PORO¤’ILA IZ SVETA ZA OTROKE Potola¥¾ilo jo je branje Svetega pisma,...

download PORO¤’ILA IZ SVETA ZA OTROKE Potola¥¾ilo jo je branje Svetega pisma, ¥Œe posebej besedilo v Iz 43,1-3,

of 27

  • date post

    21-Feb-2020
  • Category

    Documents

  • view

    0
  • download

    0

Embed Size (px)

Transcript of PORO¤’ILA IZ SVETA ZA OTROKE Potola¥¾ilo jo je branje Svetega pisma,...

  • 2017-4

    POROČILA IZ SVETA ZA OTROKE

    Krščanska adventistična cerkev v RS Ljubljana 2017

  • 7. oktober 2017

    ONA NE LAŽE Kazahstan - Ellina Minina, 13

    Kazahstan je največja kopenska država na svetu ter 9 največja

    država na svetu. Skozi zgodovino so ga poseljevala nomadska ljudstva. Tu govorijo dva uradna jezika: kazah in ruščino. Več kot polovica

    ljudi govori kazah, drugi pa rusko.

    Današnja zgodba je iz Kazahstana (poiščite ga na zemljevidu.). Ellina je bila živčna. Z družino so se preselili v novo mesto in

    obiskovala bo veliko javno šolo. Vedela je, da otroci v Kazahstanu obiskujejo pouk šest dni tedensko, in je bila pripravljena povedati učiteljem, da je ne bo ob sobotah. Spraševala pa se je, ali bodo učitelji razumevajoči glede njenih verskih prepričanj in opravičila, da je ob sobotah ne bo k pouku.

    Ellina je izvedela, da njeno novo šolo obiskuje še nekaj drugih adventistov, ni pa vedela, ali bodo v njenem razredu, saj je bila šola izredno velika – tako zelo, da je nekaj razredov imelo pouk dopoldan, drugi pa popoldan.

    Ellina je izvedela, da je bila določena za popoldansko izmeno. Skrbelo jo je, saj je to pomenilo, da bo pozimi, ko sonce hitreje zaide, manjkala tako ob petkih kot ob sobotah. Ravnateljico je vprašala, ali bi lahko obiskovala pouk zjutraj, pa ji je rekla, da ni več prostora. Ellinin oče se je pogovoril z ravnateljico o njihovi veri in jo prosil, naj jo prepiše v jutranjo izmeno, pa ni hotela.

    Ko je sonce začelo zahajati prezgodaj, da bi obiskovala pouk ob petkih, je Ellina manjkala, manjkala pa je tudi ob sobotah. Zelo se je trudila, da bi obdržala korak s sošolci, vendar se ni pritoževala.

    Nekega dne je bil Ellinin sošolec poreden, ko ni bilo učiteljice. Vzel je torbo drugega učenca, iz nje potegnil opremo za telovadbo in jo vrgel na tla. Potem pa je ob opazovanju celotnega razreda torbo vrgel skozi okno.

    Ravnateljica je izvedela za dogodek, ni pa vedela, kdo je torbo vrgel

  • 3

    skozi okno. Klicala je učence, ki so bili v razredu, v svojo pisarno. Ko je bila v ravnateljičino pisarno poklicana Ellina, se je spraševala, kaj je naredila narobe. Molila je in čutila, da je Bog odvzel njene strahove.

    V pisarni je ravnateljica vprašala otroke, kdo je vrgel torbo skozi okno. Nihče ni hotel odgovoriti, saj so se bali dečka, ki se je grdo vedel. Potem je ravnateljica pogledala Ellino. "Poznam nekoga, ki ne laže," je rekla. "Ellina, mi lahko poveš, kaj se je danes zgodilo v razredu?"

    Ellina je bila živčna, vedela pa je, da je Bog z njo in se ji ni treba bati. Stopila je pred ravnateljico in ji povedala, kaj se je zgodilo.

