PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM …
Transcript of PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM …
REPUBLIKA SLOVENIJADR@AVNI ZBOR
RE
PU
BL
IK
A
SL
OV
EN
IJ
A
–
DR
@A
VN
I
Z
BO
R
OKTOBER 2004
PORO^ILOO DELU
DR@AVNEGAZBORA
2000 – 2004
V MANDATNEMOBDOBJU
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
342.532(497.4)"2000-2004"(047)
SLOVENIJA. Dr`avni zbor
Poro~ilo o delu Dr`avnega zbora v obdobju 2000-2004 / �gradivo
zbrali in obdelali sodelavci Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja
Dr`avnega zbora Republike Slovenije ; uredila Tatjana Kra{ovec, Igor
Zobavnik�. - Ljubljana : Dr`avni zbor Republike Slovenije, 2004.
- (Knji`na zbirka Dr`avnega zbora Republike Slovenije)
ISBN 961-6415-11-5
1. Kra{ovec, Tatjana, 1956-
216136704
PORO^ILO O DELU DR@AVNEGA ZBORA V MANDATNEM OBDOBJU 2000 - 2004
Zbirka: Knji`na zbirka Dr`avnega zbora Republike Slovenije, ki jo izdaja Slu`ba za odnose z javnostmi.
Urednik zbirke: mag. Du{an Benko
Gradivo zbrali in obdelali: sodelavci Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja Dr`avnega zbora Republike Slovenije,
(uredila: mag. Tatjana Kra{ovec, mag. Igor Zobavnik)
Naslov izdajatelja: Dr`avni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, [ubi~eva 4
Telefon: +386 1 478 94 00
Produkcija: Slu`ba za odnose z javnostmi
Oblikovanje in priprava za tisk: Multigraf, d.o.o
Tisk: Tiskarna Dr`avnega zbora RS
Naklada: 600 izvodov
Lektoriranje: Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek (sejni zapiski)
2
3
OB PORO^ILUO DELU DR@AVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE -Uvodne besede predsednikov Dr`avnega zbora Republike SlovenijeBoruta Pahorja in Ferija Horvata
Poro~ilo o delu Dr`avnega zbora Republike Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: dr`avni zbor) v tretjem mandatu je
podroben prikaz opravljenega dela v preteklih {tirih letih.
V tem mandatu je bilo opravljeno veliko delo po obsegu
in pomembno delo po vsebini, kronano pa je bilo z vsto-
pom v Evropsko unijo in Nato. Dr`avni zbor zaklju~uje
svoj tretji mandat kot zakonodajno telo v dr`avi, ki je v
letu 2004 postala ~lanica obeh evroatlantskih povezav: s
1. majem letos ~lanica Evropske unije, `e v marcu 2004 pa
tudi ~lanica Severnoatlantskega zavezni{tva - zveze Nato.
Seveda to ni nastalo samo od sebe, ampak je za tem veliko
odgovornega dela, za kar gre zahvala vsem poslankam in
poslancem.
Oba ta dva prelomna dogodka sta terjala tudi prilagoditev
temeljnega dokumenta - ustave, saj smo s ~lanstvom v teh
mednarodnih oziroma naddr`avnih povezavah prenesli
izvr{evanje dolo~enega dela suverenih pravic v izvajanje in-
stitucijam, ki presegajo nacionalne okvire. Potrebno je bilo
sprejeti ustrezne ustavne spremembe - v za~etku marca
2003 je dr`avni zbor sprejel spremembe I. poglavja ustave
ter 47. in 68. ~lena ustave, dr`avljani pa so na referendumu z
velikim dele`em glasov "ZA" pritrdili vklju~itvi v EU in Nato.
V ustavo je dr`avni zbor kot ustavodajalec tudi zapisal ob-
veznost vlade, da dr`avni zbor obve{~a o predlogih tistih
aktov in o tisti svoji dejavnosti, kjer z drugimi vladami
odlo~a v okviru institucij mednarodnih organizacij in nad-
dr`avnih povezav. Dr`avni zbor je s posebnim zakonom
o sodelovanju z vlado v zadevah Evropske unije {e pred
dejanskim ~lanstvom v EU v marcu 2004 uredil medseboj-
na razmerja z vlado. V maju pa je ta razmerja, kakor tudi
ustrezne prilagoditve organizacije dr`avnega zbora in
pravil notranjega delovanja, {e podrobneje razdelal s
spremembami poslovnika dr`avnega zbora in pa z usta-
novitvijo Odbora za zadeve EU ter dopolnitvijo nalog, ki
jih opravlja Odbor za zunanjo politiko. S temi aktivnostmi
je dr`avni zbor izpolnil vse institucionalne predpogoje za
u~inkovito in uspe{no delovanje v pogojih ~lanstva v EU.
Za nami so tudi `e prve prakti~ne izku{nje. Povsem real-
no lahko trdimo, da se je dr`avni zbor dobro pripravil na
delovanje v pogojih ~lanstva v EU.
Dr̀ avni zbor je sprejel tudi deklaracijo o stali{~ih za za~etek delo-
vanja Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2004 in s tem
za~rtal temeljne okvire za delovanje vlade oziroma dolo~il temelj-
na stali{~a in prioritete Republike Slovenije v EU v teko~em letu.
V zvezi z EU in procesom prilagajanja ~lanstvu je dr`avni
zbor prek svojih predstavnikov aktivno sodeloval v delu
Konvencije o prihodnosti EU in v Evropskem parlamentu.
Poleg sprememb ustave, povezanih z vklju~evanjem v med-
narodne in naddr`avne povezave, pa je dr`avni zbor tik pred
zaklju~kom mandata sprejel {e tri spremembe ustave, in sicer
spremembo 14. ~lena, s katerim je invalidom z ustavo izrecno
zagotovljen enakopraven polo`aj, spremembo 43. ~lena, ki
izpostavlja ukrepe za spodbujanje enakih mo`nosti mo{kih
in `ensk pri kandidiranju na volitvah v dr`avne organe in or-
gane lokalnih skupnosti, in spremembo 50. ~lena, ki dr`avlja-
nom, pod pogoji, dolo~enimi z zakonom, zagotavlja pravico
do socialne varnosti, vklju~no s pravico do pokojnine.
Dr`avni zbor se je v celotnem mandatu intenzivno ukvarjal
s precej{njim naborom predlogov za ustavne spremembe,
vendar za ostale, razen za `e na{tete, ni uspel najti tak{nih
re{itev, ki bi imele dvotretjinsko podporo poslancev, in so
se postopki kon~ali brez ustreznih ustavnih sprememb.
Med pomembnej{e aktivnosti v tretjem mandatu dr`avne-
ga zbora sodi tudi sprejetje novega poslovnika dr`avnega
zbora. Poslovnik predstavlja pomembno novost in veliko
spremembo zlasti v zakonodajnem postopku. Zakonodaj-
ni postopek je bolj pregleden, precej kraj{i, pove~ana je
vloga mati~nih delovnih teles, poslanskih skupin. Pove~ale
so se pristojnosti kolegija predsednika dr`avnega zbora.
Ena od pomembnih pridobitev novega poslovnika je pred-
vidljivost dela dr`avnega zbora in ve~ja na~rtnost dela.
Dr`avni zbor je decembra 2001 obele`il 10-letnico sprejetja
nove ustave z obse`nim zbornikom vseh gradiv, ki so nasta-
jala od za~etnih razprav do sprejetja ustave leta 1991. De-
3
4
cembra 2002 pa smo praznovali tudi 10. rojstni dan dr`av-
nega zbora s sre~anjem poslancev vseh treh sklicev in s
spominsko publikacijo, v kateri je bila v besedi, {tevilkah
in sliki prikazana kratka zgodovina slovenskega parla-
menta.
Dr`avni zbor je v tem mandatu zaklju~il prenovo velike
razpravne dvorane z vso potrebno avdio, video in drugo
opremo ter s sodobnim avdio-video studiem, ki omogo~a
nemoteno spremljanje in snemanje sej ter oddajanje signa-
lov za prenos sej vsem zainteresiranim medijem. S tem in s
celoto informacij, ki jih dr`avni zbor nudi prek svetovnega
spleta in svojega glasila, je odprtost do javnosti in pregled-
nost svojega delovanja {e pove~al in omogo~il ustanovam
in posameznikom, vklju~no s socialnimi partnerji in civilno
dru`bo ter mediji, da lahko stalno spremljajo delo zakono-
dajnega telesa in se na ustrezne na~ine nanj odzivajo.
Tudi v tem mandatu se je potrdilo pravilo, da je dobra
strokovna in sodobna tehni~na podpora za delo poslank
in poslancev izjemnega pomena. Z gotovostjo lahko
re~emo, da so se parlamentarne slu`be in slu`be poslan-
skih skupin izkazale za nepogre{ljiv ~len in kakovostno
podporo vsakodnevnemu poslanskemu delu. Zaradi obi-
lice gradiv, raznovrstnih informacij, razli~nih interesov,
{tevilnih obveznosti v volilnih sredinah, obse`ne medna-
rodne dejavnosti, s katerimi so vsakodnevno soo~eni po-
slanci, so bile sprejete in izvedene tudi nekatere organiza-
cijske in kadrovske spremembe in s tem olaj{ano delo iz-
voljenim predstavnikom ljudstva. Sprejet je bil nov odlok
o organizaciji in delu slu`b dr`avnega zbora in nov akt o
sistemizaciji, ki z visoko postavljenimi standardi glede
izobrazbe in funkcionalnih znanj zaposlenih v slu`bah in
v poslanskih skupinah tudi v bodo~e zagotavlja ustrezno
podporo poslanskemu delu.
Statisti~ni podatki, ki so prikazani v poro~ilu, potrjujejo, da
je dr`avni zbor delal veliko, da pa je hkrati delal tudi dobro.
Poleg `e navedenih sprememb ustave je nujno omeniti za-
kone, s katerimi je bil slovenski pravni red usklajen z evrop-
skim pravnim redom. Dr`avni zbor je kljub nekaterim zaga-
tam in poslovni{ko pogojenim dolgim postopkom uspel
pravo~asno sprejeti vse "tako imenovane EU-zakone" in s
tem dr`avi dokon~no odpreti vrata v Evropsko unijo.
V tem mandatu je dr`avni zbor pravo~asno izvedel obrav-
navo prora~unskih aktov in jih sprejel dovolj zgodaj, tako
da je financiranje dr`ave normalno potekalo. Poslanke in
poslanci so vladi in ministrom zastavili {tevilna poslanska
vpra{anja, uveljavljena je bila praksa, da predsednik vlade
odgovarja na prva {tiri poslanska vpra{anja. Znatno se je
pove~alo {tevilo obstrukcij, kar na nek na~in opozarja na
omejeno mo~ opozicije, ki velikokrat zaradi majhnega {te-
vila ni uspela na drug na~in opozoriti na svoje nestrinjanje.
Ena od pomembnih zna~ilnosti dr`avnega zbora v tem
mandatu je tudi izredno razvejana mednarodna dejav-
nost, in to tako predsednika zbora kot Odbora za zunanjo
politiko, Komisije za evropske zadeve, ve~ine odborov in
pa stalnih delegacij ter skupin prijateljstva.
V dr`avnem zboru je ob koncu mandata delovalo devet
komisij in deset odborov, ki so pripravili predloge
odlo~itev, ki jih je dr`avni zbor obravnaval in praviloma
tudi potrdil na svojih sejah. Delovna telesa so opravila
ogromno koli~ino dela.
Dr`avni zbor je odredil tudi dve parlamentarni preiskavi,
in to obe v letu 2001. Ustanovljeni sta bili dve preiskovalni
komisiji: prva za ugotovitev odgovornosti odgovornih
oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in proda-
je elektri~ne energije, zaradi ~esar je bila domnevno pov-
zro~ena gospodarska {koda v sistemu slovenskega elek-
trogospodarstva, in druga za ugotovitev ozadja in vzro-
kov napada na Mira Petka ter morebitno vpletenost in po-
liti~no odgovornost nosilcev javnih funkcij.
Poro~ilo preiskovalne komisije za ugotovitev ozadja in vzro-
kov napada na Mira Petka ter morebitno vpletenost in poli-
ti~no odgovornost nosilcev javnih funkcij je bilo sprejeto,
poro~ila preiskovalne komisije za ugotovitev odgovornosti
odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa
in prodaje elektri~ne energije, zaradi ~esar je bila domnevno
povzro~ena gospodarska {koda v sistemu slovenskega elek-
trogospodarstva, pa dr`avni zbor ni sprejel.
Spisek vsega opravljenega dela je dolg, zato velja povabi-
lo k podrobnemu ogledu nadaljnjih strani te publikacije.
Poro~ilo je namenjeno vsem tistim, ki so pri njegovem
delu aktivno sodelovali, namenjen je tudi dr`avljanom in
dr`avljankam Slovenije, ki vsaka {tiri leta presojajo delo
svojih predstavnikov v dr`avnem zboru, pa tudi tistim, ki
jih delo in rezultati dela dr`avnega zbora zanimajo, ali iz
strokovnih ali iz politi~nih razlogov.
Ljubljana, 7. oktober 2004
Predsednika Dr`avnega zbora RS
v mandatnem obdobju 2000 - 2004
Borut Pahor
Franc Feri Horvat
4
5
VSEBINA
1 UVODNA POJASNILA IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV 7
2 SPLO[NI PODATKI 11
2.1 Poslanci Dr`avnega zbora Republike Slovenije v mandatnem obdobju 2000 - 2004 12
2.2 Poslanske skupine 18
2.3 Struktura poslancev po spolu, izobrazbi, starosti; poslanci `upani in ponovno izvoljeni poslanci 19
2.4 Vodstvo Dr`avnega zbora Republike Slovenije 21
2.5 Poslanske pisarne 21
2.6 Razmerje koalicija – opozicija, poslanca italijanske in mad`arske narodne skupnosti ter samostojni poslanec 22
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 25
3.1 Seje dr`avnega zbora 26
3.2 Prekinitve sej in obstrukcije 28
3.3 Predlagani in sprejeti zakoni in drugi akti 29
3.3.1 [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov glede na predlagatelja 31
3.3.2 [tevilo sprejetih zakonov glede na vrsto zakonodajnega postopka 32
3.3.3 [tevilo sprejetih EU-zakonov 33
3.4 Pobude in zahteve, vlo`ene na podlagi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi 34
3.5 Amandmaji 37
3.6 Pobude in predlogi Dr`avnega sveta Republike Slovenije 40
3.6.1 Aktivnosti dr`avnega sveta v zakonodajnem postopku 40
3.6.2 Druge aktivnosti dr`avnega sveta 40
3.7 Poslanska vpra{anja in pobude 41
3.8 Interpelacije 42
3.9 Odlo~anje o imuniteti 43
3.10 Postopki pred ustavnim sodi{~em 44
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 47
4.1 Sestava in vodilne funkcije v delovnih telesih in drugih oblikah delovanja Dr`avnega zbora
Republike Slovenije 50
4.2 Podatki o delu delovnih teles 57
4.2.1 Primerjava {tevila sej delovnih teles po posameznih delovnih telesih 57
4.2.2 Primerjava trajanja sej po posameznih delovnih telesih 57
4.2.3 Primerjava {tevila obravnavanih to~k po posameznih delovnih telesih 58
4.3 Delovne skupine in pododbori 66
4.4 Preiskovalne komisije 67
4.5 Neformalne oblike delovanja dr`avnega zbora 70
4.5.1 GLOBE Slovenija 70
4.5.2 Skupine prijateljstva 71
5 POSLANSKE SKUPINE 73
5.1 Sestava poslanskih skupin in spremembe sestave 74
5.1.1 Struktura poslank in poslancev po spolu, izobrazbi in drugih kazalcih po poslanskih skupinah 77
5.2 Dejavnost poslanskih skupin 80
5.2.1 Poslanske skupine na zasedanjih dr`avnega zbora 80
5
6
5.2.2 Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah 83
5.2.3 Predlagani in sprejeti amandmaji po PS 84
5.2.4 Poslanska vpra{anja in pobude po poslanskih skupinah 86
5.3 Poslanske skupine in delovna telesa 88
6 KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ 93
7 MEDNARODNA DEJAVNOST 95
7.1 Dejavnost na podro~ju multilateralnih odnosov 96
7.1.1 Parlamentarna skup{~ina Sveta Evrope 96
7.1.2 Parlamentarna konferenca Srednjeevropske pobude 97
7.1.3 Parlamentarna skup{~ina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) 97
7.1.4 Parlamentarna skup{~ina Nata 98
7.1.5 Skup{~ina Zahodnoevropske unije 99
7.1.6 Interparlamentarna unija 99
7.1.7 Jadransko - jonska pobuda 100
7.1.8 Parlamentarna dimenzija Kvadrilaterale 100
7.1.9 Druga multilateralna sre~anja 100
7.1.10 Evropska unija 101
7.2 Dejavnost na podro~ju bilaterale 102
7.3 Protokolarni obiski 104
8 PETICIJE 105
9 VOLITVE IN IMENOVANJA 107
9.1 Sestava Vlade Republike Slovenije (predsednik vlade, ministri in spremembe) 108
9.2 Sprejeti odloki oziroma sklepi po predlagateljih 111
9.3 Objave sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles 114
10 PRORA^UN DR@AVNEGA ZBORA 115
11 NAMESTO ZAKLJU^KA 117
12 SLU@BE 125
12.1 Splo{no 126
12.1.1 Zaposleni v slu`bah dr`avnega zbora 126
12.2 Predstavitev slu`b dr`avnega zbora 132
12.2.1 Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve (Zakonodajno-pravna slu`ba) 132
12.2.2 Oddelek za informiranje (Slu`ba za odnose z javnostmi) 133
12.2.3 Kabinet predsednika Dr`avnega zbora RS 135
12.2.4 Urad generalnega sekretarja 135
12.2.5 Sekretariat dr`avnega zbora 138
12.2.6 Raziskovalni sektor (Raziskovalno - dokumentacijski sektor) 143
12.2.7 Informacijsko-dokumentacijski sektor (Informacijski sektor) 145
12.2.8 Operativno-tehni~ni sektor 149
12.2.9 Organigram Dr`avnega zbora Republike Slovenije 151
6
8 1 UVODNA POJASNILA IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV
Poro~ilo o delu Dr`avnega zbora Republike Slovenije za
mandatno obdobje 2000 – 2004 sodi v krog publikacij, ki
jih dr`avni zbor redno izdaja z namenom seznanjanja
strokovne in druge javnosti o delu dr`avnega zbora in nje-
govih slu`b.
Poro~ila o delu dr`avnega zbora imajo svojo "zgodovino",
saj v razli~nih oblikah izhajajo `e od samega nastanka
dr`avnega zbora dalje. Zamisel za obse`nej{o obliko
poro~ila pa sega v leto 1998, ko je pri~el delati Raziskoval-
ni sektor.
Prvo obse`nej{e poro~ilo smo oblikovali za mandat 1996 -
2000. Poro~ilo o delu dr`avnega zbora za mandatno ob-
dobje 2000 - 2004 vsebinsko in oblikovno sledi prvemu.
Prav tako je sestavljeno iz dveh zvezkov, v prilagojeni ob-
liki je na voljo tudi v angle{kem jeziku za tuje uporabnike.
Nekatere podatke pa smo v poro~ilo uvrstili na novo, in
sicer smo pri tem sledili strukturi letnih poro~il. Tak{en
primer je posebno poglavje o delu in sestavi poslanskih
skupin. Novost so tudi primerjave s preteklim mandatom
za posamezne kategorije podatkov.
V prvem delu poro~ila prikazujemo opisne in statisti~ne
podatke o delu dr`avnega zbora. Splo{nim podatkom o
konstituiranju dr`avnega zbora (izvoljeni poslanci, struk-
tura poslancev po spolu, izobrazbi, starosti itn) sledi po-
glavje o zasedanjih dr`avnega zbora, kjer je osrednji pou-
darek na zna~ilnostih in rezultatih dela plenuma. Prikazu-
jemo {tevilo rednih in izrednih sej, {tevilo javnih sej in sej
zaprtih za javnost, trajanje sej, {tevilo nastopov, {tevilo
to~k dnevnega reda, prekinitve sej, obstrukcije in podob-
no. V tem okviru predstavljamo tudi {tevilo poslanskih
pobud in vpra{anj, podatke o interpelacijah, imuniteti in
druge podatke ter tudi tiste aktivnosti dr`avnega sveta, ki
so v neposredni povezavi z delom dr`avnega zbora.
^etrto poglavje se nana{a na delo delovnih teles, delo
preiskovalnih komisij in opis drugih oblik delovanja
dr`avnega zbora. Peto poglavje posve~amo aktivnostim
in splo{nim zna~ilnostim poslanskih skupin (sestava po-
slanskih skupin, {tevilo vlo`enih amandmajev po poslan-
skih skupinah itd.), {esto poglavje vsebuje podatke o delu
kolegija predsednika dr`avnega zbora. V sedmem po-
glavju pri mednarodni dejavnosti predstavljamo dejavno-
sti na podro~ju multilaterale in bilaterale. V osmem po-
glavju govorimo o peticijah (podatki o {tevilu vlog in pri-
to`b), v devetem poglavju pa o volitvah in imenovanjih
(podatki o predlagateljih predlogov za volitve, imenova-
nja, razre{itve in soglasja, podatki o izvolitvi predsedni-
kov vlade in imenovanju ministrov in pa podpoglavje o
nosilcih vodilnih javnih in drugih funkcij). Zadnje, deseto
poglavje zajema prikaz prora~una dr`avnega zbora.
V poro~ilu predstavljamo tudi delo slu`b dr`avnega zbo-
ra. Pri~enjamo s kadrovsko strukturo in nadaljujemo s
predstavitvijo in opisom nalog in opravljenega dela posa-
meznih slu`b, oddelkov, pododdelkov. Maja letos je bil
sprejet nov Odlok o organizaciji in delu slu`b dr`avnega
zbora (Ur. l. RS {t.19/04). Pri{lo je do nekaterih organiza-
cijskih sprememb, ki pa bodo v polni meri za`ivele {ele v
naslednjem mandatnem obdobju. Na ustreznih mestih
smo uporabili le nekatere nove nazive za poimenovanje
dolo~enih oddelkov oziroma slu`b dr`avnega zbora, si-
cer pa je delo slu`b prikazano po stari organizacijski she-
mi.
Pri iskanju in zbiranju razli~nih podatkov smo uporabili
uveljavljene metode zbiranja: standardizirani vpra{alnik o
delu delovnih teles, na katerega nam odgovarjajo sekre-
tarji delovnih teles. Sekretarji so pripravili tudi kratka
poro~ila o delu delovnih teles, ki so zbrana v dodatku
poro~ila. Za opisno predstavitev posameznih sektorjev,
oddelkov in pododdelkov smo zaprosili vodje. Pri posa-
meznih delih poro~ila smo izrecno navedli, kdo je posre-
doval podatke oziroma celo prispeval tekst, prav tako pa
smo vire {e enkrat zbirno (ne poimensko) prikazali na
koncu poro~ila. Dolo~en del podatkov smo uporabili iz
letnih poro~il o delu dr`avnega zbora, ve~ino podatkov
pa iz podatkovnih zbirk dr`avnega zbora v okolju Lotus
Notesa. Nekatere podatke pa vodimo neposredno v Razi-
skovalno-dokumentacijskem sektorju.
Poro~ilu smo v posebnem zvezku prilo`ili:
1. seznam sprejetih zakonov in aktov,
2. seznam odlokov oziroma sklepov, ki jih je dr`avni
zbor sprejel na predlog Komisije za volitve, imenova-
nja in administrativne zadeve oz. Mandatno-volilne
komisije,
3. seznam sprejetih EU-zakonov (uradni seznam Slu`be
Vlade RS za evropske zadeve),
4. seznam zakonov in aktov v zakonodajnem postopku,
5. pregled poslancev v delovnih telesih,
6. pregled dela delovnih teles,
7. multilaterala (seznam),
8. skupine prijateljstva.
Dodatek k poro~ilu vsebuje podrobnej{i prikaz tistih za-
dev, ki jih zaradi obsega ni bilo mogo~e zajeti v osrednjem
delu poro~ila, so pa pomemben pokazatelj dela dr`avne-
ga zbora. Gre za zbir razli~nih prilog.
8
1 UVODNA POJASNILA IN METODOLO[KA OBRAZLO@ITEV 9
Poro~ilo je bilo pripravljeno ob sodelovanju {tevilnih so-
delavcev iz slu`b dr`avnega zbora, ki se jim ob tem naj-
lep{e zahvaljujemo. Brez njihove pomo~i in aktivnega so-
delovanja bi bilo poro~ilo vsebinsko manj kvalitetno in
po obsegu skromnej{e.
Raziskovalno-dokumentacijski sektor
9
12 2 SPLO[NI PODATKI
Dr`avni zbor Republike Slovenije je sestavljen iz 90 po-
slancev. Poslanci so voljeni s splo{nim, enakim, nepo-
srednim in tajnim glasovanjem. V dr`avni zbor sta izvolje-
na tudi predstavnika italijanske in mad`arske narodne
skupnosti. Mandatno obdobje dr`avnega zbora je {tiri leta
(Ustava RS, 80. ~len).
Tretje parlamentarne volitve v dr`avni zbor so potekale
15. oktobra 2000.
2.1 Poslanci Dr`avnega zboraRepublike Slovenije v man-datnem obdobju 2000 - 2004
V tem podpoglavju prikazujemo nekaj temeljnih podat-
kov o poslankah in poslancih (v nadaljevanju poslanci)
Dr`avnega zbora Republike Slovenije.
Pri predstavitvi podatkov smo uporabili naslednje kratice:
DZ RS Dr`avni zbor Republike Slovenije
DS RS Dr`avni svet Republike Slovenije
PS Poslanska skupina in poslanski klub (pri LDS)
LDS Liberalna demokracija Slovenije
SDS Socialdemokratska stranka Slovenije
(od 19.9.2003 Slovenska demokratska stranka)
ZLSD Zdru`ena lista socialnih demokratov
SLS Slovenska ljudska stranka (do 15.3.2002
Poslanska skupina SLS+SKD)
NSi Nova Slovenija
DeSUS Demokrati~na stranka upokojencev Slovenije
SMS Stranka mladih Slovenije
SNS Slovenska nacionalna stranka
NS poslanca italijanske in mad`arske narodne
skupnosti
SP Samostojni poslanec
Pomen ostalih uporabljenih kratic je naveden v sprotnih
legendah na koncu tabel.
V tabeli {tevilka 2.1 prikazujemo seznam vseh poslancev
dr`avnega zbora, ki so opravljali poslansko funkcijo v
mandatnem obdobju 2000 - 2004, in spremembe v sestavi.
Z zaporedno {tevilko smo ozna~ili le imena poslancev, ki
so funkcijo opravljali ob koncu mandata 2000 - 2004.
Tabela {t. 2.1: Poslanci Dr`avnega zbora Republike Slovenije v mandatnem obdobju2000 - 2004
PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA
SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI
1. ANDERLI^ Anton LDS
2. AREH LAVRI^ Sonja SNS
3. AV[I^ Jo`e LDS
4. BAJUK dr. Andrej NSi
5. BAROVI^ Bogdan SNS
6. BATTELLI Roberto
Poslanec itali-
janske narod-
ne skupnosti
BAV^AR Igor LDS30.11.2000 imenovan za ministra za evropske zadeve
24. 1. 2002 prenehanje mandata poslanca
7. BERNIK dr. Jo`ef NSi
12
2 SPLO[NI PODATKI 13
PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA
SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI
8. BEUERMANN Richard LDS
Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto mag. Janeza
Kopa~a
27.12.2002 potrjen mandat poslanca namesto dr. Janeza Dr-
nov{ka
9. BEVK Samo ZLSD
BOHINC dr. Rado ZLSD
27.1.2003 potrjen mandat poslanca namesto Danice Sim{i~; od
tega dne mu mandat poslanca miruje ker je bil 19.12.2002 ime-
novan za ministra za notranje zadeve
10. BO@I^ Ivan SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
BREJC dr. Mihael SDS
20.7.2004 pri~el uresni~evati mandat poslanca v Evropskem par-
lamentu
20.7.2004 prenehanje mandata poslanca
11. BREN^I^ Stanislav SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
12. BUTOLEN Anton LDS 11.6.2002 potrjen mandat poslanca namesto Andreja Geren~erja
13. CIMPERMAN Janez SDS
14. CUKJATI France SDS
15. ^EBULJ Franc SLS
Do 14.12.2001 Poslanska skupina SDS
Od 14.12.2001 do 3.2.2003 samostojni poslanec
Od 3.2.2003 Poslanska skupina SLS
16. ^ELIGOJ Vojko DeSUS
^OK dr. Lucija LDS
30.11.2000 imenovana za ministrico za {olstvo in {port oz.11.1.
2001 za ministrico za {olstvo, znanost in {port
20.12.2002 prenehanje mandata poslanke
17. ^RNUGELJ Silva ZLSD
DELAK Anton DeSUS 6.3.2002 preminil
18. DIACI mag. Marko SP Do 2.9.2004 je bil ~lan Poslanske skupine SMS
DRNOV[EK dr. Janez LDS
16.11.2000 izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije
1.12.2002 izvoljen za predsednika Republike Slovenije
19.12.2002 prenehanje mandata poslanca
19. DROBNI^ mag. Janez NSi
20. D@UBAN Geza LDS
21. FABJAN Andrej SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
22. FALKNER Matja` NSi 22.7.2004 potrjen mandat poslanca namesto Alojza Peterleta
13
14 2 SPLO[NI PODATKI
PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA
SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI
GABER dr. Slavko LDS 19.12.2002 imenovan za ministra za {olstvo, znanost in {port
GASPARI mag. Mitja LDS27.3.2001 imenovan za guvernerja Banke Slovenije, 1.4.2001
prenehanje mandata poslanca
23.GASPARINI Mario LDS
Od 19.12. 2000 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Lucije
^ok
27.12. 2002 potrjen mandat poslanca namesto dr. Lucije ^ok
GEREN^ER Andrej LDSImenovan za veleposlanika Republike Slovenije na Mad`ar-
skem, 15.5.2002 prenehanje mandata poslanca
24.GERMI^ Ljubo LDS
25.GERMOV[EK Sini{a SDS 22.7.2004 potrjen mandat poslanca namesto dr. Mihaela Brejca
26. GRA^NER mag. Zoran LDS
27. GRO[ELJ Leopold ZLSD
28. HORVAT Franc (Feri) ZLSD
29. JAKI^ Roman LDS
Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto Igorja
Bav~arja
25.1.2002 potrjen mandat poslanca namesto Igorja Bav~arja
30. JANC Branko LDS
31. JAN[A Ivan (Janez) SDS
32. JELIN^I^ PLEMENITI
ZmagoSNS
33. JERI^ Miran LDS
34.JEROV[EK Jo`ef SDS
35. JURI Aurelio ZLSD
KACIN Jelko LDS
20.7.2004 pri~el uresni~evati mandat poslanca v Evropskem par-
lamentu
20.7.2004 prenehanje mandata poslanca
36. KANGLER Franc SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
37. KAV^I^ mag. Bla` LDS
38. KAVTI^NIK Jo`e
(Jo`ef)LDS
39. KEBRI^ Ivan DeSUS
40. KELEMINA Branko SDS
14
2 SPLO[NI PODATKI 15
PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA
SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI
41. KOMLJANEC Janez LDSOd 27.12.2002 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Slavka
Gabra
42. KONTI^ Bojan ZLSD
KOPA^ mag. Janez LDS30.11.2000 imenovan za ministra za okolje in prostor oz.
19.12.2002 imenovan za ministra za okolje, prostor in energijo
43. KOPU[AR Milan LDS
44. KRAMBERGER mag. Ja-
nezSLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
45. KREM@AR Leopold
(Leo)LDS
46. LAVRINC Maksimiljan LDS
47. LAVTI@AR BEBLER Dar-
jaLDS 22.7.2004 potrjen mandat poslanke namesto Jelka Kacina
48. LENKO Franc DeSUS 19.3.2002 potrjen mandat poslanca namesto Antona Delaka
49. LEVI^ Peter SP Do 2.9.2004 je bil ~lan Poslanske skupine SMS
50. MAJNIK Lidija LDS
51. MALOVRH Jurij SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
52. MAMI] Ivan NSi
53. MAR[I^ Dorijan LDS
54. MRZEL Jerica ZLSDOd 27.1.2003 opravlja funkcijo poslanke namesto dr. Rada Bo-
hinca
MERLO Aleksander LDS
Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Dimitrija
Rupla
6.7.2004 preneha opravljati funkcijo poslanca, ki jo je opravljal
namesto ministra dr. Rupla
55. MOGE Rudolf LDS
PAHOR Borut ZLSD
20.7.2004 pri~el uresni~evati mandat poslanca v Evropskem par-
lamentu
20.7.2004 prenehanje mandata poslanca
56. PARTLJI^ Anton
(Tone)LDS
57. PAVLINI^ KREBS Irma LDS
58. PE^AN Breda ZLSD 22.7.2004 potrjen mandat poslanke namesto Boruta Pahorja
15
16 2 SPLO[NI PODATKI
PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA
SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI
59. PE^E Sa{o SNS
60. PETAN Rudolf SDS
PETERLE Alojz NSi
20.7.2004 pri~el uresni~evati mandat poslanca v Evropskem par-
lamentu
20.7.2004 prenehanje mandata poslanca
61. PODOBNIK Janez SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
62. POHOREC Valentin DeSUS
63. POTRATA mag. Majda ZLSD
64. POTR^ Miran ZLSD
65. POZSONEC Maria
Poslanka
mad`arske
narodne
skupnosti
66. PUCKO Ciril LDS
67. PUK[I^ Franc SDS
68. ROKAVEC Franci SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
ROP mag. Anton LDS30.11.2000 imenovan za ministra za finance oz. 11.12.2002 izvo-
ljen za predsednika Vlade Republike Slovenije
69. RUPAR Pavel SDS
70. RUPEL dr. Dimitrij SDS
30.11.2000 oz. 19.12.2002 imenovan za ministra za zunanje za-
deve
5.6.2004 razre{en funkcije ministra za zunanje zadeve
6.7. 2004 ponovno poslanec
Od 3.11.2000 do 30.11.2000 Poslanska skupina LDS
6.7.2004 samostojni poslanec
Od 7.7.2004 Poslanska skupina SDS
SIM[I^ Danica ZLSDIzvoljena za `upanjo mestne ob~ine Ljubljana, 20.12.2002 prene-
hanje mandata poslanke
71. SOK Alojz NSi
72. STOPAR Stanislava LDSOd 11.4.2001 opravlja funkcijo poslanke namesto mag. Antona
Ropa
73. SU[NIK Franc SDS
74. [IRCA Majda LDS
16
2 SPLO[NI PODATKI 17
PRIIMEK IN IMEPOSLANSKA
SKUPINASPREMEMBA V SESTAVI
75. [KOL^ Jo`ef LDS
Od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto mag. Antona
Ropa
11.4.2001 potrjen mandat poslanca namesto mag. Mitje Gasparija
76. [PINDLER Jo`ef LDS
77. [TEMBERGER Igor SPOd 5.11.2000 do 1.5.2004 Poslanska skupina SMS
od 1.5.2004 samostojni poslanec
[UKLJE Borut LDS
Od 30.11.2000 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Janeza
Drnov{ka
30.3.2001 imenovan za izrednega in poobla{~enega veleposlani-
ka RS v Zvezni Republiki Jugoslaviji, funkcijo poslanca preneha
opravljati 2.5.2001
78. [VAGAN Matja` LDS
79. TANKO Jo`e SDS
80. TER^ON Davorin LDS
81. TISOVIC Marija Ana NSi
82. TROFENIK Vili SLS Do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD
83. VEBER Janko ZLSD
84. VIZJAK mag. Andrej SDS
85. VNU^EC Bogomir SDS Do 2.9.2004 je bil ~lan Poslanske skupine SMS
86. VU^KO Du{an LDS
87. ZALOKAR ORA@EM
CvetaLDS
88. ZAMERNIK Bogomir
(Mirko)SDS
89. ZLOBEC LUKI^ Ja{a LDS
Od 22.5.2001 opravlja funkcijo poslanca namesto dr. Janeza Dr-
nov{ka
Od 27.12.2002 opravlja funkcijo poslanca namesto mag.Janeza
Kopa~a
90. ZUPAN MAJDA NSi
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Dr`avni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih ve~ kot polovica mandatov poslancev. Prva konstitutivna seja
dr`avnega zbora v mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bila 27.10.2000 in se je nadaljevala 10.11.2000. Prvo sejo dr`avnega
zbora je sklical predsednik Republike Slovenije (gl. 81. ~len ustave RS). V skladu z 12. ~lenom (10. ~len v starem poslovni-
ku) poslovnika dr`avnega zbora sejo vodi do izvolitve predsednika dr`avnega zbora najstarej{i poslanec.
17
18 2 SPLO[NI PODATKI
2.2 Poslanske skupine
V skladu s poslovnikom dr`avnega zbora (11. ~len) se do ustanovitve poslanskih skupin {teje, da poslansko skupino se-
stavljajo vsi poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanca narod-
nih skupnosti. Osnova za sestavo poslanske skupine je poro~ilo o izidu volitev.
Tabela {tevilka 2.2 prikazuje sestavo – {tevilo ~lanov v posamezni poslanski skupini na dan konstituiranja in ob zaklju~ku
mandata.
Tabela {t. 2.2: Poslanske skupine
POSLANSKA SKUPINA DAN KONSTITUIRANJA 2000 2004
1. PK Liberalne demokracije Slovenije 3.11.2000 34 33
2. PS Slovenske demokratske stranke 2.11.2000 14 15
3. PS Zdru`ene liste socialnih demokratov 27.10.2000 11 11
4. PS SLS Slovenske ljudske stranke 27.10.2000 9 10
5. PS Nove Slovenije 2.11.2000 8 8
6. PS Demokrati~ne stranke upokojencev Slovenije 27.10.2000 4 4
7. PS Nacionalne stranke Slovenije 27.10.2000 4 4
8. PS Stranke mladih Slovenije 5.11.2000 4 -
9. Poslanca italijanske in mad`arske narodne skupnosti 27.10.2000 2 2
10. Samostojni poslanec* 3
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Legenda:
*Samostojni poslanec:
Franc ^ebulj od 14.12. 2001 do 3.2.2003, ko je postal ~lan PS SLS;
Igor [temberger od 1.5.2004 (pred tem je bil ~lan PS SMS);
dr. Dimitrij Rupel, 6. 7. 2004 (od 3.11.2000 do 30.11.2000 je bil ~lan PS LDS; od 7.7.2004 je ~lan PS SDS);
mag. Marko Diaci je od 2.9.2004 samostojni poslanec (pred tem je bil ~lan PS SMS);
Peter Levi~ je od 2.9.2004 samostojni poslanec (pred tem je bil ~lan PS SMS).
Opomba:
Upo{tevati je treba, da so bile v letih 2000 - 2004 tudi naslednje spremembe v imenu poslanske skupine oziroma {tevilu
~lanov in {tevilu samostojnih poslancev:
PS SLS: od 27.10. 2000 do 15.3.2002 Poslanska skupina SLS+SKD;
PS SDS: od 1.11.2000 do 19.9.2003: Socialdemokratska stranka Slovenije; od 19.9.2003 dalje: Slovenska demokratska
stranka;
PS SMS: od 2.9.2004 niso bili ve~ izpolnjeni pogoji za njeno delovanje (Bogomir Vnu~ec je s tem dnem postal ~lan PS SDS;
mag. Marko Diaci in Peter Levi~ sta postala samostojna poslanca).
18
2 SPLO[NI PODATKI 19
Poslanca italijanske in mad`arske narodne skupnosti imata v skladu z 29. ~lenom poslovnika dr`avnega zbora polo`aj
poslanske skupine.
2.3 Struktura poslancev po spolu, izobrazbi, starosti; poslanci `upa-ni in ponovno izvoljeni poslanci
Prikaz strukture poslancev po spolu, starostno strukturo, izobrazbeno strukturo, {tevilo ponovno izvoljenih poslancev in
poslancev – `upanov na za~etku in ob koncu mandata prikazujejo tabele od {tevilke 2.3 do 2.7.
Na tem mestu prikazujemo le skupne podatke o vseh poslancih po izobrazbi, starosti in {tevilu ponovno izvoljenih po-
slancev. Tabele o starostni in izobrazbeni strukturi in strukturi po spolu po poslanskih skupinah prikazujemo v poseb-
nem poglavju o poslanskih skupinah (gl. peto poglavje poro~ila).
Tabela {t. 2.3: Struktura poslank in poslancev po spolu
LETO [TEVILO ODSTOTEK
M @ M @
2000 78 12 87 13
2004 76 14 84 16
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Tabela {tevilka 2.3 prikazuje {tevilo poslank in poslancev. Na za~etku mandatnega obdobja je bilo v dr`avnem zboru 12
poslank in 78 poslancev, ob koncu mandatnega obdobja pa 76 poslancev in 14 poslank. V prej{njem mandatnem obdob-
ju (1996 - 2000) je bilo {tevilo poslank ni`je - na za~etku 7, kasneje pa 11 poslank.
Tabela {t. 2.4: Starostna struktura poslancev
Do 30 let 30-39 let 40-49 let 50- 59 let 60-69 let 70 in ve~ let SKUPAJ
[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo %
2000 3 3 16 18 34 38 29 32 5 6 3 3 90
2004 - - 8 9 32 36 28 31 20 22 2 2 90
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Iz preglednice o starostni strukturi {tevilka 2.4 izhaja, da je bilo najve~ poslancev, ki so v tem mandatnem obdobju oprav-
ljali to funkcijo, starih od 40-49 let in od 50-59 let. Situacija v prej{njem mandatnem obdobju je bila podobna.
19
20 2 SPLO[NI PODATKI
Tabela {t. 2.5: Izobrazbena struktura poslancev
VISOKA STROKOVNA USPOSOBLJENOST VI[JA STRO-
KOVNA USPO-
SOBLJENOST
SREDNJA STRO-
KOVNA USPO-
SOBLJENOST
SKUPAJDoktorji Magistri Drugi
[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo
2000 7 8 8 9 38 42 19 21 18 20 90
2004 3 3 8 9 37 41 24 27 18 20 90
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Ve~ina poslancev (tako na za~etku kot na koncu mandata) ima visoko izobrazbo, med njimi je tudi nekaj poslancev dok-
torjev oziroma magistrov. Iz tabele {tevilka 2.5 izhaja, da se je na koncu mandata v primerjavi z njegovim za~etkom
zmanj{al dele` doktorjev in pove~al dele` poslancev z vi{jo strokovno usposobljenostjo. V prej{njem mandatnem obdob-
ju je bila izobrazbena struktura precej podobna.
Tabela {t. 2.6: [tevilo ponovno izvoljenih poslancev
POSLANSKA SKUPINA SKUPAJ
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS
2000 14 8 7 9 - 2 2 - 2 44
2004 16 7 6 10 - 1 2 - 2 44
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
V dr`avni zbor je bilo 44 ponovno izvoljenih poslancev (tabela {tevilka 2.6), za razliko od prej{njega mandatnega obdob-
ja (leta 1996), ko je bilo ponovno izvoljenih le 29 poslancev. Ko govorimo o {tevilu ponovno izvoljenih poslancev, je tre-
ba upo{tevati, da se ta struktura lahko v mandatnem obdobju spreminja. Funkcijo poslanca namre~ lahko opravlja nekdo,
ki je v parlament vstopil kot nadomestni poslanec, na primer zaradi imenovanja poslanca na ministrsko funkcijo ipd.
[tevilo poslancev - `upanov se je v mandatnem obdobju nekoliko spremenilo. Na za~etku mandata je bilo 16 poslancev -
`upanov, ob koncu mandata pa 18 (tabela {tevilka 2.7). Podatki za prej{nje mandatno obdobje ka`ejo, da je bilo poslan-
cev, ki so hkrati opravljali tudi `upansko funkcijo, na za~etku mandata 25, ob koncu mandata pa le {e 15.
Tabela {t. 2.7: [tevilo poslancev – `upanov
POSLANSKA SKUPINA SKUPAJ
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS
2000 5 6 2 3 - 16
2004 7 5 2 3 - - 1 - - 18
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
20
2 SPLO[NI PODATKI 21
2.4 Vodstvo Dr`avnega zboraRepublike Slovenije
V nadaljevanju predstavljamo vodstveno strukturo dr`av-
nega zbora: predsednika in podpredsednike dr`avnega
zbora in funkcionarki dr`avnega zbora.
Predsednik Dr`avnega zbora:
BORUT PAHOR - do 9.7.2004
FRANC FERI HORVAT - od 12.7.2004
Podpredsedniki:
dr. MIHAEL BREJC - do 12.7.2004
ANTON DELAK, 6.3. 2002 preminil
IRMA PAVLINI^ KREBS
VALENTIN POHOREC, od 23. 4. 2002
Funkcionarki Dr`avnega zbora:
Generalna sekretarka Dr`avnega zbora:
JO@ICA VELI[^EK
Sekretarka Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve
oz. (od 15.7.2002) Zakonodajno-pravne slu`be:
TINA BITENC PENGOV
2.5 Poslanske pisarne
V skladu s 35. ~lenom zakona o poslancih, sklepom Ko-
misije dr`avnega zbora za volitve, imenovanja in admini-
strativne zadeve ter odlo~itvijo poslancev so bile organizi-
rane poslanske pisarne dr`avnega zbora. Poslanske pisar-
ne so praviloma delovale vsak delovni ponedeljek.
Ajdov{~ina - 2 pisarni (dr. Mihael Brejc - do 20.7.2004,
Ivan Mami})
Bohinska Bistrica (Du{an Vu~ko)
Borovnica - 2 pisarni (Richard Beuermann, France
Cukjati)
Bre`ice - 2 pisarni (Jo`e Av{i~, mag. Andrej Vizjak)
Cerklje (Franc ^ebulj)
Cerkno (Samo Bevk, mag.Bla` Kav~i~)
Cerknica - 2 pisarni (Stanislav Bren~i~, Majda Zupan)
^ren{ovci (Ciril Pucko)
^rnomelj (Andrej Fabjan)
Destrnik (Franc Puk{i~)
Dobrovnik (Ciril Pucko)
Dobrovo (Ivan Mami})
Dom`ale (Cveta Zalokar Ora`em)
Gorenja vas (dr. Andrej Bajuk)
Grosuplje (Janez Jan{a)
Hrastnik (Leopold Gro{elj, Miran Jeri~)
Idrija (Samo Bevk, Janez Podobnik)
Ig (Janez Cimperman)
Ilirska Bistrica (Vojko ^eligoj, Igor [temberger)
Izola (Mario Gasparini)
Kamnik (Maksimiljan Lavrinc)
Kidri~evo (Anton Butolen)
Kobilje (Ciril Pucko)
Ko~evje (Janko Veber)
Koper - 3 pisarne ( Roberto Battelli, Aurelio Juri, Dorijan
Mar{i~)
Kranj (Jelko Kacin - do 20.7.2004)
Kri`evci (Jo`ef [pindler)
Kr{ko (Branko Janc)
Lenart (mag. Janez Kramberger)
Lendava - 2 pisarni (Maria Pozsonec, Ciril Pucko)
Litija (Franci Rokavec)
Ljubljana – 4 pisarne (Silva ^rnugelj, Roman Jaki~, Peter
Levi~, Jerica Mrzel, Danica Sim{i~ - do 20.12.2002, Miran
Potr~, Jo`ef [kol~)
Ljutomer (Jo`ef [pindler)
Logatec – 2 pisarni (Stanislav Bren~i~, Majda Zupan)
Lo{ki Potok (Jo`e Tanko)
Lovrenc na Pohorju (Ljubo Germi~)
Lukovica (Stanislava Stopar)
Lu~e (Bogomir Zamernik)
Maribor – 4 pisarne (Franc Kangler, Rudolf Moge, Tone
Partlji~, Sa{o Pe~e, mag. Majda Potrata)
Miklav` na Dravskem polju (Leopold Krem`ar)
Mislinja (Janez Komljanec)
Morav~e (Stanislava Stopar)
Moravske Toplice (Geza D`uban)
Murska Sobota (Andrej Geren~er do - 15.5.2002)
Nova Gorica – 2 pisarni (Ivan Mami}, Borut Pahor - do
20.7.2004)
Novo mesto (Alojz Peterle - do 20.7.2004)
Odranci (Ciril Pucko)
Ormo` – 2 pisarni (Alojz Sok, Vili Trofenik)
Pesnica (Valentin Pohorec)
Podnanos (Ivan Mami})
Postojna (Vojko ^eligoj, Aleksander Merlo do 6.7.2004,
Igor [temberger)
Ptuj – 2 pisarni (Lidija Majnik, Franc Puk{i~)
Radenci (Franc (Feri) Horvat)
Radovljica (Bogomir Vnu~ec)
Ravne na Koro{kem (Irma Pavlini~ Krebs)
21
22 2 SPLO[NI PODATKI
Ribnica – 2 pisarni (mag. Janez Drobni~, Jo`e Tanko)
Ru{e – 2 pisarni (Ljubo Germi~, Ivan Kebri~)
Selnica ob Dravi (Ljubo Germi~)
Sevnica (Branko Kelemina)
Slovenska Bistrica (Jo`ef Jerov{ek)
Slovenj Gradec – 2 pisarni (Sonja Areh Lavri~, Janez
Komljanec)
Slovenske Konjice – 2 pisarni (Rudolf Petan, Ana Marija
Tisovic)
Sodra`ica (Jo`e Tanko)
[entilj (Valentin Pohorec)
[entjur pri Celju – 2 pisarni (mag. Marko Diaci, Jurij
Malovrh)
[kofja Loka – 3 pisarne (dr. Andrej Bajuk, dr. Jo`ef Ber-
nik, mag. Bla` Kav~i~)
Tolmin (Ivan Bo`i~)
Trbovlje - 2 pisarni (Bogdan Barovi~, mag. Zoran
Gra~ner)
Trebnje (Alojz Peterle do 20.7.2004)
Tr`i~ (Pavel Rupar)
Tuni{~e (Ciril Pucko)
Velenje – 2 pisarni (Jo`ef Kavti~nik, Bojan Konti~, Milan
Kopu{ar)
Velika Polana (Ciril Pucko)
Ver`ej (Jo`ef [pindler)
Vipava (Ivan Mami})
Vransko (Franc Su{nik)
Vrhnika – 2 pisarni (Richard Beuermann, France Cukjati)
Zagorje (Matja` [vagan)
Zgornja Kungota (Valentin Pohorec)
@alec (Anton Delak - do 6.3.2002, Franc Lenko)
@elezniki (dr. Andrej Bajuk)
@etale (Anton Butolen)
@iri (dr. Andrej Bajuk)
Opomba: Upo{tevani so podatki, ki so jih poslanke in
poslanci posredovali slu`bi Mandatno-volilne komisije
do vklju~no 30.7.2004. Kjer ni posebej navedeno {tevilo
poslanskih pisarn, gre le za eno poslansko pisarno.
