z negativno oceno iz družbe, eden pa z

negativno oceno iz angleščine.

Naši učenci so osvojili 9 zlatih priznanj, in sicer po 1 iz tekmovanja kemije, matematike, fizike in zgodovine, 3

iz sladkorne bolezni ter 2 iz znanja tehnologij. Dva devetošolca sta osvojila diamantnega kenguruja (matematično

tekmovanje), kar pomeni, da sta tekom devetletnega izobraževanja prav vsako leto prejela priznanje.


3

Srebrna priznanja so naši učenci osvojili iz matematike (9), fizike (6), biologije (3), zgodovine (6), astronomija

(2), kemija (1), iz znanja tehnologij (2) in iz angleščine (3). Skupno so osvojili 32 srebrnih priznanj.

Ob koncu leta nismo prejeli nobene pritožbe s strani staršev.

Med letom in ob koncu šolskega leta so učenci prejeli številne pohvale, nagrade in priznanja.

Na zaključni prireditvi smo poleg priznanj podelili tudi knjižne nagrade za dosežke na športnem in kulturnem

področju, za zvestobo bralni znački ter za delo v oddelčni skupnosti.

Število priznanj in knjižnih nagrad kaže na kvalitetno delo in na veliko prizadevanje strokovnih delavcev,

učencev in staršev za doseganje dobrih rezultatov.

V skupnost učencev sta bila izvoljena po dva predstavnika iz vsakega oddelka. Imeli so 5 sestankov. Na

sestankih so se pogovarjali o naslednji tematiki: seznanitev vseh učencev z delom skupnosti učencev, izvolili

predstavnike šolskega parlamenta in izvolili komisijo za šolsko prehrano, se pogovarjali o počutju v šoli in

predlogih za delo vnaprej. Tema letošnjega parlamenta je bila Šola in šolski sistem. Načrtovali pa so tudi projekt

Podarimo si prijatelja, podarimo si knjigo.

Predstavniki šolskega parlamenta so se sestali dvakrat šolskem letu in sodelovali na območnem in otroškem

parlamentu. Letošnja tema je bila tudi možnosti sodelovanja mladih v Četrtni skupnosti Golovec. K aktivni vlogi

jih je vzpodbudil predsednik sveta zavoda, g. Aleš Dakić.

Območni otroški parlament je bil tudi letos v Kranjski Gori. Sodelovali so trije naši učenci. Jan Krumpak je

sodeloval tudi na mestnem otroškem parlamentu. Učenci so gostili tudi goste iz Prijedora, ki so k nam prišli v

okviru projekta Podarimo si prijatelja, podarimo si knjigo.

Strokovni delavci

Zaposlenih je bilo 57 strokovnih delavcev.

S. Bulc, H. Boruta in D. Borovšek imajo status invalidske upokojenke (polovičen delovni čas). Prvi dve

opravljata polovičen delovni čas, slednja pa 75% delovnega časa.

Zaradi porodniškega dopusta sta bili tekom šolskega leta odsotni M. Modic in D. Šercer Stojanović.


4

V strokovni naziv je napredovala K. Berus Dolinar, in sicer v naziv mentor, P. Pintarič pa v naziv svetnik.

Materialni pogoji

S sredstvi Mestne občine Ljubljana smo v tem šolskem letu reparirali atletsko stezo in jamo za skok v daljino,

hkrati pa sanirali večje razpoke na rokometnem igrišču. Z donacijo Interšpara smo realizirali nakup parkovnih

klopi in košev za smeti. S strani donatorjev, in sicer Igraš igrala, Lavaco in Superius smo prejeli kompleksno

igralo s pripadajočo podlago. Z lastnimi sredstvi pa smo dokupili še gugalnico (konjička). Prav tako smo z

lastnimi sredstvi prebelili celotno kuhinjo, prostore uprave ter kabinet pri telovadnici. V drugi polovici avgusta

je zaradi okvare na kavnem avtomatu (počena cev) nastala precejšnja gmotna škoda. V dveh učilnicah, hodniku

in v zbornici je v celoti položen nov tlak. V vseh omenjenih prostorih je bilo potrebno opraviti tudi beljenje, v

zbornici pa v celoti menjati pohištvo. Škoda je v celoti pokrita s strani zavarovalnice.

Na podružnični šoli smo zaradi povečanega števila učencev dokupili nekaj stojal za garderobo, hkrati pa

realizirali nakup interaktivne table. S projektom SIO 2020 smo pridobili prenosnike in tudi namizne računalnike

za računalniško učilnico.

S sredstvi šolskega sklada smo v tem letu pomagali 4 učencem, da so se lahko udeležili šole v naravi.

Realizirali smo nakup premičnega gola, smučarskega seta, košarkarskih žog, igrač, šolskega defibrilatorja ter

tisk šolskega časopisa.

Tekom šolskega leta sta bili izdani dve položnici po 10 €. Starši so s stanjem in realiziranimi nakupi obveščeni

dvakrat letno. Praviloma enkrat v šolskem letu se sestane Upravni odbor šolskega sklada, ki načrtuje nakupe v

okviru možnosti finančnih sredstev.


5

VSEBINA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

Interesne dejavnosti

V interesne dejavnosti na šoli in izven nje je bila vključena večina učencev.

Delo je potekalo po programu. Večino aktivnosti so vodili naši strokovni delavci. Najbolj obiskani interesni

dejavnosti sta pevski zbori, s področja športa pa nogomet.

Tekmovanja

Pod vodstvom svojih mentorjev so se učenci udeležili številnih tekmovanj na športnem, tehničnem,

naravoslovnem in družboslovnem področju in dosegli lepe rezultate.

MATEMATIKA:

RAZRED ŠOLSKO PODROČNO

tekmovalci priznanja tekmovalci priznanja

1. 47 18

2. 35 12

3. 28 11

4 29 9

5. 25 8 1


6

6. 21 8 7

7. 16 5

8. 17 6 2

9. 21 7 4

Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 239 učencev od 1. do 9. razreda. Bronasto priznanje je prejelo 84 učencev.

14 učencev se je uvrstilo na državno tekmovanje (5., 6. in 7., 8. in 9. razred). Srebrno priznanje je prejelo 9

učencev: U. I. Cuzak, U. Čarman, Z. D. Horvat, Z. Nared, M. M. Cuzak, J. Čarman, D. Grad, L. Grum, V.

Hočevar. T. Kozlevčar je osvojila zlato priznanje.

Dva devetošolca, in sicer V. Hočevar in J. Čarman sta prejela diamantnega Kenguruja, kar pomeni, da sta

tekmovala v vseh razredih šolanja in vedno osvojila tudi priznanje. Mentor: B. Lužar.

RAČUNANJE JE

IGRA

Sodelovala je večina učencev 1. in 2. triletja.

LOGIKA

Na šolskem tekmovanju je 26 učencev prejelo bronasto priznanje. 3

učenci so se uvrstili na državno tekmovanje, vendar nihče ni osvojil

priznanja.

Mentorica: Z. Konda


7

FIZIKA

KRESNIČKA

Na šolskem tekmovanju je 10 učencev prejelo bronasto priznanje.

Srebrno priznanje so prejeli E. Garibović, J. Krumpak, E. Čeman, D.

Grad in V. Hočevar. M. M. Cuzak je osvojil zlato priznanje.

Mentorica: M. Jug

Na šolskem tekmovanju iz naravoslovja je sodelovalo 117 učencev, 50

učencev je doseglo bronasta priznanja.

Mentorice: M. Jug

KEMIJA Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 20 učencev. Bronasto priznanje

je prejelo 8 učencev. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 7 učencev.

Srebrno priznanje je osvojil D. Grad, zlato priznanje pa je osvojila J.

Čarman.

Mentorica. E. Kogovšek

BIOLOGIJA Bronasto priznanje je na šolskem tekmovanju prejelo 8 učencev. Na

državnem tekmovanju so U. Petrovič, D. Grad in M. M. Cuzak osvojili

srebrno priznanje.

Mentorica: E. Sušec

O SLADKORNI

BOLEZNI

Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 49 učencev. 33 učencev je

osvojilo bronasta priznanja. Na državnem tekmovanju so zlato

priznanje osvojile A. Kostić, L. Hudobivnik in N. Kokalj.


8

Mentorica: E. Sušec

PRVA POMOČ Učenci so tekmovali iz znanja o prvi pomoči (teoretično in praktično),

iz znanja o Rdečem križu in znanja o cestnoprometnih predpisih. Naša

ekipa je na regijskem tekmovanju osvojila 4. mesto.

Mentorica: E. Sušec.

CANKARJEVO

PRIZNANJE

Bronasto priznanje je na šolskem tekmovanju prejelo 6 učencev. Na

regijsko tekmovanje sta se uvrstila 2 učenca, vendar nista osvojila

priznanja.

Mentorica: P. Shrestha

ANGLEŠČINA

ŠPANŠČINA

ZGODOVINA

Na šolskem tekmovanju za 9. razred je 12 učencev osvojilo bronasto

priznanje. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile 3 učenke, ki so osvojile

srebrna priznanja, in sicer T. Šuligoj, L. Hudobivnik in A. Kostić.

Mentorica: M. Vovk

Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 8 učencev, in sicer iz 7. in 9.

razreda. Vsi so dosegli priznanja.

Mentorica: E. Gril

Na šolskem tekmovanju je 9 učencev osvojilo bronasto priznanje. Na

področnem tekmovanju je 6 učencev osvojilo srebrno priznanje: J.

Krumpak, V. Hočevar, N. Kokalj, L. Mikeln, T. Šuligoj in L.


9

Hudobivnik, ki se je uvrstila na državno tekmovanje in osvojila zlato

priznanje.

Mentor: M. Klampfer

ASTRONOMIJA

RAZVEDRILNA

MATEMATIKA

Na šolskem tekmovanju je 5 učencev prejelo bronasto priznanje. Na

državno tekmovanje sta se uvrstila 2 učenca. M. M. Cuzak in V.

Hočevar sta osvojila srebrno priznanje.

Mentorica: M. Jug

Na šolskem tekmovanju so 4 učenci prejeli bronasto priznanje.

Mentorica: M. Jug

TEHNIKA

41. srečanje MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANE V

KONSTRUKTORSTVU IN OBDELAVI GRADIV je potekalo v OŠ

Vodice. V izdelavi izdelka iz kovine je J. Krumpak osvojil bronasto

priznanje.

Mentorica: A. Milek


10

ZNANJE

TEHNOLOGIJ

Na šolskem tekmovanju so 4 učenci prejeli bronasto priznanje in se

uvrstili na državno tekmovanje. Srebrno priznanja sta osvojila J. Ivačič

in J. Krumpak, zlato priznanje pa D. Grad in M. M. Cuzak

Mentorica: A. Milek

RAČUNALNIŠTVO

JAKČEVO PERO

Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 168 učencev od 2.–9. razreda.

Učenci so osvojili 66 bronastih priznanj. Na državno tekmovanje se je

uvrstil V. Hočevar in se uvrstil med 20 najboljših v državi.

Mentorica: L. Žnidarič

Izvedli smo 1. šolsko tekmovanje v lepopisju, ki se ga je udeležilo kar

100 učencev od 3.–9. razreda. Strokovna ekipa je ovrednotila vse

izdelke, in sicer izgled, inicialka, oblika zapisa, uporaba pisanih črk in

pravopis. V vsakem razredu je bil izbran zmagovalec.

Mentorica: R. Šarec Rojc


11

BRALNA ZNAČKA

RAZRED ŠTEVILO UČENCEV

1. 64

2. 57

3. 58

4. 51

5 39

6. 37

7. 28

8. 17

9. 16

EKO ZNAČKA

Bralno leto 2017/2018 je že 58. leto od ustanovitve tega gibanja. Posebno

pretehtana je bila tudi nabava knjig za bralno značko. Tako so najljubše

uspešnice več ali manj vedno na voljo za izposojo. Priznanje za bralno

značko je prejelo 367 učencev, in sicer:

Na šoli je bil v mesecih od novembra do marca izveden projekt EKO

bralna značka. Pogovarjali smo se o tem, kaj lahko storimo za boljši

svet. Spregovorili smo o ločevanju in recikliranju odpadkov, zdravi

prehrani, ozonski luknji, skrbi za živali, varčevanju z vodo in z

energijo ter o onesnaževanju voda. Prebrali smo tudi različne

pravljice z ekološko vsebino, se o njih pogovorili in izdelali izdelek.

Pri EKO bralni znački so sodelovali učenci od 1. do 5. razreda in

njihove razredničarke.


12

PROMET

Pri kolesarskem izpitu so sodelovali učenci 5. razredov. Teoretični del izpita so

opravljali preko SIO portala. V mesecu aprilu smo s pomočjo KD Rog izvedli

tudi poligon spretnostne vožnje. Praktično vožnjo smo izvajali v skupini po 5

učencev. Vožnje so potekale v popoldanskem času. Po petih urah praktične

vožnje so petošolci opravljali kolesarski izpit pod nadzorom razredničark ter treh

policistov. Kolesarski izpit je uspešno opravilo 54 od 56 učencev.

Mentorica: K. Strniša

ŠPORT Učenci so sodelovali na naslednjih tekmovanjih: nogomet, odbojka, rokomet,

košarka, namizni tenis, badminton, športna gimnastika, jesenska in

spomladanska atletika, jesenski kros, dvoranska atletika in atletski troboj,

odbojka na mivki, med dvema ognjema, badminton, namizni tenis, plavanje,

smučanje, judo, akvatlon, kegljanje, balinanje, plezanje ...

Uvrstitve na državna tekmovanja

Naši učenci so se uvrstili na državna tekmovanja v nogometu, akvatlonu,

namiznem tenisu in alpskem smučanju, atletiki, plavanju, gimnastiki, judu in

akvatlonu. zelo smo se razveselili uspeha naših nogometašev, ki so se po dolgem

času razveselili polfinala državnega prvenstva.

Med 51 ljubljanskimi šolami pa smo v tekmovanju za NAJBOLJ ŠPORTNO

ŠOLO uvrstili na sam vrh in osvojili 1. mesto.


13

Pevski zbori

Na centralni šoli je V. Suhadolnik vodila otroški, na centralni šoli pa tudi mladinski pevski zbor. Zbori so

nastopili na vseh šolskih prireditvah in tudi na dnevu Četrtne skupnosti, kjer je bil posebej udaren šolski band.

Na podružnični šoli A. Porenta vodi glasbeni krožek, ki se je predstavil na prireditvah podružnične šole.

Šolski časopis

Za šolski časopis je poskrbela knjižničarka Karmen Berus Dolinar. V njem je poskušala zbrati kar se da največ

dogodkov, ki so zaznamovali šolsko leto. Vsak učenec je izvod časopisa prejel brezplačno.

Naravoslovni, kulturni, tehniški in športni dnevi, ekskurzije

Po programu smo realizirali vse dejavnosti. Uspešnost smo pregledovali na rednih sestankih učiteljskega zbora.

V večini so bili strokovni delavci in učenci zadovoljni z izvedbo dejavnosti.

Šole v naravi

CŠOD Lipa (Črmošnjice) – za učence 1. razreda smo organizirali naravoslovni tabor. Udeležilo se ga

je 92 % učencev.

Kmetija Stari vrh nad Škofjo Loko – za učence 2. razreda smo organizirali naravoslovni tabor.

Udeležilo se ga je 88 % učencev.

CŠOD Fara (Fara)– za učence 3. razreda smo organizirali naravoslovni tabor. Udeležilo se ga je 94 %

učencev.

