1

GLASILO OBČINE GORENJA VAS

- POLJANE

letnik 17, številka 4april 2013

novicenovicePodblega{ke Podblega{ke

2

Iz županovega dnevnika

PODBLEGAŠKE NOVICE (ISSN 1408 - 3086) – Glasilo Občine Gorenja vas - Poljane. Naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Elektronska pošta: podblegaske.novice@gmail.com. Odgovorna urednica: Milka Bizovičar. Pomočnica urednice: Tina Dolenc. Članice uredniškega odbora: Milka Burnik, Tadeja Šubic in Lidija Razložnik. Oglasno trženje: Karla Kokelj (podblegaske@gmail.com). Lektorici: Ana Tušek in Polona Peternelj. Računalniški prelom in oblikovanje: 2Rdesign, Robert Resman, s. p., Tisk: Tiskarna Artelj. Podblegaške novice so tiskane v 2250 izvodih in jih brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorenja vas - Poljane. Na voljo so tudi na spletnih straneh občine www.obcina-gvp.si. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja in preoblikovanja člankov. Izbrane poslane fotografije objavljamo tudi na spletnih straneh občine, razen če avtor tega pri pošiljanju za objavo v časopisu ne bo izrecno prepovedal. Podblegaške novice so v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, vpisane pod zaporedno številko 102. Foto na naslovnici: Leon Kavčič.

Občinskim svetnikom so investitor in pred-stavnika arhitekturnih birojev predstavili načrte izgradnje turističnega kompleksa v Kopačnici. Direktor podjetja IJP Iztok Podkrižnik je pou-daril, da se namerava povezovati z lokalnimi turističnimi ponudniki in proizvajalci, da bodo oblikovali program, ki bo zanimiv vse leto, delo bo dobilo od štiri do osem zaposlenih, v celotno investicijo pa bo vložil okrog štiri milijone evrov. S projektom želi poudariti sonaravno bivanje, zato bodo tudi pri gradnji težili k uporabi naravnih materialov iz lokal­nega okolja. Kopališče bo dostopno tudi za domačine oziroma tiste, ki ne bodo prenočevali v apartmajih. O načrtih investitorja smo podrob-neje pisali že v marčevski številki Podblegaških novic. Občinski svetniki so sprejeli osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev turističnega območja pri Topličarju. Potrdili so tudi dopolnjeni predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo senika kmetije Bogataj, ki je že na enomesečni javni razgrnitvi (javno naznanilo je objavljeno na strani 6).

Letos še ne bo obnove mostu v Gorenji vasi

Na eni izmed prejšnjih sej so svetniki opozorili na slabo stanje glavnega mostu v Gorenji vasi. Z Direkcije RS za ceste so jim odgovorili, da so most pregledali in ocenili, da se stanje od zadnjega pregleda leta 2011 ni bistveno poslabšalo. Na DRSC se strinjajo, da je objekt v slabem stanju in da je potreben celovite rehabilitacije, saj manjša sanacija ne bi bila smiselna. Sanacija mostu je bila že uvrščena v proračun, a z DRSC sporočajo, da mostu letos še ne bo mogoče sanirati zaradi zmanjšanja finančnih sredstev. Zagotovili pa so, da ga redno pregledujejo in spremljajo, da ga imajo na prednostni listi in ga bodo sanirali glede na razpoložljiva sredstva v najkrajšem možnem času.

Brez večjih pripomb na zaključni računSvetniki so potrdili tudi občinski zaključni

račun, na katerega niso imeli večjih pripomb. Mirjana Možina je pohvalila realizacijo občinske uprave in uspešno črpanje evropskih sredstev. O zaključnem računu bomo podrobneje pisali v majski številki Podblegaških novic.

Na seji so potrdili tudi spremembe odloka o preoblikovanju Osnovnega zdravstva Gorenj­ske (OZG). Te se nanašajo na vključitev Občine Gorje v OZG, ustanovili bodo nov skupni organ, v katerem bodo župani občin ustanoviteljic, za občini Gorenja vas ­ Poljane in Bled pa so ponovno porazdelili deleže gla-sov, ki posamezni občini pripadajo glede na število prebivalcev. Obravnavali in sprejeli so tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gorenjske lekarne, ki bo skrbel za gospodarnejše in učinkovitejše zagotavljanje javnih služb.

Seznanili so se tudi s poslovanjem javnih zavodov v minulem letu, ki so ga vsi (OŠ Ivana Tavčarja, OŠ Poljane, Ljudska univerza Škofja Loka, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka) končali v pozitivnih številkah, razen OŠ Jela Janežiča (­ 6.625 evrov), Glasbene šole Škofja Loka (­ 281 evrov) ter OZG in Gorenjskih lekarn. Do prihodnje seje bodo na občini pripravili še poročilo poslovanja za gospodarske družbe, v katerih ima občina svoje deleže.

Programa za prihodnja tri letaObčinski svetniki so potrdili program

odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode za obdobje 2013–2016, ki je osnova za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda z javno kanalizacijo komunalnih odpadnih voda je v občini urejeno za četrtino prebivalcev. Zgrajeni so štirje kanalizacijski sistemi: Poljane, Gorenja vas, Javorje in Četena Ravan. Poleg tega je zgra­jenih tudi 4,8 km kanalov meteornih voda. Predvideno je povečanje čistilne naprave (ČN) Gorenja vas, ČN Četena Ravan bodo letos priklopili na omrežje, z javno kanalizacijo komunalnih voda pa bodo opremili še Trebijo, Podgoro in Hotavlje. Potrdili so tudi Program oskrbe s pitno vodo za izvajanje javne službe v obdobju 2013–2020. V tem obdobju ne pričakujejo težav pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode, prav tako ne predvidevajo občutnega povečanja ali zmanjšanja količine porabljene vode.

Tina Dolenc

Vprašanja svetnikov in odgovore občinske uprave nanje bomo objavili v naslednji številki.

S 16. seje občinskega sveta

O turizmu, kanalizaciji, vodovodu in zaključnem računuNa dnevnem redu tokratne seja občinskega sveta, ki je potekala v na novo odpr-tem sirarskem centru pri Pustotniku v Gorenji vasi, je bilo 12 točk. Potrdili so vse predloge.

• 8. marec: Sestanek s Silvo Košnjek, direk-torico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, glede doma starejših. Razmere na tem področju so se spre-menile, v domovih po državi je veliko praznih postelj.

• 8. marec: Na občnem zboru TD Žirovski Vrh.

• 9. marec: Na občnem zboru Društva up-okojencev za Poljansko dolino in Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri.

• 11. marec: Predstavitve energetskega pregleda Zdravstvenega doma in Doma občine. Energetska obnova je res potrebna.

• 12. marec: Podpis pogodbe z razvojnim partnerjem za toplice v dolini Kopačnice.

• 14. marec: Pomladni sestanek s pred-sedniki krajevnih skupnosti. Največ časa je bilo namenjenega razmeram zaradi dolge zime. Stroški zimske službe so bili visoki.

• 18. marec: Na obisku pri Alenki in Jožetu, ki sta decembra lansko leto povila trojčke.

• 22. marec: Na občnem zboru Klekljar-skega društva Deteljica v Gorenji vasi.

• 23. marec: Na občnem zboru Rej­cev drobnice, ki so se v Poljanah zbrali na državnem nivoju. Tudi na zaključku občnega zbora Ribiške družine Visoko.

• 23. marec: Obisk Košnikove gostilne v Poljanah, kjer smo z vstopnino zbirali sred-stva za nakup medu za prehrano poljanskih osnovnošolcev in vrtca.

• 26. marec: Na seji Občinskega gasil-skega poveljstva, kjer smo se spoznali z novimi vodstvi društev v občini.

Stik z županomŽupan je dosegljiv za vaša vprašanja,

predloge in mnenja vsak torek in sredo. Če bi z njim želeli govoriti na občini, se prej najavite pri tajnici, na telefonsko številko 04/51-831-00 in povejte, približno koliko časa boste potrebovali, da boste dobili termin in vam ne bo treba čakati. Lahko se zgodi, da kdaj zaradi neodložljivih obveznosti kljub napovedanim uradnim uram ne bo dosegljiv, za kar se že vnaprej opravičuje in prosi za razumevanje.

M. B.

3

Geolog Tomaž Beguš aktivno spremlja in kon-trolira premike na prizidku vrtca in na območju plazu. Meritve izvaja enkrat, zaradi močnih padavin v zadnjem času pa tudi dvakrat teden-sko. Na brežino naj bi se po njegovih ocenah od lanskega novembra, ko se je sprožil plaz, do konca letošnjega marca zlilo kar 1.400 kubičnih metrov padavin. Sredi aprila ni bil videti prav optimističen: »Zadnje meritve ne kažejo zmanjševanja hitrosti premikanj. Območje premikanja se počasi širi od območja plazu in območja okrog prizidka proti športnemu igrišču. Tudi razpoke, ki odražajo premikanje, so povečane.« Za nameček se je pod športnim igriščem sredi marca utrgal še en plaz, opaziti je tudi novo razpoko za šolo na glavni cesti proti Novi Oselici. Beguš pojasnjuje, da se plazenje širi zato, ker opore, ki jo bo nudil predvideni nasip nad zidom ob vznožju plazu, še ni. Vendar pa naj bi vsi dosedanji ukrepi omilili širjenje plazenja.

Vreme onemogočalo hitrejše delo Elizabeta Rakovec iz občinske uprave pojas-

njuje, da so do zdaj zgradili 45­metrski dodatno sidran oporni zid ob vznožju plazu, bariero tirnic pod objektom vrtca, izvrtali tri vrtine za določitev globine plazenja, zgradili nov odsek vaškega vodovoda po nadomestni trasi ter z drenažo izločili zaledne in meteorne vode iz območja plazu. V začetku aprila so morali ukrepati tudi zaradi novih razpok na cesti nad šolo. Rakovčeva pojasnjuje, da bodo tu izvedli dodatno sidranje obstoječega opornega zidu pod cesto. Ker gre za specialna dela, zdaj povprašujejo po izvajalcih, saj je popis del že izdelan. Delati bodo začeli čim prej, samo ojačitev – sidranje škarpe – naj bi podražila sanacijo (ocenjeno na približno pol milijona evrov) za 25 do 30 tisočakov. Beguš na vprašanje, ali so sanacijska dela dovolj hitra,

Plaz na Sovodnju

Sanacija bo mogoča le z državnim denarjemDa sanacija plazu pod šolo in prizidka vrtca na Sovodnju ne bo lahek zalogaj za občino, je nakazovala že zbeganost strokovnjakov ob razvoju dogodkov, še bolj pa obilne padavine, ki so vso zimo oteževale delo. Razmočen teren je bil leglo novih razpok, ki se širijo pod športno igrišče in na glavno cesto nad šolo proti Novi Oselici.

odgovarja, da ne, vendar pojasni: »Dela so se izvajala tako rekoč vsakodnevno, tudi med prazniki. Zaradi stalnega deževja je bila vsaka hitrejša izvedba nemogoča in bi stihijsko delo povzročilo več škode kot koristi.«

Občinska sredstva že porabljena

Rakovčeva priznava, da je občina za dose-danjo sanacijo že porabila vsa razpoložljiva finančna sredstva. Ker poteka plazenje na globini 12 metrov pod terenom, pa je nujna obsežnejša sanacija, ki se je bodo lotili, tako upajo, z državnimi sredstvi. Do konca aprila na občini pričakujejo odziv pristojnega ministr stva, saj je sanacija uvrščena v državni sanacijski program. Občina je že objavila javni razpis za izbiro izvajalca, rok odpiranja je 24. maj 2013. S tem denarjem naj bi zgradili obsežno sidrano

pilotno steno pod vrtcem, utrdili temeljenje pod vrtcem z vrtinami in podbetoniranjem ter po plasteh utrjevali nasip od vznožja plazu do vrtca in igrišča. K sanaciji vrtca naj bi pristopili šele, ko se bo plazenje stabiliziralo. Popravili naj bi poškodbe na prizidku, šoli in na parkirišču pred šolo, ki se je v spodnjem delu ugreznilo. Ali bo vse skupaj mogoče sanirati in kako, je torej odvisno od državnega denarja pa tudi od pravočasnosti ukrepanja. Da stanje sovodenjske šole in prizidka že zdaj ni prav rožnato, daje vedeti tudi odziv strokovnjaka – statika, ki nam je sprva izjavo obljubil, potem pa se previdno umaknil z obrazložitvijo, naj stanje na terenu raje pokomentirajo za to pristojni.

Bodo čas in razmere prehiteli sanacijo?Z gradbenimi deli sicer sledijo predlogom san-

acije, ki so izbrani glede na obseg plazenja. »Da je teren geološko slab, je bilo znano že pred gradnjo prizidka,« priznava Beguš. Zato so prizidek že ob izgradnji dodatno temeljili. Niso pa računali na odziv terena po plazu, saj je celo strokovnjake ob razvoju dogodkov narava nemalo presenetila. Tudi za športno igrišče nekateri okoliški prebivalci opozarjajo, naj bi stroka že pred pričetkom izgrad-nje vedela, da breg ni najboljši za gradnjo, vendar tega niso upoštevali. »Boleča izkušnja kaže na to, da so geološke raziskave pred gradnjo na tako slabih terenih nujne,« pravi Beguš.

Kot napoveduje, je teoretično sanacija plazu mogoča. In v praksi? »Praktično je vse odvisno od hitrosti izvedbe del. V veliki večini je to odvisno od vremena pa tudi od poteka prido-bivanja sredstev in izbire izvajalca, saj so tako obsežna dela predmet javnih razpisov, v zadnjem času pa je znanih veliko zapletov prav zaradi iz-bire izvajalca.« Na vprašanje, ali je ogrožen tudi celoten breg nad šolo in nad športnim igriščem, pojasni, da s spremljanjem premikov sproti sledijo učinkom sanacijskih del, a dodaja tudi: »V primeru neugodnega razvoja dogodkov se bo ustrezno ukrepalo predvsem v smislu varnosti ljudi, ki bi jih plaz ogrožal.«

Damjana Peternelj

Pogled od parkirišča šole proti športnemu igrišču kaže klavrno sliko.

Pogled na sanacijo plazu s ceste v Podosojnščico

Foto

: Dam

jana

Pet

erne

lj

Foto

: Dam

jana

Pet

erne

lj

4

V Sirnici, v okviru katere so sirarski butik, mlečni kotiček ter prostori za izobraževanje, bodo poleg lastnih mlečnih izdelkov in sirov ponujali tudi izdelke drugih okoliških kmetij. Združeni so pod imenom Okusi poljanske doline. »Ponudba poljanskih kmetov je prvič celovito predstavljena pod eno streho. Upamo, da je to začetek nečesa novega in da se rojeva nova kulinarična pot v slovenskem prostoru,« je pred uradno otvoritvijo povedal gospodar in direktor Milan Brence.

Novozgrajeni objekt skupno obsega 2.500 kvadratnih metrov, proizvodni prostori in zorilne kleti so večje in bolj sodobno opremljene. Kot je pojasnila Katarina Brence, idejna vodja pro-jekta Sirnica, bodo na kmetiji organizirali različne delavnice in izobraževanja. Gostje bodo lahko sami izdelali sir in se tako seznanili s sirarskimi veščinami. V mlečnem kotičku bo mogoče po ogledu kmetije in predelave pokusiti sire in se udeležiti kulinaričnih večerov. Obiskovalci Pus-totnikove kmetije se bodo tako imeli možnost

Kmetija Pustotnik

Združili so sirarstvo, kulinariko in turizemSirnica Pustotnik – center sirarstva in kulinarike je uradno odprl svoja vrata. Kmetija Pustotnik letos obeležuje četrt stoletja, odkar sta zakonca Brence nare-dila prvi sir in nato odprla prvo zasebno sirarno v Sloveniji. Lepšega dogodka si ob jubileju ne bi mogla zamisliti. Center sirarstva in kulinarike ni le velika pri-dobitev za družino Brence, temveč tudi za občino in celotno Poljansko dolino.

Sirnica Pustotnik je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah do 15. ure. Obiskovalcem ponuja mlečne izdelke in sire Pustotnik ter izdelke okoliških kmetij, združene pod imenom Okusi Poljanske doline. V

kratkem se jim bodo pridružili še izbor slovenskih vin ter ponudba domačih izdelkov kmetij širše okolice.

Foto

: Lid

ija R

azlo

žnik

seznaniti s celotnim postopkov pridelave sira. »Veliko stavimo na izobraževalne delavnice za izobraževalne ustanove. Na naši kmetiji se namreč prepletajo številne dejavnosti. Želimo si, da bi okoliški predšolski in osnovnošolski otroci imeli naravoslovne dneve na naši kmetiji. Prav tako tudi dijaki in študenti, ki so med izobraževanjem povezani s kmetijstvom, živinorejo, gostinstvom …« Kmetija Pustotnik ponuja več kot sedem-deset različnih vrst sirov in mlečnih izdelkov iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. Dnevno predelajo približno1800 litrov mleka.

Z 1,8 milijona evrov vredno investicijo je kmetija uspešno kandidirala na evropskem razpisu, kjer je pridobila tretjino nepovratnih sredstev. »Prve ideje, da bi sirarstvo, sire in mlečne izdelke nadgradili s kulinariko in turiz-mom, so se nam porodile že pred dobrimi tremi leti. S trdim in vztrajnim delom celotne družine ter vseh naši zaposlenih, ki nam stojijo ob strani že vrsto leto, nam je to letos tudi uspelo,« je povedala Katarina Brence, ki bo po zaključku študija prevzela področje turizma in kulinarike. Prav vsak od štirih otrok je na kmetiji zadolžen za svoje področje: najstarejši sin Benjamin je odgovoren za prodajo na terenu, sin Nikolaj skrbi za živinorejo, najmlajša hči Elizabeta pomaga pri prodaji, jeseni pa jo čaka šolanje v Avstriji.

Začetek nove zgodbe na kmetijiKulturni program pred uradnim odprtjem

Sirnice so sooblikovali Anja Koračin s harmoni­ko ter govorniki dr. Jože Osterc, prvi kmetijski minister v samostojni Sloveniji, župan Milan Čadež in etnolog dr. Jože Bogataj. Zbrane je nagovoril tudi Milan Brence. Župan Milan Čadež

Družina Brence (od leve proti desni: Nikolaj, Katarina, Benjamin, Žužana, Milan in Elizabeta) v novem centru sirarstva in kulinarike

5

Združili so sirarstvo, kulinariko in turizemje prepričan, da se bo obisk naše občine in Poljan-ske doline povečal tudi na račun centra sirarstva in kulinarike. Dodal je, da se na občini trudijo za promocijo razvoja turizma, za prepoznavnost našega območja, saj si naše okolje zasluži pozor-nost. Dr. Jože Bogataj je izpostavil poimenovanje objekta. »Gre za arhaično poimenovanje, ki mu v slovenskem prostoru sledimo od 13., 14. stoletja, ko so na Slovenskem postavljali sirnice, poseben gospodarski obrat, kjer so za takratne zemljiške gospode proizvajali sir. Kasneje je bilo to opuščeno, saj so se gospodarski obrati preoblikovali v samostojne kmetije.« Poudaril je še, da vse, kar so na Pustotnikovi kmetiji dosegli, temelji na domačem, slovenskem znanju.

Zbrane je nagovoril tudi dr. Jože Osterc: »Posebno vesel sem, da sta lastnika že zgodaj dojela, da imata od kmetovih žuljev pogosto največ koristi predelava in lastna trgovina. Ker sta imela tudi sposobnosti trženja, sta že pred dobrimi dvajsetimi leti, leta 1992 na ljubljanski pokriti tržnici sama ponudila svoje izdelke. Od takrat sta obseg pridelave in predelave mleka le širila. V tem sta uspevala, ker sta ob tem neprestano skrbela za izboljševanje kakovosti in pestrosti ponudbe.«

Blagoslov objekta in kipa svetega Florjana je podelil gorenjevaški župnik Gregor Luštrek, sledilo je uradno odprtje. Torta, v katero je za-rezala družina Brence, je bila, kot se spodobi, sestavljena iz sirov. Soseda Bogica Krvina je Pustotnikovim ob tej priložnosti podelila sliko in knjigo z zgodovino kmetije Pustotnik.

Po končanem uradnem delu se je druženje na-daljevalo ob domačih dobrotah ter ogledu novih prostorov, potekal je tudi dan odprtih vrat, ki je obiskovalce popeljal skozi sirarsko­kulinarično zgodbo. »Celotna otvoritvena prireditev je bila v duhu povezanosti in lokalnosti. Hrana in pijača na kulinaričnih stojnicah sta bili izključno s kmetij v Poljanski dolini. Z glasbenimi vložki so nas poleg domačinke Anje Koračin za-bavali še Polanski Štedientje. Za konec so nas s kratkim skečom nasmejali naši Hotaveljci. V desetminutni igri so prikazali prelomni dogodek Pustotnikove kmetije, in sicer dan, ko je Žuža v domači kuhinji na štedilniku sirila svoj prvi lonec mleka,« je strnila Katarina Brence ter še pouda-rila, da je Sirnica Pustotnik namenjena v prvi vrsti vsem domačinom in obiskovalcem. Želijo in upajo, da se bo tu združevala in povezovala celotna Poljanska dolina.

