PLAČILNI SISTEM URBANA · zaţivela za prevoz potnikov in parkiranje, pozneje pa še v druge...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Logistično inţenirstvo

Modul: Cestni promet

PLAČILNI SISTEM URBANA

Mentor: mag. Roman Krajnc Kandidat: Renata Košir

Lektor: Grega Rihtar, dipl. slavist

Ljubljana, maj 2010

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, mag. Romanu Krajncu, za napotke in vodenje od

dispozicije do končnega izdelka – diplomske naloge.

Hvala sodelavkam in sodelavcem iz podjetja JAVNEGA PROMETA LJUBLJANSKI

POTNIŠKI PROMET, ki so pomagali s svojim i izkušnjami in znanjem pri izdelavi

mojega diplomskega dela.

Predvsem iskrena zahvala Joštu Šmajdku, univ. dipl. inţ. tehnol. prom., ki me je

spodbudil k samemu študiju, med katerim mi je z veseljem vedno priskočil na pomoč

in bil vedno na razpolago s svojim znanjem od začetka študija do diplomske naloge.

Hvala mojima hčerkama Maši in Urški za vsakršno pomoč v času študija in pri

izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorju Gregi Rihtarju.

IZJAVA

»Študentka Renata Košir izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem

ga napisala pod mentorstvom mag. Romana Krajnca.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne Podpis: __________________

POVZETEK Prevoz potnikov je gospodarska javna sluţba, ki zagotavlja osnovni standard prebivalcem mesta in bliţnje okolice, ki pa ni pretirano privlačen za uporabnike, saj ni spremljajočih ukrepov prometne politike v mestu, ki bi meščane spodbujali k uporabi javnega prometa. Splošni ekonomski pogoji in prometna politika mesta z organizacijo prometa, ki javnemu prevozu v mestu namenja premalo ustrezne prioritete, njegove konkurenčne moţnosti v primerjavi z osebnim prevozom bistveno zmanjšujejo. Relativno nizke cene goriv ob siceršnjem večjem udobju voţnje v osebnih vozilih, nizke parkirnine, pa tudi premalo sankcioniranega prostega parkiranja, uporabe javnega prevoza ne stimulirajo. Javni prevoz je kljub rumenim pasovom dejansko ujet v splošno prometno dinamiko, zato so potovalne hitrosti nizke, potovalni časi pa zelo dolgi. Na daljših relacijah je tako javni prevoz nekonkurenčen osebnemu prevozu z avtomobilom, na krajših relacijah pa so pogosto udobnejše alternative peš hoja in kolesarski promet. Zaradi vse večjega upada potnikov, ki je posledica slabo upoštevane prometne politike, ki zajema tudi plačilo uporabe javnega potniškega prometa, se je javno podjetje Ljubljanski potniški promet d. o. o. (JP LPP) skupaj z mestno občino Ljubljana (MOL) odločilo sprejeti nov plačilni sistem in s tem uvajanje enotne mestne kartice (EMK), imenovane pametna kartica URBANA. S tem se poveča nadzor plačila nad določenimi segmenti, razbremeni voznike avtobusov, uporaba kartice je večstranska, obenem pa zadovolji tudi potnikove potrebe pri brezgotovinskem poslovanju, s čimer se predstavi laţja in učinkovitejša uporaba javnega potniškega prometa. Temeljna predpogoja za učinkovito delovanje javnega potniškega prometa sta kakovostna organizacija in tehnologija cestnega prometa. Potrebna so nemajhna vlaganja v sredstva izboljšav in organizacije, med katere sodi tudi ekološka ozaveščenost prebivalstva. Eden med prvimi boljšimi in prijaznejšimi je pristop, ki omogoča P+R, kar pomeni »parkiraj in se pelji«, brezkontaktna pametna kartica Urbana pa ima še dodaten spodbujevalni učinek, saj omogoča brezplačni 90-minutni prestop med avtobusi mestnega prometa.

KLJUČNE BESEDE

- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d. o. o. (JP LPP) - Mestna občina Ljubljana (MOL) - Enotna mestna kartica (EMK) - Parkiraj in se pelji (P+R)

ABSTRACT Transportation of passengers is an economic public service which assures the basic standard of inhabitants of a city and its surroundings, but it is not excessively attractive for users, since there are no accompanying measures of the traffic policy in the city, which would encourage the citizens to use public transport. General economic conditions and traffic policy of the city with the organization of the traffic, which does not devote enough of adequate priority to the public transport in the city, essentially reduce its competitive possibilities comparing to the individual transport. Relatively low fuel prices besides a bigger comfort of driving in individual vehicles, low parking fees as well as not enough sanctioning of free parking do not encourage use of public transport. Public transport is, in spite of yellow zones, captured in the general traffic dynamics, therefore the travelling speeds are low nad travelling times very long. On long distances a public transport is therefore not competitive with an individual transport by car and on short distances there are often more comfortable alternatives going on foot or by a bike. Owing to a bigger and bigger decrease of passengers, which is a result of a poor considering of traffic policy, the public company Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d. o. o. (JP LPP) together with the Community of Ljubljana (MOL) decided to pass a new paying system and with that introduction of a unique city card (EMK), called the intelligent card URBANA. With this a payment control of certain segments is increased, drivers are discharged, the use of the card is multifunctional and at the same time the passenger's needs for cashless operations are satisfied, with which easier and more effective use of public transport is introduced. The two basic preliminary conditions for effective activity of a public transport are the quality organization and technology of the road traffic. Not small investments into the means of improvements and organization are needed, among which we find also the ecological consciousness of inhabitants. Among the first better and kinder ones is the approach that enables P + R, which means »park andr ride«, the contactless intelligent card Urbana yet has an additional stimulating effect, since it enables a free 90 minutes change of the buses in the city transport.

KEY WORDS

- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d. o. o. (JP LPP) - The Community of Ljubljana (MOL) - Unique city card (EMK) - Park and ride (P+R)

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 POSTAVITEV PROBLEMA .................................................................................. 1 1.2 POSTAVITEV HIPOTEZE .................................................................................... 1 1.3 METODE DELA ................................................................................................... 2

2 RAZVOJ MESTNEGA PROMETA ................................................................................. 3 2.1 TRAMVAJ ............................................................................................................ 3 2.2 TROLEJBUS ........................................................................................................ 4 2.3 OD VIATORJA DO INTEGRALA IN DANAŠNJEGA LPP ..................................... 5 2.4 PODJETJE LPP DANES ...................................................................................... 5 2.5 PLAČILO VOZNINE – SPREMEMBE ................................................................... 6 2.6 PLAČILO AVTOBUSNEGA PREVOZA ................................................................ 7

3 TARIFNI SISTEM .......................................................................................................... 9 3.1 STANJE IN IZHODIŠČA SISTEMA INTEGRIRANEGA JPP ................................ 9 3.2 PROJEKT CIVITAS ELAN.................................................................................... 9 3.3 TARIFNA INTEGRACIJA SISTEMA JPP ........................................................... 10 3.4 OSNOVNE KARAKTERISTIKE TARIFNE INTEGRACIJE.................................. 10

4 TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA UPORABE VOZOVNIC................................................. 11 4.1 PAMETNA KARTICA ......................................................................................... 11 4.2 PRVE KARTICE IN VARNOST .......................................................................... 11

4.2.1 VARNOST ..................................................................................................... 12 4.2.2 RAZVOJ IN SESTAVA – PREPROSTE KARTICE ......................................... 13 4.2.3 TRANSPORT ................................................................................................. 14

4.3 URBANOMAT .................................................................................................... 15 4.3.1 URBANOMATI NE VRAČAJO DROBIŢA ....................................................... 16 4.3.2 NAPAKA PRI ZAPISOVANJU ........................................................................ 17

4.4 VALIDACIJA....................................................................................................... 17 4.4.1 VALIDACIJA VREDNOSTNE KARTICE......................................................... 17 4.4.2 BREZPLAČNO PRESTOPANJE .................................................................... 18 4.4.3 VALIDACIJA TERMINSKE KARTICE ............................................................ 18 4.4.4 VALIDACIJA VREDNOSTNE VOZOVNICE NA AVTOBUSU ......................... 18 4.4.5 ZVOČNI IN SVETLOBNI SIGNALI VALIDATORJA ........................................ 19

4.5 MESTNA KARTICA URBANA ............................................................................ 19 4.5.1 PLAČILO Z ENOTNO MESTNO KARTICO .................................................... 20

4.6 MODEL UVEDBE URBANE ............................................................................... 20 4.6.1 VRSTE VOZOVNIC ....................................................................................... 21

4.7 PRAVICA ZAPISA NA URBANO ........................................................................ 23 4.7.1 MESEČNA SPLOŠNA VOZOVNICA .............................................................. 23 4.7.2 MESEČNA ŠOLSKA VOZOVNICA ................................................................ 23 4.7.3 MESEČNA UPOKOJENSKA VOZOVNICA .................................................... 24 4.7.4 MESEČNA PRENOSNA VOZOVNICA .......................................................... 24 4.7.5 LETNA PRENOSNA VOZOVNICA................................................................. 24 4.7.6 TERMINSKA VOZOVNICA S SPREMLJEVALCEM ....................................... 24 4.7.7 TERMINSKA OTROŠKA VOZOVNICA .......................................................... 25 4.7.8 TURISTIČNA KARTICA URBANA ................................................................. 25

4.8 UPORABA URBANE V JP LPP .......................................................................... 26 4.8.1 PLAČILO VOŢNJE ZA VEČ OSEB ................................................................ 26 4.8.2 PRESTOPANJE Z VREDNOSTNO VOZOVNICO ZA ENO POTOVANJE ..... 26 4.8.3 PLAČILO VOZNINE S PRENOSNIM TELEFONOM ...................................... 26 4.8.4 ZAMENJAVA IN UKINITEV ŢETONOV.......................................................... 26 4.8.5 ZAČETEK DELA Z URBANO NA POTNIŠKI BLAGAJNI ............................... 28 4.8.6 IZDELAVA TERMINSKE KARTICE................................................................ 30

5 PARKIRANJE Z URBANA KARTICO .......................................................................... 33 6 ANALIZA IN RAZISKAVE ............................................................................................ 34 7 KONTROLA VOZOVNIC ............................................................................................. 37 8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 39

9 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................. 40 PRILOGE ............................................................................................................................ 41 KAZALO SLIK ..................................................................................................................... 41 KAZALO GRAFOV .............................................................................................................. 41

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Renata Košir: Plačilni sistem Urbana Stran 1 od 45

1 UVOD

1.1 POSTAVITEV PROBLEMA

V današnjem času smo priča izredno hitremu tehnološkemu napredku, dvigovanju ţivljenjskega standarda in hitremu tempu ţivljenja, zato je potrebno z različnimi ukrepi na področju javne transportne infrastrukture zagotoviti najbolj optimalen in skladen razvoj na področju prevoznih storitev. Potrebe po integraciji uporabnikov cestnega prometa so iz dneva v dan večje, zahteve uporabnikov so vedno višje, zato je potrebno vlagati v čim bolj racionalen in prijazen pristop na področju javnega prevoza. Pri tem so v pomoč zastavljeni cilji, tako na področju prevoza, ki vključuje varnost, udobnost, ceno, kot tudi takšne ustrezne prometne ureditve, ki bi zajemale negativne vplive prometa na okolje. Prevozniki javnega cestnega linijskega prevoza potnikov morajo slediti novim smernicam optimizacije sprejema potnikov. Potniki za prevoz v javnem potniškem prometu plačajo storitev prevoznika na različne načine, in sicer po predplačilu ali z mesečno vozovnico, vendar je potrebno strmeti za boljšim in naprednejšim načinom plačila, ki bo potnikom nudil preprost način plačila prevoza in bo hkrati sodobnejši in tehnološko naprednejši za vse analize javnega linijskega prevoza.

1.2 POSTAVITEV HIPOTEZE Z uvedbo pametne kartice (ang. Smart Card) se danes prilagajamo potrebam mobilnosti, tako uporabnikom prevoznih storitev, kot tudi potrebam po prevozu. Za boljšo podporo potovanja potnikov brez ustavljanja lahko uporabimo tako imenovano shemo pametne kartice, katera uporabniku omogoča ugodnejši in laţji dostop, poenostavlja poslovanje tudi preko interneta ter skrbi za varovanje zasebnosti uporabnika. Pametna kartica ima veliko zmoţnosti, dejavnosti in zmogljivosti. V transportu so primerne predvsem brezkontaktne pametne kartice, kot je na primer kartica Urbana, ki so v javnem potniškem prevozu uporabne kot nadomestilo za klasične vozovnice ter tudi nadomestilo za brezgotovinsko plačilo določenih storitev. Pri sami postavitvi cilja se moramo zavedati, da je potreben celovit pristop, ki vključuje prometno politiko in zakonodajo, uvajanje conske ureditve, sodelovanje s prevozniki, enoten plačilni tarifni sistem in s tem tudi uvajanje enotnih vozovnic z najmodernejšo tehnologijo. Cilj diplomske naloge je predstavitev uporabe kartice Urbana kot novega plačilnega sredstva v MPP, njena uporaba in zapisi na brezkontaktni kartici, ki je najprej zaţivela za prevoz potnikov in parkiranje, pozneje pa še v druge namene, kot je voţnja z vzpenjačo na Ljubljanski grad, nadgradnja pa predvideva še obiske muzejev, športnih in kulturnih prireditev.