CŠOD Planinka (Pohorje) – za učence 4. razreda smo organizirali naravoslovni tabor. Udeležilo se ga

je 95 % učencev.

POREČ – za učence 5. razreda smo organizirali šolo plavanja. Sodelovalo je 97 % učencev.


14

POHORJE – za učence 6. razreda smo organizirali šolo smučanja. Sodelovalo je 90 % učencev.

CŠOD Rak (Rakov Škocjan) – na športnem taboru je sodelovalo 18 učencev, ki so obiskovali izbirni

predmet Šport za zdravje.

CŠOD Tolmin – na taboru za nadarjene učence je sodelovalo 30 učencev od 5.–9. razreda.

Osilnica – za učence 8. razreda smo organizirali naravoslovni tabor s poudarkom na prvi pomoči.

Sodelovalo je 86 % učencev.

Stroške za udeležbo učencev v šoli v naravi so plačali starši. Del stroškov za učence, ki se sicer teh aktivnosti ne

bi mogli udeležiti, so prispevali Rotary club in šolski sklad.

Prireditve, proslave in razstave

Zelo uspešno smo izvedli naslednje prireditve:

sprejem učencev v 1. razred,

aktivnosti ob tednu otroka,

srečanje starejših krajanov,

seznanitev učencev 1. razreda z delom RK,

prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti,

dobrodelni novoletni koncert,

prireditev za dedke in babice na podružnični šoli,

slovenski kulturni praznik,

razstavo likovnih del slikarja Pavleta Ščurka,


15

razstavo lesenih izdelkov,

valeta učencev 9. razreda, ki smo jo organizirali na šoli in

prireditev pred dnevom državnosti ter ob zaključku šolskega leta.

Natečaji

V tem šolskem letu so naši učenci sodelovali na različnih likovnih natečajih ter filmskem natečaju v Izoli. S

prijavo na natečaju Planetu Zemlji prijazna šola smo ponovno pridobili naziv. Podružnična šola je za Hokus

Pokus pripravila film in prejela nagrado in pohvalo. Sodelovali smo v natečaju Za okolje poskrbimo, skupaj se

vozimo.

Svečano smo zaključili Mednarodni likovni otroški bienale OŠ Božidarja Jakca.

Prehrana

Za šolsko prehrano je skrbela organizator šolske prehrane Meta Pozvek.

Centralna kuhinja je v šolskem letu 2017/2018 delovala v nespremenjenih sanitarno-tehničnih pogojih. V šolski

kuhinji smo v šolskem letu 2017/2018 pripravljali zajtrke, malice za učence od 1. razreda do 9. razreda, ostale

malice, kosila za učence od 1. razreda do 9. razreda, ostala kosila ter popoldanske malice, in sicer za potrebe

centralne šole, Podružnične šole Hrušica in OŠ Karla Destovnika Kajuha.

Število posameznih obrokov za našo šolo:

ZAJTRK MALICA KOSILO POPOLDANSKA

MALICA

CŠ 11 452 369 100

PŠH / 85 84 39

SKUPAJ 11 537 453 139


16

V centralni šoli je malicalo 99 % učencev, v Hrušici pa 100 %. Kosilo je prejemalo 81 % učencev centralne šole

in 100 % učencev podružnične šole. Število obrokov na obeh šolah je podobno kot prejšnje leto glede na število

vpisanih učencev.

V šoli se ni prehranjevalo 5 učencev. Le-ti so malico prinašali od doma. Za skupino učencev pa smo pripravljali

tudi dietno prehrano.

Cene šolske prehrane: zajtrk – 0,50 €, malica – 0,80 €, popoldanska malica – 0,70 €, malo kosilo – 2,50 €,

veliko kosilo – 2,70 €.

Glede na objavljene podatke povprečnih cen šolske prehrane v Sloveniji ugotavljamo, da so naše cene primerljive

s povprečjem.

Zdravstveni in higienski nadzor centralne kuhinje (OŠ Božidarja Jakca) in razdeljevalnih kuhinj (OŠ Karla

Destovnika Kajuha in PŠ Hrušica) po pogodbi opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Večjih

nepravilnosti ni bilo. Vse pomanjkljivosti smo pravočasno odpravili. Vsi podatki se nahajajo v arhivu kuhinje.

Nadaljevali smo tudi aktivnosti v okviru uredbe HACCP sistema. Verifikacija HACCP (v vseh treh kuhinjah)

je bila izvedena septembra 2017/2018. Presoja HACCP sistema v kuhinji OŠ Božidarja Jakca je bila opravljena

1. 9. 2017. Predmet presoje so bili: kuhinja z vsemi pomožnimi prostori in prostori za osebje, njihova oprema,

naprave, posoda in pripomočki, zaposleno osebje, vse faze procesov proizvodnje oz. priprave hrane, HACCP

dokumentacija kuhinje s pripadajočimi evidencami.

Pri presoji smo preverjali popolnost dokumentacije sistema HACCP, skladnost med napisanim v dokumentaciji

in izvajanjem zaposlenih v praksi.

Preverjali smo ustreznost izvajanja delovnih postopkov na vseh stopnjah obdelave živil, izvajanje spremljajočih

higienskih programov ter ali zaposleni pri svojem delu upoštevajo osnovna higienska določila.

Ugotavljali smo ali obrat glede prostorov, opreme in naprav zagotavlja ustrezne zdravstveno higienske in

tehnične pogoje za pripravo varne hrane.


17

Centralna kuhinja je bila grajena po HACCP načelih. Ima dovolj namenskih prostorov za shranjevanje živil,

pisarno za vodjo kuhinje, garderobni prostor in sanitarije. V prostoru, kjer se pripravlja hrana, je dovolj

odlagalnih površin. Čiste in nečiste poti so ločene.

Prostori so ustrezno tehnično opremljeni. Stene, talne površine, oprema in naprave so iz materialov, ki omogočajo

enostavno mokro čiščenje. Delovni pribor se namensko uporablja in shranjuje.

V šolskem letu 2016/2017 je bilo izvedeno strokovno spremljanje jedilnika, in sicer s strani Nacionalnega

inštituta za javno zdravje.

NIJZ ugotavlja, da je glede na spremljanje prehrane opazna izredna zavzetost za vzpostavitev kakovosti ponudbe

prehran, ki sledi smernicam, normativom in novostim na tem področju.

Nadaljujemo naj z vključevanjem sadje in zelenjave. Že zdaj v veliki meri vključujemo v jedilnik ribe. Po

priporočilih naj bi bile ribe in izdelki iz rib na jedilniku vsaj enkrat tedensko. Mesni izdelki naj bodo kot sedaj z

nizko vsebnostjo maščob. Še naprej naj sami pripravljamo peciva. Na jedilniku naj bi bile predpripravljene jedi

čim manjkrat. Nadaljujem naj z prakso ponudbe zdravih napitkov – voda in nesladkan čaj oziroma razredčen 100

% sok. Paziti je potrebno na količino soli v jedeh.

Komisija za šolsko prehrano se je v tem šolskem letu sestala dvakrat. Člani komisije so bili: organizator šolske

prehrane, predstavnica staršev in predstavnik učencev, socialna delavka, predstavnica OŠ Karla Destovnika

Kajuha, predstavnik učence OŠ KDK in predstavnik staršev OŠ KDK ter ravnateljica OŠ Božidarja Jakca.

Namen komisije je bilo reševanje morebitnih težav, pregled jedilnika in pogovor z učenci o sprejetju novosti, ki

smo jih uvedli.

Vse novosti so učenci dobro sprejeli; pitje vode pri kosili, več zelenjavne in sadja …

Ločevanje odpadkov in kultura prehranjevanja. V novem šolskem letu bomo nadaljevali z dobro prakso in uvajali

novosti.

Anketo o šolski prehrani smo izvedli v mesecu juniju.


18

V šoli smo izvajali tudi Zeleno stražo – ločevanje odpadkov pri malici.

Kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu sodelovali v projektu Shema šolskega sadja/zelenjave in mleka.

Izvedli smo tudi Tradicionalni slovenski zajtrk.

V okviru mreže Zdravih šol smo spodbujali učence k opustitvi sokov in pitju vode. Postavili zeliščni vrt ter imeli

poudarek na zdravem načinu življenja.

Zdravstveno varstvo

Zdravniške preglede in zobozdravstveno varstvo učencev 1., 3., 6. in 8. razreda je opravila zdravstvena služba

ZD Moste. Vsi sistematični, slušni in zobozdravstveni pregledi so bili realizirani po programu. Učenci 1. in 2.

triletja so bili vključeni v akcijo Skrb za čiste zobe. Učenci zmagovalnega oddelka so se udeležili zaključne

prireditve te akcije, ki je bila v dvorani Tivoli.

Šolski novinci

V šolskem letu 2017/18 smo v 1. razred vpisali generacijo šolskih novincev rojenih leta 2012. Vpis v 1. razred

je potekal 12. in 13. 2. 2018.

Kot vsako leto smo tudi letos že pred vpisom v prvi razred starše povabili na roditeljski sestanek, na katerem

smo jim predstavili postopek vpisa in delo v šoli.

V času roditeljskega sestanka so bodoči prvošolci ustvarjali na delavnicah, ki so jih vodile vzgojiteljice in

učiteljice 1. razreda.

Za starše podružnične šole je bil sestanek v prostorih PŠH.


19

Podatki o vpisu:

VPISANIH NA CŠ:

31 OTROK IZ NAŠEGA ŠOLSKEGA OKOLIŠA

+ 11 VLOG IZ DRUGIH OKOLIŠEV

1 OTROK IZ OKOLIŠA PŠH

43 OTROK

VPISANIH NA PŠH:

24 OTROK IZ OKOLIŠA PŠH

2 OTROK IZ CŠ NA PŠH

+ 1 VLOGA IZ DRUGEGA OKOLIŠA

27 OTROK

Starši so za 6 šolskih novincev predlagali odložitev šolanja. Ravnateljica je imenovala komisijo za ugotavljanje

pripravljenosti otrok za vstop v šolo. Na podlagi zbranih podatkov je, na predlog komisije, izdala sklepe o

odložitvi šolanja za vseh 6 otrok.

Karierna orientacija

Akcija karierne orientacije je potekala po ustaljenem programu:

- predavanja za starše devetošolcev v septembru in novembru 2017,

- razgovori in prve informacije za učence v septembru in oktobru 2017,


20

- vprašalniki o poklicni poti v novembru oziroma decembru 2017,

- organizacija in izvedba naravoslovnega dne « Moja poklicna pot« za učence 9. razreda

(5. 10, 12.10. in 26.10.2017),

- informativni dnevi in prijave za vpis v srednje šole ( februar in marec 2018),

- problematika preusmerjanja učencev v aprilu, maju 2018,

- nacionalni preizkusi znanja v maju 2018 in

- vključevanje neuspešnih učencev v šole, kjer je še prostor v juniju oz. juliju 2018.

Deveti razred je na naši šoli obiskovalo 61 učencev. Vsi učenci devetega razreda so se prijavili za vpis na srednje

šole: 16 (26 %) v programe srednjega poklicnega izobraževanja, 17 (28 %) učencev v programe tehniškega in

drugega strokovnega izobraževanja in 28 (46%) učencev v gimnazijske programe.

Delo knjižnice in učbeniški sklad

Šolske knjižnico je zaradi porodniškega dopusta Sabine Kirm vodila Karmen Berus Dolinar.

Knjižnična dejavnost se je izvajala v dveh prostorsko ločenih knjižnicah. Knjižnico na podružnici je knjižničarka

obiskovala dvakrat tedensko.

Šolska knjižnica je v šolskem letu 2017/2018 delovala redno, in sicer od 7.00 do 15.00.

V šol. letu 2017/2018 smo dokupili knjige za učence (leposlovje, šport, priročnik za učinkovito in uspešno učenje

…) in potrebna učna gradiva ter literaturo za učitelje.

Knjižnica prejema tudi časopise in revije, in sicer tako literarnih vsebin (Ciciban, Kekec) kot tudi

poljudnoznanstvenih (Science Ilustrated, Digitalna kamera, Unikat, National Geographic ...). Revije za učence

so namenjene branju v čitalnici, za odrasle pa so za izposojo.


21

V okviru svojega strokovno-organizacijskega dela je knjižničarka izvajala naslednje naloge:

- se seznanjala s knjižnimi novostmi – v glavnem preko knjižnih zastopnikov, ki prihajajo na šolo (predstavniki

založb: Mladinska knjiga, Karantanija, Učila, Debora, Miš …);

- nabavljala literaturo, namenjeno učencem in delavcem šole,

- računalniško obdelala na novo nabavljene knjige in jih opremila za izposojo (nalepka, ovitek, žig);

- popravljala poškodovane knjige;

- sprotno seznanjala uporabnike s knjižnimi novostmi in pravili obnašanja v knjižnici,

- urejala interne knjižne razstave v knjižnici in oblikovala panoje v skladu z mesečnimi posebnostmi,

pripravljala sem knjižne uganke.

Pedagoško delo

Pedagoško delo je potekalo v več smereh:

opravila predvideno knjižno in knjižnično vzgojo, in sicer največ po dogovoru z učitelji, nekaj pa

tudi v okviru nadomeščanj.

Cilji KIZ - a (knjižnična informacijska znanja):

- razvijati spretnosti za vseživljenjsko učenje,

- razvijati informacijsko pismenost (uporaba knjige, iskanje informacij),

- motivirati učence za branje,

- razvijati pozitiven odnos do knjig,

- seznanjanje učencev z novostmi in aktualnimi temami,

- razvijati sposobnost ravnanja s knjigo.


22

Individualno delo z učenci in učitelji je potekalo zlasti v času izposoje (med odmori ter pred oz. po pouku), in

sicer kot svetovanje in pomoč pri iskanju gradiva.

Dodatne naloge v tem letu so bile:

bralna značka za učitelje in starše,

EKO bralna značka in dejavnosti,

Mednarodni mesec šolskih knjižnic,

Bralna torbica,

Božične potičke za učence 1. razredov,

projekt Rastem s knjigo,

tehniški dnevi za 7. in 9. razrede,

urejanje in lektoriranje šolskega časopisa,

urejanje fotografij – pregled šolskega leta (Power Point),

nadomeščanja in spremstva,

zapisnikarica/članica na sestanku Šolskega sklada,

upravljanje učbeniškega sklada.

Mesečno so se odvijale tematske razstave, učenci pa so v knjižnici lahko reševali knjižne uganke.


23

Računalništvo

Naloge računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti je opravljala Lucija Žnidarič.

V šolskem letu 2017/2018 je bila posodobljena računalniška učilnica. Opremili smo jo s štirimi novimi

namiznimi računalniki in posodobili operacijske sisteme na vseh namiznih računalnikih v učilnici, kjer so bili

nameščeni operacijski sistemi Windows 10 Education, posodobljena pa je bila tudi preostala programska oprema.

Računalniška učilnica je bila skozi celotno šolsko leto kar precej obiskana s strani različnih izvajalcev pouka. V

njej so se redno izvajali predmeti računalniška omrežja za 9. razred, multimedija za 8. razred ter neobvezni izbirni

predmet računalništvo za 4., 5. in 6. razred ter računalniški krožek. Petošolce smo v računalniški učilnici uspešno

popeljali skozi proces pripravljanja in izvajanja teoretičnega dela za kolesarski izpit. V prihajajočem šolskem

letu si želimo, da bi tako učenci kot tudi učitelji še naprej z veseljem uporabljali računalniško učilnico in ostalo

IKT opremo v šoli.

