1

VODNOGOSPODARSKI UKREPI ZA

VAROVANJE PRED POPLAVAMI

2

VODOGRADBENI UKREPI ZA VARSTVO

PRED POPLAVAMI (po Brilly in sod.,

Vodne ujme. Ljubljana 1999)

• Problem je v enostranskem poseganju v vodne razmere, kar ima

številne negativne učinke, vendar je to pri nas še vedno prevladujoč

način varstva pred poplavami.

• Negativni učinki tudi zahtevajo dodatne vodnogospodarske ukrepe,

kar vodi v začarani krog stalnih posegov, obenem pa ni več mogoče

zmanjšati varnosti že varovanega območja.

• Na deklarativni ravni se govori o novih pristopih, vendar naše

vodno gospodarstvo še vedno deluje po starem. Glavno izhodišče

ocenjevanja posegov je, da vsakršno varovanje pred poplavami

zahteva vedno nove posege in gradnje (tudi t. i. sonaravno urejanje

vodotokov), tako da je tu za geografe še zelo veliko dela.

http://www.dhd.si/index.html

3

PROTIPOPLAVNI NASIPI

• preprečujejo razlitje vode po poplavni ravnici.

• Praviloma bi jih morali graditi vstran od vodotokov, vendar s tem

izgubljamo "dragoceni prostor". Najbolj kritični pri nas so nasipi tik

ob strugi Savinje, pa tudi ob reguliranih rekah so razmeroma blizu

struge in ne omogočajo večjega razlitja vode. Izjema je ob Muri, kjer

so nasipi izven poplavnih logov; ti so prepuščeni naravnemu ritmu

poplav.

4

• Zaradi pomanjkanja denarja se pri nas (pa tudi drugje) gradijo iz

lokalnega materiala, imajo strme brežine in ne vzdržijo erozijskega

delovanja vode, slabo tesnijo in ob močnejši poplavi popustijo (npr.

ob Savinji nad Celjem, 1.11.1990).

• Drug problem je, da se morajo nasipi občasno dograjevati in

dodatno utrjevati. S tem se še poveča heterogenost gradiva in so še

manj trdni.

5 Sava pri Brežicah, 26.12.2009

6

• Ob večjih rekah (ne pri nas) imajo cele sisteme nasipov, ki varujejo

pred različnimi poplavami:

• – glavni nasipi varujejo naseljena območja pred 10- in večletnimi

poplavami

• – sekundarni nasipi so zadnja obrambna črta, če popustijo glavni

nasipi

• – poletni nasipi varujejo obdelovalne površine pred poplavami v

vegetacijski dobi

• – razdelilni nasipi delijo poplavno območje na prekate za

nadzorovano poplavljanje

7

• Nadzorovano

poplavljanje je najbolj

učinkovito ob srednje

visokih poplavah, ko se

zniža Qmax.

• Ko je že enkrat

poplavljeno, novega

poplavnega vala ni

mogoče znižati, le še

nekoliko zadržati.

8

• Tudi protipoplavni

nasipi imajo lahko v

pokrajini več funkcij

in jih je mogoče zelo

smotrno uporabiti.

• Primer:

protipoplavni nasip

ob Dravi na

Koroškem (pred

poplavami varuje

obdelovalne

površine, naselja,

železniško progo,

kolesarska proga)

9

ZADRŽEVALNIKI

• omogočajo zadrževanje

viškov vode ob visokih

pretokih. S tem zmanjšamo

nevarnost poplav, ob nizki

vodi so lahko dodatni vir

vode. Ločimo:

• – večnamenski z.: z vodo

napolnjeni večino časa (za

oskrbo s pitno ali ind. vodo)

• – suhi z.: z vodo se napolnijo

le ob visoki vodi

• – retenzija: naravno poplavno

območje, urejeno za

zadrževanje poplavnih voda

10

• S pravilno zasnovanimi vodnimi zadrževalniki (še bolje s

sistemom zadrževalnikov) je možno precej znižati maksimalne

vodne pretoke.