1.3 METODE DELA

Pri metodi dela izhajamo iz metode reševanja problemov deskripcije oziroma postopka opisovanja procesov izboljšanja tehnologije plačila potnikov v javnem mestnem potniškem prometu in empirične potrditve, da je izboljšanje tehnologije plačila potnikov v veliki meri odvisno od sistematičnega in celovitega pristopa. Celovit pristop vključuje postopke, ki vplivajo na tehnologijo prevoza potnikov v javnem mestnem potniškem prometu, med katerimi so vključeni tako reševanje kompleksnih problemov, kot tudi sistemska dinamika za modeliranje zveznih procesov, kot so finančni tokovi, zvezni materialni tokovi in podobno. Snov bo obdelana z metodo prevzemanja internega gradiva LPP in drugih virov, obenem pa bo uporabljena še:

- metoda klasifikacije, kjer bom definirala pojme,

- metoda, ki zajemajo informacije o rokovanju, testno obdobje ter postopki delovanja,

- pomembne predhodne raziskave.



2 RAZVOJ MESTNEGA PROMETA

Strokovnjaki trdijo, da je človek posebneţ med bitji, ki uporablja moţgane predvsem za to, da nenehno razmišlja, kako bi ţivel čim bolj udobno in brez dela. Ţe pred mnogimi leti mu je tako uspelo udomačiti ţivali, ki jih je začel jezditi, in se voziti z vozovi. Ko so se ljudje začeli deliti glede na njihov poloţaj v druţbi, se je pojavil sloj vladajočih, ki so bili tako pomembni, da jih je bilo potrebno dobesedno nositi po rokah. Krepki fantje so po mestu prenašali stole, na katerih so sedeli tisti, ki so si to lahko privoščili. Nošenje po mestu je stalo 7 krajcarjev, v mestno okolico pa 12 krajcarjev. Glede na dejstvo, da je v Ljubljani ţivelo precej premoţnih druţin, je posel odlično cvetel. Od takrat je minilo več kot 270 let in bi s stolonošami ţe takrat lahko imenovali Javni mestni promet, saj se je definicija prevoza začela ţe v starodavnem času. Če nekdo nekomu plača, da ga ta odpelje ali prenese tja, kamor si ţeli, gre za plačano javno uslugo. Ko leta 1799 v Ljubljani ni bilo niti enega stolonoše, so njihovo delo prevzele kočije. Kdor je kaj dal nase, si je omislil kočijo. Fijakarstvo se je v Ljubljani močno razvilo. Hotelirji in večji gostilničarji so si omislili lastna prevozna sredstva, ki so vozila med hotelom ali gostinskim lokalom, do tako imenovanega »štacijona«, kot so takrat imenovali glavni kolodvor. Podobnost z današnjimi časi in jeklenimi konjički ni niti zlonamerna niti naključna.

2.1 TRAMVAJ

Prišlo je leto 1900, ko je takratni ţupan Ivan Hribar januarja naznanil, da bo mesto v letu dni dobilo tramvaj. Po Ljubljani je začel voziti 6. septembra 1901. Zgodovina javnega prevoza v Ljubljani se zatorej začenja, ko je po mestnih ulicah zapeljal prvi tramvaj. Voţnja z njim je bila na začetku prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se z njim vozili bolj iz zabave kot potrebe.

Slika 1: Prva karta za tramvaj

(Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/57/TramvajskaKarta.jpg/400px-

TramvajskaKarta.jpg) 23. 5. 2010

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/57/TramvajskaKarta.jpg/400px-TramvajskaKarta.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/57/TramvajskaKarta.jpg/400px-TramvajskaKarta.jpg



Splošna mala ţelezniška druţba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna delniška druţba pod vodstvom tujega vlagatelja, podjetja Siemens & Halske. Po izteku petindvajsetega leta obratovanja cestne ţeleznice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna mala ţelezniška druţba preimenovala v Električno cestno ţeleznico (ECZ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so tako nova, kot tudi rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot. Razširili so mreţo tramvajskih prog, središče povezali s predmestjem ter preselili remizo in remontne delavnice na Celovško cesto.

2.2 TROLEJBUS

Ţe leta 1949 so se pojavili glasovi, da tramvaj ne bo zmogel svojega poslanstva. Ko so se začeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1953 je Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na trolejbus in avtobus.

Slika 2: Trolejbus v Ljubljani

(Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/3/3d/Trolejbus_2.JPG/300px-Trolejbus_2.JPG) 23. 5. 2010

Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah začeli redno voziti prvi trolejbusi in avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno nehal voziti, pa se je tedanja ECŢ preimenovala v Ljubljana Transport. Tramvaj se je na svojo zadnjo voţnjo odpeljal 20. decembra 1958, obdan z mnoţico Ljubljančanov. Pred Magistratom se je od njega poslovil Frane Milčinski Jeţek, preoblečen v Franca Joţefa, radio pa je prenašal celoten poslovilni ceremonial, ki se ga mnogi meščani in meščanke še danes z nostalgijo spominjajo. Tako kot tramvaji, so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih vodov po mestu. Ţal pa izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemnik, imenovan »trola«, je trolejbusu mnogokrat »padel dol« in ga je bilo treba vsakokrat ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne teţave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki,

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/3/3d/Trolejbus_2.JPG/300px-Trolejbus_2.JPG

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/3/3d/Trolejbus_2.JPG/300px-Trolejbus_2.JPG



ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971, in sicer na progi Viţmarje-Vič, nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi, podjetje Ljubljana transport pa se preimenuje v Viator.

2.3 OD VIATORJA DO INTEGRALA IN DANAŠNJEGA LPP

Šestdeseta in sedemdeseta leta preteklega stoletja so prinesla razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v Viator, je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem ţičnic. Od prometa in turizma je bil le še korak do gostinstva in taksi sluţbe. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem SAP in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD SAP – VIATOR, v okviru katerega je ţe delovala delovna organizacija MPP. Sledile so nadaljnje zdruţitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji; tako se je Viator 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD INTEGRAL. V okviru slednjega se je prvič pojavilo današnje ime podjetja. Prišlo je leto 1989, ko se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih moţnosti v smislu organizacijske in poslovne strategije, ki bi omogočila nadaljnji razvoj te dejavnosti za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v sluţbi prebivalcev našega glavnega mesta in vseh tistih, ki ţivijo v primestnih občinah. Od leta 1994 delujemo kot javno podjetje, druţba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana.

2.4 PODJETJE LPP DANES Javni potniški promet v Ljubljani je od svojih začetkov leta 1901 rasel in se razvijal z mestom ter s potrebami njegovih prebivalcev, kot tudi okoliškega prebivalstva. Danes predstavlja oţilje mesta in iz leta v leto zagotavlja vedno bolj kakovostne storitve. Glede na to, da smo javno podjetje, je za uresničevanje našega poslovnega poslanstva izredno pomembno tesno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana (MOL) in s primestnimi občinami, ki zastopajo svoje prebivalce in naše potnike, ki jim ţelimo zagotavljati varen, hiter in prijeten prevoz na njihovih vsakdanjih poteh in bivanje v prijetnem, prometno urejenem mestu. Danes je Javno podjetje LPP, d. o. o. druţba z omejeno odgovornostjo. Edini lastnik in ustanovitelj LPP, d. o. o. je JAVNI HOLDING Ljubljana, d. o. o. Poleg prevoza potnikov v javnem mestnem in primestnem prometu, kot gospodarske javne sluţbe, naše dopolnilne dejavnosti obsegajo še vzdrţevanje in popravila gospodarskih vozil, tehnične preglede, homologacije in ateste vozil ter proste prevoze doma in v tujini. Ţal se je v letu 2009 iz podjetja LPP d. o. o. odcepil primestni promet kot hčerinska druţba LPP-ja in samostojno deluje kot BUS d. o. o.



2.5 PLAČILO VOZNINE – SPREMEMBE Po 13. septembru 1974 se zgodi revolucionarna sprememba v obratovanju in plačevanju voznine. Uvedejo se enočlanske posadke v vozilih, kar pomeni, da v mestnih avtobusih ni več sprevodnikov. Vstop v vozila je sedaj samo pri sprednjih vratih, plačevanje voznine pa nadzira voznik. Voznina se plačuje s posebnimi novimi ţetoni, ki se zbirajo v zato prirejene skrinjice. Prvi ţetoni so bili izdelani iz papirja, nato iz medenine, z luknjo v sredini, pozneje pa so jih zamenjali plastični, brez lukenj. Različne barve ţetonov so pomenile različne vrednosti, ob podraţitvah se je zamenjala barva ţetona. Prav tako so bile ob različnih priloţnostih, kot so valentinovo, stoletnica podjetja, kot tudi teden mobilnosti, izdelane serije plastičnih ţetonov različnih oblik.

Slika 3: Zbirka žetonov

(Vir: Tadej Brate – Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani, stran 87)

Slika 4: Priložnostni žetoni

(Vir: lastni)



2.6 PLAČILO AVTOBUSNEGA PREVOZA

Plačevanje z ţetoni ni bila edina oblika plačevanja, poleg gotovine. Da se je podjetje pribliţalo potniku, so bile uvedene tudi mesečne vozovnice, na katere je potnik vsak mesec nalepil samolepilno nalepko tekočega meseca, ki je veljala za neomejeno število voţenj za tekoči mesec, za razliko od ţetona, ki je veljal samo za eno voţnjo. Mesečne vozovnice so bile opremljene z sliko lastnika, prav tako pa je imela mesečna vozovnica napisano ime, priimek in naslov lastnika. Začele so se vrstiti pritoţbe glede izpostavljenosti in varovanja osebnih podatkov v primeru izgube ali kraje vozovnic. V podjetju se je kar nekaj let razmišljalo o novem plačilnem sistemu, pri katerem bi bili lastniki vozovnic bolj zaščiteni glede varovanja osebnih podatkov, da bi se vsaj delno olajšalo delo voznika glede kontroliranja vozovnic in plačevanja voznine, ki je bil zaradi tega vsakodnevno izpostavljen konfliktu s potniki, kot tudi zaradi raznih goljufij potnikov. Skratka, kako bi modernizirali javni potniški promet, da bi bil le-ta prijaznejši do voznikov in uporabnikov mestnih zelencev in da bi ljudi spodbudili k uporabi javnega prevoza in s tem prispevali k ekologiji, manjši uporabi osebnih avtomobilov in večji pretočnosti prometa v mestnem središču. Da pa bi zadostili tudi občasne uporabnike, je obstajala dnevna vozovnica, katera je bila primerna za voţnjo tistega dne, katerega je uporabnik ţelel, namenjena pa je bila prestopanju oziroma, ko je potnik v ţelenem dnevu potreboval več kot tri voţnje, saj je bila cena dnevne vozovnice enaka ceni treh ţetonov.

Slika 5: Šolska in prenosna mesečna vozovnica

(Vir: lastni)



Slika 6: Mesečni vozovnici za občane in upokojence

(Vir: lastni)

Tudi tedenske vozovnice so bile smiselne za določen krog ljudi, predvsem za turiste in v času dopustov. Cena je bila sicer petkrat višja od dnevne, vendar je veljala tedenska vozovnica za sedem dni, začetek veljavnosti pa si je potnik določil sam po potrebi. Voznik je preverjal datum na vozovnicah, ki je bil odtisnjen na le-teh.

Slika 7: Tedenska in dnevna vozovnica

(Vir: lastni)



3 TARIFNI SISTEM V nalogi so obdelane strokovne in nekatere teoretične podlage, ki so potrebne za delovanje integriranega sistema ponudbe javnega potniškega prometa, katerega značilnost je tudi enotna vozovnica. Pod pojmom integrirani sistem ponudbe Javnega potniškega prometa razumemo takšen sistem, kjer potnik opravlja potovanja z medkrajevnim avtobusom ali z mestnim avtobusnim prevozom z eno samo vozovnico. Potrebe, da se takšen sistem vzpostavi, so razdeljene tako, da so neodvisne od prometno političnih odločitev in so izvedene, ne glede na obliko upravljanja in stopnjo integracije, med katere sodijo conski tarifni sistem s coniranjem, struktura tarifnega sistema ter struktura tarifno vozno redne podatkovne baze. Ti podatki so osnova za načrtovanje praktičnega delovanja prodajno-kontrolne sluţbe ter za sistem enovitega informiranja. Vse aktivnosti, ki so odvisne predvsem od pogodbenega odnosa med naročnikom in prevoznikom, so obdelane variantno in idejno. V to skupino sodijo:

- izbor in aplikacija tehnologije za prodajo in validacijo1 vozovnic, vključno z mediji in strojno opremo za prodajo in validacijo vozovnic,

- kakor tudi vsa strojna in programska oprema za informiranje in promocijo.

