PLOSKO STOPALO IN ODRIVNA NOGA -...
Transcript of PLOSKO STOPALO IN ODRIVNA NOGA -...
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
PLOSKO STOPALO IN ODRIVNA NOGA
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: dr. Vesna Štemberger, izr. prof. doc. Kandidatka: Klavdija Winder Pantner
Somentor: dr. Franc Krpač, višji predavatelj
Ljubljana, junij 2016
ZAHVALA
Z zahvalo se najprej obračam na dr. Štemberger ter dr. Krpača, ki sta z velikimi prizadevanji
pomagala, da je to diplomsko delo sploh nastalo in verjela, da zmorem, čeprav sem svoj
drugi študij izvajala v obdobju življenja, kjer sem že postala mama in bila redno zaposlena.
Hvala za vajin čas in pomoč ter spodbude in razumevanje, ki sem ga prejela v veliki meri pri
izdelavi diplome.
Hvala tudi vsem študentom, ki so dovolili, da smo lahko raziskovali in pridobili pomembne
podatke, s katerimi smo lahko razvili svoja razmišljanja in poglobili razumevanje o problemu.
Prav tako se zahvaljujem Anji Korošec, ki je poskrbela za angleški prevod, Neli Ibriševič za
grafično podobo mojega dela ter lektorici Erni Krušnik, ki je moj trud nadgradila s
strokovnimi nasveti.
Največja zahvala pa gre zagotovo mojemu možu Iztoku ter hčerki Izi in sinu Etiennu. Prav
zaradi vas dragi moji sem želela doseči zastavljen cilj, ki sem ga v srcu nosila že več let.
Hvala za vso podporo in opravljeno delo, s katerim ste mi prihranili dragocen čas, da sem
lahko študirala. Prav tako se na tem mestu zahvaljujem svoji tašči, ki je neštetokrat priskočila
na pomoč. S ponosom ugotavljam, da je to naš skupni dosežen cilj, saj verjamem, da skupaj
premikamo meje, kjer bi mnogi obupali. Draga moja družina rada vas imam, hvala ker ste.
Klavdija Winder Pantner
IZVLEČEK
Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti povezanost odrivne noge in ploskega stopala. V
vzorec smo zajeli 42 študentk in študentov oddelka razrednega pouka Pedagoške fakultete
Ljubljana v šolskem letu 2014/15.
Za ugotavljanje ploskosti stopal, smo uporabili metodo Clarkovega kota in Čižinovo metodo.
Za določanje odrivne noge pa nizek in visoki start.
Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS.
Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne standardne odklone, povprečne
vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.
Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost
ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom.
Hipoteze smo sprejemali s 5% tveganjem.
Po obdelavi vseh spremenljivk nismo potrdili razlik v ploskosti med levim in desnim
stopalom. Prav tako nismo potrdili povezanosti med odrivno nogo in ploskostjo stopal.
Ključne besede: ploskost stopal, odrivna noga, Clarkov kot, Čižinova metoda, nizek start,
visoki start, študentke.
SUMMARY
The aim of my degree paper is to find out the connection between the takeoff leg and the flat
foot. The research has been done on a sample of 42 students of department of Primary School
Ljubljana Faculty of Education. The research was made in 2014/2015 school year.
The method of Clark’s angle and the Čižin method were used for determining the flatness of
the feet, while for determining the takeoff leg we used low and high start. Data were entered
into Excel and later analyzed with the help of the SPSS program. We measured the main
statistic: minimum, maximum and average values, standard deviations, frequencies and
relative frequencies.
The t-test was used for determining the differences between the left and the right foot. The
connection between the flat foot and the takeoff leg was tested with the »hi 2 test«.
Hypothesis were accepted with a 5% risk. After the processing of all the variables, no
differences in foot flatness between the left and the right foot were confirmed. We also did not
confirm the connection between the takeoff leg and the flat feet.
Key words: flat feet, takeoff leg, Clark’s angle, Čižin method, low start, high start, students.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................ 1
2 PREDMET IN PROBLEM ......................................................................... 2
2.1 STOPALO ................................................................................................ 2
2.1.1 Kako je zgrajeno naše stopalo? .......................................................... 3
2.1.2 Katere mišice sodelujejo pri pravilnem delovanju našega stopala?... 3
2.1.3 Stopalni lok našega stopala ................................................................ 4
3 ODRIVNA NOGA ........................................................................................ 5
3.1 ODRIV ...................................................................................................... 5
3.1.1 ODRIVNA NOGA ............................................................................. 6
4 PLOSKO STOPALO ................................................................................... 8
4.1 Kako določimo plosko stopalo? ............................................................. 10
4.2 Načini preprečevanja in izboljšanja ploskega stopala ............................ 15
5 CILJI RAZISKAVE................................................................................... 17
5.1 Cilji ......................................................................................................... 17
6 HIPOTEZE ................................................................................................. 17
7 METODE DELA ........................................................................................ 17
7.1 Vzorec merjencev ................................................................................... 17
7.2 Vzorec spremenljiv ................................................................................. 18
7.3 Organizacija meritev ............................................................................... 19
7.4 Metode obdelave podatkov ..................................................................... 19
8 REZULTATI IN RAZPRAVA ................................................................. 20
8.1 Razlike med levim in desnim stopalom.................................................. 20
8.2 Odrivna noga pri visokem in nizkem startu ........................................... 21
8.3 Manj ploska noga .................................................................................... 22
8.4 Povezanost ploskosti in odrivne noge .................................................... 23
8.4.1 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen visokim startom….23
8.4.2 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen z nizkim startom….25
9 SKLEP ......................................................................................................... 27
10 LITERATURA IN VIRI ............................................................................ 29
KAZALO SLIK
Slika 1: Zgradba stopala ............................................................................................................ 3
Slika 2: Stopalni lok .................................................................................................................. 5
Slika 3: Visoki start .................................................................................................................... 7
Slika 4: Nizki start ..................................................................................................................... 8
Slika 5: Stopalo .......................................................................................................................... 9
Slika 5 a: Pedoskop nekoč in danes 10
Slika 5 b: Plantogram, naprava Bakermann 11
Slika 6: Odtis stopala ............................................................................................................... 12
Slika 7: Clarkova metoda ........................................................................................................ 13
Slika 8: Čižinova metoda ......................................................................................................... 13
Slika 9: Telovadba stopal ........................................................................................................ 15
Slika 10: Masaža stopal ........................................................................................................... 16
KAZALO PREGLEDNIC
Tabela 1: Število študentov glede na spol ............................................................................... 17
Tabela 2: Razlika med levim in desnim stopalom .................................................................. 20
Tabela 3: Odrivna noga pri visokem in nizkem štartu ........................................................... 21
Tabela 4: Manj ploska noga 1 ................................................................................................. 22
Tabela 5: Manj ploska noga 2 ................................................................................................. 22
Tabela 6: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (viski štart) ............................. 23
Tabela 7: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (visoki štart) ................... 24
Tabela 8: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (nizek štart) ............................ 25
Tabela 9: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (nizek štart) .................... 26
KAZALO PREGLEDNIC
Graf 1: Odstotek študentov glede na spol ............................................................................... 18
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
1
1 UVOD
V diplomskem delu se dotaknemo teoretičnih dejstev, ki nas skozi splošno teorijo popeljejo
med pojmoma plosko stopalo in odrivna noga. Pojem odrivna noga mora biti predstavljen
učencu že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Prav temu pojmu in njegovemu
pomenu, bi se morali posvečati v večji meri. Po merilih učnega načrta (Učni načrt, 2011), je
pojem in njegova razlaga vključena že v prvem obdobju šolanja. Sicer je pojem odrivna noga
učencem poznan, žal pa ne poznajo pomena in karakteristike s katerimi bi lahko vplivali na
izboljšanje. Glavno vlogo pri razvoju dobrega športnika in posledično pozitivni vpliv na
dober fiziološki razvoj učenca pa zagotovo ima učitelj. Njegovo znanje močno vpliva na
potek dogajanja, saj če pravilno določimo odrivno nogo ter poudarjamo njen vpliv na
rezultate, so učenci in prav tako učitelji uspešni. Zagotovo so stopala tisti del telesa, ki mu
namenjamo premalo pozornosti. Našo pozornost nanje usmerimo takrat, ko so vidne in
občutne posledice že izražene. Ena izmed težav, ki se lahko pojavi je seveda plosko stopalo.
