UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PLAČILNA SPOSOBNOST DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d.

Kandidatka: Tatjana Zorman Naslov: Majaronova 16, Ljubljana Študentka izrednega študija Številka indeksa: 82108492 Program: univerzitetni (1985) Študijska smer: denarništvo in finance

Mentor: dr. Drago Filipič

Ljubljana, september 2004

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidatka Tatjana Zorman absolventka študijske smeri: Denarništvo in finance študijski program: Univerzitetni izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom rednega prof. dr. Draga Filipiča in uspešno zagovarjala 22. 9. 2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Ljubljani, dne 22. 9. 2004 Podpis: Tatjana Zorman

2

PREDGOVOR Cilj vsake gospodarske družbe je njen dolgoročni obstoj, ta pa je v tržnem gospodarstvu možen le ob upoštevanju in spoštovanju ekonomskih zakonitosti. Ena od osnovnih zakonitosti terja zagotavljanje trenutne in trajne plačilne sposobnosti, za to pa je potrebno ohranjati pozitiven denarni tok. Čisti denarni tok mora omogočati tudi rast družbe, za to pa je potrebno poslovanje z dobičkom. Lastniki namreč poleg izplačila dividend zahtevajo tudi povečanje vrednosti družbe in čisti nerazdeljeni dobiček povečuje vrednost lastnega kapitala družbe. S poslovnimi in finančnimi naložbami je torej potrebno zagotoviti dolgoročno donosnost kapitala - in s tem dolgoročno plačilno sposobnost - ob kratkoročni plačilni sposobnosti in optimalnem tveganju. V diplomskem delu sem obravnavala plačilno sposobnost družbe, pojasnila kdo jo zagotavlja, od česa je odvisna in na kaj ima vpliv. Analizirala sem jo na primeru družbe Telekom Slovenije, d.d., v kateri sem zaposlena v finančni službi in kjer se s to problematiko vsakodnevno neposredno soočam. Poznavanje praktičnega reševanja problemov pri zagotavljanju dnevne, mesečne in letne plačilne sposobnosti mi je bilo pri razumevanju teme in izdelavi pričujočega dela v veliko pomoč. Zagotavljanje plačilne sposobnosti in s tem povezano zagotavljanje virov sredstev morata biti skladna s finančno politiko družbe. Za to skrbi finančna funkcija družbe, ki mora ustrezno upravljati z denarnimi sredstvi družbe. Za finančno odločanje in upravljanje je potrebno znanje, ki ga morajo imeti zaposleni v finančni službi. Tako mi bo teoretično pridobljeno znanje pri izdelavi diplomskega dela in med celotnim študijem koristilo pri praktičnem delu v službi. Diplomsko nalogo sem razdelila na dva med seboj povezana dela, teoretičnega in praktičnega, katerih vsebini se med seboj prepleta. V teoretičnem delu sem najprej opredelila plačilno sposobnost in pojme, ki so z njo povezani in od katerih je plačilna sposobnost odvisna: • finančna funkcija, katere glavni cilj je zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne

sposobnosti; • finančno upravljanje, to je upravljanje s sredstvi in viri sredstev; • financiranje, s katerim plačilno sposobnost neposredno zagotavljamo; • denarni tok, ki je osnova (njegovo planiranje) za zagotavljanje plačilne sposobnosti in

hkrati tudi posledica (odvisen je od vrste in stroškov zagotavljanja plačilne sposobnosti);

na koncu pa tudi vpliv plačilne sposobnosti na finančni položaj družbe. Predstavila sem tudi zakonske osnove in določila, ki so pomembna pri odločanju o plačilni sposobnosti, kakor tudi kazalnike plačilne sposobnosti. Ker na plačilno sposobnost vplivajo tudi nekateri drugi kazalniki, kot na primer kazalniki financiranja in donosnosti, sem obdelala tudi te. V drugem, praktičnem delu sem na podlagi vseh omenjenih kazalnikov in denarnega toka predstavila analizo plačilne sposobnosti Telekoma Slovenije. Poleg kazalnikov plačilne sposobnosti sem izračunala in na primeru omenjene družbe obrazložila tudi kazalnike

3

financiranja in donosnosti. Pomemben del pa je tudi predstavitev obvladovanja denarnega toka v tej družbi in njenih likvidnostnih rezerv.

4

KAZALO

1 UVOD........................................................................................................................ 6 1.1 Opredelitev oz. opis problema................................................................................... 6 1.2 Namen, cilji in trditve................................................................................................ 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................................... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................... 8

2 FINANČNA FUNKCIJA .......................................................................................... 9 2.1 Cilji finančne funkcije ............................................................................................... 9 2.2 Naloge in vloga finančne funkcije............................................................................. 9 2.3 Finančno upravljanje ............................................................................................... 11

3 FINANCIRANJE DRUŽBE ................................................................................... 13 3.1 Odločanje o financiranju ......................................................................................... 13 3.2 Viri financiranja....................................................................................................... 14 3.2.1 Notranji viri ......................................................................................................... 14 3.2.2 Zunanji viri .......................................................................................................... 15 3.2.3 Alternativni viri ................................................................................................... 17 3.3 Pravila financiranja.................................................................................................. 18 3.4 Analiza virov financiranje ....................................................................................... 21

4 PLAČILNA SPOSOBNOST................................................................................... 23 4.1 Opredelitev pojma ................................................................................................... 23 4.2 Vrste plačilne sposobnosti ....................................................................................... 24 4.2.1 Kratkoročna plačilna sposobnost......................................................................... 24 4.2.2 Dolgoročna plačilna sposobnost.......................................................................... 25 4.3 Dejavniki plačilne sposobnosti................................................................................ 25 4.4 Merjenje plačilne sposobnosti ................................................................................. 26 4.5 Zagotavljanje plačilne sposobnosti.......................................................................... 29 4.6 Smernice EU in uresničevanje zakonov .................................................................. 31

5 DENARNI TOK...................................................................................................... 33 5.1 Opredelitev pojma ................................................................................................... 33 5.2 Planiranje in zagotavljanje plačilne sposobnosti na osnovi denarnega toka ........... 33 5.3 Likvidnostne rezerve ............................................................................................... 35

6 ANALIZA FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE .............................................. 37 6.1 Opredelitev pojma finančni položaj ........................................................................ 37 6.2 Finančni kazalniki ................................................................................................... 38 6.3 Povezava med finančnimi kazalniki in finančnim položajem družbe ..................... 39

7 ANALIZA PLAČILNE SPOSOBNOSTI TELEKOMA SLOVENIJE, d.d. .......... 41 7.1 Predstavitev družbe ................................................................................................. 41 7.2 Analiza finančnega položaja družbe........................................................................ 41 7.2.1 Analiza in kazalniki financiranja......................................................................... 42 7.2.2 Analiza in kazalniki plačilne sposobnosti ........................................................... 49 7.2.3 Kazalniki dobičkonosnosti .................................................................................. 53 7.3 Denarni tok .............................................................................................................. 55 7.4 Oblikovanje likvidnostne rezerve............................................................................ 57

8 SKLEPNE UGOTOVITVE..................................................................................... 58

5

9 POVZETEK ............................................................................................................ 62

10 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV ....................................... 63

11 SEZNAM TABEL................................................................................................... 66

12 SEZNAM SLIK....................................................................................................... 67

13 SEZNAM PRILOG ................................................................................................. 68

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema Plačilna sposobnost je sposobnost poravnavanja zapadlih obveznosti v roku. To je eden od osnovnih ciljev vsake gospodarske družbe (od sedaj naprej imenovane družba), je dolgoročna rast družbe in zagotavljanje interesov vseh interesnih skupin možno le ob zagotavljanju njene trajne plačilne sposobnosti. Zaradi trenutne ali pa nekaj časa trajajoče kratkoročne plačilne nesposobnosti ima družba manjše ali večje težave, dolgoročna plačilna nesposobnost in tudi dalj časa trajajoča kratkoročna plačilna nesposobnost, pa pomeni propad družbe. Tudi Zakon o finančnem poslovanju podjetij določa, da mora podjetje poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti in da je trajno sposobno izpolniti vse svoje obveznosti. V diplomskem delu bom opisala in na konkretnem primeru prikazala, od česa je odvisna plačilna sposobnost, kako jo zagotavljati in kakšen je njen vpliv na vrednost družbe ter ostale finančne kazalce. Za osnovo mi bodo služili finančni izkazi Telekoma Slovenije, d.d. ter praktično poznavanje družbe. Da bi bil praktični del bolj razumljiv, bom v prvem delu opredelila teoretična izhodišča za uravnavanje plačilne sposobnosti, predvsem gospodarjenje z viri in naložbami ter denarni tok. v drugem delu pa bom predstavila uravnavanje plačilne sposobnosti v Telekomu Slovenije, d.d.. Z načrtovanim uravnavanjem plačilne sposobnosti bom poskušala prikazati kako izboljšati od tega odvisne finančne kazalce in opisati, kako navedeno vpliva na vrednost družbe. Pri tem ne bom pozabila na zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem in na to, kako predstavljeno tveganje zmanjšati s politiko rednega finančnega upravljanja. Finančno upravljanje je bistvena sestavina skrbnega in varnega poslovanja podjetja. Skrbno uravnavanje plačilne sposobnosti vključuje preudarno upravljanje naložb in obveznosti. Za pričakovane denarne odlive je potrebno zagotoviti ustrezne denarne prilive, zato je potrebno načrtovanje, s katerim ocenimo bodoče potrebe po likvidnih sredstvih. 1.2 Namen, cilji in trditve Namen Namen diplomskega dela je ugotoviti značilnosti finančnega upravljanja, predvsem gospodarjenja z viri in naložbami, njegov vpliv na denarni tok ter s tem povezano plačilno sposobnost družbe. Ker je za družbo zelo pomembno, da ima v vsakem trenutku dovolj likvidnih sredstev za pokritje zapadlih obveznosti, bom opredelila, kako to doseči. Izpostavila bom vpliv plačilne sposobnosti oziroma nesposobnosti na donosnost in ostale finančne kazalce.

7

Cilji Osrednji cilj je, kako s pravilnim uravnavanjem plačilne sposobnosti zagotoviti čim večjo moč in vrednost podjetja. S teoretično predstavitvijo bom poskušala priti do ustreznih izhodišč. Cilji teoretičnega dela so: • opredelitev pojmov (plačilna sposobnost, likvidnost, solventnost); • opredelitev izhodišč ter določitev metodologije in instrumentov za uravnavanje

plačilne sposobnosti; • opis vplivov in tveganj. Pri praktični obravnavi bom uporabila podatke iz finančnih izkazov Telekoma Slovenije, d.d. in se omejila predvsem na naslednje cilje: • ugotoviti zatečeno stanje (finančni izkazi); • opis sedanjega uravnavanja plačilne sposobnosti; • opis možnosti zagotavljanja plačilne sposobnosti ter njihov vpliv na tveganje,

donosnost in vrednost podjetja; • primerjava cen in tveganj različnih vrst financiranja družbe ter vpliv na plačilno

sposobnost in finančne izkaze; • možnosti povečanja donosa in znižanja tveganja finančnih naložb ter vpliv na plačilno

sposobnost. Na koncu bom podala predloge za izboljšanje uravnavanja plačilne sposobnosti. Trditve (teze, hipoteze) Z načrtnim uravnavanjem plačilne sposobnosti (planiranje, spremljanje, analiziranje) lahko ob nespremenjenem oziroma za družbo skoraj nepomembnem (zanemarljivem) likvidnostnem tveganju izboljšamo ostale finančne kazalce ter s tem vrednost in moč družbe. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam, da je uravnavanje likvidnosti v družbi dobro urejeno, da pa bi lahko bilo še boljše. Likvidnostno tveganje je trenutno majhno. Nanj pa lahko vplivajo določene makroekonomske predpostavke kot so devalvacija in revalorizacija. Planirane vrednosti makroekonomskih kazalcev bom »vzela« iz pomladanske napovedi UMARja, ker predvidevam, da te vrednosti ne bodo drugačne od napovedanih in tako njihova morebitna sprememba ne more vplivati na denarni tok. Predpostavila bom nespremenjene prihodke in odhodke pri poslovanju, saj nanje ne morem vplivati. Prihodki so redni in približno enaki vsak mesec. Večina računov je plačanih na datum zapadlosti, to je od 15 do 20 v mesecu. Predvidevam, da se datumi zapadlosti v mesecu in odstotek pravočasnih plačil ne bodo spremenili, to pomeni, da bosta razporejenost denarnih prilivov v planiranih mesecih enaka preteklim mesecem. Družba

8

namreč redno opominja neplačnike, zaračunava zamudne obresti in neredne plačnike izklopi. Tudi medsebojni poboti z večjimi dolžniki družbe in velika razpršenost ostalih dolžnikov vplivata, da je likvidnostno tveganje zaradi neplačila majhno. Pri raziskavi se bom osredotočila le na družbo Telekom Slovenije, d.d. in je ne bom primerjala z ostalimi, ki opravljajo podobne storitve v drugih državah. Časovno finančno analizo bom opravila za obdobje štirih let in sicer od leta 2000 do vključno leta 2003. Če rezultati za leto 2003 še ne bodo znani, bom za to leto uporabila oceno. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu gre za poslovno raziskavo, saj bom opravila analizo plačilne sposobnosti Telekoma Slovenije, d.d.. V prvem – teoretičnem – delu diplomskega dela bom uporabila deskriptivni pristop in sicer bom z metodo kompilacije povzela stališča, sklepe in spoznanja različnih avtorjev, ki so obravnavali plačilno sposobnost družbe ali s tem povezane pojme. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabila tudi metodo deskripcije za samostojno opisovanje dejstev. Obenem se bom med različnimi vidiki obrazložitve pojmov z metodo klasifikacije odločila za najprimernejšega oziroma bom poudarila pomen posameznih pojmov. S komparativno metodo bom izpostavila posplošitve in nove sklepe. V drugem delu – analiza plačilne sposobnosti v Telekomu Slovenije, d.d. – bom uporabila statičen analitični pristop. Pri pripravi podatkov bom uporabila razčlenjevanje, izločanje in osamitev. Nato bom uporabila metodo primerjanja. Ob primerjanju stanj v različnih trenutkih bom uporabila tudi komparativno statiko. Na koncu pa bom strnila spoznanja iz predhodnih faz. V diplomskem delu bom s kombinacijo deduktivnega in induktivnega sklepanja skušala ugotoviti tako splošne zakonitosti plačilne sposobnosti družb kot točno določene družbe.

9

2 FINANČNA FUNKCIJA Finančno poslovanje je potrebno za obstoj vsake družbe. Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) ga opredeljuje kot zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje s finančnimi sredstvi in njihovimi viri ter razporejanje virov finančnih sredstev, z namenom zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (1. člen). Za finančno poslovanje podjetja skrbi finančna funkcija, ki je ena od temeljnih poslovnih funkcij. 2.1 Cilji finančne funkcije Interes lastnikov je maksimiranje tržne vrednosti vloženega lastniškega kapitala. Temu so prilagojeni cilji družbe. Cilji finančne funkcije pa so neposredno povezani s cilji družbe kot celote, saj so finančni izkazi rezultat vseh temeljnih poslovnih funkcij (Bergant 1995, 28). Osnovni cilj družbe je povečanje njene vrednosti, ki se realizira le ob istočasnem zadovoljevanju tudi vseh ostalih interesnih skupin: poslovodstva, delavcev, kupcev, upnikov in države. Temeljni cilj finančne funkcije je zagotavljanje trajne plačilne sposobnosti, saj je za ohranjanje in večanje premoženja družbe to potrebno zagotoviti. Kratkoročno plačilno sposobnost zagotavljamo z usklajenostjo sredstev in virov sredstev, dolgoročno pa poleg tega še z donosnostjo poslovanja. Finančna funkcija vpliva na donosnost in skladnost sredstev z viri, tako da zagotavlja optimalno oskrbo z denarnimi sredstvi in usklajuje plačilno sposobnost z donosnostjo. Previsoka plačilna sposobnost namreč niža donosnost. Za optimiranje je potrebno upravljanje z denarjem kot najmanj donosnimi sredstvi. S finančnim upravljanjem sredstev in virov sredstev pa hkrati zmanjšamo tudi tveganja. V osnovi je torej finančna funkcija upravljanje s sredstvi družbe, tako da se z njimi kar najugodneje vpliva na poslovni izid ob upoštevanju načel optimizacije investiranja, financiranja, donosnosti in plačilne sposobnosti. V bistvu je proces financiranja družbe in predstavlja vezni element med vsemi poslovnimi funkcijami družbe. Vsaka poslovna odločitev nosi za sabo tudi finančne posledice. Zagotovitev osnovnega cilja družbe je pogojena torej tudi z doseganjem temeljnih neposrednih ciljev finančne funkcije, ki bi jih lahko strnili v: • zagotavljanje najugodnejše (optimalne) kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti

družbe, • prispevanje k dolgoročni donosnosti lastniškega kapitala, • zmanjševanje finančnih tveganj. 2.2 Naloge in vloga finančne funkcije Finančna funkcija na osnovi zastavljene finančne politike določa in izvaja finančne cilje v okviru poslovne politike družbe. Njeni temeljni cilji izhajajo iz posrednih in neposrednih

10

ciljev nalog finančnega področja, udejanja pa jih z izbiro finančne strategije in taktike ter z uporabo poslovno-finančnih načel. Za to je potrebno uskladiti finančno strategijo s strategijo ostalih funkcij podjetja. Uspešnost vsake posamezne funkcije, oddelka ter storitve ali izdelka v družbi je potrebno spremljati tudi s finančnega vidika. Za dosego temeljnega finančnega cilja se potrebne naloge razlikujejo glede na zastavljeno poslovno politiko družbe in so odvisne predvsem od načrtovane rasti in razvoja družbe. Vsekakor pa morajo omogočati temeljne razvojne cilje in vizijo družbe ter biti skladne z zakonsko in interno določenimi pravili poslovanja. Dr. I. Turk (1985, 48) pravi, da ima finančna funkcija opravka: • s priskrbovanjem sredstev, • s preoblikovanjem (uporabo) sredstev, • z vračanjem sredstev in • s preoblikovanjem obveznosti do virov sredstev. Dr. Ž. Bergant (1995, 21) opredeli naloge finančne funkcije s treh vidikov: • izvajalnega:

o priskrba sredstev, o uporaba sredstev, o vračanje sredstev, o preoblikovanje obveznosti do virov sredstev;

• informacijskega: o procesiranje podatkov o preteklosti, o načrtovanje financiranja, o analiza financiranja, o nadzor nad procesiranjem podatkov o financiranju;

• in poslovno-upravljalnega: o strateško, taktično in operativno načrtovanje financiranja, o priprava izvajanja financiranja, o nadziranje financiranja.

Vsi deli finančne funkcije (izvajalni, informacijski in poslovno-upravljalni) so med seboj povezani in se dopolnjujejo. Za kvalitetno opravljanje nalog je potrebna dobra organiziranost finančne funkcije. Ta je odvisna od tega: • ali so v družbi jasno določene naloge finančne funkcije ter njihova struktura in obseg; • kako se naloge finančne funkcije izvajajo zunaj finančne službe in kako so opredeljene

ustrezne pristojnosti in odgovornosti; • ali je jasno opredeljen sistem kratkoročnega in dolgoročnega finančnega načrtovanja; • kakšna je stopnja razvitosti finančne funkcije; • kakšna je normativna urejenost na področju finančne funkcije v podjetju; • kakšne so pristojnosti in odgovornosti finančne službe ( Bergant 1998, 9).

