PM Master for 2005 - the SlovenianSpo{tovane Slovenke in Slovenci, drage prijateljice in prijatelji,...

Glasilo kanadskih Slovencev 3

GLASILO

Ustanovljeno - Established in 1996

GLASILO kanadskih Slovencev

Izdaja - Vseslovenski kulturni odborPublished by - All Slovenian Cultural Committee

770 Browns Line, Toronto, ON M8W 3W2www.theslovenian.com

President Marjan Kolari~Tel: 647-233-6526

E-mail: [email protected]

Glavni urednik - Editor - Leander [kofTehni~ni sourednik - Frank Brence

Sourednik za angle{~ino - Richard Vuk{ini~

Sodelavke:Anica Resnik, Tja{a [kof, Julka Brence in Milena

Sor{ak

Letna naro~nina - yearly subscriptionKanada $25.00, ZDA $30.00 US

Europe $40.00 US

Address you comments to: Frank Brence,94 Glenthorne Drive, Toronto, ON M1C 3X5

Tel: 416-281-6794, Fax: 416-281-4287E-mail: [email protected]

Iz vsebine

Izvr{ni odbor H. G. od leve na desno:Spredaj: Valerie Noonan, Matejka Ma`gon,Sandy Damiani. V sredi: Nace Fortuna, PavelMa`gon, Tone ^rnivec,. Zadaj: Stan Novak in DanCelar. (Odsotna Michael Hafner in Stan Margutsch)

4 Uvodne besede

5 Poslovilno pismo Veleposlanice Veronike Stabej

6 Va`no obvestilo Slovencem v tujini

7 SLOMAK: Zakon o Slovencih ne odgovarjapri~akovanja manj{in

8 Holiday Gardens - Slovenian Country Club

20 Referendum

29 Drnov{ek: Koalicija LDS-SDS “je mo`na”

30 Ali bo Delo kupilo MAG?

33 Romanje v Midland

38 Dom Lipa

39 R. I. P.

40 Na{e `ivljenje

42 Svetovni in Kandski Slovenski Kongres

45 Vilko ^ekuta - 90-letnik

48 Vloga Genetike v zgodovini jugovzhodne Evrope

49 Martin Zakraj{ek - 80th Birthday

50 Canadian Slovenian Historical Society

53 Events Calendar For 2005

54 “Made in Slovenia” Fashion Show in Toronto

4 Glasilo kanadskih Slovencev

Uvodne besede

Te‘ko nas je prizadela nepri~akovana novica, da nas zapu{~ata na{a priljubljena VeleposlanicaVeronika Stabej s svojo sr~kano Zalo. ̂ eprav vsa slovenska skupnost ob‘aluje njen prerani povratekv Slovenijo, se ji tukaj{nji Slovenci iskreno zahvaljujemo za njeno uspe{no kariero v na{i novidomovini in smo ji tudi hvale‘ni za njeno navdu{eno sodelovanje in vsestransko pomo~. VeronikiStabej in Zali ‘elimo vse najbolj{e kjerkoli ju bo njuna usoda vodila. Upamo pa, da bomo obdr‘alimedsebojne prijateljske odnose tudi v bodo~e.

V tej izdaji Glasila boste na{li prvi podrobni dopis posve~en slovenskemu dru{tvu v Kanadi.HOLIDAY GARDENS SLOVENIAN COUNTRY CLUB iz Pickeringa pri Toronta, je bilo prvo slovenskodru{tvo, ki se je navdu{eno odzvalo na{emu povabilu. V prvi izdaji Glasila leta 2006 mu bo sledilodrugo dru{tvo iz Ontaria.

Ta izdaja med drugim vsebuje ve~ ~lankov slovenskih medijev glede referenduma opredlo‘enem zakonu Radio-Televizije Slovenije (RTVS), pri katerem so sodelovali mnogi slovenskidr‘avljani ‘ive~i v Kanadi. Kot pri~akovano je bil uradni izid glasovanja izredno tesen: ZA je bilo50.3%, PROTI pa 48.92% glasov. Glasovanja se je udele‘ilo 30.7% upravi~enih volilcev.

Priob~eni v tem izvodu Gasila so med drugim tudi ~lanki in dopisi o letnemu romanju vMidland, Domu Lipa, Na{e ‘ivljenje, o Svetovnemu in Kanadsko Slovenskem Kongresu, in kon~no»Made in Slovenia Fashion Show«.

Opozorilo: slovenska dru{tva in ustanove morajo poslati svoja bo‘i~na in novoletna vo{~ila predkoncem novembra da bodo objavljeni v naslednji (november/december) izdaji Glasila.

S

R

E

^

N

O

I

N

N

A

S

V

I

D

E

N

J

E


VELEPOSLANI[TVO REPUBLIKE SLOVENIJE

Za Glasilo kanadskih Slovencev12. oktober 2005

Spo{tovane Slovenke in Slovenci, drage prijateljice in prijatelji, znanke in znanci,

leto je ponovno naokoli in kmalu si bomo ~estitali ob praznovanju ‘e 15. Dneva samostojnosti ter siza‘eleli vesele bo‘i~ne praznike ter uspe{no novo leto. Vendar pa se letos ne izteka le koledarsko leto,ampak zame tudi ~as mojega dela med vami. Novembra se mi zaklju~i ve~ kot triletno delo v Kanadiin vra~am se v Slovenijo.

V ~asu, ko sem vodila Veleposlani{tvo Republike Slovenije v Ottawi, smo veliko naredili. Odnosi meddr‘avama so se {e poglobili, sodelovanje je postalo {e tesnej{e. Veliko obiskov na najvi{ji ravni je biloizmenjanih, med njimi tudi ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla in predsednika Dr‘avnegasveta Janeza Su{nika v Kanadi ter predsednika Poslanske zbornice Kanade Petra Millikena in predsednikaSenata Dana Haysa v Sloveniji. Z vstopom Slovenije v NATO in EU so na{i dvostranski odnosi pridobilinovo dimenzijo, za katero verjamem, da jo bomo znali s pridom izkoristiti.

^as, ki sem ga pre‘ivela tu med vami, mi bo ostal v izredno lepem spominu in verjamem, da bom zmarsikom ohranila prisr~ne stike, saj smo postali dobri prijatelji. Veliko prijetnih trenutkov sempre‘ivela na slovenskih letovi{~ih in dru{tvih, veliko sr~nih besed je bilo povedanih ob va{ih praznovanjihin kulturnih dogodkih. Va{a predanost slovenstvu, ohranjanju slovenskega jezika v Kanadi ter ljubezendo slovenske kulture so name naredili velik vtis. Slovenska dru{tva v Kanadi so {e vedno {tevilna in ssvojo dejavnostjo bogatijo tako Kanado kot tudi slovensko kulturo. ^e vam lahko kaj polo‘im na srce,vam ‘elim le eno: pomembno in potrebno je vklju~iti mlaj{o generacijo, motivirati mlade ljudi in pustitijim, da najdejo svojo pot do domovine star{ev in starih star{ev. Korenine ostajajo iste, ~eprav rastejovedno nove veje. Medsebojne stare in nove zamere mladine gotovo ne bodo pritegnile. V ospredje jepotrebno postaviti sodelovanje in skupno delo. Slovenija je uspe{na moderna dr‘ava z bogato kulturo,uspe{nimi {portniki in svetlo prihodnostjo in kot tak{no jo moramo ponuditi tudi mladim.

Dovolite mi, da se vam ob tej prilo‘nosti zahvalim za vse prijetne dneve in ure, ki sem jih pre‘ivelaz vami in za vse nove izku{nje, ki sem jih pridobila z va{o pomo~jo. Verjamem, da boste {e naprej takopredano negovali slovensko besedo, misel in pesem na tej strani oceana. Zahvaliti se ‘elim tudi vsem,ki ustvarjate Glasilo kanadskih Slovencev in s tem omogo~ate {irjenje besede in informacij v slovenskedomove v Kanadi.

Vsem vam ‘elim kar najbolj vesele bo‘i~ne praznike ter uspe{no in sre~no novo leto.


Vlada je 29. septembra sprejela predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj

njenih meja. Ta dokon~no ureja odnose med dr‘avo in Slovenci, ki ‘ivijo zunaj Slovenije,

in v zvezi s tem dolo~a pristojnosti dr‘avnih organov na kulturnem, izobra‘evalnem,

gospodarskem in drugih podro~jih. Ureja tudi status Slovencev brez slovenskega dr‘avljanstva

in repatriacijo ter kot prvi slovenski pravni akt jasno in natan~no dolo~a terminologijo,

povezano s Slovenci zunaj dr‘ave.

Predlagani zakon je krovni zakon za Slovence zunaj Slovenije, katerega te‘nja je zbrati

vse vsebine s tega podro~ja na enem mestu, tako zaradi preglednosti kot zagotavljanja

sodelovanja s Slovenci zunaj meja Slovenije. Doslej so nekaj elementov te problematike

urejali nekateri podro~ni zakoni, ta zakon pa na celovit na~in ureja ve~ino podro~ij, ki

zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu in jih podro~na zakonodaja ne ureja, oziroma

dopolnjuje tista podro~ja, ki jih obstoje~a podro~na zakonodaja ureja samo deloma.

Zakon posebej dolo~a pristojnosti in naloge v zvezi s skrbjo in sodelovanjem s

Slovenci zunaj Slovenije na podro~ju ohranjanja slovenskega jezika in izobra‘evanja

(kulture, arhivistike, medijev in {olstva), znanosti, {porta ter gospodarskega in regionalnega

povezovanja.

Zakon tudi prina{a pravno osnovo za ureditev financiranja dejavnosti in organizacij

Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tak{ne pravne podlage doslej ni bilo, financiranje pa

se je izvajalo na podlagi pravilnika o izvr{evanju prora~una.

Zakon se nana{a na Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim dr‘avljanstvom, s

statusom Slovenca brez slovenskega dr‘avljanstva ali brez slovenskega dr‘avljanstva in brez

statusa. Pravni status Slovenca brez slovenskega dr‘avljanstva, ki ga uvaja novi zakon, bo

imetnikom zagotovil dolo~ene ugodnosti in olaj{ave. Pridobili ga bodo lahko vsi Slovenci,

ki nimajo, ne morejo imeti ali ne ‘elijo imeti dr‘avljanstva Republike Slovenije. Zadeve,

povezane s statusom Slovencev brez slovenskega dr‘avljanstva, so podrobneje predstavljene

v posebnem poglavju.

Kot omenjeno, zakon ureja tudi repatriacijo, priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga

organizira in financira Slovenija. Repatriacija naj bi bila po navedbah vladnega urada za

informiranje v prvi vrsti namenjena Slovencem, ki ‘ivijo v te‘kih okoli{~inah ali v dr‘avah,

kjer vlada huda kriza, in Slovencem, ki lahko pomembneje prispevajo k razvoju ter

uveljavitvi Slovenije.

Zakon ima ve~ ciljev. Prvenstveno naj bi slu‘il ureditvi odnosov Slovenije s Slovenci v

zamejstvu in po svetu. Pomagal pa naj bi tudi utrjevati narodno zavest in narodno

identiteto, pospe{evati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje na podro~ju kulture,

vzgoje in izobra‘evanja, znanosti, gospodarstva, zaposlovanja, socialnih dejavnosti, regionalnega

povezovanja in zunanje politike. Poleg interesa za krepitev slovenske zavesti in identitete

poudarja zakon tudi ekonomski interes za u~enje sloven{~ine kot enega od uradnih

jezikov Evropske unije.

Va‘no obvestilo Slovencem v tujiniRadio Ognji{~e, 30. september 2005


Predlog zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja, ki ga je 29. septembra sprejela vlada,

je sicer drugi predlog zakona s tega podro~ja. Prvi predlog je od decembra 2002 do lani

pripravljala parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ta

predlog je maja lani najprej zavrnila vlada, nato pa {e dr‘avni zbor. Sprejeti predlog je

pripravil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, v vladno obravnavo pa ga je konec

julija vlo‘il vodja urada v odstopu Franc Puk{i~. Po nekaterih podatkih naj bi zunaj meja

Slovenije ‘ivelo pol milijona Slovencev, od tega pribli‘no 150.000 v sosednjih dr‘avah. Od

vseh Slovencev, ki ‘ivijo v tujini, naj bi jih okrog 60.000 imelo slovensko dr‘avljanstvo,

ostali pa ne.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prej{nji teden objavil razpis za izbor

izdajatelja osrednje revije za Slovence zunaj Slovenije. Vrednost vseh razpolo‘ljivih sredstev,

namenjenih za izdajanje revije, je kar 40 milijonov tolarjev na leto, razpis pa je odprt do

21. oktobra. Urad od lani z ministrstvom za kulturo ‘e financira revijo “Slovenija.svet”, za

katero je urad prispeval 25 milijonov, ministrstvo pa 15 milijonov tolarjev.

Po besedah predsednika Slovenske manj{inskekoordinacije (SLOMAK) Rudija Pav~i~a besedilozakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu, kiga je odobrila vlada, ne odgovarja povsempri~akovanjem manj{in. V njem namre~ ninekaterih postavk, ki so za SLOMAK bistvenegapomena, je na nedavnem posvetu o odnosuSlovenije do njenih manj{in v sosednjih dr‘avahpoudaril Pav~i~, so sporo~ili s SLOMAK.

Kot je pojasnil Pav~i~, gre predvsem zadolo~eno nedore~enost glede sestave strate{kegasveta za manj{ine, ki bi nastal pri predsednikuvlade. Tak{no telo je po mnenju predstavnikovmanj{ine bistvenega pomena, saj bi v njemlahko dolo~ali prednostne naloge in usmerjaliskrb Slovenije do manj{in in Slovencev po svetu.