Ker se podajam na pot poučevanja, se mi zdi pomembno, da svoje znanje o tej temi
nadgradim in poglobim, saj bom kaj kmalu stopala po poteh, kjer bom prevzela odgovorno
nalogo poučevanja. Z doslednim, odgovornim in natančnim delom pa lahko postaneš uspešen
učitelj. Predvsem moraš znati dobro opazovati in učencem ponuditi možnost krepitve mišic z
vajami, ki bodo krepile in ustvarjale zdrava stopala. Krepitve lahko vključimo tako v redni del
pouka, kot tudi v kakšne sprostitvene dejavnosti. Pomemben del moje diplomske naloge bo
tudi pomen odrivne noge.
To je pojem, ki ga vključuje tudi učni načrt. Žal na terenu opažamo, da je sicer besedna zveza
učencem znana, ko pa želimo izvedeti še kaj več, pa opazim, da ima omenjeno področje
pomanjkljivosti.
S svojim raziskovanjem želimo vplivati na razmišljanje učiteljev, jih spodbuditi tudi na tem
področju, saj bodo z odgovornim delom močno vplivali na mlada življenja. V diplomskem
delu smo iskali povezave med odrivno nogo in ploskim stopalom pri študentih Pedagoške
fakultete Ljubljana in kar se da, poglobili teoretična dejstva obeh pojmov.
Prav tako bomo v empiričnem delu predstavili povezanost in pomembnost omenjenih pojmov.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
2
2 PREDMET IN PROBLEM
Glavni predmet proučevanja v moji diplomski nalogi sta povezanost ploskega stopala in
odrivne noge. Odrivno nogo smo določili s pomočjo nizkega in visokega starta, kjer je
odrivna noga sprednja
Če izhajamo iz dejstev vemo, da je odrivna noga tista, s katero se odrivamo. Posledično sledi
razmišljanje, da je prav ta noga tudi bolj razvita in uspešnejša. Dobro razvite mišice na
stopalu pa močno vplivajo na obliko stopalnih lokov. Če omenjenega področja ne krepimo,
lahko sčasoma pride do popuščanja stopalnih lokov, ki pa privedejo do ploskih stopal.
V teoretičnem delu bomo razložili, kako določamo odrivno nogo ter kakšno pomembno vlogo
imamo pri tem udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. V Slovarju slovenskega
knjižnega jezika (1995), je odriv definiran kot skok, oziroma trenutek, ko se športnik s
sunkom ob podlago oddalji od nje. Če sklepamo logično, je jasno, da je določitev odrivne
noge pomembna, saj bomo s tem vplivali na boljše rezultate. Odriv je sestavni del pri vsaki
atletski disciplini. Leva in desna noga nista nikoli enaki, med njima obstaja razlika. Morebiti
na razlike vpliva tudi pomen odrivne noge.
2.1 STOPALO
Naše stopalo se je skozi evolucijo zelo spreminjalo. Kot pravi Bobič (1957), je človeško
stopalo rezultat procesa, ki se je začel pred desetimi milijardami let. Prav v tem obdobju smo
vretenčarji začeli razvijati svoje okončine. Pred tem je stopalo izgledalo in delovalo drugače.
Sprednji del stopala je bil bolj razvit, močan in gibek, peto pa ljudje niso potrebovali, zato je
bila slabše razvita. Peta je svojo pomembno vlogo dobila šele, ko je človek stopil na tla. Ker
se je začela vključevati pokončna drža, je sčasoma peta postala bolj obremenjena. Prav zaradi
tega smo začeli krepiti stopalne loke. V splošni definiciji stopalo opredeljujemo kot končni
del spodnjega uda, razteza se od gležnja pa do konic nožnih prstov. Prav stopalo nam
omogoča, da lahko vzravnano in dvonožno hodimo.
Šele ko malce razmislimo, se začnemo zavedati, kako pomembno vlogo ima za nas naše
stopalo. Prav zaradi njih vzdržujemo ravnotežje, ohranjamo pokončno držo, lahko hodimo,
nam daje oporo pri različnih športnih dejavnostih.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
3
2.1.1 Kako je zgrajeno naše stopalo?
Naše stopalo je sestavljeno iz 26 različnih kosti. Razdeljene so v tri skupine (Burnie, 1999):
- prstnice ( so prisotne v nožnih prstih),
- stopalnice ( so prisotne v stopalu),
- nartnice (so prisotne v gležnju).
Veliko število kosti je med seboj povezano na več načinov. En način je povezovanje močnih
vezi, drug način pa so sklepi. Naše stopalo mora biti zelo gibljivo in prožno.
Da stopalo pravilno funkcijsko deluje pa so nujno potrebni tudi drugi deli našega telesa.
Seveda žile in živci, mišice, ter tudi mišice goleni (Kaloper, 2011).
Slika 1: Zgradba stopala
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=zgradba+sto
pala&imgdii=0R9R1hi3PganeM%3A%3B0R9R1hi3PganeM%3A%3BKK2rhIpog8SLhM%3A&imgrc
=0R9R1hi3PganeM%3A (avgust, 2016)
2.1.2 Katere mišice sodelujejo pri pravilnem delovanju našega stopala?
Kosti povezujejo stopalne mišice ter mišice golenice. Vsi skupaj pa prispevajo k dobro
oblikovanemu stopalnemu loku. Ker ima stopalo veliko kosti ima s tem posledično tudi veliko
mišic, ki sodelujejo pri pravilnem delovanju.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
4
Zadnja skupina mišic je sestavljena iz dveh skupin. Prednja skupina daje obliko. Sestavni deli
te skupine so triglava mišica, slednja je sestavljena iz plantarne mišice, velike mečne mišice
in dvoglave mišice. V globoki skupini pa se nahaja podkolenska mišica, dolga upogibalka
palca, dolga upogibalka prstov ter zadnja golenična mišica.