2.6 Razmerje koalicija – opozicija, poslanca italijanske in mad`arskenarodne skupnosti ter samostojni poslanec
V tabeli {tevilka 2.8 prikazujemo razmerje med koalicijo, opozicijo, poslancema italijanske in mad`arske narodne skup-
nosti in samostojnim(i) poslancem (poslanci) na za~etku in koncu mandatnega obdobja 2000 - 2004.
Tabela {t. 2.8: Sestava koalicije in opozicije, poslanca italijanske in mad`arske narodneskupnosti ter samostojni poslanec na za~etku in ob koncu mandata 2000 - 2004
ZA^ETEK MANDATA KONEC MANDATA
Koalicija -
poslanska sku-
pina in {tevilo
poslancev
Opozicija -
poslanska skupi-
na in {tevilo po-
slancev
Poslanca italijanske
in mad`arske na-
rodne skupnosti;
Samostojni po-
slanec - {tevilo
Koalicija -
poslanska sku-
pina in {tevilo
poslancev
Opozicija -
poslanska sku-
pina in {tevilo
poslancev
Poslanca italijanske
in mad`arske na-
rodne skupnosti;
Samostojni po-
slanec/poslanci -
{tevilo
PS LDS - 34 PS SDS - 14
2
PS LDS - 33 PS SDS - 15
2 + 3
PS ZLSD - 11 PS PS NSi - 8 PS ZLSD - 11 PS PS NSi - 8
PS SLS - 9 PS SNS - 4 PS DeSUS - 4 PS SLS - 10
PS DeSUS - 4 PS SMS - 4 PS SNS - 4
58 poslancev 30 poslancev 2 poslanca 48 poslancev 37 poslancev 5 poslancev
SKUPAJ 90 POSLANCEV SKUPAJ 90 POSLANCEV
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
22
2 SPLO[NI PODATKI 23
Opomba:
PS SDS je imela do 14.12.2001 14 ~lanov; od 14.12. 2001 do 7.7.2004 je imela 13 ~lanov; od 7.7.2004 je imela 14 ~lanov; od
2.9.2004 je imela 15 ~lanov;
PS SMS je imela do 1.5.2004 4 ~lane; z dnem 2.9.2004 so prenehali pogoji za njeno delovanje;
PS LDS je imela do 6.7. 2004 34 ~lanov;
PS SLS s seznanitvijo dr`avnega zbora dne 9. aprila 2004 o odstopu njenih ministrov preneha delovati kot koalicijska po-
slanska skupina.
23
26 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
3.1 Seje dr`avnega zbora
Dr`avni zbor dela na rednih in izrednih sejah, ki so pravi-
loma javne. Redne seje sklicuje predsednik dr`avnega
zbora v ~asu letnih zasedanj dr`avnega zbora, praviloma
vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Pomladan-
sko zasedanje je med 10.1. in 30.7. (po novem poslovniku
15.7.), jesensko pa med 10.9. (po novem poslovniku 1.9.)
in 20.12. Po sklepu dr`avnega zbora ali po dogovoru v ko-
legiju se lahko redne seje skli~ejo tudi v drugih dneh.
Izredne seje sklicuje predsednik dr`avnega zbora na zah-
tevo najmanj ~etrtine poslancev ali predsednika republi-
ke in v dolo~enih primerih na predlog vlade ali po sklepu
kolegija. Po starem poslovniku je lahko predsednik
dr`avnega zbora skliceval izredne seje tudi na svojo po-
budo in na zahtevo delovnega telesa dr`avnega zbora.
Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik dr`avne-
ga zbora po posvetovanju v kolegiju v skladu s progra-
mom dela dr`avnega zbora, sklepi dr`avnega zbora ozi-
roma z zahtevami predlagateljev sklica. Po novem po-
slovniku predsednik dr`avnega zbora tudi uvrsti na dnev-
ni red na predlog vsake opozicijske poslanske skupine po
eno zadevo, ~e ta izpolnjuje poslovni{ke pogoje.
Dr`avni zbor ne more odlo~ati o zadevah, glede katerih
poslancem ni bilo prej poslano oziroma izro~eno ustrez-
no gradivo, ali (praviloma) o zadevah, do katerih ni zav-
zelo stali{~a mati~no delovno telo.
Seji dr`avnega zbora predseduje predsednik dr`avnega
zbora ali podpredsednik, ki ga dolo~i predsednik. Predla-
gatelju vsake to~ke dnevnega reda je na za~etku obravna-
ve omogo~eno, da poda dopolnilno obrazlo`itev; ta je
obvezna, ~e tako sklene dr`avni zbor. Za predlagateljem
dobijo besedo poro~evalci delovnih teles, predstavnik
vlade, ~e ta ni predlagateljica to~ke, in predstavniki po-
slanskih skupin in poslanci. Z novim poslovnikom so raz-
prave ~asovno omejene. Kolegij dolo~i ~as trajanja posa-
mezne to~ke dnevnega reda, ~as razprav poslanskih sku-
pin (ne manj kot deset minut) in drugih udele`encev seje
(ne manj kot pet minut).
Dr`avni zbor se je v mandatnem obdobju sestal na 38 red-
nih in 51 izrednih sejah. Podrobnej{i podatki o delu na se-
jah so podani v tabeli 3.1:
Tabela {t. 3.1: Redne in izredne seje dr`avnega zbora 2000 - 2004
SEJE DR@AVNEGA ZBORA
REDNE SEJE
SKUPAJ
REDNE
SEJE DR@AVNEGA ZBORA
IZREDNE SEJE
SKUPAJ
IZREDNESKUPAJ
Sklicane na podlagi 81. ~lena ustave
(konstitutivna seja)
1 Sklicane na zahtevo predsednika RS 1 2
Sklicane na pobudo dr`avnega
zbora
Sklicane skladno s programom dela
Sklicane po dogovoru na kolegiju
37Sklicane na pobudo dr`avnega
zbora
Sklicane po sklepu kolegija predsed-
nika dr`avnega zbora
30 67
Sklicane na predlog vlade
Sklicane na predlog vlade
Sklicane na zahtevo vlade
Sklicane na predlog vlade
5 5
Sklicane na zahtevo1/4 poslancev
Sklicane po sklepu dr`avnega zbora
Sklicane na zahtevo 1/4 poslancev
Sklicane na zahtevo najmanj 1/4
poslancev
15 15
Javna seja 38 Javna seja 51 89
Zaprta za javnost 2* Zaprta za javnost 2*
SKUPNO [TEVILO REDNIH SEJ 38 SKUPNO [TEVILO IZREDNIH SEJ 51 89
26
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 27
SEJE DR@AVNEGA ZBORA
REDNE SEJE
SKUPAJ
REDNE
SEJE DR@AVNEGA ZBORA
IZREDNE SEJE
SKUPAJ
IZREDNESKUPAJ
Trajanje v dnevih 214 Trajanje v dnevih 93 307
Trajanje v urah in minutah 1122:40 Trajanje v urah in minutah 473:31 1596:21
[t. to~k dnevnega reda 1100 [t. to~k dnevnega reda 297 1397
[t. umikov to~ke 46 [t. umikov to~ke 5 51
Poraba ~asa ** 65% Poraba ~asa ** 73% 67%
[t. raz{iritev dnevnega reda 40 [t. raz{iritev dnevnega reda 13 53
[t. to~k, prenesenih na naslednje seje
[t. to~k, prelo`enih na naslednje seje
87 [t. to~k, prenesenih na naslednje seje
[t. to~k, prelo`enih na naslednje seje
20 107
[t. tajnih glasovanj 7 [t. tajnih glasovanj 1 8
[tevilo razpravljavcev 3136 [tevilo razpravljavcev 1845 4981
[tevilo nastopov: [tevilo nastopov:
- mati~no delovno telo 442 - mati~no delovno telo 140 582
- poslanske skupine 2597 - poslanske skupine 925 3522
- vlada 3024 - vlada 739 3763
- poslanci 10044 - poslanci 4281 14325
- dr`avni svet 10 - dr`avni svet 4 14
- Sekretariat za zakonodajo
- Zakonodajno-pravna slu`ba
1046 - Sekretariat za zakonodajo
- Zakonodajno-pravna slu`ba
41 1087
- drugi 46 - drugi 34 80
Vir: Podatki Sekretariata dr`avnega zbora, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.
Legenda:
Po{evni tisk - nazivi po novem poslovniku.
* Deloma zaprte za javnost.
** Od veljave novega poslovnika vklju~no 19. redna in 25. izredna seja, podatki Sekretariata dr`avnega zbora, izra~un Ra-
ziskovalno-dokumentacijskega sektorja.
V primerjavi s prej{njim mandatnim obdobjem se je bistveno pove~alo {tevilo rednih sej (z 21 na 38) ter rahlo zmanj{alo
{tevilo izrednih sej (s 55 na 51). Seje so v teko~em mandatnem obdobju v povpre~ju trajale manj dni kot v prej{njem, a so
bile dalj{e (merjeno po urah trajanja) kot v mandatnem obdobju 1996 - 2000. [tevilo to~k dnevnega reda je ostalo prib-
li`no enako, {tevilo spremeb dnevnega reda pa se je nekoliko pove~alo. [tevilo nastopov je ostalo skoraj na istem nivoju,
s tem da se je pove~alo {tevilo nastopov v imenu poslanske skupine, zmanj{alo pa {tevilo nastopov poslancev.
27
28 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
3.2 Prekinitve sej in obstrukcije
Sejo dr`avnega zbora predsedujo~i prekine, ~e to zahteva (po novem poslovniku pred odlo~anjem) vodja poslanske sku-
pine zaradi posvetovanja v skupini. Po novem poslovniku lahko posamezna poslanska skupina zahteva tak{no prekini-
tev samo enkrat pri posamezni to~ki dnevnega reda. Tak{na prekinitev sme trajati najve~ 45 minut, razen ~e dr`avni zbor
ne odlo~i druga~e.
Predsedujo~i prekine delo, ~e seja ni ve~ sklep~na, ~e so pred odlo~anjem potrebna posvetovanja, ~e dr`avni zbor odlo~i,
da je treba pridobiti mnenja delovnih teles, zakonodajno-pravne slu`be ali vlade ter v drugih primerih.
Tabela 3.2 prikazuje prekinitve in obstrukcije:
Tabela {t. 3.2: Prekinitve sej in obstrukcije 2000 - 2004
PREKINITVE SEJ IN OBSTRUKCIJE REDNE SEJE IZREDNE SEJE SKUPAJ
Prekinitve:
Na zahtevo poslanskih skupin* 80 33 113
Zaradi pridobitve mnenja (delovnih teles, vlade) 6 7 13
Zaradi nesklep~nosti 96 44 140
Drugo 29 27 56
SKUPAJ prekinitve 211 110 321
Obstrukcije 49 62 111
Vir: Podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.
Legenda:
* Podrobna porazdelitev prekinitev po poslanskih skupinah je v posebnem poglavju poslanske skupine.
S prej{njim mandatom se lahko (zaradi spremembe meto-
dologije) primerja le {tevilo prekinitev na zahtevo poslan-
skih skupin, ki se je skoraj prepolovilo, ter {tevilo ob-
strukcij, ki se je bistveno pove~alo.
Po obstrukciji, ki je skrajno sredstvo nasprotovanja spre-
jetju nekaterih odlo~itev, so poslanci v celotnem mandat-
nem obdobju posegli 111-krat, od tega na rednih sejah 49-
krat in na izrednih sejah 62-krat. V primerjavi s preteklim
mandatom 1996 - 2000, kjer je bilo obstrukcij le 6, se je nji-
hovo {tevilo v teko~em mandatu znatno pove~alo. Ve~ino
obstrukcij so napovedale poslanske skupine SDS, NSi in
SNS. Razlogi za obstrukcije so bili predvsem:
- nestrinjanje s postopkom,
- nestrinjanje s sklepi,
- zaradi neizpolnitve zahtev dolo~enih poslanskih
skupin,
- zaradi prekratkega ~asa za pripravo na sejo zaradi
no~nih sej,
- zaradi kr{itev poslovnika po mnenju poslanske skupi-
ne, ki je obstruirala.
To~ke dnevnega reda, ob obravnavi in sprejemanju kate-
rih so bile napovedane obstrukcije:
- zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdrav-
ljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z
biomedicinsko pomo~jo; predlog poslovnika dr`av-
nega zbora; predlog zakona o izvr{evanju prora~una
za leti 2002 in 2003; predlog zakona o izvr{evanju pro-
ra~una Republike Slovenije za leti 2003 in 2004; pri na-
daljevanju obravnave zakona o postopku za ustanovi-
tev ob~in ter dolo~itvi njihovih obmo~ij; predlog zako-
na o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic; pred-
log zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
28
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 29
sodni{ki slu`bi; pri vmesnem poro~ilu Preiskovalne
komisije Dr`avnega zbora Republike Slovenije za ugo-
tovitev ozadja in vzrokov napada na novinarja Mira
Petka; pri glasovanju o zakonu o vojnih grobi{~ih; pri
predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odlo-
ka o programu prodaje dr`avnega, finan~nega in
stvarnega premo`enja za leti 2003 in 2004; pri odloku
o programu prodaje dr`avnega finan~nega in stvarne-
ga premo`enja za leti 2004 in 2005; pri predlogu zako-
na o stalnem prebivanju tujcev z dr`avljanstvom dru-
gih dr`av naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Slove-
niji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Re-
publiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivali{~e; pri
odlo~anju o referendumski pobudi v povezavi s prav-
kar omenjenim zakonom o stalnem prebivali{~u tuj-
cev, ki jo je vlo`il mag. Branko Grims, pri predlogu od-
loka o sprejemanju strategije prostorskega razvoja Slo-
venije; pri predlogu odloka o spremembah odloka o
razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o
zakonu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavnega sodi{~a
Republike Slovenije; pri predlogu za za~etek postop-
ka za spremembe ustave Republike Slovenije z osnut-
kom ustavnega zakona (pokrajine); pri kon~nem po-
ro~ilu o parlamentarni preiskavi za ugotovitev odgo-
vornosti oseb in nosilcev javnih pooblastil glede naku-
pa in prodaje elektri~ne energije, zaradi ~esar je bila
domnevno povzro~ena gospodarska {koda v sistemu
slovenskega elektrogospodarstva; pri obravnavi to~ke
o odgovornosti dr`avnih institucij in nosilcev javnih
funkcij v povezavi s poslovanjem javnih podjetij v
ve~inski dr`avni lasti, s predlogi sklepov; pri predlogu
sklepa o spremembi odloka o ustanovitvi Ustavne ko-
misije Dr`avnega zbora Republike Slovenije.
3.3 Predlagani in sprejeti zakoniin drugi akti
Ustava dolo~a, da zakonodajno funkcijo v Republiki Slo-
veniji opravlja dr`avni zbor, ki v okviru svojih pristojnosti
in v skladu z ustavo Republike Slovenije ter svojim po-
slovnikom sprejema razli~ne akte. Novi poslovnik iz leta
2002 v 107. ~lenu dolo~a, da so to ustavni zakoni o spre-
membi ustave, zakoni, avtenti~ne razlage zakonov,
dr`avni prora~un, rebalans dr`avnega prora~una, spre-
membe dr`avnega prora~una in zaklju~ni ra~un dr`avne-
ga prora~una, poslovnik dr`avnega zbora, odloki, resolu-
cije, deklaracije, priporo~ila in sklepi ter uradna
pre~i{~ena besedila zakonov.
V tabelah so na{teti vsi zakoni in akti, ki jih je dr`avni zbor
sprejel v mandatu 2000 - 2004. Sprejeti zakoni so v tabeli
3.3 razdeljeni v ve~ postavk, kjer so s postavko zakoni
mi{ljeni zakoni, ki na novo urejajo dolo~eno problemati-
ko in torej ne gre za spremembe oziroma dopolnitve `e
obstoje~ih zakonov, ki jih zajema naslednja postavka: za-
koni o spremembah in dopolnitvah. V tabeli so vklju~eni
tudi ustavni zakoni o spremembi ustave, ki jih po novem
poslovniku z odlokom razgla{a dr`avni zbor.
Mednarodne pogodbe, tako dvostranske kot tudi
ve~stranske, ratificira dr`avni zbor z zakoni (postavka ra-
tifikacije).
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo sprejetih 679
zakonov. V prej{njem mandatnem obdobju, 1996 - 2000,
je bilo skupno {tevilo vseh sprejetih zakonov nekoliko
manj{e. Podatki za prej{nje mandatno obdobje ka`ejo, da
je bilo precej manj sprejetih zakonov o spremembah in
dopolnitvah, nekoliko ve~ pa je bilo sprejetih zakonov, ki
so na novo urejali dolo~eno problematiko, ter ratifikacij.
Tabela {t. 3.3: Sprejeti zakoni, spremembe zakonov in ratifikacije
SPREJETI ZAKONI 2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
Ustavni zakoni - - 1 3 4
Zakoni 43 53 38 35 169
Zakoni o spremembah in dopolnitvah 68 63 57 75 263
Ratifikacije 64 58 48 73 243
SKUPAJ 175 174 144 186 679
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, zajeto: 8.10.2004.
29
30 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo sprejetih 476
drugih aktov. Najve~ jih je bilo sprejetih v prvem letu
mandata, tabela 3.4 pa prikazuje njihova razmerja glede
na vrsto akta.
Avtenti~na razlaga (po prej{njem poslovniku obvezna
razlaga) je akt, s katerim zakonodajno telo poda tol-
ma~enje posameznih zakonskih dolo~b.
S poslovnikom dr`avni zbor ureja svojo organizacijo in
na~in dela ter uresni~evanje pravic in dol`nosti poslank in
poslancev. V tabeli so prikazane spremembe in dopolni-
tve poslovnika dr`avnega zbora pa tudi poslovniki drugih
teles, za katerih sprejetje je pristojen dr`avni zbor (na pri-
mer: poslovnika Komisije za nadzor obve{~evalnih in var-
nostnih slu`b ter Komisije za prepre~evanje korupcije).
Zakon lahko dolo~i, da mora dr`avni zbor z nacionalnim
programom opredeliti programe dejavnosti na posamez-
nih podro~jih, ki se financirajo iz prora~unskih ali drugih
javnih sredstev. Po novem poslovniku nacionalni pro-
gram ni ve~ samostojen akt, temve~ ga dr`avni zbor spre-
jema z resolucijo. Z resolucijo dr`avni zbor tudi ocenjuje
stanje in dolo~a politiko, medtem ko z deklaracijami
izra`a splo{na stali{~a do vpra{anj notranje in zunanje po-
litike ter drugih za vso dr`avo pomembnih vpra{anj. Po-
slovnik predvideva {e priporo~ila, s katerim dr`avni zbor
predlaga ukrepe za delo dr`avnih organov, organizacij in
posameznikov, ki opravljajo javne slu`be ali izvr{ujejo
javna pooblastila. Veliko {tevilo razli~nih odlo~itev spre-
jema dr`avi zbor z odlokom, saj z njim ureja na~in dela in
razmerja v samem zboru. Z njim razpisuje referendum,
odreja parlamentarno preiskavo ter v skladu z zakonom
ustanavlja javne zavode in javna podjetja itd.
S sklepi dr`avni zbor odlo~a o volitvah, imenovanjih in
razre{itvah, odlo~a o postopkovnih vpra{anjih in o drugih
vpra{anjih iz svoje pristojnosti.
Do sprejetja novega poslovnika je dr`avni zbor s sklepom
odlo~al o postopkovnih vpra{anjih in zavzemal stali{~a
do posameznih vpra{anj iz svoje pristojnosti (gl. 173. ~len
prej{njega poslovnika). Z odlokom pa je urejal notranjo
organizacijo, na~in dela in razmerja v dr`avnem zboru,
odlo~al je o volitvah in imenovanjih, razre{itvah, ustanav-
ljal je javne zavode in javna podjetja, dajal soglasja k nji-
hovim aktom ter urejal druge zadeve splo{nega pomena v
skladu z zakonom.
Zadeve, ki jih je do sprejetja novega poslovnika dr`avni
zbor sprejemal z odlokom, jih po novem poslovniku
ve~inoma sprejema s sklepom.
Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona zakonodajno-
pravna slu`ba pripravi uradno pre~i{~eno besedilo zako-
na. Uradno pre~i{~eno besedilo potrdi dr`avni zbor in se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektron-
ski obliki na spletnih straneh dr`avnega zbora.
Vsi prihodki in izdatki dr`ave morajo biti zajeti v poseb-
nem aktu zakonodajnega telesa - dr`avnem prora~unu
za posamezno leto. Posebej pa so navedene tudi spre-
membe, rebalans ter zaklju~ni ra~un dr`avnega pro-
ra~una.
Tabela {t. 3.4: Drugi sprejeti akti
DRUGI SPREJETI AKTI2000 in
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Avtenti~ne (obvezne) razlage - - 1 2 3
Poslovniki 3 2 1 3 9
Nacionalni programi - 3 - - 3
Prora~uni 3 1 1 - 5
Spremembe prora~una (po novem poslovniku) - 1 1 - 2
Rebalansi prora~una - 1 1 - 2
30
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 31
DRUGI SPREJETI AKTI2000 in
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Zaklju~ni ra~uni - 3 1 1 5
Resolucije 1 2 1 7 11
Deklaracije 2 2 1 1 6
Odloki 149 70 8 11 238*
Sklepi 2 11 11 21 45*
Parlamentarne preiskave 2 - - - 2
Razpisi referendumov 1 2 4 - 7
Priporo~ila - 1 - - 1
Uradna pre~i{~ena besedila zakonov (po novem
poslovniku)- 9 55 60 124
Poro~ila - - 1 1 2
Drugi akti 5 - 2 4 11
SKUPAJ 168 108 89 111 476
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, zajeto: 8.10.2004.
Legenda:
* Za popolne podatke o {tevilu sklepov in odlokov, ki jih je v mandatnem obdobju 2000 - 2004 sprejel dr`avni zbor, glej {e
tabelo 9.1 v poglavju "Volitve in imenovanja".
3.3.1 [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov glede na predlagatelja
Zakone lahko predlagajo vlada, poslanec, dr`avni svet ali najmanj 5000 volivcev.
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo predlaganih 602, sprejetih pa 679 zakonov2. Najve~ jih je bilo predlaganih in
sprejetih v zadnjem letu mandata, tabela 3.5 in graf 3.1 pa prikazujeta njihova razmerja glede na predlagatelja.
2 [tevilo sprejetih zakonov je ve~je od {tevila predlaganih zakonov zaradi tega, ker je dr`avni zbor sprejemal tudi zakone, ki so bili vlo`eni `e v prej{njem
mandatnem obdobju.
31
32 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
Tabela 3.5: [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov po posameznih letih glede napredlagatelja
ZAKONI GLEDE NA
PREDLAGATELJE2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Poslanci 19 14 26 7 34 8 18 8 97 37
Vlada 34 161 148 167 146 136 174 178 502 642
Dr`avni svet 1 - - - - - 1 - 3 -
SKUPAJ 54 175 174 174 181 144 193 186 602 679
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, zajeto: 8.10.2004.
Graf 3.1: [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov po posameznih letih glede napredlagatelja
3.3.2 [tevilo sprejetih zakonov gledena vrsto zakonodajnega postopka
Poslovnik predvideva za sprejemanje zakonov redni, nuj-
ni ali skraj{ani postopek. Redni zakonodajni postopek
obsega tri obravnave.
Predlagatelj zakona lahko tudi predlaga, naj dr`avni zbor
obravnava predlog zakona v skraj{anem postopku, ~e
gre za:
- manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona,
- prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali
njegovih posameznih dolo~b,
- manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali
s pravom Evropske unije,
- spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postop-
kom pred ustavnim sodi{~em oziroma z dolo~bo us-
tavnega sodi{~a.
Dr`avni zbor v skraj{anem postopku opravi drugo in tret-
jo obravnavo na isti seji.
32
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 33
Kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti
ali obrambe dr`ave ali zaradi odprave posledic naravnih
nesre~ ali zato, da se prepre~ijo te`ko popravljive posledi-
ce za delovanje dr`ave, lahko vlada predlaga sprejem za-
kona po nujnem postopku (po prej{njem poslovniku hitri
postopek, ki pa ga je lahko predlagal vsak kvalificirani
predlagatelj). Druga in tretja obravnava se v takih oko-
li{~inah opravita na isti seji.
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo 148 zakonov
sprejetih po rednem postopku, 188 po nujnem postopku,
100 po skraj{anem postopku, ratifikacij pa je bilo 243. Ta-
bela 3.6 in graf 3.2 prikazujeta razmerje med razli~nimi vr-
stami postopkov po posameznih letih.
Tabela 3.6: [tevilo sprejetih zakonov glede na vrsto zakonodajnega postopka po letih
SPREJETI ZAKONI 2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
Redni postopek 23 50 42 33* 148
Nujni (hitri) postopek 60 42 26 60 188
Skraj{ani postopek 28 24 28 20 100
Ratifikacija 64 58 48 73 243
SKUPAJ 175 174 144 186 679
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, zajeto: 8.10.2004.
Legenda:
* Med zakoni, sprejetimi po rednem postopku, so {teti tudi ustavni zakoni, ki so bili sprejeti po dvofaznem postopku.
Graf 3.2: [tevilo sprejetih zakonov glede na vrsto zakonodajnega postopka v mandatnemobdobju 2000 - 2004
3.3.3 [tevilo sprejetih EU-zakonov
Zaradi usklajevanja s pravnim redom Evropske unije je
bilo potrebno pred vklju~itvijo v EU sprejeti dolo~eno {te-
vilo zakonov. Tabela 3.7 prikazuje te EU-zakone.
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo sprejetih 190
EU-zakonov. Najve~ jih je bilo sprejetih v letu 2002 in v
zadnjem letu mandata.
33
34 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
Tabela 3.7: [tevilo sprejetih EU-zakonov po posameznih letih
2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
EU-zakoni 36 58 36 60 190
Vir: Slu`ba Vlade RS za evropske zadeve, zajeto: 8.10.2004
3.4 Pobude in zahteve, vlo`enena podlagi zakona o referen-dumu in o ljudski iniciativi
Podatki o vlo`enih pobudah in zahtevah ter izvedenih re-
ferendumih na podlagi Zakona o referendumu in o ljud-
ski iniciativi - ZRLI (Ur. l. RS {t. 15/94 s spremembami) so
pridobljeni iz evidence glavne pisarne dr`avnega zbora,
evidence podatkov, ki jih vodijo v kabinetu predsednika
dr`avnega zbora, informacijske baze dr`avnega zbora ter
poro~il Republi{ke volilne komisije v Uradnem listu RS.
V tem mandatnem obdobju je bilo vlo`enih 24 referen-
dumskih zahtev in pobud, izvedenih pa je bilo 7 referen-
dumov (v mandatnem obdobju 1996 - 2000 je bilo
vlo`enih 14 referendumskih zahtev in pobud ter izveden
1 referendum). Posamezne referendumske zahteve in po-
bude ter izvedeni referendumi so prikazani v tabeli {tevil-
ka 3.8 in 3.9.
Tabela {t. 3.8: [tevilo vlo`enih pobud oziroma zahtev za razpis zakonodajnega referenduma
VLO@ENE REFERENDUMSKE
ZAHTEVE IN POBUDE
2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Zahteve za razpis
predhodnega zakonodajnega referenduma- 2 1 - 3
Zahteve za razpis
naknadnega zakonodajnega referenduma1 - 1 1 3
Pobude za razpis
predhodnega zakonodajnega referenduma2 3 4 5 14
Pobude za razpis
naknadnega zakonodajnega referenduma2 1 1 - 4
Skupaj 5 6 7 6 24
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.
Tabela {t. 3. 9: [tevilo izvedenih referendumov
IZVEDENI REFERENDUMI2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Predhodni zakonodajni referendum - 2 1 - 3
Naknadni zakonodajni referendum 1 - - 1* 2
Referendum na podlagi drugega odstavka
3.a ~lena ustave RS- - 2 - 2
Skupaj 1 2 3 1 7
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.
34
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 35
Legenda:
* Naknadni zakonodajni referendum v letu 2004 je bil iz-
veden na podlagi zahteve za razpis naknadnega zakono-
dajnega referenduma, ki je bila vlo`ena konec leta 2003.
Leti 2000 in 2001
Novembra leta 2000 je bila vlo`ena pobuda volivcem za
vlo`itev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o
zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Re-
publike Slovenije. Pobuda se je nana{ala na razpis nak-
nadnega zakonodajnega referenduma, vendar ni bilo
zbranih dovolj podpisov.
Februarja 2001 je bila vlo`ena pobuda za vlo`itev zahteve
za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o
zakonu o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na
cestnih mejnih prehodih z dr`avami ~lanicami Evropskih
skupnosti, ki delujejo v okviru EU, v mejne prodajalne in
o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln. Za razpis refe-
renduma ni bilo zbranih dovolj podpisov.
Marca 2001 je bila vlo`ena pobuda za vlo`itev zahteve za
razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zako-
nu o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu
in o ljudski iniciativi. Za izvedbo ni bilo zbranih dovolj
podpisov.
Marca 2001 je bila vlo`ena pobuda za vlo`itev zahteve za
razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o zako-
nu o telekomunikacijah. V ~asu razpisanega 60-dnevnega
roka za zbiranje podpisov je pobudnik navedeno pobudo
umaknil.
Aprila 2001 je skupina poslancev vlo`ila zahtevo za razpis
naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o
spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju ne-
plodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko
pomo~jo. Dr`avni zbor je razpisal referendum, ki je bil iz-
veden 17.6.2001. Na referendumu je glasovalo 35,66% vo-
lilnih upravi~encev. Od teh se je "za" izreklo 26,38%, "pro-
ti" pa 72,36%. Na podlagi tega izida navedeni zakon ni
stopil v veljavo.
Leto 2002
Maja 2002 je bila vlo`ena pobuda volivcem za vlo`itev
zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referendu-
ma o zakonu o sistemu pla~ v javnem sektorju. Pobudniki
v dolo~enem roku niso zbrali dovolj podpisov za vlo`itev
zahteve.
Maja 2002 sta bili vlo`eni pobudi razli~nih pobudnikov za
vlo`itev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega
referenduma o zakonu o invalidskih organizacijah. En
pobudnik je zbral dovolj podpisov za vlo`itev zahteve za
razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, vendar
kasneje ni vlo`il take zahteve. Drugi pobudnik pa ni zbral
dovolj podpisov za vlo`itev zahteve.
Maja 2002 je bila vlo`ena pobuda volivcem za vlo`itev
zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referen-
duma o zakonu o za~asni prepovedi privatizacije Nove
Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. Po-
budniku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za vlo`itev zah-
teve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma.
Novembra 2002 je bil na podlagi zahteve {tirideset tiso~
volivcev razpisan predhodni zakonodajni referendum o
zakonu o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja
Slovenske `eleznice, d.d. Glasovanje na referendumu je
bilo izvedeno 19.1.2003. Z besedo "za" je odgovorilo
236.534 volivcev ali 47,17% od vseh oddanih glasovnic, z
besedo "proti" pa 254.904 volivcev ali 50,84% od vseh od-
danih glasovnic.
Decembra 2002 je bil na podlagi zahteve {tirideset tiso~ vo-
livcev razpisan predhodni zakonodajni referendum o
zakonu o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko
omre`je. Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno
19.1.2003. Z besedo "za" je odgovorilo 384.925 volivcev ali
76,72% od vseh oddanih glasovnic oziroma z besedo "pro-
ti" 111.143 volivcev ali 22,15% od vseh oddanih glasovnic.
Leto 2003
Februarja 2003 je bila vlo`ena pobuda volivcem za vlo`itev
zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referendu-
ma o zakonu o spremembi zakona o trgovini. Pobudniki so
v dolo~enem roku zbrali dovolj podpisov za vlo`itev zahte-
ve. Na podlagi zahteve {tirideset tiso~ volivcev, z dne
7.7.2003, je bil razpisan predhodni zakonodajni referen-
dum o zakonu o spremembi zakona o trgovini. Glasovanje
na referendumu je bilo izvedeno 21.9.2003. Z besedo »za«
je odgovorilo 256.461 volivcev ali 57,53 % od {tevila odda-
nih glasovnic. Z besedo »proti« pa je odgovorilo 185.773 vo-
livcev ali 41,67 % od {tevila oddanih glasovnic.
V letu 2003 sta bila izvedena dva referenduma na podlagi
drugega odstavka 3. a ~lena ustave Republike Slovenije.
Prvi in drugi odstavek 3. a ~lena ustave RS dolo~ata, da
lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira
dr`avni zbor z dvotretjinsko ve~ino glasov vseh poslan-
35
36 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
cev, prenese izvr{evanje dela suverenih pravic na medna-
rodne organizacije, ki temeljijo na spo{tovanju ~loveko-
vih pravic in temeljnih svobo{~in, demokracije in na~el
pravne dr`ave, ter vstopi v obrambno zvezo z dr`avami,
ki temeljijo na spo{tovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo
tak{ne mednarodne pogodbe lahko dr`avni zbor razpi{e
referendum. Predlog je na referendumu sprejet, ~e zanj
glasuje ve~ina volivcev, ki so veljavno glasovali. Dr`avni
zbor je vezan na izid referenduma. ^e je bil referendum
izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne po-
godbe referenduma ni dopustno razpisati.
Marca 2003 sta bila na podlagi drugega odstavka 3. a ~lena
ustave RS izvedena referenduma o vstopu Republike Slove-
nije v Evropsko unijo in o vstopu Republike Slovenije v Or-
ganizacijo Severnoatlantske pogodbe (Nato). V prvem pri-
meru (Evropska unija) je z besedo »za« odgovorilo 869.171
volivcev ali 89,64% od veljavnih glasovnic, z besedo »proti«
pa 100.503 volivcev ali 10,36% od veljavnih glasovnic. V
drugem primeru (Nato) je z besedo »za« odgovorilo 637.882
volivcev ali 66,08% od veljavnih glasovnic, z besedo »proti«
pa 327.463 volivcev ali 33,92% od veljavnih glasovnic.
Junija 2003 je bila vlo`ena pobuda volivcem za vlo`itev
zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referendu-
ma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pre-
kr{kih zoper javni red in mir. Pobudniku v dolo~enem
roku ni uspelo zbrati dovolj podpisov za vlo`itev zahteve
za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Septembra in oktobra 2003 je en pobudnik vlo`il tri pobu-
de volivcem za vlo`itev zahteve za razpis predhodnega
zakonodajnega referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke
odlo~be Ustavnega sodi{~a RS {t. U-I-246/02-28. V ome-
njenih treh primerih je bilo referendumsko vpra{anje raz-
li~no, vendar v nobenem primeru ni bil dolo~en rok za
zbiranje podpisov volivcev za vlo`itev zahteve za razpis
zakonodajnega referenduma, ker pobude niso bile
vlo`ene v skladu z ZRLI.
Decembra 2003 je bila vlo`ena pobuda za zbiranje podpi-
sov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega re-
ferenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavne-
ga sodi{~a Republike Slovenije {t. U-I-246/02-28, vendar
pa ni bil dolo~en rok za zbiranje podpisov volivcev, ker je
bila isti dan vlo`ena tudi zahteva 30 poslancev za razpis
naknadnega zakonodajnega referenduma o zgoraj nave-
denemu zakonu. Dr`avni zbor je na podlagi 16. ~lena
ZRLI od ustavnega sodi{~a zahteval, naj presodi, ali bi z
zavrnitvijo omenjenega zakona nastale protiustavne po-
sledice. Ustavno sodi{~e je zaradi zamude roka iz 16. ~l.
ZRLI zahtevo zavrglo, zato je dr`avni zbor sprejel odlok o
razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zako-
nu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustavnega sodi{~a Republi-
ke Slovenije, {t. U-I-246/02-28. Triintrideset poslancev
dr`avnega zbora pa je na ustavno sodi{~e naslovilo zahte-
vo za oceno ustavnosti odloka o razpisu naknadnega za-
konodajnega referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke
odlo~be Ustavnega sodi{~a Republike Slovenije, {t. U-I-
246/02-28, s predlogom za za~asno zadr`anje. Ustavno
sodi{~e je odlo~ilo, da se do dokon~ne odlo~itve zadr`i
izvajanje odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega
referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke odlo~be Ustav-
nega sodi{~a Republike Slovenije, {t. U-I-246/02-28. Sku-
pina 33-ih poslancev je dopolnila zahtevo za presojo us-
tavnosti odloka o razpisu referenduma, podpisniki so us-
tavnemu sodi{~u tudi predlagali, naj se o dopolnitvi zah-
teve izjasnita vlada in dr`avni zbor, dotlej pa naj odlo`i
odlo~anje o zahtevi in izvajanje referendumskega odloka.
Ustavno sodi{~e je zavrglo zahtevo 33-ih poslancev za
oceno ustavnosti odloka o razpisu naknadnega zakono-
dajnega referenduma o zakonu o izvr{itvi 8. to~ke
odlo~be Ustavnega sodi{~a Republike Slovenije, {t. U-I-
246/02-28, in nalo`ilo dr`avnemu zboru, naj dolo~i nov
datum izvedbe referenduma. Dr`avni zbor je dolo~il 4.
april kot datum izvedbe naknadnega zakonodajnega refe-
renduma. Glasovanje na referendumu je bilo izvedeno 4.
aprila 2004. Z besedo "za" je odgovorilo 19.984 volivcev
ali 3,89% od {tevila oddanih glasovnic, z besedo "proti" pa
485.356 volivcev ali 94,59% od {tevila oddanih glasovnic.
Leto 2004
V letu 2004 je bilo v zvezi z zakonom o stalnem prebiva-
nju tujcev z dr`avljanstvom drugih dr`av naslednic nek-
danje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan
23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno
stalno prebivali{~e, vlo`enih pet pobud volivcem za
vlo`itev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega
referenduma. Prva pobuda je bila vlo`ena februarja, dve
pobudi marca, ena aprila ter dve pobudi maja. Ker nobe-
na od petih pobud ni zadostila zakonsko predpisanim po-
gojem, ni bil dolo~en rok za zbiranje podpisov.
Avgusta je skupina poslancev vlo`ila zahtevo za razpis
predhodnega zakonodajnega referenduma o zakonu o
stalnem prebivanju tujcev z dr`avljanstvom drugih dr`av
naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli
na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji pri-
javljeno stalno prebivali{~e. Dr`avni zbor referenduma ni
razpisal.
36
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 37
3.5 Amandmaji
V mandatnem obdobju je bilo vlo`enih skupno 14587, sprejetih pa 8279 amandmajev. Tabela {tevilka 3.10 in graf {tevilka
3.3 prikazujeta razmerja med predlaganimi in sprejetimi amandmaji glede na predlagatelja.
Tabela {t. 3.10: [tevilo amandmajev po vlagatelju
VLAGATELJ
2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
ZAKONI
Delovno telo 703 648 1028 882 974 889 1160 1118 3865 3537
Poslanci* 1005 356 1922 502 1591 630 1412 594 5930 2091
Vlada 1338 989 1060 743 90 60 98 50 2582 1842
SKUPAJ zakoni 3046 1993 4010 2127 2655 1579 2670 1762 12381 7461
AKTI
Delovno telo 94 71 96 87 48 29 205 181 443 368
Poslanci* 678 162 427 80 212 37 371 120 1688 399
Vlada 54 36 3 3 1 1 17 11 75 51
SKUPAJ akti 826 269 526 170 261 67 593 312 2206 818
ZAKONI IN AKTI
Delovno telo 797 719 1124 969 1022 918 1365 1299 4308 3905
Poslanci* 1683 518 2349 582 1803 667 1783 714 7618 2481
Vlada 1392 1025 1063 746 91 61 115 61 2661 1893
SKUPAJ zakoni
in akti3872 2262 4536 2297 2916 1646 3263 2074 14587 8279
Vir: Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema (poro~ila o delu dr`avnega zbora), za leto 2004 podatki Oddelka
za razvoj informacijskega sistema z dne 26.10.2004, izra~un Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.
Legenda:
*Po poslanskih skupinah je to podro~je posebej obdelano v 5. poglavju.
V celotnem mandatnem obdobju so bili dele`i vlo`enih amandmajev po posameznih predlagateljih naslednji: poslanci
52%, vlada 18% in delovno telo 30%.
37
38 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
Graf {t. 3.3 : [tevilo predlaganih in sprejetih amandmajev glede na predlagatelja po letih
Zakonodajni postopek je bil na podro~ju vlaganja amandmajev z novim poslovnikom precej spremenjen. Pomemben
poudarek je dan drugi obravnavi zakonov na mati~nem delovnem telesu. V drugi obravnavi na seji dr`avnega zbora je na-
mre~ zmanj{ano {tevilo poobla{~enih predlagateljev, amandmaji pa se lahko vlagajo le k tistim ~lenom predloga zakona,
h katerim je mati~no delovno telo sprejelo amandmaje. Poseben poudarek je dan tudi uskladitvenim amandmajem v tretji
obravnavi, ki so zato tudi lo~eno prikazani.
Vpliv novega poslovnika se je izrazito pokazal prav pri {tevilu amandmajev, ki jih je vlo`ila vlada. [tevilo se je izrazito
zmanj{alo, kar ka`e tudi graf 3.3.
Tabeli {tevilka 3.11 in 3.12 prikazujeta predlagane in sprejete amandmaje k predlogu zakonov v posameznih fazah po-
stopka po starem in novem poslovniku.
Tabela {t. 3.11: [tevilo amandmajev k predlogom zakonov po fazi postopka - stari poslovnik
FAZA POSTOPKA
2000 2001 2002 SKUPAJ
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
1. obravnava - - 32 19 10 8 42 27
2. obravnava 20 - 726 450 1272 653 2018 1103
3. obravnava - - 449 328 347 235 796 563
Ratifikacija - - 3 - 2 2 5 2
Hitri postopek 85 50 1586 1060 700 517 2371 1627
Skraj{ani p. - -0 145 86 150 79 295 165
SKUPAJ 105 50 2941 1943 2481 1494 5527 3487
Vir: Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema.
38
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 39
Tabela {t. 3.12: [tevilo amandmajev k predlogom zakonov po fazi postopka - novi poslovnik
FAZA POSTOPKA
2002 2003 2004 SKUPAJ
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Predla-
ganiSprejeti
Redni zakonodajni posto-
pek
2. obravnava v MDT 129., 131.
~len1089 416 1647 1022 1248 763 3984 2201
2. obravnava v DZ 135.(1) ~len 113 53 259 135 234 66 606 254
3. obravnava v DZ 140. (3)
~len52 25 80 36 31 7 163 68
3. obravnava v DZ 140. (5)
~len (uskladitveni amandma)20 19 19 18 19 19 58 56
SKUPAJ redni postopek 1274 513 2005 1211 1532 855 4811 2579
Skraj{ani postopek
2. obravnava v MDT 129., 131.
in 142. ~len22 14 245 152 163 114 430 280
2. obravnava v DZ 135. ~len 4 1 48 16 35 17 87 34
3. obravnava v DZ 140. (3) ~len - - 6 5 5 4 11 9
3. obravnava v DZ 140. (6)
~len
(uskladitveni amandma)
1 1 2 2 6 6 9 9
SKUPAJ skraj{ani postopek 27 16 301 175 209 141 537 332
Nujni postopek
2. obravnava v MDT 129., 131.
in 142. ~len185 81 269 171 815 700 1269 952
2. obravnava v DZ 135. ~len,
144. ~len36 19 73 16 96 60 205 95
3. obravnava v DZ 140. (3)
~len4 3 1 1 7 4 12 8
3. obravnava v DZ 140. (5)
~len (uskladitveni amandma)1 1 5 5 2 2 8 8
SKUPAJ nujni postopek 226 104 348 193 920 766 1494 1063
Ratifikacija 2 - 1 - 9 - 12 1
Vir: Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema.
Vlaganje amandmajev po poslanskih skupinah je obdelano posebej v poglavju 5.
39
40 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
3.6 Pobude in predlogi Dr`avne-ga sveta Republike Slovenije
Ustava Republike Slovenije (97. ~len) dolo~a naslednje
pristojnosti dr`avnega sveta:
- dr`avni svet lahko predlaga dr`avnemu zboru sprejem
zakonov (zakonodajna iniciativa);
- dr`avnemu zboru daje mnenje o vseh zadevah iz nje-
gove pristojnosti;
- dr`avni svet lahko zahteva, da dr`avni zbor pred raz-
glasitvijo zakona o njem {e enkrat odlo~a (odlo`ilni
veto);
- lahko zahteva razpis referenduma;
- zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena (parla-
mentarna preiskava).
Poleg tega mora dr`avni svet izre~i mnenje o posamezni
zadevi, ~e dr`avni zbor tako zahteva.
3.6.1 Aktivnosti dr`avnega sveta v za-konodajnem postopku
Podatki ka`ejo (gl. tabelo {t. 3.13), da je v mandatnem ob-
dobju 2000 - 2004 dr`avni svet predlagal sprejem treh
predlogov zakonov oziroma zakonov o spremembah in
dopolnitvah zakona. Dr`avni zbor je en predlog zakona
zavrnil, o dveh predlogih pa {e ni odlo~al. V prej{njem
mandatnem obdobju, 1996 - 2000, je dr`avni svet predla-
gal 11 zakonov.
Dr`avni svet je dr`avnemu zboru posredoval 42 mnenj k
zakonskim predlogom in drugim aktom (v prej{njem
mandatnem obdobju 37 mnenj).
Dr`avni svet je zahteval osem suspenzivnih vetov (v
prej{njem mandatu 23). Vseh osem zakonov je bilo po po-
novnem odlo~anju dr`avnega zbora sprejetih.
Tabela {t. 3.13: [tevilo predlaganih in sprejetih zakonov ter {tevilo suspenzivnih vetovpo posameznih letih
ZAKONI/LETO2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Predlagani zakoni 1 - 1 1 3
Sprejeti zakoni - - -* -* 0
Mnenja 10 4 13 15 42
SUSPENZIVNI VETO 1 3 2 2 8
Sprejet zakon po ponovnem glasovanju 1 3 2 2 8
Nesprejet zakon po ponovnem glasovanju - - - - 0
Vir: Dr`avni svet Republike Slovenije.
Legenda:
*Dr`avni zbor o predlogu zakona {e ni odlo~al.
3.6.2 Druge aktivnosti dr`avnega sveta
V okvir "drugih aktivnosti" dr`avnega sveta bi lahko uvr-
stili zahteve za referendum oziroma za parlamentarno
preiskavo. Dr`avni svet ni sprejel nobene zahteve za raz-
pis zakonodajnega referenduma (prej{nji mandat eno) in
nobene odreditve parlamentarne preiskave (v prej{njem
mandatnem obdobju dve). V novem poslovniku dr`avne-
ga zbora je dolo~eno, da lahko vsakdo, ki je lahko predla-
gatelj zakona, poda predlog za sprejem avtenti~ne razlage
40
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 41
zakona. Dr`avni svet je podal tri predloge za avtenti~no
razlago, eno je dr`avni zbor zavrnil, o dveh pa {e ni
odlo~al.
3.7 Poslanska vpra{anja in po-bude
Poslanec lahko vladi, ministru ali generalnemu sekretarju
vlade postavi vpra{anje ali poda pobudo za ureditev po-
sameznih zadev oziroma za sprejem dolo~enih ukrepov s
podro~ja delovanja vlade oziroma posameznega ministrs-
tva ali vladne slu`be (240. ~len poslovnika dr`avnega
zbora). Poslanska vpra{anja so lahko ustna ali pisna,
medtem ko so poslanske pobude lahko le pisne. Obrav-
navajo se enkrat mese~no na seji dr`avnega zbora. Ko se
obravnava ta to~ka dnevnega reda, morajo biti na seji
dr`avnega zbora navzo~i predsednik vlade, ministri in ge-
neralni sekretar vlade (240. ~len poslovnika dr`avnega
zbora).
Poslanec lahko na eni seji postavi najve~ dve ustni
vpra{anji. Prva {tiri vpra{anja postavijo trije poslanci opo-
zicije in poslanec vladajo~e koalicije, sicer pa predsedu-
jo~i skrbi za to, da pridejo na vrsto poslanci iz razli~nih
poslanskih skupin. Na prva {tiri vpra{anja poda odgovor
predsednik vlade, ~e se ta nana{ajo na oblikovanje ali ure-
sni~evanje vladne politike (244. ~len). Predsednik vlade,
minister oziroma generalni sekretar vlade odgovori na isti
seji v najve~ petih minutah, ~e pa odgovora ne more dati
na isti seji, to ustno obrazlo`i in najkasneje v 30 dneh
po{lje pisni odgovor (245. ~len).