3.1 STANJE IN IZHODIŠČA SISTEMA INTEGRIRANEGA JPP Pri načrtovanju prihodnosti urejanja in razvoja javnega potniškega prometa je potrebno upoštevati značilnosti sodobnih trendov, spremembe pa so mogoče le na podlagi dolgoročno zastavljenih ciljev. Cilj pravne ureditve na področju javnega potniškega prometa je postavitev pravno organizacijskega in finančnega okolja, s tem pa je mogoče zagotoviti zadovoljivo mobilnost prebivalcev, kot tudi sprejemljivo raven na področju varovanja okolja in druţbenih stroškov javnega potniškega prometa. V tem okviru je pomembna ustrezna organizacijska oblika načrtovanja, upravljanja, financiranja in izvajanja javnega potniškega prometa. Časovni sistem je vabljiva tarifna formula, saj omogoča voţnjo kjer koli v mestnem prometu, vendar samo določen čas od prvega vstopa v avtobus, to je 90 minut. Uvedba enotne tarife, enotne vozovnice, enotnega sistema obveščanja in enotne organizacije sistema javnega potniškega prometa vplivajo na izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa, kar predstavlja rešitev za izboljšanje kakovosti ţivljenja v mestih in zagotavljanje večje mobilnosti prebivalcev. S povečano uporabo storitev javnega potniškega prometa se zmanjša obremenjenost cest in posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom.

3.2 PROJEKT CIVITAS ELAN

Mestna občina Ljubljana je vključena v pobudo CIVITAS, katere pobudnik je Evropska komisija, in vključuje cilj testiranja inovativnih strategij v mestnem prometu, obenem pa prispeva k uresničevanju evropske politike na področju

1 Validacija – Dokumentiran postopek plačila prevoza



prometa, učinkovite rabe energije in alternativnih virov v prometu ter varstva okolja. Ljubljana sodeluje v projektu v okviru pobude, s katerim se izvajajo ukrepi, kot so uvedba čistejših goriv v mestnem prometu, promocija trajnostne mobilnosti v mestu, s poudarkom na varnem kolesarjenju, ter vzpostavitev informacijskih točk in ozaveščanje o alternativnih gorivih v Ljubljani. Projekt se izvaja v petih evropskih mestih (Ljubljana, Gent, Zagreb, Brno, Porto) v obdobju med letoma 2008 in 2012. Ljubljana je v projekt vključena kot vodilno mesto in koordinator projekta in ima poudarek na razvoju javnega prometa, kolesarjenju in hoji, uporabi alternativnih virov energije, uporabi informacijske tehnologije v prometu, zagotavljanju dostopnosti za vse, ter na vključevanju javnosti v načrtovanje mobilnosti. Glavni namen projekta je prispevati k spremembi potovalnih navad uporabnikov, obenem pa del projekta predstavlja tudi uvedbo integrirane vozovnice javnega prevoza.

3.3 TARIFNA INTEGRACIJA SISTEMA JPP Cilj prometne politike na področju potniškega prometa je vzpostavitev kakovostnega in učinkovitega javnega potniškega prometa, ki bo konkurenčen osebnim avtomobilom in bo vsem skupinam prebivalcev zagotavljal ustrezno raven mobilnosti. Celostna integracija se odraţa v omogočanju izvajanja koncepta "od vrat do vrat v čim krajšem času ", s tem pa v izboljšani atraktivnosti javnega potniškega prometa. Sistem integriranega javnega potniškega prometa je z vidika atraktivnosti in privabljanja potnikov torej pomemben del zagotavljanja trajnostne mobilnosti. Poleg tega, da se integracija nanaša na zasnovo omreţja, ki vključuje:

- prestopne točke in vozni red (fizična integracija), - sistem obveščanja oziroma informacij o prevoznih storitvah (logična

integracija), - uvedbo modela integriranega izračuna cene vozovnice in sistema

integriranega zaračunavanja prevoznih storitev (tarifna integracija). Tarifna integracija zajema ukrepe, ki se nanašajo na uvedbo modela integriranega izračuna cene vozovnice, kot so vzpostavitve enotne tarife, in sistema integriranega zaračunavanja oziroma enotne vozovnice, kar predstavlja zelo kompleksno nalogo.

3.4 OSNOVNE KARAKTERISTIKE TARIFNE INTEGRACIJE S ciljem po popolni integraciji je potrebno upoštevati dejstvo, da se k razvoju sistema javnega potniškega prometa lahko pristopi iz dveh različnih osnovnih izhodišč. Prvo predvideva tarifno integracijo vseh podsistemov javnega potniškega prometa, vključno z mestnimi javnimi potniškimi prevozi, drugo pa predvideva oblike povezovanja obstoječih ponudnikov ter večjo vlogo lokalnih skupnosti. V Sloveniji je v izdelavi projektna naloga na ravni drţave, ki se nanaša na integracijo javnega potniškega prometa v RS. Sestavljena je iz 13 faz, od katerih so prve štiri ţe zaključene, in sicer:

- izdelava conskega sistema v RS, - izdelava tarifnega sistema v RS,



- prestopanja v sistemu JPP, - izdelava integrirane baze voznih rednih podatkov.

Le-te predstavljajo osnovo za izdelavo pravnih podlag za integracijo javnega potniškega prometa v Sloveniji. Pri izbiri primernega tarifnega sistema za okolje je potrebno analizirati prednosti in slabosti posameznega tarifnega sistema, hkrati pa upoštevati vse pravne podlage na drţavni ravni. Na podlagi izbranega tarifnega sistema je potrebno specificirati tehnologijo sistema enotne vozovnice, ki bo primerna za zadovoljevanje zahtev in potreb takšnega sistema.

4 TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA UPORABE VOZOVNIC Tehnologija se v zadnjih desetletjih precej spreminja, kakor tudi ţivljenje z njo. Predstavljajmo si, kako bi bilo, če bi uporabljali večnamensko brezkontaktno pametno kartico. Odhajali bi od doma, ne da bi morali vzeti s seboj šop ključev, morda nam celo vrat ne bi bilo treba zakleniti. Razvoj tehnologije skrbi, da se vedno bolj pribliţujemo takšnemu sistemu.

4.1 PAMETNA KARTICA Pametne kartice so zelo zmogljive napravice in omogočajo celo vrsto dejavnosti in storitev. Pri današnjem hitrem razvoju tehnologije lahko pričakujemo, da bodo pametne kartice postale računalnik v našem ţepu. S primerno zasnovo lahko ţe večino računanja in vodenja prenesemo s pametne kartice v osebni računalnik, ki ima večje računske in pomnilniške zmogljivosti. Z dodajanjem soprocesorja same kartice podraţi, hkrati pa se utegnejo zmanjšati tudi njihove zanesljivosti in s tem tudi varnost. Brez uporabe pametnih kartic je običajno prepoznan le računalnik, s katerim se poveţemo v omreţje, ne vemo pa zagotovo, komu v omreţju smo se s tem računalnikom predstavili. Pri pametni kartici lahko govorimo o malem računalniku na kartici, seveda brez monitorja in tipkovnice (»super smart cards«). Kartice s čipom lahko razdelimo na tri skupine glede na način dostopa do podatkov na kartici:

- kontaktne,

- brezkontaktne,

- kombinirane. Vsako od teh skupin lahko nadalje razdelimo glede na velikost in tip pomnilnika ter prisotnost procesorja, procesor pa je tisti, ki da kartici pravo »pamet«. Pomnilniške kartice torej strogo gledano niso pametne kartice, a se ime pametna kartica pogosto uporablja za vse kartice s čipom.

4.2 PRVE KARTICE IN VARNOST V uporabi so večinoma predplačniški sistemi kartic za enkratno uporabo. Ob nakupu vsebuje kartica določeno količino denarja ali kredit, ki se med uporabo zmanjšuje. Ko znesek na kartici doseţe vrednost nič, postane kartica neuporabna, takšne so



predvsem papirnate. Obstajajo pa tudi kartice, ki jih lahko vnovič napolnimo, tako kot kartica URBANA2. Prve plastične kartice niso bile dosti večje od vizitk, zaradi tiskane informacije jih je bilo le teţje ponarediti, še vedno pa jih je bral človek, ki je informacijo mehansko prenesel na papir. Prava razloga za uporabo pametnih kartic sta vsekakor varnost shranjenih podatkov na kartici in zaščita podatkov drugih računalniških sistemov. Zato je strojna oprema na pametni kartici prirejena in optimizirana prav za ti nalogi. Seveda ne gre brez uporabe ustreznih kriptosistemov za zaščito podatkov. O pravih elektronskih denarnicah govorimo, kadar s karticami lahko plačujemo na raznih plačilnih mestih, predvsem manjše zneske, in ko ni potrebe po preverjanju vsake transakcije. Elektronske denarnice so tesno povezane s pravim denarjem. Če namreč ponaredimo denarnico ali uspemo spremeniti znesek na njej, je to ekvivalentno ponarejanju pravega denarja. Najpreprostejše elektronske denarnice (kartice) so za enkratno uporabo, modernejše oblike pa omogočajo vnovično polnjenje denarnice. Kartice za enkratno uporabo so praviloma anonimne, medtem ko tiste za večkratno uporabo nosijo podatke, s katerimi se uporabnik lahko identificira. Pri karticah, namenjenih širši javnosti, je pomembna tudi odgovornost izdajatelja, ki mora zagotavljati največjo moţno stopnjo zaščite, saj so posledice zlorabe hude. Pametne kartice se uporabljajo tudi za zaščito plačljivih televizijskih programov. V tem primeru se na kartici shrani ključ za dešifriranje signala, dešifriranje pa opravi posebna naprava, ki jo priključimo med TV sprejemnik in anteno ali kabelski sistem. Kartico lahko uporabimo tudi v druge namene, na primer za usmerjeno oglaševanje. V tem primeru kartica odloča, katere reklame bodo predvajane in katere ne. Prav tako lahko kartica na primer omogoča predvajanje samo tistih programov, ki so primerni za otroke.

4.2.1 VARNOST Varnost ni odvisna samo od posebnega mikrokrmilnika in algoritmov, ki jih izvaja operacijski sistem. Treba je zagotoviti varnost celotni uporabi pametne kartice ter dobro poznati (če ţe ne samostojno izdelati) načela načrtovanja, ki jih uporabljajo izdelovalci pametnih kartic. Pametne kartice so rezultat vzporednega razvoja mikroprocesorja in magnetne kartice. Pri uvajanju identifikacijskih kartic na nacionalni ravni se pojavi več problemov, eden od njih je prav gotovo nadzor ljudi. Če ima drţavna organizacija dostop do vseh podatkov na karticah, lahko to močno ogrozi svobodo posameznika. Za primer vzemimo osebno izkaznico. Vsakokrat, ko se moramo identificirati, predloţimo osebno izkaznico. Čip na kartici si vsako takšno identifikacijo zapomni, ob prvem naslednjem stiku s centralnim sistemom pa zbrane podatke posreduje naprej. Tako lahko policija (ali pa celo vojska) izdela natančen profil vsakega drţavljana, ki poseduje osebno izkaznico. Nadzor nad problematičnimi osebami bi bil tako precej poenostavljen. Še hujše bi bilo, če bi bile kartice brezkontaktne. V tem primeru se sploh ne bi zavedali, kdaj kartica komunicira. Policija bi na skrita mesta postavila terminale in nato samo zapisovala, katere osebe so na določenem

