PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI TURIZMA · Moja deæela - lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna...
Transcript of PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI TURIZMA · Moja deæela - lepa in gostoljubna, Turizmu pomaga lastna...
-
PODNEBNESPREMEMBE
IN VPLIVINA RAZVOJ
TURIZMA
-
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Zbornik referatov s posveta
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA RAZVOJ TURIZMA
Naslov izdajatelja: Dræavni svet Republike Slovenije, Ljubljana, Øubiœeva 4
Pripravili: Mateja Faletiœ, Meta Œerne
Oblikovanje in priprava za tisk: Moj repro d.o.o.
Naklada: 1000 izvodov
Leto izdaje: 2007
Objavljena besedila so izvirna in niso lektorirana.
KAZALO:
1. PROGRAMPOSVETA..............................................................................7
2. GOVORPREDSEDNIKADRÆAVNEGASVETAJANEZASUØNIKA.....9
3. GOVORDIREKTORJADIREKTORATAZATURIZEM PRIMINISTRSTVUZAGOSPODARSTVORS MAG.MARJANAHRIBARJA................................................................11
4. GOVORPREDSEDNIKATURISTIŒNEZVEZE SLOVENIJEDOMINIKAS.ŒERNJAKA................................................12
5. PREDAVATELJI: Prof.dr.DuøanPlut..................................................................................14 Mag.VidaOgorelecWagner....................................................................23 Doc.dr.IgorJurinœiœ................................................................................26 Prof.BogomirKovaœ................................................................................29 Prof.dr.TanjaMihaliœ.............................................................................37 Dr.LuœkaKajfeæBogataj..........................................................................42 JureÆerjav...............................................................................................48 Prof.dr.DragoSever................................................................................52
CIP-KataloænizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjiænica,Ljubljana
551.588.7:338.48(063)
POSVETPodnebnespremembeinvplivinarazvojturizma(2007;Ljubljana)Podnebnespremembeinvplivinarazvojturizma:zbornik:[zbornikreferatovsposvetaPodnebnespremembeinvplivinarazvojturizma,Ljubljana,19.april2007]/[organizirala]RepublikaSlovenija,Dræavnisvet[in]TuristiœnazvezaSlovenije;[pripraviliMatejaFaletiœ,MetaŒerne].-Ljubljana:DræavnisvetRepublikeSlovenije,2007.-(ZbirkaTuristiœnamisel;22)
ISBN978-961-6453-17-21.Gl.stv.nasl.2.Faletiœ,Mateja3.Slovenija.Dræavnisvet4.TuristiœnazvezaSlovenije235726848
-
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
7
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
VABILOSpoøtovani! Ljubljana,april2007
Klimatske razmere postajajo osrednji problem sodobne civilizacije. Na toprepriœljivoinstrokovnoopozarjajovMednarodniskupiniOZNzapodnebnespremembe,posvetovanje vParizu, filmAlaGora, Sternovoporoœilo, doku-mentiEUindrugaporoœilaspodroœjatrajnostnegarazvojainekologije.Mnogaopozoriladomaœihstrokovnjakovsobilapredstavljenatudinanekaterihposve-tovanjihinstrokovnihsreœanjihvTuristiœnizveziSlovenije(npr.posvetZava-rovana obmoœja in razvoj turizma)vpovezavispogojiinmoænostmirazvojaturizma.Prirazvojuturizmajenaøpristopnajøirøi,temeljinasloganu–turizemsmoljudje.Pripodnebnihspremembahstrokovnjakiutemeljujejo,dajezanjeodgovorenœlovek.Naposvetovanjuæelimospregovorititudioaktivnostihza-interesiranih,kibodoprispevalikprevladovanjurazmer.
VabimovasnaposvetovanjenatemoPodnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma,kibo
v œetrtek, 19. aprila 2007, ob 10. uri v prostorih Dræavnega sveta RS, Øubiœeva 4, Ljubljana
PosvetovanjesmopripraviliTuristiœnazvezaSlovenije,DræavnisvetRS,Mini-strstvozaokoljeinprostorRS,MinistrstvozagospodarstvoRS–direktoratzaturizem,Slovenskaturistiœnaorganizacija,TuristiœnogostinskazbornicaSlove-nijeinVisokaøolazaturizemPortoroæ-Turistica.
Programposveta:1. Otvoritevposvetovanjainpozdravi(JanezSuønik,predsednikDSRS,Do-
minikS.Œernjak,predsednikTZSinMarjanHribar,direktorDirektoratazaturizem)
2. Podnebnespremembe–sploøniinturistiœnirazvojno-okoljskiizzivi(DuøanPlut,FilozofskafakultetaLjubljana)
3. Podnebnoopozorilo:razlogizahitroinodloœnoukrepanje(VidaOgorelecWagner,Umanotera)
4. Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe (Tanja Mihaliœ, Eko-nomskafakultetaLjubljana)
5. Ekonomskiproblemiklimatskih sprememb innjihoviuœinkina turistiœnirazvoj(dr.BogomirKovaœ,EkonomskafakultetaLjubljana)
6. Podnebnespremembeingorskoturistiœnicentri(dr.DragoSever,FakultetazagradbeniøtvoMaribor)
-
8
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
9
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Janez SuønikPredsednik Dræavnega sveta Republike Slovenije
KLIMATSKE SPREMEMBE IN VPLIVI NA RAZVOJ TURIZMA
Spoøtovanopredsedstvo,spoøtovanegospeingospodje,dovolitemi,davasvimenuDræavnegasvetaRepublikeSlovenijelepopozdravim.Øeposebejbipravlepopozdravil
Poslankeinposlancedræavnegazbora,
Dræavnesvetniceinsvetnike,
bivøegasvetnikadr.DuøanaPluta,
DominikaS.Œernjaka,predsednikaTuristiœnezvezeSlovenije,
Mag.MarjanaHribarja,direktorjadirektoratazaturizem
predstavnikeministrstvazagospodarstvoinvseuvodniœarje,kibostepredsta-vilisvojeprispevkenatemoKLIMATSKESPREMEMBEINVPLIVINARA-ZVOJTURIZMA.
Dræavni svetRepublikeSlovenije inTuristiœna zvezaSlovenije sta æeveœkratskupajorganiziralaposvetenatemoturizma,kot.n.pr.:-Naravnevrednote,kulturnadediøœina:vrednoteturistiœnegarazvoja,-Znanje,mladiinturizem,-UresniœevanjeStrategijeslovenskegaturizmaindruge.
Tudioklimatskih spremembahnanaøemplanetu inposledicahza œloveøtvosmovdræavnemsvetuæegovorili.Vtejdvoranisejevelikokratsliøaloonaøimiselninaravnanostinapotroøniøkodruæbo,kipajevelikokratuniœujoœazaokolje.Zemljo,zrak,vodo,gozdove,torejnaøplanet,smodobiliodnaøihpred-nikovdagaoœuvamozanaøebodoœerodoveinnezato,dagazastrupimoinuniœimo.
Kdajboœloveøtvodoseglo takostopnjozavesti,daboznaloæiveti skladnoznaravo,znaøimplanetom,pajevelikovpraøanje.Kolikojevredengospodar-skirazvoj,kibouniœilnaøozemljo?Vsenegativnosti,kisedanesdogajajonazemlji,odklimatskihspremembdonovihoblikvirusovinbolezni,soposledicaœloveøkegaravnanja.Vhlastanjupomaterialnihdobrinah,pooblasti,pomoœi,vneprestanemtekmovanju,smopozabilinaodnosdonarave,odnosdosamegasebe.Umazali smonaravo,umazali smosvojeduøe inkotdanamvesolje innaravaskoziklimatskespremembepoøiljaopozorilo:spreobrnitese.
Turizem je vsekakor gospodarska panoga, ki bi lahko veliko pripomogla koœuvanju narave. Seveda mora biti naravnana tako, da ne onesnaæuje vode,zraka,zemlje,gozdov,planin.....Turizemkotgospodarskapanoga,kivosno-vinosidvigovanjeœloveøkezavestionujnostivarovanjanarave.Œesedvigne
7. Vpliv globalnihpodnebnih spremembnavrednotenje turistiœnih resursovSlovenije(doc.dr.IgorJurinœiœ,TuristicaPortoroæ)
8. Projekcije priœakovanih podnebnih sprememb in njihov moæen vpliv namednarodniturizeminturizemvSloveniji(dr.LuœkaKajfeæ–Bogataj,ka-tedrazaagrometeorologijonaBiotehniøkifakultetivLjubljani)
9. ZimainklimatskespremembevobœiniKranjskaGora(JureÆerjav,æupanobœineKranjskaGora)
10.KlimatskespremembeizzivnovihstrategijGorskoturistiœnihcentrov–pri-mercentrovUniorturizma(DamjanPintar,UniorZreœe)
11.Gospodarski vidiki podnebnih sprememb (Andrej Kranjc, Ministrstvo zaokoljeinprostorRS)
12.Klimatskespremembe–ukrepivGorenju(VilmaFece,Gorenje,d.d.)
Vabimovas,daseposvetovanjaudeleæiteinnanjemaktivnosodelujete.Posebejbododobrodoølipredlogizazakljuœkeinpobudezaaktivnosti,kinajprispeva-jokobvladovanjurazmer.
Nasvidenjenaposvetovanju!
PredsednikDSRS: PredsednikTZS:JanezSuønik DominikS.Œernjak
-
10
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
11
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Mag. Marjan Hribar
Generalni direktor Direktorat za turizem
UVOD
Spoøtovani!
Dejstvasoznana.Suøe,visoketemperature,krœenjeledenikovnaenistraniinneurja, poplave, viøanjemorske gladinenadrugi strani, so samodel tistega,œemursmoinøebomopriœa.Klimatskespremembesodelnaøegavsakdanainpotrebnobovelikozavzetostivseh,dasebomoizognilinajhujøemu.Ukrepatijesevedatrebatakoj.
Turizemjezagotovodejavnost,vkateribomomedprvimiœutilivplivklimat-skihsprememb.Pomanjkanjesnegapozimiinvroœinskivalovipoletiæevplivajonasprememboturistiœnihtokov.Hkratipajeturizemvelikuporabnikprosto-rainzatomoramopriznati,datudisamobremenjujeokolje(letalskiprevozi,cestnipromet…).Vsegategasenaministrstvuzagospodarstvo,Direktoratuzaturizem,zavedamoinzatosonaøeaktivnostiusmerjenevpodpiranjetraj-nostnegarazvojaturizma,kijekottemeljnonaœeloopredeljentudivzakonuospodbujanjurazvojaturizma.Naøezavedanjepomenatrajnostnega,okoljuinljudemprijaznegaturizma,jerazvidnotudivstrateøkemdokumentuspodroœjaturizma,vRazvojnemnaœrtu inusmeritvah slovenskega turizma2007-2011,kjerpoudarjamopomenohranjanjanaøihresursovinpoudarjamoizzivprevze-maodgovornostivsehvpletenihvturizem.
Kljubtemu,daklimatskespremembenebodoprizaneslenikomur,paimamoSlovenci sreœo.Æivimovdeæeli, ki jenaravno raznolika, gozdnata,bogata zvodnimiviri.Inzatojezdajprimerenœas,daizkoristimosvojedanosti.Noveokoliøœinepomenijovednotudipriloænostzatiste,kisejimznajopravoœasnoprilagoditi.Ministrstvo za gospodarstvonjihovouvedbo zagotovo spodbuja.UporabaokoljuprijaznihtehnologijjebilanazadnjenagrajenavokvirurazpisazaDvigkonkurenœnostituristiœnegagospodarstva-turistiœneinfrastrukture.
Menim,dajeturizemperspektivnadejavnost,letoønjeletopabozaslovenskiturizemnajverjetnejerekordno.Izkoristimosvojeprednostiinnevarnostisspre-tnimprilagajanjemspremenimovpriloænosti!Verjamem,dabomajhnideæelivelikihlepot,le-tetudiuspeloohraniti.In,kernaszanimasamouspehnadol-girok,jeusmerjenostturizmakvarovanjunaravnegaokolja,trajnostnarabarazpoloæljivihvirovincelostnoohranjanjekulturnedediøœine,tudiedinapot.
sploøninivozavesti,potembodoljudjedrugaœedelovalivsvojihinstitucijah,okoljih,domovih.Nebodoveœuniœevaliplaneta.Sempavsekakornesodijogolfigriøœa,igralnicenasreœo,umetnozasneæevanjepodroœijitd.
Priœakujem,dabonadanaønjemposvetugovorapravotem,kakooœuvatinaøplanet.
Kakonaredititurizemprijazendoljudiindookolja?Kakodvignitizavestljudinatempodroœju?Kakodelovati?Kjezaœeti?Turistiœnazvezajenatempodroœjuæevelikonaredilassvojimiprojekti,kijihjevpeljalavosnovneinsrednjeøoletertudivdrugaokolja,bolnice,zdraviliøœa,krajevneskupnosti.Tosoprojekti:Mojadeæela-lepaingostoljubna,Turizmupomagalastnaglava,Turistiœnispo-minekSlovenije,Kolesarjenjekotturizem,ProjektLipovlistinøtevilnidrugi.
Ovsemtembostespregovorilisami.ÆelimVam,daVaøebesedepadejonaplo-dnatlaindazuœinkovitorazpravooblikujetezakljuœke,kijihbodræavnisvetposredovalVladiRepublikeSlovenijeinDræavnemzboruRepublikeSlovenijeinvsemtistim,kisooperativnoodgovorni,dazaœnemospreminjatinaønivozavestiozaøœitinaøegaplaneta.
-
12
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
13
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
naœrtovanjustanovanjskihsoseskupoøtevavisokepoletnetemperature?!Alipaprinaœrtovanjuinvesticijskepolitikevinfrastrukturo,kibodalanovevsebinenizkoinsrednjeleæeœimgorskoturistiœnimobmoœjem.Podnebnespremembesolahkotudipriloænost.Vpraøanje,kijenamestu,nakateregaveljaiskatiodgo-voreinreøitvejealiznamotupoiskatisvojopriloænost?
Poroœilosvetovnegaekonomskegaforumajeprimerjenjukonkurenœnostimeddræavaminapodroœjuturizmanavisoko44.mestopostaviloSlovenijo.Øepose-bejsokotnaøeprednostipoudarilinaøo(zatujerazmere)neokrnjenonaravoinvodo.Vodo!Spoøtovani,vSlovenijinasjenaravabogatoobdarila.Zatobomoæevelikostorili,zase,zasvojenaslednikeinprispevalikglobalnemuohranjanjuokolja,œebomoznaliohranitinaøoizjemnonaravnodediøœinoinjopozitivnoumestitivturistiœnoponudboterpromocijo.
MnogaopozoriladomaœihstrokovnjakovsobilapredstavljenatudinanekaterihposvetovanjihinstrokovnihsreœanjihvTuristiœnizveziSlovenije(npr.posvetZavarovanaobmoœjainrazvojturizma)vpovezavispogojiinmoænostmira-zvojaturizma.PrirazvojuturizmainznjimpovezanihvpraøanihjepristopTZSnajøirøi, temeljina izhodiøœu– turizemsmo ljudje.Podnebnimspremembam,njihovimposledicaminprilagajanjunanjemoramozaraditega,keronjihøenevemodovolj,vprihodnjeposveœatiøeveœpozornosti.Vbroøuri,kijodræitevrokah,æelimospregovoritinekajostanju,predvidevanjihintudiodejavnostihtistih,kibodoprispevalikizboljøanjurazmer.Vsakodnaslahkoprispevasvojdeleæ.VTZS, turistiœnihdruøtvih, vvsakdanjemæivljenju. Smopripravljeni?Kjezaœeti?OdgovorsemijeponudilnanaslovniciknjigeNeprijetnaresnica.
KDO, œe ne mi? In KDAJ, œe ne zdaj!
Dominik S. Œernjakpredsednik Turistiœne zveze Slovenije
PODNEBNE SPREMEMBE IN TURIZEM
Æivimo na majhnem, modrem planetu, ki plava v ogromnem vesolju. Nudinamtolikolepega,aseneprestanoukvarjamosøtevilnimiproblemi,zakaterepa smoveœinomaodgovorniali vsaj soodgovorni sami. Soodgovornostnosi-motudipripodnebnihspremembah.Podnebnerazmereinnjihovespremembepostajajoosrednjiproblemsodobnecivilizacije.Natoprepriœljivoinstrokov-noopozarjajovMednarodniskupiniOZNzapodnebnespremembe,rezultatiposvetovanjavParizu,Sternovoporoœilo,dokumentiEUindrugaporoœilaspodroœjatrajnostnegarazvojainekologije.Intudivremesamo.
Se vam zdi, da je vreme øe vedno enako kot pred desetletjem?! Zadnje œaseposluøamo,dabopriølodopodnebnih sprememb,kmalu.Drznilbi si trditi,dadopodnebnihspremembnebopriølo.Ampak so æe tu! Izginjanje ledeni-kovvAfriki,JuæniAmeriki,Himalaji,Alpahintudiprinas.Nekaterimnizkimotokom Tihega in Indijskega oceana grozi zaradi dviga morske gladine celoizginotje.Tujesevedatrebapovedati,dasepodnebjespreminjaodvekomaj.Trenutnozelopopularnajetrditev,dasmozasvetovnosegrevanjekriviljudje,kervozraœjespuøœamopreveœtoplogrednihplinov,zogljikovimdioksidomnaœelu.Natrenutkerazpravaopodnebnihspremembahspominjanabibliœnopri-kazovanjebliæajoœegasekoncasveta.Zadevenisotakoenoznaœneinpreproste.Kotvednojeresnicanekjevmes.Øeposebej,keropodnebnihspremembahøenevemodovolj,dabijihlahkozzagotovostjonapovedovali.Anespornodejstvoje,dapodnebnespremembesotu,kotopozorilo,nevarnostalipriloænost.Inpravje,daonjihvemokarnajveœinsenanjetudipripravimo.Tudivturizmu.
Koseturistodloœakjebopreæivelteækopriœakovanioddih,jepodnebjeedenizmed odloœujoœih lokacijskih dejavnikov. Spremembe podnebja bodo torejvplivalenatokturistovpavsemsvetu.Najboljnazornolahkovidimoposledicezaradipomanjkanjasnegavsmuœarskihsrediøœihpozimiinvroœinskihvalovvsredozemskihdræavahpoleti.
Inmi?Sekajnauœimoizpreteklostiinpredvidevanj?Smopripravljeninaizzi-ve?Oœitnozaenkratne,sajzelozanemarjamouœinkovitespremembevsmislupripravnapodnebnespremembe.
Naprimervturizmu;œebotoplejøevremeøkodovalosmuœarskimsrediøœem,bodaljøapoletnasezonakoristilakopaliøœemoziroma,œedræijonapovedi,danajbispremembepodnebjaglobalnopovzroœilepremiketuristovvviøjeleæeœeregije-hgorskemuturizmu,bilahkocelopomenilo,dabibilsploøniuœinekpodnebnihspremembnaturizemvSlovenijicelopozitiven!?Smonatopripra-vljeni?Alikmetijstvu;mordakdodelanaœrtezanamakalnesistemevSlovenijialiposkusespoljøœinami,kibodoustrezaletoplejøemupodnebju.Alikdopri
-
14
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
15
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Znaœilnostipodnebnihspremembsoposvojinaravidokajpodobneznaœilnostimsvetovnegaterorizma(Dunn,Flavin,2002,s.49):- grezanoveizziveinpotikzagotavljanjuglobalnevarnostiinblagostanja;- zahtevajoodgovoreokratkoroœnih stroøkih,kinisoprimernoopredeljeni
zaradineupoøtevanjavsehposledic;- zahtevajotesnomednarodnosodelovanje,prednostnecilje(agendo)zaglo-
balnoskupnoakcijo.
Œloveøtvomorazaminimizacijoantropogenihpodnebnihspremembnemudo-maizdelati:a) globalnostrategijoincelovit,razvojno-varovalnozasnovansvetovniakcijski
naœrtzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov;b)prilagoditveno (adaptacijsko) strategijo na priœakovane vplive podnebnih
sprememb.
Zgoljobœutnozmanjøanjeemisijtoplogrednihplinovinœimprejønjastabilizaci-jaatmosferskegaogljikovegadioksidajedejanskareøitev,kipazahtevakombi-nacijoøtevilnihstrategijintudikratkoroœnonekaterihnepriljubljenihukrepovnaglobalni,dræavni,regionalniinindividualniravni.Keremisijetoplogrednihplinovenedræavepovzroœajopodnebneposledicevvsehdræavahsveta,jepo-trebnaglobalnaakcija.Trenutnoobstojajovelikerazlikemedsodobnimitrendiinæeljopozmanjøanjuantropogenihemisijtoplogrednihplinov,karzlastiveljazaemisijeogljikovegadioksidakotvodilnegatoplogrednegaplina(Preglednica1).Prepadmedstanjem/projekcijamiinpotrebamizastabilizacijosvetovnegapodnebjavdrugipolovici21.stoletjakaæenaneprimerenglobalniodzivnaene-gaodeksistenœnihproblemovœloveøtva.Gledenatrendevobdobju1997-2006obstojatudiverjetnost,dagospodarskorazvitedræavedoleta2010nebododo-segledokajskromnegakjotskegaciljaozmanjøanjuemisijtoplogrednihplinovzaokoli5odstotkovgledenastanjevletu1990.Zatojerealnopriœakovanje,dasebodoglobalneemisijedosrede21.stoletjazgoljminimalnozmanjøalealilestabilizirale,paøevtemprimerubodopotrebniradikalnejøiinboljobvezujoœiukrepinasvetovniravni,sicersebodoemisijecelopoveœale.
TakojekonferencamedvladneskupineZNopodnebnihspremembah(IPCC)vBrusljuvzaœetkuaprila2007dramatiœnoopozorilananujnostukrepanjainzmanjøevanjaizpustovtoplogrednihplinov.VendarsobilizlastizaradiodporapolitikovizZDA,SaudskeArabije,Rusije(dræavezvelikimiemisijaminaprebi-valca,med10in20tonamiogljikovegadioksidanaprebivalcaletno!))inKitaj-ske(hitropoveœevanjeporabeenergijeinizpustovtoplogrednihplinov)sprejetizazaskrbljenestrokovnjakenesprejemljivoohlapnisklepigledeprepotrebnegaglobalnegaakcijskegaplanazazmanjøevanjeemisijtoplogrednihplinov.
Preglednica 1:Globalneantropogeneemisijetoplogrednihplinov-trendi,potre-beinrealnemoænosti(1990-2050)
Trendi/projekcije
Nadaljnjepoveœevanjeantropogenihemisijtoplogrednihplinov
100odstotnopoveœanjedoleta2050
Prof. dr. Duøan Plut,Oddelek za geograf ijo F ilozofske fakultete v Ljubljani
PODNEBNE SPREMEMBE - SPLOØNI IN TURISTIŒNI RAZVOJNO - OKOLJSKI IZZIVI
Naraøœanjeglobalnihemisijtoplogrednihplinov
Naravne emisije toplogrednih plinov v ozraœju pomagajo ohranjati stabilnein primerne podnebne razmere za razvoj pestrega æivljenja planeta. Doda-tne, antropogene emisije toplogrednihplinovpa spreminjajo ravnovesjemedprihajajoœo inodhajajoœo energijo v svetovnemozraœju inoœitnoprihajadoireverzibilnih procesov globalnega segrevanja. Skupne letne globalne emisijevsehtoplogrednihplinovsobileleta2000bileocenjenena42milijardtonek-vivalentovogljikovegadioksida.
Emisije ogljikovega dioksida (OGLJIKOV DIOKSID) so bile na zaœetku 21.stoletjaocenjenena28,2milijardtonletno,dotega23,1milijardetonpred-stavljajoantropogeneemisijeogljikovegadioksida,5,1milijardetonogljikove-gadioksidapajeposledicakrœenjatropskihgozdov,kartorejprispeva10-30odstotkovvsehdodatnihglobalnihemisij(Sustainabledevelopment…,2003).Globalneantropogeneemisijeogljikovegadioksidasoleta1973bile15,7mi-lijarde ton, leta 2001 pa 23,7 milijarde ton, 1,1 milijard prebivalcev gospo-darskorazvitihdræav(19odstotkovsvetovnegaprebivalstva)pajeprispevala12,5milijardeantropogenihemisijOGLJIKOVDIOKSID(53odstotkovvsehemisij).Zazmanjøevanjeemisijplinovtoplegredesotorejnajboljodgovornegospodarskorazvitedræave innekdanjeevropske socialistiœnedræave,kjer jekonec20.stoletjaokoli20odstotkovsvetovnegaprebivalstvaproizvajalo63odstotkovemisijogljika,80odstotkovprebivalcevdræavvrazvojupa37od-stotkov(Dunn,Flavin,2002).
Leta2001oziroma2002 jepovpreœenZemljanprispeval3,9 toneogljikove-gadioksida, prebivalec razvitih dræav11,0 ton, Slovenije 7,6 tone,Bosne inHercegovine4,8tone,Kitajske2,4toneinAfrike1,2tone.Dolgoroœnojepokonceptuokoljskegaprostoranaravniplanetasprejemljivaletnakoliœinaemisijogljikovegadioksidanaprebivalcaokoli1,7tone.Kljubopozorilomociviliza-cijskizgreøenosti,etiœnispornostiintveganostinadaljnjegapoveœevanjaemisijtoplogrednihplinov,sosetudiv90.letih20.stoletjaglobalneemisijeogljiko-vegadioksidapoveœaleøeza9,1odstotka(Dunn,Flavin,2002,34).Evropskakomisijapredvideva,dasebodoemisijeogljikovegadioksidavobdobju2000-2030brezpotrebnihukrepovpoveœevaleza2,1odstotkanaletooziroma1,1odstoteknaprebivalcaletno(EuropeanEnergy…,2003;LittleData…,2005).Leta2000sobilesvetovneemisijeogljikovegadioksida23,5milijardton,leta2030panajbiobnadaljevanjutrendovznaøale44,1milijardeton,karpomenipoveœanjeza88odstotkov.
-
16
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
17
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
UKREPI ZA ZMANJØEVANJE EMISIJ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA
• ukinitevsubvencijzarabofosilnihgoriv• upoøtevanjeokoljskihøkodproizvodnjeinrabeenergijepricenienergije• odpravomonopolov,kinadzorujejovveœinidræavproizvodnjoinpotroønjo
elektriœneenergije,plinainnafte• daveknaogljik,vendarnekotediniukrep• spodbujanjeinvesticijvuœinkovitoraboenergije,toplotnoizolacijozgradb• kombiniranaproizvodnjainuporabatoploteterelektriœneenergije(kogene-
racija)• spodbujanjeraziskovanjainuvajanjetehnologijrabeobnovljivihenergetskih
virov• podporajavnemuprometuinnemotoriziranemuindividualnemuprometu• spodbujanjevlaganjvveœjorabookoljuprilagojenihdecentraliziranihobno-
vljivihvirov• niæjecenezaokoljskoprimernejøemodelevozil• zelena davœna reforma, davœneolajøave in ugodnejøa posojila za smotrno
raboenergijeinveœjoraboobnovljivihenergetskihvirov• ohranjanjegozdovinneonesnaæenihoceanovkotponorovogljika• okoljskoozaveøœanje, spodbujanjenepotroøniøkihvrednot,okoljskeodgo-
vornostiinmedregionalnetersocialnesolidarnosti
Zatonajbiupoøtevanjeetiœnegaimperativaozagotavljanjuoziromaohranja-njusprejemljivegapodnebjainnaravnihvirovzaprihodnjegeneracijepostalotudipomembnorazvojno-gospodarskovodilo.Omejenostsamoœistilnihzmo-gljivostiplanetainomejenostnaravnihvirovnedvoumnopomeni,dajeneoli-beralnaparadigmapoveœevanjagospodarskerastizavsakoceno,tudizacenoogroæanjaklimatskeindrugeprihodnostinaøihotroktervnukov,etiœnopopol-noma nesprejemljiva. Postopno naraøœanje klimatsko-okoljske ozaveøœenostinekaterihvrhunskihznanstvenikov,umetnikov,zlastipapolitikov(AlGore),vnaøaprepotrebnidodatninabojnujnostipodnebjuprijaznih spremembvre-dnotinnaøeganaœinaæivljenja-napregretemplanetu.