Pav~i~ je ob tem poudaril, da je SLOMAKpredlagal ustanovitev ministrstva za Slovencepo svetu in v zamejstvu ter se zavzel za ve~josubjektiviteto krovnih organizacij, tudi kar zadevafinan~no pomo~.

Na posvetu, ki je potekal v soboto v Selniciob Dravi, je namestnica dr‘avnega sekretarja nauradu za Slovence v zamejstvu in po svetuAndreja [imenc glede zakona ugotovila, da jemedresorsko usklajevanje v bistvu poslab{alo

izhodi{~no besedilo, ki je nastalo na uradu, sosporo~ili s SLOMAK.

Univerzitetni profesor Borut Holcman je vuvodu ugotovil, da Slovenija premalo skrbi zasvoj del narodnega telesa, ki ‘ivi zunaj njenihmeja. Nekdanji generalni konzul v Celovcu Jure@mavc je izpostavil problematiko slab{anjajezikovnega stanja, menil pa je tudi, da bimorale same manj{ine izbolj{ati internodogovarjanje in sodelovanje.

Predstavnica Zveze Slovencev na Mad‘arskemAndreja Kova~ je izpostavila te‘ave, ki nastajajov Porabju, ker mad‘arska vlada ne spo{tujedvostranskega sporazuma s Slovenijo glede varstvamanj{in. Janko Zerzer je v imenu koro{ke Kulturnekr{~anske zveze ugotovil, da v Sloveniji premalopoznajo manj{insko problematiko in da se naobmejnem obmo~ju ni‘a {tevilo kulturnih inpodobnih izmenjav.

Posvet je sklenila Zinka Zorko, ki je povedala,da v Sloveniji in zamejstvih govorimo nad 50nare~ij, ki odlo~no prispevajo k ohranjanjupripadnosti narodu. Posebej je pohvalilaprizadevanja za ohranitev rezijan{~ine, so {esporo~ili s SLOMAK.

SLOMAK: Zakon o Slovencih ne odgovarja pri~akovanjem manj{inSTA, 3. oktober 2005


Slovenian Country Club - Slovensko dru{tvo in letovi{~eMarjan Dragozet

Holiday Gardens

UvodNa ‘eljo Leandra [kofa, urednika

Glasila kanadskih Slovencev in Toneta^ernivca, dolgoletnega predsednika»Holiday Gardens Slovenian country club«(H. G.), sem pripravil kratko zgodovinotega dru{tva od njegove ustanovitve leta1961 do leta 2005. Viri za ta dopis sobili dosegljivi arhivi ob~nih zborov inrazgovori s ~lani, ki so aktivno sodelovalipri ustanovitvi dru{tva H. G.. Zahvalo zarazgovor predvsem dolgujem slede~im~lanom: J. Obreza, V. Zakraj{ek, N.Fortuna, L. @upan~i~, J. Ozimek, in M.Svetek ter ge. M. Robi~. Posebna zahvalatudi Franku Kralji~u, pri katerem semdobil njegov osebni arhiv, kjer je bilaprikazana zgodnja zgodovina dru{tva.Seveda najve~ja zahvala pa gre PavluMa‘gonu in Tonetu ^ernivcu zasodelovanje in oskrbo dostopnegaarhivskega gradiva.

Op.ur.: Kot nam je ‘e poro~al FrankKralji~ v svojem dopisu, objavljenem vGlasilu {t. 3,4 (marec/april) leta 2001 nastrani 11, so mnogi kanadski Slovencisanjali o svojem dru{tvu ‘e od leta 1933,ko je bila ustanovljena lokalna Vzajemnapodporna zveza Bled. @eleli so kupitisvoj lastni prostor v okolici Toronta zapiknike, ki ni v ’suhem okraju’, tako dabi bilo mo‘no to~enje alkoholnih pija~.

(V tisti dobi je bilo namre~ strogoprepovedano pri piknikih v naravi to~itiin piti vino in druge alkoholne pija~e vtakozvanih »suhih« delih province - to jetam, kjer je ve~ina prebivalcev glasovalaza prohibicijo. Ontarijska provicialnapolicija (OPP) je zaplenila kakr{nokolialkoholno pija~o so na{li in kaznovalavse prisotne, saj tedaj so smatrali alkoholpodobno kot sedaj droge.) Iskali so odOakvilla do Oshawe preden so na{li leta1960 primerno zemlji{~e v Pickeringu.

Zgodovina sedanjega dru{tva HolidayGardens Slovenia Country Club (H.G.) se za~enja v letu 1957. Na sejiVzajemne podporne zveze Bled Edinost#11 Toronto, dne 7. marca. 1957 sobile prvi~ javno izjavljene sanje FrankaKralji~a, da bi ustanovili samostojnodru{tvo z lastnim prostorom inzemlji{~em. S to idejo sta se strinjalatudi Jo‘e Obreza in Janez @upan~i~.

Na naslednji seji 6. aprila 1957 jebila zamisel o novem dru{tvu z lastnimzemlji{~em sprejeta. Prikazan je bilosnutek pravi l novo-nastajo~egasamostojnega dru{tva. Sprejet je bilsolastni{ki-delni{ki sistem s 100 CAN$solastni{ko pristojbino. Naj pripomnim,da je tedaj bila tedenska pla~a okoli 45CAN$.


Za~elo se je naporno iskanje ~lanovza dru{tvo, ki je bilo takrat le na papirju.

Iskanje primernega zemlji{~a je bilodolgotrajno in naporno.

Na zborovanju podporne zveze Bledodseka {t. 10 v Torontu, je ~lanstvo 4.decembra 1960 soglasno potrdilo nakupzemlji{~a vzhodno od Toronta, vPickeringu. ^lanstvo je dalo novemudru{tvu ime »Holiday Gardens« in potrdilopravilnik dru{tva s pravicami indol‘nostmi. Ker pred nakupom zemlji{~ani bilo dovolj zbranega denarja, je aktiven~lan novega dru{tva, George Miheli~, nasvoje ime vzel ban~no posojilo in takoomogo~il nakup zemlji{~a.

Kupoprodajna pogodba je bilasklenjena 14. junija 1961, kar je bil tudirojstni dan dru{tva »Holiday GardensSlovenian Country Club«. Bil je tudiza~etek napornega dela za uresni~evs lovenske dru‘abne razvedr i lneorganizacije.

Novo zemlji{~e je bilo divje zara{~enoz gozdom, grmi~evjem in plevelom. Mednjimi se je skrivala tudi strupena ’poisonivy’, katere bole~e posledice so marljivi~lani pri ~i{~enju zemlji{~a kmalu ob~utili.Delovna aktivnost dru{tva je bila zelou~inkovita, saj jim je uspelo v prvihmesecih obstoja dru{tva pripaviti zemlji{~eza svoje piknike in razvedrila.

Prvi ob~ni zbor 42 solastnikov dru{tvaH. G. z lastnim zemlji{~em je bil 10.decembra 1961. Vodili so ga V. Zakraj{ek,M. Zakraj{ek, J. Kranjc in G. Miheli~.Glavna razprava je bila o dopolnilih

dru{tvenega pravilnika. Na zborovanjuje bilo podano prvo blagajni{ko ininventurno poro~ilo dru{tva. Izvoljen jebil tudi prvi upravni odbor dru{tva H.G., ki so ga sestavljali: F. Jerina, V.Zakraj{ek, M. Zakraj{ek, J. Kranjc, F.Kralji~, V. Stavdohar in gd~. M. Krnc. Sprvim upravnim odborom H. G. in zlastnim zemlji{~em pa je bil tudi za~etekorganiziranega dru{tvenega ‘ivljenjaslovenske skupnosti in njihovih prijateljevod Toronta do Oshawe.

V obdobju osmih let po ustanovitvidru{tva je bilo poleg razvedrila v naraviin na piknikih tudi mnogo ustvarjalnegadela. @e v prvem letu so bile urejenepoti, most ~ez potok, vodnjak, balini{~e,plesi{~e in prostor za peko oddojkov na‘aru. Vse to je omogo~alo, da so seorganizirali pikniki. Dohodek od piknikovje bil porabljen za finan~ne potrebedru{tva. V letih 1963 in 1964 je bilazgrajena zgradba s kuhinjo in pokritimomizjem. Napeljana je bila elektrika,urejeno otro{ko igri{~e in telovadnenaprave. Kadar omenjamo otro{ke zabave,se moramo spominjati pokojnega FredaSpragerja, ki je kot ’clown’ zabaval na{eotroke, ki so se radi zbirali okrog njega.Plesi{~e je dobilo streho in tako smolahko imeli prireditve tudi v slabemvremenu. Leta 1966 sta bila zgrajenadva bazena, katera {e danes privabljatamladino in star{e z majhnimi otroki. Zaglasbeno razvedrilo je bilo urejenoozvo~enje. Leta 1969 pa je bila zgrajenagara‘a za du{tveni traktor.


@e leta 1965 se je dru{tvogospodarsko preoblikovalo iz solastninsko-delni{kega sistema v neprofitno zdru‘enje.Dru{tvo je bilo registrirano za vzgojno,socialno in razvedrilno dejavnost podzaupniki: F. Jerina, F. Pu{el in J. Cesar.Dru{tvo H. G. se je tedaj tudi formalnopreimenovalo v sedanji HOLIDAYGARDENS – SLOVENIAN COUNTRY CLUB.

Leta 1969 se je tudi zemlji{~e dru{tvapove~alo. Dokupljeno je bilo sosednozemlji{~e in za~elo se je znova ~i{~enje,urejevanje poti in potoka. Dokupljenozemlji{~e ima ravno ~istino obdano zgozdom. Tu so dobili svoj prostor marljivitaborniki. Nastalo je taborni{ko naselje,letovi{~e z veselim doma~im vzdu{jem.Napeljana je bila elektrika in voda.Posajeni so bili drevoredi, ki {e danesnudijo senco obiskovalcem. Pri tem deluso aktivno pomagali slovenski skavti, podvodstvom Jo‘eta Mihevca, sedanjegamestnega svetnika mesta Toronto. Dru{tvoje uspe{no gospodarilo s pove~animzemlji{~em. Prisotni taborniki tako lahkocelo poletje sodelujejo pri vzdr‘evanjuvseh pojavljajo~ih potreb.

Ker dru{tvo {e ni imelo primernihprostorov, kjer bi se lahko sestajali celoleto, v zimskem ~asu ni bilo nobenedru{tvene aktivnosti. Pojavljale so se idejeo ve~jem pokritem prostoru, kar bipodalj{alo ~lansko aktivnost skozi celoleto. Na ob~nih zborih leta 1981 in1982 so ~lani za~eli razpravljati o potrebidru{tvenega doma z dvorano. Ker dru{tvoH. G. samo ni imelo dovolj finan~nih

mo‘nosti, da bi se ta projekt uresni~il,so stopili v stik s ’Slovenskim dru{tvom’v Oshawi z lastnim zemlj i{kimpremo‘enjem. Njihovi ~lani so zahajalina H. G. prireditve, kjer so tudi aktivnosodelovali.

Slovensko dru{tvo Oshawa je biloustanovljeno leta 1969 in v njihovemprvem odbor so bili: predsednik Lojze@upan~i~, podpredsednik Tone Vr~kovnik,Majk Novak in Janez Mata{i~. Ustanoviliso tudi slovensko {olo, v kateri sopou~evali: Peter ^ekuta, Rozi Zupanc ingospa Bertok. Prirejali so zabave v najetilokalni dvorani. Kasneje so tudi kupilizemlji{~e v bli‘njem Kendalu kjer sozgradili dva ’{trbunka’ za ~lanske piknike.Zemlji{~e je bilo kasneje z dobi~komprodano.

Na ob~nem zboru Slovenskega dru{tvaOshawa so ~lani leta 1985 izglasovali,da se s svojim ve~inskim premo‘enjempridru‘ijo H. G. v Pickeringu v pridgradnje novega doma. Tako so se naob~nem zboru H. G. 19. oktobra 1986odlo~ili za gradnjo doma z dvorano nazemlji{~u dru{tva H. G. Za predsednikadru{tva je bil izvoljen g. Janez [teh.Ustanovljen je bil gradbeni odbor indenarni sklad za brezobrestna posojila.Priprava za gradnjo se je za~ela {e istojesen s pripravo lesa potrebnega zagradnjo. Skopani so bili temelji za kletneprostore. V jeseni 1987 so bili kletniprostori sedanje zgradbe kon~ani. Pomladil988 pa so se za~ela gradbena mizarskadela. Zgradba je bila v kratkem ~asu


pod streho. Pri notranjih gradbenih delihje kmalu za~elo primanjkovati finan~nihsredstev. Dru{tvo se je zato finan~nozadol‘ilo pri svojih ~lanih z brezobrestnimposojilom. Z nabavo notranje opreme inzunanje ureditve se je bli‘ala te‘kopri~akovana otvoritev novega domaslovenskega dru{tva Holiday GardensSlovenian Country Club.

Poklicni dru{tveni gradbeniki,elektrotehniki, mizarji, vodovodarji, zidarji,pleskarji in drugi strokovnjaki so svojeprostovoljno delo izvedli zelo zadovoljivo.@ene in h~erke dru{tvenih ~lanov soenako prostovoljno sodelovale s pripravohrane in pija~e. Tudi mladina je aktivnosodelovala pri gradnji s svojimprostovoljnim delom. Opravljenih je bilona tiso~e prostovoljnih delovnih ur,prevo‘enih na tiso~e kilometrov zadostavo gradbenega materiala z osebnimivozili. Dru{tveni podjetniki so darovaliali vsaj po minimalni ceni dostaviligradbeni material in opremo. Naj se obtej pri l iki tudi zahvalim dvemapodjetnikoma, gg. Mandeljc in Skumaveciz Peterborougha, za njuna velikodu{nadarila, kar je zelo pripomoglo pri nabavinotranje opreme.