Poslanec lahko zahteva dopolnitev odgovora, ~e z odgo-
vorom, ki ga je dobil na seji ni zadovoljen. Poleg tega lah-
ko predlaga, naj dr`avni zbor sklene, da se na naslednji
seji opravi razprava o odgovoru vlade, ministra ali gene-
ralnega sekretarja vlade (gl. 246. ~len poslovnika).
Podrobnej{e podatke o {tevilu postavljenih vpra{anj in
pobud po poslanskih skupinah prikazujemo v petem po-
glavju poro~ila. V tabeli {tevilka 3.14 pa prikazujemo {te-
vilo postavljenih poslanskih vpra{anj in pobud v mandat-
nem obdobju 2000 - 2004 po posameznih letih, {tevilo po-
slanskih vpra{anj in pobud, na katere je bilo odgovorjeno,
in {tevilo poslanskih vpra{anj in pobud, na katere ni bilo
odgovorjeno, in sicer glede na predlagatelja: koalicija,
opozicija, poslanca narodnih skupnosti in samostojni
poslanci.
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo postavljenih
skupaj 2459 poslanskih vpra{anj in pobud. Na dan
13.10.2004 je bilo neodgovorjenih {e 157 poslanskih
vpra{anj in pobud. Najve~ poslanskih vpra{anj in pobud
je bilo postavljenih v letu 2003 (750). Poslanci opozicije so
v celotnem mandatnem obdobju zastavili 1895 poslan-
skih vpra{anj in pobud, poslanci koalicije pa 445 vpra{anj
in pobud (gl. tabelo {t. 3.14). ^e podatke primerjamo s
prej{njim mandatnim obdobjem, ugotovimo, da je bilo v
letih od 1996 - 2000 postavljenih bistveno manj vpra{anj
in pobud - 1586.
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo opravljenih tudi
ve~ razprav o odgovoru vlade, ministra oziroma general-
nega sekretarja vlade (gl. 29. ~len starega poslovnika ozi-
roma 246. ~len novega poslovnika dr`avnega zbora): leta
2001 tri na zahtevo poslanskih skupin, leta 2002 {est na
zahtevo poslanskih skupin, leta 2003 pa pet razprav.
41
42 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
Tabela {t. 3.14: [tevilo odgovorjenih in neodgovorjenih poslanskih vpra{anj in pobudpo posameznih letih
POSLANSKA VPRA[ANJA
IN POBUDE
2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
KOALICIJA
Odgovorjene
Neodgovorjene
151
141
10
107
98
9
130
129
1
57
56
1
445
424
21
OPOZICIJA
Odgovorjene
Neodgovorjene
439
401
38
330
308
22
599
593
6
527
463
64
1895
1765
130
POSLANCA NARODNIH
SKUPNOSTI
Odgovorjene
Neodgovorjene
30
28
2
14
13
1
21
20
1
9
9
0
74
70
4
SAMOSTOJNI POSLANEC
Odgovorjene
Neodgovorjene
-
-
-
3
3
0
-
-
-
42
40
2
45
43
2
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, datum zajema podatkov 13.10.2004
Opomba:
Poslanska vpra{anja in pobude, ki jih je postavila PS SLS do 9.4.2004, smo {teli h koaliciji, po tem datumu pa k opoziciji.
3.8 Interpelacije
Interpelacija je sredstvo nadzora nad delovanjem vlade in
posameznega ministra. Ustava Republike Slovenije v 118.
~lenu dolo~a, da lahko najmanj deset poslancev v dr`av-
nem zboru spro`i interpelacijo o delu vlade ali posamez-
nega ministra. ^e po razpravi o interpelaciji ve~ina vseh
poslancev izre~e nezaupnico vladi ali posameznemu mi-
nistru, dr`avni zbor vlado ali ministra razre{i. Postopek v
zvezi z interpelacijo je podrobneje urejen v poslovniku
dr`avnega zbora, in sicer v ~lenih 250 - 253.
[tevilo prejetih in obravnavanih interpelacij v tem man-
datnem obdobju je bilo manj{e kot v mandatnem obdobju
1996 - 2000, ko je bilo 7 prejetih in 5 obravnavanih
interpelacij.
Interpelacije v mandatnem obdobju 2000 - 2004:
- [tevilo prejetih interpelacij: 4
- [tevilo obravnavanih interpelacij: 4*
Legenda:
* V enem primeru so poslanci o interpelaciji zgolj razprav-
ljali in na koncu razprave o interpelaciji niso odlo~ali.
1. Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za
okolje in prostor mag. Janeza Kopa~a
Vlo`nik: skupina poslancev (prvopodpisani mag. An-
drej Vizjak)
Datum vlo`itve: 3.10.2001
Datum odlo~anja v dr`avnem zboru: 29.1.2002 (12.
redna seja)
Rezultat glasovanja: navzo~ih 81 poslancev, za 28,
proti 43
42
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 43
2. Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za
notranje zadeve dr. Rada Bohinca
Vlo`nik: Skupina poslancev (prvopodpisani dr. Miha
Brejc)
Datum vlo`itve: 27.2.2004
Datum odlo~anja v dr`avnem zboru: 30.3.2004 (35.
redna seja)
Rezultat glasovanja: navzo~ih 79 poslancev, za 30,
proti 46
3. Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za
zdravje dr. Du{ana Kebra
Vlo`nik: skupina poslancev (prvopodpisani mag. Ja-
nez Drobni~)
Datum vlo`itve: 27.2.2004
Datum odlo~anja v dr`avnem zboru: 30.3.2004 (35.
redna seja)
Rezultat glasovanja: navzo~ih: 82 poslancev, za 28,
proti 47
4. Interpelacija o delu in odgovornosti Vlade Re-
publike Slovenije
Vlo`nik: skupina poslancev (prvopodpisani Janez
Jan{a)
Datum vlo`itve: 30.7.2004
Datum razprave v dr`avnem zboru: 31.8. in 1.9.2004
(50. izredna seja)
3.9 Odlo~anje o imuniteti
Ustava Republike Slovenije dolo~a, da poslanec dr`avne-
ga zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga
je izrekel na sejah dr`avnega zbora ali v njegovih delov-
nih telesih (poklicna imuniteta). Prav tako ne sme biti pri-
prt niti se zoper njega, v primeru, da se sklicuje na imuni-
teto, ne sme za~eti kazenski postopek brez dovoljenja
dr`avnega zbora, razen v primeru, ~e je zaloten pri kazni-
vem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad
pet let (nepoklicna imuniteta). Dr`avni zbor lahko prizna
poslancu imuniteto tudi v primeru, da se nanjo ne sklicuje
ali so ga zalotili pri kaznivem dejanju. Ustava Republike
Slovenije zagotavlja imuniteto tudi sodnikom in sodni-
kom ustavnega sodi{~a. Na podlagi zakona o varuhu ~lo-
vekovih pravic u`iva imuniteto tudi varuh ~lovekovih
pravic in njegovi namestniki.
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je dr`avni zbor obrav-
naval deset zadev, povezanih s priznanjem imunitete po-
slancem. Dr`avni zbor je odlo~al o priznanju imunitete
sedmim poslancem v njihovih kazenskih zadevah. Za pri-
merjavo z mandatnim obdobjem 1996 - 2000: dr`avni
zbor je takrat obravnaval trinajst imunitetnih zadev v ka-
zenskih zadevah osmih poslancev.
Dr`avni zbor v tem mandatnem obdobju ni obravnaval
nobene zadeve, povezane s priznanjem imunitete sodni-
kom, sodnikom ustavnega sodi{~a, varuhu ~lovekovih
pravic in njegovim namestnikom.
V tabeli 3.15 prikazujemo {tevilo zadev, v katerih je
dr`avni zbor odlo~al o priznanju imunitete poslancem,
bodisi da so se sklicevali na imuniteto bodisi da se niso
sklicevali nanjo. V tabeli 3.16 pa prikazujemo posamezne
kazenske zadeve poslancev, v katerih je dr`avni zbor
odlo~al o priznanju imunitete.
Tabela {t. 3. 15: [tevilo imunitetnih zadev
IMUNITETNE ZADEVE [TEVILO ZADEV 2000 - 2004
Dr`avni zbor priznal imuniteto - poslanec se ni skliceval na imuniteto -
Dr`avni zbor priznal imuniteto - poslanec se je skliceval na imuniteto 2
Dr`avni zbor ni priznal imunitete - poslanec se je skliceval na imuniteto 6
Dr`avni zbor ni priznal imunitete - poslanec se ni skliceval na imuniteto 2
Skupaj 10
Vir: Mandatno-volilna komisija.
43
44 3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA
Tabela {t. 3. 16: Priznanje imunitete v posameznih kazenskih zadevah
POSLANEC KAZENSKA ZADEVASKLICEVANJE
NA IMUNITETO
PRIZNANJE
IMUNITETE
Anton Anderli~Kaznivo dejanje `aljive obdol`itve (opr. {t. I K
92/2003)NE NE
Slavko GaberKaznivo dejanje `aljive obdol`itve (opr. {t. I K
441/99)NE NE
Zmago Jelin~i~ PlemenitiKaznivo dejanje pomo~i h kaznivemu dejanju
poskusa umora (opr. {t. K 196/2001-2)DA NE
Zmago Jelin~i~ Plemeniti Kaznivo dejanje nasilni{tva (opr. {t. I K 546/98) DA NE
Zmago Jelin~i~ Plemenitikaznivo dejanje po{kodovanja tuje stvari (opr. {t.
I K 655/2002)DA DA
Jo`ef Jerov{ekKaznivo dejanje ogro`anja varnosti pri delu (opr.
{t. Kpr 70/2001)DA NE
Jerica Mrzel
Kaznivo dejanje grdega ravnanja, kaznivo deja-
nje ogro`anja varnosti in kaznivo dejanje po{ko-
dovanja tuje stvari (opr. {t. II K 292/2000)
DA NE
Franc Puk{i~Kaznivo dejanje `aljive obdol`itve (opr. {t. II K
607/2001)DA NE
Pavel Rupar Kaznivo dejanje obrekovanja (opr. {t. K 118/99) DA DA
Pavel RuparKaznivo dejanje zlorabe uradnega polo`aja in
uradnih pravic (opr. {t. K 92/2000)DA NE
Vir: Mandatno-volilna komisija.
3.10 Postopki pred ustavnimsodi{~em
Ustavno sodi{~e Republike Slovenije je po dolo~bi 160.
~lena ustave Republike Slovenije in po dolo~bah zakona
o ustavnem sodi{~u pristojno za odlo~anje o ustavnosti
zakonov ter o ustavnosti in zakonitosti drugih splo{nih
aktov dr`avnega zbora. Poleg tega ima ustavno sodi{~e
tudi druge pristojnosti, ki zadevajo akte dr`avnega zbora,
in sicer iz naslova obravnavanja razli~nih ustavnih pri-
to`b, sporov o pristojnosti, vpra{anj predlaganja in razpi-
sovanja referendumov, poslanskih mandatov itd.
Razmerje dr`avnega zbora do ustavnega sodi{~a je posebej
urejeno v poslovniku dr`avnega zbora (262. - 271. ~len).
V zvezi s postopkom pred ustavnim sodi{~em je bilo v tem
mandatnem obdobju dr`avnemu zboru s strani ustavnega
sodi{~a poslano v pojasnilo 426 pobud za pri~etek postop-
ka za presojo ustavnosti zakonov ali poslovnika dr`avnega
zbora in v odgovor 44 zahtev za presojo ustavnosti.
V tem mandatnem obdobju je ustavno sodi{~e izdalo 49
odlo~b, v katerih je razveljavilo posamezne zakonske
dolo~be in 34 odlo~b, v katerih je ugotovilo neustavnost
posameznih zakonskih dolo~b, ki jih mora z ustreznimi
spremembami in dopolnitvami dr`avni zbor odpraviti v
dolo~enem roku. V tem trenutku je na podlagi odlo~b o
ugotovitvi neskladnosti dr`avni zbor obvezan, da v
dolo~enem roku uskladi z ustavo 12 zakonov, od tega je
pri 6-ih zakonih `e pretekel rok, ki ga je dolo~ilo ustavno
sodi{~e.
44
3 ZASEDANJA DR@AVNEGA ZBORA 45
Tabela {t. 3.17: Zadeve za presojoustavnosti oziroma zakonitosti predpisov
ZADEVE[TEVILO ZADEV
2000 - 2004
Zadeve, poslane v dr`avni zbor 470
Od tega poslano v odgovor ali po-
jasnila dr`avnemu zboru232
Od tega zaklju~eno v dr`avnem
zboru*171**
Zadeve, re{ene na ustavnem
sodi{~u*363
Vir: Zakonodajno pravna slu`ba.
Legenda:
* Vklju~ene so tudi zadeve iz prej{njega mandata, 1996 -
2000.
** 26 zadev je {e v postopku priprave, 35 zadev {e ~aka
mnenje vlade.
Tabela {t. 3.18: Vrste odlo~itev ustavnegasodi{~a*
ODLO^ITVE USTAVNEGA
SODI[^A
[TEVILO
ZADEV
Ugotovitev skladnosti z ustavo 76
Ugotovitev neskladnosti z ustavo 34
Razveljavitev zakona oz. poslovnika 49
Zavrnitev pobude oz. zahteve oz.
zahteve za sodno varstvo137
Zavr`enje pobude oz. zahteve 206
Ustavitev postopka 35
Vir: Zakonodajno pravna slu`ba.
Legenda:
*Posamezna odlo~ba US lahko vsebuje ve~ razli~nih
odlo~itev, zato {tevilo odlo~itev US ni enako {tevilu
re{enih zadev.
Tabela {t. 3.19: Razlogi za zavr`enjepobude oz. zahteve
RAZLOGI ZA ZAVR@ENJE[TEVILO
ZADEV
Nepristojnost ustavnega sodi{~a 12
Ni pravnega interesa 169
Zamuda roka 1
Ni legitimacije za vlo`itev pobude
oz. zahteve20
Niso iz~rpana vsa pravna sredstva 2
Neupravi~en predlagatelj 2
Vir: Zakonodajno pravna slu`ba.
45
48 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
Poslovnik dolo~a, da se v dr`avnem zboru ustanovijo de-
lovna telesa za spremljanje stanja na posameznih po-
dro~jih, za pripravo odlo~itev o politiki na teh podro~jih,
za oblikovanje stali{~ do posameznih vpra{anj ter za
obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov dr`avnega
zbora. Dr`avni zbor ustanovi delovno telo in dolo~i nje-
gove naloge na predlog kolegija.
Vsako delovno telo ima predsednika, praviloma enega
podpredsednika in ~lane. Mesta predsednikov in pod-
predsednikov delovnih teles praviloma pripadajo poslan-
cem razli~nih poslanskih skupin.
Kolegij ob dolo~itvi {tevila ~lanov v vseh delovnih telesih,
ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upo{teva veli-
kost ({tevilo ~lanov) posamezne poslanske skupine, ob
dolo~itvi mest v posameznem delovnem telesu pa
upo{teva razmerje med poslanci vladajo~e koalicije in po-
slanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma za-
gotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
V dr`avnem zboru delujeta dve vrsti delovnih teles: odbo-
ri in komisije. Odbori so praviloma ustanovljeni za po-
dro~ja, za katera so ustanovljena ministrstva, lahko pa
tudi za ve~ med seboj povezanih podro~ij. Komisije so na-
menjene prou~evanju dolo~enih skupnih vpra{anj ali po-
sameznih zadev. Nekatere komisije so v poslovniku (35.
~len) dolo~ene kot stalne, in sicer: mandatno-volilna ko-
misija, komisija za poslovnik, komisija za narodni skup-
nosti, komisija za nadzor prora~una in drugih javnih fi-
nanc ter komisija za nadzor nad delom varnostnih in
obve{~evalnih slu`b.
Ob koncu mandatnega obdobja 2000 - 2004 je v Dr`av-
nem zboru Republike Slovenije skupaj delovalo devet ko-
misij in deset odborov. Iz naslednje preglednice so razvid-
ni podatki o ustanovitvi, izvolitvi oziroma sestavi posa-
meznih delovnih teles in slovenskega dela Pridru`itvene-
ga parlamenarnega odbora, pri ~emer so zajeta tudi tista
delovna telesa, ki ob zaklju~ku mandatnega obdobja ne
delujejo ve~. Opozoriti je treba tudi na sprejetje novega
poslovnika v letu 2002, kar je prineslo dolo~ene spre-
membe v zvezi z delovnimi telesi.
Tabela {t. 4.1: Podatki o ustanovitvi in izvolitvi delovnih teles dr`avnega zbora
DELOVNO TELO AKT O USTANOVITVI/IZVOLITVI/SESTAVI
DATUM USTA-
NOVITVE/IZVO-
LITVE
Komisije po 35. ~lenu poslovnika
DZ
Mandatno-volilna komisija*Odlok o sestavi in izvolitvi Mandatno-volilne komisije
(Uradni list RS, {t. 63/2002)12.7.2002
Mandatno-imunitetna komisija*Odlok o izvolitvi predsednika in ~lanov Mandatno-imuni-
tetne komisije (Uradni list RS, {t. 101/2000)27.10.2000
Komisija za volitve, imenovanja in ad-
ministrativne zadeve*
Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in ~lanov
Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
(Uradni list RS, {t. 101/2000)
27.10.2000
Komisija za poslovnik
Odlok o sestavi in izvolitvi Komisije Dr`avnega zbora Re-
publike Slovenije za poslovnik (Uradni list RS, {t.
109/2000)
21.11.2000
Komisija za narodni skupnosti
Odlok o sestavi in izvolitvi Komisije Dr`avnega zbora Re-
publike Slovenije za narodni skupnosti (Uradni list RS,
{t.109/2000)
21.11.2000
48
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 49
DELOVNO TELO AKT O USTANOVITVI/IZVOLITVI/SESTAVI
DATUM USTA-
NOVITVE/IZVO-
LITVE
Komisija za nadzor prora~una in dru-
gih javnih financ
Odlok o ustanovitvi Komisije Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za nadzor prora~una in drugih javnih financ
(Uradni list RS, {t. 124/2000)
21.12.2000
Komisija za nadzor nad delom var-
nostnih in obve{~evalnih slu`b
Odlok o ustanovitvi Komisije Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za nadzor nad delom varnostnih in obve{~eval-
nih slu`b (Uradni list RS, {t. 124/2000)
21.12.2000
Druge komisije
Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti
opravljanja javne funkcije s pridobit-
no dejavnostjo
Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi Komisije po zako-
nu o nezdru`ljivosti opravljanja javne funkcije s pridobit-
no dejavnostjo (Uradni list RS, {t. 6/93);
Odlok o izvolitvi predsednika in {tirih ~lanov Komisije po
zakonu o nezdru`ljivosti opravljanja javne funkcije s pri-
dobitno dejavnostjo (Uradni list RS, {t. 109/2000)
21.11.2000
Komisija za peticijeOdlok o ustanovitvi Komisije Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za peticije (Uradni list RS, {t.9/2001)1.2.2001
Komisija za odnose s Slovenci v za-
mejstvu in po svetu
Odlok o ustanovitvi Komisije Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
(Uradni list RS, {t. 24/2001)
27.3.2001
Komisija za evropske zadeve**Odlok ustanovitvi Komisije Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za evropske zadeve (Uradni list RS, {t.24/2001)27.3.2001
Ustavna komisijaOdlok o ustanovitvi Ustavne komisije Dr`avnega zbora
Republike Slovenije (Uradni list RS, {t.86/2001)25.10.2001
Odbori
Odbor za zadeve evropske unije**
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za zadeve Evropske unije (Uradni list RS, {t.
60/2004)
21.5.2004
Odbor za zunanjo politiko***Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za zunanjo politiko (Uradni list RS, {t. 109/2000)21.11.2000
Odbor za zunanjo politiko***Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za zunanjo politiko (Uradni list RS, {t. 60/2004)21.5.2004
Odbor za notranjo politiko
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za notranjo politiko (Uradni list RS, {t.
104/2000)
10.11.2000
Odbor za finance in monetarno politi-
ko
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za finance in monetarno politiko (Uradni list RS,
{t. 109/2000)
21.11.2000
49
50 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
DELOVNO TELO AKT O USTANOVITVI/IZVOLITVI/SESTAVI
DATUM USTA-
NOVITVE/IZVO-
LITVE
Odbor za gospodarstvoOdlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za gospodarstvo (Uradni list RS, {t. 109/2000)21.11.2000
Odbor za zdravstvo, delo, dru`ino,
socialno politiko in invalide
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za zdravstvo, delo, dru`ino, socialno politiko in
invalide (Uradni list RS, {t. 109/2000)
21.11.2000
Odbor za infrastrukturo in okolje
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za infrastrukturo in okolje (Uradni list RS, {t.
109/2000)
21.11.2000
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni
list RS, {t. 109/2000)
21.11.2000
Odbor za obramboOdlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za obrambo (Uradni list RS, {t. 109/2000)21.11.2000
Odbor za kulturo, {olstvo, mladino,
znanost in {port
Odlok o ustanovitvi Odbora Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za kulturo, {olstvo, mladino, znanost in {port
(Uradni list RS, {t. 109/2000)
21.11.2000
Druge oblike delovanja Dr`avnega
zbora
Slovenski del Pridru`itvenega parla-
mentarnega odbora **
Odlok o ustanovitvi slovenskega dela Pridru`itvenega
parlamentarnega odbora (Uradni list RS, {t. 9/2001)1.2.2001
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Legenda:
* Z dnem izvolitve Mandatno-volilne komisije (12.7.2002) prenehata delo Mandatno-imunitetna komisija in Komisija za
volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
** Z dnem ustanovitve Odbora za zadeve evropske unije (12.5.2004) prenehata delo Komisija za evropske zadeve in Slo-
venski del Pridru`itvenega parlamentarnega odbora.
*** Z ustanovitvijo Odbora za zunanjo politiko dne 21.5.2001 preneha delo Odbor za zunanjo politiko, ustanovljen
21.11.2000.
4.1 Sestava in vodilne funkcije v delovnih telesih in drugih oblikahdelovanja Dr`avnega zbora Republike Slovenije
Prete`en del sprememb v sestavi delovnih teles in drugih stalnih oblik delovanja dr`avnega zbora po izvolitvi oziroma
imenovanju je bil posledica zamenjav posameznih ~lanov, ki so jih predlagale poslanske skupine, le manj{i del spre-
memb pa se je, prav tako na predlog poslanskih skupin, nana{al na spremembo {tevil~ne zastopanosti poslanskih skupin
v sestavi posameznega delovnega telesa oziroma druge stalne oblike delovanja dr`avnega zbora. Pri naslednjem pregle-
du je bilo upo{tevano tudi dejstvo, da od 9.4.2004 PS SLS ni ve~ koalicijska poslanska skupina.
50
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 51
Tabela {t. 4.2: Sestava in vodenje delovnih teles in drugih oblik delovanja Dr`avnegazbora RS glede na to, ali so poslanci iz vrst koalicije ali opozicije -stanje na za~etku delovanja in ob koncu mandata
NAZIV DELOVNEGA
TELESA
PREDSED-NIK*
KOALICIJA DRUGI
ZASTOPANOST
POSLANCEV
KOALICIJEV %
SKUPAJ*
ZD KM ZD KM ZD KM
Komisije po 35. ~lenu po-
slovnika DZ:
Mandatno-volilna komisija K 14 12 9 11 64,28 52,17 23
Mandatno-imunitetna komisi-
ja**D 4 4 50,00 8
Komisija za volitve, imenova-
nja in administrativne zadeve**K 14 9 60,86 23
Komisija za poslovnik K 8 7 5 5 61,53 53,85 12
Komisija za narodni skupnosti D 3 3 4 5 42,85 37,50 8
Komisija za nadzor prora~una
in drugih javnih financD 4 3 5 6 44,44 33,33 9
Komisija za nadzor nad delom
varnostnih in obve{~evalnih
slu`b
D 4 3 5 6 44,44 33,33 9
DRUGE KOMISIJE:
Komisija po zakonu o nez-
dru`ljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejav-
nostjo***
- 2 1 3 3 40,00 25,00 4
Komisija za peticije D 4 3 3 3 57,14 50,00 6
Komisija za odnose s Slovenci
v zamejstvu in po svetuD 5 4 5 6 50,00 40,00 10
Komisija za evropske zadeve** D 5 5 50,00 10
Ustavna komisija K 15 13 9 10 62,50 56,52 23
Odbori:
Odbor za zadeve Evropske
unijeK 13 10 56,52 23
Odbor za zunanjo politiko K 15 13 8 10 65,21 56,52 23
Odbor za notranjo politiko K 14 12 7 9 66,66 57,14 21
51
52 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
NAZIV DELOVNEGA
TELESA
PREDSED-NIK*
KOALICIJA DRUGI
ZASTOPANOST
POSLANCEV
KOALICIJEV %
SKUPAJ*
ZD KM ZD KM ZD KM
Odbor za finance in monetar-
no politikoK 13 11 5 7 72,22 61,11 18
Odbor za gospodarstvo K 11 10 6 8 64,70 55,55 18
Odbor za zdravstvo, delo,
dru`ino, socialno politiko in
invalide
D 12 9 8 10 60,00 47,37 19
Odbor za infrastrukturo in
okoljeK 18 15 8 12 69,23 55,55 27
Odbor za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehranoD 10 8 7 11 58,82 42,10 19
Odbor za obrambo D 8 7 6 7 57,14 50,00 14
Odbor za kulturo, {olstvo,
mladino, znanost in {portK 15 14 9 11 56,52 56,00 25
Druge oblike delovanja
Dr`avnega zbora:
Slovenski del Pridru`itvenega
parlamentarnega odbora**** K 8+6 4+6 66,66 12+12
Mednarodne delegacije:
Delegacija v Parlamentarno
skup{~ino Sveta Evrope*****K 2 1 1 2 66,66 33,33 3
Delegacija v Parlamentarno
skup{~ino Organizacije za var-
nost in sodelovanje v EvropiD 2 2 2 1 66,66 66,66 3
Delegacija s statusom pri-
dru`ene partnerke v
Skup{~ino Zahodnoevropske
unije
K 2 2 2 2 50,00 50,00 3
Delegacija v Parlamentarno
konferenco Srednjeevropske
pobude
D 2 2 1 1 66,66 66,66 3
Delegacija v Parlamentarno
skup{~ino NataD 2 1 1 2 66,66 33,33 3
^lana in namestnika v Kon-
venciji o prihodnosti Evro-
pe*****
D,K 1 1 50,00 2
52
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 53
NAZIV DELOVNEGA
TELESA
PREDSED-NIK*
KOALICIJA DRUGI
ZASTOPANOST
POSLANCEV
KOALICIJEV %
SKUPAJ*
ZD KM ZD KM ZD KM
Delegacija opazovalcev v
Evropskem parlamentuD,K 5 2 71,42 7
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Legenda:
ZD Za~etek delovanja
KM Konec mandata
K Poslanci koalicije
D Poslanci, ki niso ~lani poslanskih skupin strank podpisnic koalicijske pogodbe.
* Upo{tevano je stanje na koncu mandata oziroma ob prenehanju delovanja posameznega delovnega telesa oziroma dru-
ge oblike delovanja dr`avnega zbora; pri mednarodnih delegacijah se vodja v tej tabeli vodi kot predsednik.
** Ta delovna telesa ne delujejo ve~.
*** V komisiji sta dva predstavnika dr`avnega sveta, tako da je skupaj s predsednikom sedem (ob zaklju~ku mandata {est
~lanov).
**** Upo{tevani so tudi nadomestni ~lani; ta oblika delovanja dr`avnega zbora ne obstaja ve~.
***** Niso upo{tevani namestniki ~lanov.
Opomba:
Upo{tevana so mesta, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, ne glede na dejansko zasedenost.
Konvencija o prihodnosti Evrope je prenehala delati v juliju 2003.
Sedem~lanska delegacija opazovalcev v Evropskem parlamentu je bila dolo~ena 28. marca 2003 na 58. seji kolegija pred-
sednika dr`avnega zbora, na predlog Komisije DZ za evropske zadeve, v skladu z 275. ~lenom poslovnika dr`avnega
zbora. S pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji 1.5.2004 je na{im poslancem prenehal status opazovalcev.
Tabela {t. 4.3: Seznam nosilcev vodilnih funkcij v delovnih telesih in drugih oblikahdelovanja dr`avnega zbora
NAZIV DELOVNEGA TELESA OZIROMA DRUGE
OBLIKE DELOVANJA DZ RS
PREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
PODPREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
Komisije po 35. ~lenu poslovnika DZ:
Mandatno-volilna komisija
PREDSEDNIK:
Jo`ef [KOL^, od 12.7.2002
PODPREDSEDNIKA:
Franc SU[NIK, od 12.7.2002
Sa{o PE^E, od 12.7.2002
Mandatno-imunitetna komisija - od 27.10.2000 do
12.7.2002*
PREDSEDNIK:
Valenin POHOREC, od 27.10.2000 do 21.11.2000
Sa{o PE^E, od 21.11.2000 do 12.7.2002
53
54 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
NAZIV DELOVNEGA TELESA OZIROMA DRUGE
OBLIKE DELOVANJA DZ RS
PREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
PODPREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zade-
ve - od 27.10.2000 do 12.7.2002*
PREDSEDNIK:
Ciril PUCKO, od 27.10.2002 do 19.1.2001
Jo`ef [KOL^, od 11.1.2001 do 11.4.2001 in od 12.4. 2001
do12.7.2002
PODPREDSEDNIK:
Franc PUK[I^, 27.10.2000 do 20.2.2001 in od 27.3.2001
do 12.4.2001
Franc SU[NIK, od 12.4.2001 do 12.7.2002
Komisija za poslovnik
PREDSEDNIK:
Bojan KONTI^, od 21.11.2000
PODPREDSEDNIK:
Du{an VU^KO, od 21.11.2000
Komisija za narodni skupnosti
PREDSEDNIK:
Maria POZSONEC, od 21.11.2000 do 8.12.2002
Roberto BATTELLI, od 18.12.2002 do 29.1.2004
PODPREDSEDNIK:
Roberto BATTELLI, od 21.11.2000 do 18.12.2002
Maria POZSONEC, od 18.12.2002
Komisija za nadzor prora~una in drugih javnih financ
PREDSEDNIK:
dr.Andrej BAJUK, od 27.3.2001 do 17.6.2004
PODPREDSEDNIK:
Peter LEVI^, od 21.12.2000 do 20.12.2000
mag. Marko DIACI, od 20.12.2001 do 2.9.2004
Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obve{~eval-
nih slu`b
PREDSEDNIK:
Jo`ef JEROV[EK, od 11.1.2001 do 20.2.2001 in od
27.3.2001
PODPREDSEDNIK:
Zmago JELIN^I^ PLEMENITI, od 21.12.2000
Druge komisije:
Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejavnostjo
PREDSEDNIK:
Bogomir VNU^EC, od 21.11.2000 do 2.9.2004
Komisija za peticije
PREDSEDNIK
mag. Janez DROBNI^, od 1.2.2001 do 20.2.2001 in od
27.3.2001
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu
PREDSEDNIK:
Franc PUK[I^, od 27.3.2001
PODPREDSEDNIK:
Jo`e AV[I^, od 27.3.2001
Komisija za evropske zadeve**
PREDSEDNIK:
Alojz PETERLE, od 27.3.2001
PODPREDSEDNIK:
Bogdan BAROVI^, od 27.3.2001
54
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 55
NAZIV DELOVNEGA TELESA OZIROMA DRUGE
OBLIKE DELOVANJA DZ RS
PREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
PODPREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
Ustavna komisija
PREDSEDNIK:
Borut PAHOR, od 25.10.2001 do 20.7.2004
Miran POTR^, od 1.9.2004
PODPREDSEDNIK:
France CUKJATI, od 25.10.2001
Odbori:
Odbor za zadeve Evropske unije (od 21.5.2004)
PREDSEDNIK:
Ljubo GERMI^, od 21.5.2004
PODPREDSEDNIK:
dr. Mihael BREJC, od 21.5.2004 do 20.7.2004
Alojz SOK, od 21.5.2004
Odbor za zunanjo politiko
PREDSEDNIK:
Jelko KACIN, od 21.11.2000 do 27.7.2004
Roman JAKI^, od 22.7.2004
PODPREDSEDNIKA:
Janez PODOBNIK, od 21.11.2000
ZMAGO JELIN^I^ PLEMENITI, od 21.11.2000
Odbor za notranjo politiko
PREDSEDNIK:
Maksimiljan LAVRINC, od 10.11.2000
PODPREDSEDNIKI:
Pavel RUPAR, od 10.11.2000 do 20.2.2001 in od
27.3.2001
mag. Majda POTRATA, od 10.11.2000
Franc KANGLER, od 10.11.2000
Odbor za finance in monetarno politiko
PREDSEDNIK:
mag. Janez KOPA^, od 21.11.2000 do 30.11.2000
Ciril PUCKO, od 11.1.2001
PODPREDSEDNIK:
Vili TROFENIK, od 21.11.2000
Odbor za gospodarstvo
PREDSEDNIK:
Franc (Feri) HORVAT, od 21.11.2000
PODPREDSEDNIKA:
mag. Bla` KAV^I^, od 21.11.2000
Valentin POHOREC, od 21.11.2000
Odbor za zdravstvo, delo, dru`ino, socialno politiko in
invalide
PREDSEDNIK:
Stanislav BREN^I^, od 21.11.2000
PODPREDSEDNIKI:
Cveta ZALOKAR ORA@EM, od 21.11.2000 do 28.11.2003
Ljubo GERMI^, od 28.11.2003
Danica SIM[I^, od 21.11.2000 do 20.12.2002
Silva ^RNUGELJ, od 29.1.2003
Igor [TEMBERGER, od 21.11.2000 do 1.5.2004 in od
21.5.2004 (samostojni poslanec)
55
56 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
NAZIV DELOVNEGA TELESA OZIROMA DRUGE
OBLIKE DELOVANJA DZ RS
PREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
PODPREDSEDNIK IN ^AS TRAJANJA FUNKCIJE
Odbor za infrastrukturo in okolje
PREDSEDNIK:
Andrej GEREN^ER, od 21.11.2000 do 15.5.2002
Branko JANC, od 31.5.2002
PODPREDSEDNIK:
Janko VEBER, od 21.11.2000
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PREDSEDNIK:
mag. Janez KRAMBERGER, od 21.11.2000
PODPREDSEDNIK:
Geza D@UBAN, od 21.11.2000
Odbor za obrambo
PREDSEDNIK:
Rudolf PETAN, od 11.1.2001 do 20.2.2001 in od
27.3.2001
PODPREDSEDNIK:
Dorijan MAR[I^, od 21.11.2000 do 7.10.2004
Odbor za kulturo, {olstvo, mladino, znanost in {port
PREDSEDNIK:
Rodolf MOGE, od 21.11.2000
PODPREDSEDNIKA:
Vojko ^ELIGOJ, od 21.11.2000
Peter LEVI^, od 21.11.2000 do 2.9.2004
Druge oblike delovanja dr`avnega zbora:
Slovenski del Pridru`itvenega parlamentarnega odbora**
PREDSEDNIK:
dr. Slavko GABER, od 1.2.2001 do 19.12.2002
Roman JAKI^, od 29. 1. 2003
PODPREDSEDNIK:
mag. Janez KRAMBERGER od 1.2.2001
Mednarodne delegacije:
Delegacija v Parlamentarno skup{~ino Sveta EvropeVODJA:
Roman JAKI^, od 1.2.2001
Delegacija v Parlamentarno skup{~ino Organizacije za
varnost in sodelovanje v Evropi
VODJA:
Roberto BATTELLI, od 1.2.2001
Delegacija s statusom pridru`ene partnerke v Skup{~ino
Zahodnoevropske unije
VODJA:
Tone PARTLJI^, od 1.2.2001
Delegacija v Parlamentarno konferenco Srednjeevrop-
ske pobude
VODJA:
Jo`e TANKO, od 24.4.2001
Delegacija v Parlamentarno skup{~ino NataVODJA:
mag. Andrej VIZJAK, od 24.4.2001
^lana in namestnika v Konvenciji o prihodnosti Evrope
^LAN:
dr. Slavko GABER, od 30.1.2002 do 19.12.2002
Jelko KACIN, od 24.1.2003
NADOMESTNI ^LAN:
Danica SIM[I^, od 30.1.2002 do 20.12.2002
Franc (Feri) HORVAT, od 24.1.2003
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije
56
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 57
Legenda:
* V tem ~asu so veljale dolo~be prej{njega poslovnika Dr`avnega zbora.
** Do 21. maja 2004.
4.2 Podatki o delu delovnih teles
Delo delovnih teles dr`avnega zbora je prikazano s pomo~jo ve~ kvantitativnih kazalcev. Najpomembnej{i kazalci, ki so
tudi grafi~no prikazani, so: {tevilo sej, njihovo trajanje in {tevilo obravnavanih to~k. Poleg tega pa so v tabelah prikazani
tudi drugi zanimivi podatki, kot so: {tevilo vabljenih, {tevilo raziskav, {tevilo javnih predstavitev mnenj, {tevilo obravna-
vanih zakonov in drugih aktov (po posameznih fazah postopka), {tevilo amandmajev itd. Delo slovenskega dela Pri-
dru`itvenega parlamentarnega odbora je v tem pregledu izena~eno z delom delovnih teles.
4.2.1 Primerjava {tevila sej delovnih teles po posameznih delovnih telesih
Delovna telesa so se v tem mandatnem obdobju sestala na 1173 sejah. V primerjavi s prej{njim mandatnim obdobjem, v
katerem je bilo sej skupaj 1486, je torej zaznati padec {tevila sej delovnih teles. Najve~ sej je imel Odbor za zunanjo politi-
ko, in sicer 179.
Graf 4.1: [tevilo sej delovnih teles
4.2.2 Primerjava trajanja sej po posameznih delovnih telesih
V tem mandatnem obdobju so vsa delovna telesa skupaj zasedala 2713 ur in 49 minut. Tudi v tem pogledu je zaznati upad
v primerjavi s prej{njim mandatnim obdobjem, ko so delovna telesa skupaj zasedala 3169 ur in 43 minut. Najve~ je glede
na ~as trajanja sej v tem mandatnem obdobju zasedal Odbor za notranjo politiko, in sicer 402 uri in 44 minut.
57
58 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
Graf 4.2: Skupno trajanje sej delovnih teles
4.2.3 Primerjava {tevila obravnavanih to~k po posameznih delovnih telesih
V tem mandatnem obdobju so delovna telesa skupaj obravnavala 4095 to~k, v prej{njem pa 5888. Najve~ to~k je obravna-
val Odbor za zunanjo politiko, in sicer skupaj 891.
Graf 4.3: Število to~k, obravnavanih na sejah delovnih teles
58
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 59
Tabela {t. 4.4: Podatki o delu delovnih teles v obdobju 2000 - 2004 (seje)
DELOVNO TELO
S E J E
SKUPAJ Nujne Izredne*Kores-pond.
ZaprteOdprte
TrajanjeSeje iz-ven DZV celoti Delno
Komisije po 35. ~lenu poslovni-
ka DZ
Mandatno-volilna komisija 33 9 - 1 1 28 3 25:21 -
Mandatno-imunitetna komisija** 17 - - - - 17 - 4:16 -
Komisija za volitve, imenovanja in
administrativne zadeve** 34 - 5 1 - 33 - 38:17 -
Komisija za poslovnik 29 12 5 - - 29 - 46:24 -
Komisija za narodni skupnosti 19 6 - 2 - 17 - 31:34 1
Komisija za nadzor prora~una in
drugih javnih financ 36 3 1 - - 36 - 110:11 -
Komisija za nadzor nad delom var-
nostnih in obve{~evalnih slu`b 48 12 6 - 37 4 7 200:01 1
Druge komisije
Komisija po zakonu o nezdru`ljivo-
sti opravljanja javne funkcije s pri-
dobitno dejavnostjo23 1 - 2 21 - - 16:31 -
Komisija za peticije 30 - - 1 - 29 - 40:11 -
Komisija za odnose s Slovenci v za-
mejstvu in po svetu 44 10 4 6 - 37 1 68:37 -
Komisija za evropske zadeve*** 44 16 1 1 2 38 3 65:36 -
Ustavna komisija 18 1 1 - - 18 - 61:06 -
Odbori
Odbor za zadeve Evropske unije 8 2 - - 7 1 - 15:34 -
Odbor za zunanjo politiko 179 49 32 27 55 85 12 305:16 1
Odbor za notranjo politiko 107 26 30 1 - 106 - 402:44 1
Odbor za finance in monetarno
politiko114 39 25 - 1 112 1 240:11 -
Odbor za gospodarstvo 73 16 7 - - 73 - 178:47 1
Odbor za zdravstvo, delo, dru`ino,
socialno politiko in invalide 63 7 13 - - 63 - 191:53 1
59
60 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
DELOVNO TELO
S E J E
SKUPAJ Nujne Izredne*Kores-pond.
ZaprteOdprte
TrajanjeSeje iz-ven DZV celoti Delno
Odbor za infrastrukturo in okolje 85 21 7 - - 85 - 254:34 1
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano80 20 11 2 2 76 - 201:25 6
Odbor za obrambo 32 7 3 1 2 26 3 49:00 2
Odbor za kulturo, {olstvo, mladino,
znanost in {port 39 2 5 - - 38 1 124:49 0
Druge oblike delovanja Dr`av-
nega zbora
Slovenski del Pridru`itvenega par-
lamentarnega odbora 18 2 - - 6 11 1 41:31 1
SKUPAJ 1173 261 156 45 134 962 32 2713:49 16
Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles.
Legenda:
* Ti podatki so bili zbrani samo za obdobje do sprejetja novega poslovnika. Po uveljavitvi novega poslovnika pa sej ni ve~
mogo~e sklicevati v kraj{em roku od predpisanega (po novem {tirinajst dni, prej 7 dni) na podlagi zahteve predsednika
dr`avnega zbora oziroma desetih poslancev.
** Po dolo~ilih novega poslovnika sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Mandatno-imunitetna
komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.
*** Delovala je do 21.5.2004.
Tabela {t. 4.5: Podatki o delu delovnih teles ({tevilo to~k dnevnega reda, vabljeni na seje,subjekti civilne dru`be, izvedene raziskave, javne predstavitve mnenj)
DELOVNO TELO
Obravnavane to~ke
Vabljeni naseje*
Subjekti ci-vilne dru`be
po ~lenu41/3 poslov-
nika**
Izvedeneraziskave
Javnepredstavitve
mnenjSKUPAJLastnapobuda
Komisije po 35. ~lenu poslovnika
DZ
Mandatno-volilna komisija 156 76 94 - - -
Mandatno-imunitetna komisija*** 63 10 - - - -
Komisija za volitve, imenovanja in ad-
ministrativne zadeve*** 168 122 - - - -
60
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 61
DELOVNO TELO
Obravnavane to~ke
Vabljeni naseje*
Subjekti ci-vilne dru`be
po ~lenu41/3 poslov-
nika**
Izvedeneraziskave
Javnepredstavitve
mnenjSKUPAJLastnapobuda
Komisija za poslovnik 76 4 22 - - -
Komisija za narodni skupnosti 55 49 177 2 7 -
Komisija za nadzor prora~una in dru-
gih javnih financ99 32 249 2 1 2
Komisija za nadzor nad delom var-
nostnih in obve{~evalnih slu`b 136 90 144 - 3 1
Druge komisije
Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti
opravljanja javne funkcije s pridobit-
no dejavnostjo73 38 - - - -
Komisija za peticije 120 120 61 - 1 -
Komisija za odnose s Slovenci v za-
mejstvu in po svetu130 123 245 45 2 -
Komisija za evropske zadeve**** 166 128 179 - - -
Ustavna komisija 73 13 104 150 11 14
Odbori
Odbor za zadeve Evropske unije 28 26 7 - - -
Odbor za zunanjo politiko 891 263 794 - - -
Odbor za notranjo politiko 366 5 480 31 - 4
Odbor za finance in monetarno
politiko262 8 519 46 3 1
Odbor za gospodarstvo 177 21 490 50 - 3
Odbor za zdravstvo, delo, dru`ino,
socialno politiko in invalide 234 87 644 43 - 2
Odbor za infrastrukturo in okolje 294 88 537 60 1 4
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano213 91 449 7 - -
Odbor za obrambo 100 69 125 - - 1
Odbor za kulturo, {olstvo, mladino,
znanost in {port126 47 286 42 - 1
61
62 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
DELOVNO TELO
Obravnavane to~ke
Vabljeni naseje*
Subjekti ci-vilne dru`be
po ~lenu41/3 poslov-
nika**
Izvedeneraziskave
Javnepredstavitve
mnenjSKUPAJLastnapobuda
Druge oblike delovanja Dr`avnega
zbora
SLOVENSKI DEL PRIDRU`ITVENEGA
PARLAMENTARNEGA ODBORA89 73 - - - -
SKUPAJ 4095 1583 5427 478 29 33
Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles.
Legenda:
* Podatki o vabljenih na seje so bili zbrani tako za obdobje do sprejetja novega poslovnika (gre za {tevilo vabljenih zuna-
njih strokovnjakov in predstavnikov zainteresirane javnosti, ki so bili vabljeni na podlagi 157. ~lena starega poslovnika in
so se dejansko tudi udele`ili seje), kot tudi za vabljene predlagatelje oziroma njihove predstavnike, predstavnike vlade,
predstavnike institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vpra{anj, strokovnjake in predstav-
nike zainteresirane javnosti po 1. in 2. odstavku 51. ~lena novega poslovnika.
** Gre za dolo~bo novega poslovnika, sprejetega v letu 2002.
*** Po dolo~ilih novega poslovnika sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Mandatno-imunitet-
na komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.
**** Delovala je do 21.5.2004.
Tabela {t. 4.6: Podatki o delu delovnih teles (zakoni in drugi akti, veta in mnenjadr`avnega sveta)
DELOVNO TELOObravna-vani zako-
ni MDT
Obravna-vani zako-
ni ZDTZ HNP* Z SP
Obrav-navani
drugi akti
Veta DS nepod-pira
Veto DSpodpira
Obravna-vana mne-
nja DS
Komisije po 35. ~lenu po-
slovnika DZ
Mandatno-volilna komisija 3 - 1 1 214 - - -
Mandatno-imunitetna komisi-
ja**- 1 - - - - - -
Komisija za volitve, imenova-
nja in administrativne zadeve** - 1 1 - 334 - - -
Komisija za poslovnik 8 - - - 3 - - 1
Komisija za narodni skupnosti 1 16 - - 21 - - -
Komisija za nadzor prora~una
in drugih javnih financ 4 2 3 2 35 - - 1
62
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 63
DELOVNO TELOObravna-vani zako-
ni MDT
Obravna-vani zako-
ni ZDTZ HNP* Z SP
Obrav-navani
drugi akti
Veta DS nepod-pira
Veto DSpodpira
Obravna-vana mne-
nja DS
Komisija za nadzor nad delom
varnostnih in obve{~evalnih
slu`b5 13 - 1 28 - - 2
Druge komisije
Komisija po zakonu o nez-
dru`ljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno
dejavnostjo
- 3 - 1 - - - -
Komisija za peticije - - - - - - - -
Komisija za odnose s Slovenci
v zamejstvu in po svetu 1 7 1 - - - - -
Komisija za evropske zade-
ve***4 6 1 1 23 - - -
Ustavna komisija 26 - - - 5 - - 2
Odbori
Odbor za zadeve Evropske
unije4 6 1 1 23 - - -
Odbor za zunanjo politiko 273 7 5 2 120 - - 1
Odbor za notranjo politiko 220 6 33 32 105 2 - 46
Odbor za finance in monetar-
no politiko108 8 85 32 52 3 - 18
Odbor za gospodarstvo 61 1 32 14 52 1 - 13
Odbor za zdravstvo, delo,
dru`ino, socialno politiko in
invalide76 4 19 19 42 - - 27
Odbor za infrastrukturo in
okolje79 4 42 15 77 - - 34
Odbor za kmetijstvo, gozdars-
tvo in prehrano41 18 18 10 10 1 - 29
Odbor za obrambo 13 6 4 1 4 - - 1
Odbor za kulturo, {olstvo,
mladino, znanost in {port 46 4 5 14 32 - - 20
63
64 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
DELOVNO TELOObravna-vani zako-
ni MDT
Obravna-vani zako-
ni ZDTZ HNP* Z SP
Obrav-navani
drugi akti
Veta DS nepod-pira
Veto DSpodpira
Obravna-vana mne-
nja DS
Druge oblike delovanja
Dr`avnega zbora
Slovenski del Pridru`itvenega
parlamentarnega odbora - - - 1 2 - - -
SKUPAJ 969 74 210 146 1159 7 - 195
Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles in podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije.
Legenda:
MDT mati~no delovno telo
ZDT zainteresirano delovno telo
Z HNP {tevilo zakonov v hitrem in v nujnem postopku
Z SP {tevilo zakonov v skraj{anem postopku
* Podatki o {tevilu obravnavanih zakonov po hitrem postopku so bili zbrani samo za obdobje do sprejetja novega poslov-
nika, podatki o {tevilu obravnavanih zakonov po nujnem postopku pa so bili zbrani za obdobje po sprejetju novega po-
slovnika v letu 2002.
**Po dolo~ilih novega poslovnika dr`avnega zbora sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Man-
datno-imunitetna komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.