Stranska skupina je sestavljena iz kratke mečne mišice in dolge mečne mišice.
Sprednja skupina se nahaja med golenico in mečnico. Sestavljajo jo mišice dolge iztegovalke
prstov, dolge iztegovalke nožnega palca, golenične sprednje mišice ter tretja mečična mišica
(Živkovič, 1998).
Za uspešen začetni odriv, so zelo pomembne velike in dvoglave mečne mišice ter zadnja
golenična mišica.
Stopalni lok pa je rezultat dobrega delovanja zadnje golenične mišice in dolge upogibalke
prstov.
2.1.3 Stopalni lok našega stopala
Stopalni lok ima v delovanju našega stopala pomembno vlogo. Najprej stopalu daje prožnost,
kar pomeni, da lahko normalno hodimo in se s stopalom prilagajamo podlagam, ki niso ravne.
Prav tako stopalni lok skrbi za boljšo prekrvavljenost v stopalu. Skupek golenskih in stopalnih
mišic, stopalnih vezi in kosti oblikuje nekakšno vzmet, ki se ob aktivnosti splošči, zatem se pa
zopet vrne v osnovni položaj.
Mnenja o številčnosti lokov v našem stopalu so različna. Koturović in Jeričevićeva (1983)
navajata samo dva stopalna loka (vzdolžni in prečni).
Ko je noga človeka dovolj razvita, se del stopala dvigne v lok. Prav ta lok omogoča pravilno
razporeditev teže. Tako stopalo omogoča pravilno hojo in tek ter posledično dobre športne
rezultate.
Ker je naše stopalo v stiku s površino, so določeni deli stopala bolj obremenjeni. Med njih
štejemo glavice prve stopalne kosti, glava pete stopalne kosti ter spodnji del petnice.
(Popovič, 2010).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
5
Te točke so povezane z loki, ki so izbočeni. Najmočnejši in najpomembnejši je notranji
vzdolžni lok stopala. V stopalu opazimo še zunanji vzdolžni lok, ki je zelo malo viden in
sprednji, ki je najkrajši in najnižji.
Slika 2: Stopalni lok
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=ploska+stop
ala&imgrc=SC6r2TEIbSu-1M%3A (avgust, 2016)
3 ODRIVNA NOGA
3.1 ODRIV
Odriv – glagolnik od odriniti se, del skoka, teka, plavanja, ko se športnik s sunkom ob
podlago oddalji od nje (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2008).
Od česa je pravzaprav odvisen dober odriv? Uspešnost je sestavljena iz dveh komponent in
sicer od odrivne moči in od tehnike odriva. Kdaj bo torej odriv uspešen? Ne moremo
zagotoviti, da bo tisti, ki ima veliko odrivno moč daleč skočil, prav tako ne, da bo tisti, ki ima
dober odriv skočil daleč. Potrebno je združiti obe tehniki in pridobiti maksimalno dobre
rezultate. Med tehniko odriva in odrivno močjo je seveda razlika, namreč odrivna moč je
prirojena, medtem, ko lahko z dobro tehniko odriva, ki je pridobljena, posledično vplivamo na
odrivno moč (Tome, 1972).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
6
3.1.1 ODRIVNA NOGA
Odrivna noga je tista, s katero se skakalec v višino oziroma v daljino odrine od podlage
(Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1995).
Zelo pomembno je, da posameznik ve katera noga je zanj odrivna. Po statistikah je v veliki
večini odrivna noga leva. Če je oseba levičar pa je njegova odrivna noga načeloma desna
(Čoh, 2002).
Če bo posameznik vedel, katera noga je odrivna, bo pri športu tudi hitreje napredoval. Zato je
potrebno čimprej ugotoviti in si tudi zapomniti, katera je odrivna noga in s katero zamahujejo
(Tome, 1972).
Kako sploh določimo odrivno nogo?
Čoh (1992) pravi, da je pogosta težava začetnikov ugotavljanje odrivne noge in izvedba
enonožnega odriva. Čoh svetuje, da otroci ob vadbi sami ugotavljajo katera je njihova odrivna
noga.
Učenec si jo določi sam s pomočjo elementarnih skokov in nekaterih nalog.
Nekaj priporočil, kako lahko določimo odrivno nogo:
- vzravnano stojimo na tleh, nato začnemo počasi padati naprej, ker moramo
preprečiti padec bomo avtomatsko z eno nogo stopili naprej. Noga, ki ostane zadaj
ni odrivna.
- žogo brcamo, noga, ki bo ves čas ostala na tleh in s tem držala telo, je odrivna
(Rosenbaum, 2012).
- lahko jo določamo tudi s pomočjo visokega ali nizkega starta, kjer je odrivna noga
spredaj.
- otrok teče prosto po prostoru in se čim večkrat, čim višje odrine, noga s katero se
odrine je odrivna.
Pirševa (2007) je odrivno nogo izračunala s pomočjo povprečja treh skokov, ki so jih učenci
opravili z vsako nogo. Ugotovila je, da se kar 54,4% otrok odriva z desno nogo. Filipčičeva
(2008), se je lotila raziskovanja s Čižinovo metodo, odrivno nogo je določila po predpostavki,
da je stopalo odrivne noge krajše. Svojo raziskavo je primerjala z Premkovo (2004), ki je
odrivno nogo določala na podlagi povprečja treh enonožnih skokov. Ugotovitev je bila
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
7
sledeča, določanje odrivne noge na podlagi dolžine stopala ni primerljivo z določanjem
odrivne noge na podlagi skokov v daljino z mesta. Turkova (2002) je za določanje odrivne
noge uporabila izračun povprečja treh enonožnih skokov, merila pa je tudi obseg in kožno
gubo goleni. Ugotovila je, da ima večina sodelujočih odrivno nogo levo, stopalo leve manj
plosko, a to ni bilo statistično značilno. Svojo raziskavo je predstavila tudi Drakslerjeva
(1969), ki je odrivno nogo določala na podlagi sonožnih skokov v daljino in višino z mesta ter
s poskoki po levi in desni nogi. Izkazalo se je, da ima večina učenk levo nogo odrivno.
VISOKI ŠTART
Visoki start uporabljamo pri teku na nekatere srednje proge (600 m) in na vse dolge proge
(1000 m, kros, Cooperjev test). Tekači se postavijo nekaj metrov za štartno črto. Na povelje:
POZOR! stopijo z odrivno nogo tik za štartno črto. Druga noga je zadaj, pripravljena na prvi
korak. Če je odrivna noga leva, tekač potisne desno ramo in roko naprej (rahel zasuk). Teža
telesa je na prednji nogi. Tekači so v zmerni preži in rahlo nagnjeni naprej. V tem položaju, ki
ne sme trajati predolgo, pozorno čakajo na povelje: ZDAJ! Po preteku 15 - 20 m se
neprisiljeno ustavijo (Tome, 1971).
Slika 3: Visoki start
Vir: https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc
(avgust, 2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
8
NIZKI ŠTART
Nizki start uporabljamo pri teku na kratke proge. Potrebni so startni bloki.