Otvoritveni dan novega dru{tvenegadoma je bil 12. junija 1996, ki so gapraznovali s piknikom in kulturnimprogramom. S tem je slovenska skupnostvzhodno od Toronta, v Pickeringu, dobilanove prostore in z njimi je za‘iveladru{tvena dru‘abnost tudi v zimskem~asu. Tam se sedaj organizirajo tudi

Slavnostna otvoritev z `upanom Pickeringa

privatni banketi, poroke ter razneprireditve za odrasle in otroke. Kerdru{tvo {e nima dovolj svojih ~lanov, dabi skrbeli za kulturno dejavnost, je vglavnem odvisno na gostovanje drugihslovenskih pevskih, igralnih in plesnihskupin iz Kanade in Slovenije. Zaorganizacijo in razporejanje takihprireditev v novem domu sta doslejskrbela ga. Marija in g. Jo‘e Pahi~. Kmalupo zgraditvi novega doma je dru{tvospoznalo, da potrebuje oskrbnika. Kerprostora zanj v novo zgrajenem domuni bilo, je bil poleg kopalnega bazenazgrajen stanovanjski prostor za oskrbnikain umivalne prostore za kopalce.

V ~asu osamosvojitve Slovenije je tudipri dru{tvu H. G. zaplapolala novaslovenska zastava. Njegovo ~lanstvo jetudi pispevalo finan~no pomo~ za


osamosvojitev Slovenije, kot ve~inazavednih Slovencev in Slovenk v Kanadi.

Ker H. G. nima finan~ne mo‘nosti,da bi imelo svojo slovensko {olo zamlaj{o slovensko generacijo, finan~nopodpira slovensko {olo v Torontu intudi radijsko oddajo ’Glas kanadskihSlovencev’. Finan~no tudi podpira starostniDom Lipa. Dana je bila tudi finan~napomo~ invalidnim otrokom kot tudipoplavljencem v Sloveniji in beguncemiz biv{ih jugoslovanskih republik.

Priljubljeni ~.g. Frank Miheli~ je kmalupo svoji upokojitvi postal ~lan H. G. inje do svoje smrti leta 1998 skrbel zacerkvene obrede pri dru{tvenihprireditvah.

Leta 1991 so dru{tvene kuharice, kiskrbijo za okusno hrano pri H. G.prireditvah, organizirale uspe{no kuharsko{olo pod vodstvom poklicne kuhariceBarbare Ostronc. Dru{tvo H. G. ima tudiskupino izurjenih ’bbq’ peka~ev, ki zapiknike skrbijo za peko pujskov-odojkovin jagenj~kov na ̀ aru. Za rezanje pe~enihdobrot pa poskrbijo dru{tveni mesarji.Biv{i predsednici H. G., Mileni Lov{in, jeuspelo zbrati dovolj denarja za zgradboprostorne in prikupne gazebe, ki je bilabila zgrajena leta 1995, iz katere se obpiknikih streè hrana, kakor tudi za novoin ve~je otro{ko igri{~e. Gradnjo igri{~aje za~el Stane Vouk in s pridnimi rokamileta 1998 kon~al Janez Ozimek v velikoveselje otrok. Letos pa sta Pavle Ma`gonin Tone êrnivec postavila miniaturno

otro{ko igri{~e tudi na taborni{kemnaselju.

Z otro{kim igri{~em se je gradbenadejavnost H. G. kon~ala. Z izvolitvijoistega leta novega dolgoletnegapredsednika Toneta êrnivca je dru{tvopre{lo v obdobje vzdr‘evanja in negovanjavsega, kar je bilo ustvarjeno v preteklosti.

Dru{tvene ~lanice so leta 2003ustanovile ’@ensko skupnost’ podvodstvom ge. Barbare Stare{ini~. Taskupina sedaj organizira medsebojnodruàbnost, pomaga pri dru{tvenemgospodinjstvu s pripravo hrane, predvsempeciva, ter poskrbi pri notranji olep{avidvorane. Spomladi pa marljive ènskeroke poskrbijo za okrasno grmi~evje inroè, ki poleti krasijo okolico dru{tvenegadoma H. G.

Leta 2003 je H. G. ustanovil novoslovensko {olo, ki jo vodita Janez Smrekarin Mary @upan~ i~ . Po odstopudolgoletnega predsednika Toneta ̂ ernivcaje bil leta 2004 izvoljen za predsednikaRudy @upan~i~. Njemu je leta 2005 sledil’dolgoletni dru{tveni gara~’, PavleMa`gon, in njegov izvr{ni odbor sedajvsebuje slede~e osebe:

Podpredsednik: Nace FortunaTajnica: Matejka Ma‘gonBlagajni~arka: Sandi DamianiKoordinatorka: Valerie NoonanOstali ~lani odbora: Tone êrnivec,Danny Celar, Stan Novak, MichaelHafner in Stan Margutch.


Dva rodova gradita dru{tveno in svojo bodo~nost

Fred Pu{el ob novem vodnjaku

Eden prvih dru{tvenih piknikov

Prvi BBQ pujskov in jagenj~kov na ro~nipogon

Kuharice H.G ob prvi kuhinji


Fred Sprager zabava dru{tveno mladino Prvo dru{tveno poslopje

Fred Sprager pri otro{ki pojedini Gradnja temeljev novega dru{tvenega doma

Pokrito dru{tveno ple{i{~e Prvi zidovi novega doma


Dru{tveni in{talaterji pri delu

Dru{tveni zidarji pri delu Dvigal ni bilo, bile so samo roke

Dru{tveni mizarji pri delu Zunanja dela se tudi `e bli`ajo proti koncu -lopatarski bataljon


12. junij 1996 - dan otvoritve

Praznovanje dru{tvenih ~lanov Zunanja ma{na proslava

Nagovor v dvorani Balini{~e je za`ivelo

Ob prvem dru{tvenem banketu Novo otro{ko igri{~e


Taborniki podalj{ujejo dru{tveno `ivljenje Zimska idila doma in spodnjih prostorov

Tudi pri nas je leta 1991 zaplapolalaslovenska zastava

Zgradba za oskrbnika H.G. pred bazenom

Pokrito plesi{~e in gazeba Na{ dru{tveni dom


Kako lahko ~lovek opi{ebesedno nekaj, kar lahko~uti oziroma ob~uti le ssrcem? Kako lahko prinesevse skupaj na papir inizpove nekomu kar jeob~util in do‘ivel tistitrenutek? “Minatti” je vpesmi “Da nekoga mora{imeti rad” poudaril, da ~utiti

mora{ s srcem. Ravno tako smo mi prisotnido‘iveli banket, ki se je odvijal v dvorani HolidayGardens 26. avgusta, kar se je pokazalo tudi s{tevilno udele‘bo.

Gostovali smo mlade fante iz Novega Mestapod imenom “Slapovi” in po kasnej{emu pogovorusmo izvedeli da to ni njihovo prvo gostovanje vna{i “drugi” domovini in upajo, da tudi zadnjene!

Pesem, dobra dru‘ba in pa seveda dobrahrana gredo “z roko v roki” za kar so se vsi, ki

Janez Smrekar

Slapovi

so sodelovali, da je banket potekal izrednopotrudili. Velika zahvala gre kuharicam, ki se ‘eveliko let trudijo, do so trebu{~ki polni in takotudi vsi zadovoljni.

Pesem je privabila na plesi{~e od starej{ekot tudi mlaj{e generacije. Pre‘iveli smo lepve~er s prijatelji in u‘ivali smo ob kozar~kihvina v dru‘bi. Zahvaljujemo se ansamblu “Slapovi”in jim ‘elimo {e veliko uspeha v prihodnosti.

Slapovi na Holiday GardensJanez Smrekar

H. G. je znan, kot dru{tvo z najve~ piknikimed slovenskimi ustanovami v Kanadi, saj 8.oktobra je na sporedu ‘e peti piknik, topot zasvoje ~lane.

Lepo vreme indobra hrana je privabilo18 . sep tembra kt r a d i c i o n a l n e mpraznovanju vinsketrgatve mnogo starih innovih gostov, ki nisobili razo~arani. Posebnazna~ilnost tega prazno-vanja je bil velik odzivmlaj{e generacije.

Program se je za~el s sveto ma{o, ki jo jevodil ~.g. Franc Turk. Sledilo je okusno kosilo,ki so ga pripravile dru{tvene kuharice, in tudidobre kapljice ni manjkalo. Presenetila pa stanas mlada »‘upan in ‘upanja« tretje generacijev narodnih no{ah, Janez Smrekar in AndrejaPolenek. Janez, ki tudi vodi slovensko {olo v H.G., je s kozarcem vina v lepi sloven{~ini znapitnico pozdravil prisotne s temi besedami:»Dobrodo{li! … Vro~ina poletnega ~asa bo sedajlahko uga{ena z vincem, ki nas bo okrep~alo.Veselimo se ob tem trenutku … z vincem in sprijatelji … « Andreja pa nam je med drugimpovedala: »Danes sem prvi~ tukaj in sem hvale‘na,da me je Janez povabil… Lansko leto sem imela

^etrti piknik in vinska trgatev v Holiday GardensTja{a [kof

^.g. Franc Turk


priliko obiskati Slovenijo, kjer sem bila na te~ajusloven{~ine v Ljubljani… Sem zelo vesela, dame je mama nau~ila narediti slovensko potico.Da boste videli, da je to res, sem sabo prineslapotico, ki bi jo rada z vami delila… «

Medtem so bili tudi odojki in jagenj~ki nara‘nju pripravljeni in s katerimi so se lahkoprisotni okrep~ali za ples ob glasbi ansamblaAlpski glas. Tudi dobre kapljice ni manjkalo.

Ponosna na svoj leto{nji projekt ’mini-igri{~e’ zanajmlaj{e sta sedanji predsednik Pavel Ma`gonin dolgoletni biv{i predsednik Tone êrnivec.

Peti in zadnji leto{nji piknik H.G.Matejka Ma`gon

Holiday Gardens vsako leto pripravlja 5.piknik samo za svoje ~lane. Na to sre~anje soosebno povabljeni samo ~lani in njihove najbli‘jedru‘ine. Za ta piknik so direktno odgovorni~lani izvr{nega odbora H.G., katerim tudi pomagaskupina dru{tvenih prostovoljcev. Letos je bil tazahvalni piknik 8. oktobra na vikend, ko Kanadapraznuje svoj »Thanksgiving«, kar,je naredilo na{epraznovanje {e bolj pomembno. Bil je v resnicienkraten dan. Te‘ko je bilo verjeti, da je mo‘nov oktobru imeti tako lep in topel son~ni dan.

Bilo je tudi dovolj okusnih pe~enih purmanovin svinjskih pe~enk s prikuho ter solato, da solahko zadovoljili najzahtevnej{e apetite. ^laniso imeli priliko sre~ati svoje so~lane, ki jih ‘edolgo niso videli. Za tiste, ki redno prihajajo naH.G. prireditve, pa so bili spro{~eni in veseli, daso se ponovno sre~ali s so~lani brez motenjtujih gostov. Bil je v resnici enkraten vikend zazahvalno praznovanje vseh prisotnih.

Joè Pavlakovi~ in sin Frank pri motorizeranem BBQ

Tone êrnivec v ’pikni{kem’ razpoloènju


ReferendumReferendumReferendumReferendumReferendum

Izjemno tesen izid glasovanjaPo neuradnih izidih RVK je na referendumu

o zakonu o RTVS 50,21 odstotka volivcev podprlozakon, 49,01 jih je glasovalo proti, neveljavnihje bilo 0,78 odstotka glasovnic. Volilna udele‘baje bila 30,65-odstotna.

[lo je za naknadni zakonodajni referendum,na katerem so volivke in volivci odlo~ali ozakonu, ki ga je dr‘avni zbor ‘e sprejel. Kotdolo~a zakon o referendumu in o ljudski iniciativi,je odlo~itev na referendumu sprejeta, ~e zanjoglasuje ve~ina volivcev, ki so glasovali.Referendumska zakonodaja ne predpisuje kvorumaoziroma obveznega odstotka udele~encevreferenduma, kar pomeni, da bo odlo~itev veljavnatudi v primeru manj{e udele‘be.

Dr‘avni zbor je referendum razpisal nazahtevo poslancev opozicijskih LDS in SD 21.julija. Referendumsko vpra{anje pa se je glasilo:“Ali ste za to, da se uveljavi Zakon oRadioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je napredlog Vlade Republike Slovenije sprejel Dr‘avnizbor Republike Slovenije 15. julija 2005?

Glede na referendumska dolo~ila moratadr‘avni zbor in vlada spo{tovati referendumskovoljo ljudi. Zakonodajalec je vezan nareferendumski izid, kar pomeni, da v ~asu enegaleta po njegovi izvedbi v dr‘avnem zboru nimo‘no sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju zreferendumskim izidom niti ponoviti referendumao istem vpra{anju.

Ali je novi zakon o RTV Slovenija, ~e bo nadana{njem referendumu potrjen, dober ali slab,je odvisno od tega, kako se bo uporabljal, menipredsednik dr‘ave Janez Drnov{ek. Kot jepojasnil v izjavi za medije, potem ko je navoli{~u v Murglah oddal svoj glas, se bo zakonpokazal kot slab, ~e bo politika ‘elela preknjega manipulirati z nacionalno televizijo.