*** Delovala je do 21.5.2004.
Tabela {t. 4.7: Podatki o delu delovnih teles v obdobju 2000 - 2004 (amandmaji)
DELOVNO TELOAMANDMAJI
MDTAMANDMAJI ZDT
USKLADITVENIAMANDMAJI
Komisije po 35. ~lenu poslovnika DZ
Mandatno-volilna komisija - - -
Mandatno-imunitetna komisija* - - -
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve* - - -
Komisija za poslovnik - - -
Komisija za narodni skupnosti - 3 -
Komisija za nadzor prora~una in drugih javnih financ 21 5 -
Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obve{~evalnih slu`b 20 1 -
Druge komisije
Komisija po zakonu o nezdru`ljivosti opravljanja javne funkcije s
pridobitno dejavnostjo- 35 -
64
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 65
DELOVNO TELOAMANDMAJI
MDTAMANDMAJI ZDT
USKLADITVENIAMANDMAJI
Komisija za peticije - - -
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu - 5 -
Komisija za evropske zadeve** - 12 -
Ustavna komisija - - -
Odbori
Odbor za zadeve Evropske unije - 12 -
Odbor za zunanjo politiko 42 - 27
Odbor za notranjo politiko 907 - -
Odbor za finance in monetarno politiko 727 1 2
Odbor za gospodarstvo 358 - 4
Odbor za zdravstvo, delo, dru`ino, socialno politiko in invalide 365 13 -
Odbor za infrastrukturo in okolje 838 27 -
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 274 26 -
Odbor za obrambo 15 - -
Odbor za kulturo, {olstvo, mladino, znanost in {port 170 - -
Druge oblike delovanja Dr`avnega zbora
Slovenski del Pridru`itvenega parlamentarnega odbora - - -
SKUPAJ 3737 128 33
Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles in podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije.
Legenda:
MDT - mati~no delovno telo
A ZDT - zainteresirano delovno telo
* Po dolo~ilih novega poslovnika dr`avnega zbora sta Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter Man-
datno-imunitetna komisija prenehali delovati, namesto njiju pa je bila ustanovljena Mandatno-volilna komisija.
** Delovala je do 21.5.2004.
65
66 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
4.3 Delovne skupine in podod-bori
V okviru Odbora za gospodarstvo delujeta Pododbor za
turizem in Pododbor za lastninsko preoblikovanje in pri-
vatizacijo. V okviru Odbora za kulturo, {olstvo, mladino,
znanost in {port deluje Delovna skupina za podro~je jezi-
kovnega na~rtovanja in jezikovne politike.
Pododbor za turizem je bil ustanovljen (s sklepom) na 15.
seji Odbora Dr`avnega zbora Republike Slovenije za
gospospodarstvo 19.9.2001. Pododbor za lastninsko
preoblikovanje in privatizacijo je bil ustanovljen (s skle-
pom) na 23. seji istega odbora 13.3.2002. Delovna skupi-
na za podro~je jezikovnega na~rtovanja in jezikovne poli-
tike je bila ustanovljena na 2. seji Odbora za kulturo, {ols-
tvo, mladino, znanost in {port 22.2.2001, ko je bil sprejet
sklep, da je treba status delovne skupine, ki sicer deluje `e
od leta 1994, ohraniti tudi v sedanjem mandatu dr`avnega
zbora.
Tabela 4.8: Podatki o delu pododborov in delovnih skupin 2000 - 2004 (seje)
PODODBOR/
DELOVNA SKUPINA
S E J E
SKUPAJ Nujne IzredneKores-pond.
ZaprteOdprte
TrajanjeSeje iz-ven DZV celoti Deloma
Pododbor za lastninsko
preoblikovanje in priva-
tizacijo
7 - 2 - - 7 - 16:14 -
Pododbor za turizem 9 - - - - 9 - 13:02 -
Delovna skupina za po-
dro~je jezikovnega
na~rtovanja in jezikovne
politike
13 - - - - 13 - 31:26 -
Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles.
Tabela 4.9: Drugi podatki o delu pododborov in delovnih skupin 2000 - 2004 (seje)
PODODBOR/
DELOVNA SKUPINA[tevilo obrav-
navanih to~k
[tevilo drugih
obravnavanih
aktov
Obravnavana
mnenja DS
Druge aktiv-
nosti
Pododbor za lastninsko preoblikovanje in
privatizacijo29 15 - -
Pododbor za turizem 15 4 - -
Delovna skupina za podro~je jezikovnega
na~rtovanja in jezikovne politike29 17 - 1
Vir: Podatki, ki so jih zagotovili sekretarji delovnih teles.
66
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 67
4.4 Preiskovalne komisije
Parlamentarna preiskava pomeni uresni~evanje ene iz-
med funkcij {ir{ega dru`benega nadzora. Namenjena je
raziskovanju nepravilnosti, kr{itev, nedopustnih ravnanj,
zlorab pooblastil, javnih funkcij ipd. Uvedba parlamentar-
ne preiskave je tako pri nas kot v ve~ini dr`av ~lanic
Evropske unije ustavna pravica parlamentov. To podro~je
je urejeno s posebnimi zakoni in poslovniki. Na{ Zakon o
parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, {t. 63/93) ureja namen,
vsebino preiskave, temeljna na~ela organiziranja in izved-
be preiskave, polo`aj udele`encev v postopku, pooblasti-
la preiskovalne komisije, razmerja preiskovalne komisije
do sodi{~ in drugih dr`avnih organov, varovanje tajnosti
in sankcije za oviranje preiskave. Poslovnik o parlamen-
tarni preiskavi (Ur. l. RS, {t. 63/93, Ur. l. RS, {t. 33/03) pa
ureja vpra{anja v zvezi z uvedbo in izvedbo parlamentar-
ne preiskave. Splo{no dolo~bo o parlamentarni preiskavi
(2. ~len) pa vsebuje tudi poslovnik Dr`avnega zbora Re-
publike Slovenije.
Vsebina in obseg preiskave sta dolo~ena s sklepom o us-
tanovitvi komisije oziroma uvedbi preiskave. V glavnem
velja, da preiskovalne komisije ne morejo preiskovati za-
dev, ki ne sodijo v ustavno pristojnost parlamenta. Komi-
sija vodi preiskavo v imenu parlamenta.
Mandat preiskovalnih komisij je praviloma omejen, kar
pomeni, da so ustanovljene za dolo~eno obdobje. Svojo
dejavnost prenehajo, ko zaklju~ijo preiskavo in izdelajo
poro~ilo, ki ga predlo`ijo parlamentu v obravnavo, oziro-
ma s konecem mandata. Pod dolo~enimi pogoji je mo`na
tudi prekinitev oziroma ustavitev parlamentarne
preiskave.
Na podlagi 93. ~lena ustave Republike Slovenije in v skla-
du z dolo~ili zakona in poslovnika o parlamentarni prei-
skavi, dr`avni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega
pomena ter imenuje preiskovalno komisijo. Splo{na pri-
merjava s prej{njim mandatom nam razkrije predvsem
{tevil~no razliko glede imenovanja preiskovalnih komisij.
Tako je bilo v mandatnem obdobju 1996 - 2000 imenova-
nih kar pet preiskovalnih komisij, medtem ko sta bili v
mandatnem obdobju 2000 - 2004 odrejeni naslednji prei-
skavi o zadevah javnega pomena in imenovani dve prei-
skovalni komisiji, in sicer:
Preiskovalna komisija Dr`avnega zbora Republike
Slovenije za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in
nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje elek-
tri~ne energije, zaradi ~esar je bila domnevno pov-
zro~ena gospodarska {koda v sistemu slovenskega elek-
trogospodarstva. Preiskava je bila odrejena na zahtevo
tretjine poslancev (v nadaljevanju PK 1).
Preiskovalna komisija Dr`avnega zbora Republike Slove-
nije za ugotovitev ozadja in vzrokov napada na Mira
Petka ter morebitno vpletenost in politi~no odgovornost
nosilcev javnih funkcij. Preiskava je bila odrejena na zah-
tevo tretjine poslancev (v nadaljevanju PK 2).
Tabela {t. 4.10: Odrejene preiskave in sestava preiskovalnih komisij
USTANOVITEV IN SESTAVA PK 1 PK 2
Akt o odreditvi parlamentarne
preiskave sprejet dne:
Odreditev : 20. julij 2001
Ur. l. RS, {t. 62/2001
Odreditev : 24. oktober 2001
Ur. l. RS, {t.85/2001
Akt sprejet na podlagi
USTAVA: - 93. ~len
POSLOVNIK O PARLAMENTARNI
PREISKAVI:
- drugi odstavek 1. ~lena
- drugi odstavek 4. ~lena
USTAVA: - 93. ~len
POSLOVNIK O PARLAMENTARNI
PREISKAVI:
- drugi odstavek 1. ~lena
- drugi odstavek 4. ~lena
Ustanovitev in imenovanje 25.7.2001 20.12. 2001
[tevilo in zastopanost poslanskih sku-
pin ob ustanovitvi in imenovanju8 9
- LDS 1 1 (namestnik predsednika)
67
68 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
USTANOVITEV IN SESTAVA PK 1 PK 2
- SDS 1 (predsednik) 1 (predsednik)
- ZLSD 1 (namestnik predsednika) 1
- SLS 1 1
- NSi 1 1
- DeSUS 1 1
- SNS 1 1
- SMS 1 1
- Posl. narodne skupnosti 1
Spremembe v sestavi
[tevilo in zastopanost poslanskih sku-
pin se ni spremenilo;
3 x sprememba ~lana komisije *
[tevilo in zastopanost poslanskih sku-
pin se ni spremenilo;
1x sprememba ~lana komisije **
[tevilo in zastopanost poslanskih sku-
pin ob zaklju~ku mandatnega
obdobja
89
- LDS 1 1 (namestnik predsednika)
- SDS 1 (predsednik) 1 (predsednik)
- ZLSD 1 (namestnik predsednika) 1
- SLS 1 1
- NSi 1 1
- DeSUS 1 1
- SNS 1 1
- SMS 1 1
- Posl. narodne skupnosti 1
Datum prve seje 17.10. 2001 13.2. 2002
Datum zadnje seje 2. 6. 2004 9. 6. 2004
Vir: Dokumentacija preiskovalnih komisij Dr`avnega zbora Republike Slovenije, odloki o sestavi in imenovanju predsed-
nika, namestnika predsednika in ~lanov preiskovalnih komisij, Poslovnik o parlamentarni preiskavi, podatkovne zbirke
Dr`avnega zbora Republike Slovenije, dokumentacija in podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Legenda:
* Z odlokom o spremembi odloka o sestavi in imenovanju predsednika, namestnika predsednika in ~lanov preiskovalne
komisije, ki ga je Dr`avni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 20.12.2001 je bil razre{en dol`nosti ~lana preiskovalne
komisije Sa{o Pe~e (Poslanska skupina SNS) in imenovana ~lanica Sonja Areh Lavri~ (Poslanska skupina SNS).
Dr`avni zbor je na seji 12.7.2002 razre{il Francija Rokavca (Poslanska skupina SLS) in dr. Jo`eta Bernika (Poslanska skupi-
na NSi) dol`nosti ~lanov preiskovalne komisije in imenoval Jurija Malovrha (Poslanska skupina SLS) in Majdo Zupan (Po-
slanska skupina NSi) za ~lana te preiskovalne komisije.
** Z izvolitvijo Danice Sim{i~ (poslanska skupina ZLSD) za `upanjo mesta Ljubljane ji je 20.12.2002 prenehal poslanski
mandat ter ~lanstvo v preiskovalni komisiji. Poslanski mandat je pripadal dr. Radu Bohincu, ki pa je bil imenovan za mini-
stra za notranje zadeve. Zato je Dr`avni zbor na 22. seji sprejel sklep, da Jerca Mrzel (poslanska skupina ZLSD) opravlja
68
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 69
funkcijo poslanke namesto dr. Rada Bohinca. Na podlagi sprememb v sestavi poslanske skupine ZLSD je z obvestilom o
spremembi sestave delovnega telesa od 27.1.2003 dalje ~lanica omenjene komisije Jerca Mrzel (poslanska skupina
ZLSD).
Tabela {t. 4.11: Delo preiskovalnih komisij v mandatnem obdobju 2000 - 2004
PK 1 PK 2
DELO
PREISKOVALNIH
KOMISIJ
2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004
Pripravljalna preisko-
valna dejanja
- {t. oseb
- trajanje
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
8
10 ur 20
min.
2
2 uri 30
min.
-
-
[tevilo zasli{anih pri~ 4 9 5 - - 11 10 2
Trajanje zasli{anj5 ur 50
min.
21 ur 10
min.
6 ur 10
min.- -
29 ur 46
min.
10 ur 50
min.
2 uri 8
min.
[tevilo postavljenih
izvedencev- - - - - - - -
Obseg pisne
dokumentacije
25
fasciklov
15
fasciklov
6
fasciklov
1
fascikel
- 23
fasciklov
5
fasciklov
2
fascikla
Podatki o uporabi pri-
silnih ukrepov- - - - - - - -
Vmesno oz. kon~no
poro~ilo- - -
sprejeto
kon~no
poro~ilo *
- -
sprejeto
vmesno
poro~ilo**
sprejeto
kon~no
poro~ilo***
Vir: Dokumentacija preiskovalnih komisij, zajeto 15.7. 2004.
Legenda:
* Kon~no poro~ilo je bilo sprejeto na drugem nadaljevanju 16. seje preiskovalne komisije. Na 44. izredni seji dr`avnega
zbora je bil sprejet sklep, da se poro~ilo (t.j. ugotovitve) dopolni. Dopolnitev je bila sprejeta na 17. seji preiskovalne komi-
sije. Podani pa sta bili tudi dve lo~eni mnenji. Dopolnitev poro~ila je bila nato obravnavana na 38. seji dr`avnega zbora, ki
je zavrnil predloge sklepov dopolnitve poro~ila, o ugotovitvah dopolnitve poro~ila in lo~enih mnenjih pa ni bilo glasova-
nja.
** Vmesno poro~ilo je bilo skupaj s predlogoma sklepov sprejeto na 15. seji preiskovalne komisije. Poro~ilo je bilo nato
skupaj s spremenjenima predlogoma sklepov sprejeto na 23. seji dr`avnega zbora. Ta del seje je bil zaradi zaupne narave
poro~ila zaprt za javnost.
*** Kon~no poro~ilo je bilo sprejeto na 34. seji preiskovalne komisije. Podano je bilo tudi lo~eno mnenje k poro~ilu.
Poro~ilo je bilo z lo~enim mnenjem obravnavano in sprejeto na 38. seji dr`avnega zbora.
69
70 4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS
4.5 Neformalne oblike delovanjadr`avnega zbora
4.5.1 GLOBE Slovenija
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bila 3. 11. 2000 po-
novno o`ivljena Parlamentarna skupina GLOBE-Sloveni-
ja. Kratica G(global) L(legislators) of B(balanced) E(envi-
ronment) pomeni, da so v njej zdru`eni zakonodajalci, ki
se zavzemajo za uravnote`eno okolje in trajnostni razvoj.
To je parlamentarna skupina (poslancev in svetnikov), ki
se v Sloveniji, Evropi in v svetu povezuje na podro~ju za-
konodaje varovanja okolja in doseganja trajnostnega raz-
voja. GLOBE-Slovenija je organizirana po bruseljski listini
iz leta 1989 in je ~lanica GLOBE-International ter GLOBE-
Europe. Parlamentarna skupina GLOBE-Slovenija izvaja
svojo dejavnost na osnovi resolucije GLOBE-Slovenija, ki
jo je sprejela 8. oktobra 1996. Vsako leto organizira posvet
z naslovom Odprt in u~inkovit parlament.
V tabeli {t. 4.12 je prikazana sestava Parlamentarne skupi-
ne GLOBE-Slovenija.
Tabela {t: 4.12: Zastopanost poslancev in dr`avnih svetnikov v GLOBE - Slovenija
POSLANCI
KOALICIJE
DRUGI POSLANCI
DZ
DR@AVNI
SVETNIKISKUPAJ
Za~etek mandata 15 4 11 30
Konec mandata 14 7 7 28*
Vir. Podatki, ki jih je posredovala nacionalna koordinatorica GLOBE-Slovenija.
Legenda:
*Konec mandata nista upo{tevana dva poslanca, ki sta bila izvoljena v evropski parlament; eden je iz koalicije in drugi iz
opozicije.
V obdobju 2000 - 2002 je parlamentarni skupini GLOBE-Slovenija predsedoval poslanec Richard Beuermann, podpred-
sednik pa je bil dr`avni svetnik Bojan Koro{ec, v obdobju 2003 - 2004 pa je bila predsednica poslanka Silva ^rnugelj, pod-
predsednik pa prof. dr. Janvit Golob, dr`avni svetnik.
V tabeli {tevilka 4.13 so prikazane aktivnosti Parlamentarne skupine GLOBE-Slovenija v obdobju 2000 - 2004.
Tabela {t. 4.13: Aktivnosti GLOBE-Slovenija
AKTIVNOSTI 2000 2001 2002 2003 2004
Redne seje 1 (konst. seja) 2 1 1 1
Tematske seje - 2 1 4 5
Seje izvr{ilnega odbora - 1 3 5 6
Javne predstavitve - 1 - 1
Konference, posveti - 2 1 3 2
Mednarodna sre~anja,
konference- 4 3 4 2
Delovni in pripravljalni sestanki 8 24 32 36 42
Skupaj 9 36 41 54 58
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije in podatki, ki jih je posredovala nacionalna koordinatorica
GLOBE- Slovenija.
70
4 DELOVNA TELESA (ODBORI, KOMISIJE) IN DRUGE OBLIKE DELOVANJA DR@AVNEGA ZBORA RS 71
4.5.2 Skupine prijateljstva
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je delovalo 43 skupin
prijateljstva.
Tabela {t. 4.14: Skupine prijateljstva
SKUPINA
PRIJATELJ-
STVA/DR@AVA
PREDSEDNIK
Argentina dr. Jo`ef Bernik NSi
Avstralija Ciril Pucko LDS
Avstrija Leo Krem`ar LDS
Belgija Ja{a Zlobec Luki~ LDS
BiH Leo Krem`ar LDS
Ciper Richard Beuerman LDS
^e{ka Branko Janc LDS
Danska Irma Pavlini~ - Krebs LDS
Finska Ljubo Germi~ LDS
Francija
Aleksander Merlo LDS (do
6.7.2004, ko mu je prenehal man-
dat poslanca)
Gr~ija Jo`ef Jerov{ek SDS
Hrva{ka Jo`e Av{i~ LDS
Iran
Jelko Kacin LDS (do julija 2004, ko
je postal poslanec Evropskega
parlamenta)
Irska Du{an Vu~ko LDS
Islandija Dorijan Mar{i~ LDS
Italija Majda [irca LDS
Izrael dr. Andrej Bajuk NSi
Japonska Janez Podobnik SLS
Kanada Roman Jaki~ LDS
Kitajska
Jelko Kacin LDS (do julija 2004, ko
je postal poslanec Evropskega
parlamenta)
Ju`na Koreja Franc Kangler SLS
Kuba Zmago Jelin~i~ Plemeniti SNS
SKUPINA
PRIJATELJ-
STVA/DR@AVA
PREDSEDNIK
Kuvajt
dr. Mihael Brejc SDS (do julija
2004, ko je postal poslanec Evrop-
skega parlamenta)
Latvija Bogomir Vnu~ec SDS
Luksemburg Ja{a Zlobec Luki~ LDS
Mad`arska Ciril Pucko LDS
Makedonija Valentin Pohorec DeSUS
Mehika dr. Andrej Bajuk NSi
Moldova mag. Janez Drobni~ NSi
Nizozemska Ivan Kebri~ DeSUS
Norve{ka Bogdan Barovi~ SNS
Poljska mag. Janez Kramberger SLS
RomunijaMaria Pozsonec Posl. mad`. nar.
skupnosti
Ruska federacija Janez Podobnik SLS
Slova{ka Jo`ef Kavti~nik LDS
Dr`. skup. Srbije
in ^rne goreMatja` [vagan LDS
[panija Aurelio Juri ZLSD
[vedska Miran Potr~ ZLSD
[vica Franci Rokavec SLS
Ukrajina Franc ^ebulj SLS
Velika Britanija Dorijan Mar{i~ LDS
ZDA
Jelko Kacin LDS (do julija 2004, ko
je postal poslanec Evropskega
parlamenta)
ZRN Franc (Feri) Horvat ZLSD
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije
in Oddelka za mednarodno dejavnost, protokol in preva-
janje.
71
74 5 POSLANSKE SKUPINE
Poslanec ima pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti
poslansko skupino, se v~laniti v `e ustanovljeno poslan-
sko skupino in v njej enakopravno sodelovati ali pa iz nje
izstopiti. Poslovnik tudi dolo~a, da je poslanec lahko ~lan
le ene poslanske skupine (28. ~len poslovnika).
Pogoj za ustanovitev poslanske skupine je, da so v njej
najmanj trije poslanci, sicer pa lahko poslansko skupino
ustanovijo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev,
ne glede na {tevilo. Poslanca narodnih skupnosti imata
polo`aj poslanske skupine (29. ~len poslovnika).
Poslovnik omogo~a tudi zdru`evanje poslanskih skupin v
eno poslansko skupino, dolo~a pogoje v primeru razdeli-
tve politi~ne stranke, ~e se na tej osnovi ustanovi nova po-
liti~na stranka, ali ~e razpade koalicija politi~nih strank, ki
so vlo`ile skupne istoimenske liste. Poslanci, ki jim je pre-
nehalo ~lanstvo v politi~ni stranki, in poslanci, ki so bili
izvoljeni z list volivcev, lahko ustanovijo poslansko skupi-
no nepovezanih poslancev ali k njej pristopijo, ~e `e ob-
staja. V enem mandatu se lahko ustanovi le ena tak{na
skupina nepovezanih poslancev. Tudi v tem primeru se
poslanska skupina lahko ustanovi, ~e {teje vsaj 3 ~lane
(gl. 31. ~len poslovnika).
5.1 Sestava poslanskih skupinin spremembe sestave
V mandatnem obdobju 2000 - 2004 je bilo ustanovljenih 9
poslanskih skupin. V nadaljevanju prikazujemo datum
ustanovitve in sestavo poslanskih skupin (vodje in ~lane,
spremembe sestave) in samostojne poslance, ki niso obli-
kovali svoje poslanske skupine.
POSLANSKI KLUB LIBERALNEDEMOKRACIJE SLOVENIJE
Ustanovljen: 3.11.2000
Vodja:
dr. Janez DRNOV[EK - 16.11.2000 je izvoljen za predsed-
nika Vlade RS, zato s tem dnem preneha opravljati funkci-
jo poslanca.
Anton ANDERLI^ - od 21.11.2000 vodja poslanskega kluba.
^lani:
Anton ANDERLI^ - od 21.11.2000 vodja poslanskega
kluba.
Jo`e AV[I^
Igor BAV^AR - 30.11.2000 imenovan za ministra brez re-
sorja, odgovornega za podro~je evropskih zadev,
24.1.2002 mu preneha funkcija ministra brez resorja, od-
govornega za podro~je evropskih zadev, zato ponovno
opravlja funkcijo poslanca; 24.1.2002 poda izjavo, da ne
namerava ve~ opravljati funkcije poslanca, zato mu s
tem dnem preneha mandat poslanca.
Richard BEUERMAN - od 19.12.2000 opravlja funkcijo
poslanca namesto mag. Janeza Kopa~a; 27.12.2002 dobi
potrjen poslanski mandat namesto dr. Janeza Drnov{ka
in preneha opravljati funkcijo poslanca namesto mag.
Janeza Kopa~a.
Anton BUTOLEN - 11.6.2002 dobi potrjen poslanski
mandat namesto Andreja Geren~erja.
dr. Lucija ^OK - 30.11.2000 imenovana za ministrico za
{olstvo in {port oziroma za ministrico za {olstvo, zna-
nost in {port; 19.12.2002 preneha opravljati teko~e posle
ministrice za {olstvo, znanost in {port v Vladi RS v od-
stopu, zato s tem dnem ponovno opravlja funkcijo po-
slanke;, 20.12.2002 poda izjavo, da ne namerava ve~
opravljati funkcije poslanke, zato ji s tem dnem preneha
mandat poslanke.
dr. Janez DRNOV[EK - 16.11.2000 je izvoljen za pred-
sednika Vlade RS, zato s tem dnem preneha opravljati
funkcijo poslanca; 19.12.2002 preneha opravljati teko~e
posle predsednika Vlade RS v odstopu in ponovno
opravlja funkcijo poslanca; 19.12.2002 poda izjavo, da
ne namerava ve~ opravljati funkcije poslanca, zato mu s
tem dnem preneha mandat poslanca.
Geza D@UBAN
dr. Slavko GABER - 19.12.2002 imenovan za ministra za
{olstvo, znanost in {port.
mag. Mitja GASPARI - 27.3.2001 imenovan za guvernerja
Banke Slovenije, mandat poslanca mu preneha 1.4.2001.
Mario GASPARINI - od 19.12.2000 opravlja funkcijo po-
slanca namesto dr. Lucije ^ok; 19.12.2002 preneha
opravljati funkcijo poslanca namesto dr. Lucije ^ok;
27.12.2002 se mu potrdi poslanski mandat namesto dr.
Lucije ^ok.
Andrej GEREN^ER - 15.5.2002 mu preneha mandat po-
slanca, ker junija 2002 nastopi funkcijo veleposlanika
Republike Slovenije na Mad`arskem.
Ljubo GERMI^
mag. Zoran GRA^NER
Roman JAKI^ - od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca
namesto Igorja Bav~arja; 24.1.2002 preneha opravljati
fukcijo poslanca, 25.1.2002 dobi potrjen poslanski man-
dat namesto Igorja Bav~arja.
Branko JANC
Miran JERI^
74
5 POSLANSKE SKUPINE 75
Jelko KACIN - 20.7.2004 mu preneha mandat poslanca
zaradi potrditve mandata poslanca iz Republike Sloveni-
je v Evropskem parlamentu.
mag. Bla` KAV^I^
Jo`ef KAVTI^NIK
Janez KOMLJANEC - od 27.12.2002 opravlja funkcijo po-
slanca namesto dr. Slavka Gabra.
mag. Janez KOPA^ - 30.11.2000 imenovan za ministra za
okolje in prostor, 19.12.2002 imenovan za ministra za
okolje in prostor.
Milan KOPU[AR
Leopold KREM@AR
Maksimiljan LAVRINC
Darja LAVTI@AR BEBLER - 22.7.2004 dobi potrjen po-
slanski mandat namesto Jelka Kacina.
Lidija MAJNIK
Dorijan MAR[I^
Aleksander MERLO - od 19.12.2000 opravlja funkcijo po-
slanca namesto dr. Dimitrija Rupla; 6.7.2004 mu preneha
mandat poslanca.
Rudolf MOGE
Anton PARTLJI^
Irma PAVLINI^ KREBS
Ciril PUCKO
mag. Anton ROP - 30.11.2000 imenovan za ministra za
finance; 11.12.2002 izvoljen za predsednika Vlade Re-
publike Slovenije.
dr. Dimitrij RUPEL - 30.11.2000 imenovan za ministra za
zunanje zadeve; 19.12.2002 imenovan za ministra za zu-
nanje zadeve, od 6.7.2004 ponovno opravlja funkcijo
poslanca; od 6.7.2004 ni ve~ ~lan PS LDS.
Stanislava STOPAR - od 11.4.2001 opravlja funkcijo po-
slanke namesto mag. Antona Ropa.
Majda [IRCA
Jo`ef [KOL^ - od 19.12.2000 opravlja funkcijo poslanca
namesto mag. Antona Ropa; 11.4.2001 dobi potrjen po-
slanski mandat namesto mag. Mitje Gasparija; 11.4.2001
preneha opravljati funkcijo poslanca namesto mag. An-
tona Ropa.
Jo`ef [PINDLER
Borut [UKLJE - od 30.11.2000 opravlja funkcijo poslanca
namesto poslanca, ki je prevzel funkcijo v vladi (dr. Ja-
neza Drnov{ka); 30.3.2001 imenovan za izrednega in
poobla{~enega veleposlanika RS v Zvezni Republiki Ju-
goslaviji, funkcija poslanca mu preneha 2.5.2001.
Matja` [VAGAN
Davorin TER^ON
Du{an VU^KO
Cvetka ZALOKAR ORA@EM
Ja{a ZLOBEC LUKI^ - od 22.5.2001 opravlja funkcijo po-
slanca namesto dr. Janeza Drnov{ka; 19.12.2002 prene-
ha opravljati funkcijo poslanca namesto dr. Janeza Dr-
nov{ka; 27.12.2002 opravlja funkcijo poslanca namesto
mag. Janeza Kopa~a.
Sekretarka: Varja SIM^I^
POSLANSKA SKUPINASOCIALDEMOKRATSKE STRANKESLOVENIJE od 19.9.2003 - POSLANSKASKUPINA SLOVENSKE DEMOKRATSKESTRANKE
Ustanovljena: 2.11.2000
Vodja:
Janez JAN[A - do 5.9.2001
mag. Andrej VIZJAK - od 5.9.2001 do 12.3.2003
France CUKJATI - od 12.3.2003
^lani:
dr. Mihael BREJC - 20.7.2004 mu preneha mandat po-
slanca, zaradi potrditve mandata poslanca iz Republike
Slovenije v Evropskem parlamentu.
Janez CIMPERMAN
France CUKJATI
Franc ^EBULJ - do 14.12.2001
Sini{a GERMOV[EK - 22.7.2004 dobi potrjen poslanski
mandat namesto dr. Mihaela Brejca.
Janez JAN[A
Jo`ef JEROV[EK
Branko KELEMINA
Rudolf PETAN
Franc PUK[I^
Pavel RUPAR
dr. Dimitrij RUPEL - od 8.7.2004
Franc SU[NIK
Jo`e TANKO
mag. Andrej VIZJAK
Bogomir VNU^EC - od 2.9.2004
Bogomir ZAMERNIK
Sekretar: mag. Lovro LON^AR
POSLANSKA SKUPINA ZDRU@ENE LISTESOCIALNIH DEMOKRATOV
Ustanovljena: 27.10.2000
Vodja: Miran POTR^
75
76 5 POSLANSKE SKUPINE
^lani:
Samo BEVK
dr. Rado BOHINC - 27.1.2003 se mu potrdi poslanski
mandat; 27.1.2003 je bil sprejet sklep, da ne more oprav-
ljati funkcije poslanca, ker opravlja funkcijo ministra.
Silva ^RNUGELJ
Leopold GRO[ELJ
Franc (Feri) HORVAT
Aurelio JURI
Bojan KONTI^
Jerica MRZEL - od 27.1.2003 opravlja funkcijo poslanke
namesto dr. Rada Bohinca.
Borut PAHOR - 20.7.2004 mu preneha mandat poslanca
zaradi potrditve mandata poslanca iz Republike Sloveni-
je v Evropskem parlamentu.
Breda PE^AN- 22.7.2004 ima potrjen poslanski mandat
namesto Boruta Pahorja.
mag. Majda POTRATA
Miran POTR^
Danica SIM[I^ - 20.12.2002 poda odstopno izjavo, da ne
namerava ve~ opravljati funkcije poslanke, zato ji s tem
dnem preneha mandat poslanke (`upanja Mestne
ob~ine Ljubljana).
Janko VEBER
Sekretar: Milo{ PROSENC
POSLANSKA SKUPINA SLS+SKDSLOVENSKE LJUDSKE STRANKE - od15.3.2002 POSLANSKA SKUPINASLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
Ustanovljena: 27.10.2000
Vodja: Janez PODOBNIK
^lani:
Ivan BO@I^
Stanislav BREN^I^
Franc ^EBULJ - od 4.2.2003
Andrej FABJAN
Franc KANGLER
mag. Janez KRAMBERGER
Jurij MALOVRH
Janez PODOBNIK
Franci ROKAVEC
Vili TROFENIK
Sekretar: Ale{ VEHAR
POSLANSKA SKUPINA NOVA SLOVENIJA
Ustanovljena: 2.11.2000
Vodja:
dr. Andrej BAJUK - do 1.3.2003
mag. Janez DROBNI^ - od 1.3.2003
^lani:
dr. Andrej BAJUK
dr. Jo`ef BERNIK
mag. Janez DROBNI^
Matja` FALKNER - 22.7.2004 dobi potrjen poslanski
mandat namesto Alojza Peterleta.
Ivan MAMI]
Alojz PETERLE - 20.7.2004 mu preneha mandat poslanca
zaradi potrditve mandata poslanca iz Republike Sloveni-
je v Evropskem parlamentu.
Alojz SOK
Marija Ana TISOVIC
Majda ZUPAN
Sekretar: Marko [TROVS
POSLANSKA SKUPINA DEMOKRATI^NESTRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Ustanovljena: 27.10.2000
Vodja:
Anton DELAK - do 21.11.2000
Ivan KEBRI^ - od 21.11.2000
^lani:
Vojko ^ELIGOJ
Anton DELAK - 6.3.2002 je umrl.
Ivan KEBRI^
Franc LENKO - 19.3.2002 dobi potrjen poslanski mandat
namesto Antona Delaka.
Valentin POHOREC
Sekretar: Oto V. Vil~nik
POSLANSKA SKUPINA SLOVENSKENACIONALNE STRANKE
Ustanovljena: 27.10.2000
Vodja: Zmago JELIN^I^ PLEMENITI
76
5 POSLANSKE SKUPINE 77
^lani:
Sonja AREH LAVRI^
Bogdan BAROVI^
Zmago JELIN^I^ PLEMENITI
Sa{o PE^E
Sekretarka: Barbara @gajner
POSLANSKA SKUPINA STRANKE MLADIHSLOVENIJE
Ustanovljena: 5.11.2000
Niso ve~ izpolnjeni pogoji za delovanje: 2.9.2004
Vodja:
mag. Marko DIACI - do 1.3.2001
Peter LEVI^ - od 1.3.2001 do 1.1.2003
Igor [TEMBERGER - od 1.1.2003 do 1.5.2004
Bogomir VNU^EC - od 1.5.2004 do 20.8.2004
Mag. Marko DIACI - od 20.8.2004
^lani:
mag. Marko DIACI - do 2.9.2004
Peter LEVI^ - do 2.9.2004
Igor [TEMBERGER - do 1.5.2004
Bogomir VNU^EC - do 2.9.2004
Sekretar: Tadej Slapnik
POSLANSKA SKUPINA ITALIJANSKE INMAD@ARSKE NARODNE SKUPNOSTI
Ustanovljena: 27.10.2000
Vodji in ~lana:
Roberto BATTELLI
Maria POZSONEC
Sekretarka: Petra JAMNIK
SAMOSTOJNI POSLANCI
od 14.12.2001
Franc ^EBULJ - do 14.2.2003
od 1.5.2004
Igor [TEMBERGER
od 6.7.2004
dr. Dimitrij RUPEL - do 7.7.2004
od 2.9.2004
mag. Marko DIACI
Peter LEVI^
5.1.1 Struktura poslank in poslancev po spolu, izobrazbi in drugih kazalcihpo poslanskih skupinah
V nadaljevanju predstavljamo podatke o strukturi poslancev po spolu po poslanskih skupinah, podatke o starostni struk-
turi po poslanskih skupinah, in izobrazbeno strukturo poslancev po poslanskih skupinah na za~etku in ob koncu manda-
ta.
Tabela {t. 5.1: Struktura poslank in poslancev po spolu po poslanskih skupinah
POSLANSKA
SKUPINALDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP SKUPAJ
@enske
2000
2004
5
6
-
-
3
4
-
-
2
2
-
-
1
1
-
-
1
1
-
-
12
14
Mo{ki
2000
2004
29
27
14
15
8
7
9
10
6
6
4
4
3
3
4
-
1
1
-
3
78
76
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
77
78 5 POSLANSKE SKUPINE
Iz tabele {tevilka 5.1 izhaja, da je najve~ `ensk zastopanih v poslanski skupini LDS, nato v poslanski skupini ZLSD in NSi.
Tabela {t. 5.2: Starostna struktura po poslanskih skupinah
POSLANSKA
SKUPINADo 30 let 30-39 let 40-49 let 50- 59 let 60-69 let 70 in ve~ let SKUPAJ
[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % -
LDS
2000
2004
-
-
-
-
7
2
21
6
16
14
47
42
10
10
29
30
1
7
3
21- -
34
33
SDS
2000
2004
-
-
-
-
2
1
14
7
8
8
57
53
4
5
29
33
-
1
-
7
-
-
-
-
14
15
ZLSD
2000
2004
-
-
-
-
2
-
18
-
4
3
36
27
4
5
36
45
1
3
9
27
-
-
-
-
11
11
SLS
2000
2004
-
-
-
-
3
1
33
10
2
4
22
40
3
3
33
30
1
2
11
20
-
-
-
-
9
10
NSi
2000
2004
-
-
-
-
-
-
-
-
2
2
25
25
5
8
62
25
-
3
-
38
1
1
13
12
8
8
DeSUS
2000
2004
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
-
25
-
1
3
25
75
2
1
50
25
4
4
SNS
2000
2004
1
-
-
-
-
1
-
25
1
1
25
25
2
2
50
50
-
-
-
-
-
-
-
-
4
4
SMS
2000
2004*
2
-
50
-
2
-
50
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
4
-
NS
2000
2004
-
-
-
-
-
-
-
-
1
-
50
-
-
1
-
50
1
1
50
50
-
-
-
-
2
2
SP
2000
2004
-
-
-
-
-
3
-
100
-
-
-
--
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
3
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Legenda:
* 2.9.2004 ni ve~ pogojev za delovanje PS SMS.
78
5 POSLANSKE SKUPINE 79
Tabela {t. 5.3: Izobrazbena struktura po poslanskih skupinah
POSLANSKA
SKUPINA
Visoka strokovna usposobljenost Vi{ja
strokovna
usposobljenost
Srednja
strokovna
usposobljenost
SKUPAJDoktorji Magistri Drugi
[tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo % [tevilo
LDS
2000
2004
4
-
12
-
4
3
12
9
16
15
47
45
7
11
21
33
3
4
9
12
34
33
SDS
2000
2004
1
1
7
7
1
1
7
7
6
7
43
47
-
1
-
7
6
5
43
33
14
15
ZLSD
2000
2004
-
-
-
-
1
1
9
9
6
7
55
64
2
2
18
18
2
1
18
9
11
11
SLS
2000
2004
-
-
-
-
1
1
11
10
3
3
33
30
3
3
33
30
2
3
22
30
9
10
NSi
2000
2004
2
2
25
25
1
1
12
12
3
3
37
38
1
1
12
12
1
1
12
12
8
8
DeSUS
2000
2004
-
-
-
-
-
-
-
-
1
-
25
-
3
4
75
100
-
-
-
-
4
4
SNS
2000
2004
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
25
25
2
2
50
50
1
1
25
25
4
4
SMS
2000
2004*
-
-
-
-
-
-
-
-
2
-
50
-
-
-
-
-
2
-
50
-
4
-
NS
2000
2004
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
50
50
1
1
50
50
2
2
SP
2000
2004
-
-
-
-
-
1
-
33
-
1
-
33
-
-
-
-
-
1
-
33
-
3
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
Legenda:
* 2.9.2004 ni ve~ pogojev za delovanje PS SMS.
79
80 5 POSLANSKE SKUPINE
5.2 Dejavnost poslanskih skupin
V okviru tega podpoglavja predstavljamo konkretno dejavnost poslanskih skupin: {tevilo amandmajev, ki so jih predla-
gale posamezne poslanske skupine, {tevilo postavljenih poslanskih vpra{anj in pobud ter drugo.
5.2.1 Poslanske skupine na zasedanjih dr`avnega zbora
V tem podpoglavju prikazujemo dejavnost poslanskih skupin in samostojnih poslancev v zakonodajnem procesu. V tabe-
li 5.4 in 5.5 so predstavljeni nastopi poslanskih skupin na rednih in izrednih sejah dr`avnega zbora.
Tabela {t. 5.4: Skupno {tevilo nastopov po poslanskih skupinah na rednih sejahdr`avnega zbora v mandatnem obdobju 2000 - 2004
POSLANSKA
SKUPINA
[TEVILO
RAZPRAV
[TEVILO
REPLIKV IMENU PS PROCEDURALNO SKUPAJ
LDS 2446 367 384 111 3308
SDS 2072 319 505 105 3001
ZLSD 779 117 384 14 1294
SLS 1024 187 398 50 1659
NSi 1723 183 521 103 2530
DeSUS 179 29 243 15 466
SNS 638 76 400 29 1143
SMS 247 21 223 4 495
NS 112 26 19 6 163
SP Franc ^ebulj 11 3 1 2 17
SP Igor [temberger 6 - - - 6
SP mag. Marko Diaci - - - - -
SP Peter Levi~ - - - - -
Vir: Magnetogrami sej dr`avnega zbora - podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja, zajeto 8.10.2004.
80
5 POSLANSKE SKUPINE 81
Tabela {t. 5.5: Skupno {tevilo nastopov po poslanskih skupinah na izrednih sejahdr`avnega zbora v mandatnem obdobju 2000 - 2004
POSLANSKA
SKUPINA
[TEVILO
RAZPRAV
[TEVILO
REPLIKV IMENU PS PROCEDURALNO SKUPAJ
LDS 907 121 120 67 1215
SDS 754 119 154 40 1067
ZLSD 268 32 109 6 415
SLS 399 46 109 23 577
NSi 646 74 177 47 944
DeSUS 85 10 95 6 196
SNS 214 20 134 25 393
SMS 75 3 74 4 156
NS 56 11 18 4 89
SP Franc ^ebulj 6 - - - 6
SP Igor [temberger 3 - - - 3
SP mag. Marko Diaci - - - - -
SP Peter Levi~ - - - - -
Vir: Magnetogrami sej dr`avnega zbora - podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja, zajeto: 8.10.2004.
Tabela {t. 5.6: Prekinitve sej
PREKINITVE SEJ REDNE SEJE IZREDNE SEJE SKUPAJ
Prekinitve: (na zahtevo poslanskih skupin)
Na zahtevo DeSUS 2 2 4
Na zahtevo LDS 23 12 35
Na zahtevo SDS 16 3 19
Na zahtevo SMS 2 - 2
Na zahtevo SNS 6 3 9
Na zahtevo ZLSD 1 2 3
Na zahtevo SLS 17 3 20
Na zahtevo NSi 13 7 20
Na zahtevo narodnih skupnosti - 1 1
Na zahtevo samostojnega poslanca - - -
Vir: Podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja; podatki Sekretariata dr`avnega zbora.
81
82 5 POSLANSKE SKUPINE
Graf {t. 5.1: Razmerja med zahtevami za prekinitev sej po poslanskih skupinah
Tabela {t. 5.7: Obstrukcije 2000 - 2004
POSLANSKA SKUPINAOBSTRUKCIJE NA
REDNIH SEJAH
OBSTRUKCIJE NA
IZREDNIH SEJAHSKUPAJ
DeSUS - - -
LDS - - -
SDS 21 21 42
SMS 1 - 1
SNS 5 11 16
ZLSD - - -
SLS 1 6 7
NSi 21 24 45
NS - - -
SKUPAJ 49 62 111
Vir: Podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja; podatki Sekretariata dr`avnega zbora.
82
5 POSLANSKE SKUPINE 83
5.2.2 Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah
Tabela {t. 5.8: [tevilo predlaganih zakonov, ki so {e v postopku, sprejetih zakonov innesprejetih ter umaknjenih zakonov po poslanskih skupinah ob koncumandata
POSLANSKA
SKUPINA
PREDLAGANI
ZAKONI
SPREJETI
ZAKONI
KONEC POSTOPKA
(NESPREJETI)
UMAKNJENI
ZAKONI
2000-01
2002 2003 2004 SKUPAJ2000-
012002 2003 2004 SKUPAJ
2000-01
2002 2003 2004 SKUPAJ2000-
012002 2003 2004 SKUPAJ
LDS 2 - 1 3 65
+1*4 3 3 16 6 1 1 1 9
2
+1*3 7 - 13
SDS 3 - 3 2 8 1* 1 2 1 5 8 3 8 5 24 2 6 3 2 13
ZLSD 3 - 1 1 51
+1*1 - 3 6 - - - - - 7 2 2 - 11
SLS 1 - 4 2 7 3 - 2 - 5 6 2 12
+1**12 4 2 2 1 9
NSi - 1 1 . 2 - - - 1 1 3 - 7 3 13 - 1 1 - 2
DeSUS - - - 1 1 - - - - - 1 - - - 1 1 1 1 3
SNS 1 1 3 1 6 1* - 1 - 2 1 1 3 - 5 - 5 - 1 6
SMS - - 2 1 3 - 1 - - 1 - - - - - - 1 - 1 2
NS - - - - - 1 - - - 1 - - - - - 1 2 - - 3
SKUPAJ 10 2 15 11 38 14 7 8 8 37 25 7 20 14 66 17 23 16 5 61
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, zajeto 23.9.2004.
Legenda:
V tabeli smo upo{tevali tudi primere, ko sta en zakon skupaj predlagali dve razli~ni poslanski skupini, in sicer:
+1* je primer {tetja, ko sta predlagatelja poslanca iz razli~nih poslanskih skupin, se prvemu predlagatelju pri{teje {e drugi
iz druge poslanske skupine. Kadar pa sta predlagatelja zakona iz iste poslanske skupine, se ta predlog zakona {teje samo
enkrat.
+1** Enkrat je poslanska skupina SLS vlo`ila v postopek nepopolen predlog zakona. V statisti~ni obdelavi smo ga uvrstili
med nesprejete zakone.
83
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 13:51:53 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
84 5 POSLANSKE SKUPINE
5.2.3 Predlagani in sprejeti amandmaji po PS
Tabela {t. 5.9: [tevilo predlaganih amandmajev k aktom in zakonom skupaj popredlagateljih
PS 2000-2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
P PP P PP P PP P PP
LDS 148 105 143 62 91 48 162 89 848
SDS 137 86 235 2 118 43 58 8 687
ZLSD 36 37 35 9 25 4 41 12 199
SLS 50 23 55 7 25 2 25 - 187
NSi 86 55 105 - 198 1 150 49 644
DeSUS 2 1 20 - 14 1 7 - 45
SNS 66 10 35 - 22 - 1 - 134
SMS 19 14 7 8 6 - 13 - 67
NS 21 6 11 2 3 - - - 43
SP - - - 1 - - - - 1
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, oktober 2004.
Legenda:
P - predlagatelj je poslanec
PP- predlagatelj je prvopodpisani
Tabela {t. 5.10: [tevilo predlaganih amandmajev k zakonom in aktom skupaj popredlagateljih – poslanskih skupinah in razli~nih kategorijah (sama PS,z drugimi PS)
POSLANSKA SKUPINA2 0 0 0 - 2 0 0 4
S A M A Z D R U G I M I
PRVOPODPISANA NEPRVOPODPISANA
LDS 165 1407 347
SDS 616 510 188
ZLSD 86 0 1769
SLS 327 131 1505
84
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 13:51:53 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
5 POSLANSKE SKUPINE 85
POSLANSKA SKUPINA2 0 0 0 - 2 0 0 4
S A M A Z D R U G I M I
PRVOPODPISANA NEPRVOPODPISANA
NSi 579 188 511
DeSUS 26 217 1226
SNS 158 - 2
SMS 260 - 2
NS 72 - -
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije.
Graf {t. 5.2: [tevilo predlaganih amandmajev k zakonom in aktom skupaj popredlagateljih – poslanskih skupinah in razli~nih kategorijah (sama PS,z drugimi PS)
Legenda:
1.P - Prvopodpisana
N1.P - Neprvopodpisana
85
86 5 POSLANSKE SKUPINE
5.2.4 Poslanska vpra{anja in pobude po poslanskih skupinah
O poslanskih pobudah in vpra{anjih smo nekaj splo{nih podatkov nanizali `e v tretjem poglavju, ki se nana{a na delo
dr`avnega zbora. V tem okviru pa podrobneje prikazujemo aktivnost poslanskih skupin na tem podro~ju. Iz tabele {tevil-
ka 5.11 izhaja, da je najve~ vpra{anj in pobud v tem mandatu postavila poslanska skupina SNS - 658 (v prej{njem mandatu
PS SDS - 499).
Tabela {t. 5.11: [tevilo poslanskih vpra{anj in pobud po poslanskih skupinah poposameznih letih
POSLANSKA
SKUPINAPOSLANSKA VPRA[ANJA IN POBUDE
Leto 2000 - 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
P N P N P N P N P N
LDS 29 2 29 3 43 1 15 - 116 6
SDS 158 9 83 8 185 - 122 11 548 28
ZLSD 65 5 33 4 40 - 20 1 158 10
SLS 48 3 38 2 35 - 32 1 153 6
NSi 108 7 65 3 104 - 69 2 346 12
DeSUS 9 - 7 - 12 - 8 - 36 -
SNS 143 21 130 10 191 4 194 41 658 76
SMS 30 1 52 1 119 2 124 9 325 13
NS 30 2 14 1 21 1 9 - 74 4
SP - - 3 - - - 42 2 45 2
SKUPAJ 620 50 454 32 750 8 635 67 2459 157
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije, datum zajema podatkov 13.10.2004.
Legenda:
P - postavljena vpra{anja in pobude
N - neodgovorjena vpra{anja in pobude
V grafu {t 5.3 prikazujemo strukturo postavljenih poslanskih pobud in vpra{anj, v grafu {tevilka 5.4 pa odstotek neodgo-
vorjenih poslanskih vpra{anj in pobud po poslanskih skupinah.