11

Glavna kratkoročna naloga finančne funkcije je vzdrževanje takšnih odnosov med sredstvi in viri sredstev, da je v vsakem trenutku zagotovljena plačilna, kreditna in investicijska sposobnost družbe (Repovž 1980, 189), torej pravočasna priskrba manjkajočih in plasiranje viška denarnih sredstev, oziroma stalno usklajevanje prilivov in odlivov denarnih sredstev. Dolgoročno pa je njena naloga, z optimalnim financiranjem in naložbenjem, prispevati k dolgoročni donosnosti lastniškega kapitala in s tem zagotavljati dolgoročno plačilno sposobnost družbe. 2.3 Finančno upravljanje Finančno upravljanje omogoča doseganje finančnih ciljev, pomeni pa upravljanje tako s sredstvi kot z viri sredstev. Obvladovati moramo njihovo velikost, sestavo in gibanje ter iskati optimalne rešitve. Pri tem upoštevamo načelo racionalnosti. Umno finančno upravljanje teži k optimiranju. Velikosti vseh sredstev morajo biti optimalne. Večanje sredstev bi povečalo stroške financiranja, kar bi, ob drugih nespremenjenih okoliščinah, zmanjšalo donosnost sredstev. Če pa sredstva preveč zmanjšamo, lahko to negativno vpliva na nabavo, proizvodnjo in prodajo in s tem posredno na finance. To pomeni, da se, v primeru zmanjševanja sredstev za katero od teh funkcij, zniža tudi prihodek, s tem pa tudi donos. Sredstva torej ne smejo biti ne premajhna ne prevelika. Sredstva, ki sodelujejo v poslovnem procesu, so stalna ali gibljiva. Dokler so finančna sredstva v materialni obliki, pravimo, da so vezana. Stalna sredstva so vezana več kot eno leto. Predstavljajo tehnično-tehnološko zmogljivost družbe, gibljiva sredstva pa omogočajo le-to izkoriščati (Repovž 1997, 515). Gibljiva sredstva se pretvorijo iz materialne v denarno obliko v roku enega leta. To so obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe. Obratna sredstva so denar, vrednostni papirji, terjatve in zaloge. Za nabavo osnovnih in obratnih sredstev so potrebna finančna sredstva. Na velikost potrebnih virov sredstev vplivata likvidnost in višina sredstev. Likvidnost sredstev kaže, kako hitro se preoblikovana sredstva lahko povrnejo v denarno obliko. Čim večji je količnik obračanja sredstev, tem manj virov finančnih sredstev potrebujemo. S povečanjem hitrosti obračanja sredstev neposredno vplivamo na hitrejše zagotavljanje potrebnih likvidnih sredstev. Višino potrebnih finančnih sredstvev torej ugotavljamo iz velikosti potrebnih stalnih in gibljivih sredstev in količnika obračanja sredstev. Najbolj likvidno sredstvo, s katerim lahko takoj poravnamo zapadle obveznosti, je denar. Ker pa se kupna moč denarja zaradi inflacije zmanjšuje, moramo njegovo količino optimirati. Za donosno poslovanje morajo biti čim manjše tudi terjatve, saj le-te običajno niso donosne. Z inflacijo se njihova vrednost celo manjša. Pomembne so tudi odločitve o naložbi v posamezne oblike sredstev. Temeljno merilo je donosnost naložbe oziroma sredstev in cena virov zanjo. Z diskontiranjem prihodnjih donosov naložbe lahko izračunamo njeno neto sedanjo vrednost, ki jo lahko primerjamo z vloženimi sredstvi. Neto sedanja vrednost naložbe mora biti višja od neto sedanje vrednosti vloženih sredstev. Primerjava je najboljša, če za diskontno stopnjo uporabimo ponderirano

12

obrestno mero virov financiranja, saj mora biti donosnost višja od cene za to uporabljenih virov. Z izenačitvijo neto sedanjih vrednosti prilivov in odlivov pa lahko izračunamo interno stopnjo donosnosti naložbe. Tako izračunana stopnja donosnosti naložbe mora biti večja ali vsaj enaka želeni. Odločanje o sprejemljivosti naložbe pa seveda ni odvisno le od pričakovanega donosa, temveč tudi od časovne razpoložljivosti virov sredstev in tveganja. Za dobro finančno upravljanje je potrebno sredstva planirati, spremljati in analizirati. Le tako lahko vnaprej predvidimo možna tveganja in nastanek finančnih težav in se jim s primernimi ukrepi pravočasno izognemo.

13

3 FINANCIRANJE DRUŽBE

Za poslovanje družbe potrebujemo zadostna finančna sredstva. Tako zagotovimo tekočo plačilno sposobnost in razvoj. Brez razvoja ni dolgoročne plačilne sposobnosti družbe. Priskrbo finančnih sredstev lahko dosežemo s spremembami na aktivni strani bilance stanja (aktivnim financiranjem) ali s spremembami na pasivni strani bilance stanja (pasivnim financiranjem). Pri aktivnem financiranju zmanjšujemo druga sredstva (dezinvestiranje) in jih spreminjamo v denarno obliko. Pri pasivnem financiranju zagotavljamo nove vire in s tem povečamo obveznosti do virov sredstev. Nova finančna sredstva pridobimo s pasivnim financiranjem, ki pomeni zbiranje lastnih in tujih virov sredstev za dolgi ali kratki rok. Finančna sredstva moramo biti sposobni v roku dospetja tudi vrniti. Zato pa so pomembni pogoji - tako cena kot rok - za pridobitev sposojenih sredstev in donosnost naložb oz. sredstev, v katera finančna sredstva vlagamo. 3.1 Odločanje o financiranju

Če bi delovni proces potekal enakomerno (enostavna reprodukcija) bi potrebovali finančna sredstva le na začetku (za zagon procesa), nato pa bi za financiranje zadostovali notranji viri. Zaradi rasti in ker lahko pride do zastojev, ko finančna sredstva ostanejo dalj časa vezana v materialni obliki, pa občasno prihaja do razlik med potrebnimi finančnimi sredstvi in tistimi, ki so na voljo iz notranjih virov za uresničevanje poslovnih priložnosti. Družba zato potrebuje nova finančna sredstva iz zunanjih virov, da z njimi začasno ali trajno, kratkoročno ali dolgoročno dopolnjuje notranje vire financiranja. Z njimi financira stalna ali gibljiva sredstva, lahko pa jih uporabi tudi le za začasno financiranje primanjkljaja denarnih sredstev. Po namenu torej lahko ločimo financiranje na tekoče in razvojno financiranje.

Družba pridobiva finančna sredstva iz drugih virov na finančnem trgu. Pred povpraševanjem po sredstvih iz zunanjih virov pa se mora odločiti koliko, kdaj in koliko časa ta sredstva potrebuje. Financiranje je glede na ročnost lahko kratkoročno ali dolgoročno. Pri odločitvi o pridobitvi sredstev je pomembna tudi najvišja cena po kateri je ta sredstva še smotrno pridobiti, saj mora najemanje finančnih sredstev praviloma povečati donosnost poslovanja. Za odločanje o financiranju so pomembni podatki iz računovodskih izkazov bilance stanja, izkaza uspeha in izkaza finančnih tokov (predhodnih, sedanjih in planiranih prihodnjih). Pri tem je potrebno upoštevati obstoječo velikost in struktura sredstev ter velikost in struktura virov sredstev, predvsem pa njun vpliv na donosnost in plačilno sposobnost družbe. Za potrebe financiranja potrebujemo tudi podatke, ki niso računovodskega značaja, saj se finančna funkcija, kot smo že omenili, trdno navezuje oziroma je v visoki korelaciji z ostalimi poslovnimi funkcijami družbe. Nenazadnje pa ne gre zanemariti kvalitete pridobljenih informacij, saj tudi od te neposredno odvisi kvaliteta odločitve o financiranju. Nekvalitetne odločitve pomenijo večje tveganje.

14

3.2 Viri financiranja Ločimo notranje in zunanje (financiranje) ter lastno in tuje financiranje. Notranje financiranje je rezultat poslovanja družbe in povečuje višino lastniškega kapitala. Zunanje financiranje je lahko lastno ali tuje. Lastno financiranje ni enako notranjemu financiranju in teh dveh pojmov ne smemo enačiti. Lastno financiranje je vse notranje in del zunanjega financiranja. Lastno zunanje financiranje predstavlja nov lastni kapital, ki je prišel od zunaj in ni rezultat poslovanja družbe. Zunanje vire financiranja torej ločimo na • lastne vire:

o izdajanje lastniških vrednostnih papirjev (delnic); • tuje vire:

o izdajanje dolžniških vrednostih papirjev (obveznic), o posojila bank in drugih organizacij, o krediti dobaviteljev.

Viri so prikazani v pasivi bilance stanja. Po Slovenskem računovodskem standardu 24 razdelimo obveznosti do virov sredstev na: • kapital • rezervacije • finančne in poslovne obveznosti in • pasivne časovne razmejitve. Podrobnejša razčlenitev je prikazana v prilogi 2. V razvitem finančnem okolju obstajajo tudi alternativni instrumenti zadolževanja: • najem (leasing), • odstop terjatev (factoring). 3.2.1 Notranji viri Notranje financiranje izhaja iz prostega denarnega toka. To so lahko le trenutni presežki prejemkov nad izdatki ali pa dalj časa trajajoči denarni presežki. Trenutne presežke denarnih sredstev, med katere spadajo tudi vkalkulirane kratkoročne rezervacije in dobiček, ki je namenjen delitvi, uporabljamo le za kratkoročno financiranje. Za dolgoročno financiranje lahko uporabljamo le denarna sredstva, ki bodo na voljo dalj kot eno leto; to pa je predvsem nerazdeljeni dobiček, amortizacija in dolgoročne rezervacije. Nerazdeljeni dobiček je dobiček zmanjšan za izplačane dividende. Velikost nerazdeljenega dobička določata donosnost poslovanja in višina dividend. Donosnost poslovanja je odvisna od donosnosti naložb in cene virov, višina dividend pa od politike družbe. Drugi notranji vir pridobivanja finančnih sredstev je amortizacija. Amortizacija je strošek, ki nastaja ob razporejanju vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti zapuščajo in je obračunan kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje (Ur. list RS 2001, 11462). Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki: • se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta, • imajo omejeno dobo koristnosti ter

15

• so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih razlogov (Ur. list RS 2001, 11462).

3.2.2 Zunanji viri Zunanji viri so kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročno financiranje je financiranje do enega leta. To pomeni, da moramo finančna sredstva (poslovni ali finančni dolg) plačati v enem letu. Dolgoročno financiranje pa je financiranje, ki je daljše od enega leta. Tako kratkoročno kot dolgoročno financiranje imata svoj kratkoročni in dolgoročni vidik. S kratkoročnega vidika je najpomembnejše tako pri kratkoročnem kot dolgoročnem financiranju zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti. Z dolgoročnega vidika so pomembnejši stroški (cena) financiranja, ker vplivajo na donosnost družbe ter s tem na dolgoročno plačilno sposobnost. Tako moramo tudi pri kratkoročnem financiranju upoštevati načelo racionalnosti. Če pa bi upoštevanje tega načela privedlo do kratkoročne plačilne nesposobnosti, lahko takrat od njega tudi odstopimo. Hkrati tudi dolgoročno financiranje vpliva na kratkoročno plačilno sposobnost. S strukturo virov neposredno vplivamo na prilive in odlive. Za pridobivanje zunanjih virov lahko izdajamo lastniške (lastni viri) in dolžniške (tuji viri) vrednostne papirje. Najemanje tujih virov imenujemo tudi zadolževanje. Zadolžimo se lahko tudi pri dobaviteljih, če so le-ti pripravljeni dobaviti blago ali opraviti storitev na kredit. Ne smemo pa postati odvisni od nekega dobavitelja in kupovati pri njemu zgolj zato, ker je pripravljen dati blagovni kredit. Pri odločitvi o takem zadolževanju moramo v oceni upoštevati poleg primerjave obrestne mere s stroški drugih virov še možnost, da je del obrestne mere vračunan v ceno blaga ali storitve. Najbolj razširjena oblika zadolževanja pa je posojilo, ki ga bomo tudi opisali. S posojilom pridobimo v sedanjosti denarna sredstva, ki jih bomo morali v prihodnjem času z obrestmi vrniti. Upnik (posojilodajalec) zaupa dolžniku (posojilojemalcu), da bo pripravljen in sposoben poravnati svojo obveznost.

Družba je dolžna v finančnem planu pravilno oceniti sposobnost vračanja posojila, da ne zapade v težave s plačilno sposobnostjo ali celo propade. Običajno tudi posojilodajalec pred odobritvijo posojila pregleda analizo in plan poslovanja družbe. S tem zmanjša tveganje, da posojilo ne bo v celoti (z obrestmi) in v rokih vrnjeno. Odobreno, a še neizkoriščeno posojilo, še ne pomeni obveznosti do vira sredstev. Kot obveznost do vira sredstev se upošteva le izrabljeni del posojila, torej denarna sredstva, ki jih posojilodajalec nakaže posojilojemalcu ali drugam, če je tako dogovorjeno. Seveda pa mora družba izkoristiti denarna sredstva skladno z dogovorjeno dinamiko in namenom. Obveznost se manjša z odplačili posojila in je torej enaka izkoriščenemu delu posojila, z natečenimi, a ne plačanimi obrestmi, zmanjšanemu za odplačila. Natečene obresti so izračunane dogovorjene obresti posojila do določenega datuma, na katerega se pasiva

16

bilance stanja nanaša. Stanje posojila je nič, ko plačamo vse obresti in vrnemo zadnji obrok. Posojila so lahko: • dolgoročna ali kratkoročna, • domača ali tuja, • v domači ali tuji valuti. Po namenu ločimo dolgoročna posojila za: • osnovna sredstva, • trajna obratna sredstva, • finančne naložbe. Kratkoročna posojila so ponavadi premostitvena posojila, za začasno večja gibljiva sredstva. Kratkoročna posojila predstavljajo za posojilodajalca manjše tveganje, zato je običajno njihova obrestna mera nižja od obrestne mere za dolgoročna posojila, seveda, če sta posojilodajalec in posojilojemalec v obeh primerih ista. Cena kratkoročnega financiranja naj bi bila torej nižja od cene dolgoročnega financiranja. Cena posojila zajema vse stroške posojila in je sestavljena iz obresti in ostalih stroškov (provizij). Imenujemo jo tudi efektivna obrestna mera (EOM). Poznamo tudi tako imenovano likvidnostno zadolževanje. To je tisti del kratkoročne zadolžitve, ki je namenjen zagotavljanju dnevne plačilne sposobnosti družbe in je izključno posledica neusklajenega gibanja prilivov in odlivov. Za ta namen lahko s poslovnimi bankami sklenemo pogodbo, s katero nam odobrijo negativno stanje na transakcijskem računu (TRR). Tako zadolževanje je zelo fleksibilno, saj denarna sredstva običajno lahko koristimo in vračamo kadarkoli. Včasih je potrebna predhodna najava. Postopki so podrobneje definirani v pogodbi. Obrestna mera teh posojil pa je ponavadi višja, zato moramo vedno primerjati efektivno obrestno mero tega posojila z efektivno obrestno mero kratkoročnega posojila in donosom za plasirane viške. Družbe najemajo posojila predvsem pri bankah. Postopek najemanja posojil pri poslovnih bankah je relativno dolgotrajen. Družba pošlje povpraševanja. Po prejemu ponudb, le-te oceni in izbere najugodnejšo (najnižja efektivna obrestna mera). Obrestna mera je bila v Sloveniji dolgo časa sestavljena iz spremenljive revalorizacijske stopnje in fiksne realne obrestne mere. V sredini leta 1995 se je kot revalorizacijska stopnja začela uporabljati temeljna obrestna mera (TOM). Izračunavala se je kot sredina mesečnih stopenj rasti drobnoprodajnih cen oziroma kasneje in še danes kot drseče letno povprečje mesečnih rasti cen življenjskih potrebščin. Čeprav je bila uporaba TOM-a v novih pogodbah ukinjena (Ur. list RS 2003, 6528), pa se še vedno uporablja pri nekaterih dolgoročnih posojilih. Pri kratkoročnih (Ur. list RS 2001, 12001) in sedaj tudi pri dolgoročnih posojil naj bi se uporablja le realna obrestna mera. S tem bi bila posojila domačih bank bolj primerljiva s tujimi posojili.

17

Hkrati s tem so se v zadnjih nekaj letih zelo znižale obrestne mere in provizije za posojila domačih bank in se tako približale prej dosti cenejšim tujim posojilom. V svetu obstajajo obrestne mere, ki jih banke na medbančnem trgu ponujajo za standardizirane ročnosti in valute-na primer LIBOR, FIBOR, PIVOR , z uvedbo evra na primer EURIBOR, »prime-rate« v ZDA in druge (Ribnikar 2001, 50). Te obrestne mere se lahko uporabljajo kot referenčne obrestne mere. 3.2.3 Alternativni viri Faktoring je finančna storitev, pri kateri družba odstopi svoje terjatve do kupcev v korist faktorja (NLB 2004, 16). Temelji na terjatvah, ki niso zapadle, niso sporne in se ne glasijo na fizične osebe (Weiss 2004a, 2). V svetu je že uveljavljena finančna storitev, ki sedaj narašča tudi v Sloveniji. Potek faktoriga: • prodajalec dobavi kupcu blago in mu izda račun; • prodajalec odstopi terjatev faktorju ter mu v ta namen izroči kopijo računa ter odstopno

izjavo, ki jo poleg odstopnika terjatev podpiše tudi kupec; • faktor lahko že naslednji dan nakaže prodajalcu predujem v vrednosti 80 do 90

odstotkov nominalne vrednosti terjatev, zmanjšan za faktorinško provizijo in stroške obdelave;

• ob dospelosti terjatev kupec plača prejeto blago na faktorjev račun; • faktor opravi poračun za dospelo odstopljeno terjatev in nakaže prodajalcu razliko do

polne vrednosti računa, zmanjšano za obresti za dane predujme (Weiss 2004a, 2).

Prednosti: • olajša zagotavljanje plačilne sposobnosti;

o takojšnja ali vsaj hitra pridobitev finančnih sredstev (terjatve iz poslovanja v najkrajšem možnem času spremeni v denar) (NLB 2004, 16);

o sredstva dobimo takrat, ko jih potrebujemo; • zmanjša tveganje;

o faktor prevzame izterjavo terjatev in o tveganje neplačila kupca;

• posojilna sposobnost ni pomembna in ne bremeni limitov pri bankah; • ni stroškov zavarovanja (Weiss 2004b, 1 in NLB 2004, 16). Pomanjkljivost je običajno cena, ki je običajno višja od cene posojil. Sestavljena je iz stroškov obdelave, provizije in obresti za predčasno plačilo. Nujna je primerjava stroškov z ostalimi viri in naložbo. Najem ali leasing je drugi alternativni vir. Ločimo finančni in poslovni najem, pri obeh pa je lastnik sredstev do poplačila najemodajalec. Pri finančnem najemu vodi najemojemalec v najem dana sredstva kot svoja osnovna sredstva, čeprav preide lastninska pravica na najemnika, šele po končnem poplačilu. Pogodbena doba zajema praviloma celotno ekonomsko življenjsko dobo (Biščak 2004, 19).

18

Pri poslovnem najemu izkazuje najemodajalec v najem dana sredstva še naprej kot svoja opredmetena osnovna sredstva, najemnine pa kot poslovne prihodke (Ur. list RS 2001, 11488). Za najemodajalca pa so najemnine strošek. Uporablja se, kadar želi najemojemalec uporabljati najeto sredstvo le določen čas in ga nato vrniti najemodajalcu. Prednosti: • preprost in hiter postopek odobritve; • manjše bonitetne zahteve; • prilagoditev višine obroka denarnemu toku najemodajalca (možni dogovori); • ni stroškov zavarovanja (osnovna oblika zavarovanja je lastništvo); • možnost predčasnega plačila; • ne povečuje kreditne izpostavljenosti (Früst 2003, 2-3). Slabosti: • stečaj najemodajalca (Früst 2003, 3). 3.3 Pravila financiranja S kratkoročnega vidika s financiranjem tekoče usklajujemo strukturo virov s strukturo sredstev in s tem zagotavljamo kratkoročno plačilno sposobnost. Z dolgoročnega vidika pa je pomembno doseganje optimalnega odnosa med sredstvi in viri sredstev, tako glede strukture kot cene. S tem zagotavljamo dolgoročno plačilno sposobnost, za dosego katere je potrebna primerna donosnost družbe. Pri odločitvah o virih financiranja moramo paziti na kapitalsko ustreznost družbe. Upoštevati moramo načelo usklajenosti ročnosti sredstev in obveznosti do virov sredstev, imenovano tudi finančno ravnotežje. S tem zmanjšamo tveganje v zvezi z zagotavljanjem plačilne sposobnosti. Stalna sredstva so trajna in morajo biti financirana z lastnimi ali z dolgoročnimi tujimi viri. Likvidnost gibljivih sredstev pa je različna. Lahko so trajna (predvsem del zalog in terjatev) ali nihajoča, zato jih financiramo tako z dolgoročnimi kot kratkoročnimi viri. Glede na to ločimo različne politike finančnega upravljanja z viri sredstev:

• agresivno – s kratkoročnimi viri pokrivamo polovico trajnih gibljivih sredstev • zmerno – trajna gibljiva sredstva pokrivamo z dolgoročnimi viri • konzervativno – z dolgoročnimi viri pokrivamo še polovico nihajočih gibljivih

sredstev. (sama) Tisti del gibljivih sredstev, ki je financiran z dolgoročnimi viri, imenujemo čista obratna sredstva in so enaka razliki med celotnimi gibljivimi sredstvi in kratkoročnimi viri sredstev (kratkoročnimi obveznostmi) (Repovž 1997, 515). Velikost čistih obratnih sredstev določa stabilnost v financiranju družbe (Repovž 1997, 515). O usklajenosti sredstev in virov sredstev govori zlato finančno pravilo, ki pravi, da se dolgoročna sredstva financirajo z dolgoročnimi viri in kratkoročna sredstva s kratkoročnimi viri. To je staro pravilo, ki pa je v večini primerov veljavno še danes.