“Bistveno je, kak{ni so ljudje na televizijiter ali se bodo pustili manipulirati,” praviDrnov{ek. Sam ostaja optimist, saj meni, da jeob vseh razpravah o novem zakonu med dr`avljanizavest, da potrebujemo samostojen, svobodenmedij. “Zato si bo te{ko kdo privo{~il, da bimanipuliral z osrednjo nacionalno televizijo.”

Nacionalna televizija je doslej delovala dokajkorektno in uravnote‘eno glede na politi~niprostor, saj je v~asih kar “milimetrsko iskalaravnote‘je”. Za javno televizijo je bila doslejzna~ilna temeljna politi~na korektnost, kar semora nadaljevati tudi v prihodnosti, je prepri~anDrnov{ek.

Predsednik LDS Anton Rop je ob objavirezultatov vzporednega glasovanja, ki jih je takojpo zaprtju voli{~´ objavila RTV Slovenija - zakono RTV Slovenija naj bi podprlo 52,2 odstotkavpra{anih, proti pa 47,8 odstotka -, dejal, da jebil tako tesen rezultat pri~akovan. Zadovoljenje, ker tak rezultat ka‘e, da “smo pomembendel slovenskega volilnega telesa prepri~ali, dazakon ni dober, da omejuje svobodo medijev inka‘e na to, da nih~e v Sloveniji ni dobil mandata,da si podredi RTVS”.

Poslanec SDS in soavtor zakona o RTVSloveni ja Branko Grims ocenjuje, dareferendumska potrditev zakona pomeni “velikozmago za Slovenijo, saj to odpira mo`nost, dadejansko dobimo tudi pluralne osrednje medije”.Po njegovem prepri~anju bo vladni zakon izjemnopozitivno vplival na nadaljnji razvoj Slovenije.

“To bo omogo~ilo la`je in bolj kvalitetnereforme vlade v naslednjih mesecih in letih,” jepovedal Grims.

Pavle Gantar (LDS) meni, da tudi vprimeru, ~e je koalicija zmagala, tesnireferendumski izidi ka‘ejo na to, da ni dobilamandata za uveljavitev zakona.

Zmaga zagovornikov zakona o RTVSDelo 25. september 2005


Janez Jan{a pa je prve neuradne rezultatekomentiral, ~e{ da se je tesen izid napovedoval.Legitimna bo, po njegovem, vsaka odlo~itevvolivcev, ne glede na to, ~e bo prevagal en glasvolivca. Po njegovem ne moremo mimo dejstva,da je bil zakon izglasovan v parlamentu, dvetretjini poslancev je glasovalo za zakon. Nizkavolilna udele‘ba pa po njegovem mnenju ka‘ena to, da ve~ina ljudi meni, da naj se o tovrstnihvpra{anjih odlo~a v parlamentu. Ker zakonzadeva vse, ki pla~ujejo elektri~ni priklju~ekpa meni, da ni ni~ narobe, ~e smo o uveljavitvizakona o RTVS glasovali tudi na referendumu.

Rezultat referenduma pomeni, da je zakonpotrjen in da bo stopil v veljavo. ^e bodoseveda rezultati ostali tak{ni, kot so sedaj, karverjamem, da bodo, je po objavi rezultatovvzporednega glasovanja povedal minister zakulturo Vasko Simoniti. Ob tem obljublja, dapodpornike zakona ne bodo izneverili, upa pa,da bodo s svojim delom prepri~ali tudi tiste, kiso glasovali proti in na ta na~in razblinili vsedvome o zakonu.

Rezultati vzporednega glasovanja dana{njegareferendumskega odlo~anja o zakonu o RTVSlovenija, ~e bodo tak{ni tudi ostali, potrjujejoverodostojnost odlo~itev, ki jih sprejema dr‘avnizbor, je dejal predsednik dr‘avnega zbora FranceCukjati.

Ostajam optimist do konca; ~e smo namre~{li na referendum, smo {li za to, da zmagamo,je rezultate vzporednega glasovanja, ki jih jeobjavila RTVS, ocenil predsednik Socialnihdemokratov (SD) Borut Pahor. Po njegovihbesedah so ti tesni rezultati dovolj, da vzbujajoupanje, da se bo do zadnje pre{tete glasovnicerezultat {e spremenil, je dejal Pahor.

Viktor Bla‘i~, eden vidnej{ih ~lanov Zboraza republiko, je po zaprtju voli{~ ugotavljal, daudele‘ba na referendumu o zakonu o RTVSka‘e, da je {el glasovat “le strogo politi~ennarod”. Tak{na ogromna abstinenca pomeni, daje bil referendum odve~, saj se je o~itno ljudem,ki so vsak dan poslu{ali prepire okrog novegazakona, vse skupaj zdelo neumno.

Referendum o RTV Slovenija je bil odve~,saj je bilo dosedanji zakon zaradi neustavnostitako ali tako treba odpraviti, je po razglasitvivzporednih rezultatov referenduma v imenu NSipojasnil minister za delo, dru‘ino in socialnezadeve Janez Drobni~.

Predsednik SLS in okoljski minister JanezPodobnik je pri~akoval tesen izid referendumao zakonu o RTV Slovenija, a na koncu pri~akuje,da bo ve~ina volivcev potrdila vladni predlog.To bi bilo tudi priznanje vladni koaliciji, ki jeuveljavila usmeritev iz koalicijske pogodbe, menipredsednik koalicijske ljudske stranke.

V SNS so po besedah predsednika strankeZmaga Jelin~i~a pri~akovali, da bodo volivcipodprli zakon o RTVS na dana{njem referendumuin tega se zelo veselijo. “Sedaj bo konec tistega,kar se je dogajalo ves ~as, ko SNS ni imelasvojega prostora v medijskem prostoru in sonas vedno odrivali,” pravi Jelin~i~, ki meni, daje s tem konec politizacije medijev. Prepri~anje, da je zakon dober, evropski, o ~emer sogovorili tudi neodvisni strokovnjaki, ki jih nistapla~ali LDS in SD.

Neuradni rezultati na spletni strani Republi{kevolilne komisije ka‘ejo, da je bila volilna udele‘bana referendumu 30,65-odstotna.

De‘urna slu‘ba na ministrstvu za notranjezadeve je prejela prijave 25 domnevnih kr{itevreferendumskega molka. 14 primerov se nana{ana razpe{evanje propagandnega materiala, {estprimerov na sredstva javnega obve{~anja, petprimerov pa na plakatiranje, so povedali naministrstvu. V celotnem ~asu volilnega molka paso zabele‘ili skupno 75 domnevnih kr{itev.

Med dana{njimi prijavami {estih domnevnihkr{itev na podro~ju sredstev javnega obve{~anjase trije primeri nana{ajo na radio, dva na televizijoin eden na ~asopis.

Domnevnih kr{itev je bilo danes najve~ naobmo~ju Ljubljane z okolico, in sicer 11, naGorenjskem {est, po dve na Dolenjskem,[tajerskem in Primorskem, po ena pa naNotranjskem in Koro{kem.


Na Zboru za republiko prej{njo sredo muje pripadel sklepni nastop. Kon~al ga ganjen obbesedah pesnika in akademika Daneta Zajca.Zadovoljen je, ker bo po novem zakonu o RTVSlovenija kon~no besedo imel parlament, s ~imerse potrjuje na~elo moderne demokracije, ki temeljina izvoljenih poslancih.

Literarni teoretik, zgodovinar in kritik se jerodil leta 1931 v Ljubljani. Od leta 1975 jeredni profesor za primerjalno knji‘evnost inliterarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,od leta 1983 pa redni ~lan Slovenske akademijeznanosti in umetnosti, v okviru katere je nekaj~asa upravljal In{titut za slovensko literaturo inliterarne vede. Je avtor {tevilnih srednje{olskihu~benikov za knji‘evnost. Nekaj naslovov njegovihzadnjih knjig: Duhovna zgodovina Slovencev(1996), Literarna teorija (2001), Pre{eren inkr{~anstvo (2002), Duhovna povijest Slovenaca(prevod pri Matici hrvatski, 2004). Je ~lan svetaza visoko {olstvo.

Ali je dozdaj{nja predreferendumska razpravavolivcem kaj pripomogla k la‘jemu odlo~anju?Vpra{ljivo je, koliko ljudje tem razpravam splohsledijo. Verjetno so ‘e nekoliko utrujeni. Zanjihovo temeljno odlo~itev bo navsezadnje klju~nanjihova politi~na usmeritev. Ve~ina tistih, ki sovolili koalicijske stranke, bo zakon podprla, volivcitako imenovanih starih sil pa bodo glasovalidruga~e. Nejasno je le, koliko tega je {e ostalov volilnem telesu.

Nasprotni strani druga drugi o~itatamanipuliranje, izkrivljanje, agresivnost…

Tak{ne obto‘be navadnemu volivcu povedole malo. Nasprotniki zakona predlagatelje strastnoobto‘ujejo laganja, zavajanja in podtikanja. Teo~itke je sicer zlahka mogo~e vra~ati, kar pa nezale‘e veliko, saj ostaja preve~ neotipljivo.

Mislite zlasti na primerjave z drugimievropskimi ureditvami?

Da, pri tem je izre~enih in napisanih najve~hudih besed.

[ele v sklepnem delu kampanje smoseznanjeni z natan~nej{imi podatki, ki ka‘ejo,da je novi zakon povsem primerljiv z drugimi vdr‘avah EU, za moj ob~utek je celo bolj{i. Jebolj demokrati~en denimo od avstrijskega, sajso odlo~itve pomaknjene v parlament, kar je zana{o ustavno ureditev primerneje.

V kampanjo se je z izjavo vpletla tudiCerkev. So vas njene razmeroma ostre besedein podpora zakona presenetila?

Priznati moram, da je nisem prebral, todakolikor sem o njej sli{al, je povsem normalnaizjava. Razumljivo je, da kot del civilne dru‘be– recimo, da je ta pojem primeren – opozarjana svoje mesto v programih javne RTV. Vseanalize in raziskave namre~ ka‘ejo, da je ta priporo~anju in predstavljanju religij in verskihskupnosti precej pristranska. Cerkev si od noveureditve popolnoma upravi~eno obeta korektnej{eporo~anje. Tudi v prej{njih letih se je precejostro odzivala na medijsko spremljanje. Za polo‘ajCerkve je normalno, da se ne ozira preve~ nena levo ne na desno in da odlo~no pove, kaj‘eli.

S ~lani upravnega odbora Jur~i~evega skladaste se odzvali na oceno Aidana Whita, generalnegasekretarja mednarodne zveze novinarjev. Vamres ni uspelo vzpostaviti stika z njim?

To se je dogajalo v mesecih, ko me ni bilov Ljubljani. Izjava sklada se mi zdi povsemprimerna. Whita ne poznam, ne vem za njegovoprovenienco, si pa mislim svoje, saj je narediluslugo levi politi~ni strani. Njegovo klasificiranjedr‘av Evropske unije na bolj ali manjdemokrati~ne, na tiste z ni‘jo in vi{jo politi~nokulturo, je absurdno. Potemtakem bi lahko ~lanicena vseh ravneh in podro~jih delili na bolj{e inslab{e, manj ali bolj razvite, manj ali bolj vredne...

Dr. Janko Kos - IntervjuIvan Puc, MAG 21. september 2005


Doslej politi~no najsrditej{i referendumskispopad, povezan s kakim zakonom, za LDSpomeni predvsem popravni izpit, za SDS indruge koalicijske stranke pa izhodi{~e za nadaljnjebolj ambiciozne reforme. Tudi in predvsem vgospodarstvu, kjer vlado ~akajo najve~ji izzivi.

Ankete javnega mnenja ka‘ejo, da bo izidreferenduma negotov. Dodaten razlog, da obatabora v zadnjih dneh spopada uporabita vsasredstva, ki jih imata na voljo. Predsednik dr‘aveostaja nevtralen.

Kdo bo bolj discipliniran? Ne Ninamedia,katere raziskavo je objavil Dnevnik, ne dru‘baCati, njeno raziskavo je predstavila nacionalnatelevizija, ne Delo si ne upajo napovedatizmagovalca. Razloga sta predvsem dva: {e vednoveliko {tevilo neopredeljenih volivcev innapovedana razmeroma nizka udele‘ba.Raziskovalci Ninamedie menijo, da imajo prednostnasprotniki zakona, ker jih je najve~ v tistihdelih volilnega telesa, ki se navadno bolj mno‘i~noudele‘ujejo volitev in referendumskih glasovanj.Drugi opozarjajo na bolj »disciplinirano« desnovolilno telo. Vsekakor bo zmagovalec tisti, kibo z razli~nimi medijsko odmevnimi dogodki vzadnjem tednu ve~ volivcev prepri~al, da je tudina referendumu vredno pokazati svojo politi~nobarvo, ne samo na volitvah.