Slovenija in Kjotski sporazum
SpristopomkKjotskemusporazumu jeSlovenija sprejelaobveznosto8od-stotnemzmanjøanju emisij toplogrednihplinovdoobdobja2008-2012gledenakoliœinoleta1986.Vletu2002pasoemisijetoplogrednihplinovznaøale20,383milijonovtonekvivalentovOGLJIKOVDIOKSID,karjebilolenekajveœkotodstotekpodbaznimletom1986(ARSO,2004).Slovenijajevobdobjupo letu1994ponovnozaœelapoveœevati emisije toplogrednihplinov in se jedejanskooddaljevalaodciljevKjotskegasporazuma.Vobdobju1992-2002soseemisijetoplogrednihplinovpoveœalezaokoli14odstotkov.Kljuœnirazlogsozaskorajstoodstotkovpoveœaneemisijeizprometa,zlastiosebnega.Kpora-stusoprispevaletudiemisijezaradirabegorivvgospodinjstvih,komercialnemsektorjuinemisijeizodpadkov.Emisijetoplogrednihplinovjenajboljzniæalaindustrijazgradbeniøtvom,nekolikopatudikmetijstvo.Zaturizempodatkioprispevkuktoplogrednimplinomnisopoznani.Zaskrbljujoœepajedejstvo,dasejevzadnjihletihpoveœaldeleætakoimenovane.umazaneindustrije,vkljuœnosproizvodnjoaluminija,kijevelikporabnikenergije.
Nujnesodræavnepodporemodelumaterialnegarazvoja,kijegledeemisijoglji-kamanjintenzivenodsedanjega,sredstvazaraziskaveinrazvojsenajusmerijovtehnologijezaraboobnovljivihnaravnihvirov.Tehnoloøkirazvoj,veœjapod-poraraziskavamalternativnihvirov,okoljunaklonjenetræneodloœitve,vkljuœnospolnimicenamienergije(vkljuœevanjeokoljskihstroøkovraberazliœnihvrstenergije)sonujnezaveœjeglobalnozmanjøanjetoplogrednihemisij.
Zmanjøevanjeemisijtoplogrednihplinovzahtevakoreniteposegevnaœinpro-dukcijeinporabeterobstojeœipotroøniøkinaœinæivljenja.Tesnojepovezanozgospodarskiminenergetskimrazvojem,kidoloœanaœinoskrbezenergijoternjenoporabovindustrijiinstoritvenemsektorjuternadrugistraniznaœinomzadovoljevanjaæivljenjskihpotreb,kisomoœnoodvisnetudiodsistemavrednot.Potrebnesoøtevilnedejavnostiinukrepi,kisokratkoroœnozaposameznesku-pinedejavnosti,prebivalcevdohodkovnoobvezujoœiinzatopolitiœnotvegani.Potrebnabotorejmoœna,zargumentipodkrepljenapolitiœnainosveøœevalnaakcijaopreæivetveninujnostitakojønjegaukrepanja.
Vprimerunadaljevanjasedanjihtrendovpoveœevanjaemisijtoplogrednihpli-novinstempovezanimipodnebnimispremembamisebodonegativneposle-dicenageografskookoljeinœloveøtvobistvenopoveœale,zatosonujniodziviœloveøtvatakoprilagoditvekottudiodloœniinhitriukrepizazmanjøanjeemisijtoplogrednihplinov(Kemp,2004).Preventivniukrepi,vkljuœnospravoœasnoprilagoditvijonapodnebnespremembe,souœinkovitejøi incenejøi.Ukrepanjejenujno,sajniizkljuœeno,dabodopodnebnespremembesilovitejøekotkaæejosedanjenapovedi.Vnaslednjih30-50letihnadaljevanjespremembepodnebjanemoremoveœprepreœiti,søtevilnimiukrepipalahkovplivamonahitrostpod-nebnihspremembinpribliæamoobdobjestabilizacijepodnebjavdrugipolovici21.stoletja,predvsems(Podnebje-Alpe…,2006,s.32):• prihrankomenergijespomoœjouœinkoviterabe• raboobnovljivihvirovenergije• zaøœitopredpoplavami• hitrejøimisistemizgodnjegaopozarjanja• preusmeritvijorastlinskihkultur
Potrebe a)radikalnozmanjøanjeantropogenihemisijtoplogrednihplinovleta2050
b)zmanjøanjeantropogenihemisijdoleta2020
-50odstotnozmanjøanjenaglobalniravnidoleta2050
-40odstotnozmanjøanjevrazvitihdræavahdoleta2020in80odstotnodoleta2050
Realnejøe moænosti
a)stabilizacijaglobalnihemisijtoplogrednihplinovdoleta2025
b)veœjezmanjøanjetoplogrednihplinovvgospodarskorazvitihdræavahdoleta2020
c)najmanjdoseganjekjotskegacilja(-5,2odstotkov)vdræavahEZdoleta2010
-20(30)odstotnozmanjøanjevrazvitihdræavahdoleta2020
-
18
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
19
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
nagrozizaradidvigamorskegladineceloizginotje.Pogostejøitropskiviharji,poplaveinneurjabodopravtakonegativnovplivalinaturistiœnoprivlaœnostnekaterihobmoœijsveta.
Zelo pogosta pa so opozorila strokovnjakov na øtevilne vplive podnebnihsprememb na pogostost in sezonsko razporeditev turistiœnega obiska v gor-skihobmoœjih.Predvsemsoøtevilnaopozorila,danajbivgorskih obmoœjihzmanjøanjekoliœineinpogostostisneænihpadavinpomembnonegativnovpliva-lonaskrajøanjesezonesmuœanjainvelikozmanjøanjedohodka(Hardy,2003).Vposameznih,niæjeleæeœihgorskihobmoœjihnajbinpr.priœakovanopoveœanjezimskih temperatur za 4-5 stopinj Celzija povzroœilo tudi 50-70 odstotnozmanjøanjeøteviladnismuœanja.ScenarijiOECDovplivupodnebnihspremembna zimski turizemAlpopozarjajo, dabodonajbolj prizadetanizko leæeœa ingledenaosrednjepogorjeAlprobnazimskasrediøœa.Takosonpr.bistvenoboljklimatskoranljivasmuœiøœaavstrijskeØtajerskeinJulijskekrajinekotøvicarskasmuœiøœaalismuœiøœavSavojskihAlpah(ClimateChange…,2007).
Strokovnjakinamreœopozarjajo,dasevobœutljivihAlpahspremembapodne-bjaodraæavelikomoœnejekotjesvetovnopovpreœje.Vzadnjih120letihsejenamreœvAlpahpovpreœnatemperaturapoveœalaza2stopinjiCelzijaoziromadvakrat nad svetovnimpovpreœjem.Tako so lokalni raziskovalci podnebja vfrancoskem departmaju d’Isere ugotovili poveœanje temperature za 2 stopinjiCelzijav40letihinzmanjøanjepovpreœnedebelinesnegaod130cmna70cm.
Kljuœnepriœakovaneposledicespremembepodnebjanapodroœjuzimskegaturiz-mavAlpahsopomnenjustrokovnjakovCipre(Podnebje-Alpe…,2006,s.30):- Zmanjøanjeøteviladni,kosetemperaturanedvignenad0stopinjCelzijaza
veœkotpolovicovseverneminjuænemrobu(legaSlovenije!)Alp.- Bistvenozmanjøanjesneænihpadavinpredvsemspomladiinvpoznijeseniin
stempovezanoskrajøanjezimskesezone.- Bistvenozmanjøanjeøtevilasneænihdnissneænoodejovniæjihlegah-sneæna
mejasebopoviøalaza300do500metrov.Topomeni,dabodolgoroœnozimskiøportzagospodarskorabomoæenzgoljvlegahnadtisiœmetrov.
- Intenzivne ekstremne padavine, povezane z veœjimi hitrosti vetra bodopoviøalenevarnostsneænihplazovzobseænimiposledicamimeddrugimtudizasneæneproge.
Strokovnjaki pa hkrati predpostavljajo, da se bodo v Alpah zaradi posledicspremembpodnebjanasploønoizboljøalemoænostizapoletniturizem(Podne-bje-Alpe…,2006).Takosenajbinpr.vbavarskemalpskempredgorjupodvo-jiloøtevilopoletnihdni(temperaturnimaksimumnad25stopinjCelzija),zara-dipriœakovanegapoveœanjaøtevilazelovroœihdnivSredozemljusepriœakujepoveœanoøtevilopoletnihturistovvAlpah.Zazimskiturizempasepriporoœabistvenarazøiritevturistiœneponudbe,kineboprednostnovezananaalpskosmuœanje(zimskopohodniøtvoinizleti,voænjasvpregami,teknasmuœeh,san-kanje,wellnessponudba,opazovanjedivjihæivali,domaœahrana,voænjezba-loni,kulturnalokalnaponudbaitd.).
Nadrugistranipasebopodaljøalapoletnaturistiœnasezonavzmernihinsu-bpolarnihgeografskihøirinah,turistiœnoøeboljzanimivenajbipostaledræaveseverneEvrope.Vendarsehkrativnekaterihturistiœnopomembnihobmoœjih,
Tako je torejnujno trebauvestidodatneukrepe, zato jevladaRS leta2003sprejelaOperativniprogramzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov.Œepravzaobdobjepoletu2002ninatanœnihocenemisijtoplogrednihplinov,lahkogledenanadaljevanjemotorizacijeinosebnegaprometaterbistvenopoveœanjeporabeelektriœneenergijesklepamo,dasejevzadnjihletihSlovenijaoddaljilaodsprejetegaKjotskegasporazuma.Evropskaagencijazaokolje(EEA,2003)jeSlovenijogledena3,5odstotnizaostanekodKjotskegasporazumaleta2000uvrstilamededinotakratnodræavokandidatkoEZ,kinibilanapotiudejanja-njazmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov.BrezradikalnejøihukrepovSlove-nijanebodoseglasprejeteobveznostiKjotskegasporazumaozmanjøanjuemisijtoplogrednihplinovvpovpreœjuzaosemodstotkovvobdobjudo2008–2012(Plut,2004).PravtakonebomogoœedoseœizahtevnihnovihciljevEZo20(30)odstotnemzmanjøanjuemisijtoplogrednihter20odstotnemdeleæuobnovljivihvirovenergijevdræavnienergetskibilancidoleta2020.PotrebnabotemeljitaprenovaStrategijerazvojaSlovenijeinvsehsektorskihpolitik,kibodomoralebitirazvojno,okoljskoinklimatskouravnoteæene.Podobnoveljazapredlaganevladnevelikerazvojneprojektedoleta2023,sajsonekaterivnasprotjuzsona-ravnoinpodnebnoprimernozasnovanorazvojnovizijo.
Turistiœni razvoj in podnebne spremembe
Ko se turist odloœa za obmoœje preæivljanja oddiha, je podnebje eden izmedodloœujoœihlokacijskihdejavnikov.Zaradivelikeodvisnostiodpodnebnihinvremenskihrazmersepomnenjuøtevilnihznanstvenikovturizemuvrøœamedti-stegospodarskedejavnosti,kjernajbipodnebnespremembepovzroœileøtevilne,pravilomanegativneposledice(Hardy,2003).Spremembepodnebjabodoto-rej vplivale na tok turistov pa vsem svetu: pomanjkanje snega v smuœarskihsrediøœihpozimi in vroœinski vali v sredozemskihdræavahpoleti æepostopo-maspreminjajoustaljenenavadepoœitnikovanja,potovanj(Podnebje-Alpe…,2006,s.127).Zaradirazliœneintenzivnostipodnebnihspremembinhkratizelorazliœnepodnebneranljivostiposameznihregijsvetabodopriœakovaneposledi-cepodnebnihspremembnaturizemzelorazliœne.Tuditurizem,kijeeksistenœnoodvisenodstabilnostipodnebja,panizgoljærtev, temveœtudisopovzroœiteljpodnebnihsprememb.Naraøœanjesvetovnegaturistiœnegaobiskavseboljvpli-vanasploønonaraøœanjesvetovnihemisijtoplogrednihplinov,predvsemzara-di prevladujoœega naœina turistiœnega prevoza (letala, osebna vozila, avtobu-si) inprevladenesonaravnihoblikturizma,kipovzroœajoøtevilnepritiskenaokolje,naravnevire.Hitrorastoœiletalskipromet,kateregapolovicajedanesturistiœnega,prispeva2,5odstotkasvetovnihemisijtoplogrednegaogljikovegadioksida(Mihaliœ,2006).
StrokovnjakiopozarjajonaturistiœnoinrekreacijskonegativneposlediceboljpogostihobdobijekstremnovisokihpoletnihtemperaturvSredozemlju,izgu-be plaæ in drugih turistiœno pomembnih povrøin ob preplavljenih, erozijskoobœutljivih obalnih obmoœjih. Prav tako se ob Sredozemlju priœakuje veœjeøtevilovroœihpoletnihdni,pogostejøeinboljizrazitesuøe,poveœanapoæarnanevarnostterveœjepotrebepovodiinklimatskihnapravah.Zaradipredvidene-gazmanjøanjapadavinzlastivpoletnemobdobjusebotorejøezaostrilaoskrbaturizma s pitno vodo. Nekaterim nizkim otokom Tihega in Indijskega ocea-
-
20
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
21
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
of…,2004,str.81).Zaproizvodnjoumetnegasneganajbibilaidealnatempe-raturaøtiristopinjeCelzija,umetnozasneæevanjedelujetudipriokolidvesto-pinjiCelzija.Tehnoloøkinapredeknajbizlastispomoœjokemijskihdodatkovomogoœilproizvodnjoumetnegasnegapriviøjihtemperaturah,postavljapasevpraøanjestroøkov,energije,razpoloæljivostivodnihvirov,hrupa,neprivlaœnepejsaænepodobene-belegasnegainokoljskihnegativnihvplivov.Bavarskimi-nisterzaokoljecelosodi,dajepotrebnoalpskosmukozgostitinavisokoleæeœihobmoœjih,niæjeleæeœasmuœarskaobmoœjaparenaturirati.Predlagasepreusme-ritevininvesticijevpoletniturizemgorskihobmoœij(Podnebje-Alpe…,2006,s.94).PoregionalnihscenarijihzaAlpesenajbipovpreœnesrednjetemperaturepoveœalezatridoøtiristopinjeCelzija,karjezazimskiturizemizjemnoslabanapoved.Spremembapodnebjajebrezdvomaenaizmednajveœjihnevarnostizaalpskasmuœarskasrediøœa.Nadrugistranipanajbibilepoletivgorskemsvetupovpreœnemeseœne temperaturebioloøkozabivanjeoptimalne,zatosepriœakujeobœutnarastøtevilapoletnihturistov.