    Čez nekaj dni jo je učiteljica poklicala k sebi in ji izročila papir. "Ravnateljica te premešča v jutranjo izmeno," je dejala.

    Ellina se je nasmehnila in se zahvalila učiteljici. Bog je uslišal njene molitve in zdaj bo lahko obiskovala pouk ob petkih. Tisti večer je Ellina povedala staršem, kako je Bog uslišal njene molitve. Skupaj so pokleknili in se zahvalili Bogu, ker je pomagal Ellini, da je ostala zvesta njemu in je povedala resnico pred vsemi sošolci in ravnateljico.

    Kazahstan še nima adventistične šole. Del daru trinajste sobote bo namenjen odprtju male šole, kamor otroci ob sobotah ne bodo zahajali. Ellinina mama bo vodja te male šole.

  • 4

    14. oktober 2017

    ZVESTA TATJANA Kazahstan - Tatjana Pašinko, 60

    Tatjana je odrasla, ampak ni visoka in ni videti močna. Ima pa

    močnega duha. Veliko let je v Kazahstanu delala z velikim žerjavom. Pred nekaj leti pa je izvedela za Jezusa na evangelizaciji. Postala je

    adventistka in začela posvečevati soboto. Ko se je njen nadrejeni upokojil, ji je novi nadrejeni povedal, da

    mora delati tudi ob sobotah. Tatjana mu je pojasnila, da je kristjanka in da Božja postava pravi, naj ne dela ob sobotah. On pa je zahteval, da pride vseeno na delo. Tatjana se ni prepirala; le ni je bilo na delo.

    V ponedeljek zjutraj je sedla v svoj veliki žerjav in njen nadrejeni je vpil nanjo. Posvaril jo je, da ne bo več imela dela, če je spet ne bo v soboto.

    Tatjani je bilo všeč delo z žerjavom in ni hotela izgubiti službe. A poslušnost Bogu je bila pomembnejša kakor ohranitev službe. Zato je v soboto spet ni bilo na delo.

    V ponedeljek je bil nadrejeni še bolj besen. Zagrozil ji je: "Potrudil se bom, da ostaneš brez službe."

    Delo Tatjani ni bilo več zabavno. Nadrejeni se ji je posmehoval pred vsemi zaposlenimi. Ena od delavk jo je vprašala: "Kaj je s tabo? Bi rada, da te odpustijo?" Drugi so ji govorili grdobije, ki so jo spravile v jok. Tatjana ni mogla drugače, kakor da je molila za moč. "Bog, zakaj so tako zlobni z menoj? Pomagaj mi biti prijazna in mi daj moč, da bom potrpežljiva."

    Potolažilo jo je branje Svetega pisma, še posebej besedilo v Iz 43,1- 3, kjer Gospod pravi: "Zdaj pa tako govori GOSPOD, tvoj stvarnik, o Jakob, tvoj upodabljavec, o Izrael: Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si! Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal. Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj."

    Sprva je norčevanje na delovnem mestu Tatjano vznemirjalo; potem pa je spoznala, da njeni sodelavci ne poznajo Boga. Odločila se je, da bo

  • 5

    prijazna in bo o njih govorila le dobro. Ko so drugi otroci z vami neprijazni, to boli. A lahko se potrudite in o njih govorite dobro. Osredotočite se na dobre stvari, ki vsakogar osrečijo.

    Tatjana je iskala načine, kako bi govorila o tem, kar je vedela o Jezusu. Ko so imeli sodelavci rojstni dan, jim je podarila knjige o Bogu in rekla: "To je darilo od Boga." Včasih jim je podarila knjižne zaznamke z versko vsebino.

    Nadrejeni je še vedno grdo govoril o njej, ni pa je odpustil. In Tatjana ni nikoli delala na sobotni dan.

    Pastorju je povedala o težavah na delovnem mestu. Pojasnil ji je, da jo Bog varuje skupaj z njenim delom, ker je poslušna njegovim zapovedim. Včasih je prišla k pastorju v solzah, a vseeno dejala: "Vem, koliko je Jezus pretrpel zame. Ne želim mu biti neposlušna."