19

Seveda lahko tudi dolgoročna sredstva financiramo s kratkoročnimi viri, pa smo še vedno kratkoročno plačilno sposobni. Je pa to, kljub dobičkonosnemu poslovanju in dolgoročni plačilni sposobnosti, težje zagotavljati. Posledica je lahko kratkoročna plačilna nesposobnost kljub temu, da je družba sicer dolgoročno plačilno sposobna. Pomemben dejavnik je vsekakor tudi razvitost finančnega trga, saj so od tega odvisne tako različne možnosti financiranja kot tudi hitrost pridobivanja finančnih sredstev. Kratkoročne vire moramo namreč pravočasno obnavljati ali priskrbeti nove vire. Kratkoročno zadolževanje v primerjavi z dolgoročnim lahko ugodno vpliva na donosnost družbe. Cena uporabljenih tujih virov namreč neposredno zmanjšuje donosnost družbe, ker pa je tveganje posojilo oz. kredito-dajalcev v tem primeru manjše, so kratkoročni viri praviloma cenejši. Poslovni dolg, kot posledica plačilnih rokov, je običajno celo zastonj. Seveda pa moramo upoštevati možnost, da dobavitelji zamik med dobavo in plačilom že vračunajo v ceno blaga ali storitve. Kapitalska ustreznost družbe (pa) poleg ročnosti sredstev in virov upošteva tudi tveganja. 6. člen ZFPPod pravi: »Kapitalska družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov« in to imenuje kapitalska ustreznost. Pred sprejemanjem odločitev o financiranju moramo zato vedno upoštevati tudi tveganja, ki jim je družba izpostavljena. Težnja je torej, da po zagotovitvi novih virov dosežemo optimalno finančno strukturo družbe. Zaradi dinamike poslovnega okolja in spreminjajočih tveganj je to praktično nedosegljiv cilj. Optimalne finančne strukture praktično ne moremo enolično določiti oz. opredeliti, vendar si pod tem pojmom praviloma predstavljamo strukturo virov sredstev, ki zagotavlja: • maksimiranje donosnosti enote lastniškega kapitala • potrebno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost • najnižje možne stroške financiranja. Kakšna bo optimalna finančna struktura družbe je odvisno od različnih dejavnikov: • donosnosti, • denarnega toka, • hitrosti obračanja sredstev, • dejavnosti (panoge) in njene perspektivnosti, • tržnega položaja, • razvojnih ciljev, • stališča lastnikov do tveganja, • poslanstva družbe in • razvitosti finančnega trga. Najbolj pa na to, kakšna bo optimalna struktura, vplivajo cene vseh virov sredstev. Povprečne stroške vseh virov financiranja WACC (Weighted Average Cost of Capital) izračunamo kot ponderirano povprečje vseh virov sredstev, lastnih in tujih. Dobimo jih, če vsoto produktov višine posameznega vira in njegove cene delimo z višino vseh virov ali

20

če seštejemo produkte deleža posameznega vira in njegove cene. Pri ceni moramo upoštevati tudi davčni vidik. Teoretično bi morali, da bi dosegli optimalno finančno strukturo, najemati tuje vire, dokler so ti cenejši od lastnih virov. Ta pogoj je izpolnjen takrat, ko je donosnost družbe višja od cene tujih virov. V tem primeru se donosnost lastnih virov veča z večanjem procenta tujih virov v pasivi bilance stanja. Razlika med donosnostjo lastnih virov in donosnostjo vseh virov je premosorazmerna razliki med donosnostjo družbe in povprečno ceno tujih virov ter razmerju med tujimi in lastnimi viri. To pomeni, da je premosorazmerna velikosti tujih in obratnosorazmerna velikosti lastnih virov (Volkart 2000, 57). Razmerje med tujimi in lastnimi viri imenujemo finančni vzvod (angleško leverage ali gearing, nemško Verschuldungshebel). Pri popolnoma lastno financiranem podjetju je donos celotnega kapitala (ROI) enak donosu lastnega kapitala (ROE) (Volkart 2000, 56). Z večanjem vložka tujega kapitala raste pozitivna razlika med ROE in ROI, pri čemer mora biti donosnost celotnega kapitala večja od obrestne mere tujega kapitala (Volkart 2000, 57). Zavedati pa se moramo, da višji odstotek tujih sredstev pomeni večje tveganje, tako za lastnike kot za upnike. Višji finančni vzvod res poveča donosnost lastnega kapitala, a istočasno poveča tudi tveganje lastnega kapitala. (Volkart 2000, 60) Brez tujega kapitala ustreza tveganje lastnega kapitala tveganju celotnega kapitala. S povečanjem tujega kapitala pa se povečuje tudi razlika med tema vrednostima; to je vedno večjim tveganjem lastnega kapitala in ves čas enakim poslovnim tveganjem (Volkart 2000, 57). Ker je primarni finančni cilj povečanje vrednosti družbe, moramo pri iskanju odgovora na vprašanje o najprimernejši kapitalski strukturi donosnost in tveganje prenesti v vrednost družbe (Volkart 2000, 61). Vedno tehtamo med stroški in koristmi zadolževanja. Pomemben je predvsem vpliv zadolževanja na vrednost družbe. V obstoječih svetovnih razmerah govori proti zadolževanju tveganost poslovanja, močna konkurenca in posledično nižji finančni izplen prodaje ter recesijsko okolje (Zorko 2003, 3). V primeru, da je donosnost vseh virov sredstev nižja od cene tujih virov, pa pride do negativnega učinka finančnega vzvoda. Z večanjem vložka tujega kapitala pada donosnost lastnih virov. Donosnost družbe je vzročno-posledično povezana s stroški financiranja. Stroški financiranja neposredno vplivajo na donosnost družbe, od te pa je odvisen tudi finančni položaj in boniteta družbe, ta pa zopet neposredno vpliva na stroške financiranja. Čeprav v priskrbi finančne strukture praviloma izbiramo najcenejše rešitve, je smotrno, da pri končni odločitvi o optimiranju finančne strukture uporabimo tudi druge dejavnike in sodila (odvisnost od dobavitelja, posojilodajalca, varnost pri izpeljavi izbrane rešitve v priskrbi in porabi in drugo) (Repovž 1997, 513). Ob izbiri financiranja je pomembno, da družba ostane finančno prožna. Ta prožnost ji tudi v prihodnosti omogoča uporabljati več vrst financiranj in različnih finančnih instrumentov.

21

Vrsta uporabljenega financiranja oziroma finančnega instrumenta pa bo povratno zopet vplivala na finančno strukturo in s tem tudi na prožnost družbe. Končno pa je potrebno pri zadolževanju upoštevati še osnovno pravilo, ki se glasi: donosnost naložbe mora biti višja od cene stroškov vira. Zato moramo ob uporabi tujega vira to ceno poznati. To pomeni, da moramo vnaprej vedeti za katero naložbo bomo finančna sredstva uporabili in izračunati njeno donosnost. Za to je potrebno planirati denarni tok naložbe in pri tem upoštevati tudi tveganje. Realizirani donosi naložbe, predstavljajo vir za plačilo cene pridobljenih tujih virov financiranja (Zorko 2003, 3). Preskrba virov financiranja brez ustreznega nalaganja sredstev (ekonomika naložb) je ne samo neekonomična, temveč je v večjem obsegu ter na daljši rok lahko usodna ne samo za donosnost, temveč tudi za plačilno sposobnost in sam obstoj družbe (Zorko 2003, 3). 3.4 Analiza virov financiranje Za presojanje financiranja so pomembni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja (obravnavali jih bomo kasneje pri plačilni sposobnosti, saj nanjo neposredno vplivajo) in kazalniki stanja financiranja, s katerimi ocenjujemo strukturo virov financiranja. Ti kazalniki na eni strani med seboj primerjajo dele bilance stanja, na drugi pa te dele s celoto pasive bilance stanja. Na ta način omogočajo presojo ugodnosti sestave virov sredstev. Kazalniki financiranja so: • stopnja lastniškosti financiranja, • stopnja dolžniškosti financiranja, • koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja, • stopnja razmejenosti financiranja, • stopnja dolgoročnosti financiranja, • stopnja kratkoročnosti financiranja in • stopnja osnovnosti kapitala (Ur. list RS 2001, 11564). Stopnja lastniškosti financiranja je opredeljena kot razmerje med lastnimi in vsemi viri financiranja, torej kaže lastniško financiranje vseh sredstev družbe. Večji kot je delež sredstev financiran z lastnimi viri, večja je vrednost tega kazalnika in manj je družba tvegana za upnike. Kazalnik je zato zelo pomemben za upnike, ki želijo oceniti, kolikšno je tveganje glede vračil oziroma plačil. Višja vrednost kazalnika pomeni večjo varnost naložb upnikov in stabilnost donosov lastnikov. Z bilančnega pogleda je sposobnost prenašanja tveganj toliko večja, kolikor večji je odstotek lastnega kapitala v celotnem kapitalu (Volkart 2000, 55). V primeru, ko je obrestna mera posojil nižja od načrtovane donosnosti družbe, pa previsoka vrednost tega kazalnika pomeni neracionalno financiranje sredstev z dražjimi viri. Stopnja lastniškosti financiranja = kapital / obveznosti do virov sredstev (Ur. list RS 2001, 11564)

22

Stopnja dolžniškosti financiranja je opredeljena kot razmerje med dolgovi in vsemi viri financiranja, kaže torej dolžniško financiranje vseh sredstev družbe. Večji kot je delež sredstev financiran z dolgovi, večja je vrednost tega kazalnika in bolj je družba tvegana. Lastnike običajno zanima finančno tveganje v povezavi z donosnostjo. Če je obrestna mera za posojila nižja od donosnosti družbe, pomeni višja vrednost tega kazalnika višjo donosnost lastniškega kapitala. Višja kot je stopnja zadolženosti, večji je vpliv razlike med ceno tujih virov in donosnostjo družbe na donosnost lastnih virov. Pozorni moramo biti, če se stopnja dolžniškosti povečuje. Prevelika zadolženost družbe veča tveganje za upnike in zato povečuje ceno tujih virov. Če je ta višja od donosnosti sredstev, to znižuje donosnost lastnih virov. Stopnja dolžniškosti financiranja = dolgovi/ obveznosti do virov sredstev (Ur. list RS 2001, 11564) Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja prikazuje razmerje med dolgovi in kapitalom in je neposredno povezan z zgoraj omenjenima stopnjama. Za presojo tega kazalnika veljajo enaka pojasnila kot za stopnjo dolžniškosti financiranja. Imenujemo ga tudi finančni vzvod. Njegov vpliv na donosnost lastniškega kapitala je že opisan v poglavju 3.3. Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (debt/equity) = dolgovi/ kapital (Ur. list RS 2001, 11564) Stopnja dolgoročnosti financiranja predstavlja delež dolgoročnih virov financiranja v vseh virih sredstev. Stopnja dolgoročnosti financiranja = vsota kapitala in dolgoročnih dolgov, skupaj z dolgoročnimi rezervacijami / obveznosti do virov sredstev (Ur. list RS 2001, 11564) Stopnja kratkoročnosti financiranja predstavlja delež kratkoročnih virov financiranja v vseh virih družbe. Vsota stopenj kratkoročnosti in dolgoročnosti financiranja je 1 oziroma 100 odstotkov, saj kratkoročni in dolgoročni viri skupaj predstavljajo celoto pasive bilance stanja. Stopnja kratkoročnosti financiranja = vsota kratkoročnih dolgov, skupaj s kratkoročnimi časovnimi razmejitvami / obveznosti do virov sredstev (Ur. list RS 2001, 11564) Stopnji dolgoročnosti in kratkoročnosti financiranja sta pomembni predvsem v povezavi z ročnostjo sredstev.

23

4 PLAČILNA SPOSOBNOST Načelo plačilne sposobnosti zahteva, da je družba stalno sposobna v roku poravnati svoje obveznosti. Temu mora prilagoditi finančno upravljanje in imeti v vsakem trenutku (na določen dan) na razpolago denarna sredstva v znesku zapadlih obveznosti. 4.1 Opredelitev pojma Za družbo pravimo, da je plačilno sposobna, če lahko v vnaprej dogovorjenih rokih poravnava sprejete in zapadle obveznosti. Velikokrat uporabljamo za to tudi izraz likvidnost. Pri tem mislimo na likvidnost družbe, torej sposobnost poravnavanja obveznosti, zato lahko v tem pomenu ta izraz enačimo s plačilno sposobnostjo. Ločiti pa moramo likvidnost družbe in likvidnost sredstev. Likvidnost sredstev je oddaljenost sredstev od denarne oblike in je različna glede na možnost, ceno (stroške) in hitrost pretvarjanja sredstev v denarno obliko. Sredstva imajo torej različno stopnjo likvidnosti. Najbolj likvidna so denarna sredstva, ki jih lahko takoj in brez dodatnih stroškov uporabimo za plačilo obveznosti. Plačilna sposobnost družbe je potemtakem določena z likvidnostjo njegovih sredstev, saj velikost in stopnja likvidnosti sredstev neposredno vplivata na likvidnost družbe. V literaturi avtorji naštete kategorije različno opredeljujejo. Še najbolj so si enotni glede pojma likvidnost sredstev (Bergant 1995, 22). Glede na oddaljenost sredstev od njihove denarne oblike govorimo o njihovi vnovčljivosti (likvidnosti) (Turk 1985, 133). Likvidnost (lat. liquidus - tekoč) je torej sposobnost spreminjanja nedenarnih oblik premoženja v denarna sredstva, ki so najbolj likvidna oblika sredstev (Mlinarič 2000, 16). Mnogi avtorji enačijo likvidnost s plačilno sposobnostjo (Crnković 1973, Cetinski 1981, Tepšić 1977, Kralj 1977, Petrić 1977, povz. po Bergant 1995, 22-23). Dr. Bergant (1995, 24) uporablja pojem likvidnosti kot unovčljivost sredstev, izraz plačilna sposobnost pa kot sposobnost družbe, da razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi, kadar so le-ta potrebna. Po njegovem ima taka opredelitev plačilne sposobnosti naslednje prednosti: • razširi pojem plačilne sposobnosti:

o kot načelo financiranja, o kot stanje, ki je posledica neke finančne politike;

• opredelitev je neodvisna od časovne dimenzije; • opredelitev je neodvisna od vrste sredstev, saj ni nujno, da obveznosti poravnamo z

denarnimi sredstvi (prenos vrednostnih papirjev, cesija terjatev itd.); • razširi pojem dolga oziroma obveznosti na potrebna sredstva, ki niso samo posledica

formalno zapadlih obveznosti, temveč so lahko tudi odraz različnih poslovnih odločitev;

• omogoča nadaljnje podrobnejše proučevanje in obravnavanje tega pojma z različnih vidikov (Bergant 1995, 24).

24

Pomembno pa je tudi, kako je pojem opredeljen v zakonih. Po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij je likvidnost sposobnost kratkoročnega poravnavanja zapadlih obveznosti, trajna sposobnost poravnavanja dospelih obveznosti pa je solventnost. Menimo, da izraza nista najbolj primerna. Likvidnost je lahko, kot smo že prej omenili, lastnost sredstev ali pa lastnost družbe, solventnost pa je le tuj izraz za plačilno sposobnost. V diplomskem delu bomo zato uporabljali pojme kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost ter tehnična (tekoča) in dejanska plačilna sposobnost. Izraza likvidnost samostojno ne bomo uporabljali, temveč le kot likvidnost sredstev ali likvidnost družbe. 4.2 Vrste plačilne sposobnosti Plačilna sposobnost je lahko kratkoročna ali dolgoročna, tehnična (tekoča, sprotna) ali dejanska (končna), trenutna (začasna) ali stalna. Delitve med seboj niso ostro ločene. Temeljni cilj vsake družbe je trajna plačilna sposobnost, ki bi jo lahko opredelili kot dolgoročno dejansko in tehnično plačilno sposobnost ter hkrati tudi kratkoročno plačilno sposobnost družbe. Tehnična (tekoča) plačilna sposobnost pomeni, da družba razpolaga z ustrezno količino potrebnih likvidnih sredstev za pokritje zapadlih obveznosti; to je, da plača svoje obveznosti v roku njihove zapadlosti. Lahko je kratkoročna ali dolgoročna. Kratkoročna je, ko družba razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi na kratek rok, dolgoročna pa, ko je ta rok daljši od enega leta. Planirana likvidna sredstva morajo tudi na dolgi rok zadostovati za pokrivanje zapadlih obveznosti. Dejanska plačilna sposobnost pomeni, da družba tudi v primeru likvidacije ali stečaja lahko, s preoblikovanjem svojega celotnega premoženja v potrebna likvidna sredstva, poravna vse svoje obveznosti. Tega ne more, če so obveznosti družbe večje od njenega premoženja. V takem primeru pravimo, da je družba prezadolžena. Poslovni sistem je sproti plačilno sposoben, če je v vsakem trenutku stanje njegovega denarja najmanj tolikšno, kot je stanje tedaj zapadlih obveznosti. O končni plačilni sposobnosti poslovnega sistema pa govorimo, če ob prenehanju svojega obstoja lahko poravna vse svoje dolgove s svojimi sredstvi in še več, če lahko celo svojim lastnikom povrne tudi celotni znesek kapitala (Turk 1990, 304). 4.2.1 Kratkoročna plačilna sposobnost Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost družbe, da v kratkem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi za pravočasno izvedbo potrebnih plačil (Bergant 1995, 25). Pomembna je za neovirano tekoče poslovanje. Dosežemo jo s kratkoročnim, tudi vsakodnevnim usklajevanjem materialnih in denarnih tokov. Kratkoročna plačilna sposobnost se nanaša na obdobje do enega leta. To pomeni, da mora družba imeti vsak dan v tem letu usklajene prilive in odlive denarnih sredstev.

25

4.2.2 Dolgoročna plačilna sposobnost Za poslovanje in obstoj mora družbe razpolagati z ustreznimi likvidnimi sredstvi na dolgi rok. S tem zagotavlja dolgoročno tehnično plačilno sposobnost. Dolgoročna plačilna sposobnost vpliva tudi na kratkoročno plačilno sposobnost. Dolgoročno plačilno sposobna družba lahko lažje (hitreje in ceneje) pridobi finančna sredstva za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti. Kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ne smemo enačiti s kratkoročnim in dolgoročnim financiranjem. S kratkoročnim financiranjem zagotavljamo kratkoročno plačilno sposobnost, z dolgoročnim financiranjem pa tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost. 4.3 Dejavniki plačilne sposobnosti Plačilna sposobnost je odvisna od prostega denarnega toka. Nanj vplivajo finančno ravnotežje, dobiček in amortizacija. Finančno ravnotežje vpliva na tehnično, tako dolgoročno kot kratkoročno plačilno sposobnost. Odvisno je od usklajenosti rokov sredstev in virov sredstev. Finančno ravnotežje nam najbolje prikazuje gibanje denarnih sredstev. Poslovanjem z dobičkom je temeljni pogoj za dolgoročno tehnično in dejansko plačilno sposobnost, omogoča pa tudi lažje zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti. Za doseganje takega poslovanja pa mora biti donosnost naložb višja od cene uporabljenih virov, saj le tako zagotavljajo povečanje dolgoročne plačilne sposobnosti. Ogrožena ne sme biti niti kratkoročna plačilna sposobnost. Ta se z večanjem donosnosti (daljši rok naložb) običajno slabša. Največkrat velja, da čimbolj je družba kratkoročno plačilno sposobna, tem slabša je donosnost in obratno. Ob tem seveda predpostavljamo, da so dolgoročni viri dražji od kratkoročnih in da je donosnost dolgoročno vezanih sredstev višja od kratkoročno vezanih sredstev. Včasih se moramo odločati med plačilno sposobnostjo in donosnostjo. Težko bi vnaprej določili, kaj je pomembnejše. Odvisno je od okoliščin. Pri odločanju moramo na eni strani pretehtati, kako bi kratkoročna plačilna nesposobnost vplivala na nadaljnje poslovanje družbe, na drugi pa kolikšnemu donosu bi se morali odpovedati, da bi bila družba kratkoročno plačilno sposobna in kako bi to vplivalo na dolgoročno plačilno sposobnost. Pomemben je predvsem vpliv na dolgoročno plačilno sposobnost in vrednost podjetja, česar pa žal vedno ne moremo zanesljivo oceniti. Kratkoročna plačilna sposobnost preko »nižanja« donosnosti in kratkoročna plačilna nesposobnost preko morebitnega nižanja prihodkov in s tem tudi prilivov, posredno vplivata na dolgoročno plačilno sposobnost. Dolgoročna plačilna sposobnost neposredno vpliva na kratkoročno plačilno sposobnost: družba, ki je dolgoročno plačilno sposobna, bo

26

veliko lažje reševala probleme kratkoročne plačilne sposobnosti (Bergant 1995, 28). Zagotavljanje trajne plačilne sposobnosti pa je možno le z upoštevanjem načel kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti (ibid., 28). Na dolgoročno plačilno sposobnost pomembno vpliva tudi gibanje vrednosti osnovnih sredstev. Amortizacija, ki jo namensko porabimo za nakup osnovnih sredstev, ne vpliva na dolgoročno plačilno sposobnost. Nanjo vpliva le obračunana a ne reinvestirana amortizacija. Dokler je ne porabimo za nakup osnovnih sredstev, amortizacija izboljšuje kratkoročno plačilno sposobnost družbe.1 Tudi večji delež lastnih sredstev, ob nespremenjenih drugih okoliščinah, praviloma olajša zagotavljanje plačilne sposobnosti, istočasno pa poveča stroške financiranja (lastni viri so običajno dražji od tujih) ter s tem zmanjšuje dobičkonosnost podjetja. Pomemben vpliv na plačilno sposobnost družbe imajo tudi zunanji dejavniki:

• povečanje obrestne mere centralne banke, • nihanje menjalnega tečaja, • recesija gospodarstva, • fiskalni ukrepi (odprava davčnih ugodnosti, povečanje davkov), • rast plač (sprememba kolektivnih pogodb), • sprememba konkurenčnih pogojev (združevanje, globalizacija, dumping), • gospodarske blokade in bojkoti, • naravne katastrofe, vojne (Bergant 2000, 2).