86
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 13:51:58 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
5 POSLANSKE SKUPINE 87
Graf 5.3: Struktura postavljenih poslanskih pobud in vpra{anj po poslanskih skupinah
Graf 5.4: Odstotek neodgovorjenih poslanskih pobud in vpra{anj po poslanskihskupinah
87
88 5 POSLANSKE SKUPINE
5.3 Poslanske skupine in delovna telesa
Tabela {t. 5.12: Zastopanost poslanskih skupin v delovnih telesih in drugih oblikahdelovanja Dr`avnega zbora Republike Slovenije ({tevilo ~lanov, vodenje)
NAZIV DELOVNEGA
TELESAPOSLANSKA SKUPINA
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP
Komisije po 35. ~lenu:
Mandatno-volilna komisija
Za~etek delovanja 8 P 4 PP 3 2 2 1 1 PP 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 8 P 5 PP 3 2 2 1 1 PP - 1 -
Mandatno-imunitetna komi-
sija*
Za~etek delovanja 1 1 1 1 1 1 P 1 1 - -
Konec mandata oz. delovanja 1 1 1 1 1 1 1 P 1 - -
Komisija za volitve, ime-
novanja in administrativne
zadeve*
Za~etek delovanja 9 P 3 PP 3 2 2 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 8 P 3 PP 3 2 2 1 1 1 1 -
Komisija za poslovnik
Za~etek delovanja 4 PP 1 2 P 1 1 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 4 PP 1 2 P 1 1 1 1 - 1 -
Komisija za narodni skupno-
sti
Za~etek delovanja 1 1 1 1 1 - - -2 P
PP-
Konec mandata oz. delovanja 2 1 1 1 1 - - -2 P
PP-
Komisija za nadzor pro-
ra~una in drugih javnih fi-
nanc
Za~etek delovanja** 1 2 1 1 1 P 1 1 1 PP - -
Konec mandata oz. delovanja 1 2 1 1 1 P 1 1 - - 1
88
5 POSLANSKE SKUPINE 89
NAZIV DELOVNEGA
TELESAPOSLANSKA SKUPINA
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP
Komisija za nadzor nad de-
lom varnostnih in
obve{~evalnih slu`b
Za~etek delovanja** 1 2 P 1 1 1 1 1 PP 1 - -
Konec mandata oz. delovanja 1 2 P 1 1 1 1 1 PP - - 1
Druge komisije:
Komisija po zakonu o nez-
dru`ljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejav-
nostjo***
Za~etek delovanja 1 - - 1 1 - 1 1 P - -
Konec mandata oz. delovanja 1 - - 1 1 - 1 - - -
Komisija za peticije
Za~etek delovanja 1 1 1 1 1 1 1 - - -
Konec mandata oz. delovanja 1 1 1 1 1 P 1 - - - -
Komisija za odnose s Sloven-
ci v zamejstvu in po svetu
Za~etek delovanja 2 PP 1 P 1 1 1 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 2 PP 1 P 1 1 1 1 1 - 1 1
Komisija za evropske zade-
ve*
Za~etek delovanja 2 1 1 1 1 P 1 1 PP 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 2 1 1 1 1 P 1 1 PP - 1 -
Ustavna komisija
Za~etek delovanja 9 4 PP 3 P 2 2 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 9 4 PP 3 P 2 2 1 1 - 1 -
Odbori:
Odbor za zadeve Evropske
unije
Za~etek delovanja 9 P 4 PP 3 2 2 PP 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 9 P 4 PP 3 2 2 PP 1 1 - 1 -
89
90 5 POSLANSKE SKUPINE
NAZIV DELOVNEGA
TELESAPOSLANSKA SKUPINA
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP
Odbor za zunanjo politiko
Za~etek delovanja 10 P 3 2 2 PP 2 1 1 PP 1 2 -
Konec mandata oz. delovanja 10 P 3 2 2 PP 2 1 1 PP - 2 -
Odbor za notranjo politiko
Za~etek delovanja 9 P 3 PP 2 PP 2 PP 1 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 9 P 4 PP 2 PP 2 PP 1 1 1 - 1 -
Odbor za finance in mone-
tarno politiko
Za~etek delovanja 8 P 2 2 2 PP 1 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 8 P 2 2 2 PP 1 1 1 - - 1
Odbor za gospodarstvo
Za~etek delovanja 7 PP 3 2 P 1 1 1 PP 1 1 - -
Konec mandata oz. delovanja 7 PP 4 2 P 2 1 1 PP 1 - - -
Odbor za zdravstvo, delo,
dru`ino, socialno politiko in
invalide
Za~etek delovanja 7 PP 3 2 PP 2 P 2 1 1 2 - -
Konec mandata oz. delovanja 6 PP 3 2 PP 2 P 2 1 1 - - 2 PP
Odbor za infrastrukturo in
okolje
Za~etek delovanja 11 P 3 3 PP 3 2 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 11 P 4 3 PP 4 2 1 1 - 1 -
Odbor za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano
Za~etek delovanja 5 PP 3 1 3 P 1 1 1 1 1 -
Konec mandata oz. delovanja 6 PP 3 1 4 P 1 1 1 - 1 1
Odbor za obrambo
Za~etek delovanja** 5 PP 3 P 1 1 1 1 1 1 - -
Konec mandata oz. delovanja 5 PP 3 P 1 1 1 1 1 - - 1
90
5 POSLANSKE SKUPINE 91
NAZIV DELOVNEGA
TELESAPOSLANSKA SKUPINA
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP
Odbor za kulturo, {olstvo,
mladino, znanost in {port
Za~etek delovanja 9 P 4 3 2 2 1 PP 1 1 PP 1 -
Konec mandata oz. delovanja 10 P 4 3 2 2 1 PP 1 - 1 1
DRUGE OBLIKE DELOVANJA
DR`AVNEGA ZBORA:
Slovenski del Pridru`itvene-
ga parlamentarnega odbo-
ra****
Za~etek delovanja4+4
P2+1 2+1
1+1
PP1+2 1+0 1+1 0+1 0+1 -
Konec mandata oz. delovanja4+4
P2+1 2+1
1+1
PP1+2 1+0 1+1 0+1 0+1 -
Mednarodne delegacije:
Delegacija v Parlamentarno
skup{~ino Sveta Evrope*****
Za~etek delovanja 1 P - - 1 1 - - - - -
Konec mandata oz. delovanja 1 P - - 1 1 - - - - -
Delegacija v Parlamentarno
skup{~ino Organizacije za
varnost in sodelovanje v
Evropi
Za~etek delovanja 1 - 1 - - - - - 1 -
Konec mandata oz. delovanja 1 - 1 - - - - - 1 -
Delegacija s statusom pri-
dru`ene partnerke v
Skup{~ino Zahodnoevropske
unije
Za~etek delovanja 1 - 1 - - - 1 1 - -
Konec mandata oz. delovanja 1 - 1 - - - 1 1 - -
Delegacija v Parlamentarno
konferenco Srednjeevropske
pobude
Za~etek delovanja 1 1 P - - - 1 - - - -
91
92 5 POSLANSKE SKUPINE
NAZIV DELOVNEGA
TELESAPOSLANSKA SKUPINA
LDS SDS ZLSD SLS NSi DeSUS SNS SMS NS SP
Konec mandata oz. delovanja 1 1 P - - - 1 - - - -
Delegacija v Parlamentarno
skup{~ino Nata
Za~etek delovanja 1 1 P - 1 - - - - - -
Konec mandata oz. delovanja 1 1 P - 1 - - - - - -
^lana in namestnika v Kon-
venciji o prihodnosti Evro-
pe*****
Za~etek delovanja 1 - - - 1 - - - - -
Konec mandata oz. delovanja 1 - - - 1 - - - - -
Delegacija opazovalcev v
Evropskem parlamentu
Za~etek delovanja 3 1 1 1 1 - - - - -
Konec mandata oz. delovanja 3 1 1 1 1 - - - - -
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije
Legenda:
P - predsednik (v mednarodnih delegacijah vodja)
PP - podpredsednik
* Ta delovna telesa ne delujejo ve~.
** V obeh nadzornih komisijah in v Odboru za obrambo so bili predsedniki iz opozicije imenovani kasneje kot drugi ~lani.
*** V komisiji sta tudi dva predstavnika dr`avnega sveta.
**** Upo{tevani so tudi nadomestni ~lani; ta oblika delovanja dr`avnega zbora ne obstaja ve~.
***** Upo{tevani niso namestniki ~lanov.
Opombe:
Upo{tevana so mesta, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, ne glede na dejansko zasedenost.
Konvencija o prihodnosti Evrope je prenehala delati v juliju 2003.
Sedem~lanska delegacija opazovalcev v Evropskem parlamentu je bila dolo~ena 28. marca 2003 na 58. seji kolegija pred-
sednika dr`avnega zbora, na predlog Komisije DZ za evropske zadeve, v skladu z 275. ~lenom poslovnika dr`avnega
zbora. S pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji 1.5.2004 je na{im poslancem prenehal status opazovalcev.
92
94 6 KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ
Kolegij predsednika dr`avnega zbora je bil do uveljavitve
novega poslovnika v juliju leta 2002 zgolj posvetovalno
telo predsednika dr`avnega zbora. V tej vlogi je pomagal
predsedniku pri organiziranju dela dr`avnega zbora, pri
usklajevanju dela delovnih teles, pri pripravah na seje
dr`avnega zbora ter pri drugih zadevah iz pristojnosti
predsednika dr`avnega zbora.
Z novim poslovnikom so se v dolo~eni meri spremenile
tudi pristojnosti in naloge kolegija, ki je poleg posvetoval-
ne vloge v primerih, ki jih dolo~a novi poslovnik dr`avne-
ga zbora (21. ~len), pristojen tudi za odlo~anje. Seje kole-
gija so javne. Kolegij sestavljajo predsednik in podpred-
sedniki dr`avnega zbora, vodje poslanskih skupin in po-
slanca narodnih skupnosti. Pri delu kolegija sodeluje ge-
neralni sekretar dr`avnega zbora, vodja zakonodajno -
pravne slu`be dr`avnega zbora, lahko pa tudi predsedni-
ki delovnih teles, predstavniki vlade, strokovni delavci
dr`avnega zbora in drugi udele`enci.
Kolegij v skladu z novim poslovnikom odlo~a (21. ~len):
- o predlogu za sprejetje predloga zakona po nujnem
postopku, razen kadar predsednik vlade ve`e vpra-
{anje zaupnice na sprejetje zakona,
- o predlogu za obravnavo predloga zakona v skraj-
{anem postopku,
- o predlogu, da se opravi predhodna obravnava
zakona,
- o ~asu trajanja seje dr`avnega zbora in ~asu obravna-
vanja posameznih to~k dnevnega reda ter o dolo~itvi
~asa trajanja razprav poslancev oz. poslanskih skupin
in drugih udele`encev seje,
- o {tevilu mest v delovnem telesu, ki pripada posamez-
ni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupi-
ni pripada mesto predsednika ali podpredsednika po-
sameznega delovnega telesa,
- o sestavi delegacij dr`avnega zbora v mednarodnih
parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organi-
zacijah in mednarodnih telesih,
- o roku, v katerem lahko dr`avni svet poda mnenje o
zadevah z izredne seje dr`avnega zbora, o zadevah, ki
so uvr{~ene na raz{irjeni dnevni red seje dr`avnega
zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem
postopku,
- o drugih zadevah, za katere tako dolo~a poslovnik.
Predsednik dr`avnega zbora skli~e sejo kolegija, da se
posvetuje o sklicih sej in o predlogih dnevnega reda sej
dr`avnega zbora, o drugih zadevah, ki so povezane z de-
lom dr`avnega zbora in njegovih delovnih teles, o izpol-
njevanju pogojev za oblikovanje novih poslanskih sku-
pin, o pogojih za delo poslanskih skupin ter o drugih za-
devah, za katere to dolo~a poslovnik (22. ~len). Primerja-
va s prej{njim mandatom ka`e na vidno razliko glede {te-
vila rednih sej kolegija. Teh je bilo v mandatnem obdobju
1996 - 2000 skupno 96, v mandatnem obdobju 2000 - 2004
pa kar 125.
Tabela {t. 6.1: Delo kolegija predsednika dr`avnega zbora v mandatnem obdobju2000 - 2004
Aktivnosti kolegija Leto 2000/2001 Leto 2002 Leto 2003 Leto 2004 Skupaj
Redne seje 26 25 33 41 125
Vir: Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slovenije
Poleg sej kolegija je predsednik, da bi pridobil informacije in zaradi posvetovanj, uporabil tudi druge oblike dela, kot so
sestanki, posveti, delovni razgovori s podpredsedniki in vodji poslanskih skupin, ki pa niso bile odprte za javnost.
94
96 7 MEDNARODNA DEJAVNOST
Poslovnik dr`avnega zbora v 274. ~lenu dolo~a, da
dr`avni zbor sodeluje s predstavni{kimi telesi drugih
dr`av, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter
z mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi.
V zadevah skupnega interesa dr`avni zbor zlasti usklajuje
stali{~a, organizira skupne aktivnosti, organizira skupne
sestanke predstavnikov, izmenjuje delegacije, organizira
{tudijske obiske strokovnjakov ter izmenjuje dokumenta-
cijsko in informativno gradivo. Dr`avni zbor oblikuje tudi
skupna delovna telesa s predstavni{kimi telesi drugih
dr`av, mednarodnimi institucijami in organizacijami.
V tem mandatnem obdobju je bilo sodelovanje dr`avnega
zbora na bilateralnem podro~ju zelo intenzivno na raz-
li~nih ravneh, poleg tega pa je bilo nadpovpre~no visoko
tudi {tevilo skupin prijateljstva s posameznimi dr`avami
(43 skupin prijateljstva), ki so v minulih {tirih letih bolj ali
manj intenzivno delovale. Veliko je bilo aktivnosti na po-
dro~ju multilateralnega sodelovanja, saj je zaradi sedaj `e
dolgoletnega ~lanstva Republike Slovenije in Dr`avnega
zbora Republike Slovenije v razli~nih mednarodnih orga-
nizacijah delo njegovih delegacij postalo {e bolj razvejano
in poglobljeno.
Dr`avni zbor je bil tudi gostitelj razli~nih mednarodnih
sre~anj in konferenc.
7.1 Dejavnost na podro~ju mul-tilateralnih odnosov
7.1.1 Parlamentarna skup{~ina SvetaEvrope
Delegacija
Vodja in ~lan: Roman Jaki~
^lana: Janez Podobnik, dr. Jo`e Bernik
Nadomestni ~lani: Jelko Kacin, dr. Mihael Brejc3, Aurelio
Juri
Parlamentarna skup{~ina Sveta Evrope (PS SE) je parla-
mentarno telo Sveta Evrope, ki je bilo ustanovljeno leta
1949 kot prva evropska skup{~ina v zgodovini te celine in
je hkrati tudi naj{ir{a tovrstna organizacija. Je predvsem
posvetovalno telo, kljub temu pa ima pomembno vlogo
pri vodenju razli~nih dejavnosti Sveta Evrope in dolo~a
njihov vpliv na dr`ave ~lanice.
V PS SE deluje pet politi~nih skupin, v katere je vklju~ena
ve~ina poslancev, in sicer: Socialisti~na skupina, Skupina
evropske ljudske stranke, Evropska demokratska skupi-
na, Liberalna, demokratska in reformisti~na skupina ter
Skupina zdru`ene evropske levice.
Posamezni ~lani delegacije dr`avnega zbora so bili v pre-
teklem mandatnem obdobju vklju~eni v naslednje poli-
ti~ne skupine: Socialisti~na skupina (Aurelio Juri), Skupi-
na evropske ljudske stranke (Janez Podobnik, dr. Jo`ef
Bernik, dr. Mihael Brejc4) ter Liberalna, demokratska in
reformisti~na skupina (Roman Jaki~, Jelko Kacin). Poleg
~lanstva v politi~nih skupinah so bili ~lani delegacije
dr`avnega zbora v okviru svojega delovanja v PS SE tudi
~lani posameznih odborov. Tako je bil v preteklem man-
datu poslanec Roman Jaki~ ~lan Politi~nega odbora (na-
domestni ~lan dr. Jo`ef Bernik) in ~lan Odbora za kulturo,
znanost in izobra`evanje (nadomestni ~lan dr. Mihael
Brejc); ~lan Odbora za pravne zadeve in ~lovekove pravi-
ce je bil dr. Mihael Brejc (nadomestni ~lan Jelko Kacin);
Jelko Kacin je sodeloval kot ~lan Odbora za ekonomske
zadeve in razvoj (nadomestni ~lan dr. Jo`ef Bernik); v Od-
boru za socialne in zdravstvene zadeve ter dru`ino je
Dr`avni zbor zastopal Janez Podobnik (nadomestni ~lan
dr. Mihael Brejc), ki je bil hkrati ~lan Odbora za okolje in
kmetijstvo (nadomestni ~lan Aurelio Juri); kot ~lan Odbo-
ra za poslovnik in imuniteto pa je v preteklem mandatu
sodeloval dr. Jo`ef Bernik (nadomestni ~lan Janez Podob-
nik). Posamezni ~lani delegacije Dr`avnega zbora Repub-
like Slovenije so redno sodelovali na zasedanjih PS SE,
udele`evali so se sestankov posameznih odborov, opazo-
vanj volitev in drugih dogodkov v okviru PS SE.
Na zimskem zasedanju januarja 2002 je bil za predsednika
enega najpomembnej{ih in {tevil~nej{ih odborov PS SE, t.
j. Politi~nega odbora, izvoljen vodja slovenske delegacije
Roman Jaki~. Mandat funkcionarjev v PS SE traja eno leto
z mo`nostjo dveh ponovnih izvolitev, tako je bil letos ja-
nuarja Roman Jaki~ ponovno izvoljen na omenjeno funk-
cijo. V okviru omenjenega predsedovanja je 8. marca
3 dr. Mihael Brejc je odstopil z mesta nadomestnega ~lana delegacije Parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope; 26. aprila 2004 ga je nadomestila poslanka
Sonja Areh Lavri~, ki je prevzela njegovo mesto v vseh odborih kot ~lanica oziroma kot nadomestna ~lanica.
4 Sonja Areh Lavri~, ki je nadomestila nadomestnega ~lana dr. Mihaela Brejca, ni bila ~lanica nobene politi~ne skupine PS SE.
96
7 MEDNARODNA DEJAVNOST 97
2004 v Ljubljani potekalo zasedanje Politi~nega odbora PS
SE.
Tabela {t. 7.1: Aktivnosti delegacije vParlamentarni skup{~iniSveta Evrope
AKTIVNOSTI
DELEGACIJE
2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Redna letna
zasedanja5 4 4 3 16
Sestanki
odborov26 18 15 7 66
Drugo - - 5 2 7
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.2 Parlamentarna konferencaSrednjeevropske pobude
Delegacija
Vodja in ~lan: Jo`e Tanko
^lana: Leopold Krem`ar, Valentin Pohorec
Parlamentarna konferenca Srednjeevropske pobude je
parlamentarna dimenzija Srednjeevropske pobude - naj-
starej{a in hkrati naj{tevil~nej{a regionalna organizacija,
ki je nastala v srednji in vzhodni Evropi po razpadu blo-
kovske delitve celine. Ustanovljena je bila leta 1989, kot
Kvadragonala, 1990 se je preoblikovala v Pentagonalo,
1991 v Heksagonalo, novembra 1991 pa je za~ela uporab-
ljati naziv Srednjeevropska pobuda (SEP). Srednjeevrop-
sko pobudo danes sestavljajo naslednje dr`ave: Avstrija,
Albanija, Bolgarija, Belorusija, Bosna in Hercegovina,
^e{ka, Hrva{ka, Mad`arska, Makedonija, Moldavija, Itali-
ja, Poljska, Romunija, Slova{ka, Slovenija, Ukrajina ter Sr-
bija in ^rna gora.
^lani SEP sodelujejo pri delu ad hoc odborov. Znotraj
skup{~ine je oblikovan tudi Stalni odbor, ki je sestavljen iz
vodij delegacij Trojke5 ter predsednikov ad hoc odborov.
^lani slovenske delegacije so bili v preteklem mandatnem
obdobju zastopani v naslednjih ad hoc odborih PK SEP: v
Odboru za boj proti organiziranem kriminalu in civilno
za{~ito (Leopold Krem`ar), Odboru za proizvodne dejav-
nosti, kmetijstvo, mala in srednja podjetja (Valentin Poho-
rec) ter Odboru za transport (Jo`e Tanko).
V okviru svojega predsedovanja Parlamentarni dimenziji
SEP je Dr`avni zbor RS organiziral sestanek Parlamentar-
nega odbora SEP, ki je potekal od 18. do 20. marca 2004 v
Ljubljani, ter jesensko zasedanje PS SEP, ki je potekalo od
16. do 18. septembra 2004, prav tako v Ljubljani.
Tabela {t. 7.2: Aktivnosti delegacije vParlamentarni konferenciSrednjeevropske pobude
AKTIVNOSTI
DELEGACIJE
2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Parlamentarni
odbor1 1 1 1 4
Parlamentarna
skup{~ina1 - 1 1 3
Drugo - 2 4 6 12
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.3 Parlamentarna skup{~ina Orga-nizacije za varnost in sodelova-nje v Evropi (OVSE)
Delegacija
Vodja in ~lan: Roberto Battelli
^lana: Ciril Pucko, Franc (Feri) Horvat
Parlamentarna skup{~ina Organizacije za varnost in sode-
lovanje v Evropi (PS OVSE) je bila ustanovljena leta 1991,
potem ko je bila pobuda za njeno ustanovitev podana `e v
Pari{ki listini za novo Evropo leta 1990.
5 Trojko sestavljajo predsedujo~a dr`ava, dr`ava, ki je PS SEP predsedovala v predhodnem letu, ter dr`ava, ki bo predsedovanje prevzela v prihodnjem
letu. V letu 2004 sestavljajo Trojko Slovenija, Poljska in Slova{ka. Kadar se govori o raz{irjeni Trojki, je poleg omenjenih dr`av mi{ljena tudi Italija.
97
98 7 MEDNARODNA DEJAVNOST
PS OVSE sku{a s svojim delovanjem pospe{iti medparla-
mentarni dialog med dr`avami ~lanicami OVSE in hkrati
oceniti uresni~evanje ciljev OVSE.
^lani delegacije Dr`avnega zbora RS v parlamentarni
skup{~ini OVSE so sodelovali pri delu vseh treh splo{nih
odborov skup{~ine. Tako je Roberto Battelli sodeloval v
Odboru za demokracijo, ~lovekove pravice in humanitar-
na vpra{anja, Feri Horvat v Odboru za ekonomske zade-
ve, znanost, tehnologijo in okolje ter Ciril Pucko v Odbo-
ru za politi~ne zadeve in varnost.
Na predlog predsednika PS OVSE Bruca Georga je vodja
stalne delegacije dr`avnega zbora v PS OVSE Roberto Bat-
telli postal tudi ~lan odbora, ustanovljenega na letnem za-
sedanju v Parizu julija 2001, z nazivom »Ad hoc odbor za
transparentnost in odgovornost«. ^lani delegacije dr`av-
nega zbora v PS OVSE so se redno udele`evali zasedanj
Parlamentarne skup{~ine in Stalnega odbora, prav tako
pa so se redno udele`evali drugih sre~anj, konferenc in
seminarjev v okviru PS OVSE. Redno so sodelovali tudi v
programu opazovanja volitev.
Tabela {t. 7.3: Aktivnosti delegacije vParlamentarni skup{~iniOVSE
AKTIVNOSTI
DELEGACIJE
2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Stalni odbor 1 2 - 1 4
Opazovanje
volitev4 - 1 - 5
Redno letno
zasedanje1 2 2 2 7
Drugo 1 10 15 3 29
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.4 Parlamentarna skup{~ina Nata
Delegacija
Vodja in ~lan: mag. Andrej Vizjak
^lana: Dorijan Mar{i~, Franc Kangler
Parlamentarna skup{~ina Nata je medparlamentarna or-
ganizacija, ki ni del strukture Nata. Ustanovljena je bila
leta 1955 pod imenom Severnoatlantska skup{~ina, no-
vembra 1998 pa se je preimenovala v Parlamentarno
skup{~ino Nata (PS Nata). Vklju~uje 26 dr`av polnoprav-
nih ~lanic in 13 dr`av s statusom pridru`ene delegacije.
Slovenija se je kot opazovalka prvi~ udele`ila 40. zaseda-
nja Severnoatlantske skup{~ine, ki je potekalo od 15. do
18. novembra 1994 v Washingtonu. Na zasedanju ji je bil
podeljen status pridru`ene delegacije. Slovenija je 29.
marca 2004 postala polnopravna ~lanica PS Nata.
^lani slovenske delegacije so v tem mandatnem obdobju
aktivno sodelovali pri delu na plenumu in pri delu petih
odborov ter njihovih pododborov.
Slovenija je v tem mandatnem obdobju gostila {tevilne
predstavnike PS Nata, tako so v letu 2001 Slovenijo obiskali
~lani Pododbora za srednjo in vzhodno Evropo PS Nata ter
predsednik PS Nata Rafael Estella. V letu 2002 je sledil
obisk Pododbora za razvoj varnostnih in obrambnih kapa-
citet, na letnem obisku (Annual tour) pa so bili tudi ~lani
delegacije PS Nata pod vodstvom podpredsednika Maria
Polomba. Konec leta 2003 je Slovenijo obiskal predsednik
PS Nata Douglas Bereuter. V letu 2004 je poslance dr`avne-
ga zbora nagovoril generalni sekretar zveze Nato Jaap de
Hoop Scheffer, za~ele pa so se tudi intenzivne priprave na
spomladansko zasedanje Parlamentarne skup{~ine Nata,
ki bo potekalo od 27. do 31. maja 2005 v Ljubljani.
Tabela {t.7.4: Aktivnosti delegacije vParlamentarni skup{~ini Nata
AKTIVNOSTI
DELEGACIJE
2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Zasedanja 2 2 2 1 7
Aktivnosti od-
borov in
pododborov
6 6 4 2 18
Drugo - - 11 2 13
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
98
7 MEDNARODNA DEJAVNOST 99
7.1.5 Skup{~ina Zahodnoevropskeunije
Delegacija
Vodja in ~lan: Tone Partlji~
^lani: mag. Majda Potrata, Zmago Jelin~i~ Plemeniti, Bo-
gomir Vnu~ec
Skup{~ina Zahodnoevropske unije (ZEU) je eden izmed
organov ZEU. V Skup{~ino ZEU je vklju~enih 115 poslan-
cev, ki so predstavniki svojih nacionalnih parlamentov in
hkrati tudi ~lani Parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope.
^lani Skup{~ine ZEU so predstavniki Belgije, Francije,
Gr~ije, Italije, Luksemburga, Nem~ije, Nizozemske, Portu-
galske, [panije in Velike Britanije. Slovenija je pridobila sta-
tus pridru`ene partnerke v Skup{~ini ZEU 25. junija 1996.
Skup{~ina ZEU ima {est stalnih odborov, oblikuje pa lah-
ko tudi posebne preiskovalne odbore.
^lani delegacije dr`avnega zbora v PS ZEU so se v prete-
klem mandatu aktivno vklju~evali v razprave. Na zaseda-
njih namenijo ~lani PS ZEU najve~ pozornosti aktualnim
politi~nim temam, razmeram in politi~ni situaciji na Balka-
nu in Bli`njem vzhodu, boju proti mednarodnemu teroriz-
mu, vlogi EU pri re{evanju ira{ke krize in {tevilnim drugim
pomembnim temam. Pomembno mesto v razpravah zavz-
ma tudi razprava o evropski varnostni in obrambni politiki,
oblikovanju evropskih obrambnih sil in druga vpra{anja, ki
se nana{ajo na podro~je varnosti in varnostne politike EU.
Tabela {t. 7.5: Aktivnosti delegacije vSkup{~ini Zahodnoevropskeunije
AKTIVNOSTI
DELEGACIJE
2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Zasedanja
skup{~ine3 2 2 1 7
Sestanki
odborov23 13 11 4 51
Drugo - - 3 3 6
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.6 Interparlamentarna unija
Predsednik nacionalne skupine v Interparlamentarni uniji
(IPU) je bil v mandatu 2000 - 2004 predsednik Odbora za
zunanjo politiko Jelko Kacin (do junija6). V nacionalno
skupino se lahko vklju~ujejo vsi poslanci dr`avnega zbo-
ra. V mandatu 2000 - 2004 je bilo v IPU vklju~enih 29 po-
slancev.
IPU je bila ustanovljena leta 1889 in sodi med najstarej{e
mednarodne organizacije, ki v svoje vrste zdru`uje parla-
mente suverenih dr`av. Sede` organizacije je v @enevi.
[teje 144 ~lanic, pet mednarodnih parlamentarnih
skup{~in pa ima status pridru`enega ~lana, to so: Parla-
mentarna skup{~ina Sveta Evrope, Evropski parlament,
Andski parlament, Centralnoameri{ki parlament in Latin-
skoameri{ki parlament.
Na 89. konferenci Interparlamentarne unije, ki je potekala
od 12. do 17. aprila 1993 v New Delhiju, je bila Slovenija
sprejeta v Interparlamentarno unijo kot polnopravna ~la-
nica.
Namen IPU je krepitev sodelovanja in izmenjava izku{enj
med parlamenti in parlamentarci vseh dr`av na svetu,
obravnava mednarodno pomembnih vpra{anj in
izra`anje svojega mnenja o njih, da bi spro`ili akcijo parla-
mentov ter njenih ~lanov za re{evanje teh vpra{anj.
IPU podpira cilje in prizadevanja Organizacije zdru`enih
narodov (OZN) in z njo tesno sodeluje. V letu 2003 je IPU
prejela tudi status opazovalke v OZN. Sodeluje tudi z re-
gionalnimi medparlamentarnimi organizacijami ter z
vladnimi in nevladnimi mednarodnimi organizacijami.
V okviru IPU deluje tudi Konferenca o varnosti in sodelo-
vanju v Sredozemlju (KVSM), ki jo sestavlja 24 ~lanic IPU
dr`av Sredozemlja, med njimi je tudi Slovenija. V letu 2005
pa se bo KVSM preoblikovala v samostojno organizacijo
in ne bo ve~ delovala v okviru IPU-ja.
6 Roman Jaki~ je junija 2004 z izvolitvijo za poslanca v Evropski parlament prevzel funkcijo predsednika Odbora za zunanjo politiko in predsednika na-
cionalne skupine v IPU.
99
100 7 MEDNARODNA DEJAVNOST
Tabela {t. 7.6: Aktivnosti delegacije vInterparlamentarni uniji
AKTIVNOSTI
DELEGACIJE
2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Konference 2 1 2 2 7
Drugo 1 3 1 1 6
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.7 Jadransko - jonska pobuda
Na pobudo Italije je bila Jadransko-jonska pobuda for-
malno ustanovljena 20. maja 2000 v Anconi. ^lanice po-
bude so naslednje dr`ave: Albanija, Bosna in Hercegovi-
na, Gr~ija, Hrva{ka, Italija, Slovenija ter Srbija in ^rna
gora. Ob ustanovitvi je pobudo podprla tudi Evropska ko-
misija, katere predstavnik je ~lan Sveta Jadransko-jonske
pobude. Sodelovanje dr`av ~lanic poteka na {estih temat-
skih podro~jih: boj proti organiziranemu kriminalu, vars-
tvo okolja in trajnostni razvoj, gospodarstvo, turizem ter
mala in srednja podjetja, promet in pomorsko sodelova-
nje, kultura ter izobra`evanje.
Slovenija je v letu 2003/2004 prevzela predsedovanje
Jadransko-jonski pobudi. Program slovenskega predse-
dovanja Jadransko-jonski pobudi je vklju~eval pospe{eno
izvajanje mednarodnih pogodb za za{~ito Jadrana, celost-
no upravljanje z obalo ter problem balastnih voda. Dodat-
na pozornost pa je bila namenjena nezakonitim migra-
cijam, tatvinam vozil in trgovanju s prepovedanimi droga-
mi.
V okviru slovenskega predsedovanja je 10. maja 2004 na
povabilo predsednika dr`avnega zbora Boruta Pahorja v
Portoro`u potekalo sre~anje predsednikov in vodij dele-
gacij parlamentov dr`av ~lanic Jadransko-jonske pobude.
Temi sre~anja v Portoro`u sta bili: vloga parlamentov
dr`av ~lanic Jadransko-jonske pobude pri stabilizaciji in
razvoju zahodnega Balkana ter vpliv nacionalnih zakono-
daj pri soo~anju s problemi nezakonitih migracij.
7.1.8 Parlamentarna dimenzija Kva-drilaterale
Parlamentarna dimenzija kvadrilateralnega delovanja po-
teka na ravni predsednikov parlamentov dr`av ~lanic Slo-
venije, Mad`arske, Italije in Hrva{ke.
V obdobju 2003/2004 je pobudi predsedovala Slovenija.
Predsedovanje je sklenila s sestankom {tirih premierov -
Ropa, Berlusconija, Medgyessyja in Sanaderja - 30. januar-
ja 2004 na Brdu pri Kranju. Program slovenskega predse-
dovanja je vklju~eval razli~ne aktivnosti na podro~ju
obrambnega sodelovanja, notranjih zadev, prometa, kul-
ture, dela in zaposlovanja, informacijske dru`be, varova-
nja okolja ter regionalnega razvoja. Med najve~je dose`ke
slovenskega predsedovanja se uvr{~a tesno obrambno-
voja{ko sodelovanje, ki poteka med tremi ustanovnimi
~lanicami Kvadrilaterale, t.j. med Slovenijo, Italijo in
Mad`arsko, v okviru katerega so dr`ave ~lanice napotile
svoje ~astnike na Kosovo.
Tabela {t. 7.7: Aktivnosti na podro~juKvadrilaterale
AKTIVNOSTI 2001 2002 2003 2004Sku-
paj
Kvadrilateral-
na sre~anja1 - 1 - 2
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.9 Druga multilateralna sre~anja
Poslanci dr`avnega zbora so sodelovali tudi na drugih
multilateralnih sre~anjih (konferencah, seminarjih, ipd.) v
tujini.
100
7 MEDNARODNA DEJAVNOST 101
Tabela {t. 7.8: Aktivnosti na podro~judrugih multilateralnihsre~anj
AKTIVNOSTI2000
20012002 2003 2004
Sku-
paj
Druga multila-
teralna
sre~anja
29 44 29 21 123
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
7.1.10 Evropska unija
Na podro~ju odnosov z Evropsko unijo so poslanci dr`av-
nega zbora aktivno sodelovali z Evropskim parlamentom
in pri delu Konvencije o prihodnosti Evropske unije, ude-
le`evali pa so se tudi drugih sestankov in seminarjev
(COSAC, obiski, razgovori).
Konvencija je posebno telo s 105 ~lani, ki so ga predsed-
niki vlad in dr`av ~lanic EU ustanovili z Laekensko dekla-
racijo decembra 2001. Njen osnovni cilj je bil, da se pri-
pravijo predlogi za institucionalno prenovo Evropske
unije.
Konvencija je delovala v obliki plenarnih zasedanj. Usta-
novitveno zasedanje je bilo 28. februarja 2002.
Vzporedno s plenarnimi zasedanji je predsedstvo ustano-
vilo {est delovnih skupin z jasno definiranimi pristojnost-
mi. Gre za delovne skupine, ki so obravnavale na~elo
subsidiarnosti, Listino temeljnih pravic, vlogo nacionalnih
parlamentov, komplementarne pristojnosti, pravno oseb-
nost EU in ekonomsko upravljanje, podro~je notranjih za-
dev in pravosodja, poenostavitve zakonodajnih postop-
kov, zunanjega delovanja EU in obrambe.
Slovenija je v konvenciji aktivno sodelovala. Na plenarnih
zasedanjih nas je zastopal vladni predstavnik dr. Matja`
Nahtigal, kasneje so namesto njega sodelovali dr. Dimitrij
Rupel (namestnik Janez Lenar~i~) ter parlamentarna
predstavnika dr. Slavko Gaber (namestnica Danica
Sim{i~) in Alojz Peterle (namestnik dr. Miha Brejc). Dvaj-
setega decembra 2002 je dr. Gabra zamenjal Jelko Kacin,
njegov namestnik pa je postal Feri Horvat.
Rezultat ve~ kot {estnajstmese~nega delovanja Konvenci-
je o prihodnosti Evropske unije je bil osnutek ustavne po-
godbe, ki ga je njeno predsedstvo 18. julija 2003 v Rimu
predalo italijanskemu predsedstvu EU.
COSAC je Konferenca odborov parlamentov dr`av ~lanic
EU, pristojnih za zadeve EU. COSAC omogo~a redno iz-
menjavo mnenj brez poseganja v pristojnosti parlamen-
tarnih organov Evropske unije.
Tabela {t. 7.9: Odnosi z Evropsko unijo
AKTIVNOSTI2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Evropski parlament 7 7 35 14 63
Dejavnost, povezana s Konvencijo o prihodnosti Evrope (zase-
danja, prezidiji, forumi, delovne skupine za razli~na podro~ja
in obiski)
- 58 45 - 103
Drugo (obiski, razgovori, COSAC, seminarji) - 13 80 41 134
Vir: Odbor za zadeve Evropske unije
101
102 7 MEDNARODNA DEJAVNOST
7.2 Dejavnost na podro~ju bila-terale
V tem mandatnem obdobju so bilateralni stiki dr`avnega
zbora potekali z 52 dr`avami: Albanijo, Argentino, Avstra-
lijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino,
Brazilijo, Ciprom, ^e{ko republiko, ^rno goro, Dansko,
Estonijo, Finsko, Francijo, Gr~ijo, Hrva{ko, Indijo, Ira-
nom, Irsko, Islandijo, Italijo, Izraelom, Japonsko, Kanado,
Kitajsko, Republiko Korejo, Kuvajtom, Latvijo, Mad`ar-
sko, Makedonijo, Malto, Moldavijo, Nizozemsko, Nor-
ve{ko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Rusko federacijo,
Slova{ko, Svetim sede`em, [panijo, [vedsko, [vico, Taj-
sko, Tur~ijo, Ukrajino, Urugvajem, Zdru`enimi dr`avami,
Zdru`enim kraljestvom, Zvezno republiko Jugoslavijo
oziroma Srbijo in ^rno goro ter Zvezno republiko
Nem~ijo. [tevilo bilateralnih stikov se je v primerjavi z
mandatnim obdobjem 1996 - 2000 pove~alo predvsem z
dr`avami ~lanicami Evropske unije, tako s starimi ~lanica-
mi kot dr`avami kandidatkami oziroma novimi dr`avami
~lanicami.
Tabela {t. 7.10: Bilateralni obiski v tujini
DR@AVA2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Argentina - 2 - - 2
Avstralija - - 1 - 1
Avstrija 4 1 7 4 16
Belgija 1 - 2 - 3
Bolgarija - - 1 - 1
Bosna in
Hercegovina- 2 - 1 3
Brazilija - 1 - - 1
^e{ka
republika- 2 2 2 6
^rna gora 1 - - - 1
Danska 1 1 - 1 3
Estonija - - 1 1 2
Finska - - 1 1 2
Francija 1 - 3 - 4
Hrva{ka 1 - 2 1 4
DR@AVA2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Irska 1 1 - - 2
Islandija - 1 - - 1
Italija 5 2 4 2 13
Izrael - 1 - - 1
Japonska - - - 1 1
Kanada - - - 1 1
Kitajska 1 - 1 - 2
Mad`arska 5 4 1 6 16
Makedonija 1 - 1 2 4
Nizozemska - - 2 1 3
Norve{ka - 1 - - 1
Poljska - 1 - - 1
Romunija - - 1 - 1
Ruska
federacija1 1 2 - 4
Slova{ka 1 - 1 2 4
[panija 1 - - - 1
[vedska 1 1 1 1 4
[vica 1 - - - 1
Tur~ija - 1 - - 1
Ukrajina - - 1 - 1
Urugvaj - 1 - - 1
Zdru`ene
dr`ave
Amerike
1 2 1 2 6
Zdru`eno
kraljestvo1 1 - - 2
Zvezna repub-
lika Jugoslavi-
ja/Srbija in
^rna gora
3 3 3 1 10
Zvezna repub-
lika Nem~ija4 2 8 5 19
SKUPAJ 36 32 47 35 150
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
102
7 MEDNARODNA DEJAVNOST 103
Tabela {t. 7.11: Bilateralni obiski vRepubliki Sloveniji
DR@AVA2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Albanija - - - 1 1
Argentina - - 1 - 1
Avstralija - 3 - - 3
Avstrija 1 5 5 1 12
Belgija 3 2 1 - 6
Bolgarija 1 1 - - 2
Bosna in
Hercegovina1 2 3 - 6
Ciper - - 1 1 2
^e{ka
republika2 3 1 - 6
Danska - 5 2 - 7
Estonija - - - 1 1
Finska - 1 1 3 5
Francija 1 3 1 2 7
Gr~ija - 3 - - 3
Hrva{ka 3 3 1 2 9
Indija - 1 - - 1
Iran - 1 - - 1
Irska 1 2 2 - 5
Islandija - - 1 - 1
Italija 1 3 3 3 10
Izrael - 1 2 1 4
Japonska - - - 1 1
Kanada - 1 - 3 4
Kitajska - 3 - 4 7
Koreja - - 1 1 2
Kuvajt - 1 - - 1
Latvija - 1 1 1 3
Mad`arska - 2 3 - 5
Makedonija - 1 2 - 3
DR@AVA2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Malta - - - 1 1
Moldova - 1 - 1 2
Nizozemska 1 1 1 - 3
Norve{ka - 3 - - 3
Poljska - 3 1 - 4
Portugalska - - 1 - 1
Romunija - 1 - 3 4
Ruska
federacija1 1 - 2 4
Slova{ka 1 4 2 2 9
Sveti sede` - 1 - - 1
[panija 1 2 - - 3
[vedska - 2 3 5 10
[vica - - - 1 1
Tajska - - - 1 1
Ukrajina - - 1 - 1
Zdru`ene
Dr`ave
Amerike
- 9 1 - 10
Zdru`eno
kraljestvo- 4 - 3 7
Zvezna repub-
lika Jugoslavi-
ja/Srbija in
^rna gora
1 3 2 3 9
Zvezna repub-
lika Nem~ija5 7 9 1 22
SKUPAJ 24 90 53 48 215
Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in pre-
vajanje.
103
104 7 MEDNARODNA DEJAVNOST
7.3 Protokolarni obiski
V spodnji tabeli je prikazano {tevilo mednarodnih proto-
kolarnih obiskov pri predsedniku in podpredsednikih
dr`avnega zbora ter posameznih delovnih telesih dr`av-
nega zbora.
Tabela {t. 7.12: Protokolarni obiski
OBISKI2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
Protokolarni
obiski186 137 90 35 448
Vir: Oddelek za protokol.
104
106 8 PETICIJE
V Republiki Sloveniji imajo dr`avljani pravico do peticije
na podlagi 45. ~lena ustave.
Dr`avni zbor je ustanovil Komisijo za peticije z Odlokom
o ustanovitvi Komisije Dr`avnega zbora Republike Slove-
nije za peticije na seji 1. 2. 2001.
[tevilo obravnavanih in zaklju~enih peticij po posamez-
nih letih je razvidno iz tabele 8.1, pri ~emer so za leto 2001
upo{tevane tudi vloge, prejete od 27.10.2000 do
31.12.2000, za leto 2004 pa vloge, ki jih je komisija prejela
do 30.9.2004. [tevilo zaklju~enih vlog/zadev prikazuje
zaklju~ene vloge za posamezno leto do 31.7.2004.
Tabela {t. 8.1: [tevilo peticij
PETICIJE2000
20012002 2003 2004 SKUPAJ
[tevilo vseh
prejetih peticij347 426 340 261 1374
[evilo za-
klju~enih
zadev
290 356 285 149 1080
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Komisije za peticije, zajeto
30. 9. 2004.
Podrobnej{i podatki o prejetih in zaklju~enih vlogah od
2.1.2001 do 30.9.2004 so razvidni v tabeli 8.2:
Tabela {t. 8.2: Peticije po strukturi vlog
KATEGORIJA Prejete Zaklju~ene
Delo pravosodnih organov 376 342
@rtve vojnega nasilja 77 76
Stanovanjske zadeve 109 93
Prostorsko-komunalne
zadeve132 72
Delovno-pravne zadeve 44 39
KATEGORIJA Prejete Zaklju~ene
Pokojninsko in invalidsko
zavarovanje79 72
Socialna varnost 85 77
Davki 40 25
Temeljne ~lovekove
pravice56 48
Dr`avljanstvo 28 15
Denacionalizacija, razlasti-
tev, privatizacija67 42
Ostalo 242 151
Skupaj 1335 1052
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Komisije za peticije dne 30.
9. 2004.
Razlika v celotnem {tevilu prejetih in zaklju~enih vlog
med tabelo 8.1 in tabelo 8.2 je v metodologiji zbiranja po-
datkov. V tabeli {tevilka 8.2 nista upo{tevana zadnja dva
meseca v letu 2000.
Glede na celotno {tevilo vlog v {tiriletnem obdobju se je
najve~ vlog, skoraj tretjina, nana{alo na delo pravosodnih
organov (376 vlog ali 28,2 %). Na prostorsko-komunalne
zadeve se je nana{alo 132 vlog ali 9,9 %, 109 vlog ali 8,2 %
na stanovanjske zadeve, 85 vlog ali 6,4 % na podro~je so-
cialne varnosti, 77 vlog ali 5,8 % na problematiko `rtev
vojnega nasilja, 79 vlog ali 5,9 % na pokojninsko, invalid-
sko in zdravstveno zavarovanje, 67 vlog ali 5,0 % na po-
dro~je denacionalizacije, 56 vlog ali 4,2 % na problemati-
ko s podro~ja temeljnih ~lovekovih pravic in svobo{~in,
44 vlog ali 3,3 % na podro~je delovno-pravne zakonodaje,
40 vlog ali 3,0 % na podro~je davkov in 28 vlog ali 2,1 % na
podro~je dr`avljanstva. 242 vlog ali 18,1 % pa se je na-
na{alo na problematiko, ki je ni mogo~e uvrstiti v katero
od na{tetih kategorij.
106
108 9 VOLITVE IN IMENOVANJA
Dr`avni zbor je na podlagi ustave, zakonov in poslovnika
pristojen za volitve, imenovanja, razre{itve in dajanje so-
glasij k imenovanjem nosilcev javnih funkcij. Dr`avni
zbor voli, imenuje in razre{uje predsednika vlade, mini-
stre, predsednika in podpredsednike dr`avnega zbora,
generalnega sekretarja dr`avnega zbora, sodnike ustav-
nega sodi{~a, sodnike, mednarodne sodnike in predstav-
nike v drugih institucijah Evropske unije, pet ~lanov Sod-
nega sveta, guvernerja, viceguvernerje in ~lane sveta Ban-
ke Slovenije, ~lane Ra~unskega sodi{~a, varuha ~loveko-
vih pravic in njegove namestnike, poobla{~enca za do-
stop do informacij javnega zna~aja, predsednika in ~lane
Dr`avne revizijske komisije, predsednika, namestnika
predsednika in ~lane Komisije za prepre~evanje korupci-
je, predsednika Vrhovnega sodi{~a, generalnega dr`avne-
ga to`ilca in pravobranilca ter druge nosilce javnih funk-
cij, kadar tako dolo~a ustava, zakon ali poslovnik dr`av-
nega zbora.
Z novim poslovnikom dr`avnega zbora (Ur. l. RS, {t.
35/2002) je ve~ji del pristojnosti v zvezi z volitvami, imeno-
vanji in razre{itvami za nosilce vodilnih funkcij v dr`avnem
zboru pre{el na kolegij predsednika dr`avnega zbora.
Tako konkretne kadrovske re{itve predlagajo poslanske
skupine, razen ~e gre za predsednika in podpredsednike
dr`avnega zbora; te predlagajo skupine desetih poslancev.
Dr`avni zbor ustanovi delovna telesa, ~lane delovnih te-
les pa po novem poslovniku ne imenuje ve~. O {tevilu
mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski
skupini, in o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto
predsednika ali podpredsednika delovnega telesa, odlo~i
kolegij predsednika dr`avnega zbora (21. ~len poslovni-
ka) na predlog poslanskih skupin. Poslanska skupina pa
poimensko dolo~i svoje ~lane v delovnih telesih in o tem
obvesti predsednika. Sestavo delovnega telesa in more-
bitne kasnej{e spremembe se objavi v uradnem glasilu
dr`avnega zbora (33. ~len poslovnika in tabelo {t. 9.3).
Pred uveljavitvijo novega poslovnika je predlog tak{nih
odlo~itev pripravljala Komisija za volitve, imenovanja in
administrativne zadeve (v nadaljevanju KVIAZ), o sestavi
delovnih teles in spremembah pa je na njen predlog
odlo~al dr`avni zbor.
V skladu z novim poslovnikom imenuje kolegij predsed-
nika tudi stalne delegacije dr`avnega zbora v mednarod-
nih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organiza-
cijah in sekretarko oziroma vodjo Zakonodajno-pravne
slu`be (21. in 27. ~len poslovnika). Ostale aktivnosti, po-
vezane z drugimi funkcijami, so v pristojnosti Mandatno-
volilne komisije.
Predlagatelji in funkcije, na katere se posamezni predlogi
nana{ajo, so razvidni iz tabele {tevilka 9.1. Predloge, po-
vezane z volitvami, imenovanji, razre{itvami in soglasji k
imenovanju, o katerih odlo~a dr`avni zbor (razen za
predsednika vlade in ministre), pripravi Mandatno-volil-
na komisija (prej KVIAZ). V primerih, ko je {lo za volitve,
imenovanja in razre{itve, ki so se nana{ale na funkcionar-
je dr`avnega zbora, ali ko je bil po zakonu za volitve, ime-
novanja in razre{itve ter soglasja k imenovanju pristojen
dr`avni zbor, sta KVIAZ oziroma Mandatno-volilna komi-
sija (razen za funkcionarje v dr`avnem zboru) opravila ce-
loten kandidacijski postopek. Pri tem sta praviloma k so-
delovanju povabili vse poslanske skupine, ki so ob
upo{tevanju nalog in pristojnosti konkretne funkcije
predlagale kandidate. V posameznih primerih sta pri zbi-
ranju predlogov za mo`ne kandidate povabili tudi ostale
strokovne oziroma zainteresirane subjekte. V ta okvir sodi
objava javnih pozivov in razpisov za nekatere funkcije.