Za potrebe računalniškega krožka je šola kupila enega robota Lego Mindstorm.

Kar nekaj učiteljev je zaradi nefunkcionalne zastarane opreme dobilo nove prenosnike.

Šola je s svojimi sredstvi nabavila še dva prenosna računalnika.

V mesecu septembru 2018 je predvidena dobava druge kosovnice v okviru projekta SIO-2020, takrat bodo tudi

ostali pedagoški delavci prejeli novo delujočo opremo za delo.

V tem šolskem letu je bilo posodobljeno tudi šolsko omrežje. Strežnik za brezžično omrežje je bil prenešen pod

okrilje Arnesa in posodobljen, prav tako so bile pregledane in odpravljene napake na vseh dostopovnih točkah

po šoli. V omarici v upravi je bilo na novo konfigurirano (prej nedelujoče) stikalo. V glavni omarici je bil

zamenjan Telsey konverter. Omrežje v računalniški učilnici smo povezali v omrežje Arnes z optično povezavo,

za naprave v rač učilnici in kabinetu pa smo na Arnesu registrirali dodaten naslovni prostor.

Na novo smo registrirali domeno @osbj.si, in vsem zaposlenim priskrbeli enotne AAI račune tipa

[email protected], prav tako pa so vsi zaposleni prejeli e-mail račune tipa [email protected]. Dogovorili

smo se, da zaposleni z začetkom šolskega leta 2018/2019 pričnejo z uporabo novih službenih e-poštnih računov.

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]


24

Za čim lažji prehod je bilo v mesecu januarju 2018 za to posebej organizirano izobraževanje za učitelje, kjer so

dobili vse potrebne informacije in napotke za uporabo AAI in novih poštnih računov.

Redno je potekalo vzdrževanje in odpravljanje napak tiskalnikov, vseskozi je bila zagotovljena skoraj takojšnja

pomoč in podpora pri tiskanju ter redno vzdrževanje količine materialov za tiskanje. V tajništvu smo zamenjali

tiskalnik, prav tako pri vodji šolske prehrane in v knjižnici.

Pomočnica ravnateljice

Nalogo pomočnice ravnateljice je opravljala Lilijana Pesek. Delo pomočnice je sestavljeno iz pedagoškega,

administrativnega ter administrativno-tehničnega sklopa.

Pedagoško delo zajema vodenje aktiva PB in koordinacija podaljšanega bivanja, organiziranje dežurstva za

učitelje (pred in med poukom na hodnikih ter v jedilnici šole), organizacija jutranjega in popoldanskega varstva,

razporeditev skupin za izbirne predmete (obvezne in neobvezne), organizacijo interesnih dejavnostih ter

spremljanje le-teh, organizacija sprejema prvošolcev, koordinacija zimske in letne šole v naravi, koordinacija dni

dejavnosti, proslav, razstav in tečajev, prijava na razpise (JSKD, MOL, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu

in posvetu), sodelovanje v timu Zdrave šole.

Neposredno pedagoško delo (6 pedagoških ur tedensko) izvaja v okviru podaljšanega bivanja ter učne pomoči

za učence 1. in 2. triade. Aktivno sodelovanje v projektu Podarimo si prijatelja – podarimo si knjigo.

Administrativno delo zajema načrtovanje obveznosti vseh strokovnih delavcev šole, organizacijo nadomeščanj

odsotnih strokovnih delavcev, spremljanje realizacije dela in vodenje statistike o dodatnem delu strokovnih

delavcev, pisanje zapisnikov in kronike, priprava okrožnic, obvestil, statističnih in drugih poročil, vodenje e-

dokumentacije v programu eAsistent, sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi sodelovanja šole s starši in

zunanjimi ustanovami.

Administrativno-tehnično delo zajema skrb za okolico in nabavo čistil ter papirnate galanterije.


25

Učiteljski zbor

Učiteljski zbor je v tem šolskem letu imel 27 sej in 2 ocenjevalni konferenci. Učiteljske seje smo imeli enkrat

tedensko, in sicer ob ponedeljkih zjutraj. Obravnavali smo tekočo problematiko, opravili analizo dela in se

dogovarjali za delo vnaprej. Redno smo spremljali realizacijo delovnega načrta in ga po potrebi tudi dopolnjevali.

Uspešnost dela smo podrobneje pregledali ob ocenjevalnih obdobjih in ob koncu šolskega leta.

Na ocenjevalnih konferencah smo analizirali delo v posameznem oddelku, se pogovarjali o učencih, ki so bili

uspešni, in o tistih, ki so potrebovali dodatno pomoč, o sodelovanju s starši in o razredni klimi. Sprejemali smo

tudi konkretne odločitve.

Predavanja na konferencah, individualno izobraževanje in delo na strokovnih aktivih je bilo naravnano na

prednostne naloge:

- izobraževanje strokovnih delavcev,

- prva pomoč (E. Sušec, E. Kogovšek, M. Jug, M. Cigale),

- računalništvo ( L. Žnidarič),

- delavnice motivacije (Jani Prgič),

- otroci s posebnimi potrebami (M. Gracar Bajda, N.Bernard, M. Matelič, A. Butolo),

- branje – predstavitev projekta Tekočnost branja (R. Šarec Rojc, A. Butolo).

- sodelovanje: učenci – starši – šola (neformalne oblike druženja),

- varna šola – šola z manj nasilja (razreševanje vzgojne problematike, spodbujanje k nenasilni

komunikaciji, vzgajanje za strpnost, medsebojna pomoč),

- spodbujanje branja in pismenosti,

- uresničevanje vzgojnega načrta,


26

- upoštevanje črte zaupanja.

Izbirni predmeti so bili otrokom predstavljeni tudi s pisno publikacijo. Učenci so lahko izbrali dva oz. tri izbirne

predmete. Pouk je potekal v šoli, na ekskurzijah (likovno snovanje, turistična vzgoja, retorika, gledališki klub)

in v obliki tabora (šport za zdravje). Večjih težav pri realizaciji izbirnih predmetov nismo imeli. V 7., 8. in 9.

razredu smo izvajali naslednje izbirne predmete:

IZBIRNI PREDMET KRATICE ŠTEVILO

SKUPIN

UČITELJ

nemščina NI1, NI2,

NI3

3 U. V. Levnajić

španščina ŠI1, ŠI2,

ŠI3

3 E. Gril

računalniška omrežja ROM 1 L. Žnidarič

multimedija MME 1 L. Žnidarič

šport za zdravje ŠZZ 2 I. Podbrežnik

izbrani šport – nogomet IŠP 2 P. Pintarič

turistična vzgoja TVZ 1 M. Klampfer


27

življenje človeka na zemlji ŽČZ 1 S. Melik

raziskovanje domače pokrajine RDK 1 S. Melik

likovno snovanje LS1, LS2,

LS3

3 S. Bajrović

retorika RET 1 R. Š. Rojc

gledališki klub GLK 1 R. Š. Rojc

sodobna priprava hrane SPH 2 M. Pozvek

organizmi v naravi ORG 1 E. Sušec

poskusi v kemiji POK 2 E. Kogovšek

rastline in človek RČL 1 E. Kogovšek

Sonce, Luna, Zemlja SLZ 1 M. Jug

obdelava gradiv – les OGL 1 A. Milek


28

K razširjenemu programu spada izvajanje neobveznih izbirnih predmetov, in sicer angleščina (prvi tuji jezik) za

učence 1. razreda. Neobvezne izbirne predmete smo izvajali za učence 4., 5. in 6. razreda. Za učence 7. in 8.

razreda neobveznega izbirnega predmeta (nemščina) nismo izvajali, ker ni bilo zanimanja učencev.

Na podružnični šoli lahko glede na normativ izvajamo samo en neobvezni predmet. V skladu s predmetnikom se

neobvezni izbirni predmeti izvajajo po eno uro tedensko, razen tuji jezik, ki se izvaja 2 uri tedensko.

Izvajali smo naslednje neobvezne izbirne predmete.

NEOBVEZNI

IZBIRNI PREDMET

KRATICE ŠTEVILO

SKUPIN

UČITELJ

angleščina 1. r. NIA 2 CŠ

2 PŠH

A. Skalar

T. Lavrič

nemščina 4., 5. in 6. razred

(CŠ, PŠH)

N2N 1 CŠ

1 PŠH

U. V. Levnajić

U. V. Levnajić

šport 4., 5. razred

6. razred

NŠP 3

1

1

A. Zrimšek

P. Pintarič

Podbrežnik

umetnost 4. in 5. razred UME 1 S. Bajrović

računalništvo za 5. in 6. razred NRA 2 L. Žnidarič


29

Zaradi pogostih bolniških odsotnosti učiteljice Urške Vrtačnik Levnajić je neobvezni izbirni predmet nemščina

v začetku meseca marca prevzela Tanja Miklič.

Pouk v manjših učnih skupinah

Pouk v manjših učnih skupinah smo izvajali pri matematiki v 6. in 7. razredu ter pri slovenščini v 6. in 7. razredu,

in sicer največ enkrat tedensko.

V 8. in 9. razredu smo pri angleščini, slovenščini in matematiki pouk izvajali v heterogenih učnih skupinah.

Pouk

Pouk je potekal po programu. Splošna statistika realizacije je nad 95 %.

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ)

Nacionalno preverjanje znanja (v nadaljevanju NPZ) je pisna oblika zunanjega preverjanja z natančno

postavljenimi pravili, ki omogočajo in zagotavljajo, da se znanje učencev v vseh šolah preverja pod enakimi

pogoji.

Cilj NPZ je pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev in to vgraditi v prizadevanje za kakovostnejše učenje

in poučevanje.

Ob koncu tretjega obdobja se je NPZ izvajalo iz slovenščine, matematike in glasbene umetnosti. Preverjanje ob

koncu drugega obdobja pa iz slovenščine, matematike in angleščine.

Za pripravo in izvedbo NPZ je bila na šoli odgovorna ravnateljica, ki je pripravila izvedbeni načrt. Ravnateljica

je imenovala za svojo namestnico Vido Rožanc (pedagoginjo). Elektronsko vrednotenje je vodila in koordinirala

Maja Jug. Slušni preizkusi so v letošnjem šolskem letu potekali pod nadzorom Republiškega izpitnega centra.

Čas reševanja preizkusov znanja pri posameznem predmetu je 60 minut brez odmora.

Pri izvedbi NPZ so sodelovali strokovni delavci šole, ki jih je določila ravnateljica. Svoje delo so opravili

odgovorno in v skladu s predpisi. Za celoten postopek NPZ je predvidena stopnja tajnosti ZAUPNO. Vsi so

podpisali izjavo o varovanju podatkov.


30

Preizkusi znanja učencev so bili šifrirani.

Preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega obdobja je obvezno za vse učence. Analizo rezultatov NPZ so

naredili učitelji v šolskih strokovnih aktivih matematike, slovenščine, angleščine. Analizo NPZ predmeta

glasbene umetnosti je opravila učiteljica sama. Analiza aktivov je bila za vsak predmet predstavljena tudi na

avgustovski konferenci.

Strokovni aktivi so pripravili naslednjo analizo rezultatov NPZ ter načrtovali delo v naslednjem šolskem letu, in

sicer:


31

ANALIZA 6. RAZRED

MATEMATIKA

1. Osnovni statistični podatki

Šolsko povprečje pri matematiki je 57,34 %. Državno povprečje pri matematiki je 52,52 %. Povprečni dosežek

pri matematiki na šoli je za 4,82 % višji od povprečja v državi.

št. učencev povprečno

število % točk

standardni

odklon

OŠ BOŽIDARJA JAKCA 58 57,34 21,57

SLOVENIJA 19 276 52,52 20,74


32

2. Predstavitev dosežkov za matematiko na državni ravni

Zeleno območje označuje učence, katerih skupni dosežki določajo mejo spodnje četrtine dosežkov (glede na

druge dosežke). V tem območju je 10 % učencev; njihovi dosežki so višji od spodnjih 20 % in nižji od 70 %

preostalih dosežkov (v statističnem žargonu pravimo, da so to dosežki med 20. in 30. kvantilom).

Rumeno območje označuje učence, katerih skupni dosežki določajo mejo med polovicama dosežkov. V tem

območju je 10 % učencev; njihovi dosežki so višji od spodnjih 45 % in hkrati nižji od 45 % preostalih dosežkov

(v statističnem žargonu pravimo, da so to dosežki med 45. in 55. kvantilom). Iz grafične predstavitve je razvidno,

da se državno povprečje nahaja v rumenem območju dosežkov.

Rdeče območje označuje učence, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornje četrtine dosežkov. V tem

območju je 10 % učencev; njihovi dosežki so višji od spodnjih 70 % in nižji od 20 % preostalih dosežkov (v

statističnem žargonu pravimo, da so to dosežki med 70. in 80. kvantilom).

Modro območje označuje učence, katerih skupni dosežki so v zgornji desetini dosežkov. V tem območju je 10

% učencev z najvišjimi dosežki; njihovi dosežki so višji od 90 % dosežkov (v statističnem žargonu pravimo, da

so to dosežki nad 90. kvantilom).

Sklepamo lahko, da povprečni učenec 6. razreda naše šole s 65 % verjetnostjo izkazuje znanje reševanja nalog,

ki spadajo v zeleno in rumeno področje.

3. Predstavitev dosežkov na ravni šole


33

3. Primerjava dosežkov šole z državnim povprečjem.

a) Primerjava dosežkov šole pri posameznih nalogah (točkovnih enotah).