2 URBANA – Plačilna kartica



mestu. Anonimnost in zasebnost bi povsem izginili iz našega ţivljenja, nadzor bi bil popoln. Takšne in podobne črne scenarije je seveda treba preprečiti, toda za to je potrebna velika mera usklajevanja, predvsem pa urejenost zakonov na tem področju. 4.2.2 RAZVOJ IN SESTAVA – PREPROSTE KARTICE Najpreprostejše so papirne kartice, ki so fleksibilne in zahtevajo minimalno tehnologijo. Ne omogočajo zbiranja podatkov, kar je velik minus za statistično obdelavo podatkov, ter faze pravičnega razdeljevanja prihodkov od prevoza. V nasprotju z njimi elektronska sistemska tehnologija (pametne kartice, pametni prenosni telefoni NFC, SIM kartice) omogoča številne statistične analize, zbiranje podatkov, kako in kdaj ljudje potujejo, s čimer pa se lahko transportne storitve prilagajajo dejanskim potrebam potnikov. Njena prednost je tudi izboljšana varnost, kontrola, hitre in preproste operacije zaračunavanja prevoza z vidika potnika, ter laţje in natančnejše upravljanje s prihodki, kot je zbiranje sredstev, distribucija po prevoznikih in podobno. Pametne kartice se na primer lahko uporabljajo tudi za modele, pri katerih potnik plača glede na dejansko dolţino potovanja ali pa čas dneva, lahko pa plačuje in koristi tudi ostale storitve, kot je prevoz s prevozniki, ki še niso vključeni v sistem enotne vozovnice, plačevanje parkirnin in "car sharing" storitev, prevoz s taksijem, koriščenje bančnih storitev, plačevanje javnih, trgovinskih in turističnih storitev, izposoja koles. Njihova glavna pomanjkljivost je varnost oziroma moţnost vdora v sistem (moţnost nadgradnje sistema, a je draţje) in potreba po dragi računalniški opremi in operacijskih procesih. Ta največja vlaganja se skozi optimizacijo storitev in povečanjem števila potnikov povrnejo, če gledamo kartico Urbana. Slovenija je tehnološko ţe pripravljena za vpeljavo enotne vozovnice v celotni drţavi. Prav tako je nekaj avtobusnih in ţelezniških operaterjev ţe opremljenih z določeno strojno opremo, ki ţe omogoča brezgotovinsko elektronsko plačevanje prevoznih storitev. Potrebno je poudariti predvsem prednosti te nove tehnologije, ki temelji na elektronski izmenjavi podatkov. Uporaba tako imenovane "pametne kartice", ki predstavlja le del celotnega sistema tehnologije, vpliva na številne elemente transportne verige, s tem pa skrajša čas potovanja ter potniku nudi preprostejše prestopanje med različnimi modalitetami. Takšna kartica je kot mestna kartica vpeljana v Ljubljani. Bistveni korak k vzpostavitvi enotne vozovnice je vzpostavitev sodelovanja med različnimi prevozniki in institucijami, pristojnimi za javni potniški promet. Številna mesta in regije, ki so ţe pred leti začela vzpostavljati elektronski sistem integriranega zaračunavanja prevoza, predstavljajo rešitve oziroma dobro prakso tudi za nas, ki kartice uporabljamo v zmeraj večje namene. Pasivne kartice Čeprav te kartice ne vsebujejo čipa, jih iz zgodovinskih razlogov prištevamo v to skupino; so namreč predhodnice sodobnih pametnih kartic. Trenutno so najbolj razširjene magnetne kartice – to so kartice z magnetnim trakom na hrbtni strani.



Pomnilniške kartice Pomnilniške kartice nimajo lastnega procesorja in zato ne morejo dinamično obdelovati podatkov. Kartice z zaščitenim ali deljenim pomnilnikom imajo vgrajena preprosta logična vezja, s katerimi nadzorujejo dostop do podatkov. Pri teh karticah lahko določene dele pomnilnika zaščitimo pred pisanjem ali branjem, kar navadno doseţemo z gesli ali s sistemskimi ključi. Uporabne so predvsem tam, kjer ni potrebna visoka varnost podatkov, na primer za kontrolo dostopa s PIN-om ali kot kartica za razne ugodnosti. Elektronske kartice Kartice s shranjeno vrednostjo so namenjene shranjevanju vrednosti ali ţetonov, za enkratno ali večkratno uporabo. Tipičen primer takšnih kartic so telefonske kartice in današnja URBANA. Mikroprocesorske kartice Tem karticam pravimo pametne kartice. Sposobne so dinamično obdelovati podatke. Po navadi vsebujejo procesor, vhodno-izhodno enoto ter več vrst pomnilnika. Zdravstvene kartice Glavni motiv za uvajanje pametnih kartic v zdravstvu je nadzor stroškov. Uporabljajo se za dokazovanje zdravstvenega zavarovanja bolnika, ki zahteva zdravstvene storitve. Bančne kartice V bančništvu se v glavnem uporabljajo magnetne kartice, s pojavom pametnih kartic pa so se banke začele nagibati k novim načinom uporabe k elektronskim denarnicam. Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloţeno plačilo, so elektronske denarnice predplačniške. To pomeni, da ob izdaji kartica vsebuje določen znesek, ki se ob vsakem plačilu zmanjša. 4.2.3 TRANSPORT Zaradi čedalje večjih potreb po mobilnosti se mora vsak večji sistem prilagajati potrebam mobilnih uporabnikov. Pri izboljšanju mobilnosti pa nam lahko pomagajo pametne kartice. V transportu so primerne predvsem brez kontaktne kartice. V javnih prevoznih sredstvih lahko učinkovito nadomestijo klasične vozovnice, predvsem sezonske in mesečne, ki morajo biti boljše zaščitene pred poneverjanjem. Moţne so tudi povezave med različnimi ponudniki, tako bi na primer uporabljali isto kartico za vlak in avtobus. V transportu do zdaj še ni pravega razcveta, v Nemčiji potekajo razni pilotski projekti, v Sloveniji pa je bil uveden ABC sistem za plačevanje cestnin na avtocestah. Za parkiranje v parkirnih hišah in na označenih parkiriščih se uporabljajo



kartice z magnetnim trakom, z uvedbo enotne predplačniške pametne kartice pa se je način plačevanja precej poenostavil.

4.3 URBANOMAT Z Urbanomatom3 "se pogovarjamo" s pomočjo zaslona, občutljivega na dotik. Gumbi za izbiro postopkov se pojavljajo na zaslonu in na zaslonu nanje tudi pritisnemo. Na Urbanomatu je mogoče:

- naloţiti dobroimetje4 na vrednostno kartico,

- naloţiti mesečno vozovnico in/ali dobroimetje na terminsko kartico,

- kupiti novo vrednostno (rumeno) kartico,

- preveriti stanje na kartici in natisniti izpis stanja. Na Urbanomatu, se lahko plačuje:

- z bankovci za 5, 10, 20 in 50 EUR,

- s kovanci v največji skupni vrednosti 10 EUR (omejitev je postavljena, da ne prihaja do prehitre polnitve kaset za kovance),

- s plačilnimi karticami,

- z uporabo sistema Moneta na prenosnem telefonu. Urbanomati so delujoči 24 ur dnevno vse dni v letu, postavljeni pa so predvsem v večjih naseljih. Če se zgodi okvara, zastoj bankovcev ali kovancev, sistem urbanomata to naznani deţurni sluţbi, le-ti pa napako odpravijo v najkrajšem moţnem času. Prav tako je potrebno vsakodnevno spremljanje zalog kartic in plačilnega traku v urbanomatih, kateri se polnijo dnevno po potrebi. Če je urbanomat zasičen z gotovino, je le-tega potrebno pod nadzorom izprazniti, gotovina pa se odpelje v JP LPP v oddelek za štetje denarja. Pri praznjenju urbanomata se izpiše na listek znesek pobrane gotovine, ki pa mora biti identičen denarju, kateri se v podjetju preverja vsakodnevno.

Slika 8: Notranjost urbanomata

(Vir: lastni)

3 Urbanomat – Naprava za polnjenje plačilnih kartic Urbana

4 Dobroimetje – Naloţena gotovina na kartici



Slika 9: Urbanomat

(Vir: lastni) 4.3.1 URBANOMATI NE VRAČAJO DROBIŢA Če ob plačilu mesečne vozovnice na Urbanomatu v napravo vloţite večji znesek, kot znaša vrednost izbrane mesečne vozovnice, se preseţek zapiše na terminsko kartico kot dobroimetje. Uporabite ga lahko za plačilo mesečne vozovnice prihodnji mesec, za plačilo voţnje drugim osebam ali za plačilo drugih storitev, ki bodo vključene v sistem enotne mestne kartice. Če na kartico ne ţelite nalagati dobroimetja, morate za plačilo mesečne vozovnice pripraviti točen znesek. Če plačate, denimo, splošno terminsko vozovnico, ki stane 34 EUR, na Urbanomatu z bankovcem za 50 EUR, se vam bo vrednost 16 EUR na kartico zapisala kot dobroimetje. Porabite ga lahko pri plačilu terminske vozovnice prihodnji mesec in nanjo naloţite samo razliko (18 EUR). Porabite ga lahko tudi za plačilo voţnje z avtobusom drugim osebam, ki potujejo z vami ali za druge storitve, ki jih je in bo mogoče plačati z Urbano (parkiranje, voţnja z vzpenjačo, članarina v knjiţnicah …). Če vam konec meseca na Urbani ostane določena vrednost dobroimetja, se vam ob naslednjem nalaganju mesečne vozovnice na Urbano to dobroimetje lahko šteje kot del plačila za mesečno vozovnico.



Primer: Ste uporabnik terminske Urbane z naloţeno mesečno vozovnico za občane, ki stane 34 EUR. Ob začetku meseca ţelite na Urbano naloţiti novo mesečno vozovnico, na Urbani pa ste imeli poleg mesečne naloţeno še vrednost 10 EUR dobroimetja. Za mesečno vozovnico boste tako plačali le razliko, torej 24 EUR, razen če boste ţeleli ohraniti vrednost dobroimetja še naprej. Stanje na svoji kartici lahko vedno preverite na Urbanomatu. Prav tako se vam ob validaciji na avtobusu na zaslonu validatorja vsakokrat izpiše tekoče stanje na vaši kartici. 4.3.2 NAPAKA PRI ZAPISOVANJU Če na Urbanomatu pride do napake pri zapisovanju dobroimetja ali mesečne vozovnice, se to sporoči v klicni center na številko 080 60 77, skupaj s podatkom o identifikacijski številki kartice. V centru pregledajo postopek in tudi upravičenost reklamacije, za tem pa sporočijo v Potniško blagajno, kjer se stranka oglasi in reklamacijo upoštevamo. Stranka lahko tudi sama pride na sedeţ podjetja zaradi reklamacij, preklica in kakršnih koli teţav s kartico. Takrat se telefonsko posvetujemo z odgovorno osebo iz podjetja Margento, da ugotovimo, ali je stranka upravičena do reklamacije ali ne, ter zadevo uredimo.

4.4 VALIDACIJA Validacija je dokumentiran postopek potrjevanja oziroma plačila prevoza, ki pri tem dosega predpisane rezultate. Vstop na avtobus je mogoč le pri prvih vratih pri vozniku. Voţnjo z mestnim avtobusom plačamo takoj po vstopu z validacijo kartice. Na vsakem avtobusu sta dva validatorja5:

- prvi se nahaja pri vozniku in je namenjen plačevanju voţnje za eno ali več oseb z isto kartico in plačilu s prenosnim telefonom;

- drugi se nahaja nad prvimi kolesi avtobusa in je namenjen plačevanju voţnje za eno osebo.

Za validacijo uporabnik kartico prisloni k validatorju, kjer je znak roke, ki drţi kartico. Na samem validatorju se ob pravilni uporabi prikaţe uspešnost validiranja. Validirati se je potrebno ob vsakem vstopu na avtobus, tudi ob prestopu, prav tako se morajo validirati tudi uporabniki brezplačnih vozovnic. 4.4.1 VALIDACIJA VREDNOSTNE KARTICE Ob validaciji sistem od dobroimetja odšteje trenutno veljavni znesek za plačilo enkratne voţnje. Izpiše se vrednost odštetega zneska in vrednost preostalega dobroimetja. Če v roku 90 minut prestopite na drug avtobus, kartico Urbana ponovno prislonite k validatorju, sistem pa voţnjo le zabeleţi. Pri tem se na validatorju izpiše »PRESTOP«. Ponovno se izpiše stanje na kartici, dodatni znesek se ne odšteje od dobroimetja.

5 Validator – naprava, kjer potnik izvede plačilo



Če bi po validaciji kartico ponovno prislonili k validatorju na istem avtobusu, se na zaslonu izpiše »ŢE VALIDIRANA«. Ponovno se izpiše tudi stanje na kartici. Sistem ima zaščitno funkcijo, ki traja 10 minut, da pri večkratnem validiranju v tem času izpiše »ŢE VALIDIRANA«. Validiranje je potrebno tudi pri prestopu na drug avtobus. Takrat se na validatorju izpiše »PRESTOP«. 4.4.2 BREZPLAČNO PRESTOPANJE Za brezplačno prestopanje morate prestopiti in se ob prestopu validirati v času 90 minut od prve validacije. Dejansko potovanje z avtobusom, na katerega ste prestopili, lahko traja dlje časa oziroma do končne postaje linije, na katero ste prestopili. Kot prestop šteje vsako prestopanje v času 90 minut od plačila prve voţnje. 4.4.3 VALIDACIJA TERMINSKE KARTICE Ob validaciji terminske kartice bo sistem najprej preveril, ali je na kartici naloţena veljavna mesečna vozovnica. Če je, bo sistem upošteval ta način plačila in s kartice ne bo trgal dobroimetja. Mesečna vozovnica na kartici Urbana velja od prvega ne v tekočem mesecu do vključno petega dne v naslednjem mesecu. Če bo sistem zaznal, da na kartici ni veljavne mesečne vozovnice, bo odštel trenutno veljavni znesek za plačilo enkratne voţnje z moţnostjo prestopanja v času 90 minut. 4.4.4 VALIDACIJA VREDNOSTNE VOZOVNICE NA AVTOBUSU Ni pomembno, s katero stranjo prislonite Urbano, pomembno pa je, da jo prislonite na tistem mestu validatorja, kjer je narisana roka, ki drţi Urbano. Druge kartice v denarnici se ob uporabi Urbane ne bodo razmagnetile, niti se ne bodo poškodovali njihovi čipi. Če pa imate v denarnici poleg Urbane še druge brez kontaktne kartice, validator teţje ali pa sploh ne zazna Urbane, zato priporočamo, da se ob validaciji Urbana vzame iz denarnice. Prav tako je priporočljivo spremljanje zvočnih oziroma svetlobnih znakov, saj se s tem izogne morebitna nepravilna validacija, katera ima lahko posledice odvzema vozovnice ob kontroli na avtobusu. Na avtobusu sta v uporabi dva validatorja, tako da validiranje poteka hitreje, čakanje na postajališčih pa se zaradi tega skrajša.