Na podlagi tako zbranih predlogov kandidatov sta uskla-
jene predloge posredovali v izvolitev oziroma imenova-
nje dr`avnemu zboru. Kadar so bili predlagatelji kandida-
tov po zakonu predsednik republike, vlada, pristojni mi-
nister itd. in so kandidacijske postopke opravili predlaga-
telji, sta komisiji njihove predloge dr`avnemu zboru pre-
sojali z vidika upo{tevanja zakonskih dolo~il in oblikovali
usmeritve za odlo~anje dr`avnega zbora o predlaganih
kandidatih. Enako je veljalo tudi v primerih, ko je bil na
podlagi zakonskih dolo~il dr`avni zbor pristojen za daja-
nje soglasij k imenovanju posameznih funkcionarjev.
Po predhodni obravnavi zadev, ki sta jih v skladu s svoji-
mi pristojnostmi obravnavali obe komisiji in oblikovali
predloge za obravnavo in odlo~itev na seji dr`avnega
zbora, je Dr`avni zbor Republike Slovenije sprejel skupaj
325 odlokov oziroma sklepov o volitvah, imenovanjih,
razre{itvah in soglasjih k imenovanjem; v dvanajstih pri-
merih predlogov ni sprejel.
9.1 Sestava Vlade RepublikeSlovenije (predsednik vlade,ministri in spremembe)
Med zna~ilnosti tega mandatnega obdobja sodijo tudi
spremembe v vladi pri premierski funkciji (zaradi izvoli-
tve predsednika vlade za predsednika dr`ave) in pri od-
stopu ministrov. Strukturo t.i. prve in druge vlade podrob-
neje predstavljamo v nadaljevanju.
108
9 VOLITVE IN IMENOVANJA 109
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE *2000 – 2002
PREDSEDNIK:
dr. Janez DRNOV[EK
izvoljen 16.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 106/2000) do 19.12.2002,
(Ur. l. RS, {t. 115/2002) /ODSTOP/
MINISTER ZA DELO, DRU@INO IN SOCIALNE ZADEVE:
dr. Vlado DIMOVSKI
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER ZA FINANCE:
mag. Anton ROP
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTRICA ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI:
dr. Tea Petrin
imenovana 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
* * MINISTRICA ZA GOSPODARSTVO:
dr. Tea PETRIN
imenovana, 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t. 3/2001)
MINISTER ZA KMETIJSTVO, GOZDARTSVO
IN PREHRANO:
mag. Franc BUT
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTRICA ZA KULTURO:
Andreja RIHTER
imenovana 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE:
dr. Rado BOHINC
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER ZA OBRAMBO:
dr. Anton GRIZOLD
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR:
mag. Janez KOPA^
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER ZA PRAVOSODJE:
Ivan BIZJAK
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER ZA PROMET IN ZVEZE:
Jakob Prese~nik
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
* * MINISTER ZA PROMET:
Jakob PRESE^NIK
imenovan, 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t.3/2001)
MINISTRICA ZA [OLSTVO IN [PORT:
dr. Lucija ^ok
imenovana 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
* * MINISTRICA ZA [OLSTVO, ZNANOST IN [PORT:
dr. Lucija ^OK
imenovana, 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t.3/2001)
MINISTER ZA ZDRAVSTVO:
dr. Du{an Keber
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
* ** MINISTER ZA ZDRAVJE /od 27.4.2001 dalje/:
dr. Du{an KEBER
MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE:
dr. Dimitrij RUPEL
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000)
MINISTER BREZ RESORJA, ODGOVOREN ZA
PODRO^JE EVROPSKIH ZADEV:
Igor BAV^AR
imenovan 30.11.2000, (Ur. l. RS, {t. 112/2000) do
24.1.2002 (Ur. l. RS, {t. 7/2002)
dr. Janez POTO^NIK
imenovan 24.1.2002, (Ur. l. RS, {t. 7/2002)
* * MINISTER ZA INFORMACIJSKO DRU@BO:
dr. Pavel GANTAR
imenovan 11.1.2001, (Ur. l. RS, {t. 3/2001)
Legenda:
* Zakon o Vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS, {t. 4/93,
71/94-ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99-ZSOVA)
** Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi
Republike Slovenije (Ur. l. RS, {t. 119/2000)
* ** Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orga-
nizaciji in delovnem podro~ju ministrov (Ur. l. RS, {t.
30/2001 z dne 6.4.2001, ki je za~el veljati naslednji dan po
objavi v Ur. l. RS – spremba naziva ministrstva in s tem
ministra)
109
110 9 VOLITVE IN IMENOVANJA
Opomba:
Prenehanje mandata 19. decembra 2002, ko je prisegla
nova vlada.
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE2002 – 2004 (druga)
PREDSEDNIK:
mag. ANTON ROP
izvoljen 11.12.2002, (Ur. l. RS, {t. 108/2002)
MINISTER ZA DELO, DRU@INO IN SOCIALNE ZADEVE:
dr. Vlado DIMOVSKI
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA FINANCE:
dr. Du{an MRAMOR
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTRICA ZA GOSPODARSTVO:
dr. Tea PETRIN
imenovana 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do
20.4.2004 (ODSTOP)* *
MINISTER ZA GOSPODARSTVO:
dr. Matej LAHOVNIK
imenovan 20.4.2004 (Ur. l. RS, {t. 42/2004)
MINISTER ZA INFORMACIJSKO DRU@BO:
dr. Pavel GANTAR
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA KMETIJSTVO, GOZDARTSVO IN
PREHRANO:
mag. Franc BUT
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do
20.4.2004 (ODSTOP)* *
dr. Milan POGA^NIK
imenovan 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)
MINISTRICA ZA KULTURO:
Andreja RIHTER
imenovana 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE:
dr. Rado BOHINC
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA OBRAMBO:
dr. Anton GRIZOLD
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO:
mag. Janez KOPA^
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA PRAVOSODJE:
mag. Ivan BIZJAK
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do
20.4.2004 (ODSTOP)* *
MINISTRICA ZA PRAVOSODJE:
Zdenka CERAR
imenovana 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)
MINISTER ZA PROMET:
Jakob PRESE^NIK
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do
20.4.2004 (ODSTOP)* *
dr. Marko PAVLIHA
imenovan 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)
MINISTER ZA [OLSTVO, ZNANOST IN [PORT:
dr. Slavko GABER
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA ZDRAVJE:
dr. Du{an KEBER
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE:
dr. Dimitrij RUPEL
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do
6.7.2004, ko je bil imenovan nov minister. (RAZRE[ITEV),
(Ur. l. RS, {t. 74/2004)
Ivo VAJGL
imenovan 6.7.2004, (Ur. l. RS, {t. 74/2004)
MINISTER BREZ RESORJA, ZADOL@EN ZA EVROPSKE
ZADEVE:
dr. Janez POTO^NIK
imenovan 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002) do
20.4.2004 (ODSTOP)* *
mag. Milan Martin CVIKL
imenovan 20.4.2004, (Ur. l. RS, {t. 42/2004)
110
9 VOLITVE IN IMENOVANJA 111
MINISTRICA BREZ RESORJA, ZADOL@ENA ZA
REGIONALNI RAZVOJ:
mag. Zdenka KOVA^
imenovana 19.12. 2002, (Ur. l. RS, {t. 115/2002)
Legenda:
* Sklep o izvolitvi predsednika Vlade RS (Ur. l. RS, {t.
109/2002);
Sklep o imenovanju ministrov (Ur. l. RS, {t. 115/2002).
** V nadaljevanju 42. izredne seje dr`avnega zbora, 9.
aprila 2004 se je dr`avni zbor seznanil z obvestilom pred-
sednika vlade o odstopu ministrov; na podlagi 115. ~lena
ustave jim s tem dnem funkcija preneha, morajo pa oprav-
ljati teko~e posle do imenovanja novega ministra. Dr`avni
zbor je na 43. izredni seji 20. aprila 2004 imenoval nove
ministre (Ur. l. RS, {t. 42/2004).
9.2 Sprejeti odloki oziroma sklepi po predlagateljih
V tabeli {tevilka 9.1 prikazujemo predlagatelje posameznih predlogov za volitve, imenovanja, razre{itve ter soglasja k
imenovanjem v mandatnem obdobju 2000 - 2004.
Tabela {t. 9.1: Predlagatelji posameznih predlogov za volitve, imenovanja, razre{itveter soglasja k imenovanjem v mandatnem obdobju 2000 - 2004 z navedbofunkcije, na katero se posamezni predlogi nana{ajo
PREDLOGI ZA IZVOLITEV, IMENOVANJE, RAZRE[ITEV, SOGLASJE K IMENOVANJU
P R E D L A G A T E L J
[TEVILO ZADEV
2000 -2002 2002 - 2004SKUPAJ
2000 - 2004
Sodni svet Republike Slovenije
- izvolitev v sodni{ko funkcijo, imenovanje na funkcijo vrhovnega sodnika
- ~lan Komisije za prepre~evanje korupcije
82 75 157
Predsednik Republike Slovenije
- sodniki ustavnega sodi{~a
- kandidati za sodnika Evropskega sodi{~a za ~lovekove pravice
- kandidat za sodnika na Mednarodnem sodi{~u za pomorsko pravo v
Hamburgu
- varuh ~lovekovih pravic
- guverner Banke Slovenije
- ~lani Sodnega sveta
- predsednik Ra~unskega sodi{~a
- prvi namestnik predsednika Ra~unskega sodi{~a
- drugi namestnik predsednika Ra~unskega sodi{~a
- viceguverner Banke Slovenije
- ~lani Sveta Banke Slovenije
- poobla{~enec za dostop do informacij javnega zna~aja
- predsednik in namestnik predsednika Komisije za prepre~evanje korupcije
- kandidati za sodnika na Mednarodnem kazenskem sodi{~u
- kandidat za sodnika na Mednarodnem kazenskem sodi{~u za Ruando
- kandidat za sodnika Sodi{~a Evropskih skupnosti v Luksemburgu (in po-
novljen predlog)
- kandidat za nacionalnega predstavnika v Eurojust (in ponovljen predlog)
- kandidat za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nad-
zornem telesu (EU)
7 23 30
111
112 9 VOLITVE IN IMENOVANJA
PREDLOGI ZA IZVOLITEV, IMENOVANJE, RAZRE[ITEV, SOGLASJE K IMENOVANJU
P R E D L A G A T E L J
[TEVILO ZADEV
2000 -2002 2002 - 2004SKUPAJ
2000 - 2004
Vlada Republike Slovenije
- Svet sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije
- Dr`avna revizijska komisija
- Upravni odbor Pre{ernovega sklada
- ~lan Komisije za prepre~evanje korupcije
- generalni dr`avni pravobranilec
- direktorica Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije
- Nacionalni svet za kulturo
5 9 14
Minister za pravosodje
- predsednik Vrhovnega sodi{~a Republike Slovenije
- 2 2
Varuh ~lovekovih pravic
- ~etrti namestnik varuha ~lovekovih pravic
- 1 1
Predsednik Ra~unskega sodi{~a Republike Slovenije
- druga namestnica predsednika ra~unskega sodi{~a
1 - 1
Guverner Banke Slovenije
- namestnik guvernerja Banke Slovenije
1 - 1
Svet RTV Slovenija
- generalni direktor RTV Slovenija – soglasje k imenovanju
- 2 2
Skup{~ina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije
- generalni direktor – soglasje k imenovanju
- 2 2
Predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij in predstavniki
ob~in
- Svet fundacije – sprememba ~lana
- kandidati za ~lane Sveta fundacije
2 3 5
Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organiza-
cij v Republiki Sloveniji in Svet Fundacije za financiranje {portnih or-
ganizacij v Republiki Sloveniji
- direktor
- 2 2
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE 95 - 95
Funkcije v Dr`avnem zboru (73 x):
- predsedniki, podpredsedniki Dr`avnega zbora RS
- generalni sekretar Dr`avnega zbora RS
- sekretar Sekretariata za zakonodajo Dr`avnega zbora RS
- predsednik, podpredsedniki, ~lani odborov in komisij
- predsednik, namestnik predsednika ~lani preiskovalnih komisij
- vodja in ~lani stalnih delegacij Dr`avnega zbora RS v mednarodnih parla-
mentarnih organizacijah in institucijah
- predsednik, podpredsednik ~lani in namestniki Slovenskega dela pridru`it-
venega parlamentarnega odbora
- ~lana in namestnika ~lana Konvencije o prihodnosti Evrope
112
9 VOLITVE IN IMENOVANJA 113
PREDLOGI ZA IZVOLITEV, IMENOVANJE, RAZRE[ITEV, SOGLASJE K IMENOVANJU
P R E D L A G A T E L J
[TEVILO ZADEV
2000 -2002 2002 - 2004SKUPAJ
2000 - 2004
Druge funkcije (22 x):
- Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije
- Svet za telekomunikacije Republike Slovenije
- Svet Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikova-
nja podjetij
- Svet RTV Slovenija
- Statisti~ni svet Republike Slovenije
- Republi{ka volilna komisija
- Nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije
- Nadzorni odbor Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in
privatizacijo
- Nadzorni odbor Slovenske od{kodninske dru`be
- Nadzorni odbor Sklada Republike Slovenije za sukcesijo
- Nadzorni odbor RTV Slovenija
- Nadzorni svet Dru`be za avtoceste v Republiki Sloveniji
- Svet fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Re-
publiki Sloveniji
- Svet fundacije za financiranje {portnih organizacij v Republiki Sloveniji
MANDATNO-VOLILNA KOMISIJA
- Nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov Republike Slovenije
- Nadzorni odbor Sklada Republike Slovenije za sukcesijo
- Nadzorni odbor RTV Slovenija
- ~lan in namestnik ~lana Sveta za sistem pla~ v javnem sektorju
- Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Re-
publiki Sloveniji
- Svet Fundacije za financiranje {portnih organizacij v Republiki Sloveniji
- Svet za telekomunikacije
- predsednik in dva ~lana Upravnega odbora Sklada za financiranje razgrad-
nje Nuklearne elektrarne Kr{ko in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nu-
klearne elektrarne Kr{ko
- razre{itve sodnikov delovnih in socialnih sodi{~
- ~lani Statisti~nega sveta Republike Slovenije, ki jih imenuje dr`avni zbor
- predsednik in ~lani Dr`avne revizijske komisije
- ~lan Komisije za prepre~evanje korupcije, ki ga imenuje dr`avni zbor
- poslanke oziroma poslanci dr`avnega zbora, ki bodo opravljali funkcijo po-
slank oziroma poslancev Republike Slovenije v Evropskem parlamentu
- 25 25
Skupaj 193 144 337
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
113
114 9 VOLITVE IN IMENOVANJA
9.3 Objave sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles
Tabela {tevilka 9.3 prikazuje {tevilo objav sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles
Tabela {t. 9.2: [tevilo objav sprememb ~lanov v sestavi delovnih teles
PREDLAGATELJ 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
Poslanska skupina - 5 20 38 63
Vir: Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
114
116 10 PRORA^UN DR@AVNEGA ZBORA
Dr`avni zbor sprejema dr`avni prora~un, katerega sestavni del je tudi njegov lasten prora~un. Dr`avni zbor se financira iz
prora~una Republike Slovenije.
Podrobneje je bil prora~un dr`avnega zbora prikazan `e v letnih poro~ilih o delu dr`avnega zbora, zato prikazujemo v ta-
beli le porabo po glavnih kategorijah: pla~e, materialni stro{ki in investicije, ostale odhodke pa pod kategorijo drugo.
Tabela {t. 10.1: Pregled sprejetega prora~una dr`avnega zbora in njegove realizacije
v mio SIT
KATEGORIJE
PRORA^UNA
SPREJETI PRORA^UN REALIZACIJA ODSTOTEK REALIZACIJE
2000 2001 2002 2003 2000 2001 2002 2003 2000 2001 2002 2003
Pla~e 2602 3350 3087 3606 2393 3159 3034 3252 91,97 94,3 98,3 90,16
Materialni in drugi stro{ki ter
drugi odhodki996 1058 637 1327 940 1032 596 1249 94,38 97,54 94,08 94,13
Investicije in investicijsko
vzdr`evanje911 669 427 496 720 701 330 411 79,03 104,78 77,33 82,89
Drugo 657 771 1085 0 625 731 1086 10 -* -* -* -*
SKUPAJ* 5166 5848 5236 5429 4678 5623 5046 4922 90,55 96,15 96,38 90,65
Vir: Finan~no-ra~unovodski oddelek, izra~un Raziskovalno-dokumentacijski sektor
Legenda:
* V tej kategoriji so po posameznih letih zelo razli~ne podkategorije odhodkov, zato ni smiselno prikazovati odstotka
njihove realizacije.
V letu 2004 je bilo v prvih devetih mesecih realiziranih7 4073 milijonov SIT odhodkov (66% sprejetega prora~una), od tega
za pla~e 2610 milijonov (74% sprejetega prora~una), za materialne in druge odhodke 1043 milijonov (60% sprejetega pro-
ra~una) ter za 192 milijonov investicijskih odhodkov (30% sprejetega prora~una).
7 Podatki o porabi so vzeti iz glavne knjige, kjer je na~elo zajemanja odhodkov po pla~ani realizaciji.
116
118 11 NAMESTO ZAKLJU^KA
Pri~ujo~e poro~ilo o delu dr`avnega zbora v tretjem man-
datnem obdobju vsebuje statisti~ne in druge podatke, ki
odra`ajo kvantiteto pa tudi vsebino dela predstavni{kega
organa v Republiki Sloveniji. Posebne poudarke temu
delu sta v uvodni besedi predstavila oba predsednika
dr`avnega zbora, gospod Borut Pahor in gospod Feri
Horvat, zato jih ne bi ponavljala.
Zdi se mi primerno na za~etku tega prispevka pogledati,
kako so bili uresni~eni predlogi in stali{~a, ki sem jih po-
dala v imenu slu`b dr`avnega zbora ob koncu prej{njega
mandata. Naj jih na kratko obnovim:
- dnevne rede sej dr`avnega zbora bo treba oblikovati
bolj racionalno z dolo~itvijo prioritet in po mo`nosti z
vsebinsko bolj povezanimi sklopi vpra{anj. Treba bi si
bilo prizadevati, da razen v izjemnih situacijah ostane-
jo dnevni redi tak{ni, kot so dolo~eni v predhodnem
sklicu, ter se ne {irijo;
- trajanje sej dr`avnega zbora bi bilo treba ~asovno
omejiti, po mo`nosti brez prekinitev, tako da bi posa-
mezna seja tekla od prvega dne neprekinjeno do dne-
va, ki bi bil dolo~en za konec seje zbora;
- da bi se izognili pogostim in ve~krat nepotrebnim za-
pletom na sejah dr`avnega zbora in da bi se odpravile
dolo~ene nejasnosti, bi bilo treba poglobljeno prou~iti
vse tiste dolo~be poslovnika dr`avnega zbora, ki ka-
korkoli vplivajo na potek in kvalitetno delo zbora, ter
jih ustrezno izbolj{ati v smislu natan~ne dolo~itve in
jasnosti;
- delu delovnih teles, zlasti mati~nih delovnih teles, bi
bilo treba namenjati ve~ ~asa in pozornosti. Pri tem je
zelo pomembno, da bi imela na voljo dovolj ~asa za
prou~itev obravnavanih gradiv, za katera so pristoj-
na;
- v prihodnje si bo treba prizadevati, da bi bilo sodelo-
vanje dr`avnega zbora z vlado bolj intenzivno (na
vseh nivojih glede na pristojnosti), da bi bil pretok in-
formacij sproten ter da bi vlada a`urno spremljala
obravnave dolo~ene problematike na seji dr`avnega
zbora;
- v naslednjem mandatu bi bilo dobro nameniti ve~jo
pozornost vpra{anju avtonomije dr`avnega zbora.
Ugotovimo lahko, da so bili dani predlogi, predvsem s
sprejetjem novega poslovnika dr`avnega zbora v letu
2002, v veliki meri upo{tevani.
Vpliv novega poslovnika izrazito pozitivno u~inkuje na
bolj{o organizacijo in preglednost dela dr`avnega zbora
ter njegovih delovnih teles. S programom dela dr`avne-
ga zbora se dolo~ijo dnevi zasedanj dr`avnega zbora za
posamezno leto, s terminskimi programi za obdobje naj-
manj dveh mesecev pa {e dnevi zasedanj delovnih teles
in seznam predvidoma obravnavanih zadev. Tak na~in
dela omogo~a ustrezno organiziranost dela tako poslan-
kam in poslancem ter slu`bam dr`avnega zbora kot tudi
predsedniku vlade in ministrom ter drugim udele`en-
cem v postopkih v dr`avnem zboru. V prihodnje bo tre-
ba nameniti ve~jo pozornost realnej{emu napovedova-
nju ~asa za razpravo, saj je bil izrabljen le v 65%. Termin-
ski programi za naslednjo sejo dr`avnega zbora, in s tem
tudi delovnih teles, so se le redko spreminjali, {e manj pa
je bilo umikov oziroma {iritev to~k `e sklicane seje
dr`avnega zbora. [e vedno pa je dr`avni zbor preve~ za-
dev obravnaval na izrednih sejah, ~emur bi se morali izo-
gibati in jih sklicati le v tistih primerih, ko zadev res ni
mogo~e obravnavati na redni seji in ko jih je treba nujno
obravnavati (npr. nujni postopki) ali kadar to narekujejo
ustavni, zakonski ali poslovni{ki roki (npr. izvolitev
mandatarja, imenovanje vlade, sprejetje prora~una, raz-
pis referenduma).
Namen novega poslovnika je bil prenesti bistveni del raz-
prave s plenarnega zasedanja na delo v delovnih telesih,
kar je, tudi primerjalno gledano nesporno pravilna
odlo~itev. S tem je bila delovnim telesom dana pristoj-
nost, da pripravijo dopolnjen predlog zakona, kar hkrati
pomeni tudi ve~jo odgovornost delovnih teles v zakono-
dajnem postopku. Ob pozitivnih u~inkih take re{itve pa je
treba ugotoviti, da so bila delovna telesa ve~krat v situaci-
ji, ko niso imela dovolj ~asa (glede na terminske progra-
me zasedanj dr`avnega zbora) za poglobljene vsebinske
in nomotehni~ne razprave, kar se je v postopku sprejema-
nja ve~krat pokazalo kot nere{ljiv oziroma te`ko re{ljiv
problem. V drugi oziroma tretji obravnavi predloga zako-
na namre~ na seji dr`avnega zbora ni mogo~e popravljati
tistih dolo~b predloga zakona, ki niso bile spremenjene
oziroma dopolnjene z amandmaji v delovnih telesih ozi-
roma na plenarnem zasedanju. Druga~e povedano, zako-
nodajalec se je nekajkrat zna{el v situaciji, ko zaradi pro-
ceduralnih pravil ni mogel popraviti vsebinskih
pomanjkljivosti.
Kljub manj{emu {tevilu delovnih teles v tem mandatu pa
je {e vedno mogo~e ugotoviti, da je bilo ustanovljeno pre-
veliko {tevilo delovnih teles z velikim {tevilom ~lanov, ~e
primerjamo na{ parlament z drugimi in glede na {tevilo
poslancev v dr`avnem zboru. Prakti~no izvajanje pristoj-
nosti dr`avnega zbora pa tudi ka`e, da z 90 poslanci ni
mogo~e u~inkovito in kvalitetno izvesti vseh nalog so-
dobnega parlamenta.
118
11 NAMESTO ZAKLJU^KA 119
Nov poslovnik dr`avnega zbora je odpravil dolo~ene ne-
jasnosti, `al pa so se pojavile nove nedore~enosti oziroma
nekonsistentnosti, ki so od predsedujo~ega zahtevale raz-
lage poslovnika `e med sejo dr`avnega zbora oziroma od
komisije za poslovnik izven seje. V teh razlagah je ve~krat
prihajalo do tolma~enja glede na konkretne primere, zato
bi bilo treba vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je
zbrala komisija za poslovnik, ~imprej odpraviti in s tem
prepre~iti razlage pod vplivom konkretnih primerov.
Glede avtonomije parlamenta lahko ugotovimo, da
dr`avni zbor u`iva regulativno oziroma proceduralno
avtonomijo, saj s poslovnikom dr`avnega zbora in dru-
gimi akti samostojno sprejema pravila za svoje delova-
nje.
S predlogi, ki so bili nujni za upravno avtonomijo parla-
menta, smo uspeli v zakonu o javnih uslu`bencih vgraditi
dolo~be, ki omogo~ajo, da dr`avni zbor uredi nekatera
vpra{anja, ki so specifi~na oziroma druga~na od urejanja
le-teh v izvr{ilni veji oblasti. S tem je dr`avni zbor dobil
podlago za nadaljnje urejanje v odloku o notranji organi-
zaciji, delovnih mestih in nazivih v slu`bah dr`avnega
zbora ter pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delov-
nih mest v slu`bah dr`avnega zbora.
Pri finan~ni avtonomiji dr`avnega zbora se je pokazal na-
predek pri pripravi finan~nega na~rta dr`avnega zbora.
Predlog sprememb prora~una za leto 2004 in predlog pro-
ra~una za leto 2005, ki ju je predlo`ila vlada, sta v celoti
upo{tevala argumentirane predloge dr`avnega zbora. Po
dolgoletnemu opozarjanju na spo{tovanje finan~ne avto-
nomije parlamenta je bila prvi~ upo{tevana, kar pa seveda
ni odvezovalo dr`avnega zbora odgovornosti za realno
na~rtovanje potreb. Ne moremo pa tega re~i za izvajanje
finan~nega na~rta dr`avnega zbora, saj ministrstvo za fi-
nance z nenapovedanimi in nedopustnimi blokadami si-
stema onemogo~a normalno uporabo sredstev dr`avnega
zbora, ki jih ima v veljavnem prora~unu. Z vsakoletnim
pravilnikom o zaklju~ku izvr{evanja dr`avnega in ob~in-
skih prora~unov pa minister za finance tako reko~ ~ez
no~ oziroma za nazaj prepove neposrednim prora~un-
skim uporabnikom, med katere sodi tudi dr`avni zbor,
prevzemati obveznosti za teko~e leto. Letos je minister za
finance to storil s pravilnikom, po katerem so neposredni
prora~unski uporabniki lahko v letu 2004 prevzemali ob-
veznosti, ki zapadejo v pla~ilo v breme prora~una Repub-
like Slovenije za leto 2004 do vklju~no petka, 8. oktobra
2004. Ta pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu RS, {t.
109/04 z dne 8. oktobra 2004, uporabniki pa smo ga preje-
li v ponedeljek, 11. oktobra. Tako ravnanje gotovo ne za-
gotavlja finan~ne avtonomije parlamenta, postavlja pa se
tudi vpra{anje njegove ustavne skladnosti. Ustava RS na-
mre~ v 154. ~lenu dolo~a, da morajo biti predpisi objavlje-
ni v uradnem listu, preden za~nejo veljati, ter v 156. ~lenu,
da ne morejo imeti u~inka za nazaj. Samo zakon lahko
dolo~i, da imajo njegove posamezne dolo~be u~inek za
nazaj, ~e to zahteva javna korist in ~e s tem ne posega v
pridobljene pravice. V pravilniku so sicer dolo~ene neka-
tere izjeme in tudi da lahko v izjemnih primerih prevze-
manje obveznosti odobri ministrstvo za finance. Tako rav-
nanje pomeni kr{enje finan~ne avtonomije parlamenta in
na~ela delitve oblasti, saj izvr{ilna oblast posega v sprejeti
finan~ni na~rt dr`avnega zbora in s tem v njegovo samo-
stojno delovanje.
Pri varnostni avtonomiji parlamenta se v iztekajo~em
mandatu ni ni~ spremenilo, saj za varovanje parlamenta
{e vedno skrbi enota ministrstva za notranje zadeve.
Glavna naloga v preteklem {tiriletnem obdobju je bila pri-
prava dr`avnega zbora na vstop Slovenije v Evropsko
unijo.
Dr`avni zbor je med svojim delovanjem opravil izredno
obse`no, zahtevno in odgovorno delo. V tem ~asu je
dr`avni zbor, kljub spremljajo~im te`avam proceduralne
in vsebinske narave, ki so se skorajda stalno pojavljale ob
obravnavah posameznih aktov in drugih gradiv na sejah
oziroma med sejami, uspel obravnavati in sprejeti po-
membne in zahtevne sistemske zakone, s katerimi se je
na{a dr`ava pribli`ala sodobni pravni ureditvi drugih
dr`av in pravnemu redu Evropske unije.
Na tem mestu je treba posebej izpostavljati, da pri delova-
nju vsakega parlamenta odigrajo pomembno vlogo
slu`be parlamenta, ki nudijo strokovno, administrativno
in tehni~no pomo~ poslancem pri njihovem delu.
Zavedajo~ se pomena predvsem strokovnih slu`b, smo v
dr`avnem zboru za~eli na~rtno pridobivati in usposabljati
kadre ter na~rtovati organizacijo dela.
Zgledovali smo se po praksah drugih parlamentov in si
tudi ogledali njihovo delo, seveda kolikor so ~as in
mo`nosti to dopu{~ale. Pri tem bi `elela opozoriti na
naslednje dejstvo. Pri prevzemanju tujih praks smo ved-
no upo{tevali na{e doma~e razmere, okoli{~ine in po-
trebe, kar se je na marsikaterem podro~ju pokazalo kot
dobro.
Vsekakor smo zelo poudarjali izobra`evanje kadrov na
vseh strokovnih podro~jih, u~enje tujih jezikov in ne na-
zadnje tudi osebnostni razvoji, obvladovanje stresnih si-
119
120 11 NAMESTO ZAKLJU^KA
tuacij, re{evanje konfliktov, retoriko in protokolarno ve-
denje (seminarji TAIEX, ECPRD, ASGP).
Na za~etku tega mandata se je izpostavilo vpra{anje od-
nosa med centralnimi slu`bami dr`avnega zbora ter stro-
kovno in administrativno podporo poslancem oziroma
poslanskim skupinam. Poslanci so `eleli okrepiti strokov-
no pomo~ poslancem na ta na~in, da bi strokovne delavce
iz centralnih slu`b, predvsem tistih, ki delajo pri delovnih
telesih, prerazporedili po poslanskih skupinah. Tako bi
delovna telesa imela le sekretarja, ki bi pomagal pri orga-
nizaciji dela delovnega telesa (sklici sej, priprava poro~il,
svetovanje v proceduralnih vpra{anjih).
Skratka, izpostavilo se je vpra{anje, ali organizirati slu`be
po modelu, ki smo ga poimenovali "avstrijski", ali po
kombiniranem na~elu.
V praksi se je izoblikovala kompromisna re{itev, in sicer:
- V centralnih slu`bah smo naredili posebno analizo in
ugotovili {tevilo potrebnih kadrov. Tiste, ki so od{li ali
so se upokojili, nismo vedno nadome{~ali z novimi.
Za poslanske skupine pa je bil sprejet sklep Mandat-
no-volilne komisije, da se v {tirih letih v prora~unu po-
stopoma zagotovijo dodatna sredstva za strokovno
pomo~ poslanskim skupinam. Sedaj poleg osnovne
pomo~i pripadajo poslanski skupini {e sredstva v
vi{ini pla~e enega strokovnega sodelavca na poslanca
na mesec.
Ne moremo re~i, da smo v popolnosti zadovoljni z na{o
organizacijo slu`b in kvaliteto kadrov, vendar je treba ra-
zumeti, da je to proces, ki ni nikoli kon~an. Lahko pa
re~emo, da so te slu`be v veliki meri pripomogle k temu,
da je Slovenija 1. maja postala polnopravna ~lanica Evrop-
ske unije.
V procesu pribli`evanja Evropski uniji smo uveljavili tako
reko~ edinstven model pri sprejemanju pogajalskih izho-
di{~. V sodelovanju z Vlado Republike Slovenije smo se
dogovorili za smiselno uporabo zakona o zunanjih zade-
vah, po kateri je vsa izhodi{~a za pogajanja, ki jih je vlada
zastopala v institucijah Evropske unije, potrjeval parla-
mentarni Odbor za zunanjo politiko. Taka odlo~itev je se-
veda terjala visoko stopnjo organiziranosti in veliko truda
pri prou~evanju gradiv v kratkih rokih, vendar se je obre-
stovala. Dr`avni zbor je bil sproti seznanjen z dogajanji ter
je prek Odbora za zunanjo politiko sodeloval pri obliko-
vanju izhodi{~ Republike Slovenije.
Tem dobrim izku{njam smo sledili tudi pri pripravi in
sprejemanju ustavnih dopolnil, ki omogo~ajo Republiki
Sloveniji vstop v Evropsko unijo oziroma prenos izvr{eva-
nja dela suverenih pravic na Evropsko unijo. V njih je tudi
dolo~ena vloga dr`avnega zbora po vstopu v Evropsko
unijo. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in drugih
odlo~itev vlada sproti obve{~a dr`avni zbor o predlogih
takih aktov in odlo~itev ter o svoji dejavnosti. Dr`avni
zbor lahko o tem sprejme stali{~a, vlada pa jih upo{teva
pri svojem delovanju. Razmerje med dr`avnim zborom in
vlado podrobneje ureja zakon, ki se sprejema z dvotretjin-
sko ve~ino glasov navzo~ih poslancev.
Predlog zakona, ki je bil sprejet marca 2004, smo pripravi-
li po podrobni prou~itvi odnosov med parlamentom in
vlado v drugih dr`avah ~lanicah Evropske unije in se
odlo~ili za kombinacijo med finskim in danskim mode-
lom. Zakon zagotavlja dr`avnemu zboru, v skladu z us-
tavnimi pristojnostmi, da bo sooblikoval stali{~a Republi-
ke Slovenije, ki jih bo vlada uveljavljala v postopkih
odlo~anja v institucijah Evropske unije. Zakon daje velik
poudarek delu vseh delovnih teles v dr`avnem zboru, ki
bodo ob obravnavi posameznih zadev vabila k sodelova-
nju {ir{o strokovno javnost in civilno dru`bo.
S tem smo `eleli v najve~ji meri ohraniti vlogo parlamenta
kot predstavni{kega telesa in zmanj{ati tako imenovani
demokrati~ni deficit.
Z organizacijo dela v dr`avnem zboru in tudi njegovih
slu`b bo zagotovljeno, da ne bo lo~evanja na t.i. notranje
oziroma doma~e zadeve in zadeve EU, ampak zavedanje,
po katerem bodo zadeve EU sprejemane kot na{e notra-
nje zadeve. To so zadeve, ki se ti~ejo vsakega izmed nas in
niso odtujene v institucijah Evropske unije.
Glede na vse povedano nismo v dr`avnem zboru zaradi
vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo oblikovali
povsem novih oziroma posebnih delovnih teles za zade-
ve EU, ampak smo nadgradili delo Komisije za evropske
zadeve in Odbora za zunanjo politiko in drugih delovnih
teles. Tej nadgradnji je sledila tudi prilagoditev slu`b, zato
lahko re~emo naslednje. Izhajajo~ iz osnovnega koncep-
ta, po katerem so tudi zadeve EU doma~e oziroma notra-
nje, smo se izognili velikim reorganizacijam in morebitni
delitvi na bolj ali manj pomembne zadeve. Na ta na~in
smo spontano pre{li v nov odlo~evalski proces, na katere-
ga smo se pripravljali in ga sprejemali sproti na vsaki stop-
nji pridru`itvenega procesa.
Ne glede na povedano se je treba zavedati, da spremem-
ba, ki se je zgodila 1. maja 2004, ne bo enostavna; nikoli
nisi tako dobro pripravljen, da te ne bi moglo ni~ presene-
titi. ^imprej se bomo morali zavedati, da moramo ne gle-
de na na~elo delitve oblasti na zakonodajno, izvr{ilno in
120
11 NAMESTO ZAKLJU^KA 121
sodno vsi konstruktivno sodelovati pri oblikovanju stali{~
Republike Slovenije ter pri iskanju enako misle~ih za nji-
hovo uveljavitev v institucijah Evropske unije in se ~im-
bolj pribli`ati dr`avam, ki stali{~a sprejemajo tako reko~ s
konsenzom in dosegajo visoko stopnjo razvoja.
Za konec tega prispevka naj mi bo dovoljen {e vpogled v
prihodnost, in sicer pogled na vlogo dr`avnega zbora kot
nacionalnega parlamenta v Evropski uniji.
Za dr`avni zbor obstajajo prilo`nosti, da ohrani svojo za-
konodajno in nadzorno funkcijo, ~e pa obstajajo tudi
zmo`nosti za uresni~itev teh prilo`nosti, bo pokazala
praksa, delovanje v konkretnih zadevah in dose`eni cilji.
Izhajajo~ iz odlo~itve Republike Slovenije, da postane
polnopravna ~lanica Evropske unije, je dr`avni zbor do-
polnil ustavo z dolo~bami 3. a ~lena.
V prvem odstavku je dolo~eno, da Slovenija lahko z med-
narodno pogodbo, ki jo ratificira dr`avni zbor z dvotret-
jinsko ve~ino glasov vseh poslancev, prenese izvr{evanje
dela suverenih pravic na mednarodne organizacije.
Na podlagi izvedenega referenduma je dr`avni zbor ratifi-
ciral pogodbo med Slovenijo in Evropskimi skupnostmi
in z njo prenesel izvr{evanje dela suverenih pravic na
Evropsko unijo.
Kaj se je s to ratifikacijo zgodilo s pristojnostmi dr`avnega
zbora - nacionalnim parlamentom, ki po ustavi izvr{uje
zakonodajno funkcijo?
Ali je izgubil svojo vlogo, ali ga sploh {e potrebujemo, so
vpra{anja, ki se pojavljajo v strokovni in lai~ni javnosti in
na katera so velikokrat dani pritrdilni odgovori.
Res je, da se pravni akti in druge odlo~itve, za katere je
Slovenija prenesla izvr{evanje dela suverenih pravic na
institucije Evropske unije, dokon~no sprejemajo v teh in-
stitucijah in da se je odlo~evalski proces spremenil za vse
veje oblasti v Republiki Sloveniji: zakonodajno, izvr{ilno
in sodno. Nacionalni parlament ne sprejema tistih
odlo~itev, ki se v Evropski uniji sprejemajo z uredbami in
ki se neposredno uporabljajo v vseh dr`avah ~lanicah
Evropske unije; vlada, poslanci, dr`avni svet in 5000 volil-
cev niso ve~ neposredni predlagatelji teh aktov, sodne
pristojnosti pa se raz{irijo tudi na sodi{~a Evropskih skup-
nosti. Vlada oziroma njeni predstavniki so v skladu z rati-
ficirano pogodbo neposredno pridobili pristojnost sood-
lo~ati v institucijah Evropske unije, vendar sta se politika
in stroka v Sloveniji zavedali v polni meri pomena demo-
krati~nega deficita pri odlo~anju v Evropski uniji in nista
sledili tistim dr`avam ~lanicam Evropske unije, ki so na-
cionalni parlament kot predstavni{ko telo, slede~ samo
pogodbi, tako reko~ izpustile iz odlo~evalskega procesa.
Z `e omenjeno dopolnitvijo ustave je v ~etrtem odstavku
3. a ~lena in na podlagi pozitivnih izku{enj iz procesa
pribli`evanja Slovenije Evropski uniji (po kateri je ob smi-
selni uporabi zakona o zunanjih zadevah vsa izhodi{~a za
pogajanja, ki jih je vlada zastopala v institucijah Evropske
unije, potrjeval dr`avni zbor prek parlamentarnega Od-
bora za zunanjo politiko) dana dr`avnemu zboru pristoj-
nost sooblikovanja slovenskih stali{~.
Zakon o sodelovanju med dr`avnim zborom in vlado v
zadevah EU, ki je bil sprejet z dvotretjinsko ve~ino nav-
zo~ih poslancev v dr`avnem zboru, dolo~a, da dr`avni
zbor sodeluje pri oblikovanju stali{~ Republike Slovenije
pri tistih zadevah, ki bi po svoji vsebini v skladu z ustavo
in zakoni spadale v njegovo pristojnost. Do teh predlo-
gov sprejme stali{~a Republike Slovenije, ki jih vlada
uveljavlja v poteku pogajanj v institucijah Evropske uni-
je.
Vse povedano pomeni, da bo dr`avni zbor oziroma nje-
gova delovna telesa obravnavala tudi v prihodnje vse
predloge zakonodajne narave in da bodo v zvezi z njimi
sprejemala odlo~itve - stali{~a Republike Slovenije. Vlada
je dol`na ta stali{~a uveljavljati. Le v primeru, kadar zaradi
pogajanj v institucijah Evropske unije oceni, da njihova
uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi
bila v korist Republike Slovenije, lahko odlo~i druga~e,
vendar mora o tem obvestiti dr`avni zbor in navesti oko-
li{~ine, ki so utemeljevale tak{no ravnanje.
S temi ustavnimi in zakonskimi re{itvami je dr`avni zbor
ohranil v sicer spremenjenem odlo~evalskem procesu
svojo zakonodajno vlogo pa tudi nadzorno funkcijo nad
izvr{ilno oblastjo. ^eprav mandat, ki ga dr`avni zbor daje
vladi, ni pravno zavezujo~, ampak le politi~no, dr`avne-
mu zboru ostajajo vsi instrumenti nadzora nad vlado: od
instituta poslanskega vpra{anja, interpelacije vladi ali po-
sameznemu ministru, ustavne obto`be zoper predsedni-
ka vlade ali ministra do nezaupnice vladi v primerih, ko
vlada ne bi spo{tovala ustavnega in zakonskega polo`aja
dr`avnega zbora oziroma ne bi v skladu z zakonom uve-
ljavljala stali{~ Republike Slovenije, ki jih je sprejel
dr`avni zbor.
Predstavljene ustavne in zakonske re{itve so politi~na in
pravna podlaga za delovanje dr`avnega zbora in njegovo
maksimalno vklju~enost v odlo~evalske procese v zvezi z
121
122 11 NAMESTO ZAKLJU^KA
zadevami Evropske unije. Ob upo{tevanju uvodne trditve
lahko ugotovimo, da ima dr`avni zbor - nacionalni parla-
ment prilo`nost za svoje delovanje v okviru Evropske uni-
je in da je v okviru evropskega sistema in ustavnega reda
Republike Slovenije ohranil svojo zakonodajno in nad-
zorno funkcijo. S takimi re{itvami je Slovenija v najve~ji
mo`ni meri ohranila vlogo predstavni{kega telesa in
zmanj{ala sicer{nji demokrati~ni deficit.
Od tu naprej se postavlja vpra{anje zmo`nosti dr`avnega
zbora, da izkoristi dane prilo`nosti, ki so v interesu Slove-
nije in tudi Evropske unije.
Za obravnavo zadev Evropske unije, ki jih dolo~a zakon o
sodelovanju med dr`avnim zborom in vlado v zadevah
Evropske unije, je bil dopolnjen poslovnik dr`avnega
zbora in sprejeta odloka o ustanovitvi Odbora Dr`avnega
zbora za zadeve Evropske unije in Odbora Dr`avnega
zbora za zunanjo politiko (za zadeve zunanje in varnost-
ne politike). Ti dve delovni telesi morata biti sestavljeni
sorazmerno glede na {tevilo poslancev, izvoljenih v
dr`avni zbor na podlagi istoimenskih list, ker sprejemata
stali{~a Republike Slovenije v imenu celotnega dr`avnega
zbora, razen v izjemnih primerih, ko jih sprejema dr`avni
zbor na seji. Ugotovimo lahko, da je Odbor za zadeve
Evropske unije sestavljen v skladu z navedenim na~elom,
medtem ko je sestava Odbora za zunanjo politiko ostala
nespremenjena, ker je ve~ina menila, da ga iz prakti~nih
razlogov - kratka doba do konca mandata tega sklica, ni
treba spreminjati. Politika s tako re{itvijo sestave Odbora
za zunanjo politiko ni bila (trenutno) zmo`na v celoti ure-
sni~iti ne samo dane prilo`nosti, ampak predvsem po-
stavljenega na~ela, ki ima ustavnopravni zna~aj. ^e naj
EU-delovna telesa odlo~ajo namesto dr`avnega zbora,
morajo v svoji sestavi odra`ati sestavo 90-~lanskega
dr`avnega zbora.
Zaradi specifi~nosti obravnavanja zadev EU morajo imeti
~lani EU-delovnih teles dolo~ena dodatna znanja, kot so
npr. dobro poznavanje institucij Evropske unije in njene-
ga odlo~evalskega procesa, znanje uradnih jezikov
Evropske unije, permanentno spremljanje obravnavanih
zadev EU, poro~il vlade in mnenj strokovne, gospodarske
in civilno-dru`bene javnosti.
Izhajajo~ iz prakse parlamentov ~lanic Evropske unije, ki
imajo podoben sistem (npr. Finska, [vedska, Danska), bi
bilo nujno, da so v ta delovna telesa imenovani tudi stalni
nadomestni ~lani. Prav tako je, glede na re{itev, da EU-de-
lovna telesa sprejemajo stali{~a Republike Slovenije na
podlagi mnenj podro~nih delovnih teles (gospodarstvo,
infrastruktura, kmetijstvo, finance itd.), nujno, da bi pred-
sednik, podpredsednik ali ~lan podro~nega delovnega te-
lesa bil hkrati tudi ~lan EU-delovnih teles zaradi u~inkovi-
tosti ter kvalitete dela in nekak{en vezni ~len med temi
telesi.
Ugotovimo lahko, da tudi te prilo`nosti za u~inkovitej{e,
kvalitetnej{e in a`urnej{e delo dr`avni zbor ni bil (trenut-
no) zmo`en izkoristiti. V poslovnik dr`avnega zbora na-
mre~ niso bile vgrajene dolo~be o stalnih nadomestnih
~lanih EU-odborov in dolo~be, po katerih bi bili dolo~eni
poslanci hkrati ~lani EU-odborov, predvsem Odbora za
zadeve Evropske unije in podro~nega delovnega telesa.
Menim, da bodo morali poslanci novega sklica ponovno
pretehtati te re{itve in izkoristiti prilo`nost, ~e ne z dopol-
nitvijo poslovnika pa vsaj v praksi, ob imenovanju ~lanov
in po{iljanju nadomestnih ~lanov na seje delovnih teles.
In ne nazadnje: predvsem pri obravnavi zadev EU je treba
izpostaviti vpra{anje tako imenovane konsenzualne de-
mokracije, ki je po mojem mnenju bistvena prilo`nost, ki
jo Slovenija ne sme izpustiti. Za kaj gre?
Vsak posameznik in vsi skupaj (vlada in dr`avni zbor, po-
zicija in opozicija) se morajo zavedati, da ne glede na to,
kdo v imenu Slovenije zastopa stali{~a Republike Sloveni-
je in o njih odlo~a v institucijah Evropske unije, gre v za-
devah EU za polo`aj Republike Slovenije, za sprejetje ti-
stih odlo~itev, ki bodo v korist Republike Slovenije oziro-
ma ki bodo izra`ale v konstalaciji sil v Evropski uniji naj-
bolj{o oz. vsaj ne najslab{o re{itev za Slovenijo.
Zavedati se je namre~ treba, da Slovenija ne bo imela no-
bene koristi, ~e zaradi morebitnih notranjepoliti~nih ne-
soglasij med vlado in dr`avnim zborom oziroma med po-
zicijo in opozicijo ne bo mogo~e sprejeti kvalitetnih sta-
li{~ Republike Slovenije, podkrepljenih z argumenti, ozi-
roma ne bo dovolj modrosti pri iskanju enako misle~ih
dr`av, v sodelovanju s katerimi bi lahko dosegli potrebno
ve~ino za uveljavitev stali{~ Republike Slovenije. Menim,
da ni preve~ utopisti~no pri~akovati (in naj mi bo dovolje-
no na tem mestu povedati), da bo Slovenija zmogla dovolj
strokovnosti in modrosti, da bo s ~imve~jim konsenzom
sprejemala in uveljavljala stali{~a Republike Slovenije v
Evropski uniji.
Naj sklenem. Ugotovim lahko, da ima Slovenija in s tem
dr`avni zbor v Evropski uniji prilo`nosti, ki pa jih mora v
~im ve~ji meri izkoristiti, kar pa je odvisno predvsem od
politi~nih in strokovnih zmo`nosti.
122
11 NAMESTO ZAKLJU^KA 123
Slovenija je v preteklosti `e dokazala, da je zmo`na biti
najbolj{a: bila je najbolj razvita republika znotraj biv{e Ju-
goslavije in bloka socialisti~nih dr`av, najbolje pripravlje-
na kandidatka za vstop v Evropsko unijo.
Ali bo tako tudi v bodo~e? Prilo`nosti so!
Ljubljana, 12. oktober 2004
Generalna sekretarka Dr`avnega zbora
Rebublike Slovenije v mandatnem obdobju 2000 - 2004
Jo`ica Veli{~ek
123
125
12 SLU@BE
125
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:07 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
126 12 SLU@BE
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih
opravil ter tehni~nih nalog, s katerimi se zagotavljajo po-
goji za delo Dr`avnega zbora Republike Slovenije (v na-
daljnjem besedilu dr`avni zbor), ima dr`avni zbor slu`be,
ki jih vodi generalni sekretar dr`avnega zbora (25. in 26.
~len Poslovnika Dr`avnega zbora Republike Slovenije,
Ur. list RS, {t. 35/02, 60/04). V nadaljevanju podajamo ne-
kaj splo{nih podatkov o organiziranosti slu`b in o zapo-
slenih v dr`avnem zboru.
12.1 Splo{no
Organizacijo in delo slu`b dr`avnega zbora v mandatu
2000-2004 je dolo~al Odlok o organizaciji in delu slu`b
dr`avnega zbora (Ur. list RS, {t.19/97, 124/00 in 63/02).
Med mandatom sta bili sprejeti dve spremembi odloka, s
katerima se je pove~al dele` strokovne in administrativne
pomo~i poslanskim skupinam, in sicer:
- s spremembo 16. ~lena z dne 21. 12. 2000 se vsaki po-
slanski skupini dodatno dolo~i {e en strokovni sodela-
vec ter poslanski skupini, ki pa ima ve~ kot osem po-
slancev, pa se poleg tega dolo~i na vsakih {est poslan-
cev {e po en strokovni delavec;
- s spremembo 17. ~lena z dne 12. 7. 2002 je bilo
dolo~eno, da za vsakega poslanca pripadajo poslanski
skupini sredstva za dodatno strokovno pomo~ v
mese~nem znesku pla~e svetovalca dr`avnega zbora
(ta sprememba se je izvr{evala postopoma v letih
2002, 2003 in 2004).