Število Št. vseh Povprečje Std.

odklon

Št.

učencev Povprečje

Stand.

odklon

Povprečje

na šoli

Naloga možnih

točk učencev točk vseh

točk

vseh na šoli

točk na

šoli

točk na

šoli

glede na

državo

1.a 1 18.440 60% 0,49 58 72% 0,45 12%

1.b 1 18.440 70% 0,46 58 67% 0,47 -3%

1.c.1 1 18.440 75% 0,43 58 66% 0,48 -9%

1.c.2 1 18.440 58% 0,49 58 53% 0,5 -5%

1.d.1 1 18.440 68% 0,47 58 66% 0,48 -2%

1.d.2 1 18.440 49% 0,5 58 52% 0,5 3%

2a 1 18.440 79% 0,41 58 76% 0,43 -3%


34

2b 1 18.440 34% 0,47 58 26% 0,44 -8%

2c 1 18.440 51% 0,5 58 47% 0,5 -4%

2d 1 18.440 14% 0,35 58 41% 0,5 27%

2e 1 18.440 32% 0,47 58 41% 0,5 9%

2f 1 18.440 40% 0,49 58 38% 0,49 -2%

3_1 1 18.440 80% 0,4 58 79% 0,41 -1%

3_2 1 18.440 46% 0,5 58 62% 0,49 16%

3_3 1 18.440 79% 0,41 58 86% 0,35 7%

3_4 1 18.440 48% 0,5 58 62% 0,49 14%

3_5 1 18.440 48% 0,5 58 62% 0,49 14%

4.a 1 18.440 24% 0,42 58 21% 0,41 -3%

4.b 1 18.440 58% 0,49 58 43% 0,5 -15%


35

4.c.1 1 18.440 30% 0,46 58 52% 0,5 22%

4.c.2 1 18.440 31% 0,46 58 47% 0,5 16%

4.c.3 1 18.440 19% 0,39 58 33% 0,47 14%

5.a 1 18.440 60% 0,49 58 66% 0,48 6%

5.b 1 18.440 54% 0,5 58 69% 0,47 15%

5.c 1 18.440 28% 0,45 58 47% 0,5 19%

5.d 1 18.440 26% 0,44 58 29% 0,46 3%

6.a 1 18.440 91% 0,29 58 95% 0,22 4%

6.b 1 18.440 96% 0,19 58 100% 0 4%

6.c 1 18.440 40% 0,49 58 33% 0,47 -7%

6.d 1 18.440 81% 0,39 58 90% 0,31 9%

6.e 1 18.440 29% 0,45 58 29% 0,46 0%


36

6.f 1 18.440 76% 0,42 58 83% 0,38 7%

7a 1 18.440 78% 0,41 58 83% 0,38 5%

7.b 1 18.440 73% 0,44 58 66% 0,48 -7%

7.c 1 18.440 45% 0,5 58 47% 0,5 2%

7.d 1 18.440 28% 0,45 58 31% 0,47 3%

7.e 1 18.440 23% 0,42 58 36% 0,48 13%

7.f 1 18.440 58% 0,49 58 64% 0,48 6%

8.a.1 1 18.440 85% 0,36 58 86% 0,35 1%

8.a.2 1 18.440 90% 0,3 58 90% 0,31 0%

8.a.3 1 18.440 56% 0,5 58 62% 0,49 6%

8.a.4 1 18.440 63% 0,48 58 67% 0,47 4%

8.b.1 1 18.440 43% 0,5 58 48% 0,5 5%


37

8.b.2 1 18.440 31% 0,46 58 38% 0,49 7%

9.a.1 1 18.440 76% 0,43 58 86% 0,35 10%

9.a.2 1 18.440 73% 0,45 58 84% 0,37 11%

9.b.1 1 18.440 30% 0,46 58 40% 0,49 10%

9.b.2 1 18.440 27% 0,45 58 29% 0,46 2%

9.c.1 1 18.440 29% 0,45 58 36% 0,48 7%

9.c.2 1 18.440 43% 0,5 58 43% 0,5 0%


38

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49

Primerjava po nalogah - točkah

država Šola


39

Pri večini nalog smo bili nad državnim povprečjem, le pri 13-ih točkovnih enotah od 50 smo dosegli

slabše rezultate od povprečja v državi.

Iz dosežkov po nalogah je razvidno, pri katerih nalogah oziroma postavkah/točkovnih enotah so dosežki učencev

na šoli v povprečju v primerjavi z državnim povprečjem:

-20%

-15%

-10%

-5%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30% Razlika šola - država


40

Višji dosežek od državnega povprečja

37 točkovnih enot od 50

NAVZGOR (za več kot 15%) so odstopale naloge:

+27%

+16%


41

4.c.1 +22%

4.c.2 +16%

+19%


42

Nižji dosežek od državnega povprečja

13 točkovnih enot od 50

NAVZDOL za 15% odstopa naloga 4.b

-15%

Predlogi za izboljšave

Nekaj predlogov, ki bi lahko izboljšali dosežke v naslednjih letih:

Več poudarka bomo dali na pomoč učencem, ki imajo učne težave, sploh učencem tujcem in učencem s

posebnimi potrebami.

Starše bomo na roditeljskem sestanku obvestiti o nacionalnem preverjanju in nalogah, ki so objavljene

na spletni strani Državnega izpitnega centra.

Za vaje in za domače naloge bomo uporabili tudi naloge iz NPZ-jev.

Več se bomo posluževali banke nalog, ki omogočajo kreiranje testov za vajo.

Boljše učence bomo vzpodbujali k obiskovanju dodatnega pouka.


43

SLOVENŠČINA

V šolskem letu 2017/2018 je na naši šoli nacionalno preverjanje znanja pisalo 53 šestošolcev.

Šolsko povprečje je bilo letos 48,60 % in je bilo nad državnim povprečjem (2,36 %), ki znaša 46,24 %. Skupno

število točk je bilo 50, na naši šoli pa je bilo povprečje 24,3 točk.

PRIKAZ DOSEŽKOV PRI SLOVENŠČINI – primerjava med državnimi rezultati in rezultati na naši šoli

po posameznih postavkah:

NALOGA Število

možnih

točk

Povprečje točk –

država

Povprečje točk –

naša šola

Razlika šola/država

1.01 1,0 0,46 0,36 + 0,10

1.02 2,0 1,17 1,38 + 0,21

1.03 2,0 1,31 1,32 + 0,01

1.04 2,0 0,83 1,08 + 0,25

1.05 1,0 0,71 0,72 + 0,01

1.06 2,0 1,19 1,19 0,00

1.07 2,0 0,70 0,89 + 0,19


44

1.08 1,0 0,74 0,60 - 0,14

1.09 1,0 0,50 0,58 + 0,08

1.10 1,0 0,88 0,91 + 0,03

1.11 2,0 1,31 1,53 + 0,22

1.12 1,0 0,34 0,42 + 0,08

1.13 1,0 0,32 0,38 + 0,06

1.14 1,0 0,16 0,11 - 0,05

1.15 1,0 0,81 0,87 + 0,06

1.16 2,0 0,64 0,83 + 0,19

1.17. a 1,0 0,58 0,49 - 0,09

1.17. b 1,0 0,52 0,42 - 0,10

1.18.A 3,0 2,24 2,34 + 0,10


45

1.18.B 2,0 1,06 1,13 + 0,07

2.01. a 1,0 0,69 0,72 + 0,03

2.01. b 1,0 0,28 0,19 - 0,09

2.02 1,0 0,62 0,55 - 0,07

2.03 1,0 0,25 0,21 - 0,04

2.04 1,0 0,68 0,77 + 0,09

2.05 1,0 0,44 0,47 + 0,03

2.06 3,0 0,80 0,81 + 0,01

2.07 1,0 0,37 0,49 + 0,12

2.08 1,0 0,29 0,34 + 0,05

2.09 1,0 0,51 0,62 + 0,11

2.10 2,0 0,46 0,42 - 0,04


46

2.11.A 3,0 0,67 0,60 - 0,07

2.11.B 2,0 0,26 0,26 0,00

2.12 1,0 0,35 0,32 - 0,03

Iz razpredelnice lahko razberemo, da so naši učenci v primerjavi z vsemi učenci v državi pozitivno izstopali v

obeh delih, in sicer v prvem delu za 1,28 točke, v drugem delu pa za 0,07 točke. Odstopanja so tako v pozitivno

kot v negativno smer zelo majhna oziroma v nekaterih pogledih skoraj da nična.

Tako kot vsako leto, smo tudi v letošnjem letu mnenja, da je bilo naše delo kvalitetno in resno. Učencem smo

nudili dodatne naloge in dodatna gradiva, vendar je bil odziv učencev zelo slab. Dodatni pouk so obiskovali le

učenci 6. b oddelka, in sicer je dodatni pouk redno obiskovalo le 6 učencev.

Tudi sama zasnova nacionalnega preverjanja znanja je slaba, saj učenci vedo, da rezultati ne štejejo nikamor.

Po pogovoru z učenci smo izvedeli, da je bilo zanje umetnostno in neumetnostno besedilo preobsežno in

zahtevno. Vsa besedila so daljša in zahtevajo nekoliko višjo bralno zmožnost (hitrost branja in razumevanje

prebranega). Povedali so tudi, da je bilo preveč nalog takih, kjer je bilo potrebno odgovoriti v povedi in izraziti

svoje mnenje ter da so bila nekatera vprašanja zelo nejasna.

Celotno preverjanje znanja je zahtevnejši tudi s tega vidika, da naloge zahtevajo tudi nekaj več časa za reševanje.

Pojavi se tudi večji delež zahtevnejši nalog (modro območje).


47

Slika 1:Porazdelitev točk pri slovenščini, na nivoju države


48

Slika 2Porazdelitev točk pri slovenščini, na nivoju šole

ANALIZA PO NALOGAH:

Preizkus iz slovenščine na NPZ je bil dvodelen, v razmerju, določenem v učnem načrtu (UN): 60 % nalog v

preizkusu je preverjalo standarde znanja iz jezika, 40 % pa iz književnosti. Dosežki na NPZ nakazujejo trende

glede znanja in zmožnosti učenk in učencev pri slovenščini ob zaključku drugega triletja.

V I. (jezikovnem) delu preizkusa so učenke in učenci prebrali izhodiščno besedilo (IB) Po železni cesti iz rubrike

Vesela šola (PIL, l. 68, oktober 2015, št. 2, str. 42–44). Izhodiščno besedilo je bilo prirejeno za potrebe NPZ,

sestavlja ga sedem kratkih (razmeroma samostojnih) besedil, ki so oštevilčena, tri so tudi naslovljena. Naloge iz

jezika so v skladu s standardi znanja v UN (str. 80) preverjale zmožnost kritičnega sprejemanja enogovornega

neumetnostnega besedila, tj. tihega branja in razumevanja besedila, primernega starosti učencev, jezikovno,

slogovno in metajezikovno zmožnost ter zmožnost tvorjenja enogovornega neumetnostnega besedila. V II.

(književnem) delu preizkusa so učenke in učenci prebrali odlomek mladinskega romana Kot v filmu Vinka


49

Möderndorferja (MK 2013, str. 68–69). Naloge ob izbranem besedilu so preverjale recepcijsko zmožnost, tj.

zmožnost samostojnega tihega branja neznanega književnega besedila in samostojnega pisanja o oz. ob njem

(UN, standardi znanja, str. 84). V nalogah so morali učenke in učenci svoje ugotovitve o izbranem besedilu

pojasnjevati, utemeljevati in vrednotiti ter ob njem samostojno napisati kratko besedilo; ena naloga je preverjala

literarnovedno znanje.

V nadaljevanju so naloge v preizkusu razvrščene glede na t. i. barvna območja: od zelenega (naloge je uspešno

rešila večina učenk in učencev) do modrega (naloge je uspešno rešila le zgornja desetina učenk in učencev) in

območja nad modrim (naloge v 65 % primerov ne rešijo niti najboljši). Bolj konkretno: zeleno območje označuje

tiste učenke in učence, katerih skupni dosežki določajo mejo spodnje četrtine dosežkov, rumeno pa tiste, katerih

skupni dosežki določajo mejo med polovicama dosežkov. Rdečemu in modremu območju pripadajo

najuspešnejši oz. tisti, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornje četrtine dosežkov (rdeče) in zgornjih 10 %

(modro). Posamezna območja kažejo, katere standarde znanja po UN učenke in učenci na splošno dosegajo in

katerih ne in bi jim bilo zato pri pouku slovenščine treba posvetiti več pozornosti, tako v prvih dveh kot v zadnjem

triletju; ob razmisleku o standardih znanja je treba upoštevati tudi taksonomsko raven posamezne naloge.

Naloge zelenega območja, ki jih uspešno reši večina učenk in učencev, so preverjale zmožnosti na prvi in drugi

taksonomski stopnji (znanje, razumevanje, uporaba), ena (18. A) pa tudi zmožnost na tretji taksonomski stopnji

(analiza, sinteza); po UN pa gre za minimalne standarde.

Naloge rumenega območja preverjajo zmožnosti na prvih dveh taksonomskih ravneh (znanje, razumevanje in

uporaba) in pokrivajo minimalne standarde UN.

Naloge rdečega območja so preverjale zmožnosti na prvih dveh taksonomskih ravneh in pokrivajo minimalne

standarde UN.

Večina nalog modrega območja je preverjala zmožnosti na drugi in tretji taksonomski stopnji, le 12. na prvi.

Vse navedene naloge so preverjale minimalne standarde znanja.

Naloge v območju nad modrim so preverjale zmožnosti na prvih dveh taksonomskih ravneh.


50

NALOGE, KI SO BILE BOLJŠE OD DRŽAVNEGA POVPREČJA:

4. naloga – 1. del:

Gre za nalogo, ki je preverjala zmožnost razumevanja poglavitnih podatkov; odgovor na vprašanje, ali je vlak

izum sodobnega časa, so morali učenke in učenci utemeljiti v obliki povedi; v nalogi se je torej preverjala tudi

jezikovna pravilnost; je preverjala zmožnost razumevanja poglavitnih podatkov; odgovor na vprašanje, ali je vlak

izum sodobnega časa, so morali učenke in učenci utemeljiti v obliki povedi; v nalogi se je torej preverjala tudi

jezikovna pravilnost. Naloga sodi v modro območje. Povprečje te naloge na naši šoli je znašalo 1,08 točke od

možnih 2 točk, državno povprečje pa je bilo 0,83 točke. Tu so bili naši učenci kar visoko nad državnim

povprečjem, in sicer 0,25 točke.

11. naloga – 1. del:

Gre za del naloge, ki je je preverjala poimenovalno zmožnost; učenke in učenci so morali tvoriti pridevniške

izpeljanke. Naloga sodi v rumeno območje. Povprečje te naloge na naši šoli je znašalo 1,53 točke od možnih 2

točk, državno povprečje pa je bilo 1,31 točke. Tu so bili naši učenci nad državnim povprečjem, in sicer 0,22

točke.

2. naloga – 1. del

Naloga, v kateri so morali učenke in učenci ob navedenih ključnih besedah/naslovih posameznih odstavkov

razumeti in določiti temo posameznega odstavka. Naloga sodi v rdeče območju. Povprečje te naloge na naši šoli

je znašalo 1,38 točke od možnih 2 točk, državno povprečje pa je bilo 1,17 točke. Tu so bili naši učenci nad

državnim povprečjem, in sicer 0,21 točke.


Naloga, v kateri se je preverjalo skladenjsko zmožnost, in sicer so morali o dogodku na sliki poročati s premim

govorom. Naloga sodi v modro območje. Povprečje te naloge na naši šoli je znašalo 0,83 točke od možnih 2 točk,

državno povprečje pa je bilo 0,64 točke. Tu so bili naši učenci nad državnim povprečjem, in sicer 0,19 točke.


51

NALOGE, KI SO BILE SLABŠE OD DRŽAVNEGA POVPREČJA:

Izbrale smo 4 naloge, ki so bile nekoliko slabše rešene v primerjavi z državnim povprečjem. Vse te naloge so

bile nekoliko pod državnim povprečjem.


Naloga je preverjala poimenovalno zmožnost učenk in učencev, ki so morali v nalogi izbirnega tipa poiskati

ustrezno razlago za sopomensko poimenovanje železnice z besedno zvezo železna cesta. Naloga sodi v zeleno

območje. Povprečje te naloge na naši šoli je znašalo 0,60 točke od možne 1 točke, državno povprečje pa je bilo

0,74 točke. Tu so bili naši učenci pod državnim povprečjem, in sicer le 0,14 točke.

17.b naloga – 1. del

Naloga, ki je od učencev zahtevala jezikovno zmožnost; učenke in učenci so morali v dani povedi prepoznati

osebni zaimek (17. a) ter v povedi prepoznati in napisati njegovo nanašalnico (17. b). Naloga sodi v rdeče

območje. Povprečje te naloge na naši šoli je znašalo 0,42 točke od možne 1 točke, državno povprečje pa je bilo

0,52 točke. Tu so bili naši učenci pod državnim povprečjem, in sicer kar 0,10 točke.

1.B naloga – 2. del

Naloga je preverjala razumevanje izbranega besedila, učenke in učenci so morali ugotovitev, da gre za realistično

pripoved, utemeljiti s podatkom iz besedila. Naloga sodi nad modrim območjem. Povprečje te naloge na naši šoli

je znašalo 0,19 točke od možne 1 točke, državno povprečje pa je bilo 0,28 točke. Tu so bili naši učenci pod

državnim povprečjem, in sicer 0,07 točke. Sama naloga pa je bila tako na nivoju šole kot na nivoju države zelo

slabo rešena.