V obmoœju Slovenske Istre se priœakuje veœje øtevilo vroœih poletnih dni, patudidvigmorskegladine inpogostejøepoæare.Vobdobju1896-1996se jevbliænjemTrstugladinamorjapovpreœnonaletodvignilaza1,3mm(Impactsof…,2004),priœakujeseøenadaljnje,pospeøenopoveœanjepoplavneogroæenostinpr.Piranaincelotnegaobalnegapasu.Suønejøainvroœapoletjabodopoveœalapotrebepooskrbispitnovodo,zmogljivostvodooskrbnokljuœnihvodnihvirovSlovenskeIstrepasenajbizaradiskromnejøihpoletnihpadavininpoveœanegaizhlapevanjazmanjøala.Priœakovaneomejitveoskrbespitnovodozlastivobal-nemobmoœjupostavljalodoloœeneomejitveinzahtevenaœrtovanjuturizma,sajsoturistiveœjiporabnikpitnevode.
Dvigpovpreœnihinekstremnihtemperaturbonegativnovplivalnabiotskora-znovrstnost Slovenije, ki je pomemben naravni turistiœni potencial. Strokov-njakiEvropskeagencijezaokoljeopozarjajonaveœjopogostostcvetenjamor-jaznegativnimiposledicamiza turizem inribiøtvo.Samoœistilne sposobnostislovenskihrekterjezersebodozniæale,hkratipabodvigtemperaturpoveœalmoænostiinsezonokopanjavrekahinjezerih.
Predlagamo,dasevskladuspriporoœilivStrategijirazvojaSlovenijeinEvropskeagencijezaokoljepripravistrateøkiinoperativninaœrtprilagajanjaobœutljiveturistiœne dejavnosti na podnebne spremembe, ki naj upoøteva zelo razliœnopodnebnoranljivostslovenskihregij.ZaradigeografskeinpodnebnepestrostiSlovenijejetrebaizdelatitudiregionalneplaneprilagajanjaobstojeœegaturizmapodnebnimspremembaminobœutljivostiokoljaprilagojeneganaœrtovanjano-vihturistiœnihdejavnosti.Hkratipajetrebaizdelatinaœrtzmanjøevanjaemisijtoplogrednihplinov,kisoposrednoalineposrednoposlediceturistiœnedejav-nosti. Dodaten argument za takojønje delovanje tudi na turistiœnem polju jesprejeticiljEU,dadoleta2020za20odstotkovzmanjøaemisijetoplogrednihplinov.
S takojønjim zmanjøevanjem emisij toplogrednih plinov lahko torej (le øe)zniæamohitrostdrveœegavlakainsenapodnebnespremembeprilagodimo,karvelja tudi za podnebno zelo obœutljivo turistiœno dejavnost. Œe bomo obojezamudili,sebotveganapodnebnavoænjaœloveøtvainSlovenijenadaljevalapoklancuvseboljstrmegoretoplogrednihplinovnavzdol-brezzavor.
npr. Azije in Sredozemlja, priœakuje poveœano tveganje zaradi raznih bole-zni,karbonegativnovplivalona turistiœnipromet (Mihaliœ,2006).Dodatnipriœakovanipodnebnistresibodovnekaterihturistiœnopomembnihobmoœjihsveta(koralnigrebeni,mokriøœa,zavarovanaobmoœja)povzroœiloøedodatnopospeøeno izumiranje vrst, ki so tudi turistiœno privlaœne. Posebej so ranlji-vi manjøi, izolirani ekosistemi, brez koridorjev do drugih naravnih obmoœij,karonemogoœamigracijo.Æivalske,pa tudi rastlinskevrste,bodovprimerunezmoænostizelohitreprilagoditvenaspremenjenepodnebnerazmereobsojenena izginotje (gorski svet,koralni grebeni, savane,mokriøœa itd.). Spremembetemperaturnihinpadavinskihrazmerbodopravilomanegativnovplivalenavo-dnooskrboturistiœnopomembnihobmoœij,kjerpasehkratizaradiviøjihtempe-raturpriœakujeveœjaporabavode,tudivturizmu.Zaradipoveœanetemperaturevodnihvirovsebozmanjøalavsebnostkisikavvoda,kerprinaøazmanjøanjenjihovihsamoœistilnihsposobnosti.Predvsemprimanjøihinpretoœnozelospre-menljivihvodnihtokovihinøtevilnihjezerih(npr.evtrofnih)bodvigtempera-turepredvsemvøeboljsuønem,poletnemobdobjuzmanjøalsamoœistilnezmo-gljivostiindodatnopoveœalnpr.stroøkezaøeboljuœinkovitoœiøœenjeodpadnihvoda,tudiizturizma,rekreacije.
VsimulacijskemmodeluRaziskovalnegacentrazatrajnostnirazvojokoljaUni-verzevHamburgusocelostnoraziskalipriœakovanevplivespremembpodne-bjanamednarodne,nacionalne inregionalnetokoveturistov(Podnebje-Alpe…,2006,s.127).Ponjihovihnapovedihnajbispremembepodnebjaglobalnopovzroœilepremiketuristovvviøjeleæeœeregije(npr.vAlpevpoletnemobdobju)invviøjegeografskeøirine,vsevernaobmoœja(npr.odSredozemljakAlpam).Turizemznotrajdræavselahkovhladnejøihdeæelahpodvoji,vtoplejøihdeæelahpazaradibegapredvroœinoobœutnozniæa.Verjetnopabodospremembeøevelikoveœje,sajsenajbiposimulacijiøtevilotujihturistovvnekaterihdræavahlahkopotrojilo,vdrugihpazapolovicozmanjøalo.Sevedajetrebapodœrtati,dabodoprirazvojuturizmapolegpodnebnihdejavnikovpomembnoturistiœnovlogoodigralitudidrugivplivnifaktorji.
Podnebnespremembeposrednoinneposrednomoœnovplivajonaøtevilneobli-keturizmainrekreacije.Zaradiprehodnegeografskelegevzmernempodneb-nempasu,stiœiøœaøtirihevropskihmakroregij(Sredozemlje,Alpe,Dinaridiinpanonskaniæina)terpokrajinskemozaiœnostiSlovenijebodopriœakovanepod-nebnesprememberazliœnovplivalenaturizeminrekreacijo.Poscenarijihnajbisetemperaturazrakadoleta2060dvignilanacelotnemobmoœjuSlovenijezaenodo3,5stopinjeCelzija,koliœinapadavinpanajbiseposicermanjzanesljivinapovedizmanjøalaza20odstotkov(KajfeæBogataj,2006).EEA(2004)pred-videva,danajbisenaobmoœjuSlovenijedoleta2080povpreœnetemperaturegledenapovpreœje1961-1990poveœalezaokolitristopinjeCelzija,padavinepoletipazmanjøalezaokoli15odstotkov.
Glede na podnebne scenarije in geografske znaœilnosti Slovenije naj biprevladujoœinegativnivplivipodnebnihspremembpredvsemvplivalinazimskiturizemvslovenskihAlpah,predvsemnanizkoleæeœazimskaøportnasrediøœa(bistvenokrajøasezonasmuœanja,omejenetemperaturnemoænostizaumetnozasneæevanje itd).PomnenjuEvropskeagencijezaokolje jenamreœuporabasneænihtopovvniæjeleæeœihsmuœiøœihdokajkratkoroœnastrategija(Impacts
-
22
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
23
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Vida Ogorelec Wagner,Umanotera
PODNEBNO OPOZORILO: RAZLOGI ZA HITRO IN ODLOŒNO UKREPANJE - Povzetek predavanja
• NamejerazvojanaøecivilizacijejeprviœopozorilRimskiklubleta1972vknjigiMejerasti(LimitstoGrowth).
• Oœitne posledice podnebnih sprememb v zadnjih letih kaæejo, da jenajpomembnejøiomejitvenidejavnikrazvojaomejenasposobnostozraœjazaemisijetoplogrednihplinov.
• Vnasprotjussploønimprepriœanjemjeozraœje jenajboljobœutljivekosis-temnaøegaplaneta;predvsempoveœanekoncentracijeogljikovegadioksidakot posledica izgorevanja fosilnih goriv so okrepile uœinek tople grede inpovzroœileglobalnosegrevanje.
• Koncentracije ogljikovega dioksida v ozraœju krepko presegajo vrednostivsajzadnjih650.000let,znanstvenikijihprimerjajoskoncentracijamipred20milijonilet.Predvidenaæivljenjskadobaogljikovegadioksidavatmosferijeod50do200let.
• Posledicepodnebnihspremembsorazvidnenavsecelinah:- taljenjeledenikov,karpredvsemvHimalajilahkoposlediœnoogrozioskr-
bo40odstotkovsvetovnegaprebivalstvaspitnovodo- spreminjanje vzorcev povpreœnih podnebnih pojavov in vse pogostejøe
pojavljanjeekstremnihvremenskihrazmer(suøe,poplave,vroœinskivali,hurikani,tornadi)
- viøanjegladinemorskevode:morskagladinanajbiseponapovedihIPCCdokoncastoletjadvignilaza20do60cm(toneupoøtevadvigagladineobpospeøenemtaljenjuGrenlandijeinAntarktike)
- krœenjeobdelovalnekmetijskepovrøine- izginjanjerastlinskihinæivalskihvrst- poveœanjeinøirjenjenekaterihbolezni.
• Finanœneposledicepodnebnihspremembstrmonaraøœajo:vZDAsoorkanivosemdesetihletihpovzroœiliza24milijardøkode,vdevetdesetihletihza113milijard,odleta2000do2005pazakar273milijarddolarjevøkode.
• Najboljnevarnisoprocesi»povratnezanke«,kisoposledicasegrevanjainsegrevanjeøepospeøujejo.Mednjimastanajpomembnejøa:- izgubapolarnegaledunaarktiki(vzadnjih30letihzaveœkot15odstot-
kovpovrøinein40odstotkovdebeline)spreminjaalbedofaktorplaneta- taljenjepermafrostabopovzroœilovelikeemisijemetanavozraœje(znan-
stvenikiocenjujejo,da je toplogrednipotencial emisij iz sibirskegaper-mafrostaenakskupnimindustrijskimemisijamOGLJIKOVDIOKSIDvpreteklemstoletju)
LITERATURA
BrownL.,2006,PlanB2.0,EarthPolicyInstitute,NewYork.ClimateChangeintheEuropeanAlps:AdaptingWinterTourismandNaturalHazardsManagment,2007,OECD.DunnS.,FlavinC.,2002,MovingtheClimateChangeAgendaForward,StateoftheWorld2002,WorldwatchInstitute,NewYork.EuropeanEnergyandTransport-Trendsto2030,2003,EuropeanCommunities,Luxembourg.Europe’sEnvironment:TheThirdAssessment,2003,EuropeanEnvironmentAgency,Copenhagen.HardyJ.,2003,ClimateChange:Causes,EffectsandSolutions,JohnWileyandSons,NewYork.ImpactsofEurope’sChangingClimate,2004,EEAReport2/2004,EuropeanEnvironmentAgency,Copenhagen.Kajfeæ Bogataj L., 2006, Glede spreminjanja podnebja Slovenija ni izjema,Proteus2/69,Ljubljana,s.54-61Kazalciokolja2003,2004,AgencijaRSzaokolje,MOP,Ljubljana.Kemp D., 2004, Exploring Environmental Issues-An Integrated Approach,Routledge,London–NewYork.LittleDataBook,2005,TheWorldBank,Washington.MihaliœT.,2006,Trajnostniturizem,Ekonomskafakulteta,Ljubljana.Plut D., 2004, Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju,Didakta,Radovljica.Podnebje-Alpe-Spremembe:Turizeminprostorskonaœrtovanjepodvremenskimstresom,2006,Cipra23/2006,Ljubljana.Sustainable Development in a Dynamic World, 2003, The World Bank,Washington.
-
24
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
25
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
• Zakljuœek: Œloveøtvo je verjetno na napomembnejøem razpotju v svo-ji zgodovini. Izbiramo lahko med ohranjanjem sedanjih vzorcev razvojazmanjøimikozmetiœnimiukrepi,kibodoverjetnoøevtemstoletjupovroœilinepovratneplanetarneøkodeinogroziliobstojnaøecivilizacijenaenistrani,terodloœnimukrepanjemsprehodomvdruæboznizkimitoplogrednimiemi-sijaminadrugi.Œaszaodloœitevinukrepanjesehitroizteka.
- zaradi teh nevarnosti znanstveniki opozarjajo, da ima œloveøtvo le øenajveœdesetlet,daodloœnoukrepa
• Moæniuœinkisegrevanjaozraœjavprihodnje:- Medvladniodborzapodnebnespremembe(IPCC)predvidevadvigtem-
perature zemeljskega povrøja do leta 2100 za 1,4 do 5,8 °C. Nekateriscenarijinapovedujejotudiveœjapoviøanja.
- œe se bo led na Antarktiki topil s tem tempom, se bo morska gladinapoviøalazaøestdosedemmetrov.
- pouradnihnapovedihvprihodnostivsepogostejøaneurja,poplavebodopovzroœalevseveœøkode,vroœinskivalovibodopogostejøiinboljizraziti,nekaterebolezni,kijihprenaøajoodpodnebnihrazmerodvisneæuæelke,sebodoøirilenaobmoœja,kjersmobiliprednjimidoslejvarni,trpelibo-stakakovostvodeinzraka.Zaradisegrevanjaoceanabodoboljpogostetropskenevihte(hurikani,tornadi),vsepogostejesebodotudipojavljaletakenevihtezekstremnomoœjo.
- Strokovnjakinapovedujejotudimoænostdestabilizacijeobstojeœihocean-skihtokovzaradisegrevanjaoceanovindrugihvplivovglobalnegasegre-vanja.TaljenjeledunaGrenlandijinajbimeddrugimustaviloZalivskitok,kizahodniinseverniEvropiprinaøasedanjemilopodnebje.