Slika 10: Primer validiranja kartice Urbana (Vir: lastni)

4.4.5 ZVOČNI IN SVETLOBNI SIGNALI VALIDATORJA

ZELENA KLJUKICA – Uspešna validacija je potrjena z zvočnim signalom in zeleno kljukico levo zgoraj. Oba signala se aktivirata tudi ob validaciji pri prestopu. RUMENA UTRIPAJOČA LUČKA – Rumena utripajoča lučka na sredini pomeni, da sistem deluje in čaka na validacijo. RDEČ KRIŢEC – Na neveljavno kartico opozorita rdeč kriţec in zvočni signal. RDEČA LUČKA – Rdeča lučka opozarja na napako ali okvaro sistema.

4.5 MESTNA KARTICA URBANA EMK6 je enotna mestna kartica Urbana, ki predstavlja napredni plačilni sistem v javnem potniškem prometu. V sklopu koncepta enotne vozovnice se izpostavlja predvsem pomen enotnega tarifnega sistema ter vzpostavitev sistema za razdelitev prihodka. Vendar pa o popolnem sistemu enotne vozovnice še ni mogoče govoriti, saj se še vedno uporabljajo ločeni tarifni sistemi. Za vzpostavitev enotne vozovnice je potrebno najprej uskladiti tarifni sistem, dogovoriti se je potrebno o razdelitvi prihodka, pridobiti ustrezno zakonsko podlago, poenotiti tehnologije kartic, uskladiti šifrante podatkov, zagotoviti aktiven prenos podatkov in vzpostaviti procesni center. Za dejansko uvedbo enotne vozovnice pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezno sodelovanje med prevozniki in posameznimi institucijami.

6 EMK – Enotna mestna kartica Urbana



Ljubljana je med prvimi mesti v Evropi, ki uvaja enotno plačevanje mestnih storitev, saj ţelimo, da bi bili vsakodnevni opravki potnikov, ki uporabljajo javni prevoz, preprostejši, prijaznejši, cenejši in udobnejši. V mestnem prometu je leta 2009 uveden elektronski plačilni sistem za plačevanje prevoza. Enotna mestna kartica Urbana je brezkontaktna pametna kartica, ki omogoča hitro in udobno brezgotovinsko plačilo voţnje z ljubljanskimi mestnimi avtobusi. S kartico Urbana je ţe mogoče plačati tudi voţnjo z vzpenjačo na ljubljanski grad, z njo je mogoče plačati tudi parkirnino na belih in modrih conah, ter parkiriščih v upravljanju javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in trţnice. Predvidene so še storitve v knjiţnicah, Urbana pa je predvidena tudi za uporabo obiska muzejev, športnih in kulturnih prireditev, voţnjo z ladjico po Ljubljanici. Urbana prinaša največje spremembe pri plačevanju storitev mestnega potniškega prometa. S kartico je uveden sodoben elektronski plačilni sistem, ki omogoča brezplačno prestopanje v roku 90 minut od plačila prve voţnje. Nakup oziroma pridobitev vozovnice pomeni sklenitev medsebojnega – pogodbenega razmerja med prevoznikom in potnikom, na podlagi katerega potnik pridobi pri prevozniku pravico do prevoza, kakor tudi pravico do prevoza njegove prtljage, ter potnikovih ţivih ţivali, in sicer po objavljenem voznem redu, po linijah mestnega prometa. Če se vozovnica glasi na ime, je ni dovoljeno prenesti na drugo osebo. 4.5.1 PLAČILO Z ENOTNO MESTNO KARTICO Enotna mestna kartica predstavlja enovito plačilno shemo, ki se nanaša na geografsko zaprto predplačniško plačilno shemo. Za medij plačevanja se uporablja brezkontaktna pametna kartica, za prevoz v mestnem potniškem prometu pa je moţna tudi uporaba prenosnega telefona. Z uvedbo enotne mestne kartice je Ljubljana postala prvo mesto v Sloveniji in med prvimi v Evropi, ki je uvedla takšno plačilno shemo. Enotno mestno kartico je mogoče uporabljati za plačilo storitev javnega potniškega prometa, plačilo parkiranja, plačilo vzpenjače na grad, v prihodnosti pa je predvidena še razširitev uporabe enotne mestne kartice za knjiţnice, plačilo za obisk muzejev, športnih zavodov in kulturnih prireditev.

4.6 MODEL UVEDBE URBANE Uvedba enotnega plačilnega sistema zahteva določitev strokovnih podlag za uvedbo enotne vozovnice, specifikacijo enotnega tarifnega modela in specifikacijo tarifne ter vozno redne podatkovne baze. Poleg pravno organizacijskih izhodišč in ugotovitev o obstoječem stanju, predstavljajo pomembne informacije tudi dobra praksa in izkušnje evropskih mest in regij, ki so enotni plačilni sistem ţe uspešno uvedli v prakso. Uvedba enotnega tarifnega sistema predstavlja izhodišče za uspešno integracijo in vzpostavitev sistema enotne vozovnice. Temu je podrejen izbor tehnologije vozovnic, ki mora biti kompatibilna7 na vseh elementih integriranega javnega potniškega prometa. Učinkovito delovanje tako kompleksnega sistema zahteva tudi skupnega upravljavca, pri čemer je potrebno sprejeti pravne

7 Kompatibilen – skladen, zdruţljiv



podlage za določitev pristojnosti le-tega, hkrati pa se morajo določiti osnovna načela razdelitve finančnih sredstev, s katerimi upravlja skupni upravljavec. V primeru, da ste kartico pozabili doma, je bilo moţno voţnjo plačati drugače, do 31. decembra denimo z ţetonom, gotovina pa se je ukinila 10. 5. 2010, predvsem zaradi velikih zlorab. V ta namen je moţno kupiti kartico tudi na urbanomatih, plačilo pa se lahko izvede tudi s prenosnim telefonom Moneta8. Zavedati se moramo, da bo plačevanje s kartico Urbana, poleg prenosnega telefona, edino plačilno sredstvo za voţnjo z avtobusi v Ljubljani. Urbana je dobro dostopna, saj jo je mogoče kupiti na urbanomatih, poleg pa tudi v trafikah podjetja Dela prodaje in 3DVA Tobačne, v izbranih prodajalnah Mercator, v vseh treh Turistično-informacijskih centrih (TIC), na Avtobusni postaji Ljubljana in na obeh potniških blagajnah LPP. Večina postajališč v središču mesta, kjer je večina turistov, je opremljena z Urbanomati, prav tako so v središču mesta opremljeni vsi trije TIC-i. Na kartico je mogoče naloţiti tudi majhne zneske Tako si vsakdo lahko Urbano napolni v skladu s svojimi prevoznimi potrebami, kartica Urbana pa je trajna. Tudi vrednost, naloţena na njej, ne zastara, tako da jo bodo domači občasni uporabniki javnega prevoza lahko uporabljali vrsto let in si nanjo naloţili toliko, kot potrebujejo. Kartico lahko hranimo v ovitku iz mehke ali trde plastike. Ob validaciji kartice ni treba vzeti iz ovitka, ki ga lahko pripnemo na obesek ali trak, nikakor pa kartice ne smemo preluknjati, saj se v njej nahaja čip z anteno in bi jo pri tem poškodovali. 4.6.1 VRSTE VOZOVNIC V mestnem prometu je uveden elektronski plačilni sistem za plačevanje prevoza. Vozovnice v uporabi so naslednje: 1. Vrednostne, z moţnostjo prestopanja brez doplačila v roku devetdesetih minut. 2. Plačilo za enkratno voţnjo s prenosnim telefonom. 3. Terminske mesečne vozovnice, ki nosijo zapis pravice, kot:

- splošne,

- šolske,

- upokojenske,

- splošne s 50-odstotnim popustom mesečne,

- prenosne,

- letne prenosne,

- brezplačne z ali brez časovne omejitve. Elektronski nosilec vozovnice elektronska kartica Urbana je lahko rumene barve ali zelene barve. Vrednostna kartica Urbana je rumene barve, nadomešča ţetone in gotovino in je nosilec prenosljivih pravic, kot so vrednostna prenosna vozovnica, prenosna mesečna vozovnica, prenosna letna vozovnica, kartica je brez imena.

8 Moneta – storitev plačevanja s prenosnim telefonom



Terminska kartica Urbana je zelene barve in nadomešča vse vrste mesečnih vozovnic. Izdana je na ime in ni prenosljiva. Omogoča neomejeno število voţenj na vseh linijah mestnih avtobusov. Poleg ali namesto mesečne vozovnice lahko na terminsko kartico naloţite tudi izbrano vrednost dobroimetja (do 50 EUR) in ga uporabite, kot bi sicer uporabili ţetone ali gotovino oziroma za plačilo drugih storitev, ki so vključene v sistem enotne mestne kartice. Če je na terminski kartici naloţena veljavna mesečna vozovnica, sistem najprej upošteva mesečno vozovnico in ne trga sredstev dobroimetja, če pa bo sistem zaznal, da na kartici ni naloţene veljavne mesečne vozovnice, samodejno s kartice odšteje vrednost voţnje. Kartica Urbana je trajna, dobroimetje na njej pa ne zastara. Terminsko kartico je mogoče dobiti le v potniških blagajnah LPP in na Avtobusni postaji Ljubljana, kjer nanjo zapišemo pravico do uporabe posamezne vrste mesečne vozovnice. Polnjenje terminske kartice pa je mogoče na Urbanomatih in vseh drugih prodajnih mestih, kjer se veljavnost kartice za izbrani mesec podaljša s plačilom izbrane mesečne vozovnice, vendar to ne velja za mesečno vozovnico s 50-odstotnim popustom, za katero je potrebno imeti potrdilo o brezposelnosti, ki pa ne sme biti starejše od 30 dni. Polnjenje kartice Urbana rumene ali zelene barve pomeni elektronski zapis podatkov z ustrezno elektronsko opremo. Za prevoz v mestnem prometu mora uporabnik prevoza kartico Urbana napolniti z:

- dobroimetjem, naloţenim na kartici Urbana rumene ali zelene barve, ki ga lahko uporabi za pridobitev vrednostne vozovnice za eno potovanje, z moţnostjo prestopanja v roku do devetdesetih minut brez doplač ila, in pri plačevanju tretji osebi oziroma plačevanju ostalih storitev,

- terminsko vozovnico, mesečno vozovnico, ki omogoča neomejeno število voţenj za plačani mesec, velja pa od prvega v mesecu do petega v naslednjem mesecu, ne glede na datum nakupa,

- s prenosnim telefonom, in sicer za enkratno voţnjo brez moţnosti prestopanja.