52

11. A naloga – 2. del

Naloga je preverjala recepcijsko zmožnost s tvorjenjem krajšega, zaokroženega besedila; učenke in učenci so

morali zapisati svoje razumevanje motivov za ravnanje književnih oseb. Naloga sodi v modro območje.

Povprečje te naloge na naši šoli je znašalo 0,60 točke od možnih 3 točk, državno povprečje pa je bilo 0,67 točke.

Tu so bili naši učenci pod državnim povprečjem, in sicer le 0,07 točke. Sama naloga pa je bila tako na nivoju

šole kot na nivoju države zelo slabo rešena.

S samimi rezultati nacionalnega preverjanja znanja smo zadovoljni, saj smo prepričani, da je znanje naših

učencev dobro.

Iz zgornjih opisov dosežkov po območjih lahko sklenemo tole: tako v jezikovnem kot v književnem delu polovica

točkovanih enot pripada rdečemu in modremu območju, kar pomeni, da so jih uspešno reševali le učenci z višjimi

dosežki. Območju nad modrim, kamor spadajo naloge, ki jih ne rešijo niti najboljši učenci, je letos – nekoliko

presenetljivo – pripadla dobra petina točkovanih enot (dve v jezikovnem in štiri v književnem delu). Opisi

dosežkov kažejo, da številni učenke in učenci po prvih šestih letih šolanja ne dosegajo nekaterih minimalnih

standardov znanja, težave so se pokazale na primer že pri razbiranju najosnovnejših podatkov, kot so npr.

določitev okoliščin nastanka izbranega besedila, njegove teme in pri razumevanju nekaterih bistvenih podatkov

v izbranem besedilu (v I. delu nalogi 1 in 2, v II. delu pa npr. naloge 3, 5, 7). Še več težav imajo učenke in učenci

z utemeljevanjem svojih odgovorov s konkretnimi podatki iz izbranega besedila (4. naloga v I. delu ter 1. b-, 8.,

10. in 11.-naloga v II. delu). Letos sicer ni bilo večjih težav s samostojnim tvorjenjem zaokroženega besedila ob

neumetnostnem besedilu (naloga je pripadla zelenemu območju), tvorjenje besedil ob umetnostnem besedilu pa

je za učenke in učence težavno opravilo (naloga je pripadla modremu območju). Velik primanjkljaj se kaže tudi

pri jezikovni pravilnosti – še posebej to velja za tvorbno nalogo v književnem delu preizkusa, jezikovna

pravilnost je tu namreč pripadla območju nad modrim.

PLAN DELA ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019

Več časa bomo namenili utrjevanju in ponavljanju temeljnih znanj jezikovnega pouka ter dale več poudarka na

razumevanje prebranega besedila.

Že letos smo veliko pozornosti namenili delu z besedilom (razumevanje in razčlenjevanje), vendar se učenci pri

takih nalogah ne potrudijo dovolj, ker te naloge od njih zahtevajo aktivno razmišljanje.


53

Zato bomo tem nalogam posvetili še več ur in učence poskušali dodatno motivirati za delo. Učence bomo

poskušali usmeriti še k boljšemu obiskovanju dodatnega pouka.

Več pozornosti moramo nameniti (tudi učiteljice na razredni stopnji) temu, da učenke in učence bolj usmerjamo

v poglobljeno in ne le površinsko branje, da torej ne sprašujemo zgolj po podatkih, ki jih je mogoče iz besedila

enostavno izpisati, ampak da spodbujamo analitično razmišljanje in sintetizirane odgovore.

V prihodnjem šolskem letu bomo pri pouku uporabljale tudi zbirko nalog z vajami za NPZ (Znam za več).


54

ANGLEŠČINA

V treh oddelkih 6. razredov je nacionalno preverjanje znanja pisalo 57 učencev. Povprečno število točk na naši

šoli je 55,23 %, kar je višje od državnega povprečja (51,06 %).

A) PREGLED IN REZULTATI PO POSAMEZNIH NALOGAH

šolsko povprečje državno povprečje

A)

SLUŠNO

RAZUMEVANJE

1. naloga

51,3 %

49,5 %

2. naloga

61,2 %

59,5 %

B)

BRALNO

RAZUMEVANJE

1. naloga

53,8 %

48,0 %

2. naloga

56,3 %

50,3 %


55

C)

BESEDIŠČE

1. naloga

67,8 %

62,0 %

2. naloga A)

79,75 %

78,25 %

2. naloga B)

54,6 %

40,6 %

D)

PISNO SPOROČANJE

vsebina

41,25 %

41,0 %

besedišče

41,0 %

39,6 %

slovnica

32,0 %

32,0 %

skupaj

38,0 %

37,5 %


56

Kot je razvidno iz zgornje tabele so bili naši učenci pri vseh nalogah nad državnim povprečjem. V nadaljevanju

sledi analiza in pregled po posameznih nalogah.

B) ANALIZA PO POSAMEZNIH NALOGAH

A) slušno razumevanje:

Šolsko povprečje Državno povprečje

A)

SLUŠNO

RAZUMEVANJE

1. naloga:

Robin, the

Brave Knight

51,3 %

49,5 %

2. naloga:

Annie's Letter

61,2 %

59,5 %

1. naloga: Robin, the brave knight

Slušna naloga je bila pravljica o pogumnem vitezu Robinu, ki v enem dnevu reši dve princeski. To je naloga

dopolnjevanja z danim naborom in ni temeljila na sliki. Med besedami so bili štirje distraktorji. Učenci so ob

poslušanju dopolnjevali besedilo z besedami iz nabora.


57

2. naloga: Annie's letter

Naloga izbirnega tipa je preverjala razumevanje pogovora med deklico Annie in njeno mamo o Božičku. Učenci

so morali povedi dopolniti z ustreznim podatkom iz vnosnega besedila, odločali pa so se med tremi možnostmi.

Kot je razvidno iz zgornje tabele, so se naši učenci pri obeh nalogah slušnega razumevanja dobro odrezali in ju

rešili nad državnim povprečjem.

B) Bralno razumevanje:


B)

BRALNO

RAZUMEVANJE

1. naloga:

The Pirate

Treasure

53,8 %

48,0 %

2. naloga:

Clever

Chimpanzees

56,3 %

50,3 %

1. naloga: The Pirate Treasure

Naloga bralnega razumevanja je zahtevala kratke odgovore na dana vprašanja, vezana na besedilo o piratskem

zakladu. Besedilo je bilo razdeljeno na tri dele, da bi učencem olajšali iskanje informacij.


58

2. naloga: Clever Chimpanzees

Naloga je bila sestavljena iz šestih kratkih besedil z opisom vedenja in značilnosti šimpanzov. Učenci so jih

morali povezati z ustreznimi naslovi. Vsak naslov je povzemal vsebino posameznega odstavka. Učenci so morali

razumeti glavno misel v besedilu in ugotoviti pomen besed iz sobesedila. Dva naslova sta bila odveč.

Naši učenci so obe nalogi bralnega razumevanja rešili nad državnim povprečjem.

C) Besedišče:


C)

BESEDIŠČE

1. naloga:

Spring

Weather

Watch

67,8 %

62,0 %

2. naloga A):

At Home

79,75 %

78,25 %

2. naloga B):

At Home

54,6 %

40,6 %

1. naloga: Spring Weather Watch

Učenci so prebrali besedilo o opazovanju pomladanskega vremena in ga dopolnili z besedami iz nabora. Tri

besede so bile odveč.


59

2. naloga: At Home

A) Naloga prepoznavanja besed brez sobesedila s slikovno iztočnico se je navezovala na sliko, ki predstavlja

družino pri hišnih opravilih. Učenci so morali poiskati besede za označene predmete iz danega nabora, nato pa v

razpredelnico vpisati črko, s katero je bila izbrana beseda označena. Tri besede so imele vlogo distraktorjev.

B) Učenci so morali dopolniti besedilo o hišnih opravilih družine Johnson, tako da so vrzeli dopolnjevali z

manjkajočimi besedami, kjer je bila prva črka iskane besede že zapisana. Vsaka črtica je predstavljala eno

manjkajočo črko. V dodatno pomoč pri tej nalogi je bila slika, s katere je bilo zahtevane testne postavke mogoče

prepoznati. Beseda je morala biti zapisana pravopisno pravilno.

Naši učenci so naloge iz besedišča rešili nad državnim povprečjem.

D) Pisno sporočanje:

Šolsko povprečje Državno povprečje

D)

PISNO SPOROČANJE

vsebina

41,25 %

41,0 %

besedišče

41,0 %

39,6 %

slovnica

32,0 %

32,0 %

skupaj

38,0 %

37,5 %


60

Pri pisni nalogi so morali učenci napisati pismo prijatelju Williamu iz Londona, ki jim je poslal opis parka, v

katerega rad zahaja. V pismu so morali opisati park na sliki, kaj ljudje tam običajno počnejo, in zapisati pravila,

ki veljajo v parku na sliki. Pri kriteriju vsebina so prejeli maksimalno število točk (4 točke), če je bila vsebina

bogata, če je besedilo popolnoma ustrezalo zahtevam naloge, če so bile odlično razvite vse tri zahtevane iztočnice

in če je bilo besedilo zapisano v povedih. Maksimalno število točk za besedišče in pravopis (3 točke) so prejeli

tisti učenci, ki so uporabili pestro besedišče glede na podane iztočnice, in kjer so se pravopisne napake pojavljale

le izjemoma. Pri slovnici pa so maksimalno število točk (3 točke) dosegli tisti učenci, ki so v besedilo vključili

različne jezikovne strukture, ki so bile pravilno in ustrezno rabljene.

Naši učenci so se pri pisnem sporočanju odrezali dobro, nalogo pa so rešili zelo blizu državnega povprečja.

C) SKLEP IN SMERNICE ZA V PRIHODNJE

V splošni analizi Državnega izpitnega centra, ki jo je oblikovala predmetna komisija za angleščino na podlagi

podatkov za Slovenijo, je zapisano, da »dosežki letošnjega NPZ kažejo, da je populacija šestošolcev bimodalno

porazdeljena, kar pomeni, da imamo skupino učencev, ki še zdaleč ne dosega zastavljenih ciljev, na drugi strani

pa učence, ki presegajo standarde učnega načrta. Zaradi ponavljajočega se trenda uvrstitve slušnega

razumevanja v rdeče in pisnega sporočanja v modro območje pri vseh treh kriterijih ugotavljamo, da se cilji

učnega načrta v povprečju ne uresničujejo. Zato je pomembno, da se tako slušno razumevanje kakor tudi proces

razvijanja pisne zmožnosti začne dovolj zgodaj ter poteka procesno in sistematično«. Predmetna komisija je

izrazila presenečenje, da »učenci niso bili uspešnejši pri reševanju slušnih nalog, saj se zmožnost razumevanja

govorjenih besedil razvija najprej. … Posebno pozornost bi v prihodnje veljalo nameniti natančnemu branju

navodil, saj ugotavljamo, da imajo učenci težave tudi z razumevanjem le-teh in so zato manj uspešni pri

reševanju, kar se je pokazalo med vrednotenjem preizkusov in na podlagi napačnih odgovorov.«

Naši učenci so se pri letošnjem nacionalnem preverjanju znanja odrezali zelo dobro, saj je bilo povprečje

doseženih točk na naši šoli višje od državnega povprečja pri vseh nalogah. Se pa tudi na naši šoli pojavljajo

razlike, ki jih omenja predmetna komisija za angleščino: na eni strani imamo zelo dobre učence, ki presegajo

standarde učnega načrta in so zainteresirani za dodatne zaposlitve pri pouku angleščine, na drugi strani pa imamo

učence, ki ne dosegajo ciljev učnega načrta in imajo zelo nizko motivacijo za delo.


61

Pri pouku angleščine smo v tem šolskem letu spodbujali redno delanje domačih nalog, pozornejše branje besedila

in navodil, pisanje vodenih pisnih sestavkov na izbrano temo po učnem načrtu ter rednemu prihajanju na

dopolnilni in dodatni pouk. Še vedno pa smo priča določenemu procentu otrok, ki šolskega dela ne opravljajo

sproti in tako ne usvajajo ustreznega delovnega procesa: ne delajo redno domačih nalog, ne prinašajo s sabo vseh

potrebščin in se ne držijo dogovorjenih rokov za oddajo pisnih izdelkov. Čeprav učiteljice starše takšnih otrok o

tem obvestimo, ni opaziti občutnega napredka. Pouk tujega jezika v osnovi zahteva veliko sprotnega utrjevanja

in ponavljanja, ki se v razredu prvenstveno izvede ob pregledovanju domače naloge. Če učenci ne delajo redno

in samostojno domačih nalog, potem so tudi rezultati slabši. Potrebno je tudi poudariti, da višje ocene pri

angleščini ne zahtevajo samo repeticije naučene snovi, ampak tudi zahtevnejše miselne procese (sklepanje,

povzemanje, vrednotenje, itd.).

Nacionalno preverjanje znanja pri angleščini je po vseh teh letih še vedno nepopolno, saj ne vključuje preverjanja

govornega odzivanja in sporočanja, kar je močna točka pri marsikaterem učencu v drugem triletju. Tako nam

lahko rezultati služijo le kot smernice za nadaljnje delo, ne podajo pa resničnega stanja o znanju celotne

populacije.

Na podlagi rezultatov letošnjega nacionalnega preverjanja znanja bomo učiteljice v naslednjem šolskem letu še

naprej spodbujale sprotno domače delo, obiskovanje dopolnilnega in dodatnega pouka ter sodelovanje pri

angleški bralni znački. Še naprej bomo urili slušno razumevanje, strategije reševanja različnih tipov nalog in

procesno razvijanje pisne spretnosti (prepis, dopolnjevanje povedi in besedil, pisanje po vzorcih in vodeno

pisanje). Večji poudarek bomo namenile natančnemu branju navodil.


62

ANALIZA 9. RAZRED

MATEMATIKA

V šolskem letu 2017/2018 je NPZ iz matematike pisalo 54 učencev 9. razreda OŠ Božidarja Jakca. Povprečno

število odstotnih točk vseh učencev na šoli je 54,78 %, kar je za 1,72 % boljše kot je povprečje na državni ravni,

ki znaša 53,06 %.

Graf 1: Grafična predstavitev dosežkov vseh učencev v Sloveniji na NPZ iz MAT v 9. razredu

V grafični predstavitvi dosežkov vseh učencev v Sloveniji na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike so

z barvami označena štiri območja. Učenci v zeleno obarvanem območju so dosegli nižje število odstotnih točk

kot učenci v rumenem območju, učenci v modrem območju pa so dosegli višje število odstotnih točk v primerjavi

z učenci v rdečem območju. Vsako območje označuje učence s podobnimi dosežki. V posamezno območje so


63

razvrščene naloge, ki jih učenci uspešno rešujejo z veliko verjetnostjo (nad 65 %). Opise območij za posamezni

predmet so pripravile predmetne komisije in so opisani v publikaciji Opisi dosežkov (Vir 1).

Iz grafične predstavitve je razvidno, da se državno povprečje nahaja v rumenem območju dosežkov.

Graf 2: Grafična predstavitev dosežkov vseh učencev iz OŠ Božidarja Jakca na NPZ iz MAT v 9. razredu

Povprečje dosežkov na šolski ravni je v rumenem območju. Na grafu 2 je to prikazano s črtico.

