1

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ

Informatika in tehnologije komuniciranja

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

V

TALUM, Tovarna aluminija d.d. Kiričevo

Čas opravljanja od 10.3.2014 do 10.5.2014

Mentor v GD Verdenik Benjamin

Študent Nejc Kokol

Vpisna številka E1042010

E-pošta nejc.k.91@gmail.com

2

Vsebina

1. ZAČETEK ........................................................................................................................................................ 4

2. VSEBINSKE ZAHTEVE ........................................................................................................................................ 4

2.1. UVOD ....................................................................................................................................................... 4

2.2. OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV .................................................................................................... 4

2.2.1. ZGODOVINA .......................................................................................................................................... 4

2.2.2. KRONOLOGIJA RAZVOJA TALUM ................................................................................................................ 4

2.2.3. GLAVNA FAZA PROIZVODNJE IN PROIZVODNJE ZNOTRAJ DRUŽBE ....................................................................... 6

3. OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA .................................................................................................................... 8

3.1. POMOČ UPORABNIKOM ............................................................................................................................... 8

3.2. UPRAVLJANJE TISKALNIKOV ......................................................................................................................... 10

3.3. SERVERJI ................................................................................................................................................. 12

3.4. SWITCH .................................................................................................................................................. 13

3.5. EVIDENTIRANJE KOLIČINE TISKANJA ............................................................................................................... 14

4. SKLEP ......................................................................................................................................................... 16

5. ZAHVALA ..................................................................................................................................................... 16

3

Kazalo slik Slika 1:Prikaz infrastrukture podjetji znotraj družbe ............................................................................... 7

Slika 2: Slika prikazuje delovanje, ter javljene napake na računalnikih .................................................. 8

Slika 3: Prikazuje delovanje in opravke različnih del na sistemu ............................................................. 9

Slika 4: Slika prikazuje večino serverskih postaj .................................................................................... 10

Slika 5: Slika prikazuje Ricoh Aficio SP C320DN, ki se uporablja kadre, ki nardijo veliko kopij ............. 11

Slika 6: Slika prikazuje Hp Laserjet 4250, ki se uporablja za kadre, ki kopirajo manjše količine ........... 11

Slika 7: Slika prikazuje podatke kateri morajo biti vnešeni za novo serversko postajo ........................ 12

Slika 8: Slika prikazuje serversko postajo, ki se uporablja v Talum-u .................................................... 13

Slika 9: Slika prikazuje switch-e, kateri so uporabljeni v družbi ............................................................ 13

Slika 10: Slika prikazuje switch, ki se pogosto uporablja v podjetju...................................................... 14

Slika 11: Slika prikazuje nadzorni program, ki se uporablja za evidentiranje tiskalnikov ter njihovih

uporabnikov .......................................................................................................................................... 15

Slika 12: Slika prikazuje končni rezultat v excel datoteki ...................................................................... 16

4

1. Začetek

V času diplomskega študija mora vsak študent opraviti obvezno prakso, ki traja 2 meseca v izbranem

podjetju. Na sami praksi, študent okusi kako je delati na delavnem mestu za katerega se uči. V svojem

poročilu bom opisal dela in znanja, katera sem osvojil v času prakse.

2. Vsebinske zahteve

2.1. Uvod Talum d.d. je podjetje katero se nahaja v kraju Kidričevo. Talum d.d. je delniška družba, ki zaposluje

okoli 870 ljudi različnih smeri in kvalifikacij. Podjetje je usmerjeno na proizvod surovega aluminija,

zlitin, rondelic, ulitki, ter izparilniki.

2.2. Opis gospodarske družbe in produktov

2.2.1. Zgodovina

Zgodovina taluma ima v svetu aluminija pomembno vlogo in zanimivo pot skozi različna dogajanja pri

nas. Leta 1942 je začel nemški trust Vereingte Aluminium Werke graditi glinice. Po načrtih nemcev je

bila predvidena samo gradnja glinice. Do konca druge svetovne vojne je bilo opravljenih okoli 70%

gradbenih del. Po vojni je ministerstvo za industrijo iz Ljubljane našlo načrte v Nemčiji in doseglo

vrnitev nekaj opreme.

2.2.2. Kronologija razvoja Talum

1942-1945 Začetek izgradnje tovarne, ki se ob koncu druge svetovne vojne prekine. 1942-1954 Nemški trust Vereinigte Aluminium Werke v Strnišču začne graditi tovarno glinice

1947-1954 Po dveh letih zastoja se je izgradnja tovarne nadaljevala, zmogljivost

proizvodnje glinice je po zagonu 45.000 t/leto, proizvodnja primarnega aluminija 15.000

t/leto.