1. Tekač stopi z odrivno nogo naprej. Prsti zadnje noge so ob peti prednje. Teža je na zadnji
nogi. Roke sproščeno visijo ob telesu, pogled je usmerjen nekaj metrov naprej – v tla.
2. Poklekne na zadnjo nogo, ne da bi pri tem premaknil stopala.
3. Nasloni roke na tla tako, da so palci navpični, ostali prsti pa obrnjeni navzven. Roke so v
širini ramen. Dlani so zadaj za štartno črto v ravni s kolenom noge, na kateri kleči.
4. Potisne ramena naprej.
5. Dvigne boke za dlan više od ramen.
6. Steče nekaj korakov z vso hitrostjo, nato se neprisiljeno ustavi (Tome, 1971).
Na mesta Pozor Strel (zdaj)
Slika 4: Nizki start
Vir:https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc
(avgust, 2016)
4 PLOSKO STOPALO
Plosko stopalo je lahko vzrok degenerativnih sprememb golenične mišice. Splošno je znano,
da plosko stopalo ne boli. S seboj pa ta sprememba prinaša kup nevšečnosti, ki močno
vplivajo na življenje posameznika. Omejena je gibljivost, lahko imamo bolečine pri hoji in
takrat, ko stojimo daljše časovno obdobje. Prav tako so lahko prisotne bolečine v sklepih,
mišicah, kosteh (Popović, 2010).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
9
Popović je definiral dve vrsti ploskega stopala:
a) RIGIDNO PLOSKO STOPALO
Takšno stopalo ima konstantno obliko. To pomeni, da ni razlike med obremenitvijo in
razbremenitvijo. Takšno stopalo je lahko prirojeno ali pridobljeno.
b) FLEKSIBILNO PLOSKO STOPALO
Gre za prirojeno napako, znižan stopalni lok je opažen že v zgodnjem otroštvu. Lok se pri
obremenitvi povrne.
Plosko stopalo je deformacija, kadar stopalni lok pri obremenitvi izgine ali se znatno zniža
(Popović, 2010).
Slika 5: Stopalo
Vir: http://sl.tdmed.ru/xvorobu/3088-ploskostopst.html (avgust, 2016)
Pomembno je dejstvo, ki ga ne smemo zamenjevati. Obstaja razlika med prirojenim ploskim
stopalom in tistim, ki ga ima vsak dojenček ob rojstvu.
Znano je kar nekaj razlogov, ki vplivajo na prirojeno plosko stopalo. Med njih uvrščamo
ohromelosti, prekratke Ahilove tetive, poševni skočni sklep, navpična skočnica (Bunta,
Popović, 1984).
Tudi razloge za pridobljeno plosko stopalo lahko naštejemo. Ti so zlom stopalnih kosti,
mišična oslabelost, ki je lahko posledica pasivnega življenja, bolezni ali poškodb. Stoječ
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
10
položaj, ki vpliva na obremenjevanje stopalnega loka, prekomerna telesna teža in neprimerna
obuvala ( Živković, 1998).
4.1 Kako določimo plosko stopalo?
Pri ploskem stopalu je potrebno dobro opazovanje in strokovna podkovanost ter znanje in
izkušnje. Če opazujemo klinično se moramo osrediniti na več zornih kotov stopala ( zunanje,
notranje, sprednje, zadnje, zgornje in spodnje dele). Opazujemo tako v mirovanju, kot tudi v
gibanju, pomembna pa je tudi Ahilova tetiva. Vsa opažanja primerjamo z normalnim
stopalom (Kosinac, 1995).
Zdravstveni delavci in zdravniki imajo na voljo več naprav, s katerimi ugotavljajo ploskost
stopal. Najpogostejše so naslednje:
Pedoskop
Pedoskop je naprava, ki so jo najprej uporabljali za izdelavo čevljev. Prve pedoskope so
uporabljali leta 1920 v Bostonu in Veliki Britaniji za nakup čevljev. Danes je ta priprava iz
prozornega stekla.
Slika 5. a: Pedoskop nekoč in danes
Vir: Pedoskop leta 1960 in pedoskop danes ( https://de.wikipedia.org/wiki/Pedoskop)
(avgust 2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
11
Plantogram
Plantogram je naprava, ki se uporablja za pridobivanje odtisa stopala v stoječem položaju.
Merjenec stopi na membrano, ki je spodaj namazana s črnilom, pod njo pa je list papirja.
Dobimo odtis stopala, ki ga lahko izmerimo z izbrano metodo.
Slika 5 b: Plantogram, naprava Bakermann
Vir: Plantogram, naprava Bekermann (www.protetika-ortho-aktiv.cz) (avgust, 2016)
Odtis v mavcu
Ta metoda se uporablja takrat, ko je deformacija stopala večja in izvedba s plantogramom ni
možna. Uporabljajo jo za izdelavo ortopedskih vložkov. Metoda odtisa v mavcu je uporabna v
dolgotrajnejših raziskavah in pri zdravljenju ploskega stopala.
Rentgenska slika
Rentgenska slika je uporabna predvsem za pregled sklepov in kosti. Poslužujejo se je zgolj
zdravniki.
Palpacija
Pri palpaciji zdravnik ročno pregleda stopalo in tonus mišic z otipavanjem ter preverjanjem
gibljivosti.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
12
Druga možnost določanja je s plantogramom.
Slika 6: Odtis stopala
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&tbs=rimg%3AC
XmiYpJA2YWPIjguH58_1Y0Wa (avgust, 2016)
Pri tej analizi moramo najprej pridobiti odtis stopal. Za to potrebujemo posebno napravo. Pod
podlago je list papirja, podlaga pa je obarvana s črnilom. Posameznik stopi na podlago, mi pa
s tem pridobimo odtis. Načinov določanja ploskosti je več, mi smo uporabili Clarkovo in
Čižinovo metodo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
13
a) CLARKOVA METODA
Slika 7: Clarkova metoda
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%
C5%BEinova+metoda&imgrc=T_UhfqadlqJftM%3A (avgust, 2016)
Ko pridobimo odtis stopala, se najprej osredotočimo na notranji del stopala. Prav tukaj
narišemo tangento in skrajno zunanjo točko sprednjega dela stopala označimo (točka A).
Nato sledi oznaka točke B, na delu, kjer se sekata prečni in vzdolžni lok stopala. Zatem točki
povežemo. Nastane kot, ki nam poda informacijo ali je stopalo plosko ali ne. Potrebno je
odčitati kot. Sledeč vrednosti so nam orientacija, kam stopalo spada. Če ima kot
42° in več, takrat je stopalo normalno. Kadar odčitamo 36° je stopalo na meji. Kadar pa nam
podatki kažejo, da je stopalo 32° ali manj pa že lahko govorimo o ploskem stopalu (Živkovič,
1998).
b) ČIŽINOVA METODA
Slika 8: Čižinova metoda
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%
C5%BEinova+metoda&imgrc=UfAlX7fGWBWafM%3A (avgust, 2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
14
Tudi tukaj narišemo tangenti skozi točko A in točko B potem na sredino drugega nožnega
prsta narišemo točko C, na sredini pete pa točko D, slednji med seboj povežemo. Daljici CD
določimo sredino in skozi njo narišemo pravokotnico EF.