Premier je svoj nastop prihranil za sklepnidel kampanje. Z namenom, da spregovori meddrugim o nedeljskem glasovanju, se je sestaltudi svet vladne SDS, ki ima {e vedno precejve~jo podporo kot vse opozicijske stranke skupaj(tudi vlada je ohranila priljubljenost). Ni pajasno, ali bo ta zaloga politi~ne podpore vladnistrani zado{~ala za simbolno in v resnici zelopomembno zmago. Janez Jan{a se v ponedeljekpolitiki sicer ni mogel izogniti, vendar je vospredje postavil nezavidljivo stanje na RTV,njene neizkor i{~ene potencia le , s laboorganiziranost ter potrebo po bolj dinami~ni inv prihodnost zazrti ustanovi. V zadnjih tednih

je v zagovor zakona dejavneje posegel tudikulturni minister Vasko Simoniti. Njegovimnastopom, tudi televizijskim, so mnogi o~italinegotovost in okornost, na zadnjem sre~anjuZbora za republiko pa je pokazal, da tematikozakona in zakonodaje zdaj dobro pozna, kar jegotovo temelj za njegovo samozavestno dr‘o. Vtem kontekstu lahko razumemo besede, ki jihje zabrusil Matev‘u Krivicu: »Gospod Krivic, viste nespodoben ~lovek!« Simoniti je tako prestaluvodne uvajalne mesece in nakazal, da bo najboljprepoznavni kulturni minister doslej in da bokulturni politiki dal mo~an pe~at. Ni torejnaklju~je, da bo ena glavnih tar~ za opozicijskodnevno ~asopisje, ~e bo to kajpada {e najprejzaznavno politi~no pristransko. Navsezadnje vparlamentu {e ~akajo na postopek sprejemaspremembe zakona o medijih z razvpitim skladomza pluralizacijo medijev. Usoda Jan{eve vlade niodvisna od nedeljskega glasovanja, nedvomnopa bo to velika preizku{nja za Vaska Simonitija.Oro‘je nasprotnikov: mediji. Ena naj{ibkej{ihto~k predlagateljev in hkrati opori{~e opozicijein nasprotnikov zakona so nenaklonjeni mediji.Ti kljub »naprednosti« pri referendumu o umetnemoplojevanju samskih zdravih ‘ensk in izbrisanihniso odigrali pomembnej{e vloge, toda v nedeljobo druga~e. Njihovo pristranskost je bilo mogo~epri~akovati. Bognedaj, da bi komunikolo{kistrokovnjaki v vsem dogajanju vsaj zaslutilipoliti~no pristranskost in nepluralnost medijskegaprostora. Ne, dr. Jo‘e Vogrinc denimo je v Fiesiraje zmagoslavno poudaril, da predlagatelji zakonana svoji strani nimajo nobenega medija. Kje jedobil ta podatek? Je med mediji opravil anketo?So se sestali njihove uprave in uredni{tva terglasovali o (ne)podpori? In ~e se niso, ali zamedijskega strokovnjaka denimo Maga in Dru‘ine,ki sta o novem zakonu pisala naklonjeno, ni?Tako kot za nacionalno televizijo ni obstajaloOgnji{~e, dokler je na njegovo obletnico nisoopomnili gledalci...

Bitka za ~isto slikoIvan Puc, MAG, 21. september 2005


Dan po glasovanju so utihnili predlogi ospreminjanju zakona o RTV.

Vlada je za las dobila prvo pomembno bitko,opozicija pa je zaigrala referendumski adut inse bo odslej prisiljena vzdr‘ati radikalnih poskusov,da bi ustavila ekipo Janeza Jan{e. Oblast se takolahko mirneje loti napovedanih reform, o katerihje premier sicer posredno dejal, da imajo prednostpred zakonom o RTV.

Tesen izid ter izjave pobudnikov inpodpornikov referenduma vendar dopu{~ajo nekajmo‘nosti, da se opozicija le ne bo ustavila inda bi lahko {e pred februarjem, ko zaradi ustavneodlo~be preneha veljati sedanja referendumskazakonodaja, vlo‘ila referendumski predlog okak{nem pomembnem reformnem predlogu, kiga sicer od vlade tako ‘eljno pri~akuje. Nidvoma, da je njen cilj ~im bolj ote‘iti delovanjekoalicijskega zakonodajnega stroja in da je sode~po posameznih izjavah ministrov v Opera baru,kjer so pri~akali izide glasovanja, referendumtemu namenu dobro slu‘il.

Prekinitev s korporativnim svetom. Zreferendumom je bil zadan zadnji udareckorporativni sestavi najpomembnej{egaupravljavskega telesa RTV, ~emur so bilespremembe zakona tudi namenjene. Prav zaradizavarovanja privilegijev, ki jim jih je omogo~alstari na~in samovklju~evanja izbranih delov civilnedru‘be, so stare elite posegle po tej oblikiodlo~anja. Ali druga~e, opozicija se je referendumalotila zato, da bi na njem zmagala. Po glasovanjuje namero potrdil predsednik SD Borut Pahor,vendar spet ostal ~rna ovca, saj je to ediniodkrito povedal. Anton Rop si je celo izmislil,da »je ‘e od za~etka trdil, da ~e na referendumudose‘emo izid, bolj{i od 40 odstotkov, bo toodli~en rezultat v politi~nem kontekstu, vkakr{nem smo«. Ropove ambicije leto pozamenjavi oblasti so sode~ po teh besedah zeloskromne. Bo tako skromen tudi njegov naslednikpred volitvami ~ez tri leta?

Trikratna potrditev zakona. Zakon o RTVSlovenija je sprejelo ljudstvo na referendumu inmu dalo dodatno legitimnost, potem ko je dr‘avnizbor ‘e dvakrat glasoval zanj. Se njegova zgodbas tem kon~uje? Tudi v zadovoljstvo volivcev, kiso bili minule tedne dele‘ni ob~utno prevelikegaodmerka politi~ne agitacije. Predlagateljireferenduma in njihove satelitske »civilne dru‘be«najbr‘ ne prav iskreno pri~akujejo, da se bovlada zaradi tesnega izida nemudoma lotilaspreminjanja zakona. Rop se je v nedeljo zve~erv Odmevih ‘elel soo~iti s kulturnim ministromVaskom Simonitijem. Kakor da kampanja {e nikon~ana in kot da ljudstvo ni izkazalo svojevolje. Rop je, {e ena ponazoritev inercije, ki seje predlagatelji po zaprtju voli{~ niso mogliznebiti, tudi po zaprtju voli{~ govoril, da jereferendum odlo~al o tem, ali so ljudje zapodr‘avljenje RTV ali ne. So se potemtakemodlo~ili za »podr‘avljenje«?

Vladne ro{ade? Da se predreferendumskispopad nadaljuje, ka‘ejo tudi izjave, da »vladanima legitimnosti za izvajanje ro{ad, kakr{ne jenapovedala«. Toda kdo v vladi je omenjal vladnero{ade? Dr. Marko Milosavljevi~ je na nacionalnemradiu govoril o zamenjavi urednikov in novinarjev,ker ne poro~ajo skladno s slovenskim nacionalniminteresom. Kolikor smo spremljali kampanjo, jeo~itno meril na Jelin~i~eve kritike novinarjev, kiporo~ajo o Hrva{ki. Jelin~i~, ~eprav velikokratpodpira vladne predloge, ne pripada koaliciji.Sicer pa je Milosavljevi~ previdno dejal, da sebo {ele izkazalo, ali gre res za napovedanodepolitizacijo, ko bodo posamezna dru‘tvapredlagala predstavnike v programski svet in kobomo videli, ali bodo pri{li skozi parlamentarnosito. Takrat se bo pokazalo, ali je vladna ve~inapripravljena na proporcionalno razmerje mo~itudi tam, kjer ima parlament odlo~ujo~ glas...

Tesno ravnote‘jeIvan Puc, MAG, 28. september 2005


Drnov{ek: Zagovorniki zakona imajomo‘nost zavrniti bojazni

Predsednik republike Janez Drnov{ek je vdana{njem komentarju izida referenduma o RTVSlovenija ocenil, da imajo “sedaj zagovornikinovega zakona prilo`nost pokazati, da so bilebojazni nasprotnikov tega zakona odve~ne”. Pomnenju predsednika bodo lahko tudi pokazali,ali bo javna televizija tudi naprej delovalasamostojno, neodvisno in ~imbolj kakovostno,je dejal v izjavi novinarjem ob robu obiska vob~inah Osilnica in Kostel.

Predsednik dr‘ave upa, da bo javna televizijatudi “~imbolj konstruktivna in da bo dajalapozitivna sporo~ila, ki bodo Slovence povezovala,ne razdvajala”. Izrazil je {e upanje, da se bo“hrup okrog referenduma” umiril in da bo javnizavod deloval ´imbolj mirno in kakovostno.

Cukjati: Nastopile mo‘nosti za ureditevrazmer na javni RTVS

Predsednik dr‘avnega zbora France Cukjatije vesel, da je zakon o RTV Slovenija kon~nopotrjen s strani javnosti, “~eprav le z enimko{em razlike”, je dejal v dana{nji izjavi zajavnost. S tem je po njegovih besedah potrjenaverodostojnost odlo~anja dr‘avnega zbora v temmandatu in so kon~no nastopile mo‘nosti zaureditev razmer na javni RTVS.

Vesel je tudi zato, ker se bodo skeptikilahko prepri~ali, da so bile gro‘nje s t.i.podr‘avljanjem RTVS neutemeljene. Izrazil upanje,da bo v bodo~e vsaj nacionalna RTV sposobnabolj korektnega poro~anja, da se ne bo karnaprej dogajalo to, kar se je na primer v soboto,ko je imel predsednik DZ ob stoletnici Turisti~nezveze Slovenije v Portoro‘u slavnostni govor,pa ni bil ne omenjen, ne pokazan, kaj {ele dabi nacionalna RTV povzela kak njegov stavek,~eprav je o sami prireditvi kar nekajkrat poro~ala.

V odgovoru na novinarsko vpra{anje v zvezis tretjim, parlamentarnim programom pa je Cukjatipovedal, da ima dr‘avni zbor v celoti urejeno

sliko iz glavne dvorane, kjer je prenos mo‘entakoj. Pripravlja se tudi obnova nekaterihprostorov, kjer zasedajo delovna telesa, tako dave~jih te‘av ne pri~akujejo. Posebni finan~nistro{ki pri tem niso predvideni, saj je obnovateh prostorov potrebna in ‘e dalj ~asa na~rtovana.

Jan{a: Zakon je bil sprejet z dvotretjinskove~ino, nasprotniki niso bili prepri~ljivi

Zakon je bil v DZ sprejet z dvotretjinskove~ino navzo~ih poslancev, s kakr{no se sprejmele malo zakonov, je pojasnil premier JanezJan{a. “Tisti, ki so referendum predlagali, pa bimorali tak{no odlo~itev prepri~ljivo zavrniti, vendarse to ni zgodilo”. Predlagatelji bi morali bititako prepri~ljivi, “kot smo bili prepri~ljivi mi,ko smo predlagali zadnji referendum”. S temzakonom Slovenija dobiva kon~no ureditevnacionalne medijske hi{e, ki je primerljiva s 23od 25 ~lanic Evropske unije.

Simoniti: Na rezultat bolj vplivala politi~naargumentacija kot pa vsebinska

Minister za kulturo Vasko Simoniti rezultatreferenduma ocenjuje pozitivno, saj je bistveno,da so h glasovanju za uspeli prepri~ati zadostno{tevilo ljudi. “Res pa je morda potrebno poudariti,da javnost ni bila v zadostni meri seznanjena zvsemi novostmi zakona. In verjetno je na rezultatveliko bolj vplivala politi~na argumentacija kotpa vsebinska,” je ocenil predlagatelj zakona.Zakon je dober in omogo~a postavitev noveorganizacijske strukture, ki bo besedah Simonitijaomogo~ila jasnost, preglednost, RTVS pa bodelovala v prid javnosti in za javnost.

Grims: Zakon bo omogo~il la‘je in boljkvalitetne reforme vlade

Na vpra{anje, ali je razo~aran zaradi tesnezmage, je odgovoril, da “gre tukaj zagotovo zavpra{anje ~lovekovih pravic. {e enkrat povem,da sta LDS in SD - to lahko doka`em - s svojomo~jo v medijih in pa tudi z aktivnostmi naterenu kr{ili ustavo in zakon”, je Grims opozorilna domnevne kr{itve.

Zadovoljstvo v koaliciji in opozicijiDelo 26. september 2005


Drobni~: Zakon je bil nujno potreben,referendum je bil odve~

Referendum je bil odve~, saj je bilo dosedanjizakon zaradi neustavnosti tako ali tako trebaodpraviti, je v imenu NSi pojasnil minister zadelo, dru‘ino in socialne zadeve Janez Drobni~.V tej stranki trdijo, da je novi zakon o RTVSnujno potreben, saj odpravlja neustavno stanje,zato nima smisla, da bi ga z referendumomodpravili, meni Drobni~. Zakon v slovenski prostorprina{a javno televizijo in radio, kot ju poznajov drugih evropskih dr‘avah.

Podobnik: Rezultat je priznanje vladnikoaliciji

“Volilna kampanja je bila ostra, tudi delomaideolo{ko obarvana. Bila je tudi zelo radikalnain je ljudi delila. In tudi ta rezultat ka`e, da jebilo volilno telo zelo razdeljeno,” je dejal JanezPodobnik predsednik SLS in okoljiski minister.

Erjavec: Rezultat je tesen zaradi nizkeudele‘be

Udele‘ba na referendumu je bila nizka inzato je tudi rezultat tako tesen, ocenjujepredsednik DeSUS in obrambni minister KarlErjavec. “O~itno so pri{li glasovat le tisti, ki sobili najbolj zavzeti za spremembe oziroma protinjim,” je povedal Erjavec.

Jelin~i~: Konec politizacije medijevPrvak SNS Zmago Jelin~i~ je prepri~an, da

je zakon dober, evropski, o ~emer so govorilitudi neodvisni strokovnjaki, ki jih nista pla~aliLDS in SD. Zakona sicer po besedah Jelin~i~aljudje v veliki meri ne poznajo, zagotovo pa jeglavni razlog v tem, da imajo ljudje “poln kuferslabih programov, ponavljanja, vedno istihobrazov, ki so vedno zelo pametni in nedopu{~ajo drugega mnenja, ki je vedno v skladuz dosedanjo vladajo~o politiko”.

Rop: Pomemben del slovenskega volilnegatelesa smo prepri~ali, da zakon ni dober

Tesen rezultat je bil pri~akovan tudi ponjegovem mnenju “nih~e v Sloveniji ni dobilmandata, da si popolnoma podredi RTVS”. Zavlado je rezultat referenduma slab, je ocenilpredsednik LDS Anton Rop.