Lidija Razložnik

Foto

: Lid

ija R

azlo

žnik

Poziv za ustanovitev sosveta je poslala Policij­ska postaja Škofja Loka, v katerem so zapisali, da policija sicer skrbi za izboljšanje varnostnih razmer in si prizadeva doseči visoko stopnjo varnosti, a si na področju preventive s preprečevanjem devi-antnih dejanj in pojavov želi tesnega sodelovanja z lokalnim okoljem. Ugotavljajo namreč, da je skrb za varnost vse prevečkrat prepuščena policiji, zaradi pomanjkanja informacij pa se pogosto ne morejo (pravočasno) odzvati na pojave in dejanja, ki vznemirjajo in motijo občane.

Občina je zato ustanovila sosvet (tako imen-ovano posvetovalno telo), da bo v prihodnje tudi lokalna skupnost skupaj s policijo preprečevala nastanek različnih negativnih pojavov in tako zagotavljala večjo varnost ljudi.

Sestavljajo ga župan, predstavniki policije, gorenjevaškega zdravstvenega doma, obeh os-novnih šol, centra za socialno delo, civilne zaščite, gasilcev in vseh petih krajevnih skupnosti. Njihova naloga ni raziskovanje nezaželenih pojavov, temveč odkrivanje in odpravljanje vzrokov za njihov nas-tanek. Zadolženi so za povezovanje, koordiniranje in usmerjanje vseh organov, organizacij in drugih strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo s to prob-lematiko. V poslovnik so tako med cilje zapisali zmanjšanje števila varnostnih problemov v lokalni skupnosti, povečan občutek varnosti, partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med lokalno skupnostjo in policijo ter drugimi organi, društvi ali organizacijami, medsebojno obveščanje o varnost­

Sosvet za varnost občanov

Ustanovljen za preventivo in našo varnostSredi marca je bil ustanovljen 14-članski Sosvet za varnost občanov občine Gorenja vas - Poljane, ki bo v pomoč policiji predvsem na področju preventive, saj zagotavljanje varnosti ni samo stvar policije, ampak družbe kot celote.

Člani sosveta1. Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas - Poljane, predsednik sosveta2. Sebastjan Mirnik, vodja policijskega okoliša Gorenja vas - Poljane3. Janez Koprivec, predstavnik Zdravstvene postaje Gorenja vas4. Ivana Košir Erman, direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka5. Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane6. Izidor Selak, ravnatelj OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas7. Pavle Razložnik, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite8. Roman Kokalj, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva9. Roman Demšar, predsednik KS Gorenja vas10. Ciril Alič, predsednik KS Javorje11. Stane Bizovičar, predsednik KS Lučine12. Anton Debeljak, predsednik KS Poljane13. Stanko Bajt, predsednik KS Sovodenj14. Bogdan Primožič, predsednik KS Trebija

nih razmerah ter soodgovornost in porazdelitev nalog za zagotavljanje varnosti.

Na prvem sestanku so izpostavili kraje bakrenih žlebov, prekoračitve hitrosti v naseljih in predstavili primere, s katerimi se srečujejo v posameznih organizacijah. Oblikovali so tudi način hitrega obveščanja med člani sosveta in policijo. Na območju Policijske uprave Kranj je to že 14. posvetovalno telo; od sosednjih občin ga imajo že v Škofji Loki in Žireh.

T. D.

Vključite svoje izdelke v lokalno blagovno znamkoRazvojna agencija Sora bo v teh dneh objavi-

la javno povabilo za vključitev novih ponudnikov in novih izdelkov v blagovni znamki Dedek Jaka in Babica Jerca – Naravni izdelki iz škofjeloških hribov, ki označujeta visokokakovostne izdelke s škofjeloškega podeželja.

Z vključitvijo v blagovni znamki si ponud-niki zagotovijo boljšo razpoznavnost svojih izdelkov, dodatno promocijo, pomoč pri trženju in svetovalno podporo, hkrati pa tudi možnost prodaje v domačih kotičkih KGZ Škofja Loka.

Pogoji za vključitev so poleg izdelave na škofjeloškem območju tudi uporaba osnovnih surovin, ki izhajajo iz tega območja in so pridelana na tradicionalen način, proizvajalci pa morajo biti za opravljanje predelovalne de-javnosti ustrezno registrirani (izpolnjeni sanitar-no-zdravstveni, veterinarski in drugi predpisi, potrebni za trženje izdelkov). Kakovost izdelkov je eden izmed ključnih pogojev za vključitev v znamki, zato so v aprilu na Biotehniškem centru v Naklem in na Biotehniški fakulteti organizirali tudi senzorično ocenjevanje prehrambenih izdelkov iz škofjeloškega območja. Izdelki, ki bi jih želeli vključiti v znamki, morajo na teh ocenjevanjih

doseči najmanj bronasto priznanje. Razvojna agencija vabi proizvajalce na

Škofjeloškem, ki bi želeli svoje kakovostne preh-rambne izdelke (pekovski, sadni, mlečni, mesni, zelenjavni izdelki, med …), zeliščne izdelke ter izdelke domače in umetnostne obrti, izdelane na tradicionalen način in iz surovin lokalnega okolja, tržiti tudi v okviru blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca, da se vključijo v znamki oz. so pozorni na objavo javnega povabila.

Dodatne informacije o vključitvi v blagovni znamki lahko dobite na Razvojni agenciji Sora, pri Kristini Miklavčič (telefon 04/50-60-225 ali kristina.miklavcic@ra-sora.si).

K. M., RAS

6

Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas D. Š.: SI 63943026

1. Občina Gorenja vas - Poljane obvešča vse občane, da javno razgrinja dopolnjeni osnutek odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo senika kmetije Bogataj na Poljanski cesti v Gorenji vasi.

II. Gradivo bo javno razgrnjeno v prostorih Občine Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas (sejna soba, prvo nadstropje) v poslovnem času občinske uprave. Javna razgrnitev bo od 9. maja 2013 do vključno 7. junija 2013.

III. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo v sredo, 29. maja 2013, ob 17. uri na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, Gorenja vas.

IV. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani na naslov občine posredujejo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja GRV 20–11 Gorenja vas – Praprotnica, ali pa jih na mestu razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

V. To javno naznanilo se objavi na svetovnem spletu, na oglasni deski Občine Gorenja vas - Poljane in v občinskem glasilu Podblegaške novice.

ŽupanMilan Janez Čadež

Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas, na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) objavlja

JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo senika kmetije Bogataj

Pišite na novi naslovKrajevna skupnost Poljane uporablja novi

elektronski naslov. Sporočajo, da jim lahko pišete na: info@kspoljane.si.

P. N.

Uredba je prvič stopila v veljavo 9. marca, vendar je kasneje vlada, kot so zapisali na mini strstvu za infrastrukturo in prostor, po opozorilih občin in strokovne javnosti preučila stanje, ki ga je povzročilo sprejetje in izvajanje uredbe. Največ nejasnosti in nezadovoljstva občin in strokovne ter druge javnosti in možnih negativnih posledic v praksi je povzročal 8. člen ured be, ki določa pogoje za umestitev

nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor in s katerim je država v nekaterih primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prostorskega načrtovanja. Zato so konec marca črtali sporni 8. člen in s tem odpravili morebitno poseganje v izvirno pristojnost občin in možnost izigravanja občinskih prostorskih aktov.

Nova uredba objekte razvršča glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Na ministrstvu ocenjujejo, da se bo število objektov, ki bodo po novem sodili med enostavne objekte, povečalo za približno 35 odstotkov, število objektov, ki bodo po novem sodili med nezahtevne objekte, pa naj bi se povečalo za več kot 50 odstotkov.

Enostavni objekti gradbenega dovoljenja ne potrebujejo, za nezahteven objekt pa se izda gradbeno dovoljenje, ki ne vsebuje projektne dokumentacije. Za manj zahtevne in zahtevne objekte se izda gradbeno dovoljenje na podlagi izdelane projektne dokumentacije.

Uredba v ničemer ne spreminja pristojnosti za vodenje upravnih postopkov pridobitve gradbenih oz. uporabnih dovoljenj; na I. stopnji je pristojen organ upravna enota, na II. stop nji pa ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Nadzor nelegalnih gradenj še vedno opravlja Inšpektorat RS za promet, energijo in prostor.

Kateri objekti so enostavni in kateri nezahtevni

Enostavni objekti so tisti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega pre-verjanja, ki niso namenjeni prebivanju in niso objekti z vplivi na okolje. Gre za majhne stavbe do vključno 30 m2 površine (garaža, lopa, uta, drvar-nica, pokrita skladišča za lesna goriva, senčnica, letna kuhinja, zimski vrt ...), za ograje, visoke do vključno dveh metrov, podporne zidove med dvema višinama zemljišča do pol metra, male ko-munalne čistilne naprave zmogljivosti do vključno 50 PE, objekte za rejo živali do 40 m2 površine (hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak ...), pomožne kmetijsko­gozdarske ob-jekte do 40 m2 površine (kozolec, kmečka lopa, skedenj, senik ...) in še za vrsto drugih.

Za gradnjo nezahtevnih objektov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku. Zanje investitor ne potrebuje pro-jektne dokumentacije. Sem spadajo na primer majhne stavbe površine nad 30 m2 do vključno 50 m2, objekti za kmetijske proizvode in dopol-nilno dejavnost površine do 80 m2 (zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib ...), enoetažni objekti za rejo živali površine nad 40 m2 do vključno 100 m2 in drugo.

Za manj zahtevne in zahtevne objekte ostaja nespremenjeno, zanje se izda gradbeno dovoljenje na podlagi izdelane projektne do-kumentacije.

Tina Dolenc

Gradnja

Za male čistilne naprave ne potrebujemo več gradbenega dovoljenjaPo sprejetju Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje bo gradnja nezahtevnih objektov, ki niso namenjeni bivanju, bistveno hitrejša in cenejša, saj investitorju ni treba priložiti projektne dokumentacije. Za določene enostavne objekte pa tudi ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Kozolec lahko zgradimo brez birokracije.

Foto

: Tin

a Do

lenc

Visoko in Kopačnica že obratujeta

Turistični točki v občini, Visoko in Kopačnica, ki sta lani privabili številne obiskovalce, sta že odprli svoja vrata.

Na Visokem obiskovalce ob lepem vre-menu pričakujejo vsak dan od 10. do 22. ure. Gostinska ponudba ostaja enaka, v primeru prireditev so na voljo tudi hladne ali tople jedi. Brunarica pri TopliČAR-ju bo prav tako obratovala ob lepem vremenu, od 9. do 22. ure, z enako gostinsko ponudbo kot lani. Možni so tudi individualni dogovori glede odprtosti in dodatne gostinske ponudbe.

L. R.

7

Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas D. Š.: SI 63943026

1. Subvencioniranje odpiranja novih delovnih mest1. 1. Subvencija se dodeli: • brezposelni osebi, ki se samozaposli v višini 900 evrov,• delodajalcu, ki zaposluje manj kot 50 delavcev in na novo za nedoločen čas zaposli brezposelno osebo s stalnim prebivališčem v občini Gorenja vas - Poljane v višini 540 evrov za posamezno novo odprto delovno mesto oz. 270 evrov za zaposlitev brezposelne osebe s stalnim prebivališčem izven občine, • delodajalcu za zaposlitev visokokvalificiranega delavca (VI., VII. stopnja izobrazbe) s stalnim prebivališčem v občini Gorenja vas - Poljane v višini 1080 evrov oz. 540 evrov za zaposlitev osebe s stalnim prebivališčem izven občine Gorenja vas - Poljane.

1. 2. Za subvencijo je mogoče zaprositi pod pogojem, da:• je novo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom,• delodajalec še ni dobil subvencije za zaposlitev delavca ob istem številu delovnih mest,• subvencija ni namenjena za primer prezaposlitve delavca.

1. 3. Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje:• mora biti državljan Republike Slovenije,• da je zaposlitev oziroma samozaposlitev brezposelne osebe sklenjena v tekočem koledarskem letu. Na razpis lahko kandidirajo tudi upravičenci, katerih zaposlitev je bila sklenjena v obdobju od 1. novembra 2012 dalje.

1. 4. Obrazcu vloge, ki je na voljo na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane, je potrebno priložiti:• obrazec izpis o obdobjih zavarovanja v Republiki Sloveniji, • potrdilo Upravne enote o stalnem bivališču za novo zaposlenega delavca,• potrdilo o zaposlitvi – potrjen obrazec M1,• priglasitveni list kot dokazilo samostojnega podjetnika o vpisu v register oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register, • v primeru zaposlitve visokokvalificirane osebe dokazilo o izobrazbi.

1. 5. Novo odprto delovno mesto mora obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen.

2. Subvencioniranje promocije izdelkov in storitev 2. 1. Sredstva se namenijo za sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na sejmih v tujini in doma, da se predstavijo potencialnim kupcem. 2. 2. Občina bo sofinancirala stroške najetja, postavitve in delovanja stojnice ob predložitvi potrebnih dokazil v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot skupno 1400 evrov.2. 3. Vlogi je potrebno priložiti fotokopije dokazil o nastalih upravičenih stroških (strošek najetja, postavitve in delovanja stojnice pri prvi udeležbi na določenem sejmu).

3. Subvencioniranje izdelave poslovnega načrta3. 1. Subvencija je namenjena podjetnikom in obrtnikom z do 50 zaposlenimi, ki imajo sedež svoje dejavnosti na območju občine Gorenja vas - Poljane ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti, ki imajo stalno prebivališče in sedež

dopolnilne dejavnosti v občini Gorenja vas - Poljane, in sicer enkrat v obdobju treh let. 3. 2. Višina sofinanciranja znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov izdelave poslovnega načrta, vendar ne več kot 500 evrov.3. 3. Upravičeni stroški so stroški izdelave poslovnega načrta za nakup in graditev poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, stroški izdelave poslovnega načrta za nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, stroški izdelave poslovnega načrta za nakup opreme.3. 4. Vlogi je potrebno priložiti kopije dokazil o upravičenih stroških izdelave poslovnega načrta (račun, dokazilo o plačilu, izdelan poslovni načrt).

4. Subvencioniranje dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte na območju občine Gorenja vas - Poljane

4. 1. Sredstva so namenjena subvencioniranju dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte do 15 odstotkov upravičenih stroškov izdelave projektne dokumentacije, vendar ne več kot 1400 evrov.4. 2. Upravičeni stroški so stroški pridobitve projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja skladno z ZGO-1B in Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne in tehnične dokumentacije.4. 3. Vlogi je potrebno priložiti kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, računa in dokazilo o plačilu računa.

5. Zgornje višine intenzivnosti pomoči po tem pravilniku veljajo ne glede na to, iz katerih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena.

6. Upravičeni prejemniki:• mikro in majhne gospodarske družbe, ki so registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah,• samostojni podjetniki,• fizične osebe (velja samo za ukrep Pospeševanja zaposlovanja/samozaposlitev.

7. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ali poslovni prostori morajo biti na območju občine Gorenja vas - Poljane oz. upravičenci morajo svojo dejavnost opravljati na območju občine Gorenja vas - Poljane.

8. Za namen pospeševanja razvoja malega gospodarstva je v proračunu Občine Gorenja vas - Poljane zagotovljenih 20.000 evrov.

9. O dodelitvi sredstev bo odločal Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe Občine Gorenja vas - Poljane. Vloge je potrebno oddati najkasneje do 30. oktobra 2013.

10. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije lahko dobite na Občini Gorenja vas - Poljane pri Nataši Kopač (tel. 04/51-83-114) ali na spletni strani občine (http://www.obcina-gvp.s/razpisi).

Župan Milan Čadež

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Gorenja vas - Poljane za leto 2013 (Ur. l. RS, št. 107/12), Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ur. l. RS, št. 59/00) in Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorenja vas - Poljane

(Ur. l. RS, št. 33/08) objavlja

RAZPISo dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za leto 2013

Občina Gorenja vas - Poljane bo v letu 2013 namenjala finančna sredstva za naslednje ukrepe s področja pospeševanja razvoja malega gospodarstva za mikro- in majhna podjetja s sedežem na območju občine Gorenja vas - Poljane:

8

Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora na vodovodih, ki so v upravljanju Občine Goren-ja vas ­ Poljane, zato nas je upravljavec pooblastil za izdelavo zgoraj omenjenega poročila.

Vodovodi v upravljanju Občine Gorenja vas ­ Poljane so naslednji: Čabrače, Četena Ravan, Delnice–Podpreval, Fužine, Hotavlje, Javorje, Kopačnica (spodnji del), Kopačnica (zgornji del), Leskovica–Studor–Debeni–Sred-nje Brdo, Lom–Zakobiljek, Lučine, Malenski Vrh–Jazbine, Podjelovo Brdo, Podvrh, Pol-jane, Prelesje, Robidnica–Laze–Lajše–Krnice, Rupe, Zapreval, Smoldno, Sovodenj, Stara Oselica–Slajka, Trebija–Todraž, Volaka, Volča in Zarobar–Hlavče Njive.

Skladno z zakonodajo je na vseh omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor, v ok-viru katerega je tudi redni odvzem vzorcev za mikrobiološke preiskave in fizikalno­kemijske analize. Obseg je določen v okviru letnega načrta.

UgotovitveVsi odvzeti vzorci pitne vode za mikro­

biološke preiskave iz vodovodov Čabrače, Delnice–Podpreval, Hotavlje, Kopačnica (spodnji del), Robidnica–Laze–Lajše–Krnice,

Sovodenj, Stara Oselica–Slajka, Volaka, Volča in Trebija–Todraž so bili v letu 2012 skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi.

En vzorec pitne vode za mikrobiološko preiskavo iz vodovoda Fužine je bil neskladen zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. Dva vzorca pitne vode sta bila neskladna zaradi prisotnosti koliformnih bakterij iz vodovoda Lom–Zakobiljek. Po trije vzorci pitne vode pa so bili neskladni zaradi prisotnosti koli-formnih bakterij iz vodovodov Malenski Vrh–Jazbine in Poljane. Po en vzorec pitne vode za mikrobiološko preiskavo je bil neskladen iz vodovodov Leskovica–Studor–Debeni–Srednje Brdo, Podjelovo Brdo, Smoldno in Zarobar–Hlavče Njive. V neskladnih vzorcih so bile izolirane bakterije fekalnega izvora (escherichia coli). Te bakterije predstavljajo potencialno tveganje za zdravje ljudi.

V pitni vodi iz vodovodov Kopačnica (zgornji del), Podjelovo Brdo, Robidnica–Laze–Lajše–Krnice, Četena Ravan, Lučine, Podvrh, Rupe in Zapreval je bilo izolirano število omenjenih bakterij višje. V enem vzorcu pitne vode iz vodovodov Zapreval, Četena Ravan, Podvrh, Prelesje in Kopačnica (zgornji del) smo izolirali tudi enterokoke. Ti so bili izolirani tudi v dveh vzorcih pitne vode iz vodovoda Javorje. Vsi ti

vzorci so predstavljali potencialno tveganje za zdravje ljudi. Predlagamo, da se na teh vodo-vodih vzpostavi ustrezno stalno tretiranje pitne vode pred distribucijo v omrežje vodovodov.

Na vodovodu Lučine, kjer je nameščena UV­naprava za stalno dezinfekcijo pitne vode, predl-agamo, da se zagotovi stalno delovanje naprave, redno servisiranje ter zagotovi tudi ustrezno stalno tretiranje pitne vode na omrežju Suhi Dol.

Predlagamo tudi, da se zaradi neskladnih mikrobioloških vzorcev iz preteklih let vzpostavi ustrezno stalno tretiranje pitne vode pred dis-tribucijo v omrežje vodovodov tudi na vodovo-dih Hotavlje, Poljane, Zarobar–Hlavče Njive in Leskovica–Studor–Debeni–Srednje Brdo.

Fizikalno-kemijske preiskave vzorcev Fizikalno­kemijska preizkušanja so pokazala,

da ima voda iz vodovoda Smoldno prenizko vred-nost pH. Po pravilniku o pitni vodi je vrednost pH omejena med 6,5 in 9,5, izmerjena vrednost na tem vodovodu je bila 6,44. Med posredne vplive nizkega pH pitne vode štejemo povečanje korozije materialov v stiku z vodo. Posledice korozije so lahko kontaminacija vode, sprememba okusa in videza ter tudi poškodbe na materialu. Mejna vrednost za pH ne temelji na podatkih o nevar-nostih za zdravje ljudi, pač pa na osnovi vpliva pH na materiale v stiku z vodo, zato je potrebno pri novogradnjah ali rekonstrukcijah vgraditi plastične materiale ali nerjaveče cevi.