Slika 11: Vrednostna kartica Urbana



(Vir: lastni)

Slika 12: Terminska kartica Urbana

(Vir: lastni)

4.7 PRAVICA ZAPISA NA URBANO 4.7.1 MESEČNA SPLOŠNA VOZOVNICA Mesečna splošna vozovnica je vozovnica, ki jo uporabnik kupi po predhodnem zapisu pravice do nakupa te vozovnice na kartico Urbana zelene barve in je imenska ter neprenosljiva. Vozovnica je uporabljiva za neomejeno število voţenj na vseh progah mestnega potniškega prometa. Zapis pravice do nakupa mesečne splošne vozovnice lahko izvede izključno prevoznik na svojih prodajnih mestih na zahtevo osebe, ki prevozniku predloţi veljavni osebni dokument s sliko. Tako pridobljen zapis pravice je podlaga za nakup mesečne splošne vozovnice. Mesečna splošna vozovnica velja od prvega dne v tekočem mesecu do vključno petega dne v naslednjem mesecu. 4.7.2 MESEČNA ŠOLSKA VOZOVNICA Zapis pravice do mesečne šolske vozovnice imajo redno vpisani učenci osnovnih šol, dijaki srednjih in poklicnih šol, študenti višjih in visokih šol ter fakultet. Zapis pravice do mesečne šolske vozovnice imajo tudi študenti, in sicer ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pod pogojem, da niso v delovnem razmerju in niso prijavljeni kot brezposelne osebe. Upravičenci do zapisa pravice do mesečne šolske vozovnice, navedeni v tem členu, morajo prevozniku predloţiti potrdilo o šolanju – izobraţevanju, starejši od 18 let pa tudi osebni dokument s sliko. Zapis pravic imajo tudi udeleţenci izobraţevanja odraslih, ki se izobraţujejo po javno veljavnih programih, osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraţevanja, pod pogojem, da niso zaposleni do 27. leta starosti. Pravico do šolske mesečne vozovnice imajo tudi redni ali izredni študentje, pod pogojem, da niso v delovnem razmerju in niso iskalci



zaposlitve, za kar pa morajo predloţiti dokazilo. Zapis pravice do mesečne šolske vozovnice velja od 1. septembra v tekočem letu do 5. oktobra v naslednjem letu. 4.7.3 MESEČNA UPOKOJENSKA VOZOVNICA Mesečna upokojenska vozovnica je vozovnica, ki jo uporabnik kupi po predhodnem zapisu pravice pod pogoji, ki veljajo za upokojence, na podlagi predloţitve odločbe o upokojitvi ali odrezka o prejemu pokojnine in osebnega dokumenta s sliko, ter starejši, po dopolnitvi 65. leta starosti, na podlagi osebnega dokumenta s sliko. Mesečna splošna vozovnica s 50-odstotnim popustom. Upravičenci do zapisa mesečne splošne vozovnice s 50-odstotnim popustom so brezposelne osebe, ki predloţijo potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o vpisu v evidenco brezposelnih oseb. Potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ne sme biti starejše od 30 dni. 4.7.4 MESEČNA PRENOSNA VOZOVNICA Pravico do nakupa mesečne prenosne vozovnice ima vsaka pravna ali fizična oseba. Vozovnica ni imenska ter je prenosljiva. Vozovnica je uporabljiva za neomejeno število voţenj na vseh progah mestnega potniškega prometa. Mesečna prenosna vozovnica velja od prvega dne v tekočem mesecu do vključno petega dne v naslednjem mesecu. 4.7.5 LETNA PRENOSNA VOZOVNICA Pravico do nakupa letne prenosne vozovnice ima prav tako vsaka pravna ali fizična oseba. Vozovnica ni imenska ter je prenosljiva (kartica Urbana rumene barve). Izjemoma je letna vozovnica lahko tudi imenska in hkrati prenosljiva (kartica Urbana zelene barve), ki jo večinoma uporabljajo tako imenovana podjetja. Vozovnica je uporabljiva za neomejeno število voţenj na vseh progah mestnega potniškega prometa. Letna prenosna vozovnica velja od prvega januarja tekočega leta do vključno petega januarja naslednjega leta.

4.7.6 TERMINSKA VOZOVNICA S SPREMLJEVALCEM Upravičenci do brezplačnega zapisa terminske vozovnice s spremljevalcem na kartico Urbana zelene barve so:

- oseba, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro, in spremljevalec, ki jo spremlja,

- oseba z multiplo sklerozo in spremljevalec, ki jo spremlja,

- oseba z mišičnimi ali ţivčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30-odstotno telesno okvaro in spremljevalec, ki jo spremlja,

- teţko prizadeta oseba, ki ji je priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, in spremljevalec, ki jo spremlja,

- mladoletna oseba, ki je teţko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju, in spremljevalec, ki jo spremlja.



4.7.7 TERMINSKA OTROŠKA VOZOVNICA Za uporabo javnega prevoza otroku, staremu med pet in šest let, prevoznik brezplačno izda Terminsko otroško vozovnico. Otroci do petega leta starosti uporabljajo javni prevoz brezplačno, praviloma brez predhodno izdane vozovnice. Terminsko otroško vozovnico lahko pridobijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki otroka na podlagi predhodne predloţitve dokumenta, ki izkazuje otrokovo starost. Otrok mora imeti pri javnem prevozu spremstvo polnoletne osebe ali mladoletne osebe, starejše od deset let, z dovoljenjem staršev in skrbnikov. 4.7.8 TURISTIČNA KARTICA URBANA V mnogih turistično zanimivih mestih so enotne vozovnice še bolj uskladili s potrebami turistov oziroma z uvedbo raznoraznih ugodnosti, kot so popusti za dostop do glavnih znamenitosti in vključuje neomejeno uporabo transporta v mestu ter brezplačne oglede določenih muzejev. S takšnim pristopom se zadovoljijo ţelje obiskovalcev mesta in se hkrati spodbuja uporaba enotnega tarifnega sistema na dodatne segmente potnikov. V zadnjih nekaj letih se je ljubljanska regija razvila v zanimivo turistično točko, ki privablja vedno več obiskovalcev. Posledično je smiselno upoštevati uvedbo tovrstne poţivljajoče metode, zato se uvaja tako imenovana Turistična Urbana kartica. Kartico bo moţno kupiti v turistično-informacijskih centrih in v hotelskih recepcijah. Veljavnost turističnih kartic je moţna za 24, 48 ali 72 ur, kar je njena novost, razlikuje pa se tudi po barvi, ki je roţnata. Z nakupom kartice bo turist prosto dostopal do najzanimivejše ljubljanske kulturno-turistične ponudbe, v sistem turistične kartice pa bo vključen tudi prevoz z avtobusi mestnega potniškega prometa, voţnja z vzpenjačo na ljubljanski grad, vstop na grajski stolp in voden ogled ljubljanskega gradu, kot tudi izposoja koles, vstop v ljubljanske galerije in muzeje, vstop v ţivalski vrt, ter prost dostop do interneta. Sistem turističnih kartic bo zaţivel predvidoma junija 2010.

Slika 13: Turistična kartica Urbana

(Vir: lastni)



4.8 UPORABA URBANE V JP LPP 4.8.1 PLAČILO VOŢNJE ZA VEČ OSEB Voţnja za več oseb se lahko plača z dobroimetjem na vrednostni ali terminski kartici. Validacija se izvaja pri vozniku, in sicer tako, da se kartica Urbana prisloni na validator, pove se, za koliko oseb ţelimo dodatno plačati, in ko voznik odtipka na svojem terminalu število oseb, se ponovno prisloni kartica na validator. Če ţelijo osebe, za katere je plačana voznina, prestopiti, tega ne morejo storiti brez kartice, kar pomeni, da morajo osebe potovati in prestopati skupaj. 4.8.2 PRESTOPANJE Z VREDNOSTNO VOZOVNICO ZA ENO POTOVANJE Potnik, ki ima vrednostno vozovnico za eno potovanje, mora ob vstopu v vozilo in na katerega je prestopil v roku 90 minut (vstop in validacija kartice Urbana v prvem vozilu) kartico Urbana prisloniti na validator. Programska oprema sama zazna prestopanje in ne odtegne dobroimetja iz kartice Urbana, na validatorju se izpiše prestop. Če potujeta dve osebi ali več, mora potnik na to opozoriti voznika avtobusa, da mu le-ta pri svojem terminalu odčita število oseb. Prestopni rok 90 minut velja za vse, vendar le, dokler potujejo skupaj. Prav tako je moţen prestop oziroma plačilo, ko se pridruţijo drugi potniki. Primer: Ko vstopite na postaji A, se validirate kot običajno. Sistem vam odšteje 0,80 EUR z vašega dobroimetja. Izstopite na postaji B, kjer se vam pridruţijo otroci. Preden poteče 90 minut od prve validacije, vsi skupaj ponovno vstopite na avtobus. Sebe validirate (sistem validacijo zabeleţi kot prestop in vam dobroimetja ne trga ponovno), otrokom pa s svojo kartico pri vozniku kupite vozovnici, ki spet veljata 90 minut od trenutka nakupa. 4.8.3 PLAČILO VOZNINE S PRENOSNIM TELEFONOM S prenosnim telefonom lahko potnik plača voznino le za voţnjo z vozilom , na katerega je vstopil. Plačilo voznine s prenosnim telefonom ne omogoča prestopanja v roku 90 minut. S prenosnim telefonom lahko plačujejo voznino potniki, ki imajo sklenjeno naročniško razmerje s slovenskim operaterjem mobilne telefonije, ki ponuja storitev Moneta. S prenosnim telefonom plačujejo potniki voznino samo na desnem validatorju, ki je nameščen pri vozniku. Plačilo se izvede s klicem s prenosnega telefona na št. 1899 in takojšnjo prislonitvijo prenosnega telefona k validatorju. 4.8.4 ZAMENJAVA IN UKINITEV ŢETONOV Z uvedbo enotne mestne kartice URBANA se ukinja ţeton kot plačilno sredstvo, in sicer z 31. 12. 2009, kar pa ne pomeni, da so potniki ţetone porabili. Ker je bil pritisk potnikov pri ostajanju ţetonov v domačih predalih prevelik, se je podjetje odločilo za zamenjavo oziroma naloţitev ţetonov v obliki enega zapisa – en ţeton na URBANO kartico. Zamenjava je mogoča za največ 20 ţetonov na eno kartico, za kar podjetje LPP ni potrebovalo pri podjetju MARGENTO doplačati novega programa, kar pa začuda potnikov niti ni jezilo, le da lahko ţetone porabijo.



Zaradi plačila z gotovina, ki je še ostala kot plačilno sredstvo, je prihajalo do velikih zlorab in posledično tudi izgub v LPP-ju, zato se je plačevanje z gotovino ukinilo 10. 5. 2010, kar je določil MOL skupaj s Holdingom Ljubljana.

Slika 14: Postopek zapisovanja žetonov

(Vir: lastni) Zamenjava je prinesla dodatno delo tudi blagajnikom, saj je bilo potrebno ţetone prešteti in jih naloţiti na kartico. Ţal se število naloţenih ţetonov pri uporabi ne vidi, kar potnike moti, vendar pa si stanje vedno lahko preverijo na urbanomatih. Pri uporabi rumene kartice na avtobusu sistem najprej zazna naloţene ţetone in jih odšteva, in ko so porabljeni, sistem odšteva znesek od dobroimetja. Da se ţetoni ne vidijo, pa ni edina slabost, namreč voţnje drugi osebi ne morete plačati z naloţenimi ţetoni, pač pa mora kartica imeti naloţeno dobroimetje. Izgubo ali krajo kartice Urbana je potrebno sporočiti na številko 080 60 77 . S tem se kartica doda na tako imenovano črno listo, s čimer preprečimo, da bi kartico uporabljala oseba, ki ni lastnik. Nato se je potrebno zglasiti v potniški blagajni LPP na Celovški cesti 160 ali Slovenski cesti 56, kjer se izdela dvojnik. Stroški izdelave in izdaje dvojnika izgubljene, uničene ali ukradene kartice znašajo 10 EUR, kolikor je po veljavnem ceniku. Če je bila na izgubljeni ali neuporabni, morda uničeni kartici Urbana zelene barve naloţena mesečna vozovnica ali dobroimetje, se pri izdelavi naloţi na ponovno izdano kartico Urbana, prav tako pa se zapišejo enake pravice do pridobitve posamezne vrste terminske vozovnice, kot je bila zapisana na izgubljeni ali neuporabni kartici Urbana.



Izgubljene kartice Urbana rumene barve ni moţno ponovno izdati, le na ţeljo potnika, za dvojnik pa je prav tako potrebno plačati stroške v višini, določeni s splošnimi prevoznimi pogoji, stranka pa mora poznati številko kode, iz katere je razviden znesek dobroimetja, saj je kartica rumene barve brez imena.

Slika 15: Pregled pravic in stanja na terminski kartici Urbana

(Vir: lastni) Preverjanje stanja na kartici je moţno v potniških blagajnah na Celovški cesti 160 in Slovenski cesti 56 ter tudi na urbanomatih, in sicer tako, da se poišče potnika po imenu in priimku, nakar se preveri stanje tako dobroimetja kot tudi naloţena mesečna vozovnica, kjer je razvidna tudi pravica. Mesečne vozovnice je moţno kupiti vnaprej za dva meseca, kar je tudi ena izmed prednosti Urbane. V kolikor ima potnik morda naloţeno mesečno vozovnico za dva meseca, je to moţno preveriti pod moţnostjo stanja produktov. Včasih se kartice Urbana razmagnetijo, kar je njihova slabost. V kolikor se to zgodi, stranki kartico ponovno naloţimo z vsemi zapisi, katere je imela na razmagneteni Urbani. 4.8.5 ZAČETEK DELA Z URBANO NA POTNIŠKI BLAGAJNI V samem začetku, v poskusnem obdobju, ki je trajal do 15. 9. 2009, smo se spopadali z neštetimi problemi, saj smo se tako organizatorji, delavci in potniki srečevali s predporodnimi teţavami. Sam postopek izdelave je sicer zelo preprost, vendar pa je bilo potrebno marsikaj popraviti v sistemu, kar pa se odpravlja sproti.