• PoroœilopriznanegaekonomistaSiraNicholasaSterna,kijeizølonovembraleta 2006 napoveduje:”stroøki posledic podnebnih sprememb v tem stoletju,bodomordacelopresegliøkodo,kistajopovzroœiliobesvetovivojniingospo-darskakrizavprejønjemstoletju.Œenebomoukrepalitakoj,bodoøkodelahkoznaøaleodpetdo20odstotkovBDPsvetovnegagospodarstva.”• Odzividruæbezaenkratnisoustrezni.Zanikanjesledinaslednjimkorakom:
1. Problemani2. Problemje,grezanaravniproces3. KljuœnirazlogsoemisijeTGP,reøitvesopredrage4. Problemjenereøljiv,procesovnemoremoveœzaustaviti
• Vlade inmednarodna skupnostusmerjajo svojopozornostnaobdobjepoKjotskemsporazumu.Vzadnjemobdobjusopomembninaslednjidogovoriinnapovedi:- Evropskisvet:sklepoenostranskem20-odstotnemzmanjøanjuemisijTGP
doleta2020;30-odstotnemobmednarodnemdogovoru(9.marec2007)- VelikaBritanija:zakono60-odstotnemzmanjøanjuemisijTGPdo leta
2050(13.marec2007)- Predlog Ala Gora v ameriøkem senatu: 90-odstotno zmanjøanje emisij
ogljikovegadioksidavZDAdoleta2050(22.marec2007)• Ti odzivi so velik korak naprej, a po ocenah mnogih znanstvenikov niso
dovoljodloœni.• Britanskavladarazmiøljaoosebnihogljikovihkvotah.Zadologoroœnosta-
bilnostpodnebnjajeokoljskiprostoremisijogljikovegadioksidanaprebi-valcavpovpreœjudvetoninaleto;sedanjepovpreœneemisijevEvropi(inSloveniji)sodesetton/leto,vZDAveœkot20ton.Potrebnazmanjøanjaemi-sijnaosebosotorej80do90odstotkov.
• Priœakujemo lahko uporabo ekonomskih inøtrumentov: ukinjanje sub-vencij za letalski prevoz (obdavœenje goriva in letov), progresivno rastoœeobdavœenjeemisijogljikovegadioksida.
-
26
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
27
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
ManjpadavinboimelonapodroœjuturistiœnihresursovSlovenijepredvidljiveposledice:- vmediteranskihpokrajinahSlovenijeindrugihvodnodeficitarnihpokraji-
nahjemoænopomanjkanjepitnevodeinvodenasploh(zanamakanje,pra-njeindrugorabo…),
- vpoletnemœasubodljeœasaodsoncaoæganarumenapokrajina,- poveœalasebonevarnostpoæarovnaprostem,- vvisokogorjuJulijskihinKamniøko-Savinjskihalp,øeposebejpavsmuœarskih
srediøœihnaniæjinadmorskiviøininaPohorjuinvdrugihpredalpskihpokra-jinah(Cerkno,StarivrhnadØkofjoLoko….)inpokrajinahvisokihkraøkihplanot (Kaliœ,Rog-Œermoønjice…) lahkopriœakujemomanjdni s sneænoodejo.
Zatobotrebapredvsemvturistiœnihregijah,kisoseæeubadalezobœasnimpomanjkanjempitnevode(SlovenskaIstra,Kras,Pomurje…),vzpostavitisis-temevarœevanjespitnovodoinzareciklaæoodpadnevode.Kotsonaprimeræedelujoœi loœeni rezervoarji in vodovodna instalacija za recikliranovodo izœistilnih naprav v Nemœiji za namakanje, spiranja WC in javnih povrøin terdrugo.Z izvedbo takøne instalacije bi lahkobilo turistiœnogospodarstvo, kiizvajaobseæneinvesticijealipajihpravkarnaœrtuje(HotelPalace,Bled,hotelivzdraviliøkihdestinacijah…)vzordrugimintakojavnostiinciljnimskupinamuœinkovito sporoœalo svojo okoljsko in druæbeno odgovornost z vkljuœitvijotakønihinpodobnihukrepovvtrajnostnaporoœilaSkupineIstrabenz,Saveindrugihvodilnihturistiœnihpodjetijterznjihovoobjavonainternetuinvdrugihmedijih.
Priœakovanipogostejøiekstremnivremenskipojavi,kotsopogostejøeinsilnejøepoplavesspremljajoœimizemeljskimiplazoviinusadi,pabodovplivalinatemuprimerno veœjo økoda na prometnicah, pokrajini (gozdarski in kmetijski) inturistiœniinfrastrukturivreœnihdolinah,zatosejetrebaprigradnjituristiœne
indrugespremljajoœeinfrastruktureizognitipotencialnoogroæenimobmoœjemzaradinaravnihnesreœ,oziromagraditiskladnospredpisi,kiveljajozatakønaobmoœja.
Doc. dr. Igor Jurinœiœ,Univerza na Primorskem, Turistica – Visoka øola za turizem
VPLIV GLOBALNIH PODNEBNIH SPREMEMB NA VREDNOTENJE TURISTIŒNIH RESURSOV SLOVENIJE
PopredvidevanjihskupinestrokovnjakovzapodnebnespremembepriZN(poroœila Pariz 2007 in Bruselj 2007) lahko zaradi globalnih podnebnihsprememb priœakujemo tudi pomembne uœinke v turizmu. Kako se bo toodraæalo v vrednotenju turistiœnih resursov v razliœnih turistiœnih regijahSlovenije?
Viøjetemperaturezrakainkopalnihvodaterpoveœanoøtevilovroœihdni(www.arso.gov.si)bopozitivnovplivalona:- daljøo kopalno sezono in æeljo po kopanju predvsem v naøih obmorskih
turistiœnihkrajih(primerjavazdanaønjimirazmeramivnpr.ØpanijiinGrœiji)patudidrugihkopaliøkihinzdraviliøkihturistiœnihkrajihSlovenije(Pomur-je,Posotelje…)
- boljøo inpoveœanoponudboThalasoterapije inklimatskih zdraviliøœ, ozi-roma krajev v Sloveniji in zaradi priœakovanega veœjega povpraøevanja jepriœakovatiponovenvzpontehstoritevvobmorskihingorskihturistiœnihregijah.
Veliko veœ pa je priœakovanih negativnih uœinkov podnebnih sprememb vturistiœnihregijahSlovenije.Zatobopatrebazaradiblaæenjainodpravljanjanegativnihuœinkovzagotavljatinaslednje:- veœ energije za delovanje klimatskih naprav v obmorskih in tudi drugih
turistiœnihregijah,- posodobititoplotneizolacijeturistiœnihobjektov,- zaradiproblemovzzagotavljanjemumetnegasnega(nemogoœeizdelovanje
umetnegasnega,viøjistroøkizazagotavljanjeveœjegaøtevilasmuœarskihdni),izgleda»rjave«in»zelene«pokrajinenamestopriœakovane»bele«,sajtudivsmuœarskemturistiœnemkrajuintudizelenipogledinasmuœarskopokrajinoizkrajabivanjaæedestimulativnovplivajonazmanjøanobisk smuœarskihsrediøœ in æeljo po smuœanju nasploh (primer letoønje smuœarske sezone:Ljubljana–Krvavec,smuœarskasrediøœavSloveniji),botrebavobstojeœihsmuœarskihkrajihoblikovatidodatnoturistiœnoponudbo,
- vzpostavitiukrepezanaœrtnovarœevanjezenergijo,- veœjostopnjouporabeobnovljivihenergetskihvirov(izgradnjasonœnihelek-
trarninkolektorjev,uporababiomase,bioplinaingeotermalneenergije).
-
28
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
29
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Prof. Bogomir Kovaœ,Ekonomska fakulteta Ljubljana
PODNEBNE SPREMEMBE IN NJIHOVI EKONOMSKI TER POSLOVNI UŒINKI NA RAZVOJ TURIZMA
1. GLOBALNO SEGREVANJE IN NJEGOVI UŒINKI
Æivetisklimatskimispremembamijenekajpovsemobiœajnega.Ekozgodovinanasuœi,dasobileklimatskespremembevpreteklostiedenkljuœnihfaktorjevcivilizacijskegarazvojaincikliœnosti,kijepogostovodiladodramatiœnihspre-membinprilagajanj.Klimatskespremembeinnjihovocikliœnostzatomoramodojematikotobjektivnodejstvo,kizahtevapredvsemuœinkovitoprilagajanje.Dosedanjecivilizacijsketeæavetiœevtem,dasobiledruæbevpreteklostipremaloprilagodljiveindajebilastopnjapredvidljivostidogodkovinrazumevanjapro-cesovprenizka,dabilahkopritemvodilinekakønoaktivnopolitiko.Predvsempadosedanjedruæbeneskupnostinisoimeledovoljekonomske,politiœneinkul-turnemoœi,dabiselahkouœinkovitejeprilagajalepodnebnimspremembam.
Sodobnostprinaøanekajnovihspoznanj.Spremembevremenasovvednoveœjimeripovezanezantropogenimidejavnostmi,odindustrializacijedoagrarnegaimperializma,kihitizuniœevanjemgozdnihpovrøin.Nadrugistraninaraøœavedenjeopodnebnihspremembah,njihovihnetonegativnihuœinkihnaglobalnirazvojœloveøkecivilizacije. Innenazadnje sepoveœuje tudinekakønaglobla-naodgovornostinrazliœnipoizkusi,dabiaktivnoposeglivnaøaravnanja,kipovzroœajonegativnevplivenapodnebneprocese.
Temperaturnespremembesecikliœnospreminjajoinkaæejo,datiœimonavaluzemeljskega segrevanja. Dosedanja analiza vremenskih sprememb v zadnjemtisoœletjudokazuje:- dasmoimelivobdobjumed11.in14.stoletjemtoploobdobje;- dapoznamovobdobjumed15.in18.stoletjemmajhno»ledenodobo«;- datemperaturevpovpreœjunaraøœajovzadnjih150letih(o,6stopinjeCelzi-
javXX.stoletju);- da smo imeli v devetdesetih letih osem najtoplejøih let v zadnjih sto letih
(2003jenajtoplejøeleto);- dasebopovpreœnatemperaturadoleta2100zviøalazadvedotristopinje
Celzija;- dapoveœanjekoncentracijeogljikovegadioksidapoveœujetemperature(pod-
vojitevogljikovegadioksida->zviøanjetemperatureza2,5stopinjeCelzija)- dase jevzadnjih250 letihpoveœalakoncentracijaogljikovegadioksidav
ozraœjuza35odstotkov(povpreœnopoveœanjetemperatureza0,6stopinjeCelzija)
Kotlahkorazberemoizpredvidevanjstaenergijainvodaæeinbostaøenaprej,najbolj kritiœna in ranljiva resursa tudi na podroœju turizma. Kako se bo toodraæalov turistiœnihpodjetjih in regijah,ki imajoobœasnoæe zdaj teæave zzagotavljanjemzadostnihkoliœinvodeinenergije?
Negledenakrivca,jetrebaukrepatitakoj,oziromabimoraliæevœeraj.Kajmo-rajozatonapodroœjuturizmanareditidræava,obœine,podjetjainposamezniki:- dræava mora poskrbeti za izdelavo strategije in programa ukrepov za
ublaæitev ogroæenosti turizma zaradi globalnih podnebnih sprememb inpredvidetisprejemustreznihpredpisov,davœneolajøaveinfinanœnespodbu-dezaraziskaveinuvajanjeizboljøavvturistiœnihpodjetjihingospodinjstvih,vzpostaviticelovitmonitoringnaravnihvirov,
- obœine morajo sprejeti priœakovanim spremembam vsebinsko prilagojeneprostorskeindrugerazvojnenaœrte,spodbujatiuporabojavnegapotniøkegaprometa,øportnihdejavnosti, rekreacije,kulturnegaæivljenja indruæabnihdogodkov, vzpostaviti stalen monitoring okolja, sistem opozarjanja inobveøœanjazaprebivalceinpodjetja,
- turistiœnapodjetjamorajouvestiukrepevarœevanjaznaravnimiinenerget-skimiviri,pospeøitiokoljskooznaœevanjestoritev inproizvodov(Ecolabel…), druæbeno in okoljsko odgovornost (sprejem okoljske izjave, celovitooglaøevanje,sponzoriranjeindonacije…),celovitesistemeravnanjazoko-ljem(ISO14001,EMAS…),
- posamezniki moramo kot rekreativci in turisti varœevati z naravnimi viri,spremeniti nakupovalne navade (nakup kmetijskih pridelkov in æivilskihizdelkov s sledljivim geografskim poreklom, izbira okoljsko certificiranihstoritevinizdelkovokoljskoindruæbenoodgovornihponudnikov/proizva-jalcev),skrbetizakakovostæivljenjazzdravimnaœinomprehranjevanja,veœgibanjavnaravi,skrbetiza izobraæevanjeookoljuterzanadzorovanje inzmanjøevanjevplivovnaokolje(npr.zizraœunomsvojegaogljikovegadio-ksidaodtisnawww.umanotera.org).
-
30
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
31
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
- propadanjeekosistemov(zniæevanjebiotskerazvnovrstnosti,gozdov,koral-nihotokov)
- ogroæanjeœloveøkegazdravja(2003–EU:34.000mrtvih,15mrd$økode)
Ekonomska vrednotenja veœinoma dokazujejo zgolj negativne uœinke (lose-lose),vendarobstajajotudipozitivniuœinki(win-lose),sajnekateraobmoœjaindejavnostilahkotudipridobivajo.Pravtakovseanalize(ZN,SB,OECD)do-kazujejo,dabododræavevrazvojuprejinboljprizadetekotrazvitedræave.Œebodotemperaturnespremembeostalevpredvidljivihmejahrastidoleta2100(/dvedotristopinjeCelzija),bodonekateredræaveimelenetokoristiveœjeodizgub,todaveœinaboimelanetopozitivneizgube.
Ekonomskavrednotenjastroøkovglobalnegasegrevanjasozelorazliœna,gle-denapredpostavke,scenarijerazvojainrazliœnesistemevrednotenja.TakonaprimerCline(Cline,2004)predvideva,dabipodvojitevogljikovegadioksidapovzroœilaøkodevvrednostienodstoteksvetovnegaBDP,priœemerbikmetij-stvoprevzelo25odstotkovcelotneøkode,poveœanaenergetskaporaba13od-stotkovskupnihstroøkov,porastvodnihpovrøininzmanjøanjapitnevodeoce-njujenadesetodstotkovstroøkov,zmanjøanjegozdovpovzroœapetodstotkovstroøkovinpodobno.Nordhausvsvojiøtudijipredvidevaviøjestroøke,okoli1,5odstotkasvetovnegaBDP(Nordhaus,2000).StrokovnjakivokviruglobalneøtudijeIPCCvrednostpoveœujejona1,5dodvaodstotkaBDP.ProfesorSternpredvideva,dabizaohranitevizpustovnaravni550ppmogljikovegadioksidapotrebujemoenodstotekBDP,todatopomeni,dasedejanskomorajoizpustipovpreœnozmanjøevatizadvadotriodstotke(zaradigospodarskerasti).Æeenoodstotnozniæanjepapovzroœi3,5odstotkovglobalnegaBDP,pridvoodsto-tnemzniæanjupridemodopetodstotkovBDP,zniæanjezaøtiriodstotkeprineseæe15odstotkovsvetovnegaBDPintakosenjegovaprojekcijakonœujepri20odstotkihsvetovnegaBDP,œesevedanebomoukrepaliinbomoimelirelativnovisoke stopnje rasti (Stern,2006).BjornLomborgv svoji øtudiji skeptiœnegaokoljevarstvenikapredvideva,dabiuporabaKyotskihkriterijevoziromastabi-lizacijaogljikovegadioksidapovzroœilistroøkevvrednosti4575milijarddolar-jev,karocenjujekotabsolutnovrednostklimatskihstroøkov(økod).