Iz grafičnega prikaza lahko vidimo, da je zelo veliko učencev na šoli pod zelenim področjem. Pod zelenim

področjem se nahaja kar 13 učencev iz šole. To je 24 % vseh učencev, ki so pisali NPZ na šoli.

Dobro pa je, da je veliko učencev v modrem območju. Kar 14 učencev na šoli je na preverjanju doseglo 80 % ali

več. To je 26 % od vseh učencev na šoli, ki so preizkus reševali.


64

1. Analiza dosežkov po nalogah:


65

Tabela: Analiza dosežkov NPZ iz MAT za 9. razred po posameznih nalogah (vir: Dosežki po nalogah)

V tabeli 1 je v predzadnjem stolpcu prikazano, za koliko se pri posamezni nalogi povprečje na šoli razlikuje od

povprečja v državi. Naloge, pri katerih so bili učenci na šoli v povprečju slabši od državnega povprečja, so

označene z rdečo barvo, ostale naloge pa so označene z zeleno barvo. V 2. stolpcu so z rdečo barvo označene


66

naloge, ki jih je pravilno rešilo manj kot polovica vseh učencev na državnem nivoju, v 5. stolpcu pa so z rdečo

barvo označene naloge, ki jih je pravilno rešilo manj kot polovica vseh učencev na šoli. Ostale naloge so označene

z zeleno barvo. Z zvezdico so poleg odstopanja od državnega povprečja označene naloge, ki od državnega

povprečja odstopajo za več kot 10 %. Tudi v 3. in 6. stolpcu so z zvezdico označene naloge, ki najbolj odstopajo.

2. 1. Naloge, pri katerih je rezultat učencev na šoli v povprečju najbolj POZITIVNO odstopal od

državnega povprečja:

05.a in 05.c

Področja: Enačbe in neenačbe

Cilji: uporablja zakone o ohranitvi relacije = pri reševanju linearnih enačb in jih utemelji; reši

linearno enačbo z realnimi koeficienti in napravi preizkus; izpelje pravilo za računanje

kvadrata dvočlenika; računa z algebrskimi izrazi: sešteva, odšteva, množi veččlenik z

enočlenikom;

Taksonomska stopnja: III in IV

Območje: rdeče in modro


67

Slika 1: Prikaz naloge 05.a in 05.c na NPZ 2018

09.4, 09.5 in 09.6

Področja: Geometrija in merjenje ter izrazi

Cilji: uporablja Pitagorov izrek pri reševanju nalog o telesih, uporablja obrazce za izračun površine in

prostornine piramide ter za računanje neznanih količin;

Taksonomska stopnja: III in IV

Območje: modro


68

Slika 2: Prikaz naloge 09. na NPZ 2018

2. 2. Naloga, ki jo je pravilno rešilo največ učencev na šoli:

06.a.1

Področja: Matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami


69

Cilji: opazuje in prepozna pravilo v vzorcu in vzorec nadaljuje

Taksonomska stopnja: I

Območje: zeleno

Slika 3: Prikaz naloge 06.a.1 na NPZ 2018

2. 3. Naloge, pri katerih je rezultat učencev na šoli v povprečju najbolj NEGATIVNO odstopal od

državnega povprečja:

01.a.1

Področja: Računske operacije in njihove lastnosti

Cilji: sešteva cela števila in pozna vsoto nasprotnih števil

Taksonomska stopnja: I

Območje: rdeče


70

Slika 4: Prikaz naloge 01. na NPZ 2018

08.b.1 in 08.c.1

Področja: Odnosi med količinami ter matematični problemi in problemi z življenjskimi situacijami

Cilji: rešuje besedilne naloge z odstotki in pred računanjem oceni rezultat, razvija kritičnost do podatkov

in rešitve

Taksonomska stopnja: IV

Območje: rdeče in rumeno


71

Slika 5: Prikaz naloge 08 na NPZ 2018

2. 4. Naloga, ki jo je pravilno rešilo najmanj učencev na šoli:

08.b.2

Področja: Odnosi med količinami

Cilji: rešuje besedilne naloge z odstotki in pred računanjem oceni rezultat

Taksonomska stopnja: III

Območje: nad modrim


72

2. Ugotovitve in zaključki

Učenci na šoli so v primerjavi z državnim povprečjem na NPZ v letošnjem šolskem letu najbolj uspešno reševali

naslednje naloge:

prepoznavanje in razvrščanje matematičnih likov,

razlikovanje med pravokotnikom in kvadratom,

razbiranje podatkov iz prikazov,

prikazovanje podatkov z diagramom,

branje in interpretacija podatkov,

prepoznavanje pravila v vzorcu in nadaljevanje vzorca.

Učenci na šoli so v primerjavi z državnim povprečjem na NPZ v letošnjem šolskem letu najslabše reševali

naslednje naloge:

prepoznavanje pojmov: osnova, eksponent, potenca in vrednost potence,

zapisovanje algebrskega izraza pri pravilu v vzorcu,

reševanje besedilne naloge z odstotki in ocenjevanje rezultata,

uporaba Pitagorovega izreka pri reševanju nalog o telesih,

računanje vrednosti izraza s spremenljivkami za izbrane vrednosti spremenljivk.

Navedene vsebine, ki jih učenci rešujejo slabše od državnega povprečja, zahtevajo poleg poznavanja dejstev in

pravil tudi veliko vaje, utrjevanja in natančno branje navodil ter razumevanje problemov.


73

3. Predlogi za izboljšave

Nekaj predlogov, ki bi lahko izboljšali dosežke v naslednjih letih:

Več poudarka moramo dati na pomoč učencem, ki imajo učne težave, sploh učencem tujcem in učencem

s posebnimi potrebami.

Starše moramo na roditeljskem sestanku obvestiti o nacionalnem preverjanju znanja in nalogah, ki so

objavljene na spletni strani Državnega izpitnega centra.

Za vajo in za domačo nalogo lahko rešujemo naloge iz NPZ-jev.

Več se lahko poslužujemo banke nalog, ki omogoča kreiranje testov in nalog za vajo.

Poleg obveznih domačih nalog in nujnem preverjanju le-teh predlagam, da večkrat sproti preverjamo

znanje s kratkimi testi, ki niso za oceno.

Boljše učence moramo bolj spodbujati za obiskovanje dodatnega pouka.


74

SLOVENŠČINA

V šolskem letu 2017/2018 je na naši šoli nacionalno preverjanje znanja pisalo 49 devetošolcev.

Šolsko povprečje je bilo letos 48,37 % in je bilo pod državnim povprečjem, ki znaša 51 %.

Skozi celo šolsko leto smo učencem nudile dopolnilni in dodatni pouk. Učencem smo nudile dodatne naloge in

dodatna gradiva. V aprilu so učenci rešili lanski nacionalni preizkus, tako da so bili seznanjeni z vrstami nalog.

Prav tako smo naredili analizo in učence opozorile na napake in natančno branje navodil.

ANALIZA PO NALOGAH

Opisane so po tri naloge, ki najbolj odstopajo od povprečja.

Preizkus iz slovenščine je bil dvodelen, v razmerju, kot ga določa učni načrt (UN): 40 % nalog v preizkusu je

preverjalo standarde znanja iz književnosti, 60 % pa iz jezika. Dosežki letošnjega preizkusa so, kar zadeva znanje

in zmožnosti učenk in učencev pri slovenščini, ob zaključku osnovne šole podobni kot v prejšnjih letih.

Posamezne naloge v preizkusu razvrščene glede na t. i. barvna območja:

zeleno območje označuje tiste učence, katerih skupni dosežki določajo mejo spodnje četrtine dosežkov,

rumeno tiste, katerih skupni dosežki določajo mejo med polovicama dosežkov,

rdečemu in modremu območju pripadajo najuspešnejši učenci oz. tisti, katerih skupni dosežki določajo

mejo zgornje četrtine dosežkov (rdeče) in zgornjih 10 % (modro).

Posamezna območja kažejo, katere standarde znanja po UN učenci na splošno dosegajo in katerih ne, in bi jim

bilo zato pri pouku slovenščine treba posvetiti več pozornosti.


75

Štiri najslabše rešene naloge

1. del

4. naloga:

Naloga je preverjala razumevanje značajske lastnosti književne osebe, učenke in učenci so morali odgovor

utemeljiti. Naloga je bila vredna 2 točki in sodi v rumeno območje.

Naši učenci so za to nalogo dobili povprečje točk 1,24 (državno je bilo 1,37).

11.A naloga:

Učenke in učenci so morali samostojno upovediti čutno-domišljijsko predstavo književnih oseb, poiskati nekaj

motivov za njihovo ravnanje in izpostaviti značilnosti značaja književnih oseb. Naloga je bila vredna 4 točke in

sodi v rdeče območje.


2. del

5. naloga:

Učenke in učenci so morali v besedilu poiskati razloge za skrb staršev danes (v primerjavi s preteklostjo); naloga

je zahtevala (samostojen) pravilen zapis odgovora; vrednotila se je torej tudi jezikovna pravilnost. Vredna je bila

2 točki in sodi v rdeče območje.


6. naloga:

Učenci so morali poiskati dane podatke v enem od besedil, in sicer so morali očitke,

navedene v nalogi, povezati s pravili iz besedila. Vredna je bila 2 točki in sodi v rdeče območje.



76

Štiri najbolje rešene naloge

1. del

2. naloga:

Naloga je preverjala razumevanje bistvenih prvin besedila; učenke in učenci so morali na podlagi vsebine poiskati

in zapisati podatek, s čim v Brdavškovem pismu se dve od glavnih književnih oseb strinjata. Naloga je bila vredna

1 točko in sodi v zeleno območje.


3. naloga:

Naloga učenke in učenci so morali ob upoštevanju neposrednih besedilnih signalov v književnem besedilu

poiskati bistvene podatke oz. so morali razumeti, kaj v besedilu zaplete dogajanje. Naloga je bila vredna 1 točko

in sodi v rdeče območje.


2. del

13. naloga:

Naloga je preverjali skladenjsko zmožnost učenk in učencev: dopolnjevali so povedi z

oblikovno pravilnimi samostalniki v množini. Naloga je bila vredna 2 točki in sodi v zeleno območje.


18.A naloga:

Učenke in učenci so morali v povedi prepoznati število stavkov ter pri tem poznati jezikoslovna izraza stavek in

poved (metajezikovna zmožnost). Naloga je bila vredna 1 točko in sodi v rdeče območje.



77

Predlog izboljšav

Že letos smo veliko pozornosti namenili delu z besedilom (razumevanje in razčlenjevanje), in tudi vnaprej bomo

namenjale pozornost branju raznolikih besedil ter pogostejšemu pisanju besedilnih vrst, saj je v devetletki velik

poudarek na tvorbnih besedilih.

Več pozornosti bomo namenile tudi poglabljanju in utrjevanju umetnostnih besedil, predvsem slogovnim

prvinam v umetnostnih besedilih ter samostojnemu delu z umetnostnimi besedili.

Od učencev bomo še naprej zahtevali pisanje s pisanimi črkami. To se je letos izkazalo kot zelo dobro, saj jih je

večina pisala s pisanimi črkami. Enako kot lansko leto tudi letos pričakujemo, da bodo poudarek na bralni

pismenosti otrok izvajali tudi v 1. in 2. triletju ter pri vseh predmetih 3. triletja.

Kot vsako leto so bile tudi letos težave pri pisanju domačih nalog, a smo dogovorjeni, da o tem redno obveščamo

starše, zato upamo, da se bo stanje v prihodnjem letu izboljšalo.

Tudi v prihodnjem šolskem letu bomo pri pouku uporabljale zbirko nalog z vajami za NPZ (Znam za več).

Zavedamo se tudi, da na dosežke vpliva veliko raznovrstnih dejavnikov, zato menimo, da se o uspešnosti

šolskega dela ne sklepa le na podlagi dosežka na nacionalnem preverjanju znanja, ampak je pomembno tudi to,

kako uspešni so učenci v srednji šoli in kasneje v življenju.


78

GLASBENA UMETNOST

Državno povprečje NPZ za GUM je bilo 59,01 %.

Povprečje Osnovne šole Božidarja Jakca je bilo 56,61 %.


79


80

Tipi nalog:

- slušni del: značaj skladbe, način izvedbe, tempo, dinamika, izvor, prepoznavanje glasbil, glasbena zvrst;

- razumevanje in uporaba glasbenega besedila: tempo, skladatelj, izvajalci, glasbena ustanova;

- poznavanje in razumevanje glasbene kulture: poznavanje skladateljev in glasbenih obdobij, izbor del

skladatelja in opis skladb;

- poznavanje partiture oz. notnega zapisa: notne vrednosti, pavze, taktovski način, glasbila, solisti ...

- ustvarjanje: Učenci so morali zapisati ritmično spremljavo za izbrani inštrument in ritmične vzorce.

Zajeta je bila snov od četrtega do devetega razreda. Sam NPZ je bil precej zahteven, določene naloge so bile zelo

specifične in razumljive učencem, ki svoje znanje dopolnjujejo v glasbenih šolah. Preverjal se seveda ni

ustvarjalni del, ki zajema petje in izvajanje z glasbili.

Učenci so z delom pri predmetu GUM in tudi pri reševanju NPZ-ja pokazali pozitiven odnos.

Pri nobeni nalogi ni bilo večjih odstopanj. Pri nalogah, ki smo jih lahko več vadili npr. »Poznavanje in

razumevanje glasbene kulture« in »Izbor del skladatelja in opis skladb« so dosegli nadpovprečen rezultat. Glede

na učni načrt so omenjene vsebine obravnavane v zadnjem triletju in so učencem bolj ostale v spominu.

Pod povprečjem so rešili naloge, ki so zahtevale naslednje:

- značaj skladbe,

- prepoznavanje zvoka inštrumenta,

- Ljudske pesmi,


81

Nad povprečjem so rešili naloge, ki so zahtevale naslednje:

- zaporedje dinamike,

- izberi skladatelja in njegovo delo,

- opredeli glasbeno ustanovo,

- opredeli glasbeno obdobje in primerjaj glasbena dela.

Osnovna šola Božidarja Jakca je pisala 2,4 % pod državnim povprečjem.


82


83

Učenci s posebnimi potrebami

Koordinatorica za delo z učenci s posebnimi potrebami je bila specialna pedagoginja M. G. Bajda.

Dodatno strokovno pomoč so izvajale še pedagoginja Maruša Matelič, inkluzivna pedagoginja Andreja Butolo

in socialna pedagoginja Nina Bernard.

Na šoli smo imeli 36 otrok s posebnimi potrebami, in sicer:

7 dolgotrajno bolnih, 2 otroka z lažjo govorno jezikovno motnjo in dolgotrajno bolna, 2 otroka z lažjo govorno

jezikovno motnjo, 1 otrok z zmerno govorno jezikovno motnjo, 4 otroka z lažjo govorno- jezikovno motnjo in

PPPU, 3 otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, 2 otroka z motnjo avtističnega spektra, 1 otrok s PPPU

in motnjo avtističnega spektra,14 s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

Ravnateljica je za vsakega otroka imenovala strokovno skupino, ki je v sodelovanju z njegovimi starši izdelala

individualizirani program. Tako je bila določena oblika dela na posameznih področjih oz. pri predmetih, način

izvajanja dodatne strokovne pomoči ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja,

napredovanju in časovni razporeditvi pouka.

Z vsemi starši smo dobro sodelovali. Vsi učenci s posebnimi potrebami napredujejo v višji razred oziroma so

uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje.

Nadarjeni učenci

Koordinatorica je pedagoginja V. Rožanc.