Z velikim problemom smo se srečali ţe pri samem začetku izdelave in tudi pri obračunu, ki ga moramo opravljati vsakodnevno. V prvi fazi smo izdelovali imenske kartice z zapisom preko računalnika, le temu smo izdali ukaz za izpis, pravice in izdelavo kartice, sama kartica pa je prišla izdelana pri kodirni enoti9. Ker je kodirna enota srce izdelave in je izredno draga, je bila v začetku le ena. To nas je precej motilo, saj so se ukazi izvrševali iz več računalnikov, sami delavci pa smo se v delovnem okolju izogibali drug drugega in izredno pazili, čigavo kartico bomo prinesli nazaj na svoje delovno mesto, kjer smo preko POS terminala10 nalagali vrednost oziroma dobroimetje ali mesečno vozovnico. Na POS smo prislonili svojo identifikacijsko kartico11, katero ima vsak blagajnik, preko katere je POS zaznal, kdo in koliko je, pa tudi, kaj je naloţil stranki. Pri POS-u je moţnost vpogleda, za katere vrste vozovnice izvajamo plačilo, in tudi, ali bomo naloţili samo dobroimetje. Zataknilo se je ob koncu dneva, ko bi morali oddati obračun pobranega denarja. Le-tega ni bilo moţno izvesti, ker v sami potniški blagajni ni dovolj signala. Vse se je namreč vršilo preko oddajnika in signala. Blagajniki smo k sreči vedno delali „dvojnike“, tako da je bil seštevek dvojnikov naš končni obračun. To je bilo zelo moteče in zamudno, saj je bilo potrebno primerjati dejanske zaključke in oddani denar, kar pa je bilo mogoče šele naslednji dan ali tudi pozneje zaradi slabega prenosa podatkov. Seveda to ni bilo racionalno, ni bilo smiselno, da bi POS-e nosili ven, kjer je bil signal, da bi lahko prenosi stekli. Potrebno je bilo poiskati rešitev, kar je pomenilo dodatno delo, dodatne skrbi in izobraţevanja.

Slika 16: POS terminal

(Vir: lastni)

9 Kodirna enota – enota v kateri se zapišejo podatki vključno z imenom in priimkom

10 POS terminal – naprava za izvrševanje nakupa in preverjanja

11 Identifikacijska kartica – kartica za evidentiranje



Avgusta 2009 je stekel nov program izdelave preko računalnika, kar uporabljamo še danes. Dobili smo še eno kodirno enoto – printer, saj so potrebe pokazale, da samo ena kodirna enota ne zmore istočasno takšnega števila zamenjave kartic, prav tako pa je potrebno imeti kodirno enoto tudi v primeru okvare. V programu je bila prioriteta moţnosti uporabe obeh kodirnih enot – printerja, preklapljanja z ene na drugo, obenem pa se je tudi razdelil prostor za izogibanje blagajnikov pri izdelavi URBANE.

Slika 17: Kodirna enota

(Vir: lastni) Za razlago, katero podajamo strankam, smo imeli kratek tečaj, ki nam je bil v določeno pomoč, vendar pa so situacije tekom dela pokazale pomanjkljivosti in napake. Vse napake rešujemo z deţurnim iz podjetja MARGENTO, za kar moram reči, da je kot ustanovitelj programa za prodajo izredno potrpeţljiv in usluţen, tako da si danes delo brez programerja ne predstavljamo. 4.8.6 IZDELAVA TERMINSKE KARTICE Za izdelavo terminske – imenske kartice se potrebuje osebni dokument, iz katerega se na kartico vpišejo potrebni podatki, kot so ime in priimek, datum rojstva, naslov in pravice nosilca kartice URBANA, viden je le zapis imena in priimka na kartici sami, pravice in ostale podatke pa je moč videti le na tako imenovanem čitalniku v potniški blagajni ter na POS-u pri kontrolorju ob kontroli.



Slika 18: Postopek za izbiro pravic

(Vir: lastni) Vsaka stranka dobi v podpis obrazec, na katerem so njegovi podatki, in razlaga, da se strinja. V primeru kontrole kontrolne sluţbe, inšpektorata in mestnega redarstva pokaţe svoj osebni dokument in s tem izkaţe istovetnost terminske kartice. V kolikor stranka tega ne ţeli podpisati, do imenske terminske kartice ni upravičena. Strankam, ki zaradi katerega koli razloga ne nosijo s seboj osebnih dokumentov (predvsem starejši in otroci), svetujemo, naj imajo pri sebi kopijo dokumenta, kar po dogovoru znotraj podjetja tudi zadostuje za preverjanje identitete. Potnik lahko tako na urbanomatih kot tudi potniških blagajnah naloţeno dobroimetje, katerega ne ţeli imeti na terminski kartici zelene barve, porabi za plačilo mesečne vozovnice. V potniških blagajnah opravljamo to tako, da nam stranka doplača razliko do mesečne vozovnice, ki jo prenesemo kot dobroimetje, zapišemo na račun, ter ponovno odtipkamo mesečna vozovnica. Pokaţe se okence, na katerem se izbere mesec mesečne vozovnice in način plačila, to je EMK, kot oznaka, da je plačano z dobroimetjem. Pomembna je predvsem izbira plačila, saj blagajnik ne dobi plačila tistega dobroimetja, ki je ţe bilo na kartici. Pomembno je zato, ker bi blagajnik imel ob zaključku svojega dela primanjkljaj. Na urbanomatih pa je postopek preprost, saj ţe pri izbiri nakupa urbanomat prikaţe zmanjšan znesek, katerega je potrebno plačati. V primeru, če ţelimo obdrţati dobroimetje, plačamo točen znesek mesečne vozovnice.



Slika 19: Plačilo mesečne vozovnice z dobroimetjem na kartici Urbana

(Vir: lastni)



5 PARKIRANJE Z URBANA KARTICO Z URBANA kartico je moţno tudi parkiranje na parkiriščih, ki so v lasti LPT12, stroški med LPP in LPT pa se razdelijo glede na namen uporabe. Vodenje in razdelitev vodi podjetje MARGENTO. Samo plačevanje je precej preprosto. Tako na primer na Dolgem mostu, lokaciji, ki jo imenujemo P+R (parkiraj in se pelji), plačamo parkiranje za ves dan, pri tem pa se na URBANO naloţita dva kupona za voţnjo, katero lahko izkoristimo le isti dan, iz samega URBANOMATA pa dobimo listek, ki ga postavimo v svoje vozilo na vidno mesto. Plačevanje parkiranja se tukaj izvede na urbanomatu. Prav tako lahko parkiramo in plačama z URBANO v središču mesta, na parkirnih prostorih, kjer je omogočeno parkiranje do dve uri, parkirnih hišah, ki so last LPT, ter ostalih njihovih parkiriščih, kot na primer parkirna hiša na Bavarskem dvoru. Parkomati13 imajo narisan validator, kamor se prisloni Urbana kartica in kjer dobimo tudi parkirni listek.

Slika 20: Izbira nakupa na Urbanomatu

(Vir: lastni) Plačilo parkiranja pa izvedemo tako, da prislonimo URBANA kartico na roko validatorja, ki je narisan. S kartice nam bo sistem sam odtrgal ţeleni znesek, najprej za 30 minut, vsaka naslednja prislonitev na parkomat nam odtrga s kartice znesek in obenem podaljša čas parkiranja, kar se pokaţe na okencu, vse do dovoljenega časa parkiranja, to je dve uri. Dobljeni listek, na katerem je zapisan čas, do katere ure imamo parkiranje plačano, pa postavimo na vidno mesto v avtomobil, in sicer zaradi kontrole mestnih redarjev.

12

LPT – Ljubljanska parkirišča in trţnice 13

Parkomat – naprava, ki omogoča hiter in preprost nakup parkirnega listka



Slika 21: Potrdilo o nakupu na Urbanomatu

(Vir: lastni)

6 ANALIZA IN RAZISKAVE Vplivi elektronskega poslovanja v podjetjih so odvisni od več različnih sestavin in od sposobnosti podjetja za pravilno integracijo elektronskega poslovanja, kot tudi od predpostavke, da je podjetje seznanjeno z moţnostmi uporabe takšnega poslovanja ter da pozna prednosti in pomanjkljivosti posameznih oblik poslovanja z vidika podjetja in posameznika. Pri izdelavi naloge smo zajeli tako potek izdelave kartice Urbana, kot tudi njeno uporabo. V začetni fazi uporabe in uvajanja je kartica zaţivela najprej kot plačilni sistem v MPP, sedaj pa se ţe uporablja tudi za plačilo parkirnine v Ljubljani, plačilo parkiranja v določenih parkirnih hišah v Ljubljani, voţnjo z vzpenjačo na ljubljanski grad, predvideva pa se tudi uporabo v knjiţnicah in obisk muzejev. Elektronska plačilna kartica Urbana je na področju plačevanja začela izpodrivati klasično obliko poslovanja, obenem pa ponudniku in potnikom prinaša določene koristi, čeprav se pri tej novi tehnologiji pojavijo določene teţave, med katere sodi dvom o zanesljivosti in varnosti. Analiza primerjave potnikov, ki so plačevali z ţetoni in gotovino, kaţe, da so potniki v veliki meri plačevali z gotovino, kar pa je mogoče tudi z Urbano, le da sedaj potniki ne potrebujejo drobiţa v svojem ţepu. To za potnika predstavlja prednost, prav tako pa je prednost za podjetje, saj si tako zagotovi plačilo storitve z naloţitvijo dobroimetja na kartici Urbana.



Graf 1: Potniki, ki so prevoz plačali z žetoni

(Vir: LPP)

Graf 2: Potniki, ki so prevoz plačali z gotovino

(Vir: LPP) Podatki, ki zajemajo tako analize kot tudi anketiranje, omogočajo poglobljeno analizo trenutnega odnosa posameznikov v okviru storitev, ki jih podjetje JP LPP v svojem delovanju izvaja. Tovrstni podatki predstavljajo del informacij za podporo odločanja vodstva podjetja, rezultati, tako pozitivni ali negat ivni, pa zaradi



kontinuiranosti prinašajo informacije, ki tako vodilnim kot tudi izvajalcem v podjetju lahko olajšajo posamezne kratkoročne in dolgoročne odločitve. Merjenje je izvedeno v pomladnih mesecih leta 2010, primerjalno z jesenjo leta 2009, v katerem so zajete informacije o naslednjih področjih:

- zadovoljstvo s storitvami, - cena in kakovost.

Ocena zadovoljstva s storitvami podjetja JP LPP je tako kot pri merjenju jeseni 2009 na zelo visokem nivoju in je primerljiva s trendom naraščanja, in sicer s povprečno oceno 3,82. Opazimo lahko, da je zelo nezadovoljnih in nezadovoljnih vedno manj. V tokratnem merjenju je takšnih le še 4,4 % vprašanih. Pri ceni in kakovosti storitve je pri merjenju spomladi 2010 zopet zaznati povečanje zadovoljstva z razmerjem med ceno in kakovostjo (59,9 %) v primerjavi z merjenjem jeseni 2009. Opaziti je tudi, da je upadel deleţ tistih, ki ţelijo za niţjo ceno prejemati isto kakovost storitev podjetja JP LPP. Primerjavo med razmerjem cena – kakovost storitve podjetja JP LPP in sociodemografskimi značilnostmi anketirancev je zaznati na kar nekaj segmentih. Ţenske v večji meri kot moški ţelijo za niţjo ceno isto kakovost storitev. Anketiranci v starostnem razredu od 31 do 40 let so pripravljeni za boljšo kakovost storitve plačati več, medtem ko starejši, podobno kot ţenske, ţelijo za isto ceno boljšo kakovost storitev. Z razmerjem med trenutno ceno in kakovostjo so nadpovprečno zadovoljni srednje izobraţeni anketiranci. Najpomembnejši dejavniki so:

- spoštljiv odnos voznikov, - varna voţnja, - preprostost nakupa Urbane, - zadovoljstvo nakupa Urbane.

Spoštljiv odnos voznikov so anketiranci tudi tokrat ocenili, da sodi med pomembnejše dejavnike. Pomembnost je ocenjena s povprečno oceno 4,6 (jeseni 2009 4,5). Zadovoljstvo s spoštljivostjo voznikov je ocenjeno z oceno 4,1 (jeseni 2009 4,0). Najpomembnejša je osebam z nizkimi dohodki, najmanj pa dijakom in študentom. Varna voţnja je, tako kot v prejšnjem merjenju, najpomembnejši dejavnik (povprečna ocena 4,9 – jeseni 2009 4,8). Prav tako je tudi ocena zadovoljstva najvišja, in sicer 4,2 (jeseni 2009 4,1). Opaţamo trend naraščanja zadovoljstva z varnostjo voţnje. Varna voţnja je najpomembnejša starejšim občanom. Preprostost nakupa Urbane so vprašani ocenili z visoko povprečno oceno 4,6 (jeseni 2009 4,6). Zadovoljstvo nakupa Urbane pa je ocenjeno s povprečno oceno 4,1. S preprostostjo nakupa Urbane so najbolj zadovoljni anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo ter velike druţine.