4.4 Merjenje plačilne sposobnosti Plačilno sposobnost merimo z medsebojno primerjavo aktive in pasive. Sredstva in vire sredstev primerjamo glede na velikost in ročnost, razmerja med njimi pa imenujemo kazalniki vodoravnega finančnega ustroja. Prikazujejo plačilno sposobnost družbe, zato jih imenujemo tudi kazalniki plačilne sposobnosti družbe. Kažejo trenutno usklajenost oziroma usklajenost na določen dan. Pokritost dolgoročnih sredstev z ustreznimi viri ocenjujemo s kazalniki dolgoročne plačilne sposobnosti:

• koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev, • koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev, • koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in • koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog.

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (po)kaže kolikšen del najmanj likvidnih sredstev je financiran z lastnimi viri. koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) (Ur. list RS 2001, 11565) 1 Povzeto po Bergant 1995, 67-68.

27

Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev pove kolikšen odstotek dolgoročnih sredstev je financiran z lastnimi viri. koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev = kapital / dolgoročna sredstva (Ur. list RS 2001, 11565) Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev prikazuje razmerje med dolgoročnimi viri in dolgoročnimi sredstvi. koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev = vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / dolgoročna sredstva (Ur. list RS 2001, 11565)

Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog prikazuje, kot pove že ime, pokritost dolgoročnih sredstev skupaj z zalogami z dolgoročnimi viri. Podoben je predhodnemu koeficientu, le da so v imenovalcu upoštevane poleg dolgoročnih sredstev tudi zaloge, kot najmanj likvidna kratkoročna sredstva. koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in normalnih zalog = vsota kapitala in dolgoročnih dolgov (skupaj z dolgoročnimi rezervacijami) / dolgoročna sredstva in normalne zaloge (Ur. list RS 2001, 11565) Višje vrednosti kazalnikov dolgoročne plačilne sposobnosti pomenijo, ob drugih nespremenjenih pogojih, boljšo plačilno sposobnost in manjše tveganje za upnike. Previsoke vrednosti pa lahko znižujejo donosnost in s tem dolgoročno plačilno sposobnost. Kratkoročna sredstva primerjamo s kratkoročnimi viri s kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti:

• koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti - hitri koeficient (quick ratio),

• koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti - pospešeni koeficient (acid-test ratio) in

• koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti - kratkoročni koeficient (current ratio).

Hitri koeficient prikazuje možnost poravnavanja kratkoročnih obveznosti z najbolj likvidnimi sredstvi. To so dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ter kratkoročne finančne naložbe. hitri koeficient (quick ratio) = likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti (Ur. list RS 2001, 11565) Pospešeni koeficient prikazuje razmerje med kratkoročnimi sredstvi brez zalog in kratkoročnimi obveznostmi. Zaradi izločitve vpliva zalog, ki so običajno najmanj likvidna kratkoročna sredstva, pokaže možnost poravnave kratkoročnih obveznosti brez poseganja v zaloge. Lahko bi ga imenovali tudi kazalnik tekoče plačilne sposobnosti (liquidity ratio).

28

pospešeni koeficient (acid-test ratio) = vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti (Ur. list RS 2001, 11565) Kratkoročni koeficient primerja kratkoročna sredstva s kratkoročnimi obveznostmi, torej sredstva, ki bodo unovčljiva v letu dni, z obveznostmi, ki v tem času zapadejo. kratkoročni koeficient (current ratio) = kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti (Ur. list RS 2001, 11565) Kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti primerjajo kratkoročne obveznosti s finančnimi sredstvi, ki obetajo, da bodo zanje na voljo. Prikazujejo delež obveznosti, ki bi se lahko poravnale z unovčenjem teh sredstev. Višja kot je vrednost tega kazalnika, bolj je družba kratkoročno plačilno sposobna. Kadar je upoštevano zlato finančno pravilo, je vrednost kratkoročnega koeficienta večja ali enaka ena. Manjša vrednost lahko nakazuje primanjkljaj likvidnih sredstev. Razmerje, ki močno presega to vrednost, pa kaže neustrezno obvladovanje denarnih sredstev, terjatev in zalog. Te običajno ne prinašajo donosa, zato njihov previsok delež slabo vpliva na donosnost. Družba mora zagotoviti optimalno višino denarnih sredstev, ki ji omogoča kratkoročno plačilno sposobnost ob čim večji donosnosti. Izrazna moč teh kazalnikov je omejena, saj enaka vrednost kazalnika ne pomeni vedno enake kratkoročne plačilne sposobnosti družbe. Stopnja likvidnosti skupaj upoštevanih sredstev v števcu je različna, prav tako je različna tudi zapadlost skupaj upoštevanih obveznosti v imenovalcu, zato je zelo pomembna tudi podrobnejša sestava števca in imenovalca. Od kratkoročnega koeficienta so odvisna tudi čista obratna sredstva. Če upoštevamo že omenjeno zlato finančno pravilo, ta ne bi smela biti negativna. Čista obratna sredstva = kratkoročna sredstva – kratkoročni dolgovi Kazalniki kažejo le stanje na določen dan in ne podajajo vedno realne slike o plačilni sposobnosti družbe. Ta je odvisna tudi od drugih dejavnikov. Najbolje pa vidimo plačilno sposobnost iz izkaza denarnih sredstev. Pomaga pa nam lahko tudi trend gibanja kazalnikov. Pravo merilo za plačilno sposobnost družbe na določen dan je razmerje med razpoložljivim denarjem in zapadlimi obveznostmi na ta dan. Plačilna sposobnost = razpoložljiv denar / zapadle obveznosti na določen dan Družba lahko poravna svoje obveznosti oziroma je plačilno sposobna, če je količnik večji ali enak 1. Če je količnik manjši od 1, družba na ta dan ni plačilno sposobna.

29

Navsezadnje pa se moramo zavedati dejstva, da niso toliko pomembni kazalniki, kot ukrepi, ki jih izvedemo na podlagi kazalnikov (Repovž 1983, 149). 4.5 Zagotavljanje plačilne sposobnosti Plačilno sposobnost zagotavljamo s priskrbo zadostnih denarnih sredstev za pokrivanje obveznosti. To lahko dosežemo z: • ustrezno uporabe sredstev in s tem zadostno višino prejemkov od poslovnih in

finančnih naložb ter dezinvestiranja z ustrezno ročnostjo in ob primernem tveganju ter • priskrbo novih virov sredstev v potrebni višini in rokih. Na plačilno sposobnost moramo misliti že ob priskrbi virov sredstev. Nanjo vplivajo stroški financiranja in zagotavljanje ustrezne finančne strukture. Plačilna sposobnost je odvisna od usklajenosti rokov naložb in rokov virov sredstev. Če usklajenost ni dobra, bomo potrebovali kratkoročna premostitvena posojila ali pa bomo nekaj časa plačilno nesposobni. Seveda se lahko dogovorimo z dobavitelji tudi za odlog plačil, kar pa nas bo verjetno nekaj stalo. Odlog plačil, še bolj pa plačilna nesposobnost vpliva na naš ugled pri dobaviteljih, tudi od tega pa so odvisni naši prihodnji dogovori z dobavitelji in cena njihovih izdelkov in storitev. Ob plačilni nesposobnosti, posebej če se ta pojavi večkrat, nam zaradi slabše bonitete tudi banke za ponujena posojila zvišajo obrestno mero ali pa nam jih sploh ne odobrijo. Plačilna sposobnost je namreč pogoj za kreditno sposobnost. Ločiti je potrebno zagotavljanje kratkoročne in zagotavljanje dolgoročne plačilne sposobnosti. Za zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti je pomembnejša usklajenost aktive in pasive v bilanci stanja, za zagotavljanje dolgoročne plačilne sposobnosti pa donosnost. Pri zagotavljanju obeh pa moramo upoštevati načela za zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti - usklajenost ročnosti sredstev in virov sredstev ter donosnost. Zagotavljanje kratkoročne plačilne sposobnosti zajema upravljane tako s kratkoročnimi viri sredstev kot tekoče upravljanje s celotnimi viri sredstev. Pri tem občasno lahko odstopimo od načela racionalnosti, saj je plačilna sposobnost pomembnejša. Zavedati pa se moramo, da je za uspešnost poslovanja zelo pomembno tudi doseganje dolgoročnih ciljev in da imajo lahko napake storjene pri zagotavljanju kratkoročne plačilne sposobnosti, včasih tudi dolgoročne posledice. O kratkoročni plačilni sposobnosti nam govorijo hitri, pospešeni in kratkoročni koeficient, žal pa si pri njenem zagotavljanju z njimi ne moremo veliko pomagati. Pomembnejši od podatkov o plačilni sposobnosti v preteklem obdobju je trend gibanja plačilne sposobnosti. Ta je osnova na katero se lahko, poleg predvidevanj prihodnjih dogodkov, opiramo, ko planiramo plačilno sposobnost. Več od kazalnikov nam pove predvideni višek ali primanjkljaj denarnih sredstev izražen v absolutni vrednosti. Družba bo plačilno sposobna, če bodo prilivi vedno usklajeni z odlivi. Za to pa moramo dnevno usklajevati blagovne in finančne tokove.

30

Ob primerni donosnosti poslovanja in dolgoročni plačilni sposobnosti le redko nastopi kratkoročna plačilna nesposobnost, saj je taka družba kreditno sposobna in lažje pridobiva nove vire sredstev. Posledica slabega poslovanja (izgube) pa je velikokrat prezadolžitev in dolgoročna plačilna nesposobnost, kar lahko vodi celo v propad družbe. Ob dolgoročni plačilni nesposobnosti tudi kratkoročno plačilno sposobnost težko zagotavljamo, saj je družba zaradi slabega finančnega položaja kreditno nesposobna, to pa zelo oteži pridobivanje novih virov. Informacije, potrebne za zagotavljanje dolgoročne plačilne sposobnosti so: • plan pasive bilance stanja; • ročnost obveznosti; • obseg poslovanja; • plan aktive bilance stanja; • hitrost obračanja sredstev; • rentabilnost naložb; • ekonomika financiranja; • možnosti financiranja; • plan dolgoročnega finančnega položaja (finančno posredniški položaj, stopnja

samofinanciranja, finančno vzvodje, struktura sredstev in obveznosti do njihovih virov, stopnja zadolženosti, čista obratna sredstva, kazalci finančnega ravnotežja) (Bergant 1995, 48).

Plačilno sposobnost lažje zagotavljamo, če jo planiramo. Tako lahko pravočasno odkrijemo možnosti nastanka finančnih težav. Prve znake krize ugotovimo že iz planiranega denarnega toka, torej še preden so se res zgodili. Znaki kriz pa so prav informacije o kratkoročni ali dolgoročni plačilni nesposobnosti. Vzroki finančnih težav so lahko notranji (neustrezna finančna politika in strategija ter posledično slaba ekonomika) ali zunanji. Če jih vnaprej predvidevamo, se pred njimi lahko zavarujemo. Na to moramo misliti, tudi če nimamo težav s plačilno sposobnostjo, saj z dobrim planiranjem zmanjšamo možnost njihovega nastanka in s tem finančno tveganje. Zanemariti ne smemo niti najmanjših negativnih znakov oz. trendov. Ko nastopijo večje težave, so potrebne spremembe večje ali pa je lahko že prepozno in pride do prisilne poravnave ali stečaja družbe. Planiranje pa je zahtevno, saj vsega ne moremo predvideti. sama Temeljne informacije o zmanjšani kratkoročni plačilni sposobnosti so zlasti naslednje:

• primanjkljaj razpoložljivih denarnih sredstev v primerjavi z zapadlimi obveznostmi,

• presežek odlivov nad prilivi v določenem časovnem obdobju, • povečevanje stopnje kratkoročnosti financiranja (Bergant 2000, 6).

Inormacije, ki nas lahko opozarjajo na možnost znižanja dolgoročne plačilne sposobnosti pa so:

• zmanjševanje trajnega kapitala družbe, • zmanjševanje donosnosti poslovanja iz osnovne dejavnosti,

31

• poslovanje z izgubo, • zmanjševanje čistega denarnega toka, • povečevanje stopnje zadolženosti, • zmanjševanje obratnega kapitala družbe, • povečevanje potrebe po obratnem kapitalu družbe, • povečevanje tveganj v poslovanju (ibid., 6).

4.6 Smernice EU in uresničevanje zakonov Velik problem našega gospodarstva je plačilna nesposobnost in s tem povezana plačilna nedisciplina. Družba mora biti trajno sposobna poravnavati obveznosti in ne sme načrtovati plačilne nesposobnosti. Ta bi utegnila povečati donosnost družbe, seveda pa bi bili s tem oškodovani upniki, to pa ni v skladu s poslovno-finančnimi načeli. Zato je eden od ciljev naše države in njenih zakonov tudi urejanje te problematike. V ZFPPod je opredeljena plačilna sposobnost predvsem v 5. členu, ki pravi: »Podjetje mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti ter da je trajno sposobno izpolniti vse svoje obveznosti«. Sicer pa se zakon sklicuje na poslovno-finančna načela (4. člen), v skladu s katerimi mora družba poslovati. 7. člen opisuje upravljanje z »likvidnostjo«, pri čemer je mišljeno upravljanje s plačilno sposobnostjo in se glasi: »Podjetje mora redno izpolnjevati dospele obveznosti ter gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobno izpolniti vse dospele obveznosti. Podjetje mora za zavarovanje pred likvidnostnimi tveganji oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:

• načrtovanje pričakovanih, znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje,

• redno spremljanje likvidnosti, • spremljanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov

nelikvidnosti.« Ta pravila so opredeljena kot pravila skrbnega finančnega poslovanja. Zakon uvaja tudi ukrepe za spremljanje in obvladovanje tveganj (9.člen) in kapitalsko ustreznost družbe (10. in 11. člen). Kapitalsko ustreznost družbe je potrebno ugotavljati glede na obseg in vrsto poslov, ki jih družba opravlja, ter tveganja, ki jim je družba pri tem izpostavljena. Za družbo predstavljajo tveganja, ki se nanašajo na plačilno sposobnost, tako tveganja na strani prilivov kot tveganja na strani odlivov. Naslednji členi govorijo o ukrepih v primeru plačilne nesposobnosti družbe. V razvitejših tržnih gospodarstvih je finančne nediscipline manj. Bodoči upniki se lahko zavarujejo s preverjanjem bonitet potencialnih dolžnikov, saj je razvit sistem informacij o tem. Glede na boniteto dolžnika, lahko nato terjatve zavarujejo. Višja je tudi poslovna morala dolžnikov, verjetno zaradi učinkovitejšega izvajanja pravnega reda.

32

V zakonodaji Evropske skupnosti (ES) se tako s tem problemom neposredno manj ukvarjajo. Z zakoni pa podpirajo in urejajo veliko stvari, ki posredno vplivajo na finančno disciplino in zavarovanje upnikov. O zaščitnih ukrepih za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb govori že Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968, v kateri so našteti dokumenti, ki jih morajo družbe objaviti (Consleg 2004b, 2). Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 govori o ustanavljanju delniških družb ter ohranjanju in spreminjanju njihovega kapitala (Consleg 1995, 2), četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 pa o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, predvsem o minimalnem obsegu finančnih podatkov, ki jih morajo družbe dati javnosti na razpolago, in o uskladitvi metod vrednotenja sredstev in obveznosti (Consleg 2004a, 2). Namen vseh teh direktiv je z določitvijo minimalnih poenotenih informacij oblikovanje zaščitnih ukrepov. Evropski svet je na zasedanju 23. in 24. marca 2000 v Lizboni poudaril potrebo po hitrejšem uresničevanju notranjega trga finančnih storitev in zahteval sprejetje ukrepov za izboljšanje primerljivosti računovodskih izkazov družb, ki kotirajo na trgih kapitala. Zato je bila 19. julija 2002 sprejeta Uredba ES št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in sveta o uporabi (od leta 2005 naprej) mednarodnih računovodskih izkazov (Official Journal of the EC 2002, 3). Cilj te uredbe je zagotovitev učinkovitega delovanja kapitalskega trga. To naj bi bilo doseženo s sprejetjem in uporabo mednarodnih računovodskih standardov z namenom uskladitve finančnih informacij (konsolidiranih računovodskih izkazov družb). S tem bo zagotovljena visoka stopnja preglednosti in primerljivosti računovodskih izkazov in tako olajšana pridobitev informacij o boniteti družb. Uredba ima naravo zakona in se uporablja za družbe, ki kotirajo na borzah v državah članicah. Razširitev uporabe uredbe na družbe, ki ne kotirajo na trgih kapitala, je prepuščena posameznim članicam. Z vstopom v Evropsko unijo (EU) se je Slovenija pridružila njenemu notranjemu finančnemu trgu. Enoten trg zahteva enotno regulativo, zato veljajo direktive, uredbe in smernice EU tudi za družbe v Sloveniji. Družbe, ki kotirajo na borzi, bodo tako morale od leta 2005 naprej uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) (International Financial Reporting Standards, IFRS); poročanje ostalih družb (velikih, ki ne kotirajo na borzi, srednjih in malih) pa bo odvisno od nacionalnih zakonov. Te ostale družbe pa so v Sloveniji in tudi v Evropi prevladujoče. Lahko se zgodi, da zaradi tendence k poenotenju poročanja na kapitalskih trgih v Evropi in v svetu ne bo več enotnosti poročanja v okviru države. Evropska komisija je naklonjena poenotenju standardov za vse družbe. Odbor se zavzema za rešitev v obliki enotnega standarda, temelječega na MSRP, z olajšavami glede razkritij, vendar enakim načinom izkazovanja in vrednotenja gospodarskih kategorij.2 Evropska stroka si prizadeva tudi za razvoj pravil etičnega ravnanja, ki naj bi bila zavezujoča za zelo širok krog posameznikov, ki so udeleženi pri računovodskem poročanju (Horvat 2004, 206). Z njimi bi zaščitili interese uporabnikov računovodskih informacij in tako izboljšali zaupanje v računovodsko poročanje (ibid., 206). 2 Povzeto po Slapničar 2004, 78.