Glede na preizkušanja iz preteklih let je imela prenizko pH vrednost tudi voda iz vodo-vodov Volča in Prelesje.

Ostalih petinpetdeset vzorcev pitne vode za fizikalno­kemijske preiskave, odvzetih na posameznih vodovodih, je bilo glede na ob-seg opravljenih preiskav skladnih z določili Pravilnika o pitni vodi.

Ker ima vir pitne vode vodovoda Trebija–Todraž površinski vpliv in ker ob večjem deževju kali, predlagamo, da se pred stalno dezinfekcijo pitne vode vzpostavi ustrezna filtracija pitne vode pred distribucijo v omrežje vodovoda ali pa poišče nov kakovosten vodni vir.

Za redne in občasne preiskave so bili iz različnih vodovodov odvzeti tudi vzorci pitne vode v okviru državnega monitoringa. Vsi so bili glede na obseg opravljenih preiskav skladni z določili Pravilnika o pitni vodi.

Mikrobiološke preiskaveV letu 2012 so bili odvzeti štirje vzorci

pitne vode za redne preiskave in en vzorec za občasno preiskavo iz vodovoda Trebija–Todraž in iz vodovoda Poljane. Vsi vzorci so bili glede na obseg opravljenih preiskav skladni z določili Pravilnika o pitni vodi.

Po dva vzorca pitne vode, odvzeta za ob ča­sni preiskavi iz vodovodov Volča, Lom–Zako­biljek, Sovodenj in Hotavlje, sta bila glede na obseg opravljenih preiskav skladna z določili Pravilnika o pitni vodi.

Vodovodi v upravljanju Občine Gorenja vas - Poljane

Poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2012Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, ki določa, da mora upravljavec najmanj enkrat na leto obvestiti uporabnike o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, pripravili poročilo.

9

Poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2012

Zbirni center Todraž deluje že skoraj tri leta in glede na količino ločeno zbranih kosovnih odpad-kov ter število obiskovalcev so ga občani dobro sprejeli. Oddaja kosovnih odpadkov v center je za občane brezplačna, prav tako oddaja drugih frakcij komunalnih odpadkov. Občani lahko oddajo tudi manjše količine gradbenih odpadkov, ki nastanejo v okviru manjših vzdrževalnih del v objektih, kot so odpadne plastične cevi, stiropor, kamena volna ipd. Ti materiali sicer spadajo med ostanek komunalnih odpadkov in jih je zato možno oddati v zeleni zabojnik, večje količine pa tudi v zbirni center, kar se plača po ceniku. Oddaja kubičnega

Ločevanje odpadkov

Občani so dobro sprejeli centerKoličina oddanih odpadkov v Zbirni center Todraž se spomladi precej poveča. Razlog za to so obsežnejša čiščenja, ki jih naredijo občani v svojih hišah ali stanovanjih, in razne obnove ter popravila.

metra ostanka komunalnih odpadko v stane 31 evrov brez DDV oziroma 33,7 evra z davkom.

Oddaja azbestne kritine ali drugih izdelkov, ki vsebujejo azbest, za zdaj v ZC Todraž še ni možna, ker prevzemnik tovrstnih odpadkov še ni izbran. »Ko bo izbran in cena določena, bomo o tem obvestili občane. V obvestilu bomo točno navedli tudi, kako je potrebno salonitke zapakirati … Predvidoma pa bo to v maju,« je pojasnila Kristina Knific, višja svetovalka za komunalo in infrastrukturo.

Pripeljane odpadke vsak občan sortira sam, v pomoč pri tem pa so table, kjer natančno piše, kaj je treba odložiti v posamezen zabojnih oziroma na označeno mesto. V pomoč sta tudi režijska delavca, ki tudi nadzorujeta pravilno razvrščanje odpadkov.

Delovni čas zbirnega centra je zaradi precejšnjega obiska podaljšan in zdaj obratuje vsako delovno sredo od 8. do 17. ure in drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Po besedah Knifičeve za zdaj ne razmišljajo o dodatnem podaljšanju obratovanja.

Tina Dolenc

Foto

: Tin

a Do

lenc

Že ustaljena praksa je, da se zberemo zjutraj na dogovorjenem mestu, kjer gospodar ribiške družine razdeli področja čiščenja, vreče za odpadke in določi mesta odlaganja polnih vreč. Te vreče po koncu akcije odpeljejo uslužbenci režijskega obrata Občine Gorenja vas ­Poljane. V preteklosti so se akcij udeleževali tudi otroci Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas. Z novo šolsko zakonodajo o odgovornosti do otrok je to nekako zamrlo, pa tudi način preživljanja prostega časa naših otrok je naredil svoje. Letos smo se na naše veselje s šolo vseeno dogovorili za razred otrok, s katerimi bi opravili čiščenje na pritokih Sore, ki so manj nevarni. Vendar je slabo vreme preprečilo dobre namene, zato upamo na boljše vreme in dobro voljo naslednje leto.

Kaj sploh najdemo ob vodi, kar tja ne sodi? Največ je različne plastike, vrečk, ki jih do-bimo v trgovini, plastenk raznih pijač, raznih plastičnih folij, obuval, pnevmatik, kovinskih predmetov, steklenic … Včasih se sprašujemo, ali je vsa ta nesnaga iz nekih drugih časov, ko nas narava ni toliko zanimala, pa vendar je po odpadkih razvidno, da je bilo to odvrženo nedavno. Priznati pa moram, da gredo stvari na bolje, vendar je teh odpadkov še vedno veliko. Za ilustracijo lahko povem, da smo letos nabrali

štirideset polnih 120­litrskih vreč, pa je verjetno še kaj ostalo.

Ob tej priložnosti Ribiška družina Visoko poziva vse krajane občine Gorenja vas ­ Pol-jane, da se do vodotokov vedemo čim bolj odgovorno. Odpadkov s svojega dvorišča ne odvrzimo nekje ob vodi, češ da jih bo že voda odnesla. Pri gnojenju travnikov in polj bodimo pozorni, da gnojilo iz kakršnega koli razloga ne pride v vodotoke, saj naredi življenju v njih ogromno škodo, ki se le težko popravi.

Poskrbimo sami, da bodo tudi naši otroci videli čudovito Soro z njenimi pritoki in ne bodo zanjo samo slišali iz pripovedovanj dedkov in babic.

Florijan Tušar, tajnik RD Visoko

Ribiška družina Visoko

Čistili so bregove SoreRibiška družina Visoko je za svoje člane konec marca organizirala čistilno akcijo bregov reke Sore in nekaterih njenih pritokov od Hotavelj do Loga. Take akcije pred začetkom letne ribolovne sezone potekajo že več let, sam jih spremljam od leta 1982, ko sem postal član RD Visoko.

Vaše prispevke za majsko številko Podblegaških novic pričakujemo do 10. maja po elektronski pošti:

podblegaske.novice@gmail.com ali na naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87,

4224 Gorenja vas. Na ista naslova lahko pošiljate tudi sezname prireditev, ki jih organizirate.

Prispevkov, ki jih bomo prejeli po tem datumu, ne bo mogoče objaviti!

Iz vodovoda Robidnica–Laze–Lajše–Krnice sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni preiskavi. En vzorec je bil skladen, drugi pa neskladen zaradi prisotnosti bakterij escherichia coli in koliformnih bakterij (v vrednosti 1 CFU/100 ml). Iz vodovoda Javorje sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni preiskavi. Eden je bil skladen, drugi pa neskladen zaradi prisotnosti enterokokov (v vrednosti 1 CFU/100 ml). Iz vodo-voda Zarobar–Hlavče Njive sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni preiskavi. Eden je bil skladen, drugi pa ne, in sicer zaradi prisotnosti bakterij escherichia coli in koliformnih bakterij (v vrednosti 1 CFU/100 ml).

Iz vodovoda Lučine sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni preiskavi. Nobeden ni bil skladen, in sicer zaradi prisotnosti bakterij escherichia coli, koliformnih bakterij in enter-okokov (enkrat escherichia coli v vrednosti 2/CFU/100 ml, koliformne bakterije 1/100 ml in enterokoki 4/100 ml, drugič escherichia coli v vrednosti 3 CFU/100 ml, koliformne bakterije 5/100 ml in enterokoki 1/100 ml). Iz vodovoda Leskovica–Studor–Debeni–Srednje Brdo sta bila odvzeta dva vzorca pitne vode za občasni pre-iskavi. Eden je bil skladen z določili pravilnika, drugi pa zaradi prisotnosti bakterij escherichia coli (v vrednosti 1 CFU/100 ml), koliformnih bakterij (v vrednosti 1 CFU/100 ml) in enter-okokov (v vrednosti 1 CFU/100 ml) neskladen.

Na vodovodih, kjer prihaja do fekalnega onesnaženja, predlagamo stalno dezinfekcijo vode (kloriranje ali UV).

V primeru neskladnih vzorcev ter ugotov-ljenih morebitnih nepravilnosti na vodovodnem sistemu, ZZV Kranj takoj o tem obvesti odgo­vorno osebo na Občini Gorenja vas ­ Poljane.

Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice, objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter dezinfekcijo po čiščenju je potrebno opraviti skladno z načrtom HACCP in po načelih dobre higienske prakse.

Matija Suhadolnik, ZZV Kranj

10

1. Predmet javnega razpisa so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije za naslednje namene:A. vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje prostorov na lesno biomaso (kotli na polena, sekance, pelete),B. vgradnja toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje prostorov po sistemu: voda-voda, zemlja-voda, zrak-voda.

2. Na javnem razpisu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je lastnik stanovanjskega objekta, na katerem bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega razpisa, ali solastnik s pisnim soglasjem ostalih solastnikov, ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena.

3. Vlagatelji so upravičeni do spodbud za že izvedene naložbe. Občina bo subvencionirala vgradnjo tistih kurilnih naprav za centralno ogrevanje prostorov in toplotnih črpalk, ki so bile vgrajene po 1. novembru 2012. Predmet sofinanciranja so toplotne črpalke oz. kurilne naprave s hranilnikom toplote, brez dodatnih napeljav.

4. Za nepovratno subvencioniranje vgradnje serijsko izdelanih kotlov na lesno biomaso in toplotnih črpalk je v proračunu Občine Gorenja vas - Poljane zagotovljenih 15.500 evrov.

5. Vse naprave morajo biti izdelane in vgrajene skladno z veljavnimi predpisi in standardi.

6. Višina subvencije znaša največ 25 odstotkov upravičenih stroškov, vendar ne več kot:- 2.200 evrov na objekt za kotle na biomaso (polena, sekanci, peleti),- 2.000 evrov na objekt za toplotne črpalke tipa voda/voda ali zemlja/voda,- 1.500 evrov na objekt za toplotne črpalke tipa zrak/voda.

Višina nepovratne finančne spodbude za toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode znaša največ 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, vendar ne več kot 250 evrov na objekt.Dokončna višina sofinanciranja posameznega kotla oz. toplotne črpalke bo določena sorazmerno glede na število predloženih popolnih vlog.

7. Vloga mora vsebovati:• izpolnjene obrazce razpisne dokumentacije,• originalni račun o nakupu in vgradnji naprave,• dokazilo o plačilu,• dokazila o doseganju karakteristik kurilne naprave (izkoristek, emisija CO, emisija prašnih delcev) – namen A,• dodaten pogoj za kurilne naprave na lesno biomaso je, da morajo imeti prigrajen zbiralnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave, razen če proizvajalec ni predpisal drugače – namen A,• proizvajalčevo dokazilo, da naprava ustreza standardom,• fotografijo izvedene naložbe,• izjavo o zaključku naložbe,• izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz katerega koli drugega javnega vira.

8. Vlagatelj lahko z eno vlogo kandidira le za enega od namenov, ki so predmet tega javnega razpisa, in sicer samo za nove naložbe.

9. Vgradnjo posameznih naprav oziroma opreme lahko opravi le za to usposobljen in registriran izvajalec. Naprave in opreme, ki je bila predmet nepovratne finančne spodbude, ni dovoljeno odtujiti oziroma odstraniti najmanj pet let po izplačilu nepovratne finančne spodbude. Nepovratne finančne spodbude se ne dodeljujejo za naložbe, ki vključujejo dobavo in vgradnjo prototipne in rabljene opreme oziroma naprave.

10. Občina ima pravico kadar koli z ogledi, s preverjanjem dokumentacije ali na drug način preveriti namensko porabo nepovratnih sredstev ter skladnost dokumentacije in izvedbe naložbe z določili javnega razpisa in veljavnimi predpisi. V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev in kršitev predpisov in določil pogodbe je prejemnik nepovratne finančne spodbude dolžan občini vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

11. Vloga mora biti dostavljena na naslov: Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas, najkasneje do 30. oktobra 2013. Predložena mora biti v zapečateni ovojnici, ki mora biti na sprednji strani označena z napisom: »Ne odpiraj – kurilne naprave in toplotne črpalke«. Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja.Občina bo odobrene subvencije izplačala najkasneje do 30. decembra 2013.

12. Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije dobite na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane pri Nataši Kopač na telefon št. 04/51 83 114, Poljanska c. 87, Gorenja vas v času uradnih ur ali na spletni strani občine (http://www.obcina-gvp.si/razpisi).

ŽupanMilan Čadež

Občina Gorenja vas - Poljane Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas D. Š.: SI 63943026

Na osnovi Odloka o proračunu Občine Gorenja vas - Poljane za leto 2013 (Ur. l. RS, št. 107/12), Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/07) in Energetske zasnove Občine Gorenja vas - Poljane objavljamo

JAVNI RAZPISza subvencioniranje vgradnje kurilnih naprav za centralno ogrevanje prostorov

na lesno biomaso in toplotnih črpalk v letu 2013

11

Na občini se strinjajo, da je problem Bio-energetike zahteven in večplasten. Po odhodu Morsa je temeljni problem premajhen odjem toplotne energije. »Srednjeročno ni pričakovati, da bi lahko odjem dosegel obseg in s tem do-bavo po primerjalno ugodnejši ceni glede na os-tale možnosti ogrevanja,« se strinja direktorica občinske uprave Elizabeta Rakovec. Dejstvo je, da je občina že leta 2010 z občinskim prostorskim načrtom razširila območje cone z dodatnimi površinami, na katere pa se cona še ni razširila. Četudi je Bioenergetiko ustanovila leta 2006 za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Todraža in četudi je njihov cilj, da bi daljinski sistem ogrevanja v GC Todraž ostal aktiven v delih, za katere je izkazan poslovni interes, tega ni prav veliko.

Kje je bil narejen izvirni greh? »Izvirni greh vsega skupaj je, da so obstoječi

uporabniki v GC Todraž že na začetku napove-dovali desetkrat večje številke porabe. Takrat je toplovod še gradil Rudnik, ta je bil grajen predimenzionirano, zato so tudi izgube energije velike,« pojasnjuje občinski svetnik Bogo Žun, ki je bil v času ustanavljanja Bioenergetike tudi predsednik občinskega odbora za gospodarstvo. Ko so ob prehodu na nov energent (ekstra lahko kurilno olje so leta 2010 ob izgradnji ustrezne infrastrukture zamenjali z lesnimi sekanci) naredili še en elaborat, so bile številke o po-rabi nekajkrat manjše. »Še dobro, da so ga, saj bi sicer vgradili prevelike kotle,« pojasnjuje Žun. Če torej preverimo leto 2010, za katerega o poslovanju podjetja obstajajo podrobnejši javni podatki, je bilo proizvedene 1.700 MWh toplotne energije, na predimenzioniranem toplovodu se je izgubilo 430 MWH, prodane,

Bioenergetika Todraž

Odjemalcev toplotne energije vedno manjPoročali smo že o odhodu Morsa iz Todraža. 18 zaposlenih skupaj z dejavnos-tjo je vojska preselila na Vrhniko v prvi polovici aprila, kot glavni argument pa navedla predrago ogrevanje prostorov. Zastavlja se vprašanje, kaj bo z iz-seljenimi prostori, in še bolj, komu še bo Bioenergetika Todraž sedaj dovajala toplotno energijo, ki jo proizvaja. MORS je bil namreč vsa leta največji odjemalec toplotne energije v gospodarski coni.

torej obračunane energije pa je bilo 1100 MWh. Od tega jo je skoraj 800 MWh porabil MORS. Žun še meni, da je bila velika napaka tudi ta, da so šli v javno­zasebno partnerstvo, v katerem občini očita preveč pasivno vlogo. Namreč: Bioenergetika je bila sprva v 100­odstotni občinski lasti, po podpisani pogodbi o javno­zasebnem partnerstvu pa je ostala le še njena 24­odstotna lastnica. 76 odstotkov je v lasti podjetja Energija narave, družba za upravljanje z viri, d. o. o., katerega zastopnika sta Marjan Šinkovec, ki je tudi direktor Bioenergetike, in njegova žena Milena.

Se je javno-zasebno partnerstvo izjalovilo?

S toplovoda v coni so se odklopili skorajda vsi porabniki, nazadnje MORS. Zakaj taka odločitev, niso želeli povedati, saj se nihče od podjetnikov, sklicujoč se na sedanje gospo-darske razmere, ni želel posebej izpostavljati. Glede na to, da so bili v preteklosti večinoma vsi odjemalci in prešli vsak na svoje ogrevanje, lahko sklepamo, da verjetno z Bioenergetiko niso uspeli najti skupnega jezika o odkupni ceni energije. Da naj bi bila ta previsoka, odjemalci pa naj na račun predimenzioniranosti ne bi mogli plačevati tako visokih cen ogrevanja, so ugotavljali tedanji člani občinskega odbora za gospodarstvo že 2011. V investicijo so namreč na občini šli s povsem drugačnimi cilji: da bi bila toplotna energija za uporabnike cenejša, interes priklopa pa večji.

Višek proizvedene toplotne energije so morali v Bioenergetiki nekako porabiti, meni Žun, ki verjame, da je bila odločitev Mar-jana Šinkovca, da jo njegovo podjetje Energija narave konec lanskega leta uporabi za izdelavo lesnih sekancev, med bolj optimalnimi.

Šinkovec ne želi dajati izjav, preden ne uredijo nesoglasij z občino. Da ta so, lahko sklepamo tudi po vprašanju svetnika Jurija Krvine na predzadnji seji, kaj bo z ogrevanjem v GC in Bioenergetiko po odhodu Slovenske vojske iz cone. Zanimalo ga je tudi, kaj je z deležem občine v Bioenergetiki, novo dejavnost namreč izvaja Energija narave. Meni, da se je javno­zasebno partnerstvo izjalovilo, občina bo na izgubi, problematiko bi bilo treba pobliže proučiti in informirati pristojni odbor.

Kako najti skupni jezik? Na občini odgovarjajo, da so pristopili k ce-

loviti analizi vseh pravno urejenih razmerij med občino in Bioenergetiko. Rakovčeva pojasnjuje: »Sklepne odločitve ni pričakovati v kratkem času, saj jo morata obravnavati pristojni odbor in občinski svet. Vsekakor pa na občini ocen-jujemo, da podjetje ima možnost preživetja, sploh, če bo izkoristilo možnost soproizvodnje električne energije. To bi imelo pozitivne učinke kot izgradnja peleternice v letu 2011.«

Tudi na Bioenergetiko smo naslovili kar nekaj vprašanj. Šinkovec nam je v odgovoru zgolj navedel tisto, kar že vemo: »Verjamemo, da se bosta lastnika Bioenergetike Todraž, d. o. o., potrudila zagotoviti odjem toplote, ki izhaja iz investicijskega programa, ki je bil potreben ob prijavi na razpisu o javnem­zasebnem part-nerstvu. Občina je ta dokument dala revidirati, naknadno pa ga je potrdil še Občinski svet Občine Gorenja vas ­ Poljane.« In še, da ima Bioenergetika Todraž na podlagi odloka za oskrbo s toploto v GC Todraž podpisano kon-cesijsko pogodbo za izvajanje občinske javne službe – oskrbe s toploto v GC Todraž. Ta je bila leta 2008 podpisana za 20 let.

Vprašanja, ali se podjetje izplača ohran-jati pri življenju, bo dogovor med javnim in zasebnim partnerjem uspel prinesti rešitev za Bioenergetiko, in če, kakšno, pa do nadaljnjega ostajajo odprta.