Pahor: Ljudska volja je uveljavila slabzakon

Po mnenju predsednika SD Boruta Pahorjapa je ljudska volja, ~eprav z majhno razliko,uveljavila zakon, ki je slab. Ob tem je {e dodal,da tak{na udele‘ba na referendumu ne presene~a.“To me je vse od prvih razprav o tem, aligremo na referendum ali ne, najbolj skrbelo, dabi morebitna zmaga koalicije z ljudsko voljosprejela zakon, ki je slab in ki javno RTVspreminja v dr‘avno; vsaj velika mo‘nost je zato,” je {e dodal Pahor.

Repov‘: Vlada bi morala pripraviti novzakon

Predsednik dru{tva novinarjev Grega Repov‘je dejal, da izid referenduma o zakonu o RTVSrazumejo kot sporo~ilo volivcev vladi, da tazakon nima neke {iroke konsenzualne podpore.Modra vlada in premier bi to sporo~ilo sprejelakot pozitivno in bi za~ela s pripravo novegazakona, je dejal Repov‘. Po njegovi oceni jeglasovanje pokazalo, da se je sensibilnost volivcevglede javne RTV izredno pove~ala in da bodoodslej vsako potezo vlade na tem podro~jubudno opazovali.

Manca Ko{ir: Vlada je uporabila postopke,ki niso v prid dr‘avljanom

Rezultat na referendumu pa je po mnenjupredstavnice Pobude za javno RTVS Mance Ko{irnezaupnica vladi in opozorilo, da je z zakonomo RTV Slovenija uporabila postopke, ki niso vprid dr‘avljanom. Zdaj je ~as za razmislek, kajti~e je prej{nja oblast vladala 12 let, sedanja stak{nim na~inom, ki ga je pokazala pri hitrempostopku brez javne d iskus i je g ledenajpomembnej{ega zakona o javnem RTV servisu,ne bo zdr‘ala te dobe, je {e ocenila MancaKo{ir.

Splichal: Izid referenduma ka‘e bistvoproblema

Profesor na Fakulteti za dru‘bene vede inpredstavnik pobude Slavko Splichal pa je ocenil,da izid referenduma ka‘e natan~no isti problem,na katerega so predstavniki pobude opozarjali vrazpravi o novem zakonu, ko so govorili o


Je bil referendum glede zakona o RTVizrekanje o vsebini ali politi~na manifestacija?Klju~no vpra{anje, ki so ga analitiki po razglasitvirezultatov zanemarili, je na novo na~elo premisleko civilni dru‘bi. Vladna koalicija pa je dobiladvojno sporo~ilo: da ima zeleno lu~ za nadaljnjivladni pohod in da se s tem dejstvom ne grepreve~ igrati.

Predlagatelja referenduma LDS in SD sta vnedeljo pokazala veliko ‘eljo po tem, da bipoliti~no tehtnico prevesila v svojo korist. Te‘avaje bila, da sta to sku{ala dose~i prek mehkegatrebuha slovenske demokracije, prek javnihmedijev, ~eprav sta Jan{evi vladi sama o~itala,da si ho~e oblast utrditi s politi~no podreditvijonacionalne radiotelevizije.

Pomenljive {tevilke. Dan pozneje, vponedeljek, so zmago razglasili vsi trije velikiakterji referenduma. Predstavniki vlade, tudi njenpredsednik Jan{a, so si mo~no oddahnili, ko seje tehtnica po pol deveti uri zve~er pri {tetjuglasov z nekaj desetink odstotka nad petdesetnagnila v njihovo korist. Podatek so razumelikot zmago, predsednik parlamenta France Cukjatije na~el celo vzporednico s {tevilom ko{ev natekmi evropskega ko{arkarskega prvenstva. Slavilje tudi predsednik LDS v imenu predlagateljevreferenduma. Z nekaj nad 49 odstotki, je menil,so podani razlogi za zadovoljstvo in hkrati jasnosporo~ilo, da se vlada ne more vesti, kot se jizaho~e. ^eprav je zmagoslavje pora‘encev vSloveniji {e standardni povolilni odziv, {tevilkenapeljujejo na druga~na spoznanja.

Predlagateljema namre~ politi~no srbe~icolahko povzro~i dejstvo, da sta kot izzivalca vtekmi na voli{~e uspela izvabiti samo 30 odstotkovvolilnih upravi~encev, od teh pa ju je v politi~nem

spopadu podprlo manj kot 15 odstotkov. Tosicer ne vpliva na legitimnost referenduma, jepa lahko razlog za slabo voljo klju~nih opozicijskihstrank, ki v skoraj letu dni svojega politi~negabetona nista kaj prida nadgradili. Po drugi stranije tudi Jan{i jasno, da v kriznih politi~nih razmerahozkega notranjepoliti~nega spektra lahko ra~unana komaj kaj ve~ kot 15 odstotkov volilnepopulacije. Sedemdeset odstotkov ljudi, ki sene ‘elijo udele‘evati politi~nega gladiatorstva,je ta trenutek {iroko polje Jan{evih mo‘nosti,kajti o~itno jih zanima vse, samo neposrednapolitika ne. Toda bitka za ta bazen bo vprihodnjih letih brez dvoma klju~ delovanja tudiza dezorganizirano opozicijo.

Tretji, ki so po razglasitvi rezultatov prijavilizmago, so bili ~lani Pobude za javno RTV,Manca Ko{ir, Slavko Splihal, Jurij Gustin~i~, GregaRepov‘ in drugi. Ko{irjeva je bila zadovoljna.Po njenih besedah tesni izid pomeni, da moravlada resno premisliti, kako vladati in kaj ji te{tevilke sporo~ajo. Prepri~ana je bila, da enodstotek »prevlade ni v skladu z demokracijo«,da je zakon evropsko neprimerljiv in da izidka‘e, da »nimajo pooblastila dr‘avljank indr‘avljanov niti za ta predlog zakona niti zana~in, na katerega vladajo«. Podobno slikovit jebil Jurij Gustin~i~, ki je v predvolilni kampanjinastopal z najtr{imi, domala kominternovskimistali{~i. Izid glasovanja je ozna~il kar zaanalognega nem{kim volitvam, na katerih sta seCDU/CSU in SPD skoraj izena~ila. S temi besedamije kot eden opaznej{ih ~lanov »civilne dru‘be«,imenovane Pobuda za javno RTV, vsekakor potrdil,da je v resnici potekal politi~ni spopad, v kateremje bila civilna dru‘ba z njim vred zgolj medijskafasada. Tudi predsednik za mnoge nadvse

Kaj je povedal nedeljski referendum?Janez Marke{, MAG, 28. september 2005

neustrezni sestavi in postopkih imenovanjaprogramskega in nadzornega sveta. “Po zakonulahko 51 odstotkov ~lanov parlamenta dolo~isestavo obeh omenjenih svetov in na osnovi

dana{njega rezultata ima vlada mo‘nost, da zenoodstotno ve~ino uveljavi zakon proti volji49 odstotkov dr‘avljanov, ki so se udele‘ilireferenduma,” opozarja Splichal.


spornega, predvsem pa politi~no korporativneganovinarskega dru‘tva Grega Repov‘ se je po~utilkot zmagovalec. Povedal je, da bi »pametnavlada« v takih okoli{~inah napisala nov zakon,ki bi dal prav opoziciji. Po vsem tem smo sevpra{ali, kdo je pravzaprav pora‘enec.Problemati~nost »civilne pobude«. Tokrat se je vvsej razse‘nosti razprl sicer {e stari dru‘beniproblem, ki se mu re~e fasadni zna~aj slovenskecivilne dru‘be. Ne gre pozabiti, da je v Slovenijivse od Kardeljevih samoupravnih eksperimentovcivilna dru‘ba posebno ob~utljiva tema, saj je vdesetletjih samoupravnega socializma veljalaideologija, da je »vse na{e« in da »vsi odlo~amoo vsem«, v resnici pa je lastnino obvladovalapartija, ki je tudi o vsem odlo~ala. Po eni stranije fasadni zna~aj civilne dru‘be pre{el v kri indihala slovenske dru‘be, po drugi pa je vsakaalternativna, torej nepartijska oblast lahko vhudih {kripcih, ‘e na~elno zanika pomen civilne

dru‘be v liberalno strukturirani dru‘bi, kakr{nanaj bi slovenska tudi bila. Prav zaradi teh razlogovje bila v referendumski kampanji za vlado najtr{ioreh omenjena skupina, ki se je v imenu strokein civilne dru‘be hkrati oklicala za skrbnikainteresov javne RTV. Njihov najslab{i argumentso zagovorniki zakona dodobra unov~ili, namre~to, da je predsednik zdajšnjega sveta kot civilno-dru‘benega organa prav Janez Kocijan~i~, simbolpoliti~nega korporativizma, partijskih navez inbrezskrupuloznega upravljanja javne hi{e vpartijskem interesu. Prav tako ~eprav argumentje bilo dejstvo, da v desetih letih liberalno-demokratskega lomastenja po javnih medijih neManca Ko{ir ne Slavko Splihal kot profesorjanovinarstva nista zmogla dvigniti glasu aliorganizirati pobude za javno RTV. NapakaKo{irjeva ni bila v tem, da bi narobe govorila,ampak da je spregovorila po tem, ko je v velikobolj kri~e~ih razmerah oportunisti~no mol~ala...

Opoj zabaveDanilo Slivnik, MAG, 28. september 2005

Tesen referendumski izid o novem zakonuo RTV je najbr‘ razblinil upanje, da se bodopoliti~ne strasti v dr‘avi kmalu pomirile: vladnakoalicija je sicer zmagala, vendar je bila zeloblizu uspehu tudi opozicija, nasprotnica zakona,ki je referendum predlagala. Kakorkoli pogledamonanj, je bil prvovrsten politi~ni spopad, in zavlado je pomembno, da je zmagala.

Medijski svet prihodnje tedne najbr‘ ne bodruga~en, vendar ni mogo~e spregledati, da jevladajo~a koalicija bitko za RTV dobila kljubnasprotovanju ve~ine javnih ob~il in da se jespopadala z logiko vsiljene konstrukcije realnosti:ali naj bi sploh imela pravico do enakopravnegapolo‘aja v politi~nem dogajanju.

Logika opozic i je in nekdanje levenomenklature se je po porazu na lanskihdr‘avnozborskih volitvah prelevila v taktiko, daje njen odhod z oblasti le za~asen in da lahkodo naslednjega merjenja mo~i pre‘ivi znadomestnimi oblastnimi vzvodi, kot so {e zmeraj

naklonjeni mediji in mo~ njenega kapitala. Medijiso zato po volitvah izbrali zelo napadalno dr‘odo vlade in svojo nadzorni{ko funkcijo nadoblastjo spremenili v njeno aktivno spodkopavanje,kapital pa se je strnil okrog nekaj centrov (naprimer Mercatorja) in v zakulisju vlekel poteze,uperjene proti novi vladni gospodarski politiki.Ni treba poudarjati, da so eni in drugi kr{ilipravi la enakopravnega demokrat i~negazamenjevanja oblasti, pri ~emer so zlasti medijiprekora~ili svoja profesionalna pooblastila, kiniso bila nikdar namenjena politi~nemuobra~unavanju, ampak obve{~anju dr‘avljanov.Spopad za druga~no RTV je bil zato klju~en zaobstoj Jan{eve vlade in preboj njenih reform.Brez njega bi se izgubila v brez{tevilnihupravi~enih in neupravi~enih kritikah svojegadela in nikoli ne bi mogla pokazati, kaj zna inzmore (~etudi bi volivci podpirali njeneprogramske usmeritve).


Pozitivni izid referenduma je zato za vladoizredno pomemben in napoveduje bolj

uravnote‘en medijski prostor, za katerega jeznano, da je bil v preteklosti pisan na ko‘onekdanji levici. V precej druga~nem polo‘aju seje zna{la tudi opozicija. Pred referendumom jebila prepri~ana, da ima {e vedno trdno v rokahnekatere politi~ne podsisteme, neuspeh pa jo jekljub tesnemu izidu potisnil v kruto resni~nosturejanja lastnih problemov, ki so z osipom volilnepodpore opozorili na njene {tevilne notranjeslabosti. Zdaj je jasno, da se bo morala predvsemLDS spoprijeti z lastno krizo, pri ~emer ne bodogodkov, ki bi pred o~mi javnosti zakrili njenehude te‘ave. Dosedanja logika konstruiranerealnosti je bila namre~ nadvse preprosta: boljko so se mediji ukvarjali z domnevnimi napakamivladajo~e koalicije (tudi ~e je {lo za nami{ljenosporen zakon o RTV), manj je bil opazenstrankarski zlom nekdanje levice, ki se je popetnajstih letih tranzicije zna{la v polo‘aju, dane more najti niti kolikor toliko spodobnegapredsednika LDS, kaj {ele da bi narekovalapoliti~ne dogodke v dr‘avi...

Povzeto po naslovni strani MAGA

“Meni se je koalicija LDS-SDS vedno zdelamogo~a in bi imela svoje prednosti. Tak{nakoalicija bi imela ve~ kadrovskega potenciala inve~ sposobnosti za vodenje dràve, imela pa binajbr` tudi ve~ teàv. Kljub vsemu pa je to enaizmed bolj{ih mo`nosti, ker mislim, da bi tak{nakoalicija premogla precej dràvotvornosti terpoliti~ne mo~i. ̂ e bi se ji uspelo dogovoriti zapreboje v gospodarstvu in drugod, bi jih lahkospeljala,” je za dana{njo Mladino povedalpredsednik dràve Janez Drnov{ek.