Ekonomskivplivisestoocenonekonœajo.Globalnosegrevanjebonaekonom-skempodroœjupovzroœilo:- poveœanjejavnihfinanc(zviøanjedavkov,izdatkov,prerazdelitevblaginje),- zniæevala se bo gospodarska rast in s tem akumulacija (niæje varœevanje,
manjøeinvesticije);- poveœalsebopritisknazviøanjecen(inflacijskapriœakovanja,stagflacijski
procesi);- najveœpridobivajosevernedræave(Norveøka,Finska,Øvedska,Kanada…),
najveœizgubijodræavevsubtropskempasu(Sierraleone,Bangladesh,Soma-lia…);
- spreminjasepoloæajposlovnihpodroœij:izgubljajozastarelaenergetika,in-dustrija…,pridobivajopafinance,storitvenisektor…;
- spreminja se poloæaj podjetij glede na njihovo sposobnost globalnegatehnoloøkega,proizvodnegaintrænegaprilagajanja.
Globalnosegrevanjezahtevaglobalnoprilagajanje.Tistedræave,panoge,podje-tjainposlovnapodroœja,kibodouœinkovitejepovezalesvojerazvojnestrategije
Slika 1: Gibanje temperatur v zgodovinskem obdobju 1000-2000Vir: IPCC, 2001
Uœinkiglobalnegasegrevanjasovvelikimerinepredvidljivi in imajorazliœnerazlage.Prevladujoœarazlagadokazuje,dajeveœinasedanjihspremembvve-likimeriodvisnaodœlovekovedejavnosti(toplogredniplinizaradienergetskeporabe,industrializacijeinøkodljivihagrarnihdejavnosti).Nasprotnastaliøœadokazujejo,da sovremenske spremembecikliœne inzato sedanje spremembedejanskoøeneodstopajooddolgoroœnihsprememb,njihovivzrokipasoboljpovezanisspremembamisonœnecikliœnostiinkozmiœnihvetrovkotpassamokoncentracijotoplogrednihplinov.
Globalnosegrevanjepovzroœapozitivneinnegativneuœinke,koristiinøkode.Posledicesoodvisnepredvsemodabsorbcijske,prilagoditveneinrazvojnespo-sobnostiplanetaZemljaindruæbenihskupnosti.Zdise,davsedanjihrazpravahovzrokih,uœinkihinposledicahpodnebnihspremembpozabljamonakljuœnosposobnostprilagajanjanapodnebnespremembe.
Uœinkiglobalnegasegrevanjasorazliœni,zatoomenjamozgoljnekatere,kisopomembnizakasnejøoanalizo:- dvigovanjevodnegladine(termalnaekspanzija,topitevledenikov):20.stol:
10-20cm,doleta2100pa50cm(IPCC,2001)- ogroæanjekroæenjaœisteinpitnevode(porabavodesebopotrojila,pomanj-
kanjevode,suøe)- kmetijstvo in pridelava hrane (poveœanje v srednjih obmoœjih, obœutno
zniæanjevsubtropskempasu)
-
32
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
33
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Katereklimatskespremembebodoodloœilnezaprihodnjirazvojturizma:- dvigovanjepovpreœnihtemperaturinpoveœevanjetemperaturnihekstremov
spreminjajonaravnemoænostituristiœneponudbenanajboljogroæenihpre-delih;
- poveœanjevremenskihnestabilnosti,orkanov,poplav,suøspreminjajoeksi-stencialnepogojeintemeljneekonomskesposobnostituristiœneponudb;
- dvigovanje morske gladine (termalna ekspanzija), topljenje ledenikov (do2100–0,5metra)ogroæavelikdelturistiœneponudbe,kijevezannanajboljogroæenepredele(obalnaponudba,smuœiøœa);
- ogroæanjepitnevode(pomanjkanjepitnevode)omejujeturistiœnoponudbonanekaterihklasiœnihmorskihdestinacijah(otoki,mediternaksamesta…)
- zmanjøanje ledenikov (arktiœni led zadeset do15odstotkovv50 letih) inzniæanjesneænemejezadesetodstotkovomejujeekonomikozimskegaturiz-ma(nad1400metrov);
- poveœanaobœutljivostposebnihekosistemov inzniæanje raznovrstnosti ra-stlinskegainæivalskegasveta(koralnihgrebenov)zmanjøujemoænostineka-terihturistiœnihdestinacij(otoki,naravniparki);
- ogroæanje œloveøkega zdravja zaradi pomanjkanja pitne vode, hrane, vre-menskihekstremovselektivnozniæujeturistiœnopovpraøevanjeinpoveœujestroøkepotovanj.
Naglobalneturistiœnetokovebodosevedavplivalinaravni,demografski,eko-nomski,socialni,kulturnitrendi,kidelujejonasvetovniravni.Zatotukajturi-zemdeliusodozdrugimidejavnostmi,razlikajezgoljvtem,dabodouœinkiinposlediceklimatskihspremembvturizmuhitrejøekotdrugod.Vplivklimatskihspremembbomedvsemidejavnostminajhitrejeobœutilapravturistiœnadejav-nost.Tubodoprevladalinegativninetouœinki.
Drugaposebnostturizmajenjegovasposobnostprilagajanja.Stopnjaelastiœnostituristiœnegapovpraøevanjajenamreœvvelikimeriodvisnaodpodnebnihspre-memb,pravtakopajetudiponudbaturistiœnihstoritevæezdajtakodinamiœna,da je sposobna najveœje stopnje adaptacij v primerjavi z nekaterimi drugimidejavnostmi.Turizemimatorejgledenasvojospecifiœnodejavnostveœjospo-sobnostprilagajanjainzatobodotukajprevladalipozitivnonetouœinkigledenadrugepanoge.
Tretjalastnostturistiœnedejavnostije,dabodoklimatskespremembespreme-nilenekatereizhodiøœnenaravnepogoje.Poglejmoevropskiprimer.VAlpskemsvetusebozaradidvigovanjatemperaturdvignilamejaaktivnegazimskegatu-rizma(nad1400m),hkratipabodomoralitipiœnialpskicentriponuditidoda-tnoceloletnoinalternativnozimskoponudbostoritev.Obmorjusebozaradidvigagladinemorja(okoli40cmdoleta2100)spremenilaponudbaobplaæah,destabilizacijavremenapaboprizadelaklasiœnemorskeparadiæe(Mediteran,Karibi,JugovzhodnaAzija).Pridobivalebodosevernejøeplaæeinmorja(atlant-skaobala,delnoJadranskomorje,obalesevernihmorij,NovaZelandija),kjerpriœakujemonaraøœanjeturistiœneponudbe.
Œetrtaposebnostturizmaje,dalahkoklimatskespremembehitrejespreminjavposlovnepriloænostikotdrugedejavnosti.VAlpahponujajomanjsmuœanjatodaveœizbireindrugihuæitkov,naøirokihsevernihplaæahDanske,Øvedske,Finske…bodo ljudje lahkouæivali v povsemnovihokoliøœinah.Ekonomija
inpolitikoprilagajanja,bodokljubglobalnimnegativnimuœinkomklimatskihspremembrelativnizmagovalci.
Na podroœju globalnega segrevanja je veliko neznank. Ekonomska teorijadajenaœeloma jasenodgovor,kakønozmanjøanjeemisij jedejanskooptimal-no. Pri tem moramo upoøtevati (1) økode globalnega segrevanja, (2) stroøkezmanjøanje onesnaæenja, (3) koristi zniæanja onesnaæenja, (4) uœinkovitostzmanjøanja emisij toplogrednih plinov, (5) praviœno in moralnost zniæevanjaemisij.Teoretiœnodoseæemooptimalenpoloæajonesnaæenjatedaj,kosomejneøkodeonesnaæevanjaenakemejnimstroøkomzmanjøanjaemisij.
Teæavajesevedavtem,dadoslejnepoznamouœinkovitihpristopovkreøevanjuglobalnihekoloøkihproblemov.Vsirazpoloæljiviekonomskiinstrumenti(ze-leni davek, trgovanje z emisijskimi dovoljenji, finanœne obveznosti …) soomejenizaradikompleksnostidavœnihreform,zamotanihindragihinstituci-onalnihreøitevalipasploønegapomanjkanjapolitiœnoekonomskihinteresov.Pravtakopadosedanjeekonomskeanalizedokazujejo,dasouspeønejøetistevladnepolitike,kiposegajopostrukturnihukrepihekoloøko(trajnostno)na-ravnanerazvojnepolitike(subvencioniranje,koordinacija,usmerjanjezaseb-nihinteresov).
Na podroœju temeljnega æelenega zmanjøevanja emisij toplogrednih plinovdinamiœni razvojni modeli ekonomskih politik dokazujejo, do naj gospodar-stvozmanjøujeemisijetoplogrednihplinov,doklersestroøkizmanjøanjaemisijne izenaœijo s økodami, ki nastajajokotposledicapoveœanja emisijOgljikovdioksid (Norhaus,Boyer,2000).Teekonomskesimulacijehkratipovedo,daskromno zniæanje emisij lahko doseæemo z relativno nizkimi stroøki, da paradikalnejøiposegivzniæanjeemisijpovzroœajohitrozviøevanjestroøkov.TakosonaprimerzahteveKyotskegaprotokolainEUnapodroœjuomejevanjatoplo-grednihplinovdejanskoekonomskoneuœinkovite.
2. TURIZEM IN EKONOMSKI UŒINKI KLIMATSKIH SPREMEMB
Turizemjekompleksnagospodarska,politiœna,sociokulturnadejavnost,kijeizjemnoodvisnaoddanosti,razvojainspremembokolja,vkaterihsedogajainkjerseporajataturistiœnaponudbainpovpraøevanje.Turizemjenaœinæivljenjainœeokoljskespremembepriœenjajospreminjatinaœineæivljenjaljudi,sestemvtemeljuspreminjajotudipogojiinnaœinidelovanjaturistiœnedejavnosti.
Vplivokoljanaturizeminhkratitudivplivturizmanaokoljejeæedobrorazi-skanateoretskapraksa.Bistvenaugotovitevjerelativnopreprosta.Kakovostnookoljejeedentemeljnihpogojevzasedanjiinprihodnjirazvojturizma,turizempajehkrativirpritiskovnaokolje,œepravgalahkonadrugistranitudirazbre-menjuje(Mihaliœ,2001).Turizemjedanespanoga,kivveœjimerikotdrugaposlovnapodroœjarazumeinsledipomenutrajnostnega(uravnoteænega,sona-ravnega)razvoja.Okoljskazavestjepomembnasestavinaturistiœneponudbeinpovpraøevanja,zatovlade,podjetjainposameznikipogostoravnajoskladnoznaœelitrajnostnegarazvojainpritemskrbjozadruæbenoodgovornoravnanje.Sevedasotopredvsemteænje,kisopogostopodprtesformalnimiusmeritvami(politikami),manjpazdejanskimiukrepi.
-
34
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
35
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
gospodarstvovzpostavilonajprejposebnoprojektnoskupinoinkasnejemor-datudirazvojnicenter,kibiskrbelzaspremljanjerazmer,spodbujanjepozi-tivnihrazvojnihspremembingeneriranjeukrepovnapodroœjuturizmazaradinegativnihvplivovklimatskihsprememb(naprimerCTRC-Climateturistre-sponsibilitycenter).Tubitudipripravljaliletnaporoœilaoprilagajanjudræave,podjetij,civilnedruæbe invseh institucionalnihmreænapodroœju turizmanapodnebnespremembe.Takøencenterbilahkopostaltudidelturistiœnepromo-cije,sajbiSlovenijorazglaøalzadestinacijo,kiseaktivnoprilagajapodnebnimspremembamintemeljinasonaravnemrazvojuturizma.
Menedæerji,lastniki,investitorjiindrugideleænikituristiœnihpodjetij,zdruæenjindrugihorganizacij vedo,damorajo sodobne turistiœneorganizacijeposta-ti druæbeno odgovorne z vidika naœel trajnostnega razvoja. Zato bi moraleturistiœneorganizacijegledenapodnebnespremembepreuœiti:- ekonomskeinposlovneuœinkepodnebnihsprememb- stroøkepredpisanegaaliprostovoljnegazniæevanjaonesnaæevanja- razliœnatveganjazaradipodnebnihspremembinukrepovsegrevanja- uœinkovitostekoloøkegamenedæmentanaravniorganizacije- moæneposlovnepriloænostiinkapitalizacijopotencialnihkoristi.
Pritembilahkorazviliposebenmodelvrednotenjainsamoocenjevanjaprila-gajanjaturistiœnihpodjetijnapodnebnespremembe(CCGC–ClimateChan-geGovernanceCheckliste).PodobnegasonaprimerrazvilivokviruameriøkoevropskegapodjetniøkegazdruæenjaCERESinobsegapetskupin,14kriterijevin100vrednostnihtoœk.
Strukturavrednotenjadruæbenoodgovornegaravnanjaturistiœnihorganizacijbilahkovkljuœevala:- vlogovodilnegamenedæmentaglederazumevanjainupoøtevanjapodnebnih
sprememb;- oblikovanjespremembindopolnilstrategijinpolitik,kivkljuœujejoukrepe
prilagajanjanapodnebnespremembe;- javno delovanje in druæbena odgovornost glede razumevanja, ukrepanja,
poroœanja,ravnanja;- ekoloøkoraœunovodstvoinekonomskiukrepizvidikaobvladovanjaemisij-
skihtrendovinøkod;- strateøkepriloænosti glede trænih,ponudbenih indrugihpriloænosti,ki jih
ponujajoklimatskespremembe.
Podnebne spremembe povzroœajo turistiœni dejavnosti fiziœna tveganja,tehnoloøka tveganja, poslovna tveganja, træna tveganja in finanœna tveganja.Vsaka turistiœna organizacija mora zato ugotoviti pomembne povezanostimed:- klimatskimispremembamiinposlovniminevarnostmiinpriloænostmi- klimatskimispremembamiinspremembamistrategijinposlovnihpolitik- klimatskimispremembamiinobvladovanjemposlovnihprocesov- klimatskimispremembamiintrænimispremembami- klimatskimispremembamiinfinanœnimirezultati.