Damjana Peternelj

Povabilo na LUFtV mesecu juniju bo v Škofji Loki prvi mesečni

sejem unikatnih izdelkov – LUFt (Loški umetniški festival). Organizatorki Tina Vidovič in Mateja Štruc vabita k sodelovanju vse tiste, ki doma izdelujejo različne izdelke (ročna dela, nakit …) in bi jih želeli predstaviti širšemu krogu ljudi. Dodatne informacije dobite po e-pošti festival.luft@gmail.com, kjer oddate tudi prijavo, in na facebooku: LUFt – Loški umetniški festival. Za junijski festival so prijave mogoče do 15. maja.

Obiskovalci si bodo poleg sejma lahko ogledali spremljevalni progam, ki bo obarvan z glasbo, otroškimi delavnicami, s kulinariko, potekala bo tudi izmenjava oblačil. Vabljeni na sejem unikatnih izdelkov – tako razstavljavci in ponudniki kot tudi obiskovalci.

L. R.

12

Napake na kupljeni čistilni napravi lahko uveljavljate na dva načina: iz garancije ali iz naslova ali iz stvarne napake, kot to predvideva Zakon o varstvu potrošnikov.

Garancijo lahko potrošnik uveljavlja v času trajanja garancijskega roka in skladno z določili Zakona o varstvu potrošnikov za izdelke, za ka-tere je obvezna garancija (seznam teh izdelkov, na katerem so tudi male komunalne čistilne naprave do 50 populacijskih ekvivalentov, določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje), in za tiste s prostovoljno garancijo.

Zakon o varstvu potrošnikov določa, da je najkrajši garancijski rok za blago, navedeno v pravilniku, eno leto. Garancijski rok začne teči z dnem, ko je blago izročeno. Proizvajalec pa mora za blago, za katerega je garancija obvezna, zagotavljati popravilo, vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj še tri leta po poteku garancijskega roka.

Kot stvarno napako lahko svoje pravice skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov uveljavljate v roku dveh let od nakupa. Če čistilna naprava ne čisti ustrezno, gre za stvarno napako, saj v tem primeru nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo oziroma so predpisane.

Uveljavljanje pravic iz garancije in stvarne napake

Sami se lahko odločite, ali boste vaše pravice uve­ljavljali iz garancije (če še ni potekla enoletna obvez-na garancija za brezhibno delovanje ali morebitne prostovoljne garancije) ali kot stvarno napako. Ne morete pa uveljavljati zahtevkov hkrati. Razlike so predstavljene v tabeli.

V primeru zamenjave izdelka mora proizvajalec za zamenjano blago iz-dati nov garancijski list. Dolžina garancijskega roka je odvisna od dajalca ga-rancije, ne sme pa biti krajši od enega leta.

Stvarna napaka se lahko uveljavlja tudi zoper iz-vajalca storitve, kjer ima potrošnik v primeru ne-pravilno opravljene sto-ritve prav tako pravico

Male komunalne čistilne naprave

Kako potrošnik lahko uveljavlja napake na MKČN?Lahko se zgodi, da kljub nakupu čistilne naprave z ustrezno dokumentacijo ugotovite, da čiščenje ni ustrezno. To lahko ugotovite na podlagi vizualnega pregleda očiščene vode na iztoku (npr. moten iztok) ali v primeru, da ste se sami želeli prepričati o ustreznosti čiščenja odpadne vode in ste na svoje stroške naročili analizo vzorca odpadne vode na iztoku (pri pooblaščenem izvajalcu monitoringa), rezultati pa so pokazali preseganje mejnih vrednosti parametrov KPK (kemijska potreba po kisiku) in BPK5 (biokemijska potreba po kisiku).

od izvajalca storitve zahtevati, da odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanj­kljivostjo pri opravljeni storitvi ali ponovno opravi storitev ali vrne plačani znesek. Roki, določeni za odgovornost prodajalca za stvarne napake, se smiselno uporabljajo tudi za iz-vajalca storitve, če s posebnim zakonom ni določen daljši rok. Možnosti ukrepanja Tržnega inšpektorata RS

Zoper podjetje, ki ravna v nasprotju s svoji-mi obveznostmi iz garancije in stvarne napake, lahko ukrepa Tržni inšpektorat RS:

Če podjetje v okviru garancije ne odpravi na-pake ali po preteku skupnega roka 45 dni izdelka ne zamenja, lahko tržni inšpektor proizvajalcu izreče globo, ne more pa z odločbo naložiti podjetju, da napako odpravi oziroma zamenja izdelek, saj mu zakon takšnega pooblastila ne daje. Svoj zahtevek lahko tako potrošnik, če ga podjetje prostovoljno ne izpolni, uveljavlja le po sodni poti.

Če podjetje neupravičeno zavrne potroš ni­kovo zahtevo zaradi stvarne napake, naj mu izdelek z napako zamenja z novim ali mu vrne plačani znesek ali odpravi napako, lahko tržni inšpektor na potrošnikov predlog izda odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi.

Odločbo pa lahko izda le, če med potrošnikom in podjetjem ni spora o obstoju napake ali če potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca ali če je napaka na drug način nedvomno doka-zana (npr. na osnovi rezultatov analize s strani pooblaščenega laboratorija). Hkrati lahko tržni inšpektor z globo ukrepa zoper podjetje, ki v roku ne ugodi potrošnikovi zahtevi ali mu ne poda pisnega odgovora. Pri tem opozarjamo, da se lahko zgodi, da med potrošnikom in podjetjem pride do spora o obstoju napake, v tem primeru lahko potrošnik svoje pravice uveljavlja le po sodni poti. Zato je dobro hraniti dokazila o ravnanjih med uveljavljanjem

12

13

V Podblegaških novicah smo Ivana Regna, znanstvenika, ki se je pogovarjal z murni, pod-robneje predstavili že v januarski in februarski številki. Tokrat pa smo lahko izvedeli še več podrobnosti o njem. Med drugim tudi to, da se je želel vrniti v Slovenijo in je enkrat prišel že celo do meje, kjer pa so ga zavrnili, ker je želel prenes-ti tudi murne. Za poskuse je vzgojil 30 generacij murnov, ki so mu jih sprva v lesenih zabojčkih, ki jih je izdelal sam, pošiljali tudi iz Lajš. Da ni bil le dober biolog, ampak tudi finomehanik, pričajo njegovi številni patenti – za enega izmed njih se je zanimala celo družba Siemens. Kot je povedal Gogala, je Regen želel izdati tudi večje delo, v katerem bi povzel vse svoje ugotovitve in poskuse, kar pa zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bilo več mogoče. Sicer je bil Regen samotar, ki je ves svoj čas namenil raziskovanju predvsem murnov in kobilic. O njegovi izjemni znanstveni poti priča tudi podatek, da je bil priznani znanstvenik Otto Ernst Mangold sprva

Okolica idiličnega Tavčarjevega dvorca na Visokem nad Škofjo Loko bo 25. maja znova oživela v polnem sijaju. Za to bodo poskrbeli tekači na rekreativno­tekaški prireditvi Visoški tek, ki ga ŠD Poljane pripravlja že 15. zapored. Tekmovanje, ki je vključeno v Gorenjski pokal v rekreativnih tekih, je namenjeno vsem kate­gorijam.

Mlajši bodo tekmovali na progah okrog dvorca na Visokem (dolžine prog 300 metrov, 700 metrov in 1.000 metrov), s pričetkom ob 10. uri. Proga za članske kategorije (start ob 10.30 uri) je dolga 9.700 metrov, poteka pa od Visokega proti Poljanam in nazaj.

Da bi se izognili gneči, je zaželeno, da se prijavite prej, na spletni strani http://www.visoski­tek.si, sicer pa bodo prijave mogoče tudi na dan tekmovanja na startu med 8. in 9.30 uro. Tekmovanje bo v vsakem vremenu.

Ivan Regen

Zanimiv tudi za multinacionalkeV sklopu aktivnosti ob poimenovanju trga v Gorenji vasi po svetovno znanem biologu prof. dr. Ivanu Regnu je potekala okrogla miza, na kateri je akademik prof. dr. Matija Gogala predstavil znanstvenikovo življenje, delo in dosežke.

zelo kritičen do njegovih poskusov. Kasneje je javno priznal njegove dokaze, da omenjeni nevretenčarji res slišijo z organom na sprednjih nogah, in dosegel, da mu je avstrijska akademija znanosti sofinancirala poskuse.

Regnovo pisavo je treba brati s povečevalom

Po končani okrogli mizi pa so se udeleženci lahko prepričali, kako dobro je znal Regen risati, saj so njegove slike murnov, kobilic in čričkov zaradi vseh detajlov primerljive s fotografijami. Matija Gogala je namreč s seboj pripeljal več Regnovih predmetov, ki so sicer razstavljeni v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Tako so bili na ogled tudi Regnovi zvezki, v katere je pisal z neizmerno natančnostjo, njegovo pisavo pa je mogoče brati le s povečevalnim steklom, tako drobna je. Pobliže si je bilo mogoče ogledati še oscilograf, verjetno edino ohranjeno Regnovo

aparaturo, saj je veliko pa­tentov izginilo v plamenih, ki so zajeli njegovo stano-vanje in bili tudi razlog za njegovo smrt. Regnovi predmeti so bili razsta­vljeni samo na dan okrogle mize, panoji, na katerih so prikazani pomembnejši mejniki znanstvenikovega življenja, pa bodo razsta­vljeni tudi na slovesnosti ob preimenovanju trga, ki bo na predvečer državnega praznika 25. junija.

Tina Dolenc

Foto

: Tin

a Do

lenc

15. Visoški tek

Tekači, ste pripravljeni?Vse dodatne informacije dobite pri vodji

prireditve Gašperju Debeljaku, na številki 051/608­704 in na spletni strani prireditve.

V sklopu dogodka bo na Visokem potekal tudi Lunin festival – praznik otrok. Številna prizorišča bodo namenjena različnim ustvarjalnim delavni-cam. Prav otroci nastopajo v gledaliških pred-stavah, plešejo, ustvarjajo, tekmujejo v športnih igrah in se zabavajo, zato ste na 15. Visoški tek v velikem številu vabljeni tudi najmlajši.

Gašper Debeljak

Program:• od 8. do 9.30 ure: Prijave na tekmovanje • ob 10. uri: Start za dečke, deklice A–E (300 metrov–

1.000 metrov, Gorenjski pokal mladine)• ob 10.30 uri: Start za moške in ženske (9.700 metrov,

Gorenjski pokal)• ob 12. uri: Razglasitev rezultatov

Kako potrošnik lahko uveljavlja napake na MKČN?vaših pravic (npr. kopije dopisov, dokazila o pošiljanju dopisov, morebitni zapisniki), kot dokazilo o obstoju napake pa bi se lahko štelo poročilo o opravljenih meritvah pooblaščenega izvajalca monitoringa.

Seznam pooblaščenih izvajalcev monitorin-ga (odvzem vzorca, merjenje količine odpadne vode med vzorčenjem, analiza vzorca, izdelava poročila o opravljenih meritvah) Agencije RS za okolje je objavljen na spletni strani http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/vse-bine/pooblasceni­izvajalci.

Če podjetje ne ravna v skladu s svojimi ob-veznostmi iz garancije oziroma stvarne napake, ki so podrobneje opisane v tabeli zgoraj, lahko oddaste prijavo kršitve predpisov ali zaprosite za pomoč pri reševanju reklamacije Tržni inšpektorat RS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, tel. št. 01/28­08­700, e­pošta: gp.tirs@gov.si ali pristojno območno enoto (seznam je dostopen na strani http://www.ti.gov.si/si/o_inspektor-atu/organizacija/). To lahko storite tudi prek spletne strani http://www2.gov.si/mg/tirs/tirs.nsf/f1?OpenFrameSet&Frame=main&Src=/mg/tirs/tirs.nsf/0/838F0883B0BAFDC8C1256CC400393325?OpenDocument).

Brezplačno svetovanje potrošnikomNa ministrstvu za gospodarstvo je na voljo

brezplačno svetovanje potrošnikom, ki obsega predvsem pojasnjevanje predpisov in postopkov za uveljavljanje pravic potrošnikov, pomoč pri reševanju konkretnih primerov, posredovanje pri ponudnikih blaga in storitev na predlog potrošnika in odstopanje zadev v reševanje pris-tojnim organom. Svetovanje poteka po telefonu vsak dan med 9. in 10. uro na št. 080 88 99 ali po e­pošti: svetovanje.mg@gov.si.

Za brezplačno pomoč se lahko obrnete tudi na Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, 4000 Kranj, tel. št. 04 236 25 40 ali 041 791 755, e­pošta: info@potrosnik­zdruzenjegor.si, v času uradnih ur (http://www.potrosnik­zdruzenjegor.si/), osebno svetovanje pa je mogoče ob sredah od 16. do 17. ure na naslovu: Koroška 29, 4000 Kranj.

Da bi se izognili morebitnim težavam, vam svetujemo, da dobro razmislite o tem, katero čistilno napravo boste kupili in izberete pod-jetje z zadovoljnimi strankami in ustreznimi referencami (dogovorite se za ogled dlje časa obratujočih čistilnih naprav). Obenem se pred nakupom pozanimajte o tem, kakšni inves-ticijski stroški vas čakajo (nabava, vgradnja in zagon), kakšna so predvidena vzdrževalna dela in obratovalni stroški (pogostost in stroški menjave delov naprave, poraba električne energije, stroški rednega servisa, količina in pogostost odvoza blata), kakšne so garancije in pričakovana življenjska doba, preverite pa lahko tudi obstoj dokumentacije za čistilno napravo (izjava o skladnosti, znak CE, navodila za vgradnjo in vzdrževanje).

Samra Šećerović

14

Na drugem fotografskem natečaju z naslovom »V hribih je lepo« v organizaciji PD Gorenja vas, je sodelovalo 15 fotografov, ki so skupno prispe-vali 131 fotografij, kar je več kot preteklo leto.

Čeprav so na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC) še februarja zatrjevali, da so naročili optimizacijo predorskih variant Sever 1 (S1) in Sever 2 (S2) skozi dolino Kopačnice, je načrte prekrižal nepričakovan sklep odhajajoče vlade. Z njim so ustavili postopek priprave Državnega prostorskega načrta za varianti S1 in S2 za državno cesto Cerkno–Hotavlje iz treh razlogov: visoke investicijske vrednosti, slabe prometno­ekonomske sprejemljivosti in odkritega nasprotovanja lokalne skupnosti. Za zagotovitev čim hitrejšega izboljšanja prometne povezanosti na območju je vlada upravljavcu, DRSC, naložila, da prioritetno nadaljuje z mo­dernizacijo obstoječe cestne povezave in za ta namen zagotovi sredstva v letih 2013 in 2014.

Najprej malo smeha …Razloge, zakaj v Gorenji vasi nasprotujejo

variantam skozi Kopačnico, so že večkrat posre-dovali na ministrstvo za okolje, kjer so sicer v več kot 20 letih, odkar je živa ideja o tej prometni povezavi, predlagali kar nekaj variant, tudi prek Sovodnja v Cerkno ali v dolino Idrijce, kar pa so strokovnjaki odsvetovali. Na obtožbe cerkl-janskega župana o lobiranju župan Milan Čadež, odgovarja: »Najprej bo malo smeha. V čast si štejem, da moj kolega misli, da sem močnejši kot vseh 13 severnoprimorskih županov.« Navaja, da

4. razvojna os

Cerkljanski župan krivi gorenjevaškega za ustavitev projektaPrejšnja vlada je tik pred odhodom opustila načrte o cestni povezavi med Pri-morsko in Gorenjsko (4. razvojna os) s predorom s Hotavelj proti cerkljanski strani. Cerkljanski župan Miran Ciglič je prepričan, da je s pomočjo lobiranja naše občine postavila na kocko prometno povezavo med središčem države in trinajstimi občinami v zahodni Sloveniji. Gorenjevaški župan odločitev vlade razume in jo zaradi gospodarnosti podpira.

je zagovornik gospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi. Pretok prometa med Primorsko in Go­renjsko čez Kladje je dnevno med 1.000 in 1.200 vozil, številka ne govori v prid dragi investiciji. »Kilometer 2,8 kilometra dolgega predora bi stal toliko, kot stane kilometer izgradnje avtoceste, po kateri se pri nas dnevno prepelje med 20.000 in 60.000 vozil,« pojasnjuje Čadež. Vlada je po njegovem upoštevala še en argument: tudi druge države imajo podeželske ceste speljane skozi naselja, da imajo tako turisti kot prebivalci kaj od tega; tunele, kot opaža, pa le med dolinami na avtocestah.

4. razvojna os bi koristila tudi kopaškim termam

Cerkljanski župan Miran Ciglič zagovarja stališče, da cene izgrajenega kilometra tega predora na 4. razvojni osi ni mogoče izračunavati na podlagi dnevnega števila vozil. Pomembna je celotna trasa od Robiča do Jeprce. »Če to upoštevamo, je cena neprimerno nižja, kot če vzamemo v obzir le en objekt, ki je res fantastično drag,« še pravi Ciglič. Čadeža obtožuje, da je zamolčal, da naložba na njihov predlog vsebuje še dva predora, s katerima bi se izognili Hotavljam, s tem pa se investicija podraži s 100 na 250 milijonov evrov. Poleg tega izpostavlja, da je Janševa vlada, ki je že v letih 2004–2008 projekt 4. razvojne osi umestila med

prioritetne naloge svojega programa, obljube pre-lomila. »Z odločitvijo so severnoprimorsko regijo postavili v kot,« je razočaran Ciglič, ki pravi, da so ob pomanjkanju železniških in avtocestnih povezav v nezavidljivem položaju. A Čadež opozarja tudi na zgodovinska dejstva: že v 19. stoletju so bili pred odločitvijo, kje umestiti traso med Gorenjsko in Primorsko. Obe regiji so tudi zaradi krajše razdalje povezali prek Sovodnja in Kladja, in ne prek Kopačnice. Cerkljanski župan mu zoperstavlja dejstvo, da bi razvojna os tako kot smučišču na Črnem vrhu in vsemu Posočju, koristila tudi dolini Kopačnice, saj več prometnih povezav do kraja pomeni tudi večji obisk.

Na tunel pod Kladjem bomo še dolgo čakali

Ciglič je razočaran tudi zato, ker sta s Ča­dežem pred časom podpisala namero, s katero sta obvestila severnoprimorsko regijo, da njuni občini ne bosta kamen spotike pri optimizaciji 4. razvojne osi. »To, kar je bilo zdaj narejeno, je v prid le eni opciji neke politike, stranki SDS,« je prepričan Ciglič, ki ne pozabi omeniti, da je bil Čadež kot poslanec tudi član Odbora za promet. Izpostavlja še: »Ni povožena samo naša občina, pač pa cela severnoprimorska regija ter na drugi strani tudi gorenjski župani. Treba bi se bilo usesti in preveriti, kaj se da z optimizacijo variant doseči.« Čadež pa je prepričan: »Četudi bi zdajšnja vlada sprejela drugačno odločitev, se moramo še in še truditi, da obstoječo traso, ki jo imamo, optimiziramo, saj je (pre)potrebna rekon-strukcije. Ko bo pa enkrat dovolj sredstev, bo pa tudi tunel pod Kladjem, vendar sem prepričan, da bomo nanj še dolgo čakali.«

Damjana Peternelj

PD Gorenja vas

Zmagovalec fotografskega natečaja ponovno Borut ŠorliVsak avtor fotografij je bil nagrajen s praktičnim darilnim bonom, ki ga lahko koristi v koči na Blegošu. Najboljši so prejeli diplome, priznanja ter praktične nagrade.

Sodelujoči na natečaju so morali v fotografski objektiv ujeti utrinek s planinskega izleta bodisi v organizaciji PD Gorenja vas ali s samostojnega pohoda oziroma skupinskega izleta. »Zaželene so bile fotografije z motivi pohodov v domače in tuje gore, predstavljeni osebni pogledi na planinske postojanke, rastlinski in živalski svet, utrinki z označenih poti in brezpotji … Skratka, skozi tretje oko naj bi pokazali zanimivosti, ki so ljubitelje fotografij in pohodnike vznemirile, navdušile, prizadele in ostale v trajnem spominu,« je pojasnil predsednik PD Gorenja vas Darko Miklavčič.

PD Gorenja vas je podelil dve diplomi, in sicer jo je za peto mesto prejela Kristina Gartner za fotografijo Družina, četrto mesto je osvojil Roman Zupanc s fotografijo Jutro na Krstenici. Priznanje za tretje mesto in letno članarino PD

Gorenja vas je za fotografijo Zbor prejel Branko Košir. Marko Purgar je s fotografijo Okno osvojil drugo mesto ter letno članarino PD Gorenja vas in planinski izlet v organizaciji PD Gorenja vas po izbiri. Najbolj pa je komisijo navdušila fotografija Alpinisti na ledeniku – Chamonix, avtorja Boruta Šorlija, ki je tako postal zma-govalec tokratnega fotografskega natečaja. Poleg priznanja je Šorli prejel še letno članarino PD Gorenja vas (B članstvo), dvodnevni najem koče na Jelencih ter planinski izlet v organizaciji PD Gorenja vas po izbiri.