1954-1960 Dogradila se je tovarna anodne mase in uvedel kontinuirni postopek

proizvodnje glinice.

1955-1963 Pogodba s francoskim podjetjem Pechiney.

5

1960-1964 Podvojila se je proizvodnja glinice na 90.000 t/leto, povečala proizvodnja

aluminija v elektrolizi A na 20.000 t/leto in zagnala nova elektroliza B z zmogljivostjo

22.000 t/leto.

1964-1974 Izboljšave na opremi in spremembe na tehnologiji so omogočile povečanje

proizvodnje aluminija na 45.000 t/leto. Vgradile so se poskusne celice z uporabo

predpečenih anod, ki so bile rezultat lastnega razvojnega dela.

1964-1984 Nabava prvega računalnika (IBM 1130). Uvedba dvanajstih novih peči.

1974-1984 Ob omejenih količinah proizvodnje primarnega aluminija se je izvedel prehod na

proizvodnjo zahtevnejših proizvodov: lita žica, liti trakovi, rondelice, izparilniki, vodno

steklo, specialne glinice, zeolit.

1984-1989 Izvedla se je prva faza modernizacije proizvodnje primarnega aluminija

1985-1991 Z novo tehnologijo predpečene anode se podjetje uvrsti med najsodobnejše

svetovne proizvajalce aluminija

1989-1992 Prestruktuiranje proizvodnih zmogljivosti:

o ustavitev proizvodnje v elektrolizi A,

o opustitev proizvodnje metalurške glinice, o delna sanacija odlagališč pepela in rdečega blata

1992-1996 Opustitev proizvodnje manj donosnih proizvodov ( ingoti borzne kakovosti, lita žica in širok liti trak ) in zagon proizvodnje 50.000 t homogeniziranih drogov na leto.

1992-2000 Ozelenitev odlagališča rdečega blata. 27.5.1992 se podjetje preimenuje v Talum 1996-1999 Vsebinske spremembe organiziranja, vodenja in upravljanja, kot posledica

lastninskega preoblikovanja in sprememb proizvodnega programa.

6

2001-2005 Izgradnja elektrolize hale C2. Izgradnja sodobne livarne livarskih zlitin. Prenova upravne stavbe

2.2.3. Glavna faza proizvodnje in proizvodnje znotraj družbe

Glavna faza proizvodnje je usmerjena v proizvodnjo surovega aluminija, ki poteka v elektrolizah. Za

izdelavo in potek proizvoda so potrebne zraven elektroliznega procesa še druge surovine kot so,

glinice, enosmerni električni tok, anode, ter fluorove soli. Kadar je surov aluminij pridobljen se nato

pripelje v livarno.

Z letom 2011 je podjetje Talum naredil velike korake v smer napredovanja. Ena najpomembnejših je

prav gotovo reorganizacija celotnega podjetja.

Tako so družbi Talum na novo organizirali službe in nekdanje delovne enote povezali v odvisne

družbe. Talum ima v polni lasti vse odvisne družbe. Talum ima tedaj v lasti 13 odvisnih družb.

Službe:

Strateška komerciala

Računalništvo

Strateški razvoj

Finance

Informatika

Upravljanje sistemov

Kadrovska služba

Pravna služba

Proizvodne odvisne službe:

Talum Aluminij d.o.o

Talum Livarna d.o.o

Talum Izparilniki d.o.o

Talum Rondelice d.o.o

Talum Ulitki d.o.o

7

Storitvene odvisne družbe:

Talum Servis in inženiring d.o.o

Talum Inštitut d.o.o

Vita d.o.o

Revital d.o.o

Vargas d.o.o

Slika 1:Prikaz infrastrukture podjetji znotraj družbe

8

3. Opis praktičnega izobraževanja Na začetku prakse sem spoznal del zgodovine podjetja Talum, ter njegovo organizacijo.

Spoznavanje tega ogromnega podjetja je ključno, saj je potrebno vedeti kako njegova

infrastruktura deluje, če hočemo v oddelku informatike delati. V oddelku informatike sem

spoznal, kako deluje celotna komunikacija med storitvami in posameznimi družbami v podjetju

Talum. Služba za informatiko skrbi za celotno komunikacijo, ter posamezne računalnike.

Trenutno je leta 2014 bilo zapisanih 843 računalnikov in 324 tiskalnikov. Za nemoteno delovanje

se informatika osredotoča na čim bolj avtomatizirani pristop, tako da je fizičnih posegov čim

manj. Veliko pa je odvisno na katerih oddelkih so računalniki. Veliko računalniških okvar pride iz

oddelkov, kateri imajo veliko prahu ali nečisto okolje.

3.1. Pomoč uporabnikom

Na začetku sem se veliko ukvarjal z upravljanjem računalnikov kateri niso delovali pravilno.