    V državi, kjer živi Tatjana, ni veliko adventistov. A verniki se tam močno trudijo širiti Božjo ljubezen. Del daru trinajste sobote bo pomagal odpreti malo šolo v Tatjaninem mestu, da bi tudi drugi izvedeli, kako zelo jih Bog ljubi. Zato prinesimo 30. decembra svoj dar ter pomagajmo ljudem v Kazahstanu in drugod izvedeti za Jezusa.

  • 6

    21. oktober 2017

    SAMO PRIDI Kirgizistan - Galina Pogorelova, 21

    Kirgizistan je v osrednji Aziji. Leži v središču velikih civilizacij.

    Svilna pot – starodavna trgovska in kulturološka pot – je potekala prav skozi to državo.

    Gorivo za stroje je zelo drago, zato se veliko kmetovanja v tej državi še vedno opravlja z ročnim delom in s pomočjo konj.

    Današnje poročilo prihaja iz Kirgizistana (poiščite ga na zemlje- vidu).

    "Hej, bi se družili to soboto?" sem vprašala prijateljici Olgo in Karino. Pravkar so se začele poletne počitnice. Olga je po premisleku odvrnila: "Ne, v soboto gremo v cerkev." Bila sem presenečena. Ali ne hodijo vsi kristjani v cerkev ob nedeljah? Karina je pojasnila, da so adventisti in hodijo v cerkev ob sobotah.

    Kakšno minuto sem razmišljala o tem. "Bi šla lahko kakšno soboto z vama?" sem vprašala, saj me je zanimalo, kako je videti to bogoslužje.

    "Seveda!" je odgovorila Karina in njen obraz je razsvetlil velik nasmeh. "Kaj pa kar to soboto?" Vprašala sem, ali moram obleči dolgo obleko in si pokriti glavo z ruto, kakor to počno ženske v cerkvah, ki so mi znane. "Ne," je rekla. "Obleci obleko ali krilo – da le prideš."

    Ko sem prispela v cerkev, sem bila nekoliko nervozna. Se bom ljudem zdela čudna? Ali se bodo oni meni zdeli čudni? Pa ni bilo razloga za skrbi. Ljudje so me lepo pozdravili in mi vlili občutek domačnosti. Najlepše od vsega pa je bilo, da je bil sobotnošolski razred poln mladih.

    Mama mi je dovolila, da še obiskujem cerkev, ker sem imela tam prijateljice. Opozorila pa me je, naj ne postanem preresna glede vere. Vsako soboto to poletje sem bila v cerkvi.

    Ko sem mami povedala, da se želim krstiti in pridružiti adventistični cerkvi, je bila besna. Šole imajo v Kirgizistanu pouk ob sobotah. Hotela sem obiskovati cerkev, pa si nisem drznila. Prosila sem Boga za pomoč. Izvedela sem, da Bog želi, da posvečujemo soboto. Zato sem se

  • 7

    odločila, da ob sobotah ne bom hodila v šolo. Zdoma sem odšla, kakor da grem v šolo, namesto tega pa nisem stopila v stavbo, ampak sem se potikala okoli šole, dokler ni bilo konec pouka. V cerkev si nisem drznila, saj sem vedela, da bi to še bolj razbesnelo mojo mater.

    Mama pa je izvedela, da me ob sobotah ni k pouku. Tokrat je bila super jezna. Prepovedala mi je, da grem še kdaj v adventistično cerkev. Odvzela mi je telefon, da se nisem mogla pogovarjati s prijateljicami, in mi zapovedala, da se vsak dan iz šole odpravim naravnost domov.

    Zelo sem bila žalostna. Mama je bila vedno moja najboljša prija- teljica in njena jeza zaradi moje želje, da obiskujem cerkev, mi je bila nenavadna. Spet sem prosila Boga za pomoč.

    Potem se je v šoli zgodilo nekaj nenavadnega. Učiteljica mate- matike mi je zače