33

5 DENARNI TOK Lastnike dolgoročno zanima le denar oziroma prosti denarni tok družbe (Petrič 2003, 1). S finančnega vidika velja, da je vrednost podjetja enaka vsoti bodočih prostih denarnih tokov, ki so s primerno diskontno stopnjo – donosnostjo, ki jo lastniki zahtevajo za svoj vložek – diskontirani na sedanjo vrednost. (ibid., 1) Denarni tok je torej alternativno merilo računovodskega kazalnika dobičkonosnosti. 5.1 Opredelitev pojma Denarni tok prikazuje gibanje denarnih sredstev. Pomeni vsakodnevno spreminjanje nedenarnih oblik sredstev v denarno obliko in spreminjanje denarnih sredstev v nedenarne oblike sredstev kot posledica poslovanja družbe (Repovž 1980, 133). Vplačila – prilive denarnih sredstev imenujemo prejemke, izplačila – odlive denarnih sredstev pa izdatke. Najpogosteje uporabljeni angleški izraz za gotovinski tok je cash flow, ki pa ima tudi druge pomene (Bergant 1995, 72). Uporabljajo se tudi izrazi flow of cash in cash inflow, v povezavi s planiranjem tudi cash budget (ibid., 72-74). Izraz »net cash flow« pa bi lahko prevedli kot čisti denarni tok (Repovž 1980, 155). Gre za začasno ali trajno za financiranje razpoložljiva denarna sredstva. (ibid., 155) Dolgoročno je to ostanek od dobička povečan za amortizacijo. (ibid., 155) Denarni tok kaže spremembe denarnih sredstev in je oblika izkaza finančnega izida sestavljenega po neposredni metodi. Iz njega je mogoče razbrati vse potrebne podatke o velikosti prilivov in odlivov po različnih namenih (iz poslovanja, naložbenja in financiranja). Za njegovo izdelavo pa morajo biti seveda ti podatki na voljo. Spremembe vseh sredstev družbe pa prikazuje finančni tok s pritoki in odtoki (Priloga 4). Ti ne vsebujejo le tokov sprememb sredstev, temveč tudi poslovno izidne tokove (Bergant 1995, 41). To je izkaz finančnega izida sestavljen po posredni metodi. Pritoke in odtoke se izračuna iz podatkov dveh zaporednih bilanc stanja. Bilanca stanja prikazuje statični, finančni izid pa dinamični vidik financiranja (Bergant 1995, 61). Večjo izrazno moč ima neposredna metoda finančnega toka - denarni tok. Upošteva vsako povečanje in zmanjšanje denarnih sredstev oziroma priliv in odliv. Vidimo vzroke sprememb denarnih sredstev in posledico le-teh na plačilno sposobnost. 5.2 Planiranje in zagotavljanje plačilne sposobnosti na osnovi denarnega toka Za planiranje kratkoročne plačilne sposobnosti je bolj pomembna neposredna metoda, katere postavke so razvidne iz priloge 5. Razčlenitev navedena v tej prilogi je po SRS zahtevana za izdelavo izkaza finančnega izida po tej različici, družbe pa je niso obvezane javno objavljati. Za objavljeni izkaz finančnega izida lahko uporabijo neposredno ali

34

posredno metodo. Večkrat se odločijo za uporabo in objavo slednje, čeprav je ta le približno merilo denarnega toka. Zaradi tega zunanji uporabniki ne morejo vedno pridobiti informacije o denarnem toku. Neposredna metoda planiranja pa se velikokrat izdela za notranje potrebe in se uporablja za zagotavljanje plačilne sposobnosti družbe. V tem primeru smemo postavke prilagoditi potrebam družbe. Za planiranje dolgoročne plačilne sposobnosti lahko uporabimo tudi posredno metodo. Izdelujemo dnevne, tedenske, mesečne in letne plane ter iz njih ugotavljamo presežke in primanjkljaje denarnih sredstev. Tako lahko pravočasno odkrijemo negativne trende, ki bi jih sicer lahko prezrli. Zagotavljanje optimalne plačilne sposobnosti na osnovi denarnega toka poteka v več fazah: • izdelava finančne analize družbe; • izdelava kratkoročnega in dolgoročnega plana denarnih tokov; • ugotavljanje planiranih presežkov in primanjkljajev denarnih sredstev (letnih,

mesečnih, dnevnih); • analiziranje možnosti priskrbe manjkajočih in plasmaja presežka denarnih sredstev; • izbira, z vidika plačilne sposobnosti in donosnosti, optimalne rešitve ter njena izvedba; • spremljanje odmikov realiziranih prilivov in odlivov od planiranih; • dnevno analiziranje možnosti priskrbe manjkajočih in plasmaja presežka denarnih

sredstev; • izbira optimalne rešitve za dnevno plačilno sposobnost. Plan denarnih tokov izdelamo na podlagi finančne analize preteklih, sedanjih in planiranih računovodskih izidov družbe. Izhajamo iz predvidenih prihodnjih prilivov in odlivov posameznih enot oziroma funkcij družbe, katerih višina in časovna razporeditev sta odvisni od preteklih (načina priskrbe in uporabe sredstev) in predvidenih novih poslovnih dogodkov ter tveganj, ki jim je družba izpostavljena. Plan denarnih tokov je osnova za finančno odločanje in zagotavljanje vsakodnevne plačilne sposobnosti (ob ustrezni donosnosti), saj nam poleg prilivov in odlivov denarnih sredstev prikazuje tudi presežke in primanjkljaje denarnih sredstev. Planiranje denarnega toka nam tako omogoča pravočasno priskrbo potrebnih in plasiranje razpoložljivih denarnih sredstev. Tako lažje zagotovimo plačilno sposobnost in donosnost družbe z racionalnim financiranjem (pravočasno, s čim nižjimi stroški in pravo ročnostjo) in dobrimi plasmaji (s čim boljšim donosom ob minimalnem tveganju in pravo ročnostjo). Z izdatki pri financiranju in prejemki od naložbenja neposredno vplivamo tudi na finančni izid in prihodnji denarni tok. Ker prihodnjih dogodkov običajno ne moremo natančno predvideti, tudi ne moremo zanesljivo vedeti ali je izbrana rešitev dejansko optimalna. Pomembno je, da z njo dosegamo kratkoročno plačilno sposobnost in želeno donosnost in s tem dolgoročno plačilno sposobnost ob minimalnem tveganju. Nihanja denarnih sredstev povzročijo kratkoročne presežke in primanjkljaje denarnih sredstev. Ti presežki in primanjkljaji so lahko dnevni ali večdnevni, mesečni ali večmesečni in povzročajo dnevno priskrbo oziroma plasmaje denarnih sredstev. Prevelika razpoložljiva denarna sredstva bi namreč nepotrebno povečevala stroške financiranja,

35

njihovo pomanjkanje pa bi pomenilo trenutno plačilno nesposobnost in bi lahko povzročalo težave. Posledica je lahko otežena priskrba osnovnih in obratnih sredstev in zato zmanjšan obseg poslovanja, pa tudi poslabšanje bonitete in zato motnje v preskrbi finančnih sredstev. Odločiti se moramo med stroški financiranja tega primanjkljaja ali znižanjem bonitete zaradi plačilne nesposobnosti. Presežek denarnih sredstev se pojavi, ko je stanje denarnih sredstev po prejemkih in izdatkih večje od minimalne likvidnostne rezerve. To je takrat, ko so prilivi večji od odlivov, ob predpostavki, da je začetno stanje enako minimalni likvidnostni rezervi. Načini porabe kratkoročno razpoložljivih denarnih sredstev so: • plasiranje sredstev v kratkoročne finančne naložbe z možnostjo vnovčevanja, ko

sredstva potrebujemo (depoziti, kratkoročni krediti, nakupi kratkoročnih vrednostnih papirjev in dolgoročnih vrednostnih papirjev ter delnice, ki kotirajo na borzi);

• vlaganje v druge oblike gibljivih sredstev z možnostjo hitrega vnovčevanja; • predčasno plačilo še nezapadlih obveznosti (predčasno vračilo kredita, nakazilo avansa,

predčasna plačila dobaviteljem s finančnim popustom). Za kateri način se bomo odločili, je odvisno od donosnosti in ročnosti naložbe, predvsem pa od višine presežka denarnih sredstev in kdaj bomo ta sredstva zopet potrebovali. Pri plasiranju je potrebno poleg donosnosti upoštevati še finančno tveganje, da sredstva ne bodo pravočasno ali pa sploh ne bodo vrnjena. Sredstva moramo plasirati čim varneje oziroma poiskati optimalno rešitev med varnostjo, donosnostjo in plačilno sposobnostjo. Stanje denarnih sredstev manjše od minimalne likvidnostne rezerve zahteva priskrbo denarnih sredstev. Potrebna velikost dodatnega priliva je enaka manjkajočim denarnim sredstvom do likvidnostne rezerve. Začasno lahko uporabimo tudi likvidnostno rezervo. Možnosti priskrbe kratkoročnega primanjkljaja denarnih sredstev so: • sprememba finančnih naložb v denarna sredstva (odpoklic depozitov, prodaja

vrednostnih papirjev in delnic); • sprememba drugih oblik gibljivih in dela stalnih sredstev v denarna sredstva (prodaja

terjatev, odobritev popustov za predčasna plačila, razprodaja); • priskrba denarnih sredstev iz tujih virov financiranja z zadolževanjem (posojila,

začasen odlog plačila zapadlih obveznosti, odobritev popustov za nakazilo avansov). Čeprav praviloma izbiramo najcenejšo rešitev (vidik racionalnega financiranja), bomo pri končni odločitvi upoštevali še druge kriterije (odvisnost od kreditodajalca, varnost izvedbe izbrane rešitve itd.), saj najcenejša rešitev ni vedno tudi najugodnejša (Repovž 1980, 195). 5.3 Likvidnostne rezerve Planirana dnevna plačilna sposobnost družbe je ustrezna, če pričakovani denarni prilivi zadoščajo za pokritje planiranih obveznosti. Ker nekatere družbe neredno poravnavajo svoje obveznosti, se lahko realizirani prilivi razlikujejo od planiranih. Ob planiranju ustreznega obsega denarnih sredstev moramo to upoštevati. Tudi za nepredvidene potrebe

36

(nepredvideni odlivi ali izpad predvidenega priliva) moramo zagotoviti rezervna denarna sredstva oziroma imeti likvidnostno rezervo. Likvidnostna rezerva so lahko:

• denarna sredstva, med katere se po SRS šteje tudi nekatera hitro unovčljiva sredstva (depoziti na odpoklic)

• vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi • odprte kreditne linije in druge možnosti izposojanja.

Likvidnostno rezervo moramo optimirati oziroma določiti minimalno likvidnostno rezervo, ki je potrebna za normalno poslovanje družbe. Premajhna likvidnostna rezerva pomeni nevarnost, da družba ne bo mogla pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti oziroma bo plačilno nesposobna, vzdrževanje prevelikih likvidnostnih rezerv pa zaradi oportunitetne izgube pomeni zniževanje dobičkonosnosti poslovanja. Pri odločanju o višini likvidnostne rezerve torej tehtamo med stroški in koristmi. Na potrebno višino likvidnostne rezerve vpliva: • zanesljivost in velikost prilivov in odlivov, • možnost hitre priskrbe denarnih sredstev, • vpliv plačilne nesposobnosti na vrednost družbe, • cena virov in • možnosti plasiranja presežkov denarnih sredstev.

Družba, ki ima dober finančni položaj, lažje pridobivanja vire na denarnem trgu. Tako lahko vzdržuje nižjo presežno likvidnost kot šibkejše družbe, kar ji omogoča maksimiranje dohodka. Družba z visokim deležem lastniškega kapitala si na trgu lažje sposoja denarna sredstva in plačuje nižje obrestne mere. Minimalno potrebna likvidna sredstva predstavljajo samo normativ rezerve denarnih sredstev, tako da se v zelo kratkem roku lahko tudi ta sredstva uporabijo, vendar z zavedanjem, da jih je za daljše obdobje potrebno zopet čim prej oblikovati v višini dogovorjenega normativa (Repovž 1980, 134).

37

6 ANALIZA FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE 6.1 Opredelitev pojma finančni položaj Finančni položaj je opredeljen kot stanje družbe glede na preteklo doseganje finančnih ciljev in glede na sposobnost prihodnjega doseganja finančnih ciljev (Bergant 1998, 9). Odvisen je od kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti družbe, ti pa sta med seboj povezani. Družba, ki je dolgoročno plačilno sposobna, lažje zagotavlja kratkoročno plačilno sposobnost., vendar je kljub temu lahko, zaradi trenutnega primanjkljaja denarnih sredstev, kratkoročno plačilno nesposobna. Prav tako je dolgoročno plačilno nesposobna družba lahko kratkoročno plačilno sposobna. Ker pa težje pridobiva nova finančna sredstva postane brez pravih ukrepov kmalu tudi kratkoročno plačilno nesposobna. Po statičnem pristopu je družba lahko: • kratkoročno plačilno sposobna in dolgoročno plačilno nesposobna, • kratkoročno plačilno nesposobna in dolgoročno plačilno sposobna, • kratkoročno plačilno sposobna in dolgoročno plačilno sposobna, • kratkoročno plačilno nesposobna in dolgoročno plačilno nesposobna (Bergant 1995,

32). Pomembnejši je dinamičen pristop, pri katerem je pomembna smer gibanja finančnega položaja družbe. Za to potrebujemo informacije, ki izhajajo iz analize:

• finančne moči družbe, kot so: o stanje in gibanje trajnega kapitala, o stanje in gibanje materialnih sredstev družbe ter njihova struktura o stanje in gibanje finančno posredniškega položaja družbe (čisti dolg ali

terjatev in stopnja zadolženosti) ter njegova kakovost (kratkoročno in dolgoročno področje),

o gibanje obsega poslovanja ter uspešnost posameznih programov ali centrov dobičkovnosti.

• dolgoročnega financiranja družbe, kot so: • stanje in gibanje obratnega kapitala ter njegove kakovosti, • stanje in gibanje stopnje dolgoročnega financiranja obratnih sredstev, • finančna stabilnost in investicijska sposobnost (Bergant 1998, 2).

Iz dinamičnega vidika je najvažnejša dolgoročna plačilna sposobnost. Iz analize omenjenih podatkov lahko predvidimo težave pri njenem zagotavljanju.

Od finančnega položaja družbe je odvisna tudi njena kreditna sposobnost. Kreditna sposobnost za najemanje kratkoročnih kreditov in posojil je vezana na kratkoročno plačilno sposobnost, za dolgoročna posojila pa na dolgoročno plačilno sposobnost oziroma donosnost družbe. Širši pojem od kreditne sposobnosti je boniteta družbe. Poleg plačilne sposobnosti in donosnosti vključuje še:

• zadolženost,

38

• kakovost kadrov, • konkurenčni položaj, • kakovost poslovnega programa, • strategijo razvoja, • tehnologijo in opremo, • strukturo stroškov, • kakovost informacijskega sistema in • vpliv družbe na okolje. (Knez-Riedl 1997 in Bergant 1998, 9)

V širšem smislu opredeljujeta finančni položaj družbe tudi njena kreditna sposobnost in boniteta. Finančni položaj vpliva na zaupanje poslovnih partnerjev in na možnost hitre priskrbe finančnih sredstev. 6.2 Finančni kazalniki Osnovo za presojanje finančnega položaja družbe predstavljajo računovodski izkazi. Iz tega izpeljana finančna analiza s kazalniki nam omogoča primerjavo po letih in z ostalimi družbami iz primerljivih panog. Za presojanje uspešnosti poslovanja družbe, poleg že v prejšnjih poglavjih omenjenih kazalnikov, najpogosteje uporabljamo:

• kazalnike donosnosti ali rentabilnosti, • kazalnike gospodarnosti ali ekonomičnosti in • kazalnike vezave ali obračanje sredstev.

Uspešnost poslovanja družbe izražajo zlasti kazalniki donosnosti, ki kažejo razmerje med donosom in za to uporabljenimi sredstvi oz. viri. Če se donos nanaša na čisti poslovni izid (po plačilu davka), dobimo čiste donosnosti. Koeficient čiste donosnosti sredstev pove, koliko denarnih enot čistega donosa smo ustvarili z eno enoto sredstev. Izraža donosnost vseh sredstev oz. virov sredstev ne glede na vrsto vira sredstev. Donos se nanaša na čisti poslovni izid povečan za dane obresti. koeficient čiste donosnosti sredstev = vsota čistega dobička in danih obresti v poslovnem letu / povprečna sredstva (Uradni list RS 2001, 11568) Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala pove, koliko denarnih enot dobička je prinesla ena enota kapitala. Izraža donosnost lastnih virov sredstev (kapitala). koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala = čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) (Uradni list RS 2001, 11567) Računamo lahko tudi samo donosnost osnovnih in obratnih sredstev (brez finančnih naložb). Ta donosnost vključuje tako gospodarnost kot obračanje sredstev, saj družba

39

lahko izboljša svojo uspešnost s povečanjem prihodkov in z zmanjšanjem stroškov ter s hitrejšim obračanjem kapitala (Koletnik 1991, 97). Gospodarnost poslovanja presojamo s kazalci gospodarnosti, ki izražajo razmerje med prihodki in odhodki ter dobičkom in prihodki. koeficient gospodarnosti poslovanja = poslovni prihodki / poslovni odhodki (Uradni list RS 2001, 11566) koeficient celotne gospodarnosti = prihodki / odhodki (Uradni list RS 2001, 11566) stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov = čisti dobiček / prihodki (Uradni list RS 2001, 11566) Poleg zgoraj navedenih so pomembni tudi kazalniki obračanja posameznih delov sredstev, ki pa jih ne bomo posebej predstavljali. Za ocenitev finančnega položaja družbe je potrebno poleg vrednosti kazalnikov poznati točno sestavo števca in imenovalca. 6.3 Povezava med finančnimi kazalniki in finančnim položajem družbe Za oceno finančnega položaja družbe primerjamo sedanje podatke s preteklimi in tudi planiranimi prihodnjimi. Spremembe istovrstnih kazalnikov nam kažejo trend gibanj, ki pa ga je potrebno vedno tudi čimbolj objektivno obrazložiti. Realizirane vrednosti primerjamo s planiranimi. Za čimbolj objektivno oceno uporabljamo tudi podatke primerljivih podjetij, ki pa niso vedno neposredno primerljivi z našimi podatki (različna zakonodaja in zato različno vrednotenje posameznih postavk). Posebej pomembni so podatki konkurentov, do katerih pa je, razen do tistih, ki so jih družbe dolžne javno objaviti, težko priti. Poleg vrednosti posameznih kazalnikov so pomembne tudi povezave med njimi. Če se donosnost sredstev veča, se finančni položaj družbe izboljšuje. Večja donosnost sredstev vpliva na boljšo dolgoročno plačilno sposobnost in s tem na boljšo kreditno sposobnost. Z izposojo tujih sredstev, ob donosnosti, ki je večja od mere stroškov tujih virov sredstev, izboljšamo donosnost lastnih virov sredstev ob enaki donosnosti vseh sredstev. Seveda velja tudi obratno. Če donosnost sredstev pada in pade pod mero stroškov tujih virov, je donosnost lastnih sredstev nižja od donosnosti vseh sredstev. Donosnost vpliva na dolgoročno plačilno sposobnost. Od nje pa je odvisna vrednost družbe, ki je najpomembnejša. Po v svetu znani metodi EVA ( economic value added) »ekonomska dodana vrednost« je vrednost delnice dolgoročno odvisna le od presežka dobička družbe (iz osnovne dejavnosti) po pokritju vseh stroškov financiranja, tudi stroškov (cene) kapitala (Bergant 1998, 2). Pomemben je torej dobiček iz osnovne dejavnosti. Dobiček iz drugih dejavnosti se lahko zaradi izrednih vplivov hitro spreminja. Pri zagotavljanju dolgoročne plačilne sposobnosti se nanj zaradi (njegovega) nihanj, ki jim je podvržen, ne smemo zanašati.

40

Finančni položaj družbe je povezan s plačilno sposobnostjo, zato ga opredeljujejo kazalniki, ki nanjo vplivajo. S kratkoročnega vidika so to kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti, z dolgoročnega vidika pa je plačilna sposobnost, in s tem tudi finančni položaj družbe, odvisna od denarnega toka. S finančnega vidika velja, da je vrednost družbe enaka vsoti bodočih prostih denarnih tokov, ki so s primerno diskontno stopnjo - donosnostjo, ki jo vlagatelji zahtevajo za svoj vložek - diskontirani na sedanjo vrednost (Petrič 2003, 1).

41

7 ANALIZA PLAČILNE SPOSOBNOSTI TELEKOMA SLOVENIJE, D.D. 7.1 Predstavitev družbe Telekom Slovenije je bil ustanovljen 3. januarja 1995 po razdelitvi nekdanjega PTT podjetja Slovenije na dva dela - na poštno dejavnost in telekomunikacije. Kot pravni naslednik PTT-ja je prevzel vse njegove obveznosti iz preteklosti. Po sprejetju sklepa vlade Republike Slovenije o lastninskem deležu države v Telekomu Slovenije je upravni odbor potrdil program lastninskega preoblikovanja. Ta se je zaključil 7. aprila 1998 z vpisom v sodni register. Tako je danes Telekom Slovenije delniška družba s 7.930 delničarji (konec leta 2003). Večinski lastnik z 62,53 odstotnim deležem je Republika Slovenija. Delnice družbe še ne kotirajo na borzi, zato se njihov tržni tečaj določa na sivem trgu. Telekom Slovenije, d.d. je vodilni ponudnik telekomunikacijskih in informacijskih storitev nove generacije v Sloveniji. Njegovo poslanstvo je povezano z ustvarjanjem zadovoljstva njegovih uporabnikov in zaposlenih, saj je to osnova uspešnega poslovanja in izpolnjevanja pričakovanj lastnikov. V stoodstotni lasti ima tri družbe:

• Mobitel, d.d., ki je največji slovenski operater mobilnih telekomunikacij, • SiOL, d.o.o., ki je vodilni ponudnik internetnih storitev v Sloveniji in upravitelj

glavnega omrežja interneta in • GVO, d.o.o., katere dejavnost je gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskega

kabelskega omrežja. Telekom Slovenije, d.d. je organiziran v sekretariat uprave in tri poslovna področja:

• omrežje o sektor za razvoj omrežja, omrežnih storitev in investicij, o sektor za nadzor, upravljanje in vzdrževanje tk omrežja, o regionalna enota tk omrežja zahod, o regionalna enota tk omrežja vzhod;

• storitve o regionalna storitvena enota zahod, o regionalna storitvena enota vzhod, o enota za storitve z dodano vrednostjo, o enota kabelskih komunikacijskih sistemov;

• podpora o sektor za ekonomiko in finance, o sektor za kadrovske, pravne in splošne zadeve, o sektor za informatiko, o enota turizem.