Kot je zapisano v Konceptu odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci je ena izmed nalog šole tudi delo z učenci,

ki zmorejo in hočejo več.

Nadarjenim učencem je v začetku šolskega leta posredovala program obogatitvenih dejavnosti v šoli in

vprašalnik o njihovih interesih, potrebah in željah. Iz tega nabora dejavnosti so učenci izbrali aktivnosti zase.

Učence je spodbudila, da so si zastavili in zapisali tudi cilje ki jih želijo doseči v tem šolskem letu.

Kot je zapisano v Konceptu odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci, je ena izmed nalog šole tudi delo z učenci,

ki zmorejo in hočejo več.


84

Za nadarjene učence od 5. do 9. razreda smo tudi v letošnjem šolskem letu izvajali obogatitveni program.

Izpeljali smo tridnevni tabor za nadarjene učence od 5. do 9. razreda v domu Centra šolskih in obšolskih

dejavnosti Soča.

Ob druženju so spoznavali dodatne vsebine, ki niso vključene v osnovni učni program in so bile pripravljene

tako, da so spodbujale raziskovalno delo, medpredmetno povezovanje, sodelovalno učenje in celosten učenčev

razvoj. Prednosti takšnega dela so predvsem prijetno delovno vzdušje, delo v naravi in možnost spodbujanja

kreativnosti in medsebojnega sodelovanja. Glede na pozitiven odziv učencev tabor načrtujemo tudi za naslednje

šolsko leto.

Za učence so bili izdelani individualizirani programi (INDEP) glede na njihove potrebe, izražene želje in

aktivnosti, ki so jih izbrali iz ponudbe šole.

Učiteljice 4. razreda so v letošnjem šolskem letu evidentirale 3 učence, ki bi lahko bili nadarjeni. Kot možni

nadarjeni so bili najprej evidentirani tudi 4 šestošolci, kasneje, po zapletu z udeležbo učencev na taboru za

nadarjene, pa so razredniki 6. razreda dodatno predlagali še 17 šestošolcev. Njihove starše sem s tem seznanila,

jim predstavila koncept odkrivanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter pridobila soglasje za postopek

identifikacije nadarjenosti.

Učitelji so s pomočjo ocenjevalnih lestvic ocenjevali nadarjenost učencev na učnem (akademskem),

voditeljskem, telesno-gibalnem, tehničnem in umetniškem področju, ki zajema glasbeno, likovno, literarno in

dramsko področje.

Psiholog je, za ugotavljanje intelektualnih sposobnosti evidentiranih nadarjenih učencev, uporabil skupinski test

Standardne progresivne matrice, za ugotavljanje ustvarjalnosti pa Torranceov test ustvarjalnega mišljenja,

besedno obliko.

Starše evidentiranih učencev sem seznanila z rezultati izbirnega postopka in pridobila soglasje za nadaljnje delo.

Za nadarjene učence je bilo v postopku identifikacije prepoznanih 23 učencev. Ti učenci so bili kot nadarjeni

potrjeni na sestanku učiteljskega zbora, in sicer 14. 5. 2018.

V šolskem letu 2017/18 je bilo na šoli 52 nadarjenih učencev od 4. do 9. razreda.


85

Delo z učenci iz drugih držav

Na šoli je bilo 8 učencev priseljencev, ki so se prvo leto izobraževali v Sloveniji in še 5 učencev (drugo leto

šolanja v Sloveniji), ki jim po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju v OŠ pripadajo

prilagoditve ocenjevanja in se jim lahko v dogovoru s starši prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja,

število ocen ter drugo.

Učenci večinoma izhajajo iz nižjega socialno ekonomskega statusa. Delno govori v družini slovensko praviloma

samo oče, mama pa je prišla v Slovenijo hkrati z otroki in slovensko ne zna. Pomoči s strani staršev pri učenju

jezika pri večini otrok ne moremo pričakovati, prev tako pa ne vključitve otok v tečaj slovenščine.

Z dodatnim delom, učno pomočjo so ti otroci premagovali jezikovne težave, težave pri pisanju (neznanje latinice)

in probleme pri socializaciji in vživljanju v novo okolje. Prilagoditve so bile zapisane v izvirnem delovnem

projektu pomoči, s katerim so bili seznanjeni tudi starši.

Za enega učenca (8. razred) je učiteljski zbor menil, da je pokazal premalo prizadevnosti in napredka v znanju

za napredovanje v višji razred, zato je odločil, da razred ponavlja.

Za koordinacijo z učenci tujci skrbi pedagoginja Vida Rožanc.

Projekti

V tem šolskem letu smo izvedli naslednje projekte:

Eko šola kot način življenja – vsi razredi

E. Gril, M. Pozvek

Zdrava šola – vsi razredi

M. Pozvek


86

Za zdrave in čiste zobe – 1.–5. razreda razredniki in M. Kroflič

Rastemo s knjigo – učenci 7. razreda

K. Berus Dolinar

Bralni projekti v 1. triletju – (bralna značka, beremo s Šviga

zajčkom, eko značka, bralna torbica …)

razredničarke

Bralni projekti v 2. in 3. triletju (Bralna značka, Eko značka,

nemška, angleška in španska bralna značka)

razredničarke,

K. Berus Dolinar

Podarimo si knjigo, podarimo si prijatelja L. Pesek, K. Vergolin

Model praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov

I. Podbrežnik

Shema šolskega sadja in zelenjave ter mleka M. Pozvek

Likovni natečaj Božidarja Jakca S. Bajrović, P. Shrestha, E. Gril, V.

Suhadolnik, A. Milek, V. Rožanc


87

Simbioza in simbioza giba

K. Vergolin, A. Zrimšek

Šola skozi moja očala K. Vergolin, P. Shrestha

Mreža – šolski pes A. Butolo, M. Matelič

Planetu Zemlji prijazna šola K. K. Kokošar, M. Planinc

Projekt tekočnosti branja A. Butolo, V. Rožanc, R. Šarec

Rojc, L. Pesek, S. Biderman,

S. Popović,


88

Eko šola kot način življenja

V šolskem letu 2017/2018 smo v okviru projekta EKOŠOLA izvajali naslednje aktivnosti:

Obdelali smo tematska sklopa »pomen uravnotežene prehrane in »zdravo življenje«. Izvedli Tradicionalni

slovenski zajtrk, naročali hrano v večjem pakiranju in tako zmanjševali odpadno embalažo.

Ločevali smo odpadke (pri malici smo ocenjevali oddelke ter najboljše tudi nagradili). Vzpostavljena je bila

skupina učencev po imenu Zelena straža. Ta je vršila podroben nadzor ločevanja odpadkov s strani učencev

in v spremstvu učitelja po sistemu nagrajevanja. S tem smo želeli spodbuditi naše učence k pravilnemu

ločevanju odpadkov pri malici. Zeleno stražo so na PŠH sestavljali predstavniki 4. razreda, kateri so enkrat

tedensko preverjali vse razrede na PŠH. Poleg pravilnega ločevanja odpadkov ocenjujejo tudi odnos do

hrane in obnašanje pri malici. Zmagovalci so v trajni spomin prejeli majico EKO FACA naše šole za tekoče

šolsko leto.

Čez celo šolsko leto je potekala zbiralna akcija odpadnih tonerjev, baterij, kartuš in pokrovčkov v

dobrodelne namene.

V dobrodelne namene smo sodelovali z različnimi dobrodelnimi organizacijami ter zbirali oblačila, igrače,

zamaške in drugo.

Izdelovali smo različne izdelke iz različnih odpadnih materialov.

Sodelovali smo v dveh projektih Star papir zbiram, prijatelja podpiram in Jaz, ti, mi za Slovenijo (zbiranje

odpadnih embalaž mleka in sokov za nakup inkubatorja).

Sodelovali na eko kvizu za OŠ.

Izvedli eko bralno značko.

Skrbeli za čisto šolsko okolico (čistilne akcije).

Urejali in nadaljevali smo z delom na eko vrtu.

Urejali gredice pred šolo.


89

Oblikovali sceno na temo ekologije.

Obeležili svetovne dneve (vode, zemlje, okolja).

Skrbeli za eko kotiček z aktualnimi ekološkimi vsebinami.

Se vključevali v razne eko natečaje in tako prispevali svoje ideje za čistejše okolje.

V okviru pouka, znotraj posameznih vsebin, ozaveščali otroke o pomenu ekologije.

Spodbujali smo zdrav način življenja učencev in učiteljev (pozitiven odnos do gibanja, ohranjanja zdrave

telesne kondicije oz. zdravega življenjskega sloga).

Skrbeli smo za zdravo in uravnoteženo prehrano ter razvijali primeren odnos do hrane.

Skrbeli smo za ohranjanje gozdov, tako da smo ves papir uporabili na obeh straneh.

Zdrava šola

Tudi v letošnjem šolskem letu smo se trudili, da smo pri svojem delu upoštevali merila zdrave šole (podpiranje

pozitivne samopodobe učencev, razvijanje dobrih medsebojnih odnosov, izboljšava šolskega okolja, skrb za

dobro povezavo med domom in šolo, sodelovanje z zdravstveno in zobozdravstveno službo …).

Skozi celo šolsko leto je potekala akcija čiščenje in pregled zobovja (od 1. do 5. razreda). Preglede je vodila ga.

Kroflič iz Zdravstvenega doma Moste.

Kulturna šola

Kulturna šola je projekt, primarno namenjen šolskim in obšolskim dejavnostim na področju kulture v osnovnih

šolah, ki ima jasen cilj – spodbujati kulturno umetniške dejavnosti na šoli ter ustvarjalnost mladih na različnih

kulturnih področjih. Projekt poteka pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

(JSKD).


90

Z nazivom kulturna šola se bomo ponašali do 31. 8. 2021. S tem smo dokazali, da dosegamo visoke rezultate

na kulturnem področju. Uspešno sodelujemo na likovnih in literarnih natečajih, sodelujemo pri številnih

razstavah, za učence in širšo javnost pa organiziramo kvalitetne kulturne prireditve.

V okviru projekta bomo še naprej gojili vrednote kulturnega delovanja šole na vseh področjih.

Podarimo si prijatelja – podarimo si knjigo

Projekt tradicionalno poteka že od 2011.

V letošnjem šolskem letu smo ga izvedli v mesecu maju. Dva dni smo gostili 12 učencev iz OŠ Branka Ćopića

in Društva Slovencev Lipa. V matično domovino smo jih povabili, da bi ostali v stiku s slovenskim jezikom ter

jih spodbudili tudi k nadaljnjemu izobraževanju in učenju slovenskega jezika. S projektom si prizadevamo za

socialno, kulturno in duhovno dobrobit izseljenskih otrok in njihovih mentorjev.

Otroke so spremljale tri mentorice, in sicer predsednica Društva Lipa Alenko Uduč, ravnateljica šole Sanja

Munjiza in učiteljica Gorana Mandić.

Pri bogatenju besedišča jih je spodbujalo 8 naših učencev. Skupaj so se družili in zabavali na športni dejavnosti

WOOP in obisku živalskega vrta. Prijetno druženje smo zaključili v veselem vzdušju in sproščeno zapeli

Šuštarski most.

Povratnega obiska se nadejamo v oktobru 2018.

Likovni bienale

V letošnjem šolskem letu smo zaključili 3. »Otroški mednarodni likovni bienale OŠ Božidarja Jakca«.

Likovna naloga natečaja je bila RISBA – linija, točka.

Na razpisani natečaj se je odzvalo 35 osnovnih šol iz Slovenije in 26 osnovnih in umetniških šol iz tujine.

Sodelujoče šole so poleg slovenskih tudi iz Makedonije, Srbije, Mehike, Izraela in Armenije.

Izbor najboljših risb je opravila strokovna komisija v sestavi: dr. Uršula Podobnik, doc. mag. Anja Jerčič Jakob

in Anamarija Stibilj Šajn.


91

Natečaj je potekal v treh kategorijah, razdeljenih v triade, najboljši trije izdelki vsake kategorije bodo prejeli

nagrado. Svečana podelitev nagrad in priznanj je s kulturnim programom na šoli potekala 14. novembra 2017.

V zaključku nas je navdušil Nastop glasbenika Lada Jakše, z njegovo avtorsko multivizijo na risbe. Naslednji

dan so naše nagrajene risbe potovale na Pedagoško fakulteto, kjer je potekala tudi slavnostna otvoritev razstave.

Projekt Simbioza šola - Tudi letos smo izpeljali Simbiozo giba, ki ga zaznamuje medgeneracijsko druženje na

športnem oziroma gibalnem področju. Otroci 2. in 3. razreda so na gibanje v šolo povabili svoje dedke in babice.

Učenci prostovoljci so sodelovali in računalniških delavnicah namenjenih oskrbovancem DSO Moste (april, maj

2018). Mladi prostovoljci in prostovoljke so najbolj zaslužni, da je naša šola v četrtek 21. 6. 2018 ponovno

prejela naziv Simbioza šola.

Šola skozi moja očala

Šola skozi moja očala – učence smo spodbujali za kreativno okrasitev šolskih prostorov. V prvem

konferenčnem obdobju so nastali plakati posameznih razredov na temo: Razred se predstavi. Vrata matičnih

učilnic posameznih razredov so krasili plakati na to temo. V drugi polovici leta smo se osredotočili na

motivacijsko temo z naslovom: Kako najlažje »preguliti« šolske klopi? Nastala je zanimiva stena na stopnišču

med pritličjem in prvim nadstropjem šole. Med množico idej smo izbrali najizvirnejše:

Učiš se s prijatelji.

Pri pouku si sproščen. Imaš prijatelje, ki te podpirajo. Pomagaš drugim. Učiš se s prijatelji. Veš, da se učiš zase.

Punce se slikamo na stranišču. Na skrivaj gledaš svojo simpatijo. Gledaš skozi okno in sanjariš.

Najboljše ideje so imeli učenci 8. b, 9. b, 6. c in 7. c razreda.

Misli so bile napisane v oblačkih oz. kot sporočila na prenosnem telefonu.

Mreža – šolski pes

Ker si na šoli želimo novih in inovativnih pristopov v vzgojno-izobraževalnem procesu, smo se vključili tudi v

projekt Mreža Šolski pes. Sodelovali smo s prostovoljnim društvom Tačke pomagačke, ki imajo ustrezno

strokovno usposobljene vodnike in pse za terapevtsko delo.


92

Cilji projekta so bili:

· spodbuditi otroke k branju,

· zmanjševanje strahov,

· razvijanje empatije,

· telesni kontakt z živim bitjem,

· spodbuditi otroke k medgeneracijskemu in medvrstniškemu sodelovanju,

· zmanjševanje konfliktov,

· povečanje koncentracije in pozornosti.

Z nami sta sodelovala pes Oli in njegova vodnica Jana Miklič. Oli je zelo dober poslušalec zgodb, ki mu jih

pripovedujejo in berejo otroci. Posameznim učencem smo omogočili, da so občasno brali kužku, ki ni nikoli

kritiziral, ampak je vedno hvaležno poslušal in opazoval, kar so mu učenci prikazovali. Preko tega so se med

seboj povezovali učenci različnih generacij, ki so bili vključeni v skupino.

Del projekta je bilo tudi spoznavanje z Olijem, učenje o negi in skrbi za psa, vzgoji hišnega ljubljenčka. Oli je

dober zgled: je vljuden, pameten in obožuje pouk. Prisoten je bil na kar nekaj urah v razredih in učenci so vedno

lepo poskrbeli zanj. Pes potrebuje prezračen prostor, vodo in priboljške. Učenci so štirinožnemu prijatelju nudili

tudi ustrezno nego: krtačili dlako, ščetkali zobe in mazali blazinice. Za našega prijatelja s smrčkom so se učenci

povezovali tudi izven pouka in ga obdarovali z izdelki, ki smo jih naredili sami.