Nato na njej označim naslednje točke. Točka e je presek črte AB, točka b, notranji rob
stopala, točka a pa je zunanji rob stopala (Koturović in Juričević, 1983).
Nato je potrebno izračunati indeks, ki ga pridobimo s pomočjo formula: ab/be
Ko pridobimo rezultate jih primerjamo s sledečimi podatki:
- če smo pridobili vrednost 0-1 je to normalno stopalo,
- če smo pridobili vrednost 1-2 je to mejno stopalo,
- če smo pridobili 2 ali več, takrat pa že govorimo o ploskem stopalu.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
15
4.2 Načini preprečevanja in izboljšanja ploskega stopala
Poznamo več možnosti. V nadaljevanju bom naštela nekaj primerom uspešnih načinov, ki
nam lahko izboljšajo ali celo preprečijo težave ploskega stopala.
Telovadba
Pri tovrstni telovadbi se osredotočimo na stopala. Možna je nekaj minutna hoja po zunanjem
robu stopala, vstajanje iz turškega položaja brez pomoči rok, pobiranje predmetov s pomočjo
nožnih prstov, hoja po prstih, priporoča se tudi hoja z bosimi nogami. Vezi stopala krepijo
tudi plezanje ter hoja po gredi. Vse te vaje nam pomagajo pri krepitvi stopalnega loka, ki ima
ključno vlogo pri nastanku ploskega stopala.
Slika 9: Telovadba stopal
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=telovadba+s
topala&imgrc=N4BZUGeMVUNdHM%3A (avgust, 2016)
Pri teh vajah gre predvsem za krepitev mišic in gibljivost vezi ter vzpostavljanje elastičnosti.
Dodatno spodbujajo vaje tudi krvni obtok. Prav zaradi njega pa se slabe snovi hitreje izločajo.
Tehniko uporabljamo v primeru, ko so oslabljene mišice, ki so nujno potrebne za zdrav
stopalni lok.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
16
Higiena stopala
Naša stopala so dnevno izpostavljena različnim razmeram. Lahko jih zelo obremenjujemo,
lahko smo obuti v neprimerna obuvala, izpostavljeni pretiranemu potenju,…
Zato je izjemno pomembna higiena naših stopal. Priporočljivo je, da jih redno umivamo,
priporočljivo je mazanje s kremami. Prav tako je dobrodošla uporaba kvalitetnih obuval in
nogavic. Čim več pa bi naša stopala morala biti na zraku, to pomeni tudi hoja z boso nogo.
Tudi izbira čevljev je zelo pomembna. Obutev naj bo iz primernega materiala, tudi oblika in
velikost pete, sta sploh pri ženskah izjemnega pomena. Hoja mora biti udobna, nuditi mora
podporo. Možnost udobnejše hoje nudi tudi ortopedski vložek, ki nudi dobro oporo, krepi
mišice in nudi sprostitev nogam.
Slika 10: Masaža stopal
Vir:
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija+stopala&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=
isch&sa=X&ved=0ahUKEwju2Pyz_rbOAhVEQBQKHbLkDu0Q_AUIBigB#imgrc=09bZpEVkixrFD
M%3(avgust,2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
17
5 CILJI RAZISKAVE
Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ploskostjo stopala in
odrivno nogo. Vemo namreč, da so mišice odrivnega stopala bolj razvite in utrjene kar
prispeva, da je stopalo uspešnejše in ima lepši stopalni lok. Izpostavljamo tudi razlike med
levim in desnim stopalom.
5.1 Cilji
Postavljeni so naslednji cilji, ki upoštevajo predmet in problem raziskave:
1. Ugotoviti razlike v ploskosti med levim in desnim stopalom.
2. Ugotoviti povezanost med odrivno nogo in boljšim stopalom.
3. Zagotoviti, katera je odrivna noga s pomočjo nizkega in visokega starta.
6 HIPOTEZE
Glede na cilje smo opredelili naslednje hipoteze:
1. Ni razlik v ploskosti med levim in desnim stopalom.
2. Odrivna noga je manj ploska.
7 METODE DELA
7.1 Vzorec merjencev
V raziskavo diplomske naloge smo vključili 42 študentov in študentk oddelka za razredni
pouk Pedagoške fakultete Ljubljana v študijskem letu 2014/15.
Spol študenta Število Odstotek (%)
ženski 39 92,86 %
moški 3 7,14 %
skupaj 42 100 %
Tabela 1: Število študentov glede na spol
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
18
Graf 1: Odstotek študentov glede na spol
Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 39 žensk in 3 moški. Žensk je bilo 92,86 %,
medtem, ko je bilo moških le 7,14 %. Razlika je pričakovana, saj je število ženskih
predstavnic na študijskem programu razredni pouk po pričakovanju zelo veliko. Moški so v
teh populacijah v manjšini.
7.2 Vzorec spremenljiv
V raziskavi smo upoštevali naslednje spremenljivke – vzorec spremenljivk:
1. Clarkov kot leve noge.
2. Clarkov kot desne noge.
3. Čižinov indeks leve noge.
4. Čižinov indeks desne noge.
5. Odrivna noga pri nizkem startu (L, D).
6. Odrivna noga pri visokem startu (L, D).
7,14%
92,86%
Odstotek študentov glede na spol
moški
ženske
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
19
7.3 Organizacija meritev
Podatke smo zbrali med rednimi urami športne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani,
smer razredni pouk v šolskem letu 2014/2015.
Pridobivanje odtisov stopal
Odtise smo pridobili s pomočjo posebne naprave, ki se imenuje Beckemann. Od vsakega
študenta smo pridobili odtisa stopala, tako desne, kot tudi leve noge.
Ugotavljanje odrivne noge
Ugotavljanje odrivne noge smo pridobili s pomočjo posnetkov študentov pri izvajanju
visokega in nizkega starta.
7.4 Metode obdelave podatkov
Stopnjo ploskosti stopal smo pridobili s pomočjo Clarkove metode in Čižinove metode.
Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne, standardne odklone, povprečne
vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.
Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost
ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom. Hipoteze bomo sprejemali s 5%
tveganjem.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
20
8 REZULTATI IN RAZPRAVA
8.1 Razlike med levim in desnim stopalom
POVPREČJE N STANDARDNI
ODKLON T ZNAČILNO
KOT CL-L 41,64 42 9,450
0,207 0,837 CL-D 41,43 42 10,668
Tabela 2: Razlika med levim in desnim stopalom
S pomočjo Clarkovega kota smo vsakemu študentu posebej določili stopalo z lepše
oblikovanim stopalnim lokom. Stopalo, pri katerem je bil Clarkov kot večji, smo določili za
boljše stopalo. Iz našega vzorca je razvidno, da ni statistično značilnih razlik med ploskostjo
levega in desnega stopala. Kar ni pričakovano in v skladu z dosedanjimi raziskavami.