7.2 Analiza finančnega položaja družbe Namen finančne analize Telekoma Slovenije, d.d. je oceniti finančni položaj družbe, predvsem trend gibanja tistih kazalnikov, ki vplivajo na plačilno sposobnost. Podatki so

42

vzeti iz računovodskih izkazov Letnih poročil Telekoma Slovenije, d.d. za leto 2000, 2001, 2002 in 2003 in sicer:

• bilanca stanja - sredstva (priloga 1), • bilanca stanja - obveznosti do virov sredstev (priloga 2) in • izkaz finančnega izida (priloga 3),

ki so vir za tabele 1 do 20 in slike 1 do 3. Za postavke, ki jih analiziramo, moramo vedeti, kaj predstavljajo in iz česa so sestavljene, zato bom kazalnike razčlenila in praktično obrazložila. Teoretično so razloženi že v prejšnjih poglavjih. Uporabljeni podatki so v tekočih cenah. V bilanci stanja veljajo dani podatki za konec leta. Za lažjo primerjavo smo podatke iz prejšnjih let smiselno razporedili v postavke po novih standardih. V letu 2002 je bila z novimi računovodskimi standardi opredeljena nova sestava računovodskih izkazov, ki se nekoliko razlikuje od sestave v prejšnjih letih, kar otežuje primerjavo. 7.2.1 Analiza in kazalniki financiranja Na kazalnike financiranja vplivajo vrednosti posameznih oblik financiranja, ki so prikazane v obveznostih do virov sredstev in se delijo na:

• kapital, • rezervacije, • finančne in poslovne obveznosti ter • pasivne časovne razmejitve.

Vrednost kapitala se od leta 2000 zaradi vedno večjih rezerv iz dobička stalno zvišuje in znaša konec leta 2003 199.098 mio SIT. Vrednosti kapitala in indekse rasti za obdobje 2000 do 2003 kaže tabela 1.

43

TABELA 1: KAPITAL

OBVEZNOSTI DO VIROVa 2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

Indeks 03/02 (v%)

KAPITAL 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

I.Vpoklicani kapital 65.355 65.355 65.355 65.355 100 100 100

1.Osnovni kapital 65.355 65.355 65.355 65.355 100 100 100

2.Nevpoklicani kapital 0 0 0 0

II.Kapitalske rezerve 30.227 30.227 30.227 30.227

III.Rezerve iz dobička 11.417 24.857 28.170 44.683 218 113 159

1.Zakonske rezerve 0 0 0 0

2.Rezerve za lastne deleže 0 0 0 880

3.Statutarne rezerve 0 0 11.104 12.995

4.Druge rezerve iz dobička 11.417 24.857 17.066 30.808 218 69 181

IV.Preneseni čisti poslovni izid 14.012 15.566 15.528 5.228 111 100 34

V.Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.538 2.552 2.209 3.782 101 87 171

VI.Prevrednoteni popravki kapitala 48.509 48.509 49.511 49.823 100 102 101

1.Splošni 48.509 48.509 48.509 48.509 100 100 100

2.Posebni 0 0 1.002 1.314

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Rezervacije (tabela 2) so se v zadnjem letu povečale za 39 odstotkov, v vseh virih sredstev pa znašajo samo pol odstotka (priloga 2) in tako ne vplivajo pomembno na kazalnike.

TABELA 2: REZERVACIJE

OBVEZNOSTI DO VIROVa 2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

Indeks 03/02 (v%)

REZERVACIJE 1.077 1.146 1.015 1.410 106 89 139

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti družbe (tabela 3) znašajo konec leta 2003 31.288 mio SIT, od tega je 31.264 mio SIT dolgoročnih finančnih obveznosti do bank in 24 mio SIT dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznosti do drugih. Dolgoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev ni bilo, saj so bile v letu 2003 v celoti predčasno odplačani vsi blagovni krediti. Vrnjen je bil tudi del bančnih posojil. 13.573 mio SIT

44

finančnih obveznosti do bank pa je bil, ker zapada v letu 2004, prenešen na kratkoročne obveznosti. V letu 2003 ni bilo najeto nobeno dolgoročno posojilo, tako da se je stanje dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznosti znižalo za 36 odstotkov.

TABELA 3: DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI

OBVEZNOSTI DO VIROVa 2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 30.855 46.282 49.167 31.288 150 106 64

1.Dolg.obveznosti na podlagi obveznic 0 0 0 0

2.Dolg. finančne obveznosti do bank 22.031 37.701 47.269 31.264 171 125 66

3. Dolg. posl. obv. na podlagi predujmov 0 0 0 0

4. Dolg. posl. obv. do dobaviteljev 8.788 8.546 1.869 0 97 22 0

5. Dolg. menične obveznosti 0 0 0 0

6.Dolg.fin.in posl.obv.do podj.v skupini 0 0 0 0

7.Dolg.fin.in posl.obv.do pridr.podj. 0 0 0 0

8.Dolg.fin.in posl.obv.do drugih 36 36 29 24

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti družbe (tabela 4) znašajo na dan 31.12.2003 32.245 mio SIT in so se povečale v zadnjem letu za 71 odstotkov. Najvišje so kratkoročne obveznosti do bank in znašajo 13.573 mio SIT. To je del dolgoročnih bančnih posojil, ki zapadajo v letu 2004, drugih kratkoročnih bančnih posojil pa družba nima. Družba je že v planu za leto 2004, zaradi prostih denarnih sredstev, predvidela omenjeno vračilo dolgoročnih posojil in v letu 2003 z aneksi k pogodbam povišala njihovo zapadlost v letu 2004. Povišanje kratkoročnih obveznosti v letu 2004 tako ne bo imelo za posledico težav s kratkoročno plačilno sposobnostjo. Izredno so se povišale tudi kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini, kar pa je le trenutnega značaja (zapadlost plačila je bila v letu 2004). Družba je imela že pripravljena sredstva - kratkoročna finančna naložba z isto (enako) valuto. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti izredno nihajo po letih, kar pa ne vpliva slabo ampak ravno nasprotno (obratno) na plačilno sposobnost. Družba že v predhodnem letu prilagaja vračila posojil planiranim viškom in primanjkljajem denarnih sredstev, po prilivih in odlivih pri poslovanju in naložbenju, v naslednjem letu. Brez tega bi, da ne bi prihajalo do stalnih večjih viškov ali primanjkljajev denarnih sredstev, morali v tekočem letu spreminjati zapadlost posojil ali nalagati sredstva v kratkoročne naložbe, ki pa imajo običajno nižjo donosnost od izposojenih virov sredstev. Namen tega je v letih, ko zaradi manjših investicij prihaja do viškov denarnih sredstev, čimbolj zmanjšati zadolženost in s tem povečati fleksibilnost družbe in možnost najema novega posojila, ko bo priložnost za dobro naložbo sredstev.

45

TABELA 4: KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI

OBVEZNOSTI DO VIROVa 2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Krat. finančne in poslovne obv. 29.540 34.075 18.819 32.245 115 55 171

1.Krat.obveznosti na podlagi obveznic 0 7 6 6

2.Krat. finančne obveznosti do bank 500 20.168 6.316 13.573 4034 31 215

3. Krat. posl. obv. na podlagi predujmov 16 6 1 2 38 17 200

4. Krat. posl. obv. do dobaviteljev 20.597 10.146 8.428 8.502 49 83 101

5. Krat. menične obveznosti 0 0 0 0

6.Krat.fin.in posl.obv.do podj.v skupini 5.962 1.325 1.018 6.272 22 77 616

7.Krat.fin.in posl.obv.do pridr.podj. 0 0 0 0

8.Krat.fin.in posl.obv.do drugih 2.465 2.424 3.050 3.890 98 126 128

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Pasivne časovne razmejitve (tabela 5) so se v zadnjem letu zmanjšale za 13 odstotkov, predstavljajo pa le 2 odstotka vseh virov sredstev (priloga 2).

TABELA 5: PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (PČR)

OBVEZNOSTI DO VIROVa 2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

PČR 5.593 6.800 6.888 6.000 122 101 87

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Simboli: PČR = pasivne časovne razmejitve Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Strukturo virov sredstev ocenjujemo s kazalniki financiranja, ki jih prikazuje tabela 6.

46

TABELA 6: KAZALNIKI FINANCIRANJA

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Stopnja lastniškosti financiranjab 72,0 67,9 71,6 73,7 94 105 103

Stopnja dolžniškosti financiranjab 28,0 32,1 28,4 26,3 114 89 92

Stopnja razmejenosti financiranjab 2,8 2,9 3,0 2,7 103 103 93

Stopnja dolgoročnosti financiranjab 85,3 85,2 90,4 85,8 100 106 95

Stopnja kratkoročnosti financiranjab 14,7 14,8 9,6 14,2 101 65 147

Stopnja osnovnosti kapitalab 38,0 34,9 34,2 32,8 92 98 96

Koeficient dolgovno kapitalskega razmerjab 39,0 47,2 39,7 35,6 121 84 90

Koeficient finančnega vzvodab 35,1 43,0 35,6 31,9 122 83 90

Opombe: b Vrednosti v %. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev je v Telekomu Slovenije visok in se je v zadnjih dveh letih še povečal, tako da znaša stopnja lastniškosti financiranja (tabela 7) konec leta 2003 73,7, dolžniškosti (tabela 8) pa 26,3 odstotka.

TABELA 7: RAZČLENJENA STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Lastni viri (kapital)a 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

Obveznosti do virov sredsteva 239.123 275.369 266.889 270.041 115 97 101

Stopnja lastniškosti financiranja 72,0% 67,9% 71,6% 73,7% 94 105 103

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Odstotek tujih virov v pasivi bilance stanja od leta 2001 pada. To je posledica že omenjenega dejstva, da se družba razdolžuje dokler ne najde dobrih naložb (donosnejših od cene posojil). Družba je zaradi visokega odstotka lastnih sredstev zelo fleksibilna in najetje novih posojil ne bo negativno vplivalo na strukturo.

47

TABELA 8: RAZČLENJENA STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Tuji viri (pasiva-kapital)a 67.065 88.303 75.889 70.943 132 86 93

Obveznosti do virov sredsteva 239.123 275.369 266.889 270.041 115 97 101

Stopnja dolžniškosti financiranja 28,0% 32,1% 28,4% 26,3% 114 89 92

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). V letu 2001 se je koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (tabela 9) povečal in je znašal že 47,2 odstotka. Zaradi neugodnega razmerja med donosnostjo sredstev in ceno dolgov, pa smo v naslednjih dveh letih, tudi s predčasnimi vračili posojil, znižali to razmerje na 35,6 odstotka. Tudi v letu 2004 so predvidena večja vračila posojil in sicer 13.573 mio SIT posojil domačih in tujih bank, kar je razvidno iz kratkoročnih obveznosti do bank.

TABELA 9: RAZČLENJEN KOEFICIENT DOLGOVNO - KAPITALSKEGA RAZMERJA

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Lastni viri (kapital)a 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

Tuji viri (pasiva-kapital)a 67.065 88.303 75.889 70.943 132 86 93Koeficient dolgovno kapitalskega razmerja 39,0% 47,2% 39,7% 35,6% 121 84 90

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Stopnja dolgoročnosti financiranja (tabela 10) je visoka in se vsa leta se giblje med 85 in 91 odstotki, kar pa ni previsoko glede na ročnost sredstev.

48

TABELA 10: RAZČLENJENA STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Lastni viri (kapital)a 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

Rezervacije (dolgoročne)a 1.077 1.146 1.015 1.410 106 89 139

Dolgoročne fin. in posl. obveznostia 30.855 46.282 49.167 31.288 150 106 64

Obveznosti do virov sredsteva 239.123 275.369 266.889 270.041 115 97 101

Stopnja dolgoročnosti financiranja 85,3% 85,2% 90,4% 85,8% 100 106 95

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Stopnja kratkoročnosti financiranja (tabela 11) je bila najnižja konec leta 2002 zaradi vračil vseh kratkoročnih posojil v tem letu. Poleg obveznosti do dobaviteljev so takrat kratkoročne finančne in poslovne obveznosti zajemale le odplačila dolgoročnih posojil v naslednjem letu. Visoko stanje kratkoročnega dela dolgoročnih posojil in s tem višje stanje kratkoročnih obveznosti konec leta 2003, je zaradi že opisane predvidene porabe viškov denarnih sredstev v letu 2004 za vračilo posojil.

TABELA 11: RAZČLENJENA STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA

v mio SIT 2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Kratkoročne fin. in posl. obveznostia 29.540 34.075 18.819 32.245 115 55 171

PČR (kratkoročne)a 5.593 6.800 6.888 6.000 122 101 87

Obveznosti do virov sredsteva 239.123 275.369 266.889 270.041 115 97 101

Stopnja kratkoročnosti financiranja 14,7% 14,8% 9,6% 14,2% 101 65 147

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41). Družba je imela najbolj tvegano strukturo konec leta 2001, saj sta bili takrat najvišji stopnji kratkoročnosti in dolžniškosti financiranja. Zaradi nizke donosnosti sredstev in posledično višje cene dolgov, taka sestava ni bila ugodna. Zato se je družba v naslednjih letih razdolževala in s tem izboljšala možnosti za ugodnejše zadolževanje ob večjih novih projektih.

49

7.2.2 Analiza in kazalniki plačilne sposobnosti Kazalnike plačilne sposobnosti delimo na kazalnike kratkoročne in kazalnike dolgoročne plačilne sposobnosti. S kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti (slika 1) primerjamo dele ali celoto kratkoročnih sredstev s kratkoročnimi obveznostmi. Števec se spreminja, imenovalec pa je vedno enak.

SLIKA 1: KAZALNIKI KRATKOROČNE PLAČILNE SPOSOBNOSTI

0,00

1,20

1,00

0,80 Kratkoročni koeficientPospešeni koeficientHitri koeficient

0,40

0,60

0,20

2000 2001 200 32 200

leko lov (20 52-5 Letno čilo Teleko lov (2 1-6 Letno čilo Telek lo (2 4) Letno poročilo Telek lov (2 0-4 K st kratkoročnih obveznosti (tabela 12) je bi šja o na ta 2002.

čnim viri, kar lahko

T

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Vir: Letno poročilo Te ma S enije 03, 3); poro ma S enije 002, 6 2); poro oma S venije 001, 2 ;

oma S enije 000, 4 1).

ratkoročna pokrito la vi d ei

le leTo pomeni, da so dolgoročna sredstva financirnegativno vpliva na plačilno sposobno

ana tudi s kratkorost.

TABELA 12: RAZČLENJEN KRATKOROČNI KOEFICIEN

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovinaa 338 447 810 428 132 181 53

Kratkoročne finančne naložbea 133 349 2.283 4.916 262 654 215

Kratkoročne poslovne terjatvea 12.984 13.966 14.932 15.141 108 107 101

Zaloge 1.333 1.514 1.174 1.355 a 114 78 115

Kratkoročne obveznostia 29.540 34.075 18.819 32.245 115 55 171

Kratkoročni koeficient 0 8 2 8 0,5 0,4 1,0 0,6 95 214 66

O SITV očilo Teleko lov (2 2-5 Letno čilo Telek lo (2 1- Letno poročilo Telek ov 2 ); Letno poročilo Telekom ove 200 -41

pombe: a Vrednosti v mio . ir: Letno por ma S enije 003, 5 3);

poro oma S venije 002, 6 62); oma Sl enije ( 001, 24

a Sl nije ( 0, 40 ).

50

Vrednost p ešenega koeficienta (taosp bela 13) se ne razlikuje bistveno od kratkoročnega, edstev (priloga 1).

indeks 01/00

indeks 02/01

indeks 03/02

saj zaloge vsa leta predstavljajo manj kot 10 odstotkov gibljivih sr

TABELA 13: RAZČLENJEN POSPEŠENI KOEFICIENT

V mio SIT 2000 2001 2002 2003 (v%) (v%) (v%)

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovinaa 338 447 810 428 132 181 53

Kratkoročne finančne naložbea 133 349 2.283 4.916 262 654 215

Kratkoročne poslovne terjatvea 12.984 13.966 14.932 15.141 108 107 101

Kratkoročne obveznostia 29.540 34.075 18.819 32.245 115 55 171

Pospešeni koeficient 0,46 0,43 0,96 0,64 95 221 66

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telek Slo e (2 24 eko lov (20 40-4 Hitri koeficient (tabela 14) je vsa likvidn tavljanju kratkoročne plačsposobnosti, je pa običajno ugodna za donosnost in torej posredno za dolgoroč č sposobnost. Zaradi rednih in v velik ri zanesljivih prilivo dru lahko priv i

je tem malo oportunitetnih stroškov zaradi izgube

indeks 01/00

indeks 02/01

indeks 03/02

oma venij 001, ); Letno poročilo Tel ma S enije 00, 1).

leta nizek. Nizkeni težave pri zago

a pokritost kratkoročnih obveznosti z imi sredstv je lahko pomi ilne

no pla ilnoi me v si žba ošč

nizko stan denarnih sredstev in sdonosov.

TABELA 14: RAZŠIRJEN HITRI KOEFICIENT

2000 2001 2002 2003 (v%) (v%) (v%)

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovinaa 338 447 810 428 132 181 53

Kratkoročne finančne naložbea 133 349 2.283 4.916 262 654 215

Kratkoročne poslovne terjatve 12.984 13.966 14.932 15.141 108 107 101a

Kratkoročne obveznostia 29.540 34.075 18.819 32.245 115 55 171

Hitri koeficient 0,02 0,02 0,16 0,17 147 704 101

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 40-41). Kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti prikažejo plačilno sposobnost le na zadnji dan v letu in ne povedo nič o zanesljivosti prilivov in hitrosti obračanja sredstev, kar zanesljivo vpliva na plačilno sposobnost družbe. Popolnejšo sliko dobimo z izkazom denarnih tokov. S kazalniki dolgoročne plačilne sposobnosti (slika 2) ugotavljamo pokritost dela ali celote dolgoročnih sredstev z delom (samo lastnimi viri) ali celoto dolgoročnih virov.

51

SLIKA 2: KAZALNIKI DOLGOROČNE PLAČILNE SPOSOBNOSTI

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

1,10

1,20

1,30

1,40

2000 2001 2002 2003

Koef. kapitalskepokritosti osn. sred.Koef. kapitalskepokritosti dolg. sred.Koef. dolg. pokritostidolg. sred.

Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 40-41). Vrednost koeficienta kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (tabela 15) vsa leta narašča, saj je premosorazmeren višini lastnih virv, ki vseskozi naraščajo, in obratnosorazmeren vrednosti najbolj nelikvidnih sredstev (neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev). Kazalnik je od leta 2001 večji od 1, kar pomeni, da so, poleg najbolj nelikvidnih, s kapitalom financirana tudi druga dolgoročna sredstva.

TABELA 15: RAZČLENJEN KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH SREDSTEV

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Lastni viri (kapital)a 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

Neopredmetena dolg. sredstvaa 1.495 1.674 1.190 965 112 71 81

Opredmetene osnovna sredstvaa 183.288 180.921 167.720 159.560 99 93 95

Koef. kapitalske pokritosti osn. sred. 0,93 1,02 1,13 1,24 110 110 110

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 40-41). Vrednost koeficienta kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev (tabela 16) se giblje med med 0,73 in 0,81. Najvišja je zadnje leto, kar pomeni, da je bilo prav konec tega leta največ dolgoročnih sredstev financirano z lastnimi viri (81 odstotkov) in le 19 odstotkov s tujimi viri.

52

TABELA 16: RAZČLENJEN KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Lastni viri (kapital)a 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

Dolgoročna sredstvaa 221.528 255.657 245.157 245.973 115 96 100

Koef. kapitalske pokritosti dolg. sred. 0,78 0,73 0,78 0,81 94 106 104

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 40-41). Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev (tabela 17) je manjša od 1. Pomeni, da je del dolgoročnih sredstev financiran tudi s kratkoročnimi viri, kar lahko privede do kratkoročne plačilne nesposobnosti. Z usklajevanjem prilivov in odlivov se temu lahko izognemo, posebno če je čisti denarni tok v naslednjem letu pozitiven.