Turistiœneorganizacijebi zatopotrebovalepetkorakovzaobvladovanjepo-slovnihsprememb,kiomogoœajohitroprilagajanjenapodnebnespremembe:
mrazasespreminjavekonomikotoplote.Zgodbebodozgoljzamenjane(BaskibodoprevzelidelplaæCostedelSol,BretanijabopostalanovaCoted’Azur..).
Peta posebnost turizma zadeva domala Darwinistiœno prihodnost. Nekateredestinacijebodopreprostoizginile,kersenemorejoprilagajatialipanebodovzdræaliekonomskihøokovradikalnihpodnebnihsprememb.Koralniotokiinlaguneizginjajo,51otoøkihdræavodAfrikeprekIndijskegaocenadoJuænegaPacifika indelno tudivKaribihbodo trajnoprizadete.Todanadrugi stranibodonekaterapodroœjaøelerazprlasvojeturistiœnemoænosti,zlastivpredelihJuænegainSevernegapolainsevernihpodroœijEvrope,AzijeinS.Amerike.
Øesta posebnost poudarja pomen niønega ekoturizma, ki lahko postane veli-kobolj vplivna inmorda celoprevladujoœa turistiœnausmeritevvprihodno-sti.Velikpolitiœnimarketing,ki soga sproæileklimatske spremembe,koristirazvoju ekoturizma,poveœuje seobœutljivostpriœakovanj, izbere inodloœitevturistiœnega povpraøevanja glede na naœela sonaravnega razvoja (turizma).Mnoæiœnituristiœnitrendisebodousmerjalivtræneniøe,vspecializacijoinpri-lagajanjeponudbe,povpraøevanjepasebookoljskosenzibiliziralo(glejnapri-merwww.responsibletravel.com.).
Ekonomskeuœinkeklimatskihspremembjenaglobalniravniteækooceniti,kermoramopolegstroøkovupoøtevatitudikoristi,kipasoodvisnoodsposobnostituristiœnedejavnosti,dasebouœinkovitoprilagodila.Dejstvoje,dabodokli-matskespremembeprizadeleturizemingavnaslednjihletihomejevalevdina-mikirasti.Todakonœnirezultatnetokoristialiøkodbodozagloblanoturistiœnogospodarstvo odvisni od sposobnosti prilagajanj in uœinkovitosti sprememb.Tvegamonapoved,dabomordaturistiœnogospodarstvoedenpomembnejøihglobalnihzmagovalcevpodnebnihsprememb.
3. SLOVENIJA IN RAZVOJ TURIZMA V SPREMENJENIH RAZMERAH KLIMATSKIH SPREMEMB
Slovenijakotturistiœnadestinacijaleæivprostoru,kigasicerzadevajoglobal-nepodnebnespremembe,vendarbodozaradinaravneraznolikostiinrelativnemajhnostiobmoœjaposledicevzdrænejøekotvnekaterihdrugih œlanicahEU.SlovenijaspadamednajboljgozdnatedræaveEvrope,imarelativnorazprøenoposelitev,dobrozastavljenovarovanjenarave(projektNaturaobsega1/3vsegaozmeljaRS).Œeupoøtevamopredpostavke,dabodoimeleklimatskespremem-bevslovenskihokoliøœinahrelativnomanjnegativnihvplivovkotvnekaterihdrugihdræavah,lahkoodtodrazvijemotezoorelativnihprednostihSlovenijevnovihokoliøœinah.Toda teprednosti niso samodejnepriloænosti, œe jihnebomoznaliizkoristitizvidikaveœjesposobnostiprilagajanja,uœinkovitejøihpo-litikvplivovnaokoljeinboljtrajnostnegaravnanjavsehekonomskihsubjektov(dræave,podjetij,dræavljanov).
ZvidikaturizmaveljajopodobnisklepitudivSloveniji.Poslovnookoljesespodnebnimispremembamispreminjaindræava,podjetjainposameznikimorajoprilagoditisvojeposlovneusmeritve,strategijeinpolitikenanovespremembe.
Naøaprimerjalnaprednostjelahkodobraorganiziranost,zatobibilonajbolje,œe biministrstvo za gospodarstvo zapodroœje turizma inkasneje za celotno
-
36
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
37
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Prof. dr. Tanja Mihaliœ,Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA IN KLIMATSKE SPREMEMBEIzhodiøœa za javno razpravo o novem dokumentu TSG Aktivnosti za trajnostni razvoj evropskega turizma in klimatskih spremembah
Povzetek
DokumentjediskusijaopodnebnihspremembahintrajnostnemrazvojuturizmavSloveniji inEvropskiuniji.Opredeljujeglobalneokoljskeprobleme inodnosdoturizmatertrajnostnirazvojturizmakottrenutnoboljalimanjpolitiœnoindruæbenosprejetoalternativo.Podanasoizhodiøœazarazpravoovlogiposame-znihdeleænikovinocenjenjeodnosdruæbedoudejanjanjatrajnostnegarazvoja,takovEUkottudivSloveniji.PredstavljenjenajnovejøidokumentEUotrajno-stnemrazvojuturizma,kijetrenutnovjavnirazpravivvsehdræavahœlanicah.Zvidikatemeposvetovanjajeocenjenodnosdokumentadopodnebnihsprememb.Podanjepredlog,dabisetespremembeopredelilekotsamostojenizzivbodoœegarazvojaevropskega turizma,kerbi toomogoœilopodlagozapodporne instru-mentezaukrepanjeinprilagajanje.
Priœujoœi tekstodpira izhodiøœaza razpravoopodnebnihspremembah in traj-nostnemrazvojuturizmavSlovenijiinEvropskiuniji.Najprejopredeliglobalneokoljske probleme ter mesto podnebnih sprememb. Povezava med globalnimiokoljskimiproblemiinturizmomjeæeprednekajdesetletjivodiladouveljavlja-nja koncepta trajnostnega razvoja turizma. Gre za formulo, ki zagotavlja, darazvojturizmaupoøtevanaravno,kulturnoinsocialnookolje.Topomeni,dasezmanjøujejonegativnivplivirazvojaturizmain/alipoveœujejokoristizaomenjenaokolja.Hkratipajetrajnostenlahkosamotakøenrazvoj,kijetudiekonomskouspeøen.Vdanaønjem trænemgospodarstvubi ekonomskoneuspeønapodjetjaprenehalaobstajatiintorejnemorejobitinosilcitrajnostnegaalitrajnegarazvojainprihodnosti.
Uresniœevanjeformuletrajnostnegarazvojavpraksipajeodvisnoodzavedanja,znanja in ekoloøkeodgovornosti deleænikov.V tekstu izpostavljamodeleænikevnevladneminprofitnemzasebnemsektorju,javneminakademskemsektorju.Druæbanekedræavealiskupnostirazvojnoprehajaizniæjevviøjofazozavedanjaotrajnostnemrazvoju.Vpraøanjeje,vkaterifazitegazavedanjaoziromaodnosasenahaja slovenska, vkateri pa evropska skupnost?To jepomembno,ker sesamodruæba,kijedoseglanajviøjostopnjorazvojaodnosadookolja,doslednje-gatudiobnaøaodgovorno.
DelniindikatorodnosaEvropskeunijedotrajnostnegarazvojaturizmajedoku-
- K1:Menedæerskavodstvaoblikujejoekspertneskupinezapripravocelovi-tegaobvladovanjaposlovnihspremembposlovnegasistemagledenapod-nebnespremembe.
- K2:Vodilnimenedæmentpripravidopolnitevtemeljnihstrateøkihdoku-mentovinspremembposlovnepolitikegledenapriœakovaneklimatskespremembe.
- K3:Izvrønimenedæmentoblikujekonkretnecilje,usmeritve,akcijskeplane,ukrepezaposameznaposlovnapodroœjainposlovnefunkcije,zauœinkovitoekoloøkodelovanje.
- K4:Uveljavljanjeelementovekoloøkegamenedæmentazaspremljanjeuœinkovitostidelovanjaukrepov.
- K5:Uveljavljanjeposlovnihpriloænostizvidikatræenjapodnebnihspre-memb,novihblagovnihznamk,kiupoøtevajoekoloøkodelovanjeinrazvojidentitetedræavekotdruæbenoinekoloøkoodgovorneturistiœnedestinacije.
Ukrepanjenapodroœjuglobalnegasegrevanjajevslovenskemturizmupotreb-no,œeseæelirazvijati.Todaukrepimorajobitiposlovnosmotrniinstroøkovnouœinkovitiintoveljazadræavoinpodjetja.Najboljuœinkovitisohitri,postopniincelovitiukrepi,predvsempamoramoiskatinaœine,kibipolegstroøkovpri-nesliœimveœpozitivnihuœinkov inkoristi.Podnebnespremembesonovipopinternacionalizem,kotbirekelameriøkiekonomistKrugman.Œeæelimojezditinavalovihrazvojnihtrendov,potrebujemotrezenrazmislekinjasnestrateøkeodgovorezaekoloøkoredefinicijoslovenskegaturizma.
Podnebne spremembe so lahko za slovenski turizem pomembna poslovnapriloænost,hkratipanamuœinkovitoukrepanje v velikimeri zniæaposlovnatveganjainutrjujeposlovnokulturouœinkovitegavodenjarazvojnihspremembnaturistiœnempodroœju.
Literatura:
1. CaplanA.(1999),WinnersandLosersintheWorldwithGlobalWarming,JournalofEnvironmentalEconomicsandManagement,vol37
2. Nordhaus,Boyer(2000),WarmingtheWorld,EconomicMOdelsfoGlobalWarming,Cambridge:MITPress
3. PearsonC.(2000),EconomicsandtheGlobalEnvironment,Cambridge:CambridgeUP
4. LomborgB.(2001),GlobalCrises,GlobalSolution,Cambridge:CambridgeUP
5. IPPCC(2001),Climatechange2001,Impacts,AdaptationandVulnerability,/www.ippc
6. IPCC(2007),ClimateChange2007:SummaryforPolicymakers,www.ipc7. Sternreport(2006),TheEconomicsofClimateChange,
www.stern.gov.gb.si8. CERES(2006),CorrporateGovernanceandClimateChange:Makingthe
Connection,9. www.ceres10.Turizeminokolje(2001),ur.A.Lah,Turizeminokolje–Slovenija
turistiœnadeæela,Ljubljana:SvetzavarstvookoljaRS
-
38
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
39
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
V Sloveniji se na Univerzi v Ljubljani problematika odnosa med turizmom inokoljem raziskuje in prouœuje æe odkonca80-ih let, v uœni program so tovr-stne vsebine vkljuœene æe veœ kot desetletje, v novih bolonjskih programih sovrazliœnihprogramihpoSlovenijirelativnomoœnozastopane.ÆenekajœasavSlovenijiteœejorazliœniøtudijiekologije,leta2007jenastalprviskupniøtudijtrehevropskihdeæelEMTM(EuropeanMasterinTourismManagement),kitemeljinakonceptutrajnostnegarazvojaturizma.
Aktivenjetudinevladnizasebnisektor.TuristiœnazvezaSlovenijeseangaæiranoukvarjasproblematikoturizmainokoljaæeodzaœetkadevetdesetihlet,aktivnajenjenaKomisijazavarstvookolja,kijeizvedlaøtevilnaposvetovanjainizdalaknjiæicenatemoturizeminokolje.NapodroœjuturizmajeæetrinajstletaktivnotudiDruøtvozaokoljskovzgojoEvropevSloveniji,kijevSlovenijopripeljalozaenkrat øe edini okoljski simbol Modra zastava, ki oznaœuje varne in okoljuprijazneplaæeinmarine.
Zasebni profitni sektor v svetu se na okoljsko problematiko najraje odziva zekoloøkimiznakiinpobudami,sposnemanjemdobrihekoloøkihpraksindru-gimisistemskimiukrepispodroœjaekoloøkegamenedæmenta,sledijotudivladniregulaciji.VSlovenijijeokoljskimanagementvturistiœnihpodjetjihslaborazvit,zaostajamozaevropskoprakso(PRELECO,2005).Takomisliøestdesetodstot-kovSlovenskihturistiœnihmenedæerjev.Skorajdevetdesetodstotkovpameni,dabomomoralivprihodnostivslovenskemturizmuizboljøatiodnosdookoljainveœinajezainteresiranazauvedboekoloøkegamenedæmenta.
Vjavnemsektorjujekljuœnovpraøanjekakøenrazvojturizmaæelimoinpodpira-mo?Zakonospodbujanjurazvojaturizma(2004),kotnajviøjivladnidokument,vdrugemœlenuutemeljujetemeljnonaœelotrajnostnegarazvoja:»RazvojturizmavRepublikiSlovenijitemeljinanaœelihtrajnostnegarazvoja,kiupoøtevaenako-pravnoobravnavogospodarske,socialneinokoljskerazvojnekomponente.«
Natejpodlagijemoænoopredelitivlogoturistiœnepolitikevreguliranjurazvojaturizma,ajebildoslejsprejetleenukrepvladnegaresorjanapodroœjuekoloøkepolitikeoziromauvajanjaekoloøkegamenedæmentavslovenskohotelirstvo.
4. Udejanjanje trajnostnega razvoja turizma v druæbi
Preden v druæbi postanejo vpraøanja politike varstva okolja in njenegauresniœevanja relevantna, se odnosdruæbedo ekoloøkeproblematike razvojnospreminja.Taprocesdelimovøtiristopnje:• predrazmiøljanjemovarstvuokolja,• po nastanku zavesti o ekoloøki økodi, ki se nanaøa najprej na zavedanje o
okoljskiøkodiinkasnejetudinapripravljenostobnaøatiseekoloøkoodgovor-no;tapripravljenostjelahkodeklarativnaalidejanska,
• razpravaoekoloøkipolitikiin• stopnjaekoloøkeodgovornosti;vtejstopnjiseekoloøkapolitikatudiizvaja,
kosetorejdræavaoziromasubjektitudiobnaøajoekoloøkoodgovorno(prire-jenopoFrey,1985,str.132).
Predenbomoskuøaliopredeliti,vkateriodobravnavanihrazvojnihstopenj senahajaEvropskaunija,katere sestavnidel smo, semoramozavedati,da jena
mentAktivnostizaboljtrajnostenrazvojevropskegaturizma.Dokumentnavajaosemkljuœnihizzivovevropskegaturizma.Mednjimiæalpodnebnespremembenisoposebenizziv.TolahkoomejipolitiœniprostorEvropskeunijezaprilagaja-njenanjeinukrepanje.