11

• Najugodnejši protipoplavni

učinki se dosežejo s

kontroliranim odtekanjem

vode.

• Na sliki učinek vodnih

zadrževalnikov na pretok

Misisipija ob poplavi julija 1993.

12

Gajševsko jezero na Ščavnici

13 Pregrada Ledavskega jezera

14 Lokacija suhega zadrževalnika pri Dobrovi

15

16

REGULIRANE STRUGE

• zmanjšajo rečno erozijo in povečajo pretočnost struge, vendar ima to

izrazito negativne učinke na okolje.

• Kljub temu je to še vedno eden glavnih načinov urejanja voda.

17 Ledava pri Skakovcih

18

RAZBREMENILNIKI

• Omogočajo odvajanje poplavnih viškov v drugo reko ali na območje, kjer se lahko vode razlijejo brez večje škode

19

VAROVANJE URBANIH OBMOČIJ • Urbanizacija prinaša velike spremembe v vodni režim, mdr.:

• – hitrejši odtok padavinske vode

• – manjše pronicanje v podtalnico

• – višji maksimalni pretoki

• – manjši minimalni pretoki

20

21

• Poseben in nov problem so t. i.

mestne poplave, ko dele mesta

poplavi zaradi pospešenega odtekanja

vode s streh in asfaltiranih površin,

majhnega pronicanja vode v tal, slabo

projektiranih prepustov, podvozov,

podhodov in kanalizacije.

• V najslabšem primeru se temu

pridružijo še odpadne vode iz

kanalizacije.

22

• Zelo raznovrstni so vplivi

urbanizacije tudi na druge

značilnosti rek:

23

• O D L O K o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2 (Žalec, dne 30. maja 1996)

• Vodotoki – varstvo pred visokimi vodami (16. člen)

• – Ob vodotokih je treba zagotoviti obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima in preprečiti gradnje objektov v tem pasu in sicer ob Savinji v pasu širine 10 m od zunanjega roba korita ali obrežnega nasipa ter ob ostalih vodotokih v pasu širine vsaj 3 m od roba korita. – Za vsak poseg v obvodnih predelih je potrebno pridobiti mnenje pristojne službe za urejanje voda. – Na območju naselij je potrebno zagotoviti 100 letno poplavno varnost. – Za zmanjšanje poplavne ogroženosti je potrebno izvesti celovite protipoplavne ukrepe. Izdelati je potrebno načrte in izvesti odvod in čiščenje odplak po “Zasnovi vodnogospodarskih ureditev” ter prostorsko dokumentacijo za izgradnjo varovalnih nasipov.

• Do izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti gradnja objektov ni možna v nekaterih ureditvenih območjih naselij, ki so navedena v členu 31 tega odloka.

24

IV. DODATNI POSEBNI POGOJI (31. člen)

Posebna določila v zvezi z novogradnjami – dodatnimi objekti v

nekaterih naseljih, ki se urejajo na podlagi PUP:

Za območja urbanističnih zasnov Polzela, Šempeter in Žalec–Petrovče je

pred posegi v ta prostor potrebno pridobiti podrobnejše

vodnogospodarske pogoje in opredeliti celovite protipoplavne ukrepe za

ta območja.

– Začasno do izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti

legalizacija obstoječih objektov in novogradnje niso možne v okviru

naslednjih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP:

– v Krajevni skupnosti Gomilsko: A25/2 – južni del v poplavnem območju in A26 – ob Konjščici v poplavnem pasu, itd.

– v Krajevni skupnosti Prebold: A29 – v poplavnem pasu, A30 v

poplavnem pasu, A32 (možna sanacija obstoječih objektov žage),

A33 – v poplavnem pasu,

– v Krajevni skupnosti Polzela: A43 v poplavnem delu Ložnice,

25

26

Prebold, 19.9.2007

27

Prebold, 19.9.2007

28

• NAJBOLJŠE PRAKSE ZA PREPREČEVANJE POPLAV, VARSTVO PRED

NJIMI IN UBLAŽITEV NJIHOVIH POSLEDIC (EU, 26.5.2003)

• Dokument v obliki smernic ureja vprašanja v zvezi s trajnostnim

preprečevanjem poplav, varstvom pred njimi in ublažitvijo njihovih učinkov;

mdr. izhaja iz naslednjih temeljnih ugotovitev:

• – Poplavni dogodki so del narave. Obstajali so od nekdaj in bodo vedno

obstajali. Kolikor je to mogoče, je treba ustaviti človekovo vmešavanje v

naravne procese, ga nevtralizirati in v prihodnje preprečiti.