Ukvarjal sem se veliko s problemi drugih uporabnikov. Oddelek informatike tukaj uporablja

Manage Engine. Program se uporablja za nadzor posameznih računalnikov v podjetju. V primeru,

da je kaj narobe se v programu prikaže napaka in kakšne vrste napake je, bodisi je to sistemska ali

človeška.

Slika 2: Slika prikazuje delovanje, ter javljene napake na računalnikih

9

Slika 3: Prikazuje delovanje in opravke različnih del na sistemu

10

3.2. Upravljanje tiskalnikov

Zraven računalniških naprav sem se tudi ukvarjal s tiskalniki. Evidentiral in seštel sem koliko

stroškov imajo s tiskalniki. Za evidenco se je bilo potrebno uporabiti enak program kot za nadzor

računalnikov v katerem ima oddelek informatike shranjene vse tiskalnike. Manage engine je

ključnega pomena v oddelku informatike, saj so v programu vnesene vse naprave od

računalnikov, serverjev, routerjev, ter vsega kaj je potrebno za komunikacijo med računalniki.

Skupnih serverjev je okoli 96. Podjetje uporablja dve firmi tiskalnikov, saj jih hočejo poenotiti. Za

podjetja, ki izdelajo veliko kopiranega materiala uporablja Ricoh Aficio SP C320DN in za manjše

kadre se uporablja Hp Laserjet 4250.

Slika 4: Slika prikazuje večino serverskih postaj

11

Slika 5: Slika prikazuje Ricoh Aficio SP C320DN, ki se uporablja kadre, ki nardijo veliko kopij

Slika 6: Slika prikazuje Hp Laserjet 4250, ki se uporablja za kadre, ki kopirajo manjše količine

12

3.3.Serverji

Naslednje delo, ki sem ga dobil je bilo vnašati, ter programsko povezati Server-je. Serverji so

bili deloma že vneseni, bilo jih je potrebno samo še povezati. Vnašati je bilo potrebno ip, ime,

produkt, domena in tip serverja.

Slika 7: Slika prikazuje podatke kateri morajo biti vnešeni za novo serversko postajo

13

Slika 8: Slika prikazuje serversko postajo, ki se uporablja v Talum-u

3.4. Switch

Kadar so bili serverji vneseni je bilo potrebno povezati še switch. Switch se uporablja v

računalniškem omrežju za povezovanje naprav znotraj računalniškega omrežja. Switche sem

moral povezati s napravami, katera smo morala biti povezana s računalniškem omrežju.

Slika 9: Slika prikazuje switch-e, kateri so uporabljeni v družbi

14

Slika 10: Slika prikazuje switch, ki se pogosto uporablja v podjetju

3.5. Evidentiranje količine tiskanja Zaradi velike količine tiskalnikov, ter količino tiska sem dobil nalogo, da vsak mesec naredim

evidentiranje tiskalnikov in količino koliko kateri uporabnik natiska. Da sem to lahko naredil sem se

moral preko VNC programa povezati na drug računalnik, ter se prijavit v program imenovan

SmartDeviceMonitor. Preko tega programa sem imel celotni pogled na vse tiskalnike in njihove

uporabnike. Podatki tiskov sem potem shranil v excel datoteko in z pomočjo enačbe dobil razliko

natisnjenega materiala.

15

Slika 11: Slika prikazuje nadzorni program, ki se uporablja za evidentiranje tiskalnikov ter njihovih uporabnikov

16

Slika 12: Slika prikazuje končni rezultat v excel datoteki

4. Sklep Delo, ki sem ga opravljal v podjetju Talum je bilo zelo raznoliko. Opravljal sem fizična kot

programska delo. Izredno me veseli, da sem lahko videl kako deluje informatika v velikem

podjetju. Hitro sem opazil, da programiranje ni vse, da je potrebno tudi veliko sistemskega

znanja. Opazil sem, da oddelek informatike zelo prijateljsko in ekipno usmerjen, kar mi je izredno

všeč. Moram priznat, da v dveh mesecih se nisem enkrat slabo počutil v svojem delovnem okolju

in to pomeni veliko. Hvaležen sem, da sem osvojil ogromno novega znanja in samozavesti.

Oddelek informatike mi je omogočil zelo širok pogled na delo in pripomogel k še eni bogatejši

izkušnji, katero ne bom pozabil.

5. Zahvala Želel bi se zahvaliti celotni informatiki za veliko pridobljenega znanja, ter izredno lepe delavne

razmere in okoliščine. Še posebej pa se bi zahvalil mentorju Verdenik Benjaminu, ter Hertiš

Igorju, Muhič Evgenu in Čulibrk Marko.