1. Globalni okoljski in ekonomski problemi
Zaprouœevanjeodnosamedturizmominokoljem,globalneokoljskeproblemerazdelimovtriskupine:1. tanjøanjeozonskeplasti(zaøœitaæivljenjanaZemljipredUVæarki)2. izgubabioloøkeraznovrstnosti3. podnebnespremembe(globalnosegrevanjeinglobalnomraœenje).
Vsitrijeproblemizadevajorazvojturizma,anaprvipoglednastajajoizvenglo-balnegaekonomskegaoziromatrænegasistema.Kerjeekonomskioziromatrænisistemalfainomeganaøegaurejanjasveta,lahkoøelepovezavamedslednjiminokoljskimispremembamivzbudiaktivnoreakcijovkapitalistiœnidruæbi.To jepotrdilo Sternovoporoœilo (SternReview…,2007), ki je spregovoriloo eko-nomskiøkodipodnebnihsprememb.Izhajaizugotovitve,dajedoseæenakritiœnamasaznanstvenihdokazov,da sopodnebnesprememberesnanevarnost indazahtevajotakojønjeukrepanje.Pokazalesebodokotzmanjøanjedostopadovode,negativnihvplivovnaproizvodnjohrane,zdravje,okolje,vremenskeujme,dvigtemperatureitd.Stroøkitehspremembbodoletnoznaøaliodpetdo20odstotkovbrutodomaœegaproizvodaaliceloveœ.Sternovoporoœilonakoncuoptimistiœnougotavlja,dajeøeœas,daseizognemonajhujøim(ekonomskim)posledicam,œeukrepamozdaj.
2. Povezava med globalnimi okoljskim problemi in turizmom
Turizem ni najveœji onesnaæevalec okolja in generator podnebnih sprememb.Vendar del økodljivih emisij nastaja tudi zato, ker ljudje potujejo. Zato moraturistiœnadejavnostsprejetisvojdelodgovornostiinprispevatikzmanjøanjune-gativnihvplivovnaglobalnookolje.Hkratipapodnebnespremembeturizemboljprizadenejokotdrugedejavnosti,zatoboturizemnajveœjioøkodovanecmorebi-tnihprihajajoœihsprememb.Iztegaizhajamoœaninteres,daseukrepanjeprotispremembampriœneœimprej.Potrebnebodoprilagoditvenestrategije,kibodolahkozahtevaleprecejønjasredstva.Hkratipabodotemperaturnespremembezanekateredestinacijelahkopomeniletudinovepriloænostizarazvoj(novih)oblikturizma,zakarbodospetpotrebnavisokasredstva,sajjerazvojturizmakapi-talnointenziven.Tudivtehprimerihbopotrebnozagotoviti,daborazvojnovihdestinacijtrajnosten,tojeekonomskoinokoljskouspeøen.Navsehnavedenihpodroœjih bo potrebna aktivna trajnostna politika razvoja turizma. Slednja jemoænaleobpodporivsehdeleænikovrazvojatervdruæbi,kijepreølavrazvitofazoekoloøkeodgovornosti.
3. Deleæniki trajnostnega razvoja turizma
Vprocesuudejanjanjatrajnostnegarazvojaturizmasodelujejoøtevilnipartner-ji iz razliœnih sfer znanstvenega, druæbenega, podjetniøkega in tudi politiœnegaokolja.
-
40
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
41
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
mejaEvropskeunije,kakortudinapotovanjaEvropejcevpocelemsvetu.
VokvirupogajanjznotrajTSGsorazliœneinteresneskupinepredlagaleinsprejele(konsenz)oosmihkljuœnihizzivihzarazvojevropskegaturizma.Tiizzivioziro-makljuœnapodroœjaso:• sezonskanaravaposlovanja• turistiœnitransport• kakovostzaposlovanjavturizmu• prosperitetalokalnihskupnostiinkakovostæivljenja• zmanjøevanjeuporabevirovinprodukcijeodpadkov• zaøœitainvalorizacijanaravneinkulturnedediøœine• potovanjazavse• turizemkotsredstvozaglobalnodoseganjetrajnostnegarazvoja
6. Predlog za eksplicitno obravnavo podnebnih sprememb v dokumentu TSG
Podnebnespremembeporoœiloomenjananekajmestih,torejjihzaznava,vendarnibilokonsenza,dabibileposebejspoznanekotenoizmedpodroœijoziromakotkljuœni izziv,œetudi jebilotopredlagano.Takøendokumentzatoni ideal-napodlagazaimplementacijoinstrumentovzaprilagajanjeturistiœnihdestinacijpodnebnimspremembam.Jepadokumenttrenutnovjavnirazpravivdræavahœlanicahinodprtzadograditveinpredloge.
Gledenavednoveœjonaklonjenostpolitiœnegaindruæbenegaokolja,daseukre-paprotipodnebnimspremembam,jesmiselno,datudinapodroœjuturizmainturistiœnepolitikesledimoSternovemuporoœilu.Niveœmogoœezaustavitipod-nebnihsprememb,øevednopalahkodelujemostabilizacijskoinseprilagodimoterzniæamostroøkeprilagajanja(Stern,2007).Turizemprispevakpodnebnimspremembaminjehkratitudioøkodovanec.Stroøkistabilizacijeinprilagajanjana nevarnosti iz okolja bodo ogromni tudi za turistiœne destinacije, a bi jih zdobrimnaœrtovanjeminpodporozmogli.Stroøkinastankamorebitnihnovihde-stinacij,kibodonastalekotodzivnanovepriloænostiizokolja,bodopravtakovisoki,hkratipabopotrebnosistemskousmerjanje,dabonovrazvojtemeljilnaprincipih trajnosti.Zato sopodnebne spremembe eden izmedkljuœnih izzivovevropskegaturizma.PotrebujejosamostojnoobravnavovdokumentuTSGinja-snoopredeljenepodporneinstrumentezaprilagoditvepodnebnimspremembam.
Reference
• ActionformoresustainableEuropeanTourism.ReportoftheTourismSustainabilityGroup(2007).EuropeanCommission:TSG,Brussels.Dostopnona:http://ec.europa.eu/enterprise/services/tourism/tourism_sustainability_group.htm(obiskano15.4.2007).
• Frey,B.,S.(1985):Umweltoekonomie.V&R,Goettingen.• PRELECO(2005).Ekonomskafakulteta,UniverzavLjubljani,Ljubljana.• SternReviewontheeconomicsofclimatechange(2007),dostopnona:
http://www.hm-treasury.gov.uk/independent_reviews/stern_review_economics_climate_change/sternreview_index.cfm,obiskano15.4.2007.
• Zakonospodbujanjurazvojaturizma,UradnilistRS,øt.2/04.
sploøno politiœna diskusija o ekonomskih instrumentih ekoloøke politike napodroœjuturizmanovejøegadatuma.NaravniEvropskeunijeimamonekaterein-strumentenapodroœjudrugihpolitik,kidelujejotudinapodroœjuturizma(npr.Direktivaookoljskipresojiinvesticijvturizem).VendarEvropasamaugotavlja,da jenapodroœjuuresniœevanjapolitikeokoljuprijaznega (torej trajnostnega)razvoja turizmaprepoœasna (EC,2003), in se v resnicinahajana tretji, nenaœetrtirazvojnistopnjiodnosadoekoloøkeproblematike,tojevfazidiskusijeoekoloøkipolitiki.Pravzapravgrezatretjostopnjoodnosadoturistiœnepolitikenasploøno,kitrenutnokottakønavEUsplohneobstaja.Oktobra2005jenaMaltikomisarEUVerHeugenprviœjavnospregovorilonovituristiœnipolitikiinstemvzvezionujnostiinstrumentalnegazagotavljanjatrajnostnegaturistiœnegarazvoja.Evropskakomisija jepredtemustanoviladelovnoteloTSG(TourismSustainabilityGroup),kijepripravilonovakcijskidokument,predlogEvropskikomisijizatrajnostnirazvojevropskegaturizma,kipredlagatudinekatereinstru-mente(Actionfor…,2007).Vfaziobravnave(sprejemanja)injavnerazpravetegadokumentasstraniEvropskekomisijeinœlanicseboøelepokazalo,kakønajepolitiœnavolja,dasedoloœeniinstrumentinaravniEUtudisprejmejo.Vendar,kerjetadokumentøevrazpravi,inkerprinjegovipripravisodelujejopredstavni-kirazliœnihinteresnihskupin,øenemoremosoditinititega,kolikønabonjegovainstrumentalnanaravnanost.
Raziskavoekoloøkiodgovornosti,turistiœniekoloøkietikiinnasploønooodnosuturizmadookoljaterdokonceptatrajnostnegarazvojaturizmavSlovenijiskorajnimamo oziroma so redke in predvsem nezadostne. Parcialne in preliminarneraziskave na delu slovenskega turizma, to je na podroœju slovenskega hotelir-stva(EkonomskafakultetaUniverzevLjubljani,PRELECO,2005)kaæejo,dajeekoloøkoravnanjevslovenskihhotelihslaborazvito,daokoljskihaktivnosti,kijihizvajajokonkurentivdrugihevropskihdræavah,splohneizvajajo.Dejstvo,dajetudidialogospodbujanjucelovitegatrajnostnegarazvojaturizmaslaborazvit,Slovenijouvrøœabliæjedrugirazvojnistopnjiodnosadoturistiœneekoloøkepro-blematike.Sklepamo,dabimoraliprinasøevelikonareditinapodroœjuobliko-vanjaekoloøkeodgovornostiinøeprejtudiekoloøkezavesti(inetike)vturizmu.Naøegospodarsko,druæbenoinpolitiœnookolje,kirazliœnovkljuœujestrokovne,politiœneakterjeindrugejavnosti,kioblikujejomodernoekoloøkopolitiko,zatoøeninaististopnjirazvitosti,kotprejomenjenaEvropskaunijainnekaterenjeneœlanice.Vzadnjemœasusosiceropaznihitrejøipremikinapodroœjusprejemanjatrajnostnihturistiœnihrazvojnihstrategijvnekaterihturistiœnihsredinah.Boljpabisemoraliusposobitizainstrumentalnopolitiœnipristopkreøevanjuekoloøkeproblematikeinomogoœiliekoloøkoodgovornoravnanjenapodroœjuturizma.HkratibisetakousposobilitudizaprehodnaviøjostopnjonaFreyevilestviciodnosadoekoloøkeproblematiketerzapartnerstvoEvropskiunijinapodroœjunovonastajajoœeturistiœne(ekoloøke)politikeoziromanapodroœjuaktivnostizatrajnostnirazvojevropskegaturizma.
5. TSG poroœilo Aktivnosti za trajnostni razvoj evropskega turizma
Poroœilojedeloskupinezatrajnostnirazvoj(TSG,TourismSustainabilityGro-up). Imenuje se Aktivnosti za trajnejøi razvoj evropskega turizma (Action formore…,2007) in senanaøana tako receptivni turizem, torej turizemznotraj
-
42
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
43
PODNEBNE SPREMEMBE IN VPLIVI NA TURIZEM
Vkotlinahjetudiprecejmanjmegle.LetnakoliœinapadavinvSlovenijiupadavprvipolovici letainnaraøœavjesenskemœasu.Srednjipretokirekupadajo.Manj je tudinevihtnihdni terdni s sneænoodejo,pa tudinjenadebelina setanjøa.ŒepravletnakoliœinapadavinvSlovenijilerahloupada,beleæimovsepogostejøe poletne suøe. Listavci olistajo prej, mnoge rastline pa bolj zgodajcvetijo.
2. Kaj nas torej œaka v prihodnje?
Klimatologi predvidevamo, da se bodo podnebne spremembe øe stopnjevale.VSlovenijibodopostopnodokoncastoletjavsiøtirjeletniœasitoplejøi.Naj-boljsebodoogrelapoletja(med3.5inosemstopinjCelzija),sledilebodozime(med3.5 in sedemstopinjCelzija),pomladi (med2.5 in øest stopinjCelzija)injeseni(med2.5inpetstopinjCelzija).Vpomladnihinjesenskihmesecihnepriœakujemoizrazitihspremembvkoliœinipadavin,pozimijepredvidenporastkoliœinepadavin(do+30odstotkov),poletipazmanjøanjekoliœinepadavinza20odstotkov(Slika1).Ti izsledkisogledetemperaturedokajzanesljivi,boljproblematiœnesonapovedibodoœekoliœinepadavin.Vsetopomeni,dasebozviøevalatudi temperaturatal inmorja,dasebospreminjalavlaænostzraka,oblaœnost,jakostnalivovtertudijakostiinpogostnostimeteoroloøkihpojavov(megla,sneænaodeja,nevihte).Izrazitejøepabodonajverjetnejetudivremenskeujmevsehvrst,takosuøekotpoplave.
VEvropinaprimerbodoprecejønjerazlikevposledicahpodnebnihsprememb,zato bodo te moœno poglobile evropske regionalne razlike v dostopnosti donaravnihvirovinvpremoæenjskemstanju.KmetijstvoboprosperiralovseverniEvropivnasprotjuzSredozemljeminJVEvropo.Gozdovisebodoøirilinase-veruinseumikalinajuguEvrope.VodnistresvEvropisebopoveœal.VAlpahboogroæenodo50odstotkovalpskeflore.
3. Podnebne spremembe in turizem
Podnebjejepomembennaravniresurszaturizem.Vplivanaizbirokrajainœasaletovanja,doloœaturistiœnoinfrastrukturoinponudbodejavnosti.Sturizmomsotesnopovezanitudiøport,rekreacijainizrabaprostegaœasa.Polegpodnebja,ki vpliva na dinamiko v turizmu dolgoroœno, kratkoroœno bistveno vplivajovremenskerazmere.Pogostostposameznihtipovvremenskihrazmerinizrednihvremenskihdogodkovpajeodvisnoodpodnebja,œesebole-tospremenilo,sebodospremenilitudivremenskivzorci,kakrønihsmovajeniinjihturistitudipriœakujejo.
Podnebnespremembebodozlastivplivalenapotreboinæeljoturistovpospre-membipodnebjavsajvœasudopustaalipoœitnic.Vplivalebodotudinamobil-nost,tojerazpoloæljivaprevoznasredstvainvarnostterudobnosttransporta;ceno letalskih in ostalih prevozov, ki bo znatno viøja. Moœno pa bodo tudivplivalenaponudboturistiœnih