• – Protipoplavna strategija mora zajemati celotno povodje (porečje). Pri tem se

moramo zavzemati za usklajeno razvijanje in ohranjanje dejavnosti v zvezi z

vodo, tlemi in drugimi viri.

• – Če upoštevamo razvoj in težnje, vidimo, da moramo pri obravnavi naravnih

nevarnosti spremeniti svojo miselnost. Preiti moramo od defenzivnih ukrepov

proti nesrečam k obvladovanju tveganja in zaživeti s poplavami. Zavedati se

moramo, da zmanjševanje ogroženosti ne sme biti omejeno le na območja, na

katerih so poplave pogoste. Pripravljeni moramo biti tudi na redkejše poplavne

dogodke.

• – Države si morajo še bolj prizadevati in sodelovati pri tem, da bi obnovili

naravna poplavna območja rek, saj bi tako oživili sposobnost mokrišč in

poplavnih območij za zadrževanje vode in s tem zmanjšali posledice poplav.

http://www.dhd.si/datoteke/strategija_poplave_koncni_prevod.pdf

29

• EVROPSKA INICIJATIVA ZA ZMANJŠEVANJE OGROŽENOSTI PRED

POPLAVAMI (2003)

• Skupne usmeritve za zmanjševanje ogroženosti pred poplavami tako temeljijo

na uvajanju trajnostno naravnanih ukrepov, ki upoštevajo problematiko

celotnega prispevnega območja in naslednja načela:

• - Raba prostora na poplavnih območjih se mora prilagoditi poplavam, tako da se

postopno zmanjšajo vplivi dosedanjega poseganje človeka v naravne procese,

• - Gradnja protipoplavnih objektov, ki je še vedno eden od pomembnih

elementov obrambe pred poplavami naj se omeji na varovanje življenj in

pomembnejših materialnih dobrin, pri čemer je potrebno upoštevati tudi varstvo

narave in krajine,

• - Na poplavnih območjih je še posebej potrebno zagotoviti preventivne ukrepe

za preprečitev onesnaženj voda,vodnih ekosistemov in tal, kot posledic poplav,

• - Varstvo pred poplavami mora temeljiti na načelu solidarnosti, zato je potrebno

pri uravnavanju spoštovati tristopenjski pristop, ki določa: zadrževanje

prekomernih količin voda, hranjenje teh količin na območju nastanka ter

postopno odvajanje v vodni režim, ko to ne povzroča več škodljivega delovanja,

• - Vsakdo, ki živi na območju poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne

ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti, ki jih morajo zagotoviti pristojne

odgovorne uprave.

DIREKTIVA O OCENI IN OBVLADOVANJU

POPLAVNE OGROŽENOSTI (23.10.2007)

• Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti.

• Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so

poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih in poplave morja na

obalnih območjih.

• V vsakem vodnem območju ali območju upravljanja je treba oceniti

poplavno ogroženost in potrebo po nadaljnjem ukrepanju – npr. z

ovrednotenjem možnosti za ublažitev učinkov poplav.

• Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti naj se usmerijo na

preprečevanje, varstvo in pripravljenost. Da bi rekam zagotovili več

prostora, bi morali v načrtih, kolikor je mogoče, upoštevati

ohranjanje in/ali obnovo poplavnih območij ter ukrepe za

preprečevanje in zmanjševanje škode na zdravju ljudi, okolju,

kulturni dediščini in gospodarski dejavnosti.

30 http://www.dhd.si/datoteke/poplavna_direktiva.pdf

31