Borut Šorli je zmagal že na prvem fotografskem natečaju, ki ga je društvo organiziralo v lanski se-zoni. Fotografije z natečaja si bo mogoče vse leto ogledati v gostilni Blegoš v Javorjah, na Vidmu v Poljanah in v planinski koči na Blegošu. Več o nagrajencih, natečaju in aktivnostih društva si lahko preberete na spletni strani društva, kjer si lahko ogledate tudi vse fotografije natečaja.

Lidija Razložnik

Foto

: Bor

ut Š

orli

Alpinisti na ledeniku

15

Predstavite se na podjetniški tržnici

Razvojna agencija Sora in OOZ Škofja Loka ob finančni podpori občin od 25. maja do 1. junija pripravljata bogat program dogodkov v okviru 7. Tedna obrti in podjetništva na Loškem. Za zaključek bo tudi letos potekala podjetniška tržnica, in sicer v soboto, 1. junija, od 8. do 12. ure na Mestnem trgu v Škofji Loki.

Na tržnici se bodo na stojnicah med drugim predstavili s svojimi izdelki in storitvami lokalni podjetniki in obrtniki, dogajanje bo popestreno s praktičnimi prikazi domače in umetnostne obrti.

Vabimo vas, da se na podjetniški tržnici predstavite tudi vi! Na brezplačni stojnici lahko sodelujete s prodajo svojih izdelkov in storitev ali s predstavitvijo svoje dejavnosti. Prijave sprejemamo na OOZ Škofja Loka (tel. 04/50-60-200) in Razvojni agenciji Sora (tel. 04/50-60-223) najpozneje do srede, 15. maja 2013, na osnovi izpolnjene prijavnice, ki je na spletni strani www.ra-sora.si.

RAS

Sadna drevesa so rasla tudi po kakšnih obronkih. Tu so s spiranjem preoranih njiv dobila nekaj potrebnih snovi. Jože Dolinar iz Stare Os-elice se spomni visokih hrušk med hišo in hlevom. Vendar v njegovi mladosti sadje ni prav dosti rodilo. To se je začelo dogajati šele takrat, ko so začeli gnojiti travnike in je nekaj hranilnih snovi dobilo tudi sadno drevje. Hruške so rasle tudi ob zidu in po tem dobile ime ta przidne hruške.

Visokodebelna drevesa, predvsem hruške, so merila tudi do dvanajst metrov v višino. Še največ je obrodilo staro drevje hrušk. Sušili so štuce in drobnice. Cele sadeže so dali v prstene sklede in jih porinili v toplo krušno peč. Po pri-povedovanju Jožetovega očeta so nekoč sušili tudi hruške tepke. Dobro suhe so zmleli in jih uporabili namesto cikorije za črno kavo, skupaj z mletim praženim žitom soržice, ječmena ali pšenice. Iz posušenega sadja hrušk in jabolčnih krhljev so kuhali t. i. krhljevo vodo. Ob poletnih opravilih na travniku so bili prav veseli, če so jo lahko pili za žejo. Kar je bilo sadja, so ga včasih pojedli ali posušili, zato ga največkrat ni ostajalo za kuhanje žganja. Tudi starih sort

Sadje včasih

Ko so kosci še pili krhljevkoVčasih so bili sadovnjaki blizu hiše, bolj strnjeni. Slišalo se je reklo: »Jablane in hruške le toliko od hiše dobro rodijo, kolikor daleč se skozi okno sliši cvrtje zabele.« Temu se da pritrditi, saj je od hiše ali od hleva prišlo nekaj gnojnine, npr. iz svinjakov in stranišč na štrbunk.

jabolk so imeli več. Bili so špički, mošancarji, liberni, kosmački, krivopecelni, čebularji …

Več vej – več sadja Kar Jože pomni, so doma stiskali sok za

mošt. Pobrali so drobnice, dodali še kakšno tepko, drobna jabolka divjakov. Nasuli so jih v leseno korito. S posebno sekiro ali macolo so jih tolkli, drobili. Dali so jih v leseno prešo in stiskali s pomočjo lesenega vitla. Sok so nalili v sod, kjer je potekalo zorenje in vrenje. Ponavadi so ga čez poletje popili. Če ga je kaj ostalo, se je skisal in nastal je kis. Sicer so kis delali posebej, ko so stisnjeno sadje iz preše dali močit, namakali so ga v čebru. Postopek od vretja do kisa je bil kratek. Kadar je bilo zares dosti stisnjenega sadja iz preše, so ga dali godit v čeber in kasneje iz tega kuhali žganje.

Včasih so vse drevje doma cepili sami ali znanci. Podlaga so bili divjaki, samonikla drevesa, zrasla iz pešk. Leta 1939, ko je Jože hodil v šolo, so imeli pri njih doma tečaj. Poka-zali so, kako se drevje sadi, cepi in obžaguje.

Včasih se za obrezovanje niso navduševali in so drevesa prosto rasla v višino in širino. Tudi misel, več ko je vej, več bo sadja, je dajala naravi prosto pot.

Ob obdelanih njivah so se znašle tudi češplje in češnje, ki so kar dobro rodile. Tudi orehe so imeli od nekdaj. Eden je rasel prav pred hišo. Pred petinsedemdesetimi leti so ga posekali nekaj nad tlemi in odkopali še štor s koreninami. Prodali so ga za puškina kopita.

Sadja visokodebelnih dreves niso obirali. Počakali so, da je padlo dol ali pa so ga otresli. Predvsem mušancarje so tako pripravili za zimo.

Jože je sam cepil kar nekaj sadnih dreves. Uporabil je način cepljenja na razkol, še pred sočnostjo pod lubjem. Ko je bilo sočno, je cepil za lubje. Tega postopka se je naučil na tečaju, saj so že pred drugo vojno temu izobraževanju namenjali pozornost. Pobudniki so bili zagnani sokrajani.

Včasih je bilo sadja malo in je bilo zato še toliko boljše, kadar se je namenilo za prehrano. Leskovcova mati je znala skuhati tudi fižol s hruškami, kar je bila zelo dobra hrana na žlico iz ene sklede. Hruške so dale jedi sladkobo, saj so običajen sladkor redko uporabljali.

Milka Burnik

16

17

Ko spoznavamo domače okolje in rastline, ki v njem rastejo, bodimo pozorni na površine, kjer nabiramo. Travniki naj bodo čim bolj naravni. To ugotovimo z opazovanjem, pomladi naj ne bodo preveč pognojeni, predvsem ne z umetnim gnojem, in poleti naj na travniku cveti pisano cvetje. Če sta na travniku ena ali dve barvi cvetja, raje vse rastline pustimo na miru, tu je flora z umetnim gnojem tako uničena, da uspevajo le še nekatere odpornejše zeli. Pojdimo stran od prometnih cest in zavijmo v bolj hribovite dele.

»En tvoj čaj mi skuhaj,« mi pravi kašen od prijateljev; ni je večje pohvale in še večji zagon za delo na tem področju dobim. Prav tako je vsak vesel kozarca z domačimi zelišči, predvsem okrog novega leta in božiča.

Nabirati gremo s platneno, papirnato ali bombažno vrečko, pleteno košaro, nikoli pa ne nabiramo v plastične vrečke. Zelišča na rahlo nalagamo in jih ne tlačimo, ker se lahko hitro vnamejo in pri sušenju na mestih, kjer so bila poškodovana, bolj potemnijo, kar je znak slabše kakovosti in manjših zdravilnih učinkovin. Če primerjamo doma nabrane rastline s tistimi v vrečki iz lekarne ali trgovine, vidimo veliko razliko v barvi. Doma posušene rastline imajo prvotno barvo, če rastline nabiramo ob pravem času in v sončnem vremenu, sicer so bolj rjavkastih odtenkov. Če naberemo bezgovo cvetje na dan za cvet in ga takoj posušimo na majhni temperaturi v sušilniku, bo čudovite rumene barve, sicer je pa svetlo rjav. Kadar me-liso pomečkamo, je posušena črna, če jo rahlo razgrnemo, je dišeča in temno zelena.

Domača lekarna

Nov začetek za nabiranje čajnih zelišč»Le zakaj toliko dela z nabiranjem zelišč, saj je v trgovini čaj čisto poceni,« se marsikdo oglasi, a se ne zaveda, da je doma nabran čaj bolj zdravilen, bolj dišeč, okusnejši, bolj kakovosten in zato veliko več vreden. Nabiranje zelišč v naravi je enkratna sprostitev, uživamo na svežem zraku, se gibljemo in sprostimo od vsakodnevnih stresnih situacij.

Pazljivo do zaščitenih rastlin Pri nabiranju moramo biti pozorni na za-

varovane rastline. Nikoli ne kopljimo encijana, arnike, rosike, gorskega jegliča s koreninami, saj so že v veliki meri iztrebljeni, poleg tega pa so to v Sloveniji zavarovane rastline. Da ne bi uničevali narave, nabirajmo le dele nad zemljo; samo pri rastlinah, ki jih imamo na pretek, si privoščimo tudi korenike – npr. regrat. Pri nabiranju odstranimo vse zmečkane, obgrizene in ušive dele rastlin. Vsa zelišča nabiramo v suhem vremenu in jih takoj, ko pridemo z na-biralnega pohoda, damo sušit, bodisi v sušilnik, na peč, pod streho, na teraso. Paziti moramo, da temperatura pri sušenju ni večja od sedemdeset stopinj, da nam veter ne odnese pripravljenega, da na zelišča ne sije sonce, da jih ne dobita rosa ali vlaga, da posušimo še neovele rastline.

Nabiramo na dan za cvet Najbolj primeren čas za nabiranje je v

sončnih dneh, dobro je upoštevati tudi dan za cvet. Takrat nastane v rastlinah velika količina eteričnih olj, ki so tudi v čajnih mešanicah nosilci vonja in okusa. V zelo vročih poletnih dneh je priporočljivo nabiranje v poznem do-poldnevu, ker je opoldne in kasneje prevroče in eterična olja izhlapevajo hitreje. Korenike izkopavamo jeseni in zgodaj pomladi, ker imajo takrat največ energije in zdravilnih učinkovin shranjenih v podzemnih delih rastline. Nekatere rastline nabiramo, ko so že skoraj odcvetele – to so rman, bazilika, mete –, druge pa tik pred cvetenjem, npr. zlata rozga, melisa, saj imajo v tem obdobju največ zdravilnih snovi. Eterična

olja hitro izhlapijo, zato sušimo čim večje dele rastlin in jih tako tudi shranimo, šele pred prip-ravo čajne mešanice jih zdrobimo ali pa celo tik preden pripravimo čaj. Pri proizvajalcih čajev ne dobimo večjih delov rastlin, zdrobljene so do neprepoznavnosti, ker je le zelo zdrobljen čaj možno pakirati strojno.

Včasih so sušili čaj, zvezan v šopke, po prostorih, a tak čaj ni najboljši, listi odpadajo, nanje se nabira prah, šopki so predolgo iz-postavljeni sončni svetlobi. Suhi šopki po kotih pa naj le ostajajo, a za okras in drugačen vonj v prostoru. Predvsem priporočam sivko, ki si jo nasadite na vrt, a pazite, da bo tista, ki prenese več mraza. Z njo bomo zadovoljni, ker nam bo krasila zelenico, poleti nam bo odišavila okolico hiše, jeseni pa notranjost. Iz nje bomo pripravili širši prostor za pašo čebelam, naredili bomo lepe šopke, uporabili jo bomo za odstran-jevanje moljev. Skupaj z meliso, šentjanževko, ožepkom in meto je dobra za mešanico čaja proti stresu. Prijateljica pa je iz sivke naredila celo torto in bila je več kot odlična.

Jana Rojc

Foto

: Jan

a Ro

jc

Za nabiranje izberimo pravi travnik.

Pogovor o ekološki pridelavi hrane bi se težko zgodil ob bolj primernem času, na bolj primernem kraju in z bolj primerno gostjo. Zgodil se je 21. marca, le dan po koledarskem začetku pomladi, v času, ko se ljudje kljub letošnji podaljšani zimi že pripravljamo na letošnje kmetovanje in vrtnarjenje. Pogovarjali smo se v loški Kašči, najstarejši stavbi v mestu, ki je stoletja služila kot žitna kašča. Dr. Mar-tina Bavec, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pa je zagotovo tista oseba, ki v tem trenutku v Sloveniji o ekološkem kmetovanju

O ekološkem kmetovanju v loški Kašči

Petina obdelanih zemljišč naj bi bila ekoPridelovati hrano na ekološki način je v tem trenutku najbolj v duhu časa, ta način ima odprto perspektivo pri nas in v svetu, primeren je tudi za območja, kakršno je škofjeloško. To je le nekaj poudarkov iz pogovora z dr. Martino Bavec, ki je bila gostja Lokalne akcijske skupine Loškega pogorja.

ve največ; bila je med tistimi, ki so ga strok-ovno utemeljili, vrh tega je tudi sama aktivna pridelovalka, saj njena družina obdeluje kmetijo v bližini Krškega.

Po skromnih začetkih število ekoloških kmetij v Sloveniji skokovito narašča. V letu 1998 jih je bilo le 41, v letu 2011 že 2.363, lani se jim je pridružilo še 319 novih (skupno 2.682 kmetij na skupno 35.100 ha kmetijskih zemljišč v uporabi). V skupnem številu je to le nekaj odstotkov, cilj pa je, da bi delež kmetijskih zemljišč v uporabi v sistemu ekološkega nadzora dosegel 20 odstotkov skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi. Toliko jih

je v Avstriji in Švici, kjer jih je največ. Gostja je izpostavila več argumentov, zaradi

katerih je ekološka pridelava boljša od konven-cionalne, in sicer: ker je tako pridelana hrana bolj zdrava, ker je tak način bolj prijazen do okolja in bolj etičen. Pridelovati ekološko ne pomeni, da se moramo vrniti k načinom, kakršne so pred stoletji uporabljali naši predniki. Tak način ni nujno bistveno dražji, slej ko prej se tudi izplača.

Glavni problem ekološke pridelave pri nas je ta, da je preveč razdrobljena in proizvede pre-malo tržnih viškov. Gostja je pohvalila primer loške zadruge, ki pod vodstvom direktorja Mitja Vodnjova uspešno spodbuja in povezuje tukajšnje proizvajalce. Hkrati je izpostavila, da je na Škofjeloškem za zdaj razmeroma malo ekoloških kmetij z ustreznim certifikatom.

Miha Naglič

18

»Že nekaj časa smo želeli pripraviti tako tek-movanje. Pri nas to ni nova disciplina, pokalno tekmovanje v organizaciji Gasilske zveze Slo-venije poteka že kar nekaj let. Na Gorenjskem tek-movanja prirejo društva vsako zase, mi smo se pa odločili, da zberemo ekipe na Sovodnju, turnir pa poklonimo rojaku Miranu Bogataju,« je pojasnil poveljnik PGD Sovodenj Boštjan Peternelj.

Tekmovanja se je udeležilo 12 moških in 11 ženskih ekip iz Štajerske, Gorenjske, severne

Sovodenjski gasilci

Organizirali tekmovanje v spomin na Mirana BogatajaSovodenjski gasilci so pripravili tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Turnir, ki ga poklanjajo preminulemu rojaku Miranu Bogataju, je privabil 23 moških in ženskih ekip.

Primorske. »Ekipa mora biti čim bolj uskla-jena, če ni, se sesalni vod rad podira, tako se zraven prištejejo še kazenske točke. Te se sicer dodajo ob kakršni koli nepravilni izvedbi vaje. Tudi če ima ekipa dober čas, lahko s kazens-kimi točkami močno poslabša rezultat,« je bil ob prikazih ekip izčrpen poveljnik domačih gasilcev. Ti so na tekmovanju nastopili s kar štirimi moškimi in dvema ženskima ekipama in bili s prikazanim zadovoljni. Predsednik

Mitja Pavšič pojasnjuje: »Že pred pol leta smo se organizirali, sploh pri ženskih predstavnicah je bil velik odziv. Zelo sem zadovoljen, da je toliko vneme na Sovodnju.«

In kako so se ekipe odrezale? Med ženskimi ekipami so slavila dekleta iz PGD Sveti Štefan, na drugem mestu je bila ekipa iz Rovt, na tretjem pa Sovodenj 1. Med moškimi so bili tretji najboljši člani PGD Ledine, drugo mesto je osvojila domača ekipa Sovodenj 1. Najhitrejši in najbolj natančni pa so bili gasilci iz Zaloga pri Cerkljah, ki so do-mov odnesli tudi prehodni pokal, ki so ga prejeli za najhitrejši čas v finalu (16,65 sekunde).

Prve tri najboljše ženske in moške ekipe so prejele pokale, ekipa PGD Hrastje ­ Prebačevo, ki je prišla iz kraja, kjer je nazadnje živel Miran Bogataj, pa je prejela še posebno nagrado za najboljši približek povprečnemu času. »S tek-movanjem smo bili zelo zadovoljni, upam, da bo tako tudi ostalo, saj načrtujemo, da bo turnir postal tradicionalen,« je še povedal Boštjan Peternelj.

Damjana Peternelj

Kdo je bil Miran Bogataj? Rojen je bil 16. maja 1948. Izhaja iz Hobovš nad

Sovodnjem. Študiral je pravo ter se izšolal za rezervnega oficirja v Bileči. Bil je slovenski častnik, ki je bil leta 2000 povišan v brigadirja, podsekretar v nekdanjem Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo. Postavil je sistem zaščite in reševanja,

ga razvijal, zanj skrbel in ga vodil ob največjih preizkušnjah. Civilni zaščiti je poveljeval več kot 25 let,

vodil reševanja v naravnih nesrečah, od poplav leta 1990, 2007 in 2010 do potresov v Posočju in plazu

pod Mangartom. Lani je za svoje delo prejel zlati red za zasluge, najvišje priznanje predsednika Republike Slovenije, je pa tudi prejemnik več priznanj Ministrstva

za obrambo. Poleg številnih priznanj je med drugim leta 1991 prejel red generala Maistra druge stopnje z meči za prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Umrl je

27. decembra lani.

V maju ne spreglejte• 8. maj od 17.30 do 19.30: Tečaj postenja: Izdelava polstenega

nakita v Rokodelskem centru Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Cena 35 evrov, vključno z materialom. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51­12­460. Organizira RAS.

• 9. maj od 16.00 do 17.00: Meritve sladkorja, holesterola in krvnega tlaka v prostorih KŠPD (pritličje ZD Gorenja vas). Organizira KOKR Gorenja vas.

• 9. maj ob 17.00 do 19.30: Tečaj kvačkanja v Rokodelskem centru Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Udeleženci naj sabo prinesejo kvačko in volno. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51­12­460. Organizira RAS.

• 15. maj od 12.00 do 16.00: Kako začeti mednarodno poslovati – priložnosti za rast in razvoj podjetja. Cilj seminarja, ki ga bo vodil dr. Dragan Kesič, izredni profesor za mednarodno poslovanje na Fakulteti za management, je spoznati vlogo, pomen in značilnosti mednarodnega poslovanja v sodobnem svetu. Udeleženci se bodo seznanili tudi s tem, kaj je potrebno upoštevati pri vstopu na tuje trge. Izobraževanje bo na Partizanski 1 v Škofji Loki, dodatne informacije so na spletni strani www.fm­kp.si. Organizira Fakulteta za management.

• 16. maj ob 17.00 do 19.30: Tečaj kvačkanja v Rokodelskem centru Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Udeleženci naj sabo prinesejo kvačko in volno. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51­12­460. Organizira RAS.

• 17. maj od 17.00 do 19.00: Tečaj koptske vezave papirja – izdelava platnice in priprava listov za knjižico v Rokodelskem centru Duo na

Mestnem trgu, Škofja Loka. Cena 25 evrov. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51­12­460. Organizira RAS.

• 24. maj od 17.00 do 19.00: Tečaj koptske vezave papirja – vezava in dokončanje knjižice v Rokodelskem centru Duo na Mestnem trgu, Škofja Loka. Cena 25 evrov. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51­12­460. Organizira RAS.

• 28. maj ob 15.00: Aktualni razpisi za delujoča podjetja, delavnica v veliki sejni sobi UE Škofja Loka. Dodatne informacije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50­60­200 ali na RAS na telefonski številki 04/50­60­223.

• 28. maj ob 17.00: Prvi vtis s Sašo Einsiedler, delavnica v Sokolskem domu Škofja Loka. Dodatne informacije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50­60­200 ali na RAS na telefonski številki 04/50­60­223.