V zvezi z novim zakonom o RTVS Drnov{ekmeni, da je mogo~e vsak zakon izvajati dobroali slabo. Tudi ta novi zakon o radioteleviziji selahko slabo izvaja, lahko pa se izvaja tako, dane bo zaradi tega nobene {kode, stvari selahko celo izbolj{ajo, vse pa je odvisno odljudi. Formalnih varovalk je bilo po Drnov{kovemmnenju v starem zakonu ve~, kar pa ne pomeni,

da se bo novi zakon slabo izvajal. Sam pri~akujein tudi upa, da bo javna razprava, ki je potekalapred referendumom, pomenila dodatno varovalko,da bo razumljena tako, da se ta zakon enostavnone sme slabo izvajati oziroma z njim manipulirati.

Na vpra{anje, kako vidi uravnote‘en medijskiprostor, o katerem govori vlada, je predsednikdr‘ave odgovoril, da mora ta biti tak, da je ~imve~ neodvisnih in odgovornih novinarjev, kirazmi{ljajo s svojo glavo, ki si ne dajo vplivatine s strani politike ne s strani kapitala. “Toseveda ni vedno lahko, ampak to je tisto, k~emur te‘imo,” je poudaril.

Slovenski medijski prostor pred sprejetjemnovega zakona o RTVS po Drnov{kovemprepri~anju ni bil politi~no neuravnote‘en, nibil politi~no navija{ki. Zdi se mu, da si sedanjavlada morda dela preve~ problemov z medijskimireakcijami, in da ni bila tako slabo sprejeta ter

Drnov{ek: Koalicija LDS-SDS “je mo`na”LN/STA, 3. oktober 2005


da mediji niso bili proti njej apriori nastrojeni.Na za~etku mandata so jo sprejeli povsemnormalno, meni Drnov{ek. V zvezi s kritikami,ki s strani sedanje vlade letijo na LDS, je Drnov{ekdejal, da ima vsakdo vso pravico misliti, da bise dalo bolj{e. Sicer pa je {e nekajkrat povedal,da ima vlada prilo‘nost, da poka‘e, da znastvari narediti bolje, ~e misli, da se dajo boljenarediti. “Naj torej manj govorijo o tem, kaj jebilo prej narobe, in poka~ejo, kako se da tobolje narediti. Sam jim bom prvi ploskal, ~ebodo stvari naredili bolje, kot smo jih prejdelali mi,” je dejal predsednik Drnov{ek.

Glede prepletenosti politike in gospodarstvaje Drnov{ek izrazil upanje, da bo vlada izpolnilatisto, kar je sama napovedala, se pravi, da sebo umikala iz gospodarstva. “Da je preve~ dr`avev gospodarstvu, se na~eloma strinjamo bolj alimanj vsi. Sam upo{tevam, da je ta vladajo~akoalicija pri{la na oblast po nekem dalj{emobdobju v opoziciji in da zato morda potrebujenekaj ~asa, da obvlada vse instrumente in za~ne

u~inkovito razre{evati nekatera precej te`ka inzapletena vpra{anja, ki jih vlade velikokrat tudipo dalj{em obdobju ne re{ijo.”

Osebno bi bila predsedniku Drnov{ku blizustranka, ki bi zagovarjala ~lovekovo individualnoiniciativo, podjetnost, in ~im manj regulacije,ob tem pa toliko sociale, kolikor je mo‘no.Obstajati mora neka socialna mre‘a, ki skrbi zatiste, ki so deprivilegirani, ki si ne morejo samizagotoviti normalnega ‘ivljenja. “Mislim, da morabiti to cilj vsake dostojne dru‘be, vsake dostojnedr‘ave. Ampak da to dose‘emo, moramo bitidovolj gospodarsko u~inkoviti, kajti ta svet nisamopostre•na miza, kjer bi si vzeli, kar bihoteli, ampak si moramo vse zelo trdo izboriti,”je na vpra{anje, katera stranka mu je osebno,bli‘e odgovoril predsednik dr‘ave.

Na pripombo novinarja, da je bil dolgopredsednik vlade in predsednik LDS in ga mnogikrivijo za stanje v tej stranki danes, je sogovornikkratko odgovoril: “Vsekakor sem kriv za to, daje bila takrat tako uspe{na. S tega vidika semkriv.”

Ali bo DELO kupilo MAG?

^lani izvr{ilnega odbora aktiva novinarjevin izvr{ilnega odbora sindikata novinarjev Delanasprotujejo imenovanju odgovornega urednikatednika Mag Danila Slivnika za ~lana Deloveuprave za tehni~ne zadeve in tudi nakupu revijeMag. Po njihovem mnenju poskus Slivnikovega

imenovanja navaja na sklep, da gre za dejanje spoliti~nim ozadjem. O nakupu Maga pa menijo,da bi bila ta nalo‘ba poslovno {kodljiva zalastnike Dela ter na dolgi rok tudi za podjetjein zaposlene.

Novinarji Dela nasprotujejo imenovanju Slivnika in nakupu Maga

STA/LN, 7. oktober 2005

Petkov obisk Delove stolpnice je bil skorajtak kot pred desetimi leti: pogovarjali smo se oeni stvari, naslednji dan pa je v ~asopisu pisaloo povsem drugi. Sogovorniki iz uprave innadzornega sveta so me po sestanku rotili, najbom karseda »konstruktiven« in da naj o dogajanjune dajem nobenih izjav, potem pa so njihovi o

tem napisali skrajno enostranski ~lanek in pridalisvoje znano mnenje ne samo, da nasprotujejopredlogu … ampak bodo tudi na prihodnji sejiin vseh naslednjih… Najprej je {e isti ve~ernacionalna TV prikazala, kot da sem pobegnil izDela … nato pa je v soboto na prvi straninjihovega ~asopisa pisalo, da sem posku{al v

Povzeto po ~lanku Danila Slivnika v MAGu, 5. oktober 2005Slab dan v ^rni vdovi


stolpnici narediti manj{i »dr‘avni udar« (kar soz dolgimi ~lanki na podlagi izjav @enje Leilerpovzeli vsi slovenski dnevniki).

A seji nadzornega odbora (po poro~anju@enje Leiler) … so odlp~no zavrnili vsako miselna to, da bi se nadzorniki vpletli v sedanjosestavo uprave. Tako je pri{el v ospredje paradoks,da se je uredni{tvo Dela postavilo zoper svojelastnike, kar je za sodoben poslovni svet povsemnerazumljivo… Delo pa je v zadnjih dveh letihve~krat nastopilo proti svojemu najve~jemulastniku Pivovarni La{ko, prvi~ glede prevzemaPivovarne Union, drugi~ pa pri odprodaji dr‘avnihdele‘ev v Mercatorju. Velik {kandal se je zgodilpredvsem v zadnjem primeru, ko so vsinomenklaturni mediji stopili na Jankovi}evo stranin udrihali po dr‘avi in kupcih prodanihdelnic…Skrajno absurdni pa je nastal v petek, ko

naj bi novinarji Dela ‘e vnaprej protestirali protimojemu morebitnemu imenovanju v upravo,~eprav to sploh ni bilo neposredno povezano zdelom njihovega uredni{tva, ampak z upravopodjetja, ki zdru‘uje ali pa naj bi zdru‘evalove~ samostojnih uredni{tev, med drugim tudiMAGovo. In iz njegovega odkupa je izhajalazamisel o mojem takoj{njem imenovanju vupravo… V resnici pa se je postavilo resnovpra{anje, ali so tamkaj{nji novinarji in zaposlenisploh toliko tolerantni, da bi leta 2005 zmoglirazmi{ljati o tem, da v javnosti obstaja mnenjskipluralizem in da lahko uredni{tva razli~nihnazorskih prepri~anj uspe{no sobivajo, kar jekoristno za vsako zalo‘ni{ko hi{o (svoje pogledena te in druge poslovne probleme sem vednopripravl jen tudi ustno pojasnit i vsemzainteresiranim na Delu).

Novinarji Maga protestirajo zoper petkovoizjavo ~lanov izvr{ilnega odbora aktiva novinarjevin izvr{ilnega odbora sindikata novinarjev Dela,ki nasprotujejo imenovanju odgovornega urednikatednika Mag Danila Slivnika za ~lana Deloveuprave za tehni~ne zadeve in tudi nakupu revijeMag.

Do mnenja imajo sicer novinarji pravico,vendar pa se o~itno sku{ajo vme{avati v poslovnopolitiko podjetja, poslovanje lastnikov pa jeformalno lo~eno od uredni{tva, so zapisali Magovinovinarji. Upajo, da {e pride do prevzema Maga,ta “eksces” ne bo pokvaril morebitnega dobregasodelovanja z drugimi novinarji v podjetju Delo.

Avtonomija in pravilo nevme{avanja meduredni{tvi sta veljala tudi med edicijami, ki jihpodjetje izdaja, zato gre v javnem stali{~unekaterih novinarjev dnevnika Delo za precedens,menijo Magovi novinarji. Kot skrajno ‘aljive,nekolegialne, tendenciozne in nesprejemljiveozna~ujejo Magovi novinarji trditve, da je Magtednik z novinarsko vpra{ljivo eti~nostjo inpoliti~no pristranskostjo. “[ir{a strokovna in lai~na

javnost ga je v desetih letih sprejela ne le kotzgodbo o uspehu, temve~ kot visoko relevantentednik, ki je zaslovel prav po novinarskidoslednosti, strokovnosti in pogumu vinterpretacijah, ki jih v tranzicijskem obdobjupodalj{anega medijskega enoumja drugje ni bilomogo~´e prebrati. To dokazujejo {tevilnapriznanja in zanimanje, ki ga je za Mag izkazaladoma~a in tuja javnost,” so zapisali v sporo~ilu.

Poleg tega naj bi se za javni napad na Magodlo~ili novinarji, med katerimi je bilo v minulihletih zaslediti mo~ne sledi politi~ne korupcije,politi~nega korporativizma in kadrovskeganepotizma. “Njim sta bila Mag in njegovorazkrivanje politi~no-instrumentalnega zna~ajanekaterih novinarjev na Delu vedno neprijetnain v spotiko, zato je njihovo zdaj{nje pismorazumeti bolj kot refleks slabe vesti kot strokovnorelevantno mnenje,” {e menijo Magovi novinarji.

“Delo je bilo uradno ustanovljeno kot dnevnikvseh Slovencev, zato so nesprejemljive desetletnete`nje politi~nih klik k segregaciji in privatizacijijavnega mnenja po ozkem ideolo{kem klju~u,

Novinarji Maga protestirajo zoper petkovo izjavo novinarjev DelaSTA/Dnevnik 10. oktober 2005


za katerega se zavzema tudi skupina novinarjevDela,” je zapisano v izjavi. Da Delo kupujeMag, novinarji Maga sprejemajo kot izziv zanadaljnje novinarsko delovanje in se ne bojijoza izgubo avtonomije, ker je ta odvisna odnjihove dr`e in ne od “politi~nih botrov”.

Stali{~e Delovih novinarjev Dela razumejokot njihovo zasebno mnenje, saj se je od njega

uradno distancirala predsednica IO aktivanovinarjev Dela @enja Leiler. Poleg tega pa Delostali{~a ni objavilo na straneh svojega ~asopisa.

Pod izjavo so se pri Magu podpisali JanezMarke{, Danilo Slivnik, Silvester [urla, Ivan Puc,Stanislav Kova~, Nenad Gluecks, Brigite Ferli~@gajnar, Blanka Gra{i~, Igor Kr{inar, Elvira Mi{ein Polona [e{ko.

Nadzorni svet Dela je nase j i r a z ve l j a v i l s k l ep oimenovanju Janija Virka namesto odgovornega urednika~asopisa. Tako na tem mestudo nada l j n j ega z v semipooblastili ostaja Darijan Ko{ir.Nadzorniki so za ~lana upraveza tehni~ne zadeve potrdiliDanila Slivnika.

Ivo Oman, ki je bil v Deloviupravi odgovoren za tehni~nezadeve, bo del tega posla

opravljal {e naprej. S Slivnikom pa se bodo so~asnodogovorili, na katerih podro~jih, ki niso povezana lez urejanjem tehni~nih zadev v podjetju, bi {e lahkotvorno sodeloval pri delu uprave.

Kot je povedal predsednik uprave Dela Toma‘Perovi~, se je za predlog nadzornemu svetu onadaljnem urednikovanju Ko{irja odlo~il zato, da bise zadeve v hi{i ~im prej stabilizirale in da bi lahkov prihodnje dosegali zastavljene poslovne cilje.

Na vpra{anje, ali mogo~e {e i{~e novegaodgovornega urednika, je Perovi~ odgovoril, da otem ne razmi{lja, seveda, ~e bosta s Ko{irjem {enaprej govorila skupni jezik. Pri tem je poudaril, daso se odnosi med njima v zadnjem ~asu izbolj{ali.Sicer pa se bo uprava s Ko{irjem sestala v prihodnjihdneh.

Medtem ko je Perovi~ odlo~no poudaril, da je zdelom Darijana Ko{irja zadovoljen in da ne razmi{ljao njegovi razre{itvi, se je Danilo Slivnik pri zadevizadr‘al dlje in za~el opisovati, kak{en mora bitiodgovorni urednik osrednjega dnevnega ~asopisa.

Obenem pa je poudaril, da mora odgovorni uredniknedvomno prihajati iz Delove hi{e, ~e{, da bi prihodnekoga od zunaj za Delo pomenil poraz.

Govoric o domnevnem nakupu Maga Slivnik ni‘elel komentirati, povedal pa je, da se bo upravaDela o tej temi posvetovala v prihodnjih dneh.Namigovanja, da naj bi bilo njegovo imenovanje delopolitike, ki bo vplivalo na uredni{ko politiko Dela,pa je odlo~no zanikal. Poskrbel bo zgolj za ravnote‘jev hi{i, je {e dodal.