Pri raziskavi Kovačeve (2006), je bilo 13,4 % takšnih, ki so imeli plosko stopalo. Pri raziskavi
Bobnarjeve (2012), je bilo takšnih, ki so imeli plosko stopalo 25,9. Tudi pri pregledu ostalih
diplomskih nalog, recimo na primeru Pirševe (2007) in Brvarjeve (2009) ugotavljamo, da je
pri njih 13,8 % takšnih, ki so imeli plosko stopalo. Pri pregledu tabele, lahko vidimo, da se
ploskost ne razlikuje glede na nogo. S tem lahko potrdimo prvo hipotezo, ki pravi, da ni razlik
v ploskosti med levim in desnim stopalom. Glede na vrednosti povprečja našega vzorca
Clarkov kot (41,64° in 41,43°), lahko zaključimo, da stopala študentk in študentov niso
najbolj ugodna.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
21
8.2 Odrivna noga pri visokem in nizkem startu
VISOKI START NIZKI START
FREKVENCA % FREKVENCA %
desna 12 28,6 13 31,0
leva 30 71,4 29 69,0
skupaj 42 100,0 42 100,0
Tabela 3: Odrivna noga pri visokem in nizkem startu
Med športno aktivnostjo pri visokem in nizkem startu smo za vsakega študenta pridobili
posnetek starta.
Glede na rezultate posnetkov, smo ugotovili, da je bilo pri visokem startu 12 študentk in
študentov, ki so imeli odrivno nogo desno. Ostalih 30 študentk in študentov je imelo odrivno
levo nogo.
Pri nizkem startu je bilo 13 študentk in študentov, ki so imeli odrivno nogo desno, 29 pa
takšnih, ki so imeli odrivno nogo levo.
Iz preglednice je razvidno, da je pri visokem startu pri 71,4 % študentov odrivna noga leva.
Pri nizkem startu pa je prav tako razvidno, da je kar v 69,0 % odrivna noga leva.
Tudi druge študentke so raziskovale, katera je odrivna noga posameznih skupin. Pirševa
(2007) je ugotovila, da se več učencev odriva z desno nogo (54,4%). Turkova (2002) je
ugotovila, da je imela večina sodelujočih levo odrivno nogo. Tudi Bobnarjeva (2012) je
ugotavljala odrivno nogo. S pomočjo skokov (z zamahom rok in brez), troskokov (z zamahom
rok in brez), obsega in kožne gube goleni ter dolžine stopala. Tudi sama je prišla do
zaključka, da je v večini primerov odrivna noga leva. V raziskavi Karničnikove (2013) pa se
rezultati močno razlikujejo, čeprav je bila postavljena hipoteza, da je odrivna noga večine
učencev leva, so to hipotezo zavrgli, saj so rezultati potrdili, da je odrivna noga večine
učencev desna.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
22
8.3 Manj ploska noga
BOLJŠA - CL BOLJŠA – ČIŽ
FREKVENCA % FREKVENCA %
desna 22 52,4 11 26,2
leva 20 47,6 31 73,8
skupaj 42 100,0 42 100,0
Tabela 4: Manj ploska noga 1
Iz preglednice je razvidno, da je po Clarkovi metodi boljše desno stopalo in s tem posledično
torej desna noga uspešnejša. Kar 22 študent in študentov ima boljši Clarkov kot desne noge,
20 študentk in študentov pa ima boljši Clarkov kot leve noge.
Pri Čižinovi metodi pa so rezultati raziskave ravno nasprotni. Iz podatkov je razvidno, da je
po Čižinovi metodi boljša leva noga, kar 31 študentk in študentov to dokazuje. Medtem, ko je
desna noga po Čižimovi metodi manj uspešna.
Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se metodi razlikujeta, frekvence so pri metodah
različne. Kar ugotavlja tudi raziskava (Krpač, Čermelj 2008).
MINIMUM MAXIMUM POVPREČJE STANDARDNI ODKLON
CL-L 16 60 41,64 9,450
CL-D 8 59 41,43 10,668
ČIŽ -L 0,41 3,60 0,99 0,61
ČIŽ -D 0,48 11,30 1,42 1,71
Tabela 5: Manj ploska noga 2
Opisna statistika pri obeh metodah pokaže, da je leva noga boljša in manj ploska. V raziskavi
pri levi nogi povprečje 41,64°, pri desni nogi povprečje 41,43°. Pri Čižinovi metodi povprečje
leve noge 0,99, kar je pod 1. Za desno pa je povprečje 1,42, kar je nad 1. To pomeni veliko
razliko med levo in desno nogo in hkrati potrjuje tabelo 4, da je desnih manj.
Prisotni veliki standardni odkloni, kar kaže, da se študentke in študentje močno razlikujejo,
prisotni močni ekstremi, ki kažejo velik razpon, kar vpliva na povprečje, še zlasti, ker je mali
vzorec.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
23
8.4 Povezanost ploskosti in odrivne noge
8.4.1 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen z visokim startom
ODRIVNA NOGA BOLJŠI-CL
SKUPAJ VISOKI ŠTART D L
DESNA VREDNOST 6 6 12
PRIČAKOVANA
VREDNOST 6,3 5,7 12,0
% 50,0% 50,0% 100,0%
LEVA VREDNOST 16 14 30
PRIČAKOVANA
VREDNOST 15,7 14,3 30,0
% 53,3% 46,7% 100,0%
SKUPAJ VREDNOST 22 20 42
PRIČAKOVANA
VREDNOST 22,0 20,0 42,0
% 52,4% 47,6% 100,0%
Hi-kvadrat vrednost: 0,038a
značilnost: 0,845
Tabela 6: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (visoki start)
Tabela 6 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri visokem startu in boljšo nogo glede na
Clarkov kot. Takih študentov, ki imajo pri visokem startu odrivno nogo desno imajo stopalni
lok na desnem in levem stopalu enak. Študentje, ki pa imajo pri visokem startu odrivno nogo
levo, pa imajo boljši stopalni lok na desni nogi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi
lahko rekli, da pri visokem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima odrivna noga tudi
boljši Clarkov kot, torej tukaj dokazujemo, da ni statističnih razlik med odrivno nogo in
ploskim stopalom. Tudi pri podatkih za levo nogo smo pričakovali, da bo leva noga imela
boljši Clarkov kot, vendar temu ni tako. Torej lahko znova potrdimo, da ni povezanosti med
odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.