• 29. maj ob 16.00: Kje podjetje pri sklepanju zavarovanja naredi največ napak? Delavnica bo v veliki sejni sobi UE Škofja Loka. Dodatne informacije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50­60­200 ali na RAS na telefonski številki 04/50­60­223.

• 29. maj od 16.30 do 20.30: Tečaj postenja: Izdelava polstenih šalov v nuno tehniki v Ateljeju Clobb, Mestnem trgu 20, Škofja Loka. Cena 50 evrov, vključno z materialom. Dodatne informacije in prijave pri Katki Žbogar na telefonski številki 04/51­12­460. Organizira RAS.

• 30. maj ob 16.00: Kako postati podjetnik? Delavnica bo v veliki sejni sobi OOZ Škofja Loka, Spodnji trg 2, Škofja Loka. Dodatne infor-macije in prijave na OOZ Škofja Loka na telefonski številki 04/50­60­200 ali na RAS na telefonski številki 04/50­60­223.

Moška ekipa Sovodenj 1 v akciji v tamkajšnjem kulturnem domuFo

to: I

zidor

Jes

enko

19

Kam maja?• 7. maj do 10. junij: Razstava rokodelcev škofjeloškega podeželja v

Rokodelskem centru Duo, Škofja Loka. Organizira RAS.­ 8. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki.

Organizira RAS.• 11. maj od 8. do 12. ure: Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov na vaškem

trgu v Gorenji vasi. Organizira RAS.• 12. maj: 37. spominsko-rekreativni pohod na Blegoš. Dodatne informacije na

www.pdgorenjavas.com. Prijave niso potrebne. Pohod organizira PD Gorenja vas v sodelovanju PD Škofja Loka.

• 12. maj ob 10. uri: Košarkarska tekma Gorenja vas : Medvode, DP v košarki za starejše pionirje v telovadnici OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas.

• 12. maj od 10. ure dalje: Kosilo za starejše in krajši kulturni pro gram v domu občine Gorenja vas ­ Poljane. Organizira KORK Gorenja vas.

• 15. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. Organizira RAS.

• 18. maj ob 9. uri: 4. KBK, gorski tek – hoja iz Kopačnice na Blegoš in nazaj. Organizira ŠDMH.

• 18. maj ob 20. uri: Koncert vokalne skupine Cantabile v KD Poljane. Vstop prost.

• 18. maj od 10. do 17. ure: Dan odprtih vrat – prost vstop v Loški muzej. Organizira Loški muzej Škofja Loka.

• 19. maj od 10. ure: Kosilo za starejše in krajši kulturni program v dvorani Leskovica. Organizira KORK Gorenja vas.

• 19. maj ob 14. uri: Etnološka prireditev Janez že kleplje in veselica s skupino Gadi. TD Sovodenj.

• 22. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. Organizira RAS.

• 23. maj: Poho d po Vegovi poti. Lahka, označena pot. Predviden čas hoje je 4 ure. Dodatne informacije in prijave pri Valentinu Bogataju na telefonski številki 040/377­356. Organizira upokojenska sekcija PD Gorenja vas.

• 24. do 26. maj: Vikend športa in zabave na Sovodnju – športne igre za otroke, turnir v malem nogometu in turnir v floorballu. Dodatne informacije in prijave pri Klemnu Šturmu na telefonsko številko 031/509­344. Organizira ŠD Sovodenj.

• 25. maj do 1. junij: Teden obrti in podjetništva na Loškem.• 25. maj ob 9. uri: Pohod podjetnikov in obrtnikov OOZ Škofja Loka. Organizira

OOZ Škofja Loka.• 25. maj ob 10. uri: 15. Visoški tek. Dodatne informacije in prijave na www.

visoski­tek.si/. Organizira ŠD Poljane.• 25. maj od 10. do 18. ure: Odprtje tematske poti Pot poljanskih dobrot na

Visokem pri Poljanah. Organizira Turizem Škofja Loka.• 25. maj: Zaključek 2. sezone akcije Prijatelji Jelenc v zavetišču na Jelencih.

Uvrstitve in vse dodatne informacije na www.pdgorenjavas.com.• 25. maj ob 11.uri: Nastop učenk in učencev dislociranih oddelkov Glasbene

šole Škofja Loka Gorenja vas, Železniki in Žiri v Sokolskem domu v Škofji Loki. Organizira GŠ Škofja Loka.

• 26. maj: Čistilna akcija – planinske poti in širša okolica. Dodatne informacije in prijave pri Romanu Pagonu na telefonski številki 031/556­520. Organizira PD Gorenja vas v sodelovanju z varuhi narave.

• 26. maj: Pohod na Ablanca (2004 m). Zahtevna, neoznačena pot. Obvezna čelada! Predviden čas hoje je 6 ur. Dodatne informacije in prijave pri Cenetu Črešnovarju na telefonski številki 031/768­898. Organizira PD Gorenja vas.

• 29. maj od 16. do 19. ure: Ekološka tržnica na Mestnem trgu v Škofji Loki. Organizira RAS.

• 29. maj ob 18. uri: Razstava izdelkov dijakov Šolskega centra Škofja Loka – otvoritev razstave in razglasitev nominirancev za prejem nagrad OOZ Škofja Loka v Sokolskem domu v Škofji Loki.

• 1. junij od 9. do 12. ure: Podjetniška tržnica na Mestnem trgu Škofja Loka. Or-ganizira OOZ Škofja Loka in RAS.

• 1. junij: Žur z Janom Plestenjakom, Strmino in ansamblom Dor ma cajt na Šupcovem travniku na Hotavljah. V primeru slabega vremena v Športni dvorani Trata, Škofja Loka. Organizira PGD Hotavlje.

Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri (ZŠAM) so se v velikem številu zbrali na 34. let-nem občnem zboru v občinskem domu v Gorenji vasi. Združenje trenutno šteje 240 članov, od tega jih je nekaj več kot 60 uniformiranih. Pri-hajajo od vsepovsod – največ pa jih je iz občin Žiri in Gorenja vas - Poljane.

Minulo leto je bilo za ZŠAM Žiri zelo pomembno, saj je združenje prejelo občinsko priznanje Občine Žiri, srebrni znak Policije in tudi naziv »Društvo v javnem interesu«, kar pomeni, da bo moralo združenje sedaj še več delati, vsaj na področju prostovoljnega dela članov v javno dobro. Člani združenja so skozi vse leto pripravljali preventivne akcije za varnost občanov v prometu, urejali promet na paradah, procesijah, kostanjevem pikniku, vojaškem spektaklu v Žireh ipd.

Poveljnik ZŠAM Žiri Vojko Jezeršek je predstavil, da so člani združenja v minulem letu naredili 950 pros-tovoljnih ur in prevozili kar 4.215 kilometrov s svojimi vozili za potrebe združenja. Delo, ki ga je združenje opravilo kot prostovoljno v letu 2012, je ocenjeno na 10.382,33 evra. Iz poročila blagajničarke pa je bilo raz-vidno, da združenje ni porabilo vseh sredstev in ima na koncu leta pozitivni saldo.

V svoje vrste so sprejeli pet novih članov ZŠAM Žiri. 45 članom so podelili značke za dolgoletno članstvo. Za 55 let članstva sta značko in diamantno plaketo prejela Božo Oblak in Mirko Pisk. Predsednik ZŠAM Žiri Marijan Dolenec je podelil še 21 plaket za delo v združenju in tri plakete za izjemen prispevek združenju. Robi Ferlan je tako prejel plaketo tovarištva, Tomi Jereb plaketo humanosti, Anton Kržišnik pa plaketo ZŠAM Žiri. Janez Šuštar in Matjaž Hudobivnik s Policijske postaje Škofja Loka pa sta prejela plaketo ZŠAM Žiri za korektno delo z združenjem in za zasluge, saj sta veliko pripomogla k izboljšanju razmer na naših cestah. Za sodelovanje z ZŠAM Žiri pa so podelili pet plaket – Andreju Poljanšku (Skledniku), Rekreativnemu društvu Rokovnjači, Mešanemu pevskemu zboru Srebrni glas, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobračeva, trgovini VBH iz Škofje Loke.

Občni zbor je obiskal tudi župan Občine Gorenja vas ­ Poljane Milan Čadež. Pozdravil je prisotne in poudaril, da ima vsaka občina premalo takih prostovoljnih društev, kot je ZŠAM Žiri, in da je lepo videti uniformirane člane združenja na cesti, pa naj bo to v septembru ali pozimi. Ob dolgih večerih oziroma nočeh pa člani ZŠAM opozarjajo na cesti vse tiste, ki niso dobro opremljeni za temno noč, obenem pa jim še podarijo odsevna telesa. Zahvalil se je združenju za vsa dobro opravljena dela v občini. Občnega zbora so se udeležili tudi podžupan Občine Žiri Branko Jesenovec ter člani ZŠAM Idrija, ZŠAM Vrhnika, ZŠAM Jesenice, AMD Žiri in pobrateno združenje ZŠAM Slovenske Konjice.

Ob koncu občnega zbora je predsednik ZŠAM Mari-jan Dolenec predstavil še načrt dela za letošnje leto, nato pa so zbranim postregli z domačimi klobasami. Za družabni del večernega programa je poskrbel ansambel Trio Šubic.

Marijan Dolenec, predsednik ZŠAM Žiri

Občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri

Podelili značke in plakete najbolj zaslužnim

20

LeskovicaPrireditev ob materinskem dnevu je v

dvorano privabila starše in druge obiskovalce, ki so si z zanimanjem ogledali in prisluhnili nastopu otrok iz Leskovice in okoliških vasi. Zabaven program, v okviru katerega so otroci recitirali in prebrali pesmi, posvečene mamam, očetom in družini, ter se predstavili na sintesaj­zerju, harmoniki in kitari, je zaključila krajša, nekoliko prirejena dramska igra z naslovom Mamica, čakamo te.

Rdeča nit dramske igre je bila vrnitev mame in male sestrice iz porodnišnice. Sestra in brat, ki sta doma sama čakala na mamo, sta kmalu ugotovila, da brez ljubeče mame ne gre. Kljub temu da se je z rojstvom sestrice želja uresničila predvsem sestri, brat sklene, da jo bo imel prav tako rad kot starejšo in ji kupoval darila za rojstni dan. Ne bo mu pa treba posojati igrač. Mama in oče jo bosta imela prav tako rada, saj starši ne delajo razlik in imajo radi vse svoje otroke. Njuna prijateljica živi brez staršev in nima brata ali sestre, zato ji je večkrat dolgčas in se počuti osamljeno. Že res, da ji mama pošilja lepe stvari, a kaj, ko je ni nikoli doma, saj ves čas dela v Nemčiji. Hčerka je osamljena in bi bila raje bolj revno oblečena, samo da bi bila mama ob njej.

Občinstvu se je z avtorsko pesmijo Moja mami predstavila Tadeja Galičič. Kulturni program so sooblikovali še Aleš in Manca Demšar, Sebastjan Galičič, Martina in Mojca Jelovčan, Tanja Jeram, Marjana Jezeršek, Marija in Veronika Klemenčič, Ana, Klemen in Žan Mezeg, Aljaž Razložnik ter Polona Slabe. Po končani prireditvi – organizacijo in pripravo kulturnega programa je prevzela Lidija Razložnik – je sledilo še druženje ob dobrotah Nežke Demšar. Zahvala KS Gorenja vas in Občini Gorenja vas, ki sta finančno omogočili izvedbo prireditve.

Javorje Tudi na PŠ Javorje smo marca pripravili

tradicionalno prireditev ob materinskem

Materinski dan

Otroci so se zahvalili staršemOb materinskem dnevu so učenci podružničnih šol iz občine in iz Leskovice s pomočjo mentorjev pripravili pestre kulturne programe. S čim so se predstavili?

dnevu. Na odru smo si roke podali majhni in veliki. Otroci iz vrtca so peli in plesali, šolarji pa so recitirali pesmice za mamice in očke o Cicibanu in čebeli, pripravili smo lutkovni predstavi o zvezdici Zaspanki in pomladi ter se zavrteli ob ljudskih plesih. Učenci, ki obiskujejo gledališki krožek, so pripravili Žogico Nogico. Tisti, ki radi govorijo tudi angleško, pa so v tujem jeziku zapeli pesmico o prstkih in pajku. Nekateri radi poprimejo za harmoniko, drugi pa zaplešejo balet ob nežnih zvokih glasbe. Celotno dogajanje je popestril tudi ples javorske folklorne skupine. Za pri-jeten zaključek so poskrbeli še javorski pevci. Vsaka obiskovalka prireditve je prejela majhno darilce, narejeno z majhnimi otroškimi prstki.

LučineDvorana Kulturnega doma Lučine je bila v

nedeljskem popoldnevu 24. marca rezervirana za prireditev ob materinskem dnevu. Program smo vzgojiteljici in učiteljice oblikovale z otroki iz vrtca in učenci OŠ Lučine. Prireditev

je v polni dvorani potekala pod naslovom Kaj je tisto toplo, mehko, prijazno. Skozi program so nastopajoči in gledalci poskušali najti odgovor. Vrtčevski otroci so povedali, da so v njihovem vrtcu stezice, po katerih stopajo v širni svet. S plesom so pokazali, kako znajo spletati venček. Prisluhnili smo klavirju, ksilofonu in har-moniki. Učenci so peli, plesali, dramatizirali, pripovedovali o mamicah in atijih, o babicah in dedkih, pa o pomladi, ki še kar ne najde poti v našo deželo. Otroški pevski zbor je ubrano zapel več pesmi, kjer so se izkazali tudi solisti. Člani Orffovega krožka so zaigrali z novimi instrumenti. Kdor je bil na prireditvi, je izvedel, da so tisto toplo, mehko in prijazno seveda toplo mamino naročje, mehki objemi in prijazno življenje v družini.

Prireditev se je zaključila s sladko pogos-titvijo in cvetočimi trobenticami, za kar je poskrbela Krajevna skupnost Lučine.

SovodenjNa Sovodnju so številni obiskovalci, pred-

vsem starši in stari starši nastopajočih, napol-nili kulturno dvorano. Že dvaindvajsetič so se skupaj veselili materinskega dne in prihoda pomladi.

Programa ni bilo težko sestaviti, saj poleg pouka potekajo številne dejavnosti, pri katerih učenci sodelujejo in tudi radi pokažejo svoje znanje. Dramski krožek je prispeval igrane vsebine, otroški pevski zbor prepeval med letom naučene pesmi, plesalci so prikazali koreografije ob glasbi, ki jo radi poslušajo. Vsak oddelek je dodal še kaj iz vsebin pouka, na primer petje ljudskih pesmi s plesom ali recitacije. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so igrali na flavto, saksofon, kitaro, klarinet in harmoniko. Za kratke igrane vmesne utrinke namesto veznega besedila so poskrbeli mlajši učenci. Peli, plesali in pripov-edovali so tudi otroci iz vrtca.

Program sta si ogledala tudi ravnatelj šole Izidor Selak in vodja vrtca Marinka Vidovič.

P. N., M. J., M. K., M. Bu.

21

Začetki društva segajo v leto 2003, ko se je na pobudo nekaj Dobravcev ustanovilo ŠD Sv. Urban z namenom, da bi bolj povezani lažje gojili nekatere športne panoge, kot so pohodništvo, smučanje, floorball …

Že leto prej smo pričeli z rednimi vzponi k cerkvi na Sv. Urbanu, kjer smo namestili skrinjico z vpisno knjigo in žigom. Vse desetletje pridno

Uvodoma je obiskovalce nagovoril ravnatelj Izidor Selak, ki je izrazil zadovoljstvo ob ve-likem številu nastopajočih. Skupaj jih je bilo namreč okrog dvesto. Prireditev je bila tudi generalka pred območnim srečanjem otroških in mladinskih pevskih zborov v Žireh ter območno revijo plesnih skupin v Škofji Loki. V pevskem delu se je predstavil pevski zbor Rutice, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Ivana Tavčarja, nastopili so tudi pevci iz PŠ Lučine in Sovodenj. Vsi pojejo pod mentorstvom Neže Erznožnik, ki je poskrbela tudi za scenografijo.

Z osvojenimi plesnimi koraki in zanimivimi koreografijami so obiskovalce navdušili plesalci iz vrtca Zala in enote Dobrava ter učenci od 1. do 7. razreda. Skupini Step – zdaj jo sestavljajo Lea Bašelj, Tina Dolenc, Daša Gorjan, Helena Oblak, Dajana Nanova, Dunja Pustavrh, Eva Kržišnik, Kaja Slabe in Nika Selak – sledijo tudi plesalke in plesalec PS Step Junior. Bučen aplavz sta z nadvse zanimivo koreografijo z naslovom Neukročena požela Dunja Pustavrh,

Deset let športnega društva Sv. Urban

Po več letih je oživelo smučišče na Gorenji DobraviV mesecu marcu smo se že deseto leto zapored na občnem zboru zbrali člani ŠD Sv. Urban. Društvo ima več kot sto članov, od najmlajših do starejših. Predsed-nik Dušan Podobnik je povedal, da smo izpeljali vse napovedane dejavnosti, v prihodnje pa sledi še kakšna novost.

polnimo vpisno knjigo – v najboljših časih je bilo tudi več kot 7.000 vpisov na leto. Ob začetku novega leta se tradicio-nalno dobimo na novoletnem srečanju v »Župnk«, kjer na-jbolj pridni pohodniki prejmejo simbolična darila.

V okviru veselega decem-bra organiziramo nočni pohod prek Sv. Urbana v Vinharje. V cerkvi pripravimo krajši koncert, na turistični kmetiji Pri Ljubici pa v prijetni družbi zaključimo pohod. Med lan­skim nas je razveselila zima z rahlim sneženjem, v cerkvi pa Štedientje s svojim nastopom.

Tudi smučišče na Gorenji Dobravi je letos po večletnem premoru, ravno za zimske počitnice, zopet zaživelo. Ker je bila zima dovolj radodarna s snegom, smo izvedli tudi tekmo v smučarskih skokih.

Širša javnost pa nas najbolj pozna po kole-sarskem vzponu na Javorč – letos, 24. avgusta, bo že deseti. Lani se ga je udeležilo 83 kolesar-jev, od tega kar trinajst članov našega društva,

ki so prvič tekmovali v novih kolesarskih dresih z logotipom našega društva.

V prvih letih smo v osnovni šoli organizirali tek-movanja v floorballu, zadnja leta pa 26. decembra turnir v malem nogometu. Lanskega se je udeležilo 21 ekip, od tega dve iz domačega kraja.

V osnovni šoli imamo ob sredah v najemu telovadnico, kjer mnogo naših članov vseh starosti igra florball. Že vrsto let pa se množično srečujemo tudi na prvomajskem kresovanju, nad katerim so navdušeni zlasti otroci.

Leta 2010 smo se vključili v čistilno akcijo Očistimo Slovenijo, ki se je je udeležilo več kot petdeset članov in domačinov. Čistilna akcija je postala tradicionalna, zdaj vsako leto čistimo našo okolico.

Prav tako se vsako leto odpeljemo na daljši izlet. Ogledali smo si že dobršen del Slovenije. Lani smo se odpravili v Gardaland, letos je v načrtu raziskovanje okolice Tolmina.

Vsako leto na velikonočni ponedeljek orga-niziramo pohod v našo bližnjo okolico. Povzpeli smo se že na Koreno, Sv. Jakoba in Planino nad Vrhniko, letos pa smo naredili pravi zimski vzpon na Osolnik.

Jubilejni občni zbor smo sklenili s podelitvijo priznanj nekdanjim članom upravnega odbora. Priznanja so prejeli David Mohorič, Olga An-dreuzzi, Milena Kavčič, Blaž Možina in Metod Homec. V odsotnosti pa tudi Mitja Čadež, Matej Homec, Grega Stanonik in Luka Ferlan.

Fani Debenec

<PODPIS POD SLIKO sv. urban>

Rutice in Step

Pevci in plesalci obesili oblake sušit na sonceAvla OŠ Ivana Tavčarja je gostila prireditev Obesimo deževne oblake sušit na sonce, ki je bila v znamenju petja in plesa. Z novimi koreografijami in pevskimi točkami so se predstavili učenci gorenjevaške osnovne šole, plesnih skupin Step Junior ter Step. Pevci in plesalci so skozi duhovit program, ki ga je sooblikovala Lea Bašelj, pričarali smeh na lica biskovalcev, za katere je bila avla tokrat skoraj premajhna.

sicer članica PS Step, in Jaka Osredkar, član PS Step Junior. Duo se bo s to točko predstavil tudi na prihajajoči reviji. Zbrano občinstvo je z avtorsko koreografijo Out of control navdušila tudi dolgoletna članica PS Step Tina Dolenc.

Dogodek je pripravila PS Step z men-torico Petro Slabe. Na njej so se pred domačim občinstvom prvič predstavile štiri nove plesalke, prireditev pa je bila posebna tudi za Step junior, ki v novi sestavi deluje od septembra lani.