Na vpra{anje, kak{na bo njegova naloga kot~lana uprave za tehni~ne zadeve, je Slivnik odgovoril,da bo pristojen predvsem za posamezne Delove edicijein videz ~asopisa. O usodi {portnega dnevnika AS ni‘elel govoriti, saj je po njegovem za to {e prezgodaj.Povedal pa je, da v bli‘nji prihodnosti ne na~rtujespremembe ~asopisnega formata (Delo), ~eprav se otem govori “‘e dvajset let”.

Kljub temu, da o novem delu, ki ga bo za~elopravljati v ponedeljek, ni izgubljal preve~ besed,smo lahko med besedami prebrali, da na~rtujeprenekatere spremembe. Med drugim je izrazilnezadovoljstvo s pokritostjo posameznih tematskihpodro~ij, saj bralci (med njimi tudi on) prenekaterestrani Dela kar presko~ijo, kar po njegovem mnenjuza osrednji slovenski dnevnik ni dopustno oziromakvari njegov sloves.

Glede na to, da Darijan Ko{ir ostaja odgovorniurednik z vsemi pristojnostmi, z njim na mestuostajajo tudi dosedanji uredniki, ki so zaradinestabilnosti v hi{i ‘e podali odstopne izjave in sobili v pri~akovanju odgovora novega odgovornegaurednika. Seveda pa je od Ko{irja odvisno, ali bo‘elel z njmi sodelovati tudi v prihodnje.

Slivnik ~lan Delove uprave, uprava pa ne i{~e novega urednikaPovzeto po Delu, 13. oktober 2005

Danuilo Slivnik


Sre~anje – romanje v Midland za~enjamovsako leto pred simboli~nem grobom, ki gabrani slovenska trobojnica zlasti pa kri‘ –znamenje odre{enja, znamenje upanja in vstajenja,znamenje zmage nad smrtjo, grehom, krivico inla‘jo.

Smo pred simboli~nim grobom tistih, kile‘ijo pobiti v ve~ kot 400 grobi{~ih, po slovenskihgozdovih, vrta~ah, jamah in jarkih.

Njihov greh je bil, da so branili svobodo do‘ivljenja po uveljavljenih vrednotah, predkomunisti~nim revolucijonarnim nasiljem; tistemunasilju, ki so za dosego svojega cilja, zmagorevolucije, opravi~evala vsa sredstva.

Komunisti so od za~etka vojne 1939, torej2 leti pred vojno in {e ob za~etku vojne prinas, dokler sta Stalin in Hitler prijateljevala insi delila plen na Vzhodni Evropi, u~ili in vzgajalisvoje ~lane: komunist se lahko ve‘e z vsakomur,tudi z najhuj{im in najbolj zagrizenim

nasprotnikom samo, da ta zveza zagotavlja koristza komunisti~no partijo.

Tako je Churchill pozneje rekel: “Vedel sem,da ti ljudje na priznajo nobenih moralnih zakonovin da ob vsaki prilo`nosti gledajo le na svojelastne intereste”.

Stalinisti~no dr‘avo, dr‘avo nasilja, la‘i,teptanja osnovnih ´~love{kih pravic in krajezasebne lastnine, pa so kot vzornico kovali vzvezde. Stalinove tudi najve~je zlo~ine pa sokova l i v zvezde kot na jv redne j{a innajdaljnovidnej{a dejanja zgodovine. Tega ninapisal kdorkoli. Tako je v svoji knjigispominov z naslovom Skriti spomin, ki je letosiz{la, zapisala Angela Vode, komunistka odnastanka partije leta 1920; ko je do podrobnopoznala notranji ustroj partije in njenopropagando.

Letos poleti sem jo prebiral in lasje so mi{li pokonci. Niti predstavljati si nisem mogeldotlej, da je ne~love~nost, pokvarjenost partjiskihvoditeljev (ne pa vsega ~lanstva) mogla priti dotakih mej.

Te j pokva r -j enos t i , k i n iizbirala sredstev zao d s t r a n j e n j epo l i t i ~n i h inteolo{kih nasprot-nikov, so se upiraliprotikomunisti~niborci, ~eprav tudinjihova ravnanja vsamoobrambi nisobila vedno vsa vskladu kr{~anskimetosom. Moremo inmoramo pa re~i, daso bili posledica

Nagovor pri kri‘uLjubljanski {kof msgn. Andrej Glavan, 11. september 2005

Romanje v MidlandRomanje v MidlandRomanje v MidlandRomanje v MidlandRomanje v Midland


obrambe pred fa{istom, ki so sicer sprvaprijateljevali z okupatorji, pozneje pa so se jimuprli. A ta upor proti na~elom mednarodnegaprava, so sebi~no uporabljali za izvedbobolj{evisti~ne revolucije in prevzem oblasti.

Ta revolucija je povzro~ila pri nas in povsodpo svetu, kjer je za~asno zmagala, toliko ‘rtevkot {e nobena vojna ali kak{no drugo zlo dotlej.

Toda kot kristjani moramo verovati, da vlu~i velikono~ne skrivnosti, trpljenje in ‘rtvepredvsem po vojni pobitih ne morejo biti zamanj.

Za nas, za mlade generacije, za zgodovinopa ostane nauk, ki ga je dal pokojni pape‘ PaulII ob svojem obisku v Auschvitzu na Poljskem.

Pokleknil je pred spomenikom umorjenih, dolgomolil nato pa se obrnil in dejal: “Tako seteptajo osnovne ~lovekove pravice, in obenemse za~nejo teptati Bo‘je pravice”.

Tudi povojni pomor vojnih ujetnikov,civilistov, ranjencev v Sloveniji po {teviluumorjenih na {tevilo prebivalcev brez primere vEvropi, je dokaz za resni~nost pape‘eve misli.

Zato prosimo danes za milost vere, daslovenski narod nikoli ne bi izgubil vere, ki gaje plemenitila 1300 let. Samo tako smo lahkopolni upanja, da se kaj takega, kar se je zgodilone bo nikdar ve~´ ponovilo.

Glavni nagovor v Midlandu pa je imel Dr. PeterUrbanc. Zaradi pomankanja prostora, ga ‘al vceloti ne moremo objaviti. Citiramo pa nakajnjegovih najbolj zanimivih odlomkov.

Dragi rojaki, prijatelji,

V najte‘jem ~asu zgodovine, v ~asu usodnegarde~ega terorja, ki je neizzvan, mno‘i~no mu~ilin pobijal ljudi v zasedeniLjubljanski pokrajnini so sedvignili v nujni, potrebni,op r a v i ~ en i , l eg i t imn isamoobrambi najprej Va{kestra‘e, potem po Turja{kitragediji pa {e domobranci.

Komemoracije kot ta na{ase sedaj redno vr{ijo vSloveniji. Najve~ja je v Roguin Teharjih, na Primorskem vLaj{ah. Vabljeni, pa tudinepovabljeni najvi{ji politikis e t eh komemorac i judele‘ujejo z namenomnakazati pripravljenost zanarodno spravo. K temu jihsili v manj{i meri slaba vest,ve~ jim gre za mednarodno

javnost. Tako Evropski svet svetuje, da vse dr‘avebiv{ega komunisti~nega sistema popravijo krivicekomunizma. Problem s temi skesanci je ta, dasi spravo zami{ljajo po svoje. Prizadeti levi~arji,politiki kontinuitete tega edinega pravegapredmeta sprave, ki jasno naka‘e edino krivdoin krivca za na{o tragedijo niti ne omenjajo.

Zakaj tega ne napravijo? Podrla bi se jimvsa njihova NOB, skratka vsa njihova la‘na

zgodovina bi do‘ivela neslavnikonec. V nevarnost bi pri{linjihovi privilegiji, ki {e danesRS stanejo na stotine miljonovdolarjev na leto!

Namesto sorazmernoenostavne sprave nam Ku~annudi tezo sprave takole:polaga vence ki naj bi po~astilimrtve domobrance in nuditezo sprave. MI SMO POBIJALIVI STE POBIJALI. Tako nekakokot na{i dobri ‘upniki predVeliko no~jo, da spodbudijovernike k spovedi jim pravijo,tola‘ijo: VSI SMO GRE[NIKI.

Va‘na je obravnavasprave s strani predsednikaRS Dr. Janez Drnov{ka. Letos

Komemoracija v Midlandu za pokojnimi domobranciGlavni govor Petra Urbanca


v Teharjih nas je spomnil, da je pri{el ~as zaodpu{~anje in spravo. Mogo~e na{tejem parnjegovih argumentov. Mimogrede: Drnov{kov o~e,zaprt v Dachau je sredi maja 1945 nastopilslu‘bo oficirja 0ZNE v tabori{~u Teharje. Tamso delali liste domobrancev, dolo~enih za smrt.

Dr. Janez Drnov{ek poziva: Mrtvim vrnimodostojanstvo. Lepo, toda je ta njegov nameniskren? Ako to pove v Teharjih, kjer so grobovipokojnih domobrancev, {e vedno na~rtno zakritis smeti{~i celjske ob~ine in cinkarne! S temnajve~jim primitivizmom, edinstven za RS jeDrnov{ek seznanjem in govori o vra~anjudostojanstva brez takoj{nje odstranitve te najve~jeslovenske sramote je stra{en cinizem. Ena njegovabeseda bi to uredila, ni je {e bilo!

Dr. Drnov{ek nadaljuje: Pred 60 leti se tedanjeomahljive oblasti niso uprle okupaciji. O~itek,sicer samo na moralni ravni je krivi~en. SLS jenamre~ {e pred komunisti, 27. aprila 1941 seodlo~ila za upor, katerega za~etek pa je sevedabil odlo‘en na kasnej{i primeren ~as. Takoj{njiupor bi bil najve~ji zlo~in nad narodom, ker binamre~ ob stra{nih ‘rtvah nedvomno tragi~nopropadel. Drnov{ek ni objektiven, ker bi moralomeniti, ravno za to obdobje, da je komunisti~napartija pred 60. leti ob sami zasedbi masovno

po nalogu KPJ in Tita kolaborirala z Nemci.Zveni neverjetno vendar je dokazano: Kasnej{inajve~ji funkcionarji NOB, OF, KPS tako Dr. Ale{Stanovnik, Dr. J. Vilfan, Dr. J. Pokorn so v temobdobju bili v slu‘bi Gestapa pri selitveni komisijiv [entvidu! Kako more na{ predsednik trditi, dase je partija pred 60. leti uprla. Nedopustno,ker ni dvoma da Dr. Drnov{ek to dobro ve!

Dr. Drnov{ek nadaljuje: Nad vrnjenimdomobrancem se je ma{~eval in odlo~il likvidacijotakratni najvi{ji dràvni in partiski vrh. Lepotakoreko~ prvo javno priznanje in vredno pohvale.Dejstvo je, da takih dobrih, po{tenih partizanovin komunistov ni bilo. Partija je vedno skrbela,da so namre~ vsi partizani pri teh zlo~inih bilianga‘irani, s tem so jih za vedno vezali napartijo in revolucijo. Zaklju~ujem z mislijo nana{e junake domobrance. Padli so v borbi,obrambi najve~jih narodnih interesov v nevarnemin te{kem nasprotovanju z na{o bodo~okomunisti~no diktaturo! Bitko so sicer izgubilitoda ne za vedno. Diktatura, katere so se sku{aliobraniti je vladala nad ubogimi rojaki 45 dolgihlet. Mi Va{i zvesti dedi~i, prijatelji, ob~udovalcibomo gledali in delali na tem da bo vsa resnicao Va{i pravi~ni borbi in delu za narod zmagala.Po~ivajte v miru!

Albert Svetina – Erno, nekdanji pomo~nikna~elnika Ozne za Slovenijo, razkriva, kako seje zgodil najve~ji pokol v polpretekli slovenskizgodovini. Spominja se, kako so v vrhukomunisti~ne partije pripravljali sezname zalikvidacijo okoli 17 tiso~ sumljivih oseb in natej podlagi po vojni organizirali mno‘i~ne poboje.O njihovi usodi naj bi odlo~ala na~elnik slovenskeOzne Ivan Ma~ek – Matija in njegov namestnikMitja Ribi~i~ – Ciril.

Svetina je v svoji knjigi “Od osvobodilnegaboja do banditizma”, zapisal svoje spomine napartizanstvo in povojne poboje. Ker se je èkot mlad fant pred italijanskim fa{izmom umaknil

v Ljubljano, se je po okupaciji takoj vklju~il vOF in postal komunist. Videl je, kako sokomunisti~ne likvidacije v Ljubljani inrevolucionarni teror na osvobojenem ozemljupovzro~ili dràvljansko vojno in kolaboracijonasprotnikov komunizma z okupatorjem. Aprila1944 je Svetina postal pomo~nik na~elnikaslovenske Ozne Ivana Ma~ka, zato je poznal vseglavne partijske skrivnosti, med drugim pripravena mnoì~ne likvidacije, ki so se zgodile povojni. Sam si, kot pravi, ni umazal rok s krvjo,ker je po Ma~kovem ukazu kradel ljubljanskimtrgovcem in tihotapil ukradeno blago iz zavezni{kecone v Italiji. Kmalu za tem je pri{el v nemilost

Po sledeh slovenskega holokavstaIgor Kr{inar, MAG, 31.

PM Master for 2005 - the SlovenianSpo{tovane Slovenke in Slovenci, drage prijateljice in prijatelji,...

Documents

Transcript of PM Master for 2005 - the SlovenianSpo{tovane Slovenke in Slovenci, drage prijateljice in prijatelji,...