Učenci so zelo radi hodili na druženja z Olijem in prebirali pripravljeno gradivo, saj je bila motivacija – stik z

živaljo – za njih neprecenljiva. Pogosto so bili neučakani in se veselili novih obiskov. V naši družbi so nemalo

kdaj bili tudi učenci, ki se bojijo psov. Ti so Olija opazovali od daleč in se smejali njegovim trikom ter se

spoznavali s pasjo govorico telesa. Nemalokrat pa so učenci raziskovali nove teme s pomočjo literature in

ugotovitve predstavljali sošolcem. Branje z razumevanjem smo preverjali tudi tako, da smo učencem dali pisna

navodila za izdelavo določenih reči, ki so jih nato učenci naredili in uporabili pri predstavitvi. Prebrana besedila


93

smo ponazarjali tudi z ilustracijami. Nekajkrat je Oli prevzel mesto demonstratorja in predstavljal oporo učitelju

pri podajanju snovi. Cilji so bili v celoti realizirani.

Vzgojni načrt

Vzgojno delovanje naše šole temelji na vrednotah znanje, medsebojno spoštovanje in odgovornost.

Z načrtovanjem in izvajanjem proaktivnih in preventivnih dejavnosti želimo oblikovati takšno šolsko okolje, v

katerem bi učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, socialne, duševne in duhovne potrebe, kjer bi razvijali

pozitivno samopodobo, samostojnost in čut za odgovornost. V vseh oddelkih smo del razrednih ur namenili

pogovoru in drugim aktivnim oblikam dela.

Nadstandard športne vzgoje

Izvajali smo ga v šestih oddelkih na razredni stopnji. Pri urah sta bila učitelj športne vzgoje in razredničarka.

Delo je potekalo po programu. Največ so pridobili motorično manj spretni otroci, saj so jih učitelji spodbujali k

večji intenzivnosti dela in tako k večjemu napredku. Vsi učenci so bili aktivnejši in tako so sistematično razvijali

svoje motorične sposobnosti in potenciale. Z delom bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. Starši so

nam posredovali pozitivne povratne informacije. Prispevek nadstandarda smo skoraj v celoti krili iz sredstev

Mestne občine Ljubljane, ki so za nadstandard namenjene.

Tečaji

- prilagajanje na vodo in učenje plavanja za učence 1. in 3. razreda (učiteljice razredne stopnje) ter

neplavalce PS – I. Podbrežnik,

- kolesarski izpit za učence 5. razreda – K. Strniša,

- plesne vaje za učence 9. razreda – Plesna šola Bolero.

Tečaje smo uspešno izpeljali in bomo z njimi nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu.


94

Strokovni aktivi

Šolski aktivi so se sestajali v vsakem ocenjevalnem obdobju, in sicer različno – od trikrat v šolskem letu do vsak

teden. Po mnenju strokovnih delavcev so uspešno delovali in v večini realizirali vse zastavljene cilje. Učitelji so

se med seboj dogovarjali in si izmenjavali izkušnje. Obravnavali so naslednje pomembne pedagoške teme:

vzgojni načrt in pravila šolskega reda, pregled in izbor literature, ki je potrebna za izvajanje pedagoškega dela,

analiza preverjanja in ocenjevanja znanja, delo v manjših učnih skupinah, notranja diferenciacija, izvajanje

fleksibilne diferenciacije v 4. in 5. razredu, posodabljanje in prenova letnih priprav, realizacija učnega načrta,

določanje minimalnih, temeljnih in višjih standardov za realizacijo ciljev, analiza uspeha po ocenjevalnih

konferencah, oblikovanje pisnih preizkusov znanja, organizacija in potek dela v PB, ustvarjalno preživljanje

usmerjenega in neusmerjenega prostega časa v PB, organizacija različnih delavnic v PB, program izbirnih vsebin,

kriteriji ocenjevanja, sestavljanje testov za preverjanje in ocenjevanje znanja po taksonomskih stopnjah, delo z

nadarjenimi učenci, domače naloge, uvajanje terenskega dela pri pouku, nacionalno preverjanje znanja, šolska

zakonodaja, program eAsistent, bralna značka, načini dela pri izbirnih predmetih, status učenca (perspektivni

športnik in umetnik), realizacija pouka, nadstandardni program športne vzgoje v 1. triadi, sodelovanje s starši.

Pedagoški tim

Članice pedagoškega tima (ravnateljica, pomočnica ravnateljice, pedagoginja, socialna delavka in vodja

Podružnične šole Hrušica) so se sestajale redno, običajno enkrat na 14 dni. Pregledovale so realizacijo in

načrtovale delo.

Svetovalna služba

Svetovalno delo sta opravljali pedagoginja Vida Rožanc in socialna delavka Karmen Vergolin.

Pedagoginja je vodila akcijo šolski novinci. V okviru te akcije je izvajala vpis šolskih novincev, sodelovala s

sosednjimi šolami glede prešolanja učencev, organizirala roditeljski sestanek, oblikovala oddelke 1. razreda

glede na možnosti šole in želje staršev.

Bila je tudi koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci.

Koordinirala je tudi delo za učence tujce. Z dodatnim delom, učno pomočjo, pomočjo prostovoljcev, so ti otroci

premagovali jezikovne težave, težave pri pisanju in probleme pri socializaciji in vživljanju v novo okolje.


95

Posebno skrb je namenila otrokom s posebnimi potrebami. Sodelovala je na timskih sestankih za te otroke.

Staršem otrok s posebnimi potrebami je svetovala obravnavo otrok in jih seznanjala z možnostmi pridobitve

statusa otroka s PP in iz tega pripadajoče ustrezne pomoči otroku.

Sodelovala je pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in sprotnem spremljanju realizacije.

Sodelovala je tako s strokovnimi delavci šole, z učenci, starši in zunanjimi institucijami, soustvarjala je

pedagoško delo v šoli, spremljala napredek učencev, jih seznanjala z različnimi metodami in tehnikami učenja,

delala s posameznimi učenci in skupinami učencev in pomagala pri razreševanju mnogih pedagoških vprašanj.

Skupaj z razredniki so iskali odgovore na vprašanja: kako izboljšati odnose v oddelku, kako reagirati na vrstniško

nasilje, kako obvestiti starše otrok, ki so bili nasilni, in kako se pogovoriti s starši tistih otrok, ki so bili ogroženi.

Sodelovala je pri organizaciji in izvedbi nacionalnega preverjanja znanja za učence 6. in 9. razreda.

Po potrebi je zaradi obravnave otrok v zunanjih institucijah sodelovala s Svetovalnim centrom za otroke,

mladostnike in starše, Centrom za socialno delo Moste, Zdravstvenim domom Moste, Zavodom za šolstvom,

ZPM Moste Polje in drugimi institucijami.

Sodelovala je tudi v timu za pripravo in izvedbo drugega likovnega bienala ter v projektu tekočnosti branja na

razredni stopnji.

Delo socialne delavke je v šolskem letu 2017/2018 potekalo po ustaljenem programu in v skladu z letnim

delovnim načrtom.

Socialna delavka Karmen Vergolin je vodila akcijo subvencioniranja šolske prehrane, šole v naravi, taborov in

šolskih potrebščin. Devetošolcem je pomagala pri poklicni orientaciji. Na to temo je organizirala tudi

naravoslovni dan.

V 7. in 8. razredu je poučevala predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Nudila je tudi učno pomoč

učencem Romom. Bila je namestnica razredničarke v 7.b razredu.


96

Učenci 8. a, 8. b, 9. a, 9. b in 9. c razreda so 3. 10 in 4. 10. 2017 sodelovali v raziskavi Svetovna anketa o

odnosu mladih do tobaka ( GYTS) Raziskavo je vodila Svetovna zdravstvena organizacija (SWO) v

sodelovanju s CDC – Centrom za kontrolo in preprečevanjem bolezni iz ZDA.

Učenci 7. b, 8. b in 9. c pa so maja 2018 sodelovali v nacionalni raziskavi o pojavnosti izkušenj

medvrstniškega in spolnega nasilja, ki jih imajo otroci in mladostniki.

Za učence 8. a in 8 .b je bilo 5. 3. 2018 organizirano predavanje Janeza Pravdića na temo »Ne nasilju in

drogam, da prijateljstvu in pozitivnim vzornikom«.

Pripravljala je učence za tekmovanje Male sive celice in Eko kviz. Male sive celice so potekale na naši šoli,

kjer smo sprejeli veliko število tekmovalcev. Na obeh tekmovanjih sta ekipi uspešno zastopali našo šolo.

Na Ekokvizu so ekipe preko spletne aplikacije odgovarjale na vprašanja o okoljskem odtisu, trajnosti

mobilnost ter učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije.

Otrokom je pomagala pri učnih, socialno ekonomskih, družinskih in vedenjskih težavah.

Posebno skrb je namenila otrokom s posebnimi potrebami, saj zaradi svoje drugačnosti, spremenljivega

razpoloženja in čustvenih izbruhov pogosto neustrezno reagirajo. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami je

krepila njihova močna področja, s sošolci pa spregovorila o sprejemanju njihove drugačnosti.

Vseskozi je sodelovala tudi s starši učencev. Staršem je bila vedno na voljo v popoldanskem času na skupnih

govorilnih urah, velikokrat se je vključevala tudi pri individualnih urah, ki so jih za starše imeli učitelji oz.

razredniki oz. po dogovoru tudi izven delovnega časa.

Za starše devetošolcev je imela dve predavanji o poklicni orientaciji (september, november).

Skozi celo šolsko leto je sodelovala tudi z zunanjimi institucijami – zdravstvenim domom, Svetovalnim

centrom, centri za socialno delo, Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje, mestno zvezo prijateljev mladine,

zavodom za zaposlovanje, Izido, Rdečim križem Slovenije, Karitasom, Unicefom, pediatrično kliniko,

pedagoško fakulteto, fakulteto za socialno delo, Rotary clubom in Zavodom simbioza Genesis.


97

SODELOVANJE S STARŠI

Roditeljske sestanke in govorilne ure smo realizirali po programu. Večina razrednikov je sodelovanje s starši

ocenila kot uspešno. Beležimo pa v splošnem manjši obisk staršev na popoldanskih govorilnih urah.

Razredniki so skupaj z otroki in starši pripravili srečanja ob novem letu, materinskem dnevu oz. dnevu žena in

ob koncu šolskega leta (pikniki, družabna srečanja, pohodi …), ustvarjalne delavnice.

Teme, ki so jih razredniki obravnavali na roditeljskih sestankih: seznanitev z vsebino šolskega koledarja, učni

načrti, učbeniki in zvezki, opisno ocenjevanje, pomen domačega branja, zdravi zobje, domače delo, samostojno

delo otrok, šola v naravi, varna šola, vzgojna problematika, domače naloge, skrb za zdravje, tehnike učenja, hišni

red in šolska pravila, projekt varna ulica, bonton, opravičila, poročila s seje sveta staršev, izbirni predmeti

(obvezni in neobvezni), sodelovanje učencev na tekmovanjih, nacionalno preverjanje znanja, nadstandard pri

športni vzgoji, status športnika, kulturnika, razredna klima …

Za starše smo organizirali dva izjemno poučni predavanji, in sicer predavanje Anje Baš (Motnje hranjenja) ter

predavanje Tilna Dominka z naslovom Mobilna omrežja.

SVET ŠOLE IN SVET STARŠEV

V tem obdobju je svet staršev imel 6 sej (eno izredno) in svet šole 12 sej.

Na sejah sveta staršev so predstavniki obravnavali: predlog letnega delovnega načrta šole za leto 2017/2018,

poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta za šolsko leto 2016/2017, nadstandardni program, analizo dela v

1. ocenjevalni konferenci, vzgojni načrt, vzgojna problematika, rezultate nacionalnega preverjanja znanja, vpis

otrok v 1. razred, realizacije šol v naravi, šolski sklad, šolsko prehrano, organizirano oskrbo z delovnimi zvezki,

učbeniki in potrebščinami, vsebinske spremembe v šolski zakonodaji. Vse seje so bile sklepčne.

Na sejah sveta šole so člani obravnavali in sprejeli: poročilo o delu v šolskem letu 2016/2017, letni delovni načrt

za šolsko leto 2017/2018, letno poročilo za leto 2017, finančni načrt za leto 2018, določili cene šolske prehrane,

obravnavali informacije o šolah v naravi, vpisu v 1. razred, določili oceno ravnateljice. V mesecu februarju je bil

objavljen razpis delovnega mesta ravnatelj, zaradi poteka mandata ravnateljice Nataše Krajnčan. Zaradi

nezadostnega števila glasov omenjeni kandidatki ob prvem razpisu se je celoten postopek imenovanja ponovil.

Posledica tega je tudi večje število sej sveta zavoda.


98

POVEZOVANJE Z OKOLJEM

Sodelovanje z organizacijami in društvi v šolskem okolišu je potekalo dobro. Sodelovali smo z OŠ Karla

Destovnika Kajuha in ostalimi moščanskimi šolami, Četrtno skupnostjo Golovec, Zdravstvenim domom Moste,

Svetovalnim centrom, centri za socialno delo, Zvezo prijateljev mladine Moste Polje, Mestno zvezo prijateljev

mladine, Zavodom za zaposlovanje, Rdečim križem Slovenije, Karitasom, Centrom za zdravljenje otrok Šentvid

pri Stični, Zavodom Genesis, Unicefom, Rotary Clubom …

Ob dnevu Četrtne skupnosti Golovec smo bili v letošnjem šolskem letu zgolj sodelujoči s programom na OŠ

Karla Destovnika Kajuha. Četrtna skupnost nam je tudi letos namenila finančno pomoč v vrednosti 1800 € za

nakup šolskih pripomočkov socialno ogroženim otrokom.

ZAKLJUČEK

Celotni pregled letnega delovnega načrta šole za šolsko leto 2017/2018 kaže prizadevanja vseh delavcev šole za

pozitivno oblikovanje šole.

Na zaključni konferenci v mesecu juliju so strokovni aktivi oblikovali mnenja glede naših močnih področij.

Navedli smo sledeče: kultura in umetnost, ekologija, naravoslovje, šport, dobrodelnost …

Vse našteto pomeni, da je naša šola prostor, kjer se prepletajo različne niti. Vsekakor je dejstvo, da za dobre

rezultate potrebujemo veliko konstruktivnega sodelovanja vseh vpletenih v šolskem polju. Dobri rezultati pa so

tisti, ki prinašajo razvoj in napredek otrokom na šoli. Slednje pa pomeni, da vsak uspeh določa posameznik

(otrok) sam. To kar je za nekoga uspeh je za drugega lahko neuspeh.

Pomeni tudi, da je pomembna ustvarjalnost in da je za uspeh organizacije pomemben vsak posameznik.

Spodbujanje in lastno sodelovanje je bistvo učeče se organizacije. Naj bo to smer, ki kaže različne poti do znanj

in dobre opremljenosti naših mladih za prihodnost.

Ljubljana, september 2018 NATAŠA KRAJNČAN

RAVNATELJICA

POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA …...POROČILO O REALIZACIJI LDN 3 Srebrna...

Documents

Transcript of POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA …...POROČILO O REALIZACIJI LDN 3 Srebrna...