Zaradi konkretizacije dolo~b Zakona o javnih uslu`ben-
cih (Uradni list RS, {t. 56/02) in delno Zakona o sistemu
pla~ v javnem sektorju (Uradni list RS, {t. 56/02, 110/02,
72/03 in 126/03), ki uvajata mnoge sistemske novosti v
ureditev javnega sektorja v Republiki Sloveniji, je bilo tre-
ba tudi v dr`avnem zboru sprejeti nov odlok in sicer Od-
lok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v
slu`bah dr`avnega zbora (Ur. list RS, {t. 50/04, v nadalje-
vanju odlok).
Z novim odlokom smo `eleli dose~i cilje, ki se bodo pozi-
tivno odrazili v delovanju slu`b dr`avnega zbora, in sicer
oblikovanje preglednej{e in u~inkovitej{e notranje orga-
nizacijske strukture, ki v primerjavi z organizacijo slu`b
po starem odloku prina{a nekatere novosti glede na dose-
danje izku{nje in izku{nje drugih parlamentov:
- oblikovali smo novo notranjo organizacijsko enoto
»DIREKTORAT«, ki povezuje vse notranje organizacij-
ske enote, ki opravljajo spremljajo~e, strokovno-teh-
ni~ne, administrativne in druge podobne naloge in jo
vodi drugi namestnik generalnega sekretarja - direk-
tor. Ta zamisel in potreba je bila predlagana `e v
za~etku tega mandata, a `al ni bila realizirana. Podob-
no ureditev imajo tudi v mnogih drugih evropskih par-
lamentih (npr. v Belgiji, na Finskem, na Poljskem in
drugod);
- Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek je pre{el iz In-
formacijsko-dokumentacijskega sektorja v Raziskoval-
no-dokumentacijski sektor zaradi vsebinske poveza-
nosti raziskovalne in dokumentacijske dejavnosti;
- v Sektorju za izvajanje dejavnosti dr`avnega zbora se
je poleg Oddelka za pripravo in izvedbo sej dr`avnega
zbora ter delovnih teles oblikoval {e Oddelek za med-
narodno dejavnost, protokol in prevajanje. V tem od-
delku naj bi se opravljala vsebinska priprava medna-
rodnih dogodkov (bilateralni in multilateralni obiski,
stalne delegacije dr`avnega zbora, skupine prijateljs-
tva), protokolarne in prevajalske naloge ter naloge v
zvezi z logisti~no izvedbo delovnih in uradnih
obiskov.
12.1.1 Zaposleni v slu`bah dr`avnegazbora
S Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji de-
lovnih mest v slu`bah dr`avnega zbora {t. 040-03-/89-
1/56 z dne 1. 7 .2004 (v nadaljevanju: sistemizacija) je si-
stemiziranih 351 delovnih mest, in sicer:
- 28 delovnih mest uradnikov na polo`aju (8%),
- 169 uradni{kih delovnih mest (48,1%),
- 154 strokovno-tehni~nih delovnih mest (43,9%).
Pri delovnih mestih uradnikov na polo`aju in pri urad-
ni{kih delovnih mestih so navedena tudi delovna mesta
za dolo~en ~as (Kabinet predsednika dr`avnega zbora,
slu`be poslanskih skupin) v skladu s 73. ~lenom Zakona o
javnih uslu`bencih, za katere se smiselno uporabljajo
dolo~be zakona, ki urejajo pravice in obveznosti javnih
uslu`bencev na uradni{kih delovnih mestih.
Na podlagi organizacijskih sprememb in dopolnitev v od-
loku in sistemizaciji, sprememb v obsegu in nalogah ter
uvedbe novih nalog so se izvedle notranje prerazporedi-
tve. Z novo sistemizacijo se je ukinilo 10 in sistemiziralo
22 novih delovnih mest, kar zna{a 3,5% povi{anje {tevila
delovnih mest.
126
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:07 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 127
Na dan 1. 9. 2004 je bilo v slu`bah dr`avnega zbora 346
zaposlenih, in sicer:
- zaposleni po sistemiziranih delovnih mestih: 320, od
tega 23 uradnikov na polo`aju, 159 uradnikov, 138
strokovno-tehni~nih delavcev,
- 2 pripravnika,
- 24 zaposlenih v slu`bah poslanskih skupin po 12.
~lenu odloka.
Zasedenost delovnih mest glede na sistemizirana delovna
mesta je 91,1% - od tega 6,5% uradnikov na polo`aju,
45,3% uradnikov in 39,3% strokovno-tehni~nih delavcev
(glej graf {t.12.1).
Graf 12.1.: Razmerje med sistemiziranimi in dejansko zasedenimi delovnimi mesti
V tabeli {t. 12.1 prikazujemo {tevilo zaposlenih po posameznih organizacijskih enotah, po spolu in po povpre~ni starosti
zaposlenih.
Tabela 12.1: Zaposleni po organizacijskih enotah - po spolu in starosti (na dan 1. 9. 2004)
ORGANIZACIJSKE ENOTE[TEVILO
ZAPOSLENIH
[TEVILO
@ENSK
[TEVILO
MO[KIH
POVPRE^NA
STAROST
ZAPOSLENIH
KABINET PREDSEDNIKA DZ 7 7 - 49,0
ZAKONODAJNO - PRAVNA SLU@BA 14 12 2 43,4
URAD GENERALNEGA SEKRETARJA 4 2 2 47,6
SLU@BA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI 5 4 1 43,1
SEKRETARIAT DR@AVNEGA ZBORA 5 4 1 45,9
127
128 12 SLU@BE
ORGANIZACIJSKE ENOTE[TEVILO
ZAPOSLENIH
[TEVILO
@ENSK
[TEVILO
MO[KIH
POVPRE^NA
STAROST
ZAPOSLENIH
SEKTOR ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI DZ - - - -
Oddelek za pripravo in izvedbo sej 69 56 13 41,6
Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol
in prevajanje 12 12 - 37,0
RAZISKOVALNO -DOKUMENTACIJSKI SEKTOR 2 2 - 49,6
Raziskovalni oddelek 7 3 4 40,3
Dokumentacijsko - knji`ni~ni oddelek 16 14 2 44,5
DIREKTORAT - - - -
SPLO[NI SEKTOR
Oddelek za organizacijo in kadre
Finan~no - ra~unovodski oddelek
7
10
6
9
1
1
39,2
37,9
INFORMACIJSKI SEKTOR
Oddelek za razvoj informacijskega sistema
Oddelek za delo z gradivi in po{to
Oddelek operaterski servis
Oddelek tiskarna
2
12
19
8
10
1
3
14
8
5
1
9
5
-
5
51,2
37,5
41,6
31,1
41,0
OPERATIVNO -TEHNI^NI SEKTOR
Oddelek za investicije in vzdr`evanje
Oddelek za gostinske storitve
Oddelek za prevoze
Oddelek za receptorka in telefonska dela
1
24
19
5
10
-
15
9
-0
6
1
9
10
5
4
49,6
43,7
43,5
49,2
44,2
SLU@BE POSLANSKIH SKUPIN
LDS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
13
2
10
2
3
-
33,8
26,8
SDS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
7
8
4
6
3
2
40,5
32,1
ZLSD
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
5
3
3
1
2
2
35,4
32,7
SLS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
6
4
5
3
1
1
31,7
40,0
NSi
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
7
5
4
4
3
1
37,8
33,5
128
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:14 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 129
ORGANIZACIJSKE ENOTE[TEVILO
ZAPOSLENIH
[TEVILO
@ENSK
[TEVILO
MO[KIH
POVPRE^NA
STAROST
ZAPOSLENIH
DeSUS - zaposleni po 11. ~lenu odloka 4 2 2 37,6
SNS - zaposleni po 11. ~lenu odloka 4 4 - 30,3
SMS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
4
1
2
1
2
-
32,6
29,6
Narodne skupnosti
- zaposleni po 11. ~lenu odloka 2 2 - 33,4
Samostojni poslanec- [temberger
- zaposleni po 12. ~lenu odloka 1 1 - 31,7
Poslanska pisarna Lendava
Poslanska pisarna Maribor2 2 - 47,1
SKUPAJ 346 248 98 40,4
Vir: Oddelek za organizacijo in kadre.
V grafu {t. 12.2 prikazujemo strukturo zaposlenih po spolu, v tabeli {t. 12.2 in grafu {t. 12.3 pa strukturo zaposlenih po
stopnji izobrazbe.
Graf 12.2.: Razmerje zaposlenih po spolu
129
130 12 SLU@BE
Tabela 12.2: Zaposleni po stopnjah izobrazbe (na dan 1. 9. 2004)
ORGANIZACIJSKE ENOTESTOPNJA IZOBRAZBE
(DEJANSKA IZOBRAZBA ZAPOSLENIH)
I. II. III. IV. V. VI. VII. VII./1 VII./2 VIIISkupaj{tev. za-poslenih
KABINET PREDSEDNIKA DZ - - - 3 2 - - 1 1 - 7
ZAKONODAJNO - PRAVNA SLU@BA - - - - 2 1 - 11 - - 14
URAD GENERALNEGA SEKRETARJA - - - - 1 - - 3 - - 4
SLU@BA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI - - - - 1 1 - 2 1 - 5
SKRETARIAT DZ - - - 1 2 1 - 1 - - 5
SEKTOR ZA IZVAJANJE
DEJAVNOSTI DZ
- Oddelek za pripravo in izvedbo sej - - - 1 17 9 - 37 5 - 69
- Oddelek za mednarodno dejavnost,
protokol in prevajanje- - - - 2 1 2 7 - - 12
RAZISKOVALNO -
DOKUMENTACIJSKI SEKTOR- - - - 1 - - - 1 - 2
- Raziskovalni oddelek - - - - - - - 3 3 1 7
- Dokumentacijsko - knji`ni~ni
oddelek- - - - 3 2 1 9 1 - 16
DIREKTORAT
SPLO[NI SEKTOR
- Oddelek za organizacijo in kadre
- Finan~no - ra~unovodski oddelek
-
-
-
-
-
-
-
-
2
4
1
3
-
2
4
1
-
-
-
-
7
10
INFORMACIJSKI SEKTOR
- Oddelek za razvoj informacijskega
sistema
- Oddelek za delo z gradivi in po{to
- Oddelek operaterski servis
- Oddelek tiskarna
-
-
5
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
2
2
8
-
7
10
6
2
-
1
1
-
-
-
-
-
-
-
-
3
1
-
-
1
-
-
-
-
-
-
-
-
-
2
12
19
8
10
OPERATIVNO -TEHNI^NI SEKTOR
- Oddelek za investicije
in vzdr`evanje
- Oddelek za gostinske Storitve
- Oddelek za prevoze
- Oddelek za receptorka in telefonska
dela
-
14
3
-
1
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
3
13
5
3
-
6
3
6
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
24
19
5
10
130
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:18 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 131
ORGANIZACIJSKE ENOTESTOPNJA IZOBRAZBE
(DEJANSKA IZOBRAZBA ZAPOSLENIH)
I. II. III. IV. V. VI. VII. VII./1 VII./2 VIIISkupaj{tev. za-poslenih
SLU@BE POSLANSKIH SKUPIN
LDS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
-
-
-
-
-
-
-
-
4
-
-
-
1
-
7
2
1
-
-
-
13
2
SDS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
1
-
-
-
-
-
-
-
1
-
-
-
-
1
3
5
2
2
-
-
7
8
ZLSD
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
-
-
-
-
-
-
-
-
1
-
1
1
1
1
2
1
-
-
-
-
5
3
SLS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
-
-
-
-
-
-
-
1
2
2
-
-
1
-
2
1
1
-
-
-
6
4
NSi
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
-
1
-
-
-
-
-
-
1
-
1
-
-
-
5
3
-
1
-
-
7
5
DeSuS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka - - - - - 1 - 3 - - 4
SNS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka - - - - 1 - 1 2 - - 4
SMS
- zaposleni po 11. ~lenu odloka
- zaposleni po 12. ~lenu odloka
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1
1
-
-
-
3
-
-
-
-
-
4
1
Narodne skupnosti
- zaposleni po 11. ~lenu odloka - - - - 1 - - 1 - - 2
Samostojni poslanec
- zaposleni po 12. ~lenu odloka - - - - 1 - - - - - 1
Poslanska pisarna Lendava
Poslanska pisarna Maribor
-
-
-
-
-
-
-
1
1
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-2
SKUPAJ 25 - - 45 93 26 11 125 20 1 346
Vir: Oddelek za organizacije in kadre
131
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:18 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
132 12 SLU@BE
Graf {t. 12.3: Zaposleni po stopnjah izobrazbe
12.2 Predstavitev slu`bdr`avnega zbora
V tem podpoglavju predstavljamo posamezne slu`be
dr`avnega zbora. Glede na spremembe v organiziranosti
slu`b, ki so se zgodile v tem mandatnem obdobju, v okle-
pajih navajamo nove nazive nekaterih oddelkov oziroma
slu`b.
12.2.1 Sekretariat za zakonodajo inpravne zadeve (Zakonodajno-pravna slu`ba)
Z novim poslovnikom dr`avnega zbora, uveljavljenim z
julijem 2002, se je dotedanji Sekretariat za zakonodajo in
pravne zadeve sistemsko preoblikoval in nadaljeval z de-
lom kot Zakonodajno-pravna slu`ba (v nadaljnjem bese-
dilu: ZPS). S tem je v formalnopravnem in v organizacij-
skem smislu izgubil popolno samostojnost, ki jo je imel
po prej veljavni ureditvi, ko je dr`avni zbor imenoval nje-
govega sekretarja, ki je bil za delo Sekretariata za zakono-
dajo in pravne zadeve neposredno odgovoren dr`avne-
mu zboru. Po novi ureditvi je ZPS kot samostojna slu`ba
ume{~ena v razmerje odgovornosti do kolegija predsed-
nika dr`avnega zbora, ki imenuje vodjo te slu`be na pred-
log predsednika dr`avnega zbora, in hkrati tudi v razmer-
je odgovornosti do generalnega sekretarja. To po oceni
ZPS pu{~a dvome o sistemski jasnosti polo`aja te slu`be
in posledi~no o jasnih hierarhi~nih razmerjih te slu`be,
kar lahko vpliva tudi na njeno neodvisnost pri delu, zlasti
ob morebitnih nesoglasjih med posameznimi vodstveni-
mi funkcijami v organizacijski strukturi dr`avnega zbora
in njegovih slu`b. Vendar pa novi poslovnik vsebinsko
ohranja bistvo nalog in namenov te slu`be v smislu zago-
tavljanja kontinuitete pravne podpore poslancem pri nji-
hovem odlo~anju, ob tem, da so naloge in vsebina dela
seveda prilagojene sicer{njim novitetam v zakonodajnem
postopku in postopkih drugih odlo~itev, ki jih sprejema
dr`avni zbor.
Zakonodajno-pravna slu`ba torej v skladu s 127. ~lenom
veljavnega poslovnika dr`avnega zbora daje mnenje o
skladnosti predlogov zakonov in drugih aktov in amand-
majev z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-
tehni~nih vidikih predlogov.
V okviru zakonodajnega postopka ZPS tako vedno daje
svoje mnenje k predlogom zakonov v drugi obravnavi za
obravnavo na mati~nem delovnem telesu. Poslovnik
slu`bo poobla{~a, da poda svoje mnenje tudi po tej
obravnavi, torej k dopolnjenemu predlogu zakona za
obravnavo na plenarni seji dr`avnega zbora. To se
ob~asno uporabi, zlasti da se odpravijo kasneje ugotovlje-
ne neustreznosti pri sprejetih amandmajih v okviru seje
delovnega telesa ali da se odpravi {e kak{na dodatno ugo-
tovljena neustreznost ali neskladnost, ~e pravila poslovni-
ka to {e dopu{~ajo. Zakonodajno-pravna slu`ba lahko da
mnenje tudi v okviru tretje obravnave predloga zakona,
kjer pa mora tudi nakazati mo`ne re{itve ugotovljenih
neusklajenosti, kar je bilo doslej uporabljeno v zelo red-
kih primerih. Glede na novi poslovnik se mnenje ZPS v
zakonodajnem postopku torej pojavlja manj pogosto, pri
~emer ZPS, v skladu z namenom novega poslovnika, svo-
jo pozornost prete`no namenja obravnavi predloga akta
(zakona) na mati~nem delovnem telesu.
Tudi uporaba pooblastila za opozorilo o neusklajenosti
zakonskih re{itev zaradi sprejetih amandmajev po petem
odstavku 140. ~lena poslovnika dr`avnega zbora je s stra-
132
12 SLU@BE 133
ni ZPS po veljavnem poslovniku bistveno manj pogosta,
ker del te odgovornosti prevzema vlada, ki je po novem
prav tako poobla{~ena posredovati tako opozorilo pred-
sedujo~emu na seji dr`avnega zbora pred glasovanjem o
zakonu v celoti.
Po novem poslovniku dr`avnega zbora je pomembna no-
vost pri nalogah ZPS izdelovanje uradnih pre~i{~enih be-
sedil zakonov, ki jih na podlagi 153. ~lena poslovnika
zbora pripravi ZPS po vsaki spremembi zakona. Te nato
potrdi dr`avni zbor na plenarni seji, nato pa se objavijo v
Uradnem listu RS in na spletnih straneh dr`avnega zbora.
Za izvajanje te naloge je ZPS skupaj s priznanimi strokov-
njaki s podro~ja zakonodajne tehnike dolo~ila strokovne
standarde oblikovanja tovrstnih zakonskih besedil, kate-
rih bistveni cilj je ohranitev popolne verodostojnosti be-
sedila ter zagotovitev preglednosti in uporabnosti za
obi~ajne potrebe uporabnikov zakonskih besedil.
Zakonodajno-pravna slu`ba je v tem mandatnem obdob-
ju pripravila 1111 mnenj v postopkih sprejemanja aktov
dr`avnega zbora, od tega 631 po novi poslovni{ki uredi-
tvi, pripravila je 121 uradnih pre~i{~enih besedil zakonov
in izdala 9 mnenj k zahtevam za razpis referenduma. V
zvezi s 13. ~lenom zakona o referendumu in o ljudski ini-
ciativi pa je za predsednika dr`avnega zbora pripravila 24
mnenj o pobudah volivcem za zbiranje podpisov za iz-
vedbo referenduma o dolo~enih vpra{anjih, ki se urejajo
z zakonom.
Ustavno sodi{~e RS je v tem mandatnem obdobju poslalo
dr`avnemu zboru v pojasnilo 426 pobud za pri~etek po-
stopka za presojo ustavnosti zakonov ali poslovnika
dr`avnega zbora in odgovorilo na 44 zahtev po presoji
ustavnosti.
Na tej podlagi je ZPS za 232 zadev pripravila 171 odgovo-
rov oziroma pojasnil, ki jih je dr`avni zbor posredoval us-
tavnemu sodi{~u, pri tem pa je upo{tevala, da so posa-
mezne zadeve zdru`ene zaradi sorodnosti. Trenutno ima
ZPS v pripravi 26 zadev, 35 zadev pa {e ~aka na mnenje
vlade.
Glede postopkov pred drugimi sodi{~i je ZPS pripravila v
skladu z 273. ~lenom poslovnika 4 odgovore Upravnemu
sodi{~u RS in 2 odgovora Vrhovnemu sodi{~u RS.
Na ZPS naslavljajo svoja zaprosila tudi delovna telesa in
poslanci. Za njih je ZPS v tem mandatnem obdobju pripra-
vila 43 odgovorov.
Na ZPS sta se z zaprosilom za mnenje ve~krat obrnila tudi
predsednik in generalna sekretarka dr`avnega zbora.
Tako je bilo pripravljenih 19 odgovorov za predsednika
dr`avnega zbora in 1 odgovor za generalno sekretarko
dr`avnega zbora.
ZPS je v tem obdobju prejela 96 zaprosil za razlago zako-
nov od posameznikov in pravnih oseb, pa tudi dr`avnih
organov. V skladu z na~elom delitve oblasti sekretariat
oziroma ZPS, razen ~e ni {lo za posamezna vpra{anja vo-
lilne zakonodaje, na ta zaprosila ni odgovarjala, pa~ pa jih
je odstopala pristojnim ministrstvom, ki so v okviru
izvr{ne oblasti v skladu z ustavo pristojna za tolma~enja
zakonov v okviru njihovega izvr{evanja.
Tako je ZPS (in prej Sekretariat za zakonodajo in pravne
zadeve) v tem mandatnem obdobju pripravila 1505 raz-
li~nih mnenj oziroma zadev, pri ~emer niso upo{tevana ti-
sta, ki jih je posredovala posameznikom in pravnim ose-
bam, ker jih je malo in so prete`no napotilne narave.
12.2.2 Oddelek za informiranje(Slu`ba za odnose z javnostmi)
Oddelek za informiranje (s Pravilnikom o notranji organi-
zaciji in sistemizaciji delovnih mest v slu`bah dr`avnega
zbora z dne 1. 7. 2004 se je preimenoval v Slu`bo za odno-
se z javnostmi) opravlja naloge obve{~anja javnosti o delu
dr`avnega zbora in njegovih delovnih teles, o mednarod-
ni in drugih dejavnostih; zagotavlja pogoje predstavni-
kom medijev za njihovo delo v dr`avnem zboru, izdaja
glasilo dr`avnega zbora in druge publikacije ter izvaja
druge oblike komuniciranja z razli~nimi javnostmi. Os-
novna naloga Oddelka za informiranje je zagotavljanje in-
formacij predstavnikom medijev, med njimi je kar 450 v
dr`avnem zboru akreditiranih novinarjev.
V preteklem mandatu je Oddelek za informiranje poleg
teko~ega zagotavljanja informacij predstavnikom medijev
in drugim zainteresiranim javnostim izdal tudi naslednje
publikacije:
1. Parlamentarec, ki je izhajal {e v za~etku mandata do
vklju~no decembra 2001. V tem obdobju je bilo izda-
nih 13 {tevilk;
2. knjige in druge publikacije: 12 naslovov;
3. bro{ure in druge manj{e publikacije, zlo`enke, raz-
glednice (predstavitev delovnih teles, predstavitev
dr`avnega zbora za razli~ne javnosti - obiskovalci,
otroci ...), tudi v razli~nih tujih jezikih: 14 naslovov;
4. Poro~evalec Dr`avnega zbora RS.
133
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:29 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
134 12 SLU@BE
V tabeli {t. 12.3 prikazujemo {tevilo izdanih Poro~evalcev Dr`avnega zbora RS v mandatnem obdobju 2000-2004 po posa-
meznih letih.
Tabela {t. 12.3: [tevilo izdanih poro~evalcev dr`avnega zbora v mandatnem obdobjuod 27.10.2000 do 20.10.2004
LETO IZDAJE IZDANE [TEVILKE*SKUPAJ [TEVILO
ZVEZKOVSKUPAJ [TEVILO STRANI
Od 27.10.2000 9+1 10 784
2001 102+22 124 12859 (predlog prora~una)
2002 123+22 145 17178 (predlog prora~una)
2003 113+11 124 16360 (predlog prora~una)
do 20.10.2004 110+5 115 11640
SKUPAJ 457 + 61 518 58821
Vir: Oddelek za informiranje.
Opomba:
* Zaradi ve~jega obsega, objavljeno v ve~ zvezkih
Oddelek za informiranje je delo Dr`avnega zbora RS spremljal v fotografiji in ima foto arhiv z ve~ kot 3000 fotografijami.
Na spletnih straneh dr`avnega zbora izpolnjuje oddelek rubriko Aktualno/Dogodki, kjer je bilo v tem mandatnem ob-
dobju objavljenih 364 informacij.
Oddelek za informiranje je tudi organiziral in izvedel ve~je {tevilo vodenih obiskov in ogledov dr`avnega zbora. Zanima-
nje za obisk slovenskega parlamenta izkazuje tabela 12.4.
Tabela {t. 12.4: [tevilo obiskovalcev parlamenta v mandatnem obdobju od 27.10. 2000do 22.10.2004
LETO ORGANIZIRANI OBISKI DAN ODPRTIH VRAT SKUPAJ
{t. skupin {t. obiskovalcev {t. skupin {t. obiskovalcev {t. skupin {t. obiskovalcev
Od 27.10.2000 8 415 6 83 14 498
2001 126 5903 33 735 159 6638
2002 129 6887 38 678 167 7565
2003 169 7085 39 843 208 7928
do 22.10.2004 161 6545 42 776 203 7321
SKUPAJ 593 26835 158 3115 751 29950
Vir: Oddelek za informiranje.
134
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:29 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 135
12.2.3 Kabinet predsednikaDr`avnega zbora RS
Kabinet predsednika dr`avnega zbora je notranja organi-
zacijska enota, ki opravlja strokovne, svetovalne, organi-
zacijske in administrativno-tehni~ne naloge, vezane na
funkcije predsednika in podpredsednike dr`avnega zbo-
ra. Vodi ga vodja kabineta, ki ga na predlog predsednika
dr`avnega zbora za ~as trajanja mandata imenuje Mandat-
no volilna komisija. Kabinet predsednika skrbi predvsem
za zagotavljanje pogojev za nemoteno in kakovostno
opravljanje dela predsednika in podpredsednikov dr`av-
nega zbora, zlasti za koordinacijo dela med njimi. Pri svo-
jem delu tesno sodeluje z vsemi slu`bami dr`avnega zbo-
ra, {e posebej z Uradom generalnega sekretarja dr`avne-
ga zbora, Zakonodajno-pravno slu`bo, Sekretariatom
dr`avnega zbora - Oddelkom za mednarodno dejavnost,
protokol in prevajanje, Oddelkom za pripravo in izvedbo
sej dr`avnega zbora in delovnih teles, Slu`bo za odnose z
javnostmi, sekretarji poslanskih skupin ter predsedniki
delovnih teles. Kabinet predsednika skrbi tudi za kores-
pondenco predsednika in sodelovanje z drugimi uradi in
dr`avnimi institucijami (Uradom predsednika RS, Ura-
dom predsednika Vlade RS, ministri, Protokolom RS).
12.2.4 Urad generalnega sekretarja
Urad generalnega sekretarja oziroma sekretarke opravlja
strokovna in administrativna dela za generalnega sekre-
tarja ter naloge na podro~ju notranje revizije in varovanja
dr`avnega zbora.
Do sprejetja novih organizacijskih aktov (Odloka o notra-
nji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v slu`bah
dr`avnega zbora in Pravilnika o notranji organizaciji in si-
stemizaciji delovnih mest v slu`bah dr`avnega zbora) so
bili v okviru urada organizirani:
- Finan~no-ra~unovodski oddelek,
- Kadrovski oddelek in
- Oddelek za protokol ter
- svetovalec za pravne zadeve,
- notranji revizor,
- svetovalec za varnost.
Z novo organizacijo sta Finan~no-ra~unovodski oddelek
in Oddelek za organizacijo in kadre postala samostojni
enoti v Splo{nem sektorju, Oddelek za protokol pa se-
stavni del Oddelka za mednarodno dejavnost, protokol in
prevajanje. Dela in naloge, ki se nana{ajo na podro~je
pravnega svetovanja, revizije in varovanja dr`avnega zbo-
ra (svetovalec za pravne zadeve, notranji revizor in sveto-
valec za varnost) ostajajo v okviru Urada generalnega
sekretarja.
V nadaljevanju predstavljamo njihovo vlogo in aktivnosti
v mandatnem obdobju 2000-2004 in dejavnost posamez-
nih oddelkov.
12.2.4.1 Svetovalec za pravne zadeve,notranji revizor in svetovalec zavarnost
Svetovalec za pravne zadeve je odgovoren predvsem
za oblikovanje pravnosistemskih oziroma pravnoteh-
ni~nih re{itev s podro~ja dela urada generalnega sekretar-
ja. V njegov delokrog sodi priprava pravnih in drugih ak-
tov, ki jih izdaja generalni sekretar, oblikovanje pravnih
mnenj in nudenje pravnih nasvetov s podro~ja dela urada,
svetovanje pri javnih naro~ilih, priprava strokovnih infor-
macij, poro~il in podatkov o aktualnih vpra{anjih in te-
mah za dr`avni zbor oziroma njegove slu`be.
Notranji revizor opravlja delo v skladu s kodeksom no-
tranjerevizijskih na~el, s kodeksom poklicne etike notra-
njega revizorja in s standardi o strokovnem ravnanju pri
notranjem revidiranju, ki jih je izdal Slovenski in{titut za
revizijo.
Cilj notranjega finan~nega nadzora je zagotoviti gospo-
darno uporabo prora~unskih sredstev, zagotoviti poslo-
vanje v skladu s predpisi in navodili predstojnika ter zago-
toviti pravo~asne, celovite in zanesljive ra~unovodske in
druge informacije.
V letu 2002 je bila glavna naloga notranjega revizorja
koordinacija, priprava dokumentacije ter pomo~ organi-
zacijskim enotam pri revizijah Ra~unskega sodi{~a (revi-
zija zaklju~nega ra~una prora~una in revizija u~inkovito-
sti sistema nabav). V letu 2003 je notranji revizor pripravil
metodologijo za analizo tveganja pri finan~nem poslova-
nju v dr`avnem zboru ter jo prvi~ v letu 2004 tudi opravil.
Analiza tveganja je osnova za na~rtovanje dela notranje
revizije.
Notranji revizor je vsako leto opravil tudi oceno obstoja in
delovanja notranjih kontrolnih postopkov, pripravljal je
vsa potrebna poro~ila o delu notranje revizije, razvojne
naloge notranje revizije ter pripravljal metodolo{ke
re{itve za delovanje notranje revizije. Po nalogu predstoj-
nika je notranji revizor opravljal tudi druge naloge, pred-
vsem naloge formalnega in neformalnega svetovanja.
135
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:30 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
136 12 SLU@BE
Notranji revizor sodeluje v stalni delovni skupini dr`avnih
notranjih revizorjev, ki jo je imenoval minister za finance.
Svetovalec za varnost opravlja naslednje naloge:
- vzdr`evanje, nadzorovanje in posodabljanje sistema
varovanja,
- strokovno spremljanje in predlaganje notranjih aktov
in ukrepov na podro~jih fizi~nega in tehni~nega varo-
vanja, po`arne varnosti, za{~ite zaupnih dokumentov,
za{~ite in re{evanja,
- usklajevanje nalog s podro~ja varovanja z ministrs-
tvom, pristojnim za notranje zadeve,
- odkrivanje pomanjkljivosti v varnostnem sistemu ter
dajanje predlogov za njihovo odpravljanje; sodelova-
nje z MOL, Upravno enoto Ljubljana, PU Ljubljana,
GPU, UVZ in drugimi slu`bami.
V navedenem obdobju je bil opravljen kontinuiran nad-
zor nad spremljanjem in izvajanjem varnosti vseh obiskov
v Dr`avnem zboru RS. Podani so bili predlogi za spre-
membe in nadgradnjo varnostnega sistema na podro~ju
tehni~nega in fizi~nega varovanja ter svetovanja pri naba-
vi nove tehni~ne opreme. Opravljeni so bili razgovori in
usklajevanja z ostalimi subjekti s podro~ja varovanja.
12.2.4.2 Finan~no-ra~unovodski oddelek
Finan~no - ra~unovodski oddelek opravlja naloge s fi-
nan~nega in ra~unovodskega podro~ja.
Cilj finan~no - ra~unovodskega oddelka je, da skrbi za ne-
moteno poslovanje dr`avnega zbora na finan~no -
ra~unovodskem podro~ju v skladu z veljavno
zakonodajo.
Naloge v zvezi s finan~nim poslovanjem opravlja odde-
lek, skupno z odgovornimi osebami v drugih organizacij-
skih enotah slu`b dr`avnega zbora. Urejanje finan~nega
poslovanja dolo~a Navodilo za finan~no poslovanje
dr`avnega zbora.
Oddelek:
- pripravlja izhodi{~a finan~nega na~rta in periodi~ne
likvidnostne plane;
- sodeluje pri pripravi javnih razpisov;
- vodi evidenco o sklenjenih pogodbah;
- kontrolira namenskost in zakonitost porabe prora~un-
skih sredstev;
- spremlja in poro~a o porabi sredstev ter sodeluje pri
pripravi letnega poslovnega poro~ila o dose`enih ci-
ljih in rezultatih.
Poleg tega oddelek izvaja tudi druge naloge v skladu z na-
vodilom Ministrstva za finance o skupnih osnovah za po-
stopke dela finan~nih slu`b.
Dr`avni zbor ima za razliko od drugih neposrednih pro-
ra~unskih uporabnikov svoje lastno ra~unovodstvo, kjer
se vodijo poslovne knjige, pripravljajo ra~unovodski izka-
zi in letna poro~ila.
V okviru ra~unovodske funkcije oddelek:
- vodi glavno knjigo s saldakonti;
- skupaj s kadrovskim oddelkom in slu`bo Mandatno-
volilne komisije obra~unava in izpla~uje pla~e ter po-
godbena dela;
- izvaja obra~un in izpla~ilo potnih stro{kov;
- ter obra~un osnovnih sredstev.
V dr`avnem zboru se izvaja tudi lastna dejavnost. V ta ok-
vir sodi tiskanje in prodaja Poro~evalca ter delovanje re-
stavracije. Za obe dejavnosti izvaja oddelek finan~no in
ra~unovodsko funkcijo, skupaj z obra~unom DDV.
Pri svojem delu je oddelek vezan predvsem na informacij-
sko podporo MFERAC, ki se je uvajal na za~etku mandata.
V okviru te informacijske podpore Ministrstva za finance
se v veliki ve~ini izvaja dokumentarni del poslovanja od-
delka. Uvedba MFERAC-a je omogo~ila preglednej{e
spremljanje gibanja prora~unskih sredstev in s tem u~in-
kovitej{i nadzor.
Dr`avni zbor je v tem mandatnem obdobju ve~krat revidi-
ralo Ra~unsko sodi{~e. Kontrola je bila tako na podro~ju
zaklju~nega ra~una prora~una kot glede gospodarnosti
porabe prora~unskih sredstev (revizija u~inkovitosti siste-
ma nabav). Ve~ino nepravilnosti smo odpravili `e v ~asu
revizije. Ve~je kr{itve niso bile ugotovljene.
12.2.4.3 Kadrovski oddelek (Oddelek zaorganizacijo in kadre)
Kadrovski oddelek skrbi za organizacijo in razvoj slu`b;
organizira in izvaja kadrovsko politiko – na~rtovanje ka-
drov in njihovega razvoja (kariera); opravlja teko~e ka-
drovske naloge (zaposlovanje, vodenje kadrovskih evi-
denc); na~rtuje in spremlja izobra`evanje, usposabljanje
in izpopolnjevanje javnih uslu`bencev; organizira in
spremlja izvajanje nalog s podro~ja varnosti in zdravja pri
delu.
Z novo organizacijo slu`b se je Kadrovski oddelek pre-
imenoval v Oddelek za organizacijo in kadre in skupaj s
136
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:30 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 137
Finan~no-ra~unovodskim oddelkom spada v splo{ni sek-
tor, organiziran v okviru Direktorata (gl. organigram,
poglavje 12.2.9).
V za~etku mandata je bilo v slu`bah dr`avnega zbora 293
zaposlenih, 1. septembra 2004 pa 346, kar pomeni 18%
pove~anje {tevila zaposlenih. V tem obdobju je sklenilo
delovno razmerje 147 zaposlenih, delovno razmerje pa je
prenehalo 94 zaposlenim (16 upokojitev, 1 smrt, ostalo
sporazumna prenehanja oziroma prenehanja delovnih
razmerij, sklenjenih za dolo~en ~as).
Tabela {t. 12.5: Pregled {tevila novihzaposlitev in prenehanjdelovnih razmerij
OBDOBJE[TEVILO NOVIH
ZAPOSLITEV
[TEVILOPRENEHANJDELOVNIHRAZMERIJ
Leto 2000 / XI., XII 9 12
Leto 2001 52 30
Leto 2002 37 16
Leto 2004 33 18
Leto 2004 - do 01.IX. 16 18
SKUPAJ 147 94
Vir: Oddelek za organizacijo in kadre.
Na podro~ju izobra`evanja se v oddelku opravljajo na-
slednje naloge:
- ugotavljanje potreb po izobra`evanju zaposlenih;
- opravljanje organizacijskih nalog, povezanih z izo-
bra`evanjem javnih uslu`bencev in poslancev;
- priprava letnega programa za izobra`evanje in izpo-
polnjevanje zaposlenih.
V programu na~rtujemo izobra`evanja in izpopolnjevanja
po naslednjih podro~jih:
- strokovna izobra`evanja (doma in v tujini) - kriterij
udele`be je potreba delovnega mesta zaposlenega.
Nekatera predavanja oziroma posveti so bili organizi-
rani v prostorih dr`avnega zbora, ve~inoma pa so se
tako zaposleni kot poslanci udele`evali seminarjev,
kongresov in simpozijev, ki jih organizirajo zunanje
institucije doma ali v tujini;
- funkcionalna izobra`evanja - te~aji tujih jezikov in
ra~unalni{tva - vsako leto so v prostorih dr`avnega
zbora organizirani 100-urni in 60-urni te~aji an-
gle{~ine, nem{~ine in franco{~ine za 8 do 10 skupin.
Ra~unalni{ki te~aji so se organizirali po potrebi - indi-
vidualno pri zunanjih izvajalcih; v leto{njem letu pa ob
prehodu na Lotus Notes 6.51 in Microsoft Office 2003
za vse zaposlene in poslance v prostorih dr`avnega
zbora.
- osebnostni razvoj, ve{~ine vodenja in upravlja-
nja - retorika, poslovne komunikacije, obvladovanje
stresa, ve{~ine prepri~evanja in diskutiranja, psiholo-
gija sodobne profesionalne komunikacije;
- izobra`evanje s podro~ja varstva pri delu ter
po`arnega varstva in te~aji prve pomo~i - te obli-
ke izobra`evanja so se za vse zaposlene za~ele izvajati
v leto{njem letu;
- izobra`evanje za pridobitev strokovne izobrazbe
- v leto{njem letu se 18 zaposlenim sofinancira {tudij
za pridobitev strokovne izobrazbe in se jim omogo~a
{tudijski dopust; 34 zaposlenim pa se omogo~a samo
{tudijski dopust.
Na podlagi zakona o varnosti in zdravju pri delu ter izjave
o varnosti z oceno tveganja so bili organizirani preventiv-
ni zdravstveni pregledi za poslance v Diagnosti~nem cen-
tru Bled; v leto{njem letu pa so se za~eli izvajati tudi pre-
ventivni zdravstveni pregledi za vse zaposlene v Zdravs-
tvenem domu Ljubljana - Center (medicina dela).
Oddelek opravlja naloge, ki so vezane na dodatno stro-
kovno pomo~ poslancem po 12. ~lenu odloka ter izo-
bra`evanje poslancev, in sicer:
- na~rtovanje in spremljanje realizacije sredstev;
- organizacijske naloge,
- priprava pogodb (o delu, s pravnimi osebami, avtor-
skih) in odredb.
12.2.4.4 Oddelek za protokol
Oddelek za protokol organizira in izvaja protokolarne de-
javnosti: pripravlja obiske predstavnikov tujih dr`av in
skrbi za stike s tujimi diplomatskimi misijami ob imenova-
nju novih veleposlanikov, pripravlja sprejeme, slavnostne
in `alne seje, prisege, skrbi za protokolarna darila ob obi-
sku na{ih delegacij v tujini, sodeluje pri organizaciji med-
narodnih konferenc, sre~anj in seminarjev. Oddelek je za-
dol`en za organizacijo protokolarnih dogodkov pod-
137
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:28:30 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
138 12 SLU@BE
predsednikov, vodij poslanskih skupin, predsednikov
delovnih teles in generalnega sekretarja dr`avnega zbora.
Sodeluje tudi pri organiziranju in izvedbi protokolarne
dejavnosti predsednika dr`avnega zbora, za katerega si-
cer skrbi Protokol RS.
Oddelek za protokol je v obdobju 2000-2004 organiziral
okoli 800 sprejemov - tako tujih delegacij pri nas kot tudi
sprejeme za novoimenovane veleposlanike tujih dr`av pri
nas in njihove poslovitve ob koncu mandata. Pri vseh obi-
skih tujih delegacij pri nas smo organizirali tudi neuradni
del obiskov (ogledi Ljubljane, Bleda, Pirana itd.) in
sve~ane obede.
Sodelovali smo pri organizaciji razli~nih mednarodnih
sre~anj (npr. Srednjeevropske pobude, kjer je Slovenija v
letu 2004 predsedujo~a dr`ava), mednarodnih seminarjev
(npr. seminar o varnosti, o vlogi parlamentov pri obravna-
vanju EU zadev) ter vsakoletnega sre~anja Slovencev v za-
mejstvu in po svetu.
Enkrat mese~no je oddelek pripravil prisege sodnikov,
prav tako smo poskrbeli za ves protokol za prisege Vlade
RS in njenih ministrov, prisege ~lanov in predsednika
Ra~unskega sodi{~a ter prisege ~lanov Komisije za pre-
pre~evanje korupcije, kar je novost v tem mandatu.
Slavnostne seje dr`avnega zbora so redni protokolarni
dogodek s {tevil~no udele`bo tujih diplomatov in vablje-
nih, in sicer ob dr`avnih praznikih 26. decembra in 26. ju-
nija. V letu 2004 pa sta bili poleg navedenih slavnostnih
sej {e slavnostni seji ob vklju~itvi Slovenije v Nato in
Evropsko unijo.
V tem mandatu je bila uvedena Zlata knjiga gostov dr`av-
nega zbora, ki je namenjena vpisu doma~ih in tujih ~ast-
nih gostov, ki obi{~ejo dr`avni zbor ob razli~nih prilo`no-
stih.
Sprejeta so bila Protokolarna pravila Dr`avnega zbora Re-
publike Slovenije, v katerih so zajeta navodila za ravnanje
ob protokolarnih dogodkih.
12.2.4.5 Akti, ki jih je v mandatu 2000-2004 izdala generalna sekretarka
Seznam aktov, ki jih je v mandatu 2000-2004 izdala generalna sekretarka
Pravila o hi{nem redu, {t.: 040-03/89-1/44 z dne 13. 11.
2001
Navodilo za finan~no poslovanje Dr`avnega zbora RS,
{t.: 102-02/89-1/60 z dne 14. 5. 2003
Pravilnik o finan~nem nadzoru v Dr`avnem zboru RS,
{t.: 040-03/89-1/45 z dne 14. 3. 2002
Odredba o pravici do nadomestila za lo~eno `ivljenje,
{t.: 040-03/02-1 z dne 30. 5. 2002
Odredba o obvezni uporabi slu`benih oblek v Dr`avnem
zboru RS z dne 28. 5. 2003
Odredba o dolo~itvi osnove in vi{ine nadomestila pla~e
za ~as odsotnosti z dela zaradi bolezni ali po{kodbe, ki ni
povezana z delom, {t.: 040-03/89 -1/46 z dne 13. 11. 2003
Odredba o disciplinskem postopku v slu`bah Dr`avnega
zbora RS, {t.: 040-03/89-1/55 z dne 14. 5. 2004
Odredba o postopku ugotavljanja nesposobnosti javnega
uslu`benca v slu`bah Dr`avnega zbora RS, {t.: 040-03/89-
1/55 z dne 14. 5. 2004
Odredba o delovnem ~asu v slu`bah Dr`avnega zbora RS,
{t.: 040-03/89-1/55 z dne 2. 6. 2004
Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest v slu`bah Dr`avnega zbora, {t.: 040-03/89-1/56 z
dne 1. 7. 2004
Odredba o imenovanju, delu in nalogah predstavnika
Dr`avnega zbora RS pri Evropskem parlamentu, {t.: 007-
01/04-13/6 z dne 10. 3. 2004.
12.2.5 Sekretariat dr`avnega zbora
Sekretariat dr`avnega zbora opravlja strokovne, organiza-
cijske in administrativne naloge, ki se nana{ajo na delo
dr`avnega zbora in na delo delovnih teles. V tem okviru
zlasti spremlja in prou~uje problematiko, predloge zako-
nov in druge akte, ki so predlo`eni v sprejetje dr`avnemu
zboru, daje strokovna mnenja in stali{~a, pripravlja
poro~ila, sklepe, analize in informacije; pripravlja stro-
kovne podlage za oblikovanje mnenj oziroma odgovorov
dr`avnega zbora ustavnemu sodi{~u, pripravlja strokovne
podlage za odlo~itev dr`avnega zbora povezana z obvez-
no razlago zakonov in drugih aktov dr`avnega zbora (po
novem poslovniku avtenti~no razlago), oblikuje strokov-
ne podlage glede oblikovanja politike na dolo~enem po-
dro~ju in spremlja njeno izvajanje itd.
Za izvajanje navedenih nalog so bili v mandatnem obdob-
ju 2000-2004 pristojni naslednji oddelki:
Oddelek za pripravo in izvedbo sej dr`avnega zbora,
Oddelek za pripravo in izvedbo sej delovnih teles dr`av-
nega zbora,
Oddelek za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
Oddelek za mednarodne odnose,
Oddelek za peticije.
138
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:33 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 139
V nadaljevanju predstavljamo dejavnost posameznih od-
delkov ob upo{tevanju sprememb, ki so nastale s sprejet-
jem novega odloka o delu in organizaciji slu`b dr`avnega
zbora maja 2004. Po novem odloku sestavljata Sekretariat
dr`avnega zbora dva sektorja:
- Sektor za izvajanje dejavnosti dr`avnega zbora, zno-
traj katerega se oblikujeta Oddelek za pripravo in iz-
vedbo sej dr`avnega zbora in delovnih teles in Odde-
lek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje;
- Raziskovalno-dokumentacijski sektor, znotraj katere-
ga sta Raziskovalni oddelek in Dokumentacijsko-
knji`ni~ni oddelek
12.2.5.1 Oddelek za pripravo in izvedbosej dr`avnega zbora
V skladu z novim pravilnikom o notranji organizaciji in si-
stemizaciji delovnih mest v slu`bah dr`avnega zbora Od-
delek za pripravo in izvedbo sej dr`avnega zbora ni ve~
samostojna organizacijska enota, pa~ pa je del Oddelka za
pripravo in izvedbo sej dr`avnega zbora in delovnih teles
(gl. organigram, poglavje 12.2.9).
V mandatnem obdobju 2000-2004 je Oddelek za pripravo
in izvedbo sej dr`avnega zbora opravljal naloge v zvezi s
pripravo in izvedbo sej dr`avnega zbora, kot so: pripra-
va seznama predlogov zakonov, pripravljenih za uvrsti-
tev na dnevni red naslednje seje zbora, priprava in izved-
ba kolegija predsednika dr`avnega zbora, priprava pred-
hodnega sklica sej plenuma, sklicev sej in pre~i{~enih
dnevnih redov sej, priprava podatkov za novinarsko kon-
ferenco o delu zbora, priprava in objava sprejetih stali{~
in sklepov in vna{anje le-teh v bazo. Oddelek je skrbel za
organizacijo in izvedbo sej dr`avnega zbora, v okvir
katerega sodi priprava scenarija, pre~i{~en dnevni red,
de`urstvo na seji, evidenca prisotnosti, seznam razprav-
ljalcev, statistika dela zbora; pisanje dodelitev za ustavno
sodi{~e in zaprosil za obvezno razlago zakona (avten-
ti~no razlago) ipd. Poleg navedenih nalog se v okviru tega
oddelka opravljajo tudi naloge v zvezi s poslanskimi po-
budami in vpra{anji, v zvezi z odredbami in ra~uni (pri-
prava, izdelava, kontrola, evidenca), skrbi se za vzdr`eva-
nje in nadzor podatkovnih baz zakonodajnega postopka,
organizira se de`urstvo v pisarni generalne sekretarke in
opravljajo se tudi druge naloge po naro~ilu namestnika
generalnega sekretarja.
Sprejetje novega poslovnika dr`avnega zbora sredi man-
data je povzro~ilo velike spremembe pri delu dr`avnega
zbora. Uvedel je preglednost in ~asovno predvidljivost
poteka zakonodajnega postopka. S poslovnikom se je na
novo uvedlo ~asovno na~rtovanje poteka sej dr`avnega
zbora, dolo~anje ~asa trajanja posameznih to~k dnevnega
reda sej in celotne seje. Delo je bilo treba na novo organi-
zirati in prilagoditi temu do sedaj v slovenskem parlamen-
tarizmu neznanemu na~inu dela. Vse redne seje in ve~je
{tevilo izrednih sej je v skladu z odlo~itvami kolegija
predsednika dr`avnega zbora potekalo na podlagi ~asov-
nega poteka; za vsak dan pa se je pripravljal {e dodatni
razpored razpravljavcev s trajanjem razprav. Oddelek je
nato na sejah izvajal razporeditev ~asa posameznim ude-
le`encem seje, v skladu z dogovorjenim ~asovnim pote-
kom seje.
Oddelek se je brez ve~jih problemov odzval na nove si-
tuacije, povzro~ene s sprejetjem novega poslovnika, pro-
cesom priklju~evanja Evropski uniji in sprejemom med
polnopravne ~lanice Evropske unije ter zveze Nato, in
tako zagotavljal nemoteno izvajanje zakonodajne funkci-
je dr`avnega zbora.