Graf 3: Najpomembnejši dejavniki zadovoljstva potnikov

(Vir: LPP)

7 KONTROLA VOZOVNIC Z začetkom uporabe kartice Urbana je bila v podjetju JP LPP ustanovljena kontrolna sluţba, ki izvaja kontrolo plačila prevoza na avtobusu. Kontrolo izvajajo tudi redarji Mestnega redarstva in inšpektorji Mestnega inšpektorata. Kontrolor preverja veljavnost mesečnih vozovnic in tudi validacijo oziroma plačilo voznine. Kontrola se vrši med samo voţnjo, zaradi česar je voznik razbremenjen in se laţje posveča prometu, sama voţnja pa je hitrejša, saj so postanki na postajah krajši. Nadzor na mestnih avtobusih opredeljujeta dokumenta Odlok o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov ter Splošni prevozni pogoji za prevoz potnikov in prtljage v mestnem javnem linijskem prevozu. Kontrolorji izvajajo kontrolo na avtobusih med 3. in 24. uro. Opremljeni so s POS terminali, s katerimi preverjajo veljavnost vozovnice, validacijo potnika, čas prvega vstopa v vozilo zaradi prestopanja z avtobusa na avtobus in morebitnega nevalidiranja. V kolikor kontrolor ugotovi, da potnik nima veljavne vozovnice ali da se potnik pri vstopu ni validiral, takšno vozovnico potniku odvzame in mu izda potrdilo o odvzemu vozovnice. Terminska vozovnica tudi ni veljavna, v kolikor jo uporablja oseba, ki ni lastnik kartice. Lastništvo se izkazuje z osebnim dokumentom s fotografijo, kot so osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, indeks, dijaška ali študentska izkaznica. Pri samem odvzemu vozovnice kontrolor na svojem terminalu za odvzeto vozovnico zabeleţi sankcije, katere se zabeleţijo tudi na centru upravljanja in se označijo kot blokirana kartica.



Datum: 22.05.2009

Čas: 08:19:22

TID: 18522

Številka avtobusa: 780

Kontrolor ID: 36062557768874756

POTRDILO

Odvzem kartice Urbana

36262557768874244

NEVELJAVNA

Aleksandra Rumpelšteker

Cigaletova 13

1000 Ljubljana

Izgubljeni predmeti in odvzete vozovnice:

Potniška blagajna na Celovški 160,

1000 Ljubljana

01 58 22 420, 01 58 22 421

Odvzeto vozovnico lahko potnik prevzame

Vsak delavnik med 7.00 in 17.00 uro,

Po preteku 24-ih ur od odvzema.

Čas odvzema je natisnjen na potrdilu.

Datum: 22.05.2009

Čas: 08:19:22

TID: 18522

Številka avtobusa: 780

Kontrolor ID: 36062557768874756

POTRDILO

Odvzem kartice Urbana

36262557768874244

NEVELJAVNA

Aleksandra Rumpelšteker

Cigaletova 13

1000 Ljubljana

Slika 22: Potrdilo o odvzeti vozovnici za potnika in kontrolorja

(Vir: Navodila za uporabo kontrolorjevega terminala – Margento) Plačilo voţnje s prenosnim telefonom prav tako ugotavlja kontrolor, mestni redar ali inšpektor, in sicer tako, da potnik na njegovo zahtevo pove številko vozovnice, ki jo je dobil s sporočilom po prenosnem telefonu iz nadzornega centra kot potrditev plačila voţnje. Potnik v vozilu, ki ni plačal voţnje ali ne pove številke vozovnice, mora vozilo zapustiti na zahtevo kontrolorja, mestnega redarja ali inšpektorja. Šteje se, da potnik nima vozovnice, če se sklicuje na nedelovanje prenosnega telefona ob kontroli plačila voţnje. Za ponovno izdajo odvzete oziroma blokirane kartice Urbana po odloku mesta Ljubljane JP LPP zaračuna potniku strošek ponovne izdaje, ki trenutno znaša 40,00 €. V primeru odvzema s strani mestne inšpekcije ali redarstva pa potniku le-ti izdajo plačilni nalog v višini, ki trenutno znaša 40 €. Nemalokrat se zgodi, da so potniki, katerim je bila kartica odvzeta, zelo razburjeni, predvsem takrat, ko morajo plačati visoko kazen. Vsakdo izmed njih ima kup izgovorov, nekako se ne morejo sprijazniti z dejstvom. V kolikor prevoz ni plačan, je pač kršitev. Izbruhi slabe volje se vrstijo iz dneva v dan, zato se je poiskala nekakšna rešitev, s katero potnik lahko ugovarja na odvzeto kartico Urbana. Potnik, ki ne ţeli plačati, izpolni obrazec, katerega nato v podjetju preučijo odgovorne osebe ter stranki pisno odgovorijo na pritoţbo.



8 ZAKLJUČEK Na področju prometa v Ljubljani so potrebne nenehne aktivnosti v izboljševanju prevoza potnikov in učinkovitega delovanja javnega prevoza v zaostrenih pogojih poslovanja. Te aktivnosti pa morajo biti kakovostne in strokovne, kar lahko doseţemo tudi z ustreznim plačilnim sistemom in zadostnim informiranjem in ozaveščanjem potnikov. Danes, ko je razvoj računalniške in komunikacijske tehnologije na izredno visoki ravni, se v prevozniških podjetjih srečujemo z vedno kakovostnejšimi in dostopnejšimi rešitvami, ki nam izboljšujejo tehnologijo prevoznih sredstev, s tem pa se izboljša tudi sama organizacija mestnega potniškega prometa. Kakovostna organizacija in tehnologija cestnega prometa sta temeljna predpogoja za učinkovito funkcioniranje sistema. Uvedba enotne mestne kartice je postala priloţnost, da se je v mestnem potniškem prometu uvedel tehnološko napreden in do potnikov prijazen plačilni sistem, ki omogoča hiter in udoben način plačevanja za potnike, povezavo javnega prevoza potnikov in spodbuda potnikov k večji uporabi javnega prevoza. Z novim plačilnim sistemom pridobimo potrebne podatke o migracijah potnikov, ki so bistvenega pomena za upravljanje sistema javnega prevoza in njegovega prilagajanja razvojnim procesom mesta in okolice. Elektronska vozovnica nam kot »pameten« plačilni medij omogoča aktivnejšo komercialno ponudbo in izvajanje takšne politike cen prevoza, ki bo potencialne potnike spodbudila k njegovi uporabi. Pričakovati je bilo, da bo sistem plačevanja s kartico Urbana teţko sprejet s strani potnikov, na koncu pa se je izkazalo prav nasprotno. Ţe res, da prihaja do nekaterih reklamacij, vendar so pričakovanja nadpovprečna. V poskusnem obdobju je bilo veliko zanimanja, tako da so se ljudje kar z zanimanjem vključevali za tako imenovane »testne uporabnike«. Pripravljeni so bili sporočati določene napake in predloge, s katerimi se delovanje kartice izboljšuje. Pri samem delu nas je zelo presenetilo to, da so starejši uporabniki prevoza z mestnimi zelenci prav navdušeni nad takšnim plačilnim sistemom, razen redkih izjem. Marsikdo se sedaj laţje odloči, da se pelje z avtobusom, saj lahko z eno kartico parkira, obenem pa še plačuje avtobus, s katerim je moţen prestop z eno ceno do 90 minut. Je pa res, da je nekatere uporabnike, ki so imeli po starem sistemu mesečno vozovnico, zavedel brezplačni prestop, saj so večinoma računali, da se bodo od svojih opravkov vračali v tem času. Ko so ugotovili, da to le ni tako, so se rajši odločili za terminsko vozovnico. Vrednostna vozovnica je resnično primerna nekako za občasne uporabnike in tiste, ki ne potrebujejo vsakodnevnega prevoza z javnim potniškim prometom.



9 LITERATURA IN VIRI Knjige:

- Brate, T. (2005). Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani. Ljubljana: LPP. - Lipičnik, M. in Pepevnik, A. (1999). Tehnologija prometnih sistemov. Maribor:

Fakulteta za gradbeništvo. - Ogorelec, A. (1996). Logistika: Organiziranje in upravljanje logističnih

procesov. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. - Pavliha, M. (2000). Prevozno pravo, pogodba o prevozu tovora, potnikov in

prtljage. Ljubljana: GV. - Sever, D. (2001). Tehnologija javnega potniškega cestnega prometa.

Maribor: Fakulteta za gradbeništvo. - Toplišek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis. - Zelenika, R. (2009). Prometne tarife. Rijeka: Ekonomski fakultet.

Zakoni in podzakonski akti

- Zakon o prevozih v cestnem prometu, Ur. l. RS 126/2003, 102/2007. - Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, Ur. l. RS, št. 126/2003 z

dne 18. 12. 2003. - Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, Ur. l. RS, št. 55, z dne 17.

7. 2009. - Zakon o varnosti v cestnem prometu, Ur. l. št. 10/2005 z dne 4. 2. 2005.

Poročila, interni dokumenti:

- Interni bilten: URBAN 03 2009. - Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v

cestnem prometu, Posvet predsednikov, Ljubljana 15. 2. 2007. - Podjetje JP LPP 2009: Splošni prevozni pogoji MPP, 12. 4. 2010. - Podjetje MARGENTO 2009: Navodila za izdelavo kartic URBANA.

Spletne strani:

- http://www.zavod-irc.si/docs, Angelovski, Kriţman – Tarifni sistem in kalkulacije, (dostopno 20. 4. 2010).

- http://www.fpp.uni-lj.si, Bela knjiga, Prometna politika Evropske unije za leto 2010, Čas odločitve, (dostopno 3. 5. 2010).

- http://www.civitasljubljana.si, Civitas Ljubljana – Civitas Elan, Mestna občina Ljubljana, (dostopno 25. 4. 2010).

- http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/ljubljana, Enotna mestna kartica, (dostopno 3. 5. 2010).

- http://www.activa.si/pametnakartica/povezave.asp, National Smart Card, (dostopno 25. 4. 2010).

- http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/57/TramvajskaKarta.jpg/400px-TramvajskaKarta.jpg) (dostopno 23. 5. 2010).

- http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/3/3d/Trolejbus_2.JPG/300px-Trolejbus_2.JPG), (dostopno 23. 5. 2010).



PRILOGE Priloga 1: Kratka navodila za delo s POS terminalom – stran 1 ........................................... 42 Priloga 2: Kratka navodila za delo s POS terminalom – stran 2 ........................................... 43 Priloga 3: Obrazec za ugovor na odvzeto kartico Urbana .................................................... 44 Priloga 4: Obrazec za izdajo šolske kartice Urbana............................................................. 45

KAZALO SLIK Slika 1: Prva karta za tramvaj ................................................................................................ 3 Slika 2: Trolejbus v Ljubljani .................................................................................................. 4 Slika 3: Zbirka ţetonov .......................................................................................................... 6 Slika 4: Priloţnostni ţetoni .................................................................................................... 6 Slika 5: Šolska in prenosna mesečna vozovnica ................................................................... 7 Slika 6: Mesečni vozovnici za občane in upokojence ............................................................ 8 Slika 7: Tedenska in dnevna vozovnica................................................................................. 8 Slika 8: Notranjost urbanomata ........................................................................................... 15 Slika 9: Urbanomat.............................................................................................................. 16 Slika 10: Primer validiranja kartice Urbana .......................................................................... 19 Slika 11: Vrednostna kartica Urbana ................................................................................... 22 Slika 12: Terminska kartica Urbana ..................................................................................... 23 Slika 13: Turistična kartica Urbana ...................................................................................... 25 Slika 14: Postopek zapisovanja ţetonov ............................................................................. 27 Slika 15: Pregled pravic in stanja na terminski kartici Urbana .............................................. 28 Slika 16: POS terminal ........................................................................................................ 29 Slika 17: Kodirna enota ....................................................................................................... 30 Slika 18: Postopek za izbiro pravic ...................................................................................... 31 Slika 19: Plačilo mesečne vozovnice z dobroimetjem na kartici Urbana .............................. 32 Slika 20: Izbira nakupa na Urbanomatu............................................................................... 33 Slika 21: Potrdilo o nakupu na Urbanomatu ........................................................................ 34 Slika 22: Potrdilo o odvzeti vozovnici za potnika in kontrolorja ............................................ 38

KAZALO GRAFOV Graf 1: Potniki, ki so prevoz plačali z ţetoni ........................................................................ 35 Graf 2: Potniki, ki so prevoz plačali z gotovino .................................................................... 35 Graf 3: Najpomembnejši dejavniki zadovoljstva potnikov .................................................... 37



Priloga 1: Kratka navodila za delo s POS terminalom – stran 1

(Vir: Margento)



Priloga 2: Kratka navodila za delo s POS terminalom – stran 2

(Vir: Margento)



Priloga 3: Obrazec za ugovor na odvzeto kartico Urbana

(Vir: LPP)



Priloga 4: Obrazec za izdajo šolske kartice Urbana

(Vir: LPP)

PLAČILNI SISTEM URBANA · zaţivela za prevoz potnikov in parkiranje, pozneje pa še v druge...

Documents

Transcript of PLAČILNI SISTEM URBANA · zaţivela za prevoz potnikov in parkiranje, pozneje pa še v druge...