Ker Hi 2 test ni statistično značilen (Hi 2: 0,038, značilnost: 0,845) potrdimo, da ni
povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
24
ODRIVNA NOGA BOLJŠI-ČIŽ SKUPAJ
VISOKI ŠTART D L
DESNA
VREDNOST 4 8 12
PRIČAKOVANA
VREDNOST 3,1 8,9 12,0
% 33,3 % 66,7 % 100,0%
LEVA
VREDNOST 7 23 30
PRIČAKOVANA
VREDNOST 7,9 22,1 30,0
% 23,3 % 76,7 % 100,0%
SKUPAJ
VREDNOST 11 31 42
PRIČAKOVANA
VREDNOST 11,0 31,0 42,0
% 26,2 % 73,8 % 100,0%
Hi 2 vrednost: 0 ,443
a značilnost: 0,505
Tabela 7: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (visoki start)
Tabela 7 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri visokem startu in boljšo nogo glede na
Čižinovov indeks. Takih študentov, ki imajo pri visokem startu odrivno nogo desno imajo
stopalni lok na levem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri visokem startu odrivno nogo
levo, pa imajo boljši stopalni lok na levi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli,
da pri visokem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima desna noga posledično tudi
boljši stopalni lok. Pri podatkih za levo nogo pa lahko rečemo, da ima leva noga, ki je
odrivna, hkrati tudi boljši stopalni lok in je manj ploska.
Ker Hi 2 test ni statistično značilen (Hi 2: 0,443, značilnost: 0,505) potrjujemo, da ni
povezanosti med odrivno nogo in boljšo nogo po Čižinovi metodi.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
25
8.4.2 Povezanost ploskosti in odrivne noge določene z nizkim startom
ODRIVNA NOGA BOLJŠI - CL SKUPAJ
NIZKI ŠTART D L
DESNA
VREDNOST 7 6 13
PRIČAKOVANA
VREDNOST 6,8 6,2 13,0
% 53,8 % 46,2 % 100,0%
LEVA
VREDNOST 15 14 29
PRIČAKOVANA
VREDNOST 15,2 13,8 29,0
% 51,7 % 48,3 % 100,0%
SKUPAJ
VREDNOST 22 20 42
PRIČAKOVANA
VREDNOST 22,0 20,0 42,0
% 52,4 % 47,6 % 100,0%
Hi 2 vrednost: 0 ,016
a značilnost: 0,899
Tabela 8: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (nizek start)
Tabela 8 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri nizkem startu in boljšo nogo glede na
Clarkov kot. Takih študentov, ki imajo pri nizkem startu odrivno nogo desno imajo stopalni
lok na desnem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri nizkem startu odrivno nogo levo, pa
imajo boljši stopalni lok na desni nogi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli,
da pri nizkem startu desne noge potrjujemo dejstvo, da ima odrivna noga tudi boljši Clarkov
kot. Pri podatkih za levo nogo smo pričakovali, da bo leva noga imela boljši Clarkov kot,
vendar temu ni tako. Torej lahko potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim
Clarkovim kotom.
Ker Hi 2 test ni statistično značilen ( Hi 2: 0,016, značilnost: 0,899) potrjujemo, da ni
povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom pri nizkem startu.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
26
ODRIVNA NOGA BOLJŠI - ČIŽ SKUPAJ
NIZKI ŠTART D L
DESNA
VREDNOST 4 9 13
PRIČAKOVANA
VREDNOST 3,4 9,6 13,0
% 30,8 % 69,2 % 100,0%
LEVA
VREDNOST 7 22 29
PRIČAKOVANA
VREDNOST 7,6 21,4 29,0
% 24,1 % 75,9 % 100,0%
SKUPAJ
VREDNOST 11 31 42
PRIČAKOVANA
VREDNOST 11,0 31,0 42,0
% 26,2 % 73,8 % 100,0%
Hi 2: vrednost: 0 ,204
a značilnost: 0,651
Tabela 9: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (nizek start)
Tabela 9 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri nizkem startu in boljšo nogo glede na
Čižinovov indeks. Takih študentov, ki imajo pri nizkem startu odrivno nogo desno imajo
stopalni lok na levem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri nizkem startu odrivno nogo
levo, pa imajo boljši stopalni lok na levi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli,
da pri nizkem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima desna noga posledično tudi
boljši stopalni lok. Pri podatkih za levo nogo pa lahko rečemo, da ima leva noga, ki je
odrivna, hkrati tudi boljši stopalni lok in je manj ploska. Tudi tukaj ugotavljamo, da ni
povezanosti med odrivno nogo in ploskim stopalom. Nismo namreč potrdili statistično
značilni Hi 2, ki v tem primer znaša (vrednost: 0,204, značilnost: 0,651).
Ker nismo niti pri visokem startu, niti pri nizkem startu, niti pri Clarkovi metodi, niti pri
Čižinovi metodi dobili statistično značilnega Hi 2, lahko potrdimo, da ni povezave med
ploskim stopalom in odrivno nogo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
27
9 SKLEP
V diplomskem delu smo ugotavljali, če obstaja povezanost med odrivno nogo in ploskim
stopalom.
Z vzorcem merjencev, smo pri visokem in nizkem startu ugotovili, katera noga je odrivna.
Sklepali smo, da je odrivna noga zaradi posledice izpostavljenosti tudi boljša. Prav tako smo
pridobivali podatke o ploskosti levega in desnega stopala.
V raziskavi je sodelovalo 42 študentk in študentov oddelka razrednega pouka Pedagoške
fakultete v Ljubljani.
Odtise stopal smo pridobili s pomočjo plantograma. Nato smo odtise stopal uporabili in s
pomočjo Clarkovega kota ugotovili ploskost stopal. Iste primere stopal smo uporabili in s
pomočjo njih pridobili še podatke po Čižinovi metodi ugotavljanja ploskosti.
Odrivno nogo smo določili s pomočjo posnetkov, ki smo jih pridobili, ko so študentje izvajali
visoki in nizki start.
Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS.
Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne standardne odklone, povprečne
vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.
Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost
ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom. Hipoteze smo sprejemali s 5%
tveganjem.
Ugotovili smo, da na našem vzorcu, nismo potrdili statistično značilnih razlik v ploskosti med
desnim in levim stopalom. Zato smo zastavljeno hipotezo potrdili, nismo pa potrdili
povezanosti med odrivno nogo in ploskostjo stopala. Čeprav smo sklepali, da bo odrivna noga
manj ploska. Na področju raziskovanja smo prišli do dejstva, da odrivna noga in ploskost
nimata povezav, čeprav smo sklepali, da je odrivna noga manj ploska, a se ni izkazalo tako.
Zagotovo bi bilo potrebno še naprej raziskovati in se lotiti raziskovanj že na osnovno šolskem
nivoju, morebiti celo v predšolskem obdobju, predvsem pa na večjem vzorcu, prav zaradi tega
bi lahko pridobili še boljše rezultate. Pri otroku, kjer bi opazili odstopanja, bi lahko skozi
njegovo obdobje izobraževanja vodili dnevnik opazovanj, zapisali bi naša opažanja, določili
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
28
cilje, v sklopu katerih bi lahko določili vaje, ki bi pomagale ali vsaj blažile posledice
nepravilnega razvoja stopal. Če bi otrok na podlagi športnih aktivnosti, s pomočjo učitelja
uspešno določil odrivno nogo, bi lahko slednjo dobro krepil, s tem bi zmanjšal možnosti
ploskosti stopala. Njegova odrivna noga bi bila uspešnejša, prav tako ne bi bilo težav s
ploskostjo.