TABELA 17: RAZČLENJEN KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI DOLGOROČNIH SREDSTEV

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Lastni viri (kapital)a 172.058 187.066 191.000 199.098 109 102 104

Rezervacije (dolgoročne)a 1.077 1.146 1.015 1.410 106 89 139

Dolgoročne fin. in posl. obveznostia 30.855 46.282 49.167 31.288 150 106 64

Dolgoročna sredstvaa 221.528 255.657 245.157 245.973 115 96 100

Koef. dolg. pokritosti dolg. sred. 0,92 0,92 0,98 0,94 100 107 96

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 40-41). Ker družba s kratkoročnimi viri financira tudi dolgoročna sredstva, so čista obratna sredstva (tabela 18) negativna.

53

TABELA 18: RAZČLENJENA ČISTA OBRATNA SREDSTVA

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovinaa 338 447 810 428 132 181 53

Kratkoročne finančne naložbea 133 349 2.283 4.916 262 654 215

Kratkoročne poslovne terjatvea 12.984 13.966 14.932 15.141 107 107 101

Zalogea 1.333 1.514 1.174 1.355 114 78 115

AČRa 2.806 3.436 2.529 1.359 122 74 54

Kratkoročne fin. in posl. obveznostia 29.540 34.075 18.819 32.245 115 55 171

PČR (kratkoročne) 5.593 6.800 6.888 6.000 122 101 87

Čista obratna sredstvaa -20.345 -24.599 -6.508 -16.405 121 26 252

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Simboli: AČR = aktivne časovne razmejitve

PČR = pasivne časovne razmejitve Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 40-41). Najbolj nelikvidna sredstva so financirana z lastnimi viri, kar je ugodno za finančno stabilnost družbe. Niso pa z dolgoročnimi viri pokrita vsa dolgoročna sredstva, kar lahko pomeni slabšo kratkoročno plačilno sposobnost, če ne bi del kratkoročnih obveznosti pokrivali s prostim denarnim tokom ali novimi viri. Vsi omenjeni kazalniki pa nam govorijo le o plačilni sposobnosti družbe v preteklem obdobju. 7.2.3 Kazalniki dobičkonosnosti Tako čista dobičkonosnost kapitala (tabela 19) kot čista dobičkonosnost sredstev (tabela 20) sta nizka. Oba kazalnika od leta 2001 naraščata. V letu 2003 je bila čista dobičkonosnost kapitala prvič večja od čiste dobičkonosnosti sredstev (slika 3), kar pomeni, da so bili tuji viri cenejši od donosnosti sredstev in so povečali donosnost kapitala.

54

SLIKA 3: KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

0%

1%

6%

5%Koef. čistedobičkonosnostikapitala

4%

2%

3%

0 2001 200

Koef. čistedobičkonosnosti

200 2002 3

sredstev

Vir: Letno poročilo Telek o 2 - o Teleko ove 20 -6 elek ov 2 -2

a Slovenije (2000, 39-41).

DOBIČKONOSNOSTI

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

oma Sl venije ( 003, 52 54); Letno poročil ma Sl nije ( 02, 61 3); Letno poročilo T oma Sl enije ( 001, 24 5);

Letno poročilo Telekom

TABELA 19: RAZČLENJEN KOEFICIENT ČISTE KAPITALA

Čisti dobičeka 5.076 5.104 5.522 10.335 101 108 187

Povprečni kapital brez čistega poslovnega izidaa 161.130 177.040 186.824 191.267 110 106 102

Čisti poslovni izid poslovnega letaa 2.538 2.552 2.209 3.782 99 88 171

Koef. čiste dobičkonosnosti kapitala 3,15% 2,88% 2,96% 5,40% 92 103 183

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53-54); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62-63); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24-25); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 39-41).

55

TABELA 20: RAZČLENJENI KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI SREDSTEV

2000 2001 2002 2003

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

Čisti dobičeka 5.076 5.104 5.522 10.335 101 108 187

Dane obrestia 5.281 4.907 5.702 3.999 93 116 70

Povprečna sredstvaa 223.255 257.246 271.127 268.029 115 105 99

Koef. čiste dobičkonosnosti sredstev 4,64% 3,89% 4,14% 5,35% 84 106 129

Opombe: a Vrednosti v mio SIT. Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52-54); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61-63); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24-25); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 39-41). Mere stroškov tujih virov je bila v letih 2000 do 2002 višja od donosnosti sredstev. Družba se je zato v naslednjih letih razdolževala, da bi negativni efekt finančnega vzvoda čimmanj nižal donosnost kapitala. Hkrati pa je tudi z nižanjem stroškov in povečanjem prihodkov izboljševala donosnost sredstev, ki je v letu 2003 dosegla 5,35 odstotka. Donosnost ni visoka, je pa višja od mere stroškov tujih virov v tem letu. K temu je prispevalo tudi splošno znižanje obrestnih mer posojil. Znižala so se tako obresti za tuja posojila - EURIBOR je bil tega leta na zelo nizki ravni - kot obresti za domača posojila. Na nižanje domačih posojilih je poleg nižanja realnih obrestnih mer vplivalo tudi stalno nižanje temeljne obrestne mere.. 7.3 Denarni tok Za zunanje poročanje sestavljamo v Telekomu Slovenije, d.d. izkaz finančnega izida po posredni metodi (priloga 4), za notranje poročanje pa tudi po neposredni metodi. Izdelujemo dnevna (prilogi 6 in 7), mesečna (prilogi 6, 8 in 9) in letna (priloga 9) poročila o realiziranem denarnem toku, ki pa so vse le internega značaja in niso v vseh postavkah usklajene z revidiranimi računovodskimi izkazi, predvsem pa ne vključujejo prilivov in odlivov na deviznem računu. Osnovo za pripravo letnega plana denarnih tokov (priloga 9) tvorita plana bilance stanja in uspeha, z upoštevanjem zamika plačil. Za posamezne postavke (stroški dela, financiranje, naložbenje) pridobivamo podatke iz planov denarnih tokov posameznih funkcij družbe. Vrednosti postavk letnega plana, predvsem prilive in odlive pri poslovanju, razdelimo po mesecih glede na izračunano povprečje le-teh v posameznih mesecih prejšnjih let, ob upoštevanju že znanih večjih prilivov in odlivov denarnih sredstev. Pri izdelavi plana prilivov in odlivov pri naložbenju upoštevamo delovne plane teh poslovnih področij. Odlivi pri financiranju so večinoma znani (določeni s pogodbami); spreminjajo se le zaradi spremenljivega dela obrestne mere ali nepredvidenega financiranja. Razlika med omenjenimi prilivi in odlivi so potrebni prilivi pri financiranju.

56

Plan dnevnih denarnih tokov (priloga 5) izdelujemo za vsaj tri mesece vnaprej, po potrebi tudi več. Temelji na znanih podatkih, ki jih zajemamo iz informacijskega sistema in naših predvidevanjih. Redno ga dopolnjujemo z upoštevanjem novih znanih podatkov. Pri izdelavi dnevnih planov je poudarek na presežku in primanjkljaju denarnih sredstev. Pomembni so torej skupni prilivi in odlivi, ne pa toliko razdelitev po vrstah. Tudi pri dnevnem poročilu o realizaciji denarnega toka (prilogi 6), je poudarek le na višku in primanjkljaju denarnih sredstev. Ker pa ob času izdelave še ne poznamo vseh realiziranih prilivov denarnih sredstev, le-te upoštevamo pri izdelavi poročila za naslednji dan. Prilive in odlive delno razčlenimo po vrstah (priloga 7 ), zbir vseh dnevnih prilivov in odlivov pa tvori mesečni denarni tok (priloga 8). Tako dobljen podatek sicer ni povsem točen, vendar je kljub temu primerna podlaga za planiranje. Po hitri, le za notranje potrebe analize denarnih tokov izvedeni, obdelavi izpiskov transakcijskih računov izdelamo nove dnevne in na podlagi teh mesečna (priloga 9) in letna (prilogi 9) poročila o denarnih tokovih. Te primerjamo s planiranimi (priloga 9) in v primeru večjih odstopanj po potrebi izdelamo rebalans planov denarnih tokov. Na podlagi letnega plana tokov denarnih sredstev planiramo predvideno zadolževanje v naslednjem letu. Če ima družba po planiranih prilivih in odlivih presežek denarnih sredstev pa planiramo dodatno razdolževanje (predčasna vračila posojil). Pri tem seveda pazimo, da družba, zaradi nihanja denarnih sredstev, med letom ne bi bila plačilno nesposobna. To lahko bolje zagotovimo z mesečnimi plani. Kratkoročne primanjkljaje denarnih sredstev pokrivamo s kratkoročnimi posojili ali odlogi plačil dobaviteljem. Drugih oblik zadolževanja skoraj ne uporabljamo, saj so izračuni pokazali, da so dražje od navedenih. S kreditno sposobnostjo nimamo težav, zato so nam banke pripravljene odobriti posojila po ugodnih pogojih. Za ponudbe vedno zaprosimo več bank , jih ocenimo in izberemo najugodnejšo. Zadolževanje je možno tudi pri hčerinskih družbah, vendar ima to tudi nekaj pomanjkljivosti, saj se je potrebno prilagajati denarnemu toku teh družb. Presežke denarnih sredstev med letom plasiramo v finančne naložbe v obliki kratkoročnih bančnih depozitov in vrednostnih papirjev. Vrednostni papirji so lahko tudi dolgoročni, če kotirajo na borzi. Prednostna kriterija pri odločanju sta varnost in ročnost, šele nato tudi donosnost, ki pa je seveda ne zanemarimo. V primeru naložb v depozite pridobimo od zaupanja vrednih bank ponudbe za depozite s točno določeno ročnostjo in nato izberemo najdonosnejšo (tisto z najvišjo ceno). Kot zaupanja vredne banke upoštevamo banke, za katere lahko na podlagi objektivnih kazalcev (boniteta, banka pri kateri imamo najeto posojilo ) ocenimo, da bo pri njih naložba varna. Ročnost uskladimo s planiranim denarnim tokom. Poleg vezav sredstev pri bankah, kupujemo tudi zakladne menice, obveznice in ostale vrednostne papirje družb z dobro boniteto. Za tako plasiranje sredstev se odločimo, če je donosnost večja od donosnosti depozitov in če je ročnost glede na planirani denarni tok primerna.

57

Ker družba nikoli ne planira plačilne nesposobnosti, ima v tekočem mesecu večinoma presežke denarnih sredstev, ki jih plasira v obliki depozitov do trideset dni (deponiranje sredstev pri poslovnih bankah). Ob višku denarnih sredstev predčasno plačujemo račune in si pri tem obračunamo finančni popust. Ostanek sredstev na transakcijskem računu pa vežemo kot nočni depozit po letni pogodbi. Za upravljanje z denarnimi sredstvi je odgovorna finančna služba. V okviru upravljanja denarnih sredstev pripravlja plane denarnih tokov, spremlja in analizira denarne tokove, pripravlja predloge za zadolževanje in ga realizira, plasira sredstva v finančne naložbe ter spremlja in analizira razmere na denarnem trgu. 7.4 Oblikovanje likvidnostne rezerve

Za potrebe likvidnostne rezerve ima Telekom Slovenije sklenjeno z banko okvirno pogodbo, na podlagi katere lahko kadarkoli koristimo posojilo do določenega zneska. Poleg tega imamo dovoljeno tudi negativno stanje (tako imenovani limit) na transakcijskem računu (TRR), vendar ga zaradi visoke cene koristimo le izjemoma. Praviloma vedno planiramo pozitivno stanje.

Dovoljeni limit nam olajša operativno delo. Zapadle obveznosti tako lahko plačamo že zjutraj, čeprav še nimamo prilivov in to povzroči negativno stanje na TRR, tokom dneva pa to negativno stanje pokrijemo z dnevnimi prilivi. Konec dneva je stanje na računu običajno pozitivno, zato nam za uporabo sredstev iz limita ni potrebno plačati obresti. Morebitne neplanirane odlive torej pokrijemo z dnevnimi prilivi. Velika likvidnostna rezerva je torej tudi tekoči priliv, ki ga upoštevamo kot razpoložljiva sredstva naslednji dan.

V dneh, ko zapadajo izstavljeni računi, koristimo za plačila tudi ta priliv, saj je do določene višine zelo zanesljiv in bi v nasprotnem primeru predstavljal nepotrebno veliko likvidnostno rezervo. Sicer pa običajno koristimo za vezavo sredstev - depozite, do dni, ko so planirani prilivi (brez upoštevanja vnovčevanja teh depozitov) manjši od planiranih odlivov. Ob teh dneh za uravnavanje denarnih sredstev uporabljamo tudi depozite na odpoklic.

Večino denarnih sredstev, ki ostanejo na transakcijskem računu, vežemo kot nočni depozit. Z eno od bank, pri kateri imamo odprt transakcijski račun, imamo sklenjeno pogodbo, da konec dneva vežejo denarna sredstva na našem transakcijskem računu kot nočni depozit. Tako za ta sredstva dobimo večje obresti kot za nevezana denarna sredstva, na razpolago pa so že naslednji dan. Že takoj zjutraj jih vidimo med prilivi in jih lahko uporabljamo. Razlika v obrestnih merah depozitov ne glede na rok vezave je majhna, tako da ni velike razlike v oportunitetnih stroških te vezave glede na vezave za daljši čas.

58

8 SKLEPNE UGOTOVITVE Telekom Slovenije je reden plačnik, kar pomeni, da je vsakodnevno plačilno sposoben. To zagotavlja z dobrim planiranjem denarnih sredstev (letnim, mesečnim in dnevnim) ter veliko likvidnostno rezervo, ki pa družbi ne povzroča večjih stroškov. Za možnost koriščenja posojila in negativno stanje denarnih sredstev na transakcijskem računu tekom dneva ne plačujemo obresti. Stroški nastanejo le ob sklenitvi posla in v primeru, da to »rezervo« koristimo. Kljub dobri kratkoročni plačilni sposobnosti pa so kratkoročni koeficienti nizki. Iz tega vidimo, da nam le-ti ne povedo vsega. Zaradi rednih prilivov (veliko število uporabnikov naših storitev in vedno približno enak odstotek neplačnikov) in zgoraj omenjene likvidnostne rezerve bi lahko imeli še nižje stanje denarnih sredstev in s tem manj oportunitetnih stroškov. Običajno pa imamo dokaj visoko likvidnostno rezervo denarnih sredstev (skoraj ves tekoči priliv). Ker pa ga vsak dan vežemo kot nočni depozit, prinaša večji donos od sredstev na transakcijskem računu. Predlagala bi dogovor z banko o povečanju dovoljenega negativnega stanja (limita). Družba bi tako lahko uporabila dnevni priliv in imela še vedno dovolj veliko likvidnostno rezervo. Občasno bi stanje sicer bilo negativno, vendar bi to lahko pokrili z večjo obrestno mero, ki bi jo dobili zaradi daljše vezave depozitov. Res pa je, da je ta razlika obrestnih mer v tem trenutku premajhna, da bi pokrila stroške občasnega negativnega stanja, saj je cena le-tega še vedno visoka. Povečano dovoljeno negativno stanje bi nam prišlo prav v obdobjih, ko bo stanje depozitov nižje in bo potrebno dodatno zadolževanje. Takrat izdelana primerjava med ceno zadolževanja in občasnega koriščenja limita bo pokazala, katera od obeh možnosti je za družbo smotrnejša. Prilivi tekom meseca zelo nihajo in niso usklajeni z odlivi, če tega ne usklajujemo z vezavo sredstev ali koriščenjem limita. Stopnja dolgoročnosti financiranja je visoka, še vedno pa vsa dolgoročna sredstva niso financirana z dolgoročnimi viri, zato je vrednost koeficienta dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev manjša od ena in so čista obratna sredstva negativna. To je posledica politike razdolževanja in načrtnega vračila dela dolgoročnih posojil v letu 2004, za kar se je vodstvo odločilo, ker ni imelo projektov v katere bi usmerilo viške denarnih sredstev. Zato kljub negativnim čistim obratnim sredstvom ne pričakujemo težav s kratkoročno plačilno sposobnostjo, ker denarni tok to omogoča. Donosnost sredstev je v Telekomu Slovenije vsa leta nizka. Do leta 2003 je bila nižja od cene tujih virov, zato je bila politika razdolževanja pravilna. V letu 2003 je bila donosnost sredstev najvišja in prvič višja od cene tujih virov. Tako so tuji viri povečevali donosnost lastnih virov, ki je bila zato višja od donosnosti sredstev. Najpomembnejši pa je trend gibanja donosnosti, tako sredstev kot lastnih virov, ki kaže na pozitivne premike. Tako je sedaj priložnost za investiranje v nove projekte, ki pa morajo biti donosnejši od cene tujih virov. Te so - posebno obrestne mere tujih posojil - trenutno ugodne. Zaradi nizke stopnje dolžniškosti novo zadolževanje ni problematično. Zaradi višje donosnosti sredstev od cene tujih virov v letu 2003 in dobrih polletnih rezultatov v letu 2004 (Zmagaj 2004, 6), ki nakazujejo, da bo donosnost v tem letu še večja, bi s povečanjem zadolževanja (višji koeficient finančnega vzvoda) povečali

59

donosnost lastnih virov. Pri zadolževanju pa je potrebno paziti na ceno in ročnost. Pomembno je zbiranje in primerjava ponudb posojilodajalcev. To so lahko domače in tuje banke ter tudi dobavitelji. Primerjati je potrebno efektivno obrestno mero, torej vse stroške posojila. Pomembna so tudi pogajanja, saj tako lahko, če že ne obrestne mere, znižamo vsaj ostale stroške posojila. Posebej bi izpostavili posojila Evropske investicijske banke (EIB), katerih obrestna mera je zelo ugodna. Ker pa EIB zahteva pred koriščenjem posojila zavarovanje le-tega, je potrebno k tej obrestni meri prišteti tudi vse stroške banke garanta oziroma stroške garancije. Zadolževanje pa je možno tudi na druge načine (izdaja obveznic). Stroške le-tega, vključno s stroški dela zaposlenih in zunanjih svetovalcev, ki pri tem sodelujejo, moramo primerjati s stroški najema posojila in se šele nato odločiti o obliki zadolževanja. Cena tujih virov pa ne sme preseči predvidene donosnosti v naslednjih letih. Kot smo že omenili, so trenutne referenčne obrestne mere (EURIBOR, LIBOR) zelo nizke. Nevarno za donosnost lastnih virov pa je, če se povišajo, še posebej, če se povišajo nad donosnost sredstev. Zato je potrebno tveganje spremembe obrestne mere zavarovati in to sedaj, ko so obrestne mere še nizke. Ko se bodo dvignile, se bo dvignila tudi cena izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi lahko to zavarujemo. Izvedeni finančni instrumenti za zavarovanje obrestnega tveganja so obrestne opcije, ki omogočajo zavarovanje obrestne mere ob plačilu premije. Pri prejetih posojilih se z nakupom obrestne opcije lahko zavarujemo pred dvigovanjem obrestnih mer. Z dogovorom o terminski obrestni meri (Forward Rate Agreement) si zagotovimo dogovorjeno obrestno mero za določeno časovno obdobje v prihodnosti. Odločimo se lahko za : • zamenjavo obrestne mere (Interest Rate Swap), • obrestno kapico (Interest Rate Cap), • obrestno ovratnico (Interest Rate Collar) ali • razne kombinacije med njimi. Zamenjava obrestnih mer nam omogoča zamenjavo variabilne obrestne mere za fiksno. Nakup obrestna kapice nam da pravico, da pozovemo izdajatelja k plačilu razlike med izvršilno (dogovorjeno obrestno mero) in dejansko obrestno mero (običajno takratno referenčno obrestno mero) na posamezne dneve dospetja plačil obrest. To pravico bi izvršili le v primeru, ko bo tržna obrestna mera višja od izvršilne, saj se nam bi to le takrat izplačalo. Za to pravico pa moramo izdajatelju vnaprej plačati premijo. Obrestna ovratnica je opcijska kombinacija sestavljena iz nakupa obrestne kapice (cap) in prodaje obrestnega dna (floor). Premija, ki jo dobimo za prodajo obrestnega dna zmanjša oziroma včasih celo izniči (ovratnica brez plačila premije - Zero Cost Collar) stroške nakupa obrestne kapice.