12.2.5.2 Oddelek za pripravo in izvedbosej delovnih teles dr`avnega zbora
V oddelku za pripravo in izvedbo sej delovnih teles dr`av-
nega zbora je bilo v mandatu 2000-2004 poleg Mandatno-
imunitetne komisije in Komisije za peticije ustanovljenih
{e 8 komisij in 10 odborov, ki so spremljali stanje na posa-
meznih podro~jih, pripravljali odlo~itve o politiki na teh
podro~jih, oblikovali stali{~a do posameznih vpra{anj, ter
za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov dr`av-
nega zbora. Odbori so bili ustanovljeni za podro~ja, za ka-
tera so bila ustanovljena ministrstva, poleg tega pa je bil
ustanovljen tudi Odbor za zadeve Evropske unije (sklad-
no s podro~no zakonodajo). Ustanovljeni sta bili tudi dve
preiskovalni komisiji.
Delovno telo ima sekretarja delovnega telesa in referenta,
glede na obseg podro~ja delovnega telesa pa lahko tudi
enega ali ve~ strokovnih sodelavcev.
Oddelek je obravnaval in pripravil gradiva za pribli`no
1300 zadev, ki so bila obravnavana na 89 sejah dr`avnega
zbora. Ve~ina gradiv je odpadla na zakonodajni posto-
pek, saj je dr`avni zbor v tem mandatu sprejel 679 zako-
nov, od tega kar {tiri ustavne spremembe. Prav tako ni za-
nemarljivo {tevilo drugih aktov dr`avnega zbora (476), od
tega 238 odlokov in kar pet dr`avnih prora~unov.
139
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:33 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
140 12 SLU@BE
12.2.5.3 Oddelek za mednarodne odnose(Oddelek za mednarodnodejavnost, protokol in prevajanje)
Dejavnost Oddelka za mednarodne odnose je v obdobju
2000 - 2004 zajemala dela in naloge, potrebne za delova-
nje Odbora za zunanjo politiko, obenem pa je oddelek
skrbel za nemoteno in u~inkovito izvajanje mednarodne
dejavnosti dr`avnega zbora, kot sestavnega dela delova-
nja dr`avnega zbora. Izvajanje mednarodne dejavnosti
zajema sodelovanje s predstavni{kimi telesi drugih dr`av,
z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z med-
narodnimi organizacijami, mednarodnimi telesi, organi-
zacijami slovenskih narodnih manj{in in organizacijami
slovenskih izseljencev ter sodelovanje poslancev italijan-
ske in mad`arske narodne skupnosti z italijanskim oziro-
ma mad`arskim parlamentom ter z mati~nima narodoma
in njihovimi manj{inskimi institucijami.
Oddelek za mednarodne odnose je odgovoren za koordi-
nacijo mednarodne dejavnosti v dr`avnem zboru, za vse-
binsko pripravo mednarodnih dogodkov za predsednika
dr`avnega zbora, podpredsednike dr`avnega zbora, Od-
bor za zunanjo politiko, stalne delegacije dr`avnega zbo-
ra, skupine prijateljstva in druge dogodke, katerih nosilci
niso posamezna delovna telesa dr`avnega zbora oziroma
njihovi predsedniki, in za tehni~no pripravo mednarodne
dejavnosti, ~e ta ni bila v pristojnosti Oddelka za protokol.
Oddelek je opravljal aktivnosti na podro~ju bilateralnega
in multilateralnega sodelovanja. Na bilateralnem po-
dro~ju je bilo sodelovanje dr`avnega zbora zelo intenziv-
no na razli~nih ravneh. V tem mandatu je bilo nadpov-
pre~no visoko tudi {tevilo skupin prijateljstva s posamez-
nimi dr`avami - 43 skupin, ki so v minulih {tirih letih bolj
ali manj intenzivno delovale. Ni~ manj ni bilo aktivnosti
na podro~ju multilateralnega sodelovanja, saj je zaradi se-
daj `e dolgoletnega ~lanstva Slovenije in dr`avnega zbora
v razli~nih mednarodnih organizacijah delo njegovih de-
legacij postalo {e bolj razvejano in poglobljeno. Poleg
tega prihaja tudi do ustanavljanja novih parlamentarnih
skup{~in. Tako je bila konec leta 2003 ustanovljena Evro-
mediteranska parlamentarna skup{~ina, v kratkem pa je
mo~ pri~akovati ustanovitev {e nekaj parlamentarnih
skup{~in. V primeru, da se bo dr`avni zbor odlo~il, da bo
sodeloval pri delu novonastalih skup{~in, bo delegacijam
treba nuditi ustrezno strokovno podporo in pomo~.
Tudi v iztekajo~em se mandatu je v Dr`avnem zboru RS
potekalo veliko {tevilo razli~nih mednarodnih sre~anj in
konferenc, katerih gostitelj je bil dr`avni zbor. Posebej ve-
lja izpostaviti aktivnosti, ki so bile vezane na predsedova-
nje Slovenije v Jadransko-jonski pobudi in Srednjeevrop-
ski pobudi, strokovno in tehni~no pripravo ter organiza-
cijo sestankov posameznih odborov razli~nih parlamen-
tarnih skup{~in (npr. Skup{~ine Zahodnoevropske unije,
Parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope, PS Nata...), aktiv-
nosti, vezane na vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato
in vrsto obiskov na vseh ravneh bilateralnega sodelova-
nja.
Oddelek za mednarodne odnose opravlja tudi nekatere
druge naloge: `e vrsto let pripravlja mese~ni program
mednarodne dejavnosti dr`avnega zbora, ki je redno ob-
javljen na oglasni deski v informacijskem sistemu dr`av-
nega zbora. Ravno tako pripravlja letni program medna-
rodne dejavnosti, ki se sproti skozi vse leto dopolnjuje in
je delovni pripomo~ek predvsem zaposlenim v oddelku
in posameznim funkcionarjem dr`avnega zbora.
Oddelek je v dosedanjem obdobju izdelal precej{nje {te-
vilo baz podatkov. Med najpomembnej{imi so seznami
obravnavanih mednarodnih sporazumov (kronolo{ki
pregled obravnav, ratificirani sporazumi, sporazumi po
posameznih dr`avah...), seznam predsednikov parlamen-
tov evropskih in drugih za nas pomembnih dr`av z naslo-
vi, seznam predsednikov zunanjepoliti~nih odborov v teh
parlamentih, abecedni seznam poslancev dr`avnega zbo-
ra v angle{kem jeziku z navedbo njihovih pomembnej{ih
funkcij, pregled bilateralnega sodelovanja dr`avnega
zbora ter o`ji pregled odprtih zadev na tem podro~ju, in-
formacije o mednarodnih organizacijah, v katerih sodelu-
je dr`avni zbor ipd.
Oddelek za mednarodne odnose veliko komunicira z Vla-
do RS, njenimi slu`bami in posameznimi ministrstvi, po-
sebej z Ministrstvom za zunanje zadeve in Protokolom Re-
publike Slovenije, ne samo glede sej Odbora za medna-
rodne odnose, temve~ predvsem zaradi mednarodnega
sodelovanja dr`ave in dr`avnega zbora ter priprave raz-
li~nih obiskov.
Pri tem je treba poudariti, da dr`avni zbor obi{~e tudi veli-
ko tujih gostov, ki so na obisku pri drugih institucijah v
Sloveniji ter v sklopu svojega programa obi{~ejo tudi
dr`avni zbor. Oddelek za mednarodne odnose za vsak tak
razgovor zagotovi potrebna gradiva in prisostvuje razgo-
vorom ter pripravi zabele`ke pogovorov. Enako velja tudi
za razgovore tujih veleposlanikov s funkcionarji dr`avne-
ga zbora.
140
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:33 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 141
Poleg tega oddelek redno sodeluje tudi z veleposlani{tvi
RS v tujini ter tujimi diplomatskimi misijami, akreditirani-
mi v Sloveniji. To sodelovanje zajema tako posredovanje
razli~nih informacij kot tudi pogovore diplomatov s posa-
meznimi sodelavci oddelka.
Oddelek ureja tudi pridobitev vizumov za vstop v tuje
dr`ave, ~e je to potrebno za slu`bena potovanja delegacij
ali posameznih poslancev dr`avnega zbora. Ravno tako
pa posreduje pri pridobivanju vstopnih vizumov v Slove-
nijo za tuje poslance oziroma udele`ence mednarodnih
sre~anj v organizaciji dr`avnega zbora.
12.2.5.4 Oddelek za volitve, imenovanje inadministrativne zadeve (Mandat-no-volilna komisija, slu`be)
Organizacija Oddelka za volitve, imenovanja in admini-
strativne zadeve se je s sprejetjem Odloka o notranji orga-
nizaciji, delovnih mestih in nazivih v slu`bah dr`avnega
zbora spremenila. Podlaga za njegovo ustanovitev je bila
v zakonu o poslancih oziroma dolo~ilu, da opravlja posla-
nec funkcijo poklicno. Iz tega izhajajo tudi pravice do ma-
terialnih in drugih pogojev za delo poslancev in dol`nosti
poslancev. Zakon o poslancih namre~ dolo~a, da je njiho-
va konkretna izvedba odgovornost pristojnega delovnega
telesa dr`avnega zbora.
Poleg tega je oddelek opravljal {e naloge, ki sodijo v pri-
stojnost obeh komisij kot mati~nih delovnih teles, vendar
s specifi~nimi nalogami, vezanimi na sistemska vpra{anja
zakonov in drugih aktov, ki urejajo polo`aj ter pravice po-
slancev in funkcionarjev v slu`bah dr`avnega zbora, ter
vpra{anja, ki so povezana z volitvami, imenovanji, raz-
re{itvami, soglasji k imenovanjem ter administrativnimi
zadevami.
Delo je poleg strokovnih nalog za potrebe obeh komisij
dr`avnega zbora, dr`avnega zbora in drugih oddelkov
dr`avnega zbora obsegalo {e personalne zadeve, in sicer
v celoti za 90 poslancev in imenovana funkcionarja dr`av-
nega zbora, del personalnih zadev za nekatere funkcio-
narje, ki jih voli oziroma imenuje dr`avni zbor v skladu z
ustavo in zakoni, ter del zadev za vi{je upravne delavce v
slu`bah dr`avnega zbora.
Dela, ki jih je opravljal Oddelek za volitve, imenovanja in
administrativne zadeve, lahko strnemo v naslednje
zna~ilne skupine:
- strokovne naloge za Komisijo za volitve, imenovanja
in administrativne zadeve oz. Mandatno-volilno
komisijo;
- strokovne naloge v zvezi s spremembami sestave de-
lovnih teles dr`avnega zbora in nosilcev vodilnih
funkcij v njih, ki sodijo v pristojnost kolegija predsed-
nika dr`avnega zbora oziroma poslanskih skupin;
- urejanje statusnih in kadrovskih zadev za poslance in
funkcionarje dr`avnega zbora ter za tiste funkcionarje,
ki jih po ustavi in zakonu voli oziroma imenuje dr`avni
zbor;
- vodenje kadrovskih evidenc poslancev dr`avnega
zbora in delovnih teles dr`avnega zbora;
- priprava in posredovanje kadrovskih evidenc poslan-
cev dr`avnega zbora in delovnih teles dr`avnega zbo-
ra javnim institucijam in posameznikom;
- zagotavljanje materialnih pogojev za delo poslancev:
pla~e in drugi osebni dohodki in prejemki (odlo~be o
pla~i; podatki za izra~un pla~; prijave in odjave na za-
vodu za zdravstveno in socialno zavarovanje; odlo~be
o nadomestilu za lo~eno `ivljenje; operacionalizacija
sklepa o pav{alu za pokrivanje materialnih stro{kov za
delo v volilni enoti); ukrepi zaradi neopravi~ene od-
sotnosti oz. odsotnosti brez ustreznih dokazil na sejah
dr`avnega zbora in delovnih teles (pregledi neopra-
vi~eno odsotnih poslancev s sej); stanovanjska proble-
matika (sklepi o dodelitvi slu`benega stanovanja in
spremembe v zvezi s tem); poslanske pisarne (najem-
ne pogodbe in pogodbe o delu in spremembe v zvezi s
tem); dopusti poslancev (odlo~be o dopustih).
V tabeli {t. 12.6 prikazujemo {tevilo izvedbenih aktov in
drugih dokumentov, ki so jih pripravili v okviru Oddelka
za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
141
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:34 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
142 12 SLU@BE
Tabela {t. 12.6: [tevil~ni prikaz pripravljenih izvedbenih aktov in drugih dokumentov vOddelku za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
IZVEDBENI AKTI IN DRUGI DOKUMENTI SKUPAJ
Odlo~be in spremembe odlo~b o pla~i in o nadomestilu pla~e po prenehanju mandata za po-
slance in funkcionarje dr`avnega zbora ter druge funkcionarje, ki jih na podlagi ustave in za-
konov voli oz. imenuje Dr`avni zbor RS
856
Odlo~be o pravici do nadomestila pla~e 70
Ugotovitveni sklepi o prenehanju izpla~ila pla~e 85
Odlo~be o letnem dopustu za poslance in funkcionarje dr`avnega zbora 368
Sklepi v zvezi z dodelitvijo slu`benih najemnih stanovanj za poslance 114
Sklepi v zvezi z nadomestili za lo~eno `ivljenje 4
Najemne pogodbe in pogodbe o delu v zvezi s poslanskimi pisarnami dr`avnega zbora 226
Obvestila v zvezi z izvolitvami, imenovanji in razre{itvami 2900
Pregledi sestav delovnih teles in drugih oblik dela dr`avnega zbora 69
Posredovanje podatkov in obvestil kadrovskih evidenc poslancev dr`avnega zbora in delov-
nih teles dr`avnega zbora javnim institucijam in posameznikom143
Druga obvestila 491
SKUPAJ 5326
Vir: Oddelek za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
12.2.5.5 Oddelek za peticije (slu`baKomisije za peticije)
Strokovne naloge v zvezi s peticijami je do 6. 5. 2004
opravljal Oddelek za peticije dr`avnega zbora, nov odlok
o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v
slu`bah dr`avnega zbora pa posebnega oddelka za petici-
je ne predvideva. Strokovne naloge za Komisijo za petici-
je opravljajo v Sektorju za izvajanje dejavnosti dr`avnega
zbora - Oddelku za pripravo in izvedbo sej dr`avnega
zbora in delovnih teles.
Delo strokovnih delavcev v zvezi z obravnavo posamez-
nih vlog je razdeljeno na razgovore in korespondenco s
strankami, delo na terenu in sodelovanje s pristojnimi mi-
nistrstvi in drugimi dr`avnimi organi. Pomemben del pa je
tudi priprava gradiv in poro~il za seje komisije in ob~asna
poro~anja o posami~nih zadevah tako kabinetu predsed-
nika dr`avnega zbora in poslanskim skupinam kot tudi
posameznim poslancem.
Najobse`nej{e podro~je dela slu`be Komisije za peticije je
korespondenca s strankami in {tevilni telefonski in osebni
razgovori z njimi. Vlagatelji peticij pogosto `elijo in zahte-
vajo osebni razgovor, saj so prepri~ani, da dr`avni zbor
oziroma njegove slu`be lahko zavarujejo njihove pravice
oziroma spremenijo odlo~itve pristojnih organov, za kate-
re menijo, da so krivi~ne ali nezakonite.
Delo na terenu zajema predvsem oglede v zadevah pro-
storskih aktov, gradbenih in komunalnih zadev ter nega-
tivnih vplivov na okolje, pa tudi razgovore na ob~inah, v
upravnih enotah, komunalnih podjetjih, centrih za social-
no delo, zavodih za zaposlovanje ipd. Na teh razgovorih,
na katere so obi~ajno vabljeni tudi vlagatelji peticij, se
ugotovijo razlogi za nastale te`ave in nudi se strokovna
pomo~ strankam oziroma predlagajo se re{itve, ki so
sprejemljive za vse udele`ence razgovorov. Ugotoviti je
mogo~e, da re{evanje peticij na terenu (ogledi, razgovori)
pripomore k hitrej{emu in u~inkovitej{emu re{evanju
sporov. V mandatnem obdobju 2000 - 2004 so strokovni
142
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:34 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 143
delavci opravili 54 ogledov oziroma razgovorov na tere-
nu.
Slu`ba Komisije za peticije opravi letno v zvezi z vlogami
ob~anov tudi ve~ delovnih razgovorov s predstavniki mi-
nistrstev. V obravnavanem obdobju so se ti razgovori
nana{ali predvsem na izvajanje zakona o popravi krivic,
odlo~anje o stikih med otroki in star{i, odlo~anje o
od{kodninah za azbestne bolnike, dolgotrajnost re{eva-
nja denacionalizacijskih zahtevkov, razmere v zaporih ter
na problematiko dodeljevanja radijskih in TV frekvenc ter
postavljanja oddajnikov mobilne telefonije.
12.2.6 Raziskovalni sektor(Raziskovalno -dokumentacijski sektor)
Raziskovalni sektor zagotavlja natan~ne in politi~no ne-
pristranske informacije in podatke za udele`ence zakono-
dajnega postopka. Pripravlja raziskovalne naloge z raz-
li~nih strokovnih podro~ij.
V mandatu 2000 - 2004 je sektor pripravil 324 nalog raz-
li~nih oblik, vsebin ter stopenj zahtevnosti, in sicer: (1)
{tudije o vpra{anjih, ki se nana{ajo na delo Dr`avnega
zbora RS, njegovih delovnih teles in slu`b, (2) poro~ila o
delu Dr`avnega zbora RS, (3) primerjalne preglede o za-
konskih in poslovni{kih re{itvah glede polo`aja poslan-
cev in delovanja parlamentov ter o normativnih ureditvah
vseh podro~ij dru`benega `ivljenja v dr`avah ~lanicah EU
in tudi drugih dr`avah, (4) informacije o razli~nih proble-
matikah in ureditvi v Sloveniji, (5) zahtevnej{e statisti~ne
podatke in (6) tematske preglede dokumentacije s
povzetki.
Z organizacijskimi spremembami v letu 2004 se je dejav-
nost sektorja raz{irila, saj je postal njegov sestavni del tudi
Dokumentacijsko - knji`ni~ni oddelek. Raziskovalni sek-
tor tako od maja 2004 sestavljata dva oddelka:
- Raziskovalni oddelek in
- Dokumentacijsko - knji`ni~ni oddelek.
V nadaljevanju je prikazano le delo raziskovalnega dela
sektorja brez dokumentacijsko - knji`ni~ne dejavnosti in
sejnih zapiskov, katerih dejavnost je zajeta v poro~ilu In-
formacijsko-dokumentacijskega sektorja.
Raziskovalni sektor pripravlja naloge na podlagi naro~il
Dr`avnega zbora RS, njegovih delovnih teles, poslancev
in generalnega sekretarja, lahko pa tudi po lastni presoji
obdela dolo~eno aktualno problematiko. Statisti~ni po-
datki ka`ejo (gl. tabelo 12.7.), da se v 23 % kot naro~niki
pojavljajo poslanci iz koalicijskih poslanskih skupin, v
31 % pa ostali poslanci. Generalna sekretarka je bila na-
ro~nik v 25 % - velik del teh naro~il so vpra{alniki, ki jih na
Dr`avni zbor RS naslavljajo delovna telesa in Parlamentar-
na skup{~ina Sveta Evrope, Inter-parlamentarna unija in
mre`a nacionalnih parlamentarnih korespondentov
ECPRD (Evropski center za parlamentarne raziskave in
dokumentacijo), ki deluje pri Svetu Evrope in Evropskem
parlamentu. Tudi dele` nalog, pripravljenih na lastno po-
budo sektorja, je kar velik - 16%. Sektor je namre~ inten-
zivno sodeloval pri izmenjavi informacij s podobnimi
slu`bami v drugih parlamentih in posredoval razli~ne in-
formacije. V ve~ primerih pa je tudi pripravil nalogo z ak-
tualno vsebino, in sicer na podlagi ocene, da bi lahko pri-
kaz stanja in re{itev olaj{ala odlo~anje o dolo~enem
problemu.
Tabela {t.12.7: Izdelki Raziskovalnegasektorja po naro~nikih
NARO^NIKI
Nov. -dec.
2000 inleto2001
2002 2003 2004 SKUPAJ
Koalicijski
poslanci32 23 15 3 73
Ostali poslanci 32 36 22 10 100
Generalna
sekretarka28 13 25 15 81
Delovno telo
DZ6 3 7 1 17
Raziskovalni
sektor16 9 17 11 53
SKUPAJ 114 84 86 40 324
Vir: Raziskovalno-dokumentacijski sektor.
Naro~nike so glede na vrsto nalog najbolj zanimali pri-
merjalni pregledi - 42% in podatki s 35% dele`em, po vse-
bini pa "parlament, poslanci, volitve" s 34% in "politi~ni in
pravni sistem" z 22% dele`em (gl. tabelo 12.8).
143
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:34 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
144 12 SLU@BE
Tabela 12.8: Naloge Raziskovalnega sektorja po vrstah in vsebinskih podro~jih
VRSTE NALOG IN VSEBINSKA
PODRO^JA
NOV. - DEC.
2000
IN LETO 2001
2002 2003 2004 SKUPAJ
Vrste nalog
Opredelitev pojmov (OP) 0 0 0 0 0
Dokumentacija s povzetki (DP) 10 8 5 2 25
Podatki (PO) 37 23 34 18 112
Splo{na informacija (IN) 16 8 17 5 46
Primerjalni pregled (PP) 49 44 28 14 135
Analiza (AN) 2 1 2 1 6
Vsebinska podro~ja
Gospodarstvo, finance 14 20 13 8 55
Socialni sistemi 14 18 11 4 47
Politi~ni in pravni sistem 32 14 18 8 72
Parlament, poslanci, volitve 47 22 23 18 110
Varstvo okolja 2 7 4 0 13
Mednarodni odnosi 1 2 1 0 4
Drugo 4 1 16 2 23
VSE NALOGE - SKUPAJ 114 84 86 40 324
Vir: Raziskovalno-dokumentacijski sektor.
Zborniki, letna poro~ila o delu Dr`avnegazbora RS in ostale publikacije
Raziskovalni sektor je izdal 3 zbornike izbranih nalog (za
leta 2001, 2002 in 2003). Pri izboru nalog sta bila kot krite-
rij upo{tevana zlasti zanimivost za {ir{i krog bralcev in ak-
tualnost tematike z vidika vsebine zakonodajnih predlo-
gov. Zborniki so tudi odraz zanimanja naro~nikov - po-
slancev za posamezne teme.
Novost mandata je priprava in izdaja letnih poro~il o delu
Dr`avnega zbora RS v slovenskem in angle{kem jeziku.
Izdana so bila poro~ila za leta 2001, 2002 in 2003, v njih pa
so zbrani najpomembnej{i statisti~ni podatki o sestavi,
spremembah v sestavi zbora in delovnih teles, o dejavno-
sti Dr`avnega zbora RS, njegovih delovnih teles, kolegija
in poslanskih skupin ter o prora~unu Dr`avnega zbora
RS.
V mandatu 2000-2004 je poteklo 10 let od za~etka delova-
nja Dr`avnega zbora RS. V knjigi "Dr`avni zbor Republike
Slovenije 1992-2002" je sektor na nekoliko druga~en
na~in od obi~ajnega predstavil podatke o delu zbora, in
sicer so podatki prikazani po parlamentarnih funkcijah.
144
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:34 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 145
Sodelavci sektorja so sodelovali tudi pri pripravi predsta-
vitvene publikacije o poslankah in poslancih na za~etku
tretjega mandata.
Ciljni raziskovalni program dr`avnegazbora, seminarji
Raziskovalni sektor je sooblikoval:
- teme za raziskovalne projekte, ki potekajo v okviru
ciljnega raziskovalnega programa s sofinanciranjem
Ministrstva za {olstvo, znanost in {port in jih za zbor iz-
vajajo zunanje raziskovalne institucije;
- vsebino seminarjev z mednarodno udele`bo, ki jih je
organiziral Dr`avni zbor RS, na temo varnost v parla-
mentih, vloga in pomen parlamenta pri obravnavanju
EU zadev ter o razmerju med vlado in parlamentom pri
tem.
12.2.7 Informacijsko-dokumentacij-ski sektor (Informacijskisektor)
Informacijsko-dokumentacijski sektor sestavljajo nasled-
nji oddelki:
- Oddelek za razvoj informacijskega sistema
- Oddelek za delo z gradivi in po{to
- Operaterski servis
- Oddelek tiskarna
- Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek
Na podlagi Odloka o notranji organizaciji, delovnih me-
stih in nazivih v slu`bah dr`avnega zbora (Uradni list RS,
{t. 50/2004) in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemi-
zaciji delovnih mest v slu`bah dr`avnega zbora z dne 1. 7.
2004 se je Informacijsko-dokumentacijski sektor preime-
noval v Informacijski sektor, Dokumentacijsko-knji`ni~ni
oddelek pa se je pridru`il Raziskovalno-dokumentacij-
skemu sektorju.
Naloge Informacijsko-dokumentacijskega sektorja prika-
zujemo po posameznih oddelkih.
12.2.7.1 Oddelek za razvoj informacijskegasistema
Oddelek za razvoj informacijskega sistema skrbi za raz-
voj, nakup in vzdr`evanje informacijskih sistemov; razvija
in opravlja strokovne naloge na podro~ju informacijske
podpore zakonodajnega postopka; opravlja snemanja sej
dr`avnega zbora, delovnih teles in drugih dogodkov ter
realizacijo prenosov.
Strate{ke usmeritve oddelka so zagotavljati razpolo`lji-
vost, zanesljivost in varnost delovanja informacijskega si-
stema, nuditi tehni~no pomo~ uporabnikom ter nenehno
spremljati razvoj in rabo najsodobnej{ih tehnologij pri
razvoju informacijskega sistema v dr`avnem zboru. V
skladu s temi usmeritvami smo uresni~ili naslednje cilje:
- obnova velike dvorane - telekomunikacije,
- konferen~no-glasovalni sistem v veliki dvorani,
- izgradnja video sistema za prenos sej,
- prenova telekomunikacijske infrastrukture (ra~unal-
ni{ko omre`je, telefonsko omre`je, kabelska televizi-
ja, poslu{ni sistem),
- prenova informacijske infrastrukture (stre`niki, delov-
ne postaje, tiskalniki),
- prenova informacijskega sistema,
- nadgradnja informacijske podpore zakonodajnemu
postopku,
- zagotovitev dostopa do zbirk EU-portala,
- izobra`evanje uporabnikov na podro~ju uporabe in-
formacijske tehnologije,
- zagotavljanje stalne pomo~i uporabnikom,
- prenova konferen~nih sistemov v sejnih sobah,
- zagotavljanje informacij na spletu (40.412.483 dosto-
pov v mandatu do vklju~no avgusta 2004 - podrobno
po letih, glej tabelo 12.9),
- avdio snemanje in arhiviranje dela Dr`avnega zbora
RS (4392 ur in 11 minut snemalnih ur, od tega 1935 ur
in 50 minut sej dr`avnega zbora in 2456 ur in 21 minut
sej delovnih teles),
- zagotavljanje avdiovizualne podpore delu Dr`avnega
zbora RS,
- zagotavljanje neposrednih prenosov sej dr`avnega
zbora (1304 ur neposrednih prenosov od 16. 4. 2002
do 1. 9. 2004).
145
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:34 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
146 12 SLU@BE
Tabela {t. 12.9: [tevilo dostopov do spletne strani Dr`avnega zbora RS
ZAHTEVKI 2000 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
[tevilo zahtevkov 1146716 7041631 11469755 11805919 8948462 40412483
Vir: Oddelek za razvoj informacijskega sistema.
12.2.7.2 Oddelek za delo z gradivi in po{to
Oddelek za delo z gradivi in po{to skrbi za prejem, obdelavo, shranjevanje in odpremo vhodnih in izhodnih dokumen-
tov; ureja dokumentarno in arhivsko gradivo in opravlja kurirske naloge.
V tabeli {t. 12.10 je prikazano {tevilo vseh vhodnih dokumentov po letih.
Tabela {t. 12.10: [tevilo vhodnih dokumentov
VHODNI DOKUMENTI 2000 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ
[tevilo vhodnih dokumentov 232 2450 2748 2258 1983 9671
Vir: Oddelek za delo z gradivi in po{to.
V oddelku se odvija tudi notranji pretok dokumentov od delovnih nalogov, do razpo{iljanja in dostave notranjim naslov-
nikom. [tevilo teh dokumentov (sklici sej, poro~ila, mnenja, dodatna gradiva za seje, bele`ke o protokolarnih dogodkih,
pripombe k predlogom zakonov oz. aktov...) lahko dobimo iz {tevila delovnih nalogov, ki so jih v glavni pisarni izdali ve~
kot 44 tiso~, kar v povpre~ju pomeni ve~ kot 11 tiso~ letno oz. v povpre~ju ve~ kot 50 delovnih nalogov dnevno.
12.2.7.3 Oddelek operaterski servis
Oddelek operaterski servis skrbi za pisanje, urejanje in obdelavo magnetogramov sej dr`avnega zbora, delovnih teles in
drugih dogodkov. Osnovna dejavnost operaterskega servisa je pisanje, urejanje in obdelava magnetogramov in sejnih za-
piskov. Prav tako operaterski servis skrbi za pisanje, obdelavo in objavo sejnih zapiskov. V tem mandatu se je obdelalo
24.458 strani sejnih zapiskov in napisalo pribli`no 84000 strani magnetogramov, kar v povpre~ju pomeni okoli 21000 stra-
ni magnetogramov na leto. Podrobnej{i prikaz po letih in po sejah je prikazan v tabeli {t. 12.11.
146
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:35 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 147
Tabela 12.11: [tevilo magnetogramov sej dr`avnega zbora in delovnih teles
LETODR@AVNI ZBOR
DELOVNA
TELESA
PREISKOVALNE
KOMISIJEPOSVETI SKUPAJ
Redne seje Izredne seje
2000 23 299 1158 - 263 1743
2001 5191 1194 13172 138 1936 21631
2002 4806 1806 15595 1266 1881 25354
2003 3082 1120 11419 679 2188 18488
2004 3803 3134 8129 479 638 16183
SKUPAJ 16905 7553 49473 2562 6906 83399
Vir: Oddelek operaterski servis.
12.2.7.4 Oddelek tiskarna
Tiskarna opravlja vse tiskarske naloge; ra~unalni{ko in grafi~no obdeluje gradiva ter uni~uje in kopira zaupna gradiva.
Osnovna dejavnost tiskarne je razmno`evanje gradiv. V tem mandatu so dobili ve~ kot 44 tiso~ delovnih nalogov kot
naro~ilo za razmno`evanje gradiv. Obseg razmno`enih gradiv prikazuje poraba papirja v tabeli {t. 12.12.
Tabela 12.12: [tevilo razmno`enih gradiv in povpre~na poraba papirja
LETO MESE^NA PORABA LETNA PORABA
[tevilo listov
(v tiso~ih)
[tevilo listov
(v tonah)
[tevilo listov
(v mio)
[tevilo listov
(v tonah)
2001 766,60 3,833 9,20 46,00
2002 854,00 4,270 10,25 51,20
2003 975,00 4,875 11,70 58,50
2004 1000,00 5,000 12,00 60,00
SKUPAJ 3595,60 17,978 43,15 215,70
Vir: Oddelek tiskarna.
V tem mandatu so v tiskarni natisnili tudi 23 bro{ur in grafi~no podprli konference in sre~anja (s prospekti, plakati, bloki,
dopisnim papirjem).
147
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:35 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
148 12 SLU@BE
12.2.7.5 Dokumentacijsko-knji`ni~nioddelek
Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek zagotavlja informa-
cije za poslance in druge notranje uporabnike; i{~e in po-
sreduje informacije v zvezi z evropskim in slovenskim
pravnim redom ter drugimi nacionalnimi pravnimi redi;
nabavlja, evidentira, obdeluje, shranjuje in izposoja
knji`ni~no gradivo, opravlja redakcijo dobesednih zapi-
sov sej dr`avnega zbora in lekturo uradnih dopisov ter je-
zikovno svetovanje.
Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek je v skladu s svojo
primarno nalogo zagotavljanja dru`benopoliti~nih in za-
konodajnih ter drugih informacij za poslanke in poslance
ter druge notranje uporabnike realiziral za~rtane cilje:
- vnos knji`nega fonda v sistem Cobiss ,
- zagotovitev dostopov do komercialnih in spletnih po-
datkovnih zbirk (zlasti do Celexa, Jurisa, Factive,
evropske agencije Agence d'Europe, GV in drugih),
- uresni~itev projekta medijske podobe Dr`avnega zbo-
ra RS z medmre`nim e-klipingom,
- vklju~itev skenov v podatkovno zbirko Pregled tiska,
- organiziranje prevoda tezavra Eurovoc, razli~ica 4.0,
- uporaba tezavra Eurovoc pri indeksiranju publikacij v
sistemu Cobiss,
- stalno sodelovanje z Evropskim centrom za parlamen-
tarne raziskave in dokumentacijo, kar je pomenilo pri-
dobivanje potrebnih informacij in izmenjavo le-teh,
- izdaja pisnega biltena Nove publikacije,
- a`urna redakcija in ureditev dobesednih zapisov sej
Dr`avnega zbora RS in Dr`avnega sveta RS (24.458
strani) ter posredovanje le-teh v pisni obliki v Arhiv
Republike Slovenije ter Narodno in univerzitetno
knji`nico,
- oblikovanje predloga novega pravilnika o na~inu po-
slovanja oddelka,
- zbiranje in posredovanje ve~jega dela informacij jav-
nega zna~aja.
Del dejavnosti oddelka prikazuje tabela {t. 12.13.
Tabela {t. 12.13: [tevilo izposoje publikacij in posredovanih informacij
DEJAVNOSTI 2001 2002 2003 2004
Izposoja knjig in periodike 18.250 18.400 19.350 20.000*
[t. realiziranih informacij Ni podatka 4.624 4.900 7.000*
Vir: Dokumentacijsko-knji`ni~ni oddelek: Poro~ila o delu specialne knji`nice, oddana Dr`avni mati~ni slu`bi za
knji`ni~arstvo.
Legenda:
* Navedena je ocena, ker bodo podatki pripravljeni januarja 2005.
Projekti v Informacijsko-dokumentacij-skem sektorju
V okviru {tevilnih projektov, ki so bili realizirani v okviru
Informacijsko-dokumentacijskega sektorja, `elimo izpo-
staviti najbolj odmevne:
Obnova velike dvorane - telekomunikacije
V okviru obnove velike dvorane smo obnovili celotno te-
lekomunikacijsko opremo in potrebne povezave, in sicer:
- konferen~ni sistem,
- glasovalni sistem,
- sistem za simultano prevajanje,
- sistem ozvo~enja,
- sistem za prikazovanje in krmiljenje,
- vklju~itev v informacijski sistem.
Konferen~no-glasovalni sistem
Konferen~no-glasovalni sistem v veliki dvorani je zgrajen
kot modularen, robusten, varen in stabilen sistem, ki poleg
konferen~ne, glasovalne in obvestilne funkcionalnosti omo-
go~a tudi avtomati~no merjenje ~asa govornikom, enosta-
ven vnos podatkov o seji, prikaz sinopti~ne slike rezultatov
glasovanja in ne nazadnje tudi samodiagnostiko osnovnih
148
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:35 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
12 SLU@BE 149
parametrov sistema. Navedene zna~ilnosti opredeljujejo
konferen~no-glasovalni sistem kot enega izmed najbolj
kompleksnih in unikatnih sistemov te vrste v Evropi.
Izgradnja video sistema za prenos sej
Neposredni prenosi sej iz velike dvorane Dr`avnega zbo-
ra RS se zagotavljajo izklju~no preko zgrajenega lastnega
video sistema. V veliki dvorani je name{~enih {est kvali-
tetnih in zmogljivih kamer, ki pokrivajo celotno dogajanje
v dvorani in delujejo sinhrono s konferen~nim sistemom.
Kamere so povezane z na novo zgrajenim video studiem,
kjer je name{~ena vsa oprema, ki je potrebna za produk-
cijo neposrednega prenosa seje. Zainteresirane medijske
hi{e lahko iz distribucijskih mest v Dr`avnem zboru RS za-
jemajo kvaliteten videomix signal v digitalni (SDI) ali ana-
logni obliki za potrebe neposrednega prena{anja sej in
drugih dogodkov v veliki dvorani brezpla~no.
Internet e-kliping - medijska podoba Dr`avnega zbora RS
V juliju 2002 je za`ivel projekt Internet e-kliping kot odgo-
vor na `e dlje ~asa zaznano potrebo po rednem in siste-
mati~nem spremljanju medijske podobe Dr`avnega zbora
RS, tako v elektronskih kakor tudi na papirnih medijih.
Navedena podatkovna zbirka idealno dopolnjuje Pregled
tiska, delujo~a s pomo~jo spletne tehnologije pa je dosto-
pa vsem sodelavcem, ki se strokovno ukvarjajo z medij-
sko podobo Dr`avnega zbora RS ter jo analizirajo.
12.2.8 Operativno-tehni~ni sektor
Operativno-tehni~ni sektor skrbi za investicijsko vzdr`eva-
nje, hi{ni{ka opravila, upravljanje ter obratovanje objektov
in naprav, skrbi za izvajanje nalog s podro~ja varstva pri delu
in po`arnega varstva, nabavo osnovnih sredstev, opreme,
drobnega inventarja ter drugega materiala, opravlja gostin-
ske storitve, sprejema stranke in obiskovalce ter posreduje
telefonske klice, organizira prevoze za slu`bene in protoko-
larne potrebe ter skrbi za vzdr`evanje slu`benih vozil.
Operativno-tehni~ni sektor sestavljajo naslednji oddelki:
- Oddelek za investicije in vzdr`evanje,
- Oddelek za gostinske storitve,
- Oddelek za receptorska in telefonska dela,
- Oddelek za prevoze.
12.2.8.1 Oddelek za investicije in vzdr`evanje
Oddelek za investicije in vzdr`evanje vodi pripravo in iz-
vedbo investicijskih in vzdr`evalnih del ter skrbi za mate-
rialno poslovanje Dr`avnega zbora RS. V okviru oddelka
poteka izvedba javnih razpisov, zbiranje ponudb in skle-
panje pogodb za izvajalska in vzdr`evalna dela za potre-
be vseh slu`b Dr`avnega zbora RS in Dr`avnega sveta RS.
Oddelek organizira nakup, vzdr`evanje in obnovo po-
slanskih stanovanj, spremlja porabo prora~unskih sred-
stev itd. Oddelek je zadol`en za nabavo, skladi{~enje in
izdajanje razli~nega materiala (papir, ~istila, drugi splo{ni
material ipd.).
Oddelek vodi evidenco stanja osnovnih sredstev, drobne-
ga orodja in opreme, ter vodi zapisnike o prevzemu os-
novnih sredstev, vpis v inventarno knjigo, skrbi za ustrez-
no ozna~evanje osnovnih sredstev, njihovo namestitev v
pripadajo~e prostore, njihov odpis itd. Oddelek evidenti-
ra tudi umetni{ka dela in vrednostne predmete.
Oddelek vodi vzdr`evanje vseh vrst instalacij (razen
ra~unalni{kih), organizacijo varovanja zgradb in prosto-
rov ter parkiri{~. Oddelek skrbi tudi za ~i{~enje in
vzdr`evanje prostorov, urejanje prostorov v objektih
Dr`avnega zbora RS in izven za prireditve, konference,
slavnostne seje ipd.
Oddelek opravlja tudi naloge s podro~ja varstva pri delu
in po`arnega varstva.
V tem mandatnem obdobju so bile izvedene naslednje in-
vesticije:
- Obnova restavracije in adaptacija prostora za to~ilnico
Obnovljena restavracija ima zdaj dva na~ina razdelje-
vanja hrane, klasi~ni in samopostre`ni. Prostora sta
med seboj lo~ena. To~ilni pult je preurejen. V kuhinji
smo uredili poseben prostor za pomivanje posode. Za
preureditev smo porabili okoli 100 milijonov SIT.
V prostoru v prvem nadstropju na [ubi~evi 4, kjer je
bilo skladi{~e pija~, smo uredili to~ilnico za pripravo
in razdeljevanje pija~ za oskrbo po pisarnah in ostalih
prostorih Dr`avnega zbora RS.
- Najem zgradb in prostorov
Vse ve~je {tevilo zaposlenih narekuje potrebo po do-
datnih pisarni{kih prostorih. Eno od oblik re{evanja
prostorske stiske predstavlja najem prostorov. Za po-
trebe slu`b dr`avnega zbora smo v letu 2004 najeli
prostore na Tom{i~evi 6 v izmeri 724 kvadratnih me-
trov in klet v izmeri 41,6 kvadratnega metra za dobo 10
let.
149
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:35 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
150 12 SLU@BE
- Nakup opreme:
- pisarni{ko in stanovanjsko pohi{tvo na Tom{i~evi
5 in delno na [ubi~evi 4,
- klimatske naprave za vse prostore Dr`avnega zbo-
ra RS,
- obnova svetil in napeljave na [ubi~evi 4 in
Tom{i~evi 5.
- Investicijsko vzdr`evanje:
- obnova elektroinstalacij na [ubi~evi 4, Tom{i~evi 5
in Tom{i~evi 6,
- obnova pisarni{kih prostorov (slikopleskarska
dela, obnova parketa),
- obnova poslanskih stanovanj,
- popravilo oken na [ubi~evi 4,
- obnova talnih oblog in preprog,
- obnova ~rpalk in ventilov toplovodnega sistema,
- zamenjava radiatorjev na Tom{i~evi 5,
- obnova opreme za varovanje, vzpostavitev nove
opreme v na novo pridobljenih prostorih, prenova
varnostnega centra s pripadajo~o opremo in
povezavami,
- obnova kipov vhodnega portala.
Omenjene aktivnosti lahko opravljamo v ~asu parlamen-
tarnih po~itnic, to je julija in avgusta. V tem ~asu se izvaja-
jo vsebinsko in po obsegu zahtevna dela.
12.2.8.2 Oddelek za gostinske storitve
Oddelek za gostinske storitve opravlja gostinske storitve
(v restavraciji Dr`avnega zbora RS, na sejah, sestankih in
protokolarnih dogodkih) in nabavo.
Oddelek je sestavljen iz restavracijskega in kuhinjskega
dela. Restavracijski del ima to~ilnico, klasi~no restavracijo
(48 sede`ev), v kateri imamo tudi protokolarna kosila (po
naro~ilu Kabineta predsednika Dr`avnega zbora RS in
Dr`avnega sveta RS), razli~nih komisij in odborov), in samo-
postre`ni del (68 sede`ev) s ponudbo toplih obrokov, solat,
sladic in sadja. Sodobna kuhinja omogo~a pripravo in po-
stre`bo raznovrstne hrane. Dnevno lahko pripravi do 300
kosil, malic, jedi po naro~ilu ali jedi za morebitne pogostitve.
Poleg dveh menijev so na voljo obroki po naro~ilu. Glavni-
no `ivil dobavljajo na podlagi razpisa javni dobavitelji.
V restavraciji se prehranjujejo poslanci, vabljeni obisko-
valci, zaposleni in novinarji. Dnevno postre`ejo 150 do
250 toplih obrokov, kar pomeni do 5.000 kosil in 1.200
jedi po naro~ilu mese~no. Vsakodnevno s toplimi in hlad-
nimi napitki postre`ejo udele`encem razli~nih sej.
12.2.8.3 Oddelek za receptorska dela intelefonijo
Oddelek za receptorska dela in telefonijo sprejema in us-
merja stranke in obiskovalce v zgradbi Dr`avnega zbora
RS, vodi njihovo evidenco ter posreduje telefonske zveze
in klice. Oddelek spremlja vsakega obiskovalca pri priho-
du v stavbo Dr`avnega zbora RS. Obiskovalci so registri-
rani in neregistrirani.
Neregistrirani obiskovalci so lahko najavljeni ali nenajav-
ljeni. Najavljeni so obiskovalci razli~nih javnih predstavi-
tev, razstav ipd., nadalje {olarji in dijaki ter razli~ni proto-
kolarni in konzularni obiski.
Prav tako se ne registrirajo predstavniki vlade in ministr-
stev s sivimi priponkami, ki jim omogo~ajo prost vstop v
stavbo Dr`avnega zbora RS. Vsi ostali obiskovalci se mo-
rajo registrirati v recepciji, kjer prejmejo zeleno priponko
obiskovalca in identifikacijsko kartico. Identifikacijsko
kartico potrdi vabitelj.
Mese~no {tevilo registriranih obiskovalcev, ki se prijavijo
v recepciji, je med 1.500 in 3.000, kar pomeni skupaj do
26.000 obiskovalcev letno. Dnevno v recepciji sprejema-
mo tudi po{to, ki jo prinesejo kurirji dr`avnih organov ali
ob~ani sami.
Telefonska centrala posreduje telefonske klice. Posredo-
vanih klicev je 40 do 60 na uro oziroma 440 do 560 klicev
dnevno, v ~asu sej Dr`avnega zbora RS pa tudi do 630 kli-
cev dnevno.
12.2.8.4 Oddelek za prevoze
Oddelek za prevoze organizira in izvaja avtomobilske
prevoze za slu`bene in protokolarne potrebe ter skrbi za
vzdr`evanje slu`benih vozil. Slu`beni avtomobili so na-
menjeni predsedniku in podpredsednikom Dr`avnega
zbora RS, za poslance in za prevoze doma~ih in tujih dele-
gacij na obisku v Dr`avnem zboru RS.
Za protokolarne vo`nje je namenjenih {est vozil. Vozijo
jih vozniki Oddelka za prevoze. Devet vozil se uporablja
brez slu`benega voznika skladno s pravilnikom o uporabi
slu`benih vozil. [tiri slu`bena vozila so namenjena prevo-
zom za potrebe tehni~nih slu`b Dr`avnega zbora RS. Vsa
slu`bena vozila se dodeljujejo skladno z navodili in izda-
nimi sklepi o uporabi slu`benih vozil.
150
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:33:35 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees
152
VIRI
- Dokumentacija preiskovalnih komisij Dr`avnega zbo-
ra, julij 2004.
- Odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazi-
vih v slu`bah Dr`avnega zbora, Uradni list RS {t.
50/04.
- Odlok o organizaciji in delu slu`b Dr`avnega zbora,
Uradni list RS {t. 19/97, 63/02.
- Odgovori sekretarjev delovnih teles na vpra{alnik Ra-
ziskovalnega sektorja o delu delovnih teles za celotno
mandatno obdobje 2000 - 2004.
- Podatki Finan~no-ra~unovodskega oddelka, oktober
2004.
- Podatki posredovani iz slu`b Dr`avnega sveta Repub-
like Slovenije, julij, oktober, 2004,
- Podatkovne zbirke Dr`avnega zbora Republike Slove-
nije, informacijska baza: poslanske pobude in
vpra{anja, magnetogrami sej delovnih teles, seje
dr`avnega zbora, sprejeti zakoni, sprejeti akti, predla-
gani zakoni, predlagani akti, predlogi zakonov, pred-
logi aktov, zakoni-konec postopka, akti-konec
postopka.
- Podatki glavne pisarne Dr`avnega zbora, okolje Lotus
Notes.
- Podatki, ki jih vodijo v kabinetu predsednika Dr`avne-
ga zbora, julij 2004.
- Podatki Zakonodajno-pravne slu`be, september 2004.
- Podatki Mandatno-volilne komisije: september 2004
in telefonski razgovori.
- Podatki Oddelka za razvoj informacijskega sistema.
- Podatki Oddelka za protokol.
- Podatkovne zbirke Oddelka za mednarodno dejav-
nost, protokol in prevajanje, september 2004 in tele-
fonski razgovori.
- Podatkovne zbirke Raziskovalnega sektorja - magne-
togrami sej dr`avnega zbora.
- Podatkovne zbirke slu`be Mandatno-volilne komisije.
- Poro~ila o delu delovnih teles Dr`avnega zbora, sep-
tember 2004.
- Poro~ila Republi{ke volilne komisije, Uradni list RS, {t.
53/2001, 11/2003, 34/2003, 98/2003, 38/2004.
- Poro~ilo Oddelka za organizacijo in kadre, oktober
2004.
- Poro~ilo o delu Dr`avnega zbora v obdobju 2000 -
2004 prvo leto mandata - oktober 2000 - december
2001, Dr`avni zbor Republike Slovenije, Ljubljana,
april 2002.
- Poro~ilo o delu Dr`avnega zbora v obdobju 2000 -
2004 drugo leto mandata - januar 2002 - december
2002, Dr`avni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, fe-
bruar 2003.
- Poro~ilo o delu Dr`avnega zbora v obdobju 2000 -
2004 prvo leto mandata - januar 2003- december 2003,
Dr`avni zbor Republike Slovenije, Ljubljana, marec
2004.
- Poro~ilo o delu Informacijsko-dokumentacijskega
sektorja, september 2004.
- Poro~ilo o delu Kabineta predsednika dr`avnega zbo-
ra, 27.9.2004.
- Poro~ilo o delu Oddelka za informiranje (Slu`be za
odnose z javnostmi), september 2004.
- Poro~ilo o delu Operativno-tehni~nega sektorja, sep-
tember 2004.
- Poro~ilo o delu Raziskovalno-dokumentacijskega sek-
torja, september 2004.
- Poro~ilo o delu Sekretariata dr`avnega zbora, septem-
ber 2004.
- Poro~ilo o delu Urada generalnega sekretarja, septem-
ber 2004.
- Poro~ilo o delu Zakonodajno-pravne slu`be (Sekreta-
riata za zakonodajo in pravne zadeve), september
2004.
- Poslovnik dr`avnega zbora 2002, Dr`avni zbor Repub-
like Slovenije.
- Poslovnik dr`avnega zbora, Uradni list RS {t. 40/93,
80/94, 28/96, 26/97, 46/00.
- Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Uradni list RS {t.
63/93, 33/03.
- Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delov-
nih mest v slu`bah dr`avnega zbora, julij 2004.
- Seznam EU zakonov, Slu`ba vlade za evropske zade-
ve, september 2004.
- Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS {t. 33/91,
42/97, 66/00, 24/03.
152
E:...Porocilo_DZ.vpFri Nov 05 14:34:09 2004Plate: 1 of 1
Color profile: DisabledBlack 150 lpi at 45 degrees