Sicer pa je plesna skupina Step, ki s svojimi nastopi navdušuje po vsej Sloveniji, aktivna vse leto. Pred kratkim so plesalke nastopile na dobrodelni prireditvi Tudi v Bovcu z IN frizuro. Maja jih čaka nastop na Evropskem prvenstvu v kajak spustu v Bovcu.

Lidija Razložnik

Ob deseti obletnici so prizadevni člani nekdanjega upravnega odbora prejeli priznanja.

Nad plesom so navdušeni tudi najmlajši.

Foto

: Lid

ija R

azlo

žnik

22

Vodič poleg opisa čebelarske poti s točkami postanka ponuja tudi lokalne jedi, ki se na kakršen koli način povezujejo z medom ter favno in floro Poljanske doline. Tako lahko v njem preberete recept za smrekov sirup, pečeno ajdovo kašo, visoško pečenko, bezgov sirup ... pa tudi za metrski medenjak in še kaj slastnega. Skladno z naslovom letošnjega festivala Potuj z jezikom smo recepte zapisali v knjižnem jeziku, angleščini in poljanskem narečju. Potovali nismo sami – z nami v korak so stopili Ivan Franke, Valentina Grošelj Kobe, Ivan Tavčar, dr. Aleš Ušeničnik ter Ive Šubic, ki smo jih prav tako vključili v lično oblikovano brošuro, v njej pa najdete tudi nekaj opisov iger iz časov naših babic in prababic ter slovarček narečnih kulinaričnih izrazov. Vodič so z grafikami, ki so nastale pod umetniškim očesom učiteljice Mihaele Žakelj Ogrin opremili sedmošolci: Vesna Mudri, Miha Rupar, Urban Dolenc, Karin Eržen, Tina Ržek, Oskar Prosen in Gašper

Potuj z jezikom je bil naslov, ki je vabil k turističnemu produktu v povezavi s hrano in narečnimi besedami. Sovodenjski učenci so v ospredje postavili kruh in dodali naslov Domači je, domači.

Predstavljanje peke kruha, vaja v mešenju testa, kmečka opravila v povezavi z žitom, predmeti in narečne besede za to področje znajo biti zadosti atraktivni, da bi jih sprejeli tudi turisti ali skupine

Turizmu pomaga – PŠ Sovodenj

Domači je, domačiSedemindvajsetega festivala Turizmu pomaga lastna glava so se za gorenjsko regijo iz naše občine udeležile skupine učencev treh šol, med njimi tudi s So-vodnja. Pri izbiri teme smo očitno imeli veliko srečo, saj smo se ob razglasitvi veselili kar treh zlatih priznanj.

učencev, hkrati pa bi pomenili dopolnilno dejavnost na kmetiji. Prava stara mentrga, priložnostna krušna peč, lopar, žita in polizdelki iz Karlovskega mlina, koški s prešcami, celotna videopredstavitev mešenja in peke kruha, predvsem pa devet aktivnih učencev je vse popoldne skrbelo za zelo opazno in živahno dogajanje na turistični tržnici.

Štirje t. i. preščarji: Anej, Urban, Rebeka in Eva so obiskovalce Mercatorjevega centra na

Primskovem vabili na svoj razstavni prostor, kjer so jih sprejele v rdeče rute in predpasnike odete mlade gospodinje: Hana, Manca, Lara in Eva. Mnogokrat so pokazale cel postopek priprave in mešenja testa, David pa je opisoval kurjenje v peč in peko kruha v njej. Z velikim žarom in samozavestno so delo opravljali vse popoldne.

Mnogi obiskovalci so postali, prisluh-nili razlagalcem in si prislužili majhen kruhek oziroma prešco z zgodbo ter zbirko receptov za kruh. Obujali so spomine, kako so nekoč tudi sami mesili kruh v mentrgi ali binkli, ga vzhajali v slamcah ali peharjih in pekli v krušni peči.

Z idejo in pisno raziskovalno nalogo, s pos­tav ljeno razstavo ter s praktično predstavitvijo je bila zadovoljna tudi ocenjevalna komisija, ki je učencem podelila kar tri zlata priznanja – največ, kar je mogoče dobiti na regijskem festivalu. Da je bila bera zares polna, sta dva učenca zmagala še v kvizu narečnih besed.

Mlade pekarice so zamešene hlebčke podarile obiskovalcem in poslušalcem, ki so jih odnesli domov in upam, da tudi spekli in z veseljem pojedli. Na videz preprost projekt učencev je nastal z delom, izdelki, predmeti ali finančno podprlo večih subjektov: matična šola, več gospodinj, en stari oče, en sokrajan, Karlovski mlin, Pekarna Burnik in turistično društvo Sovodenj. Vsi, ki smo se trudili za uspeh projekta, smo bili zelo veseli obiska in moralne podpore staršev, sorodnikov, ravnatelja in predstavnice občine na turistični tržnici.

Milka Burnik

Sovodenjski turistični podmladkarji so prejeli tri zlata priznanja.

Foto

: Tin

a Do

kl

Turizmu pomaga – OŠ Poljane

Puot polanske čebielcePoljansko osnovno šolo smo na letošnjem turističnem festivalu zastopali učenci, ki obiskujemo izbirni predmet turistična vzgoja. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Blegoš smo pripravili vodič po že obstoječi Čebelarski poti sv. Urbana, ki smo jo za naše potrebe preimenovali v Puot polanske čebielce. Z vodičem smo se predstavili na turistični tržnici v Kranju in osvojili srebrno priznanje.

Režen. Če vas naš izdelek zanima, se lahko obrnete na OŠ Poljane.

Obiskovalce smo v Kranju pogostili z domačimi dobrotami, ki so jih velikodušno prispevale okoliške kmetije: Podmlačan, Andrejon, Odam, Janez Šubic, Pr’ Zamud in Jakuc (med in medeni izdelki). Medene srčke so učenci spekli tudi v domačih pečicah.

Na tržnici se je predsednik ČD Blegoš Štefan Inglič še posebej izkazal. Že v času priprave naloge nam je nudil vso mogočo podporo, na tržnici pa smo ob njegovi dobri volji predstavili satnico s čebelami in matico, na posebnem stojalu pa so si lahko navzoči ogledali zaporedje priprave in polnjenja satnic. Panji, ki so nadomeščali običajno stojnico in so jih poslikali naši osmošolci, in še bolj čebele so med obiskovalci vzbujali veliko pozornosti.

Namen vseh turističnih projektov, ki se predstavljajo na tem že uveljavljenem nacio-nalnem festivalu, je, da tudi v resnici zaživijo.

Nas ta naloga še čaka, in sicer nas boste lahko videli v nedeljo, 2. junija, ko bo potekala že deseta čebelarska pot. Kako bomo popestrili dogajanje? Pridite in poglejte!

Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi predstavitve v Kranju: hišniku Filipu Ples-tenjaku za izdelavo potrebnih rekvizitov, TD Žirovski Vrh za oblačila, vsem gospodinjam z omenjenih kmetij za hrano in Štefanu Ingliču za čebelarske rekvizite in vso pomoč.

Mentorici Mateja in Ana Tušek z učenci: Leo Potočnik, Patricijo Raztresen, Aleksom Hre-nom, Katjo Krajnik, Lukom Koširjem, Vesno

Mudri, Brigito Ferlež, Tino Ržek in Jerco Šturm

23

Učenci poljanske šole vsako šolsko leto izdelajo tematsko različne raziskovalne naloge, ki segajo na področja zgodovine, etnologije, ekologije, sociologije, geografije, matematike, računalništva itn.

Učenci, ki jih raziskovanje zanima, se za tematiko svojih nalog odločijo že v jesen-skem času, potem pa se s pomočjo mentorjev seznanjajo s pravili in postopki raziskovanja, s strukturo raziskovalne naloge, terenskim delom, intervjuji, hipotezami in sklepi. Ker pa razisk-ovalna naloga zaživi šele, ko je predstavljena širšemu občinstvu, mladi raziskovalci svoje predstavitve najprej preizkusijo tako, da nas-

Navdih smo dobili pri obisku Ažbetove rojstne hiše ob 150­letnici njegovega rojstva. Anton Ažbe je namreč svetovno znani slikar, ki se je rodil v vasi Dolenščice, blizu Javorij. Oblikovali smo pester program druženja starejših ljudi na Ažbetovi domačiji – Pri Ažbetu doma.

Svoje delo smo predstavili na turistični tržnici v Mercatorjevem centru Ljubljana Šiška. Tam smo stojnico spremenili v Ažbetovo domačijo in ponudili naš proizvod. Na mizi so zadišale dobrote iz časov Antona Ažbeta.

Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske doline

Tri naloge, vse odlično uvrščeneGibanje Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske doline mlade spodbuja k raziskovanju, inovativnosti in ustvarjalnosti s ciljem, da razvijejo svoje sposobnosti, pridobijo nova znanja in izkušnje, se vključijo v skupinsko delo, nabirajo izkušnje z nastopanjem, pri-dobijo dodatne možnosti za pridobitev štipendije in vpis v šolo ter krepijo samozaupanje in osebno zadovoljstvo. Pri delu jim pomagajo mentorji in somentorji.

topijo v šoli pred sošolci in učitelji. Njihovi odzivi in ocene jim pomagajo izpiliti predstavitve, s ka-terimi se udeležijo regij­skega srečanja mladih raziskovalcev.

O spanju, modi in ledinskih imenih

V letošnjem šolskem letu so na naši šoli nas-tale tri raziskovalne na-loge. Tjaša Buh in Špela Petrovčič iz 9. a razreda sta pod mentorstvom Irene Tehovnik izdelali razisko­valno nalogo Spanje med mladostniki (interdisci-plinarno področje), Mojca Šubic in Urša Božnar iz 9. a geografsko raziskovalno

nalogo Ledinska imena v Poljanah in okolici (mentorica Sonja Homec), Ana Demšar iz 8. b ter Klara Rakovec iz 8. a pa sta pod vodstvom Mihaele Žakelj Ogrin raziskovali področje sociologije in izdelali nalogo Obremenjenost ljudi z modo.

Tjaša Buh in Špela Petrovčič sta med razisko-vanjem ugotovili, da je spanje med mladost-niki zelo pomembno in potrebno. Anketirali sta osnovnošolce in srednješolce ter potrdili hipot-ezo, da osnovnošolci spijo več kot srednješolci. Srednješolci več časa preživijo za računalnikom ali pa pred televizijo, a tudi bolje kot osnovnošolci poznajo posledice nespečnosti.

Ana Demšar in Klara Rakovec sta pokukali v zgodovino mode in s pomočjo dveh anket raziskali, kaj vse vpliva na nakup oblačil, kako moda vpliva na zdravje ljudi in na človekovo počutje ter ali je pri nakupu oblačil pomembnejša trenutna moda ali cena.

Mojca Šubic in Urša Božnar sta se veliko pogovarjali z domačini in lastniki zemljišč ter zapisali ledinska imena v Poljanah in njihovi okolici. Ugotovili sta, da so se imena pa tudi zemljišča skozi čas spreminjala. Izvedeli sta veliko o naseljevanju Poljanske doline ter da ledinska imena večinoma izhajajo iz imen lastnikov, imen domačih hiš, iz oblike zemljišča ter tudi iz legend.

Letošnje 13. srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih in srednjih šol je bilo v Šolskem centru v Kranju. Udeležilo se ga je vseh šest učenk, avtoric raziskovalnih nalog, spremljali pa sta jih mentorici Sonja Homec in Mihaela Žakelj Ogrin. Na srečanju je bilo predstavljenih 54 raziskovalnih nalog, in sicer 18 srednješolskih ter 36 osnovnošolskih.

Mojca in Urša gresta na državnoMlade raziskovalce in njihove mentorje je

najprej pozdravil Jože Drenovec, v. d. direktorja ŠC Kranj, potem pa so se raziskovalci istega tematskega področja razporedili po posameznih učilnicah. Sledile so predstavitve raziskovalnih nalog, nato so se sestale ocenjevalne komisije in na koncu so bili razglašeni rezultati ter podeljena priznanja.

Tjaša Buh in Špela Petrovčič sta osvojili četrto mesto, Ana Demšar in Klara Rakovec sta bili na področju sociologije drugi, Mojca Šubic in Urša Božnar pa sta bili najbolj prepričljivi na geografskem področju in sta osvojili prvo mesto na regijskem srečanju, kar pomeni, da sta se uvrstili na državno srečanje mladih raziskovalcev.

Bernarda Pintar

Turizmu pomaga – PŠ Javorje

Pri Ažbetu domaTudi letošnje šolsko leto so učenci Podružnične šole Javorje sodelovali pri pro-jektu Turizmu pomaga lastna glava, pod naslovom Potuj z jezikom. Izdelali so turistično nalogo z naslovom Pri Ažbetu doma. Pri nastajanju smo jih usmerjale in jim pomagale mentorice Maja Kokalj, Živa Štenta in Darinka Bertoncelj.

Pokazali smo meni, ki bi ga gost poskusil ob obisku domačije: kisu zejle s fežolom mpa jetrnca, pečena polenta z japkam mpa kampot iz suhga sadja. Na stojnici smo se predstavili v domačem narečju.

Za izdelano nalogo in privlačno predstavitev smo prejeli dve zlati priznanji na državnem nivoju, in sicer za sodelovanje in najboljšo turistično nalogo. Čaka nas še predstavitev v Mariboru, kjer se bodo predstavili vsi z zlatom nagrajeni tekmovalci iz celotne Slovenije.

Maja Kokalj

24

V vrtcu Dobrava smo si vzeli en teden za igro brez igrač. V vrtcu brez igrač?! Seveda. Pa še kako je bilo zanimivo. Vživeli smo se v stare čase, ko ni bilo toliko igrač. In otroci? Zelo so uživali. Namesto kupljenih igrač, kock, punčk, vozil … smo prepevali ljudske pesmi in plesali ob ljudski glasbi.

Igrali smo se družabne igre, ki jih otroci danes sploh ne poznajo več – kovtre šivat, ristanc, spoznali smo stare besedne igre in uganke. Na igrišču se nismo igrali z lopatkami in kanglicami, ampak smo poiskali krtine, veljice in kamenčke za igro. Obiskala nas je stara mama enega od naših otrok in nam predstavila stara orodja in pripomočke za žetev, igrali smo se s klasi in jih opazovali pod povečevalnim steklom, jih risali …

Imeli smo tudi koncert skupine Zaton. Prepevali so nam ljudske pesmi ob sprem-

V šoli je učni načrt prenatrpan, da bi s pred­vi denimi cilji lahko dosegli zadostno ekološko osveščenost. Če otroci vidijo, da lahko ostanke krompirja, sadja, kavino usedlino, ostanke prismojenega mečemo v školjko, da lahko pok-varjen jogurt v celoti vržemo med plastiko, ne da bi plastiko očistili, da baterije vržemo med ostale odpadke, da stekleničko zdravil odložimo med ostalo …, kako naj se naučijo, kaj je prav? Samo s svojimi zgledi jih učimo.

Na obisku sortirnice so bili otroci zgroženi nad veliko vrečo žemelj, ki je bila med ostalimi

Kotiček za starše

Za kom otroci pobirajo odpadke?V okviru Eko dneva smo obiskali sortirnico odpadkov v Todražu in izvedeli veliko stvari, za katere bi morali učenci slišati večkrat, ne samo enkrat na leto. Za to smo zadolženi učitelji, predvsem in v veliko večji meri pa starši. Kdo bo nudil otroku znanje o skrbi za čistejše okolje, če ne starši.

odpadki. Ponosna sem nanje, da so komentirali, in vem, da oni žemelj ne bodo metali v kontej­ner. Rada bi jih pohvalila, kajti hitro se učijo, in naj nam ne bo škoda časa, ko ponavljamo iste stvari večkrat, naj bo to o pozdravljanju, o odnosu do starejših, prijaznosti, skrbi za okolje …

Občina je ogromno vložila v ozaveščanje občanov in rezultati so vidni, čeprav bo potrebno ponekod še zavihati rokave. V tem mesecu izvajamo v šoli in vrtcu akcijo čiščenja ožje in širše okolice šole. Včasih se vprašam,

če so smeti, ki jih pobirajo manjše in večje otroške roke, res samo rezultat njihovega onesnaževanja.

Kdo je izpraznil pločevinke piva in energij­skih pijač, ki krasijo travnike ob cestah? Kdo je kadil na igrišču pred šolo? Je res naloga čistilk, da pobirajo »čike« za zdravimi rekreativci, ko zapuščajo telovadnico?

Ko nihče ne vidi …Starši, ne jezite se, ker vaši otroci skrbijo

za čisto okolico, kajti s tem pridobivajo spoštovanje do narave, učijo se, kaj je prav, mogoče bodo prav zaradi te skrbi za okolje svoje starše opozorili, da tega ne bodo počeli. Pri akciji imajo rokavice in pridobivajo delovne navade. Nekaterim otrokom pa kljub akciji ne bo pomagalo. Odvije bombon in papirček vrže na tla, če ga le nihče ne vidi. Na postajo k blokom lahko dežurni hodijo pobirat smeti vsak dan in vsak dan bodo tam nove. Okrog košev v razredih pogosto leži polno papirčkov in brisačk. Obriše si roke, vrže blizu koša in vseeno je, če pade zraven. Da bi pa pobral še prejšnje, ne pade nikomur na pamet.

No, zato smo pa straši in učitelji, da stalno spodbujamo k pravim rešitvam. Zavedati se je treba, da ločeno zbiranje odpadkov podaljša dobo odlagališčem, za katere je tako zelo težko najti prostor, da manj bioloških odpad-kov pomeni manj toplogrednih plinov in z biološkimi odpadki lahko pridobimo koristen kompost, ki ga vrnemo v naravni krog.

Slovenija ima na leto od 300 do 800 kg odpadkov na enega prebivalca. Toliko družin, toliko smeti, toliko onesnaževanja. Vsi odpadki danes niso več odvečni. Če smo osveščeni, lahko odpadki pomenijo surovino za pridobivanje recik-liranih proizvodov, goriva, komposta … Skrb za čisto okolje je hkrati tudi skrb za naše zdravje.

Jana Rojc

Vrtec Dobrava

Teden dni smo bili brez igrač

Foto

iz a

rhiva

vrtc

a

ljavi harmonike. Ker je naš vrtec eko vrtec, smo vključili še eko igrače. Izdelali smo jih iz odpadnega materiala. Podirali smo keglje iz plastenk, igrali smo se s plastičnimi zamaški, škatlami različnih ve-likosti, časopisnim pa-pirjem …

Stare zgodbe, pesmi in igre so nas popeljale v čas naših dedkov in babic. Vsem, ki so nam pri tem pomagali, se zahvaljujemo.

Eva Škrlec, vodja vrtca Dobrava Otroci so eko igrače postavili na ogled.

25

Dedki in babice na obiskuV vrtec Agata v Poljane so prišli na obisk

dedki in babice otrok iz 5. skupine. Malčki so jih povabili, da se skupaj poveselijo ob prihodu pomladi. Otroci so starim staršem zaigrali glasbeno pravljico Gradič, zapeli pesem Izidor ovčice pase. Naučili so jih ples Ob bistrem potočku je mlin. Na koncu so skupaj izdelali svečko iz voska.

Jožica Maček

Znani so uradni rezultati tekmovanja iz znanja kemije za Preglova priznanja. V osmem razredu je tekmovalo sedemindvajset učencev. Bronasto Preglovo priznanje so prejeli Nika Krvina, Erik Črešnovar, Jernej Jereb, Tinkara Tominc, Saša Rauter, Ajda Demšar, Maja Mur, Katja Jereb, Tjaša Miklavčič, Klemen Buh, Špela Šturm, Nina Strel in Dušan Pustavrh.

V devetem razredu je tekmovalo petnajst učencev, priznanje pa so prejeli Saša Slabe, Ta-mara Klemenčič, Jerneja Ferlan, Jan Bajt, Janez Rupar, Nika Šturm, Nina Bevk, Tanja Pivk, Beti Brence in Tina Poljanšek. Miha Jereb iz 8. b ter Katja Štucin iz 9. a sta na državnem tekmovanju osvojila zlato Preglovo priznanje.

V šoli v Poljanah sta se ekipi šole gostiteljice

Tolikšne sreče pa niso bili deležni tretješolci, ki so v naravi na Medvedjem Brdu preživeli pet dni. Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonje-no, se niso pustili preveč motiti. Vremenoslovje, orientacija, ekologija, lokostrelstvo, pohodi, plezalna stena, ples in sneg – vse to je bilo v njihovem programu!

Tudi Arboretum Volčji Potok se je učencem 6. razreda pokazal v zimski podobi.