V našem primeru so kandidati že odrasle osebe, kjer je več ali manj že vse razvito in služi
svojim namenom tudi z morebitnimi deformacijami in slabšimi športnimi dosežki. Po
opravljeni raziskavi lahko rečemo, da so vrednosti rezultatov ploskosti stopal pri študentih
neugodne, saj je vrednost normalne noge 42° in več, v našem primeru smo dosegli vrednosti
41, 64° in 41, 43°. Pridobljene vrednosti so pod vrednostjo normalne noge. Glede na podano
lestvico Clarkove metode, bi pričakovali bolj podrobno nizanje vrednosti, ki bi omogočale
bolj natančno določanje.
Zato z delom, ki ga predstavljamo v tej diplomski nalogi, samo želimo spodbuditi sodelujoče
v vzgojno izobraževalnem procesu, da bi dobro opravljali svoje delo. S srcem, odgovornostjo
in s strokovnostjo pristopali do odgovornih nalog, ki jih prinašajo mlada življenja.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
29
10 LITERATURA IN VIRI
1. Bunta, S. in Popovič, J. (1984). Zdrave in obolele noge. Ljubljana: Kmečki glas.
2. Baebler, B. (1998). Prirojena deformacija otroških stopal. V S. Herman (Ur.), Bolezni
in deformacije stopala pri otroku in odraslem (str. 33-39). Ljubljana: Univerzitetna
ortopedska klinika Ljubljana.
3. Calais-Germain, B. (2007). Anatomija gibanja: uvod v analizo telesnih tehnik.
Ljubljana: Zavod EMANAT.
4. Cerar, N., & Popovič, J. (1990). Fiziologija in biomehanika stopala. V J. Popovič
(Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 21-36).
Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.
5. Cvjetičanin, M. (1993). Priručnik o stopalu [Priročnik o stopalu]. Zagreb: Forma
Novak.
6. Čoh, M. (1992). Atletika: tehnika in metodika nekaterih atletskih vsebin. Ljubljana:
Fakulteta za šport.
7. Gupta, S., Maman, P., & Sandhu, J. (2008). The Relationship Between Forefoot,
Midfoot And Rearfoot Static Alignment In Painfree And Painful Heel In Athletes
[elektronska verzija]. Serbian Journal of Sports Sciences, 2(1-4), 67-74.
8. Hauser, G., Ledl, T., Kozt, R., Pfeiffer, M., Mluga, M. (2006). Prevalence of Flat Foot
in Preschool-Aged Children [elektronska verzija]. Pediatrics,118(2), 634-639.
9. Jeričević, D., & Koturović, Lj. (1988). Korektivna gimnastika. Beograd: Sportska
knjiga.
10. Juras, V. in Stanić, Ž.(1979). Tjelesni odgoj učenika oštećena zdravlja: priručnik za
nastavnike tjelesnog odgoja i razredne nastave. Zagreb: Školska knjiga.
11. Kaloper, D. (1990a). Razvojne spremembe in ortopedska obutev. V R. Ačimovič-
Janežič (Ur.), Kongenitalne in druge deformacije spodnjih ekstremitet v otroški
dobi ter primerna otroška in ortopedska obutev (str. 13-27). Ljubljana:
Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana.
12. Kaloper, D. (1990b). Ortopedska obutev. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik
predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 119-129). Ljubljana.
13. Kralj, M. (1990). Plosko stopalo. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za
zdravnike splošne medicine (str. 67-68). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika
Ljubljana.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
30
14. Koturovič, L. in Jeričević, D. (1983). Korektivna gimnastika. IV. Izdaja. Beograd:
Sportska knjiga.
15. Kravogel, U. (Januar 2009).Običajne otroške težave s hojo. Mama, 12(144), 46-47.
16. Krpač, F., Štemberger, V.(2008). Relation beetwen foot lenght and plat feet.
International Symposium Yout Sport: The Heart of Europe – Book of Abstracts,
Ljubljana: Fakulty of sport.
17. Kuhta, M., & Pehnec, A. (2006). Ploska stopala – diagnostika in terapija. V M. Vogrin
(Ur.), II. mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji (str. 91-
105). Maribor: Splošna bolnišnica Maribor.
18. Mori – Lukančič, M. (2003). Stopala in pravila obutev od mladosti do starosti.
Pridobljeno iz svetovnega spleta. http://www.revija-vita.com-številka 38.
19. Pirš, A. (2007). Povezanost odrivne noge s ploskostjo stopal. Diplomsko delo,
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
20. Popovič, J. (December 2009). Plosko stopalo. Viva, XVII(193), 46-47.
21. Pristotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe.
Ljubljana:Fakulteta za šport.
22. Srakar, F. (1990a). Ortopedija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvene delavce.
23. Srakar, F. (1990b). Razvojne posebnosti otroških stopal. V J. Popovič (Ur.), Stopalo:
zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 45-59). Ljubljana:
Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.
24. Travnik, L. (1990). Anatomija stopala. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik
predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 11-19). Ljubljana: Univerzitetna
ortopedska klinika Ljubljana.
25. Krpač, F., & Čermelj, A. (2008). Primerjava rezultatov izbranih metod za ocenjevanje
ploskosti stopal. V V. Štemberger, R. Pišot, & K. Rupret (Ur.), Gibalna/športna
vzgoja v luči kakovostnega izobraževanja: zbornik povzetkov/ priloga CD-zbornik
prispevkov/5. mednarodni simpozij Otrok v gibanju (str. 264-270). Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
31
Viri slik:
Slika 1: Zgradba stopala
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=zgradba+sto
pala&imgdii=0R9R1hi3PganeM%3A%3B0R9R1hi3PganeM%3A%3BKK2rhIpog8SLhM%3A&imgrc
=0R9R1hi3PganeM%3A (avgust, 2016)
Slika 2: Stopalni lok
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=ploska+stop
ala&imgrc=SC6r2TEIbSu-1M%3A (avgust, 2016)
Slika 3: Visoki start
Vir: https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc
(avgust, 2016)
Slika 4: Nizki start
Vir:https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc
(avgust, 2016)
Slika 5: Stopalo
Vir: http://sl.tdmed.ru/xvorobu/3088-ploskostopst.html (avgust, 2016)
Slika 5 a: Pedoskop
( https://de.wikipedia.org/wiki/Pedoskop)
Slika 5 b: Plantogram, naprava Bekermann
(www.protetika-ortho-aktiv.cz)
Slika 6: Odtis stopala
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&tbs=rimg%3AC
XmiYpJA2YWPIjguH58_1Y0Wa (avgust, 2016)
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Pantner Winder Klavdija; diplomsko delo
32
Slika 7: Clarkova metoda
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%
C5%BEinova+metoda&imgrc=T_UhfqadlqJftM%3A (avgust, 2016)
Slika 8: Čižinova metoda
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%
C5%BEinova+metoda&imgrc=UfAlX7fGWBWafM%3A (avgust, 2016)
Slika 9: Telovadba stopal
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=telovadba+s
topala&imgrc=N4BZUGeMVUNdHM%3A (avgust, 2016)
Slika 10: Masaža stopal
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=telovadba+s
topala&imgrc=N4BZUGeMVUNdHM%3A (avgust, 2016)