Učenci 1. triletja so na gregorjevo stikali po grmovju in iskali drobna sladka darilca, s katerimi so se jim za skrb v mrzlih dneh zah-valili ptički.

Marca v Osnovni šoli Poljane že tradicionalno izvedemo 3. tehniški dan za učence prvega triletja. Vsebina tega dne je vsako leto enaka – izdelovanje daril za starejše krajane. Učenci 1., 2. in 3. razreda

Iz OŠ Poljane

Za veselje in sožitje med generacijamiPrvi pomladni mesec marec se letos nikakor ni hotel odtrgati od zime, ki s svojim repom opleta še aprila. Sonce pa se je vseeno nasmihalo učencem 4. in 5. razreda, ki so v začetku marca smučali in se sankali na Starem vrhu.

so tako že v začetku marca oblikovali darila iz papirja. Prvošolci so tiskali s prstki, drugošolci so risali s tušem in slikali z barvicami, tretješolci pa so šivali. Nastale so kazalke za knjige s pomlad-nim motivom. Likovno ustvarjanje so prepletli z dobrodelnostjo, saj so darilca namenili krajanom KS Poljane, starim nad 75 let.

Knjižne kazalke je izdelalo več kot osem-deset naših najmlajših, nekaj manj učencev – raznašalcev je obiskalo več kot sto šestdeset starostnikov na domu. Marsikdo izmed starejših je precej oddaljen od domače hiše učencev, tako da je bila tudi pomoč staršev dobrodošla.

Učenci in delavci šole smo veseli, da smo se ponovno tudi na ta način povezali s krajem. Vsekakor smo želeli vsakega posameznika razve-seliti. Upamo, da je bil tako naš namen dosežen.

Tudi četrtošolci so tehniški dan namenili izde-lovanju daril, namenili pa so jih svojim mamicam in skrbnicam. Za pomoč so na šolo povabili Alenko Lotrič, ki je z učenci izvedla delavnico izdelovanja pravih dražgoških kruhkov. Razdelili so se v dve skupini. V prvi so valjali in gnetli testo, iz večjega kosa testa so naredili srce in ga okrasili z ročno izdelanimi okraski. Vse skupaj so položili na pekač. Po končani peki so jih premazali z gla-zuro. Druga skupina se je ta čas v matični učilnici trudila z izdelovanjem ličnih embalaž, v katerih so učenci odnesli medene kruhke domov mamicam za darilo. Napisali so tudi voščilo.

Po določenem času sta se skupini zamenjali, tako da so vsi učenci izdelali vse dele darila.

Bernarda Pintar

Iz OŠ Ivanja Tavčarja

Dva učenca prejela zlato Pregljevo priznanje

in gorenjevaške šole pomerili v znanju Kako do-bro poznam svoj kraj. Matična šola in podružnici so v času okrog materinskega dne prekipevale od navdušenega nastopanja za mame in vse druge obiskovalce. Pevci otroškega in mla-dinskega pevskega zbora ter plesalci so pletli program v še dodatni marčevski prireditvi.

Mladi raziskovalci za razvoj Poljanske doline so predstavili svoje raziskovalne naloge v šoli in še v Šolskem centru Kranj. Osmošolci so dneve dejavnosti izpeljali kar v CŠOD Peca na Koroškem. Šolska folklorna skupina je sodelovala na medobčinskem srečanju folklornih skupin.

Sovodenjski učenci pa so ob ustvarjanju za turistično nalogo mesili in pekli kruh.

Milka Burnik

Foto

: Milk

a Bu

rnik

26

Na natečaju revije Mentor za najboljša literarna glasila, zbornike in knjige s prispevki osnovnošolskih avtorjev, je priznanje prejela tudi OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas.

V Osrednji knjižnici Celje je potekala podeli­tev priznanj nagrajenim šolam. Gorenjevaška se je veselila nagrade skupaj še s sedmimi šolami, in sicer za samostojno pesniško zbirko Podoba iz daljave Anje Eržen pod mentorstvom Andreje Uršič ter za zbornik literarnih prispevkov Med gorami za šolsko leto 2011/12, katerega glavna mentorica je Nina Dolenc.

Priznanje je podelil Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Pesniško zbirko in šolsko glasilo je komisija izbrala med devetinpetdesetimi glasili iz različnih slovenskih osnovnih šol. Izbor je utemeljila z besedami: »Podoba iz daljave je pesniška zbirka nadarjene najstnice. Skrbno izbrane pesmi odsevajo kakovosten pouk književnosti, katerega metode vključujejo tudi otroško ustvarjalnost. Poleg samostojne knjige smo nagradili tudi literarni zbornik Med gorami, kjer so učenci napisali literarne prispevke pod mentorskim vodstvom učiteljev, kar kaže na

Otroški parlament se odvija vsako šolsko leto, najprej na šolski ravni. Učenci vsake oddelčne skupnosti izberejo po dva predstavnika, ki se vse leto udeležujeta srečanj šolske skupnosti, v okviru tega pa se pripravlja dejavnosti, pove­zane s temo otroškega parlamenta. Tako lahko posredno sodelujejo vsi osnovnošolci. Tema srečanj je določena eno leto vnaprej, izberejo pa jo na državnem otroškem parlamentu.

Predstavniki šolskega otroškega parlamenta se udeležijo srečanja občinskega otroškega par-lamenta. Zadnja stopnja je zasedanje državnega otroškega parlamenta v dvorani Državnega zbora, kjer izbrani predstavniki vseh slovenskih

Otroški parlament

Razpravljali so o stiskah in radostih odraščanjaOtroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje zavedanja o človekovih in državljanskih pravicah. Organizator nacionalnega programa otroškega parlamenta je že od leta 1990 Zveza prijateljev mladine Slovenije.

osnovnošolcev predstavijo in zastopajo interese vrstnikov.

Tema letošnjega otroškega parlamenta je Stiske in radosti odraščanja. Na osnovni šoli Poljane mentorica Barbara Tavčar organizira srečanja šolske skupnosti, v okviru katere se poleg številnih drugih aktivnosti učenci pripravljajo tudi na določeno temo otroškega parlamenta. Odvijajo se pogovori, delavnice ali druge aktivnosti.

Po šolskih srečanjih se naši učenci srečajo na občinskem parlamentu s predstavniki šolskega otroškega parlamenta OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, kamor je vključenih čim več učencev obeh šol. Tu se oblikujejo stališča, kritični vidik naših mladih. Pri tem učence vedno podpreta tudi ravnatelj in ravnateljica, ki se aktivno vključita v razpravo. Vsako leto pa je na občinsko srečanje povabljen tudi župan občine. Vse ugotovitve in sklepe po en predstavnik vsake šole predstavi na državnem parlamentu v Ljubljani.

Letos je občinski otroški parlament potekal na Osnovni šoli Poljane. Udeležilo se ga je devet poljanskih in dvanajst gorenjevaških mla-dih parlamentarcev. Razpravljali so o svobodi, starših, pomenu videza in o šoli. Razmišljali so o tem, kaj bi radi sporočil staršem, v čem želijo spremeniti šolo, kako pomemben je videz v času odraščanja, kako lahko izražajo svojo svobodo. Po skupinah so izdelali plakate ter jih

predstavili. Na koncu pa so podali svoja mnenja o tem, kaj kot odraščajoči mladostniki cenijo in kaj pogrešajo v naši občini. Svoje pohvale in predloge so zapisali v obliki apela, ki so ga naslovili na našega župana Milana Čadeža.

V državni otroški parlament so se iz OŠ Poljane odpravili Patricija Raztresen kot par-lamentarka, Brigita Ferlež kot njena sprem-ljevalka in Katja Stanonik kot novinarka, iz OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas pa Jaka Osredkar ter Špela Pustovrh kot novinarka. Poleg skle-pov, ki so jih oblikovali na podlagi razprave, so razglasili še temo za naslednje šolsko leto: »Razmere v družbi«.

Spoznavanja demokracije na obeh šolah pa ne bi bilo brez mentoric, ki učence vodijo in usmerjajo skozi celo leto. Na Osnovni šoli Pol-jane je to svetovalna delavka Barbara Tavčar, na Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas pa učiteljici Urša Ramoveš za razredno stopnjo ter Darja Krek za predmetno stopnjo.

Bernarda Pintar

Sklepi razprav nacionalnega otroškega parlamenta1. Odraščanje je čas, ki ga živimo, se mu ne moremo

odreči in tudi preskočiti ga ne moremo.2. Odraščanje je povezano s telesnimi in čustvenimi

spremembami, s srečo in z bolečino prve zaljubljenosti.

3. Prepričani smo, da velikokrat odrasli od nas zahtevajo nemogoče, da nas dogovori in postavljanje mej omejuje, da nas starši in učitelji ne razumejo. Želimo, da nam večkrat prisluhnejo.

4. Naši problemi so povezani s šolo in prepiri s sošolci. Veliko je izločanja in laži, ki bolijo. Pri reševanju le-teh potrebujemo pomoč odraslih.

5. Le redki se znajo postaviti zase, vztrajati, če imajo prav.

4. Do staršev nismo vedno odkriti, ker le-ti postavljajo preveč vprašanj in nas potem še kaznujejo.

5. Več časa bi lahko preživeli s starši v sproščenem vzdušju, v igri in manj ob računalnikih in na socialnih omrežjih.

6. Odraščanje spremljajo vplivi iz okolja. V kolikšni meri, pa je odvisno od posameznika, njegove vzgoje, prijateljev … Imamo možnost izbire, pogosto pa nasvete staršev zavračamo.

7. Poznamo primere izločanja zaradi revščine, ki je posledica družbene krize.

8. Še bolj se moramo truditi za prijazen svet brez razlik, za zdravo okolje in prijazne odnose med seboj.

Nagrade

Priznanje za pesniško zbirko in glasilo

primer dobre prakse, kjer je zbrana samostojna literarna ustvarjalnost učencev.«

Podelitev je potekala v okviru odprtja razstave vseh sodelujočih glasil in publikacij, ki so v celjski knjižnici ostali na ogled še ves mesec.

Pesniško zbirko Podoba iz daljave Anje Eržen še vedno lahko dobite pri avtorici, v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas ali pa si jo izpo-sodite v najbližji knjižnici.

Milka Burnik

Nagrajena pesniška zbirka in glasilo

27

Poljanski četrtošolci so imeli naravoslovni dan na temo čutil. Pri pouku naravoslovja so pred tem o njih izvedeli že veliko zanimivega, tokrat pa so se o njihovi pomembnosti za naše življenje prepričali tudi ob raznolikih dejavnostih.

V uvodnem delu so se razdelili v pet skupin, saj je bilo zanje pripravljenih pet postaj: na vsaki je bilo predstavljeno eno čutilo. Skozi praktične dejavnosti so spoznavali čutila za sluh, tip, voh, vid in okus. Na vsaki postaji so učenci ob izvajanju različnih poskusov reševali tudi učne liste ter na koncu ugotovitve strnili v miselne vzorce, ki so predstavljali povzetek naučenega.

Tokrat objavljamo dve fotografiji, ki sta prispeli na naš naslov: podblegaske.novie@gmail.com. Minka Likar je s fotoaparatom zabeležila, kako dolga je bila letos zima v

naših krajih. Fotografija je nastala 2. aprila. Ema Reven pa je napisala, da imajo že več tednov vsako jutro zelo nenavadno obisko­valko – očitno ima zelo rada orehe.

Vabimo vas, da še naprej pošiljate zanimive fotografije, ki jih bomo z veseljem objavili v Podbelgaških novicah. V pomladnih mesecih se motivi ponujajo kar sami. M. B.

Do letošnjega leta je veljalo, da v Osnovni šoli Poljane vse učence, ki pridno prebirajo knjige za bralno značko, nagradimo tako, da v šolo povabimo znanega mladinskega pesnika ali pisatelja, ki bralcem predstavi svoje ustvarjanje in jim tudi v pogovoru približa lepote in smisel branja. Letos pa je bilo malo drugače.

Naša knjižničarka Majda Bernik nam je uredila ogled predstave, ki so jo pod okriljem mentorice Barbare Peternel, učiteljice slovenščine, pripravili šolarji iz Osnovne šole Žiri. Zato smo se z učenci bralci od prvega do de-vetega razreda s tremi avtobusi odpeljali do dvorane DPD Svoboda Žiri, kjer smo bili priča zanimivemu nadaljevanju Prešernove zgodbe o Urški in povodnem možu. Naslov predstave je Kje si, Uršika zala?, njena avtorica pa je Vika Šuštar. Urška se je, potem ko jo je z gornjega sveta odpeljal povodni mož, prebudila v podvodnem svetu. Počasi ga je spoznavala in ni ji bil všeč, vse se ji je gabilo: hrana, pijača, še posebej pa grozljive in iznakažene podvodne vešče. Tudi njim Urška ni bila všeč, ker je bila tako drugačna od njih, zato so jo s pomočjo treh urokov počasi preobrazile in postala je ena izmed njih – tako po zunanjosti kot po razmišljanju.

Foto meseca

S čutili spoznavamo svet Bralna značka

Brez njih bi bil svet siromašen Urška v podvodnem svetu

Na postaji za vid so z zavezanimi očmi risali skupinsko risbo, se spre-hajali in orientirali po učilnici ter tipali in prepoznavali oblike na posebnih igralnih kockah. Na postaji za sluh so prepoznavali zvoke iz okolja, s tresenjem posodic ugotavljali njihovo vsebino ter iskali pare čebelic, ki so oddajale enak zvok. Na postaji za tip so tipali in iskali pare enakih površin, ocenjevali in merili temperaturo zraka, z različnimi rokavicami in le s tipom prepoznavali skrite predmete v vrečki ter ugotavljali, kakšni predmeti jih najbolj žgečkajo. Na postaji za voh so v pripravljenih kozarčkih z zaprtimi očmi vonjali in prepoznavali snovi prijetnega in manj prijetnega vonja ter iskali pare snovi z enakim vonjem.

Najbolj zanimiva se je učencem zdela postaja za okus, na kateri so okušali in prepoznavali tekočine različnega okusa, jih razporejali od najbolj do najmanj sladke, ugotavljali, na katerem delu jezika posamezen okus najbolje čutijo, ter kaj poleg okušanja še lahko ugotavljajo z jezikom.

Na koncu so poročali o svojih ugotovitvah ter dopolnili učne liste. Ogledali so si še primere optičnih iluzij, ob katerih so spoznavali še druge plati svojih čutil.

Andreja Burjek, učiteljica

Igralci so bili izvrstni, saj so s svojo igro prepričali občinstvo. K temu so zelo pripomogli tudi kostumi in scena (Špela Mezek in Andrej Mivšek), ki so gledalcem pomagali oblikovati predstavo o podvodnem življenju. Dogajanje je spremljal Mladinski pevski zbor OŠ Žiri pod vod-stvom Andreja Žaklja. Pevci so s svojo podobo in besedili pesmi odlično dopolnjevali in povezovali zgodbo. Še posebej pa nas veseli, da je bila predstava primerna za vse učence – od prvega do devetega razreda.

Osnovni šoli Žiri se zahvaljujemo za to izkušnjo in jim želimo še veliko gledaliških uspehov.

Bernarda Pintar

28

V telovadnici OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi se vsak dan izvaja telovadba za osnovnošolske otroke, v popoldanskem času pa ostale športnorekreativne

Tujerodne invazivne rastline – invazivke so k nam prišle in še prihajajo s pomočjo človeka, ki jih je z drugih celin prinesel za okras, hrano, čebeljo pašo ali pa pomotoma s tovorom. Ker so pogoji za rast nekaterih tujerodnih vrst rastlin ugodni in nimajo naravnih sovražnikov, so se začele močno širiti. K temu veliko prispeva nepoznavanje prob-lematike v strokovni in širši javnosti ter posledično neprimerno ravnanje z njimi. O tem so že pisali v Podblegaških novicah.

Tujerodne invazivne rastlinske vrste so pogosto nezahtevne za rast in nimajo naravnih sovražnikov. Golo zemljo, peščene površine in nasutja (gradbeni odpadki in podobno) naselijo, še preden se uspejo zasejati in zrasti domače vrste, kar lahko opazimo tudi pri nas na opuščenih golih površinah, kot so na primer na-sutja in degradirane površine. Ob Sori se širijo na prodiščih, nedovoljenih nasutjih, opazimo jih tam, kjer je bilo s sečnjo odstranjeno drevje in grmovje. Tudi na domačem vrtu ali okolici doma niso redkost.

Širijo se na različne načine. Semena prenašajo ptice in druge živali pa tudi reke in potoki. Človek lahko semena ali rastline in njihove dele nehote prenaša z zemljo, gramozom, mivko ali s peskom, lahko pa jih tudi namerno sadi kot okrasne rastline. Pri razmnoževanju teh vrst pa imajo pomembno vlogo domače čebele, saj so nekatere primerne za njihovo pašo. Prav zato

Črna pika – So prostori primerni za vadbo?

aktivnosti, ki jih organizirajo ŠD Partizan, ŠDMH, Klub Mladinska, KŠPD, ŠD Špik Lučine, ŠD So-vodenj, ŠD Sv. Urban. A telovadnica in garderobe so dotrajane, poškodovane in zastarele.

V zadnjem času je vidna tudi plesen. Spodnji del telovadnice brez stropa je bil sicer avgusta lani prebeljen, februarja letos pa še premazan proti plesni, a žal to ni pomagalo, da bi izginila. Uničena so tudi tla; na nekaterih koncih je namreč mogoče zaznati, da je pod parketom uničena iverka. Tudi tla so bila večkrat poprav-ljena in ponovno bi bila potrebna popravila. Uporabniki telovadnice se sprašujejo, ali je vadba v taki telovadnici sploh primerna, kaj šele varna. Želeli bi si boljše pogoje za normalno

so jih sadili tudi čebelarji. Vendar pa z njimi namerno zmanjšujemo pestrost domačih vrst, ki je še vedno ena izmed kakovosti našega okolja.

Kakšen je odnos med domačo čebelo, kranj­sko sivko, invazivnimi tujerodnimi vrstami in biotsko pestrostjo na Gorenjskem, proučujejo od leta 2010 v čezmejnem projektu AMC PRO-MO BID. Nosilni partner projekta je Razvojna agencija Sora. V času projekta so izdali tudi zloženko Raznolikost je rešitev, ki jo objavljena na spletni strani Biotehniškega centra Naklo (http://www.bc­naklo.si/), v zavihku projekti, podzavihku mednarodni projekti.

Kako preprečiti zasajanje? V njej so podrobno opisane tudi štiri in-

vazivne rastlinske vrste, ki rastejo tudi v naši

Invazivke

Tudi v naši občini vse pogostejša nadlogaTujerodne invazivne rastlinske vrste dobro uspevajo tudi v naši občini in izpod-rivajo domače rastlinstvo. Širijo se v kmetijske površine, prevzemajo prostor gr-movju ob Sori in pritokih, naseljujejo se na naših vrtovih, pelinolistna ambrozija povzroča alergije in je nevarna za naše zdravje. Zato je nujno njihovo poznavanje in preprečevanje njihovega razširjanja, k čemer lahko veliko pripomoremo sami.

občini. To so kanadska in orjaška zlata rozga, žlezava nedotika in japonski dresnik. Pri nas se razraščajo še topinambur, pelinolistna ambrozija, enoletna suholetnica in deljenolistna rudbekija.

Da bi se v našem okolju ohranile domače vrste dreves, grmovnic in zelnatih rastlin, ki so primerna paša za čebele in druge žuželke, koristne tudi za pripravo domačih dobrot, zdravilnih čajev, bodimo pozorni na tujerodne invazivne vrste, preprečujmo njihovo širjenje in jim ne dajmo prostora za rast. Kako?

• Na neporaščene površine čim prej posejmo ali posadimo primerne rastline.

• Pri premeščanju zemlje pazimo, da se semena ali deli invazivk ne prenašajo skupaj z zemljo, saj se tako še hitreje razširjajo.

• Pri urejanju vrtov, parkov in zelenic upo-rabljajmo domače vrste rastlin.

• Semena in sadike naj bodo kakovostne in vzgojene v bližini kraja, kjer jih sadimo.

• Invazivke odstranimo v celoti in takoj, ko se po-javijo, da se ne razrastejo v površine monokultur.

• Invazivk ne odstranjujmo z navadnim mulčenjem in kompostiranjem, ker se semena in poganjki razmnožujejo naprej.

• Odstranjene invazivke sežgimo, predelajmo v bioplinarni ali odstranimo z mešanimi odpadki.

• Pazimo na kakovost krme za ptiče. V njej ne sme biti semen ambrozije ali zlate rozge.

Tadeja Šubic

Zlata rozga

Japonski dresnik

Topinambur ob SoriŽlezava nedotika

vadbo in delo ter odgovor oziroma konkretno rešitev, kdaj in kako se bo stanje izboljšalo.

P. N.