60

Pred začetkom trgovanja podpišemo s pogodbeno stranko Krovno pogodbo za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti (ISD Master Agreement), za sklepanje terminskih poslov pa Pogodbo o okvirnih pogojih sklepanja terminskih poslov. Pred tem pa moramo z izračuni preveriti prednosti in slabosti nakupa posameznega instrumenta. Posebno pomembno je denarna vrednost dobička ali izgube pri nakupu instrumenta ob različnih predvidenih gibanjih referenčnih obrestnih mer v prihodnosti in da cena tujih virov ne bo višja od donosnosti sredstev. Seveda pa se ne sme znižati donosnost poslovanja. Ta naj bi se še povečala. To lahko zagotovimo z znižanjem odhodkov ali s povečanjem prihodkov. Za znižanje odhodkov pri poslovanju (stroškov za osnovna sredstva, material in storitve) je potrebno: • imeti opredeljene elemente za pridobivanje ponudb in sklepanje pogodb z dobavitelji

osnovnih sredstev, materiala in izvajalci storitev ter navodila o pogojih in postopkih za oddajanje del izvajalcem in v njih opredeliti:

o način oddaje del, o vodenje izbora, o vsebino ponudbe, o plačilne pogoje, o penale;

• izbrati najugodnejšega ponudnika; • poiskati možnosti uporabe cenejših materialov in nakupa pri novih dobaviteljih; • znižanje cen glavnih dobaviteljev; • racionalna nabava pohištva in računalniške opreme; • razvrstitev materiala po ABC metodi in centralna nabava materiala iz skupin A in B; • računalniško vodenje zalog po minimalnih, maksimalnih in signalnih količinah. Odhodke pri financiranju lahko zmanjšamo z znižanjem obrestne mere posojil. Za to mora skrbeti finančna služba z dogovornim znižanjem že določenih obrestnih mer posojil, predčasnimi vračili neugodnih posojil in najemanjem novih posojil po ugodnejših pogojih. Povečanje poslovnih prihodkov lahko zagotovimo le z uvajanjem novih proizvodov in storitev. Ob enakih prihodkih pa lahko zagotovimo več prejemkov in s tem denarnih sredstev z znižanjem terjatev. To lahko dosežemo z: • mesečnim spremljanjem stanja zapadlih terjatev, • preverjanjem bonitete kupcev, • intenzivno izterjavo (opominjanje, obračunavanje obresti, izterjava preko sodišča), • odobritvijo finančnih popustov za predčasna plačila, • poravnavo s pobotom ali odstopom terjatev, • naročanjem blaga in storitev pri nesolventnem dolžniku (pod konkurenčnimi pogoji). Odpis terjatev se izvede šele, ko so izčrpane vse ostale možnosti za izterjavo. To je naloga finančne in prodajne službe.

61

Kratkoročno plačilno sposobnost in odpravo primanjkljaja dolgoročnih virov sredstev lahko zagotovimo z znižanjem kratkoročnih obveznosti ali z nižanjem dolgoročnih sredstev. Kratkoročne obveznosti lahko znižamo z najemom dolgoročnih virov namesto kratkoročnih. V primeru Telekoma Slovenije, kjer predstavljajo kratkoročne finančne obveznosti konec leta 2003 le del dolgoročnih posojil, ki zapadejo v letu 2004, bi lahko izboljšali kratkoročno plačilno sposobnost, če bi bilo to potrebno, le s podaljšanjem odplačilne dobe posojil (dogovor s posojilodajalci) ali pa z najetjem novih dolgoročnih posojil. Kratkoročno plačilno sposobnost pa se lahko zagotavlja tudi kljub nizkim koeficientom kratkoročne plačilne sposobnosti s podaljšanjem rokov plačil dobaviteljem (dogovor z dobavitelji). Dolgoročna sredstva lahko znižamo z dezinvestiranjem : • odprodajo osnovnih sredstev, ki niso nujno potrebna za opravljanje osnovne

dejavnosti: zemljišča, zgradbe, poslovni prostori, počitniške zmogljivosti in drugi objekti družbenega standarda (stanovanja, prikolice, kontejnerji, počitniški domovi),

• unovčenje lastninskih naložb, kjer družba nima upravljavskega interesa.

62

9 POVZETEK Zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilno sposobnosti je eden od osnovnih ciljev vsake gospodarske družbe. Le trajno plačilno sposobna družba je sposobna preživeti in se razvijati v okolju globalnega tržnega gospodarstva. Zato pa je poleg plačilne sposobnosti potrebno zagotoviti tudi dolgoročno donosnost sredstev – torej poslovati z dobičkom. Zagotavljanje plačilne sposobnosti je naloga finančne funkcije. Ta z izdelavo kratkoročnih (dnevnih, mesečnih in letnih ) ter dolgoročnih (večletnih) planov denarnih tokov, analizo kazalnikov in sledenjem dejanskim trendom predvideva, s financiranjem in upravljanjem z denarnimi sredstvi pa zagotavlja plačilno sposobnost družbe. Pri tem mora ves čas upoštevati tako zahtevo po priskrbi ustrezne višine denarnih sredstev za pokrivanje obveznosti kot zahtevo po donosnosti sredstev. Previsoka plačilna sposobnost lahko namreč negativno vpliva na donosnost družbe. Plačilno sposobnost merimo s kazalniki plačilne sposobnosti, ki pa kažejo le stanje na določen dan in ne dajejo vedno prave slike. O tem se lahko prepričamo na primeru družbe Telekom Slovenije,d.d., katere kazalniki kratkoročne plačilne sposobnosti niso ugodni, družba pa z njenim zagotavljanjem kljub temu nima težav. KLJUČNE BESEDE Plačilna sposobnost, donosnost, finančna funkcija, denarni tok, kazalniki, financiranje SUMMARY One of the basic goals of each company is to assure short and long term solvency. Only continually solvent companies can survive and succeed in conditions of global market economy. In order to realize that, company must, beside solvency, assure also long term profitability of its assets – therefore profitable operation. To take care of solvency is responsibility of financial function within company. By preparing short term (daily, monthly and yearly) and long term (for few years in advance) cash-flow plans, analysis of indexes and by monitoring of actual trends, financial function predicts solvency, while by funding and by managing of disposable funds it assures solvency. All the time, the balance between the required funding for covering outstanding claims and profitability of the assets has to be considered. Solvency, higher than necessary will always lower profitability of the company. Solvency can be measured with appropriate indicators, however since they show only “one day picture” they do not offer complete information. This can be clearly shown on example of Telekom Slovenije, d.d. which, in spite of unfavourable short term solvency indicators, has no difficulties with solvency. KEY WORDS Solvency, profitability, financial function, cash-flow, indicators, financing

63

10 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV 1. Biščak, Jože. 2004. Ljudje veliko sprašujejo. Delničar 84: 18 - 19 2. Bergant, Živko (05. 10. 2000). Znaki podjetniške krize. Podjetje in delo, Št.: 6,

[online]. Dostopno na: http://www.gvin.com/revije/PrikazClanka/PrikazClanka.asp?articleID=166 [16. 5. 2003]

3. Bergant, Živko (11. 06. 1998). Poslovna odličnost: Finančni kazalci kakovostnega

poslovanja. Gospodarski vestnik, Št.: 23, [online]. Dostopno na: http://www.gvin.com/revije/PrikazClanka/PrikazClanka.asp?articleID=71891 [16. 5. 2003]

4. Bergant, Živko. 1995. Sistem kompleksne analize finančnega položaja podjetja,

druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: ITEO. 5. Consleg system of Office for Official Publication of the European Communities. (1.

5. 2004a). Fourth council direktive of 25 July 1978. 1178L0660,[online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1978/en_1978L0660_do_001.pdf [15. 7. 2004]

6. Consleg system of Office for Official Publication of the European Communities. (1.

5. 2004b). First council direktive of 9 March 1968. 1168L0151,[online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1968/en_1968L0151_do_001.pdf [15. 7. 2004]

7. Consleg system of Office for Official Publication of the European Communities. (1.

1. 1995). Second council direktive of 13 December 1976. 1177L0091,[online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1977/en_1977L0091_do_001.pdf [15. 7. 2004]

8. Čokelc, Stanko. 1994. Bilanciranje premoženja in kapitala, poslovno-izidni,

finančni in denarni tokovi. Nazarje: Igea. 9. Fürst, Tanja (18. 12. 2003). Izbirajmo med več viri financiranja nakupa poslovnih

prostorov. Finance, dne 19. 12. 2003, [online]. Dostopno na: http://www.finance-on.net/show.php?id=63758&src=pj191203 [19. 12. 2003]

10. Horvat, Tatjana. 2004. Koordiniranje letnih poročil zunanjim uporabnikom. V:

Zbornik referatov - 36. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, Portorož, 7.-9. april 2004. urednik Ivan Turk. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

11. Koletnik, Franc. 1991. Koliko je vredno podjetje. Ljubljana: Zveza društev

računovodskih in finančnih delavcev Slovenije.

64

12. Knez-Riedl, Jožica. 1997. Poslovna in finančna zanesljivost v kontekstu bonitete podjetja. Naše gospodarstvo 43(5/6), 464-468.

13. Letno poročilo Telekoma Slovenije, d.d., za leto 2003 14. Letno poročilo Telekoma Slovenije, d.d., za leto 2002 15. Letno poročilo Telekoma Slovenije, d.d., za leto 2001 16. Letno poročilo Telekoma Slovenije, d.d., za leto 2000 17. Mlinarič, Franjo. 2000. Ali bo zakon o finančnem poslovanju res opravil s finančno

nedisciplino? IKS 27(6), 15-46. 18. Nova Ljubljanska banka. 2004. Terjatve spreminjamo v denar. Kažipot 25: 16 - 17 19. Official Journal of the European the Communities. (11. 9. 2002). Rerulation (EC)

No 1606/2002 of the European Parliament and of the Council of 19 July 2002. [online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/en/consleg/pdf/1968/en_1968L0151_do_001.pdf [15. 7. 2004]

20. Petrič, Tine (27. 03. 2003). So sinergije le mit? Manager, Št.: 4, [online]. Dostopno

na: http://www.gvin.com/revije/PrikazClanka/PrikazClanka.asp?articleID=748863 [16. 5. 2003]

21. Repovž, Leon. 1983. Odločanje o kratkoročnem financiranju na podlagi denarnih

tokov v OZD. Ljubljana: ZFRDS. 22. Repovž, Leon. 1997b. Odločitve o gospodarjenju pri kratkoročnem financiranju

podjetja. Naše gospodarstvo 43(5/6), 512-517. 23. Slapničar, Sergeja. 2004. Spremembe v računovodstvu ob prehodu v Evrposko

unijo. V: Zbornik referatov - 36. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, Portorož, 7.-9. april 2004. urednik Ivan Turk. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

24. Slovenski inštitut za revizijo. 1998. Kodeks poslovno-finančnih načel. Ljubljana. 25. Turk, Ivan. 1990. Uvod v ekonomiko poslovnega sistema. Ljubljana: Zveza društev

računovodskih in finančnih delavcev Slovenije. 26. Turk, Ivan. 1985 Finančno računovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Borisa

Kidriča in Maribor: Visoka ekonomsko komercialna šola 27. Uradni list RS. 2003. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti 56/2003. 28. Uradni list RS. 2001. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti 109/2001.

65

29. Uradni list RS. 2001. Slovenski računovodski standardi 107/2001. 30. Uradni list RS. 1999. Zakon o finančnem poslovanju podjetij 54/1999. 31. Uradni list RS. 1993. Zakon o gospodarskih družbah 30/1993. 32. Volkart, Rudolf. 2000. Unternehmensfinanzierung und Kreditpolitik. Zürich:

Versus Verlag AG. 33. Weiss, Monika. (9. 3. 2004a). Obrnejo vsaj 40 milijard tolarjev na leto. Finance,

[online]. Dostopno na: http://www.finance-on.net/show.php?id=68823&src=pj100304 [10. 3. 2004]

34. Weiss, Monika. (9. 3. 2004b). Financiranje dražje od bančnih posojil. Finance, [online]. Dostopno na: http://www.finance-on.net/show.php?id=68820&src=pj100304 [10. 3. 2004]

35. Zmagaj, Peter. 2004. Višja dividenda za Telekom ni katastrofa. Finance 170: 6 36. Zorko, Nadja. (17. 3. 2003). Kako krmariti s kratkoročnimi financami. Svetovalec iz

Gospodarskega vestnika Št.:11,[online]. Dostopno na: http://www.gvin.com/revije/PrikazClanka/PrikazClanka.asp?articleID=744550 [16. 5. 2003]

66

11 SEZNAM TABEL TABELA 1: KAPITAL 43 TABELA 2: REZERVACIJE 43 TABELA 3: DOLGOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 44 TABELA 4: KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 45TABELA 5: PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (PČR) 45 TABELA 6: KAZALNIKI FINANCIRANJA 46 TABELA 7: RAZČLENJENA STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA 46TABELA 8: RAZČLENJENA STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA 47TABELA 9: RAZČLENJEN KOEFICIENT DOLGOVNO - KAPITALSKEGA

RAZMERJA 47 TABELA 10: RAZČLENJENA STOPNJA DOLGOROČNOSTI FINANCIRANJA 48TABELA 11: RAZČLENJENA STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA 48TABELA 12: RAZČLENJEN KRATKOROČNI KOEFICIENT 49 TABELA 13: RAZČLENJEN POSPEŠENI KOEFICIENT 50 TABELA 14: RAZŠIRJEN HITRI KOEFICIENT 50 TABELA 15: RAZČLENJEN KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI OSNOVNIH

SREDSTEV 51 TABELA 16: RAZČLENJEN KOEFICIENT KAPITALSKE POKRITOSTI

DOLGOROČNIH SREDSTEV 52 TABELA 17: RAZČLENJEN KOEFICIENT DOLGOROČNE POKRITOSTI

DOLGOROČNIH SREDSTEV 52 TABELA 18: RAZČLENJENA ČISTA OBRATNA SREDSTVA 53 TABELA 19: RAZČLENJEN KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI KAPITALA

54TABELA 20: RAZČLENJENI KOEFICIENT ČISTE DOBIČKONOSNOSTI SREDSTEV

55

67

12 SEZNAM SLIK SLIKA 1: KAZALNIKI KRATKOROČNE PLAČILNE SPOSOBNOSTI 49 SLIKA 2: KAZALNIKI DOLGOROČNE PLAČILNE SPOSOBNOSTI 51 SLIKA 3: KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI 54

68

13 SEZNAM PRILOG

PRILOGA 1: BILANCA STANJA (PASIVA) DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA LETA 2000, 2001, 2002 IN 2003 (V MIO SIT) 1

PRILOGA 2: BILANCA STANJA (AKTIVA) DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA LETA 2000, 2001, 2002 IN 2003 (V MIO SIT) 2

PRILOGA 3: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA LETA 2000, 2001, 2002 IN 2003 (V MIO SIT) 3

PRILOGA 4: IZKAZ FINANČNEGA IZIDA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA LETI 2002 IN 2003 (V MIO SIT) 3

PRILOGA 5: PLAN DENARNEGA TOKA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA NOVEMBER 2003 (V MIO SIT) - NE VKLJUČUJE DEVIZNEGA RAČUNA 5

PRILOGA 6: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA NOVEMBER 2003 (V 000 SIT) - NE VKLJUČUJE DEVIZNEGA RAČUNA 6

PRILOGA 7: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. NA DAN 3. 11. 2003 (V SIT) - NE VKLJUČUJE DEVIZNEGA RAČUNA 7

PRILOGA 8: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA NOVEMBER 2003 (V SIT) - NE VKLJUČUJE DEVIZNEGA RAČUNA 8

PRILOGA 9: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D.D. ZA LETO 2003 (V 000 SIT) - NE VKLJUČUJE DEVIZNEGA RAČUNA 9

1

PRILOGA 1: BILANCA STANJA (PASIVA) DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za leta 2000, 2001, 2002 in 2003 (v mio SIT)

OBVEZNOSTI DO VIROV 2000 delež v% 2001

delež v% 2002

delež v% 2003

delež v%

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

A. KAPITAL 172.058 71,95 187.066 67,93 191.000 71,57 199.098 73,73 109 102 104

I.Vpoklicani kapital 65.355 37,98 65.355 34,94 65.355 34,22 65.355 32,83 100 100 100

1.Osnovni kapital 65.355 65.355 65.355 65.355 100 100 100

II.Kapitalske rezerve 30.227 30.227 30.227 30.227

III.Rezerve iz dobička 11.417 6,64 24.857 13,29 28.170 14,75 44.683 22,44 218 113 159

2.Rezerve za lastne deleže 0 0 0 880

3.Statutarne rezerve 0 0 11.104 12.995 117

4.Druge rezerve iz dobička 11.417 24.857 17.066 30.808 218 69 181

IV.Preneseni čisti poslovni izid 14.012 8,14 15.566 8,32 15.528 8,13 5.228 2,63 111 100 34

V.Čisti poslovni izid poslovnega leta 2.538 1,48 2.552 1,36 2.209 1,16 3.782 1,90 101 87 171

VI.Prevred.popravki kapitala 48.509 28,19 48.509 25,93 49.511 25,92 49.823 25,02 100 102 101

1.Splošni 48.509 48.509 48.509 48.509 100 100 100

2.Posebni 0 0 1.002 1.314 131

B. REZERVACIJE 1.077 0,45 1.146 0,42 1.015 0,38 1.410 0,52 106 89 139

C.FINANČNE IN POSLOVNE OBV. 60.395 25,26 80.357 29,18 67.986 25,47 63.533 23,53 133 85 93

a) Dolg. finančne in poslovne obv. 30.855 51,09 46.282 57,60 49.167 72,32 31.288 49,25 150 106 64

2.Dolg. finančne obveznosti do bank 22.031 37.701 47.269 31.264 171 125 66

4. Dolg. posl. obv. do dobaviteljev 8.788 8.546 1.869 0 97 22 0

8.Dolg.fin.in posl.obv.do drugih 36 36 29 24

b) Krat. finančne in poslovne obv. 29.540 48,91 34.075 42,40 18.819 27,68 32.245 50,75 115 55 171

1.Krat.obveznosti na podlagi obveznic 0 7 6 6 92 100

2.Krat. finančne obveznosti do bank 500 20.168 6.316 13.573 4034 31 215

3. Krat. posl. obv. na podlagi predujmov 16 6 1 2 38 17 200

4. Krat. posl. obv. do dobaviteljev 20.597 10.146 8.428 8.502 49 83 101

6.Krat.fin.in posl.obv.do podj.v skupini 5.962 1.325 1.018 6.272 22 77 616

8.Krat.fin.in posl.obv.do drugih 2.465 2.424 3.050 3.890 98 126 128

D. PČR 5.593 2,34 6.800 2,47 6.888 2,58 6.000 2,22 122 101 87

PASIVA SKUPAJ 239.123 100,00 275.369 100,00 266.889 100,00 270.041 100,00 115 97 101

Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 53); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 62); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41).

2

PRILOGA 2: BILANCA STANJA (AKTIVA) DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za leta 2000, 2001, 2002 in 2003 (v mio SIT)

SREDSTVA 2000 delež v% 2001

delež v% 2002

delež v% 2003

delež v%

indeks 01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

A. STALNA SREDSTVA 221.411 92,59 255.566 92,81 245.081 91,83 245.901 91,35 115,43 95,90 100,33

I. Neopredmetena dolg. sredstva 1.495 0,68 1.674 0,66 1.190 0,49 965 0,39 111,97 71,09 81,09

II. Opredmetene osnovna sredstva 183.288 82,78 180.921 70,79 167.720 68,43 159.560 64,89 98,71 92,70 95,13

1.Zemljišča in zgradbe 133.389 128.498 126.954 96,33 98,80

a.Zemljišča 3.110 3.973 4.559 127,75 114,75

b.Zgradbe 130.279 124.525 122.395 95,58 98,29

3.Druge naprave in oprema 39.790 32.544 27.420 81,79 84,26

4.Osnovna sredstva , ki se pridobivajo 7.742 6.678 5.186 86,26 77,66

a.Predujmi za pridobitev OOS 13 0 0 0,00

b.Opredm.OS v gradnji ali izdelavi 7.729 6.678 5.186 86,40 77,66

III.Dolgoročne finančne naložbe 36.628 16,54 72.971 28,55 76.171 31,08 85.376 34,72 199,22 104,39 112,08

1.Delnice in deleži podj.v skupini 71.934 75.192 83.478 104,53 111,02

5.Drugi dolgoročni deleži 427 354 366 82,90 103,39

6.Druge dolg.fin.terjatve 610 625 652 102,46 104,32

7.Lastni deleži 0 0 880

IV.Popravek kapitala - vpis.kap. 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0 0,00

B.GIBLJIVA SREDSTVA 14.905 6,23 16.367 5,94 19.275 7,22 21.912 8,14 109,81 117,77 113,68

I.Zaloge 1.333 8,94 1.514 9,25 1.174 6,09 1.355 6,18 113,58 77,54 115,42

1.Material 754 590 890 78,25 150,85

3.Proizvodi in trgovsko blago 760 584 465 76,84 79,62

II. Poslovne terjatve 13.101 87,90 14.057 85,89 15.008 77,86 15.213 69,43 107,30 106,77 101,37

a)Dolgoročne poslovne terjatve 117 0,89 91 0,65 76 0,51 72 0,47 77,78 83,52 94,74

1.Dolgoročne posl.terjatve do kupcev 89 74 65 83,15 87,84

4.Dolg.posl.terjatve do drugih 2 2 7 100,00 350,00

b)Kratkoročne poslovne terjatve 12.984 99,11 13.966 99,35 14.932 99,49 15.141 99,53 107,56 106,92 101,40

1.Krat.posl.terjatve do kupcev 12.002 12.441 12.076 103,66 97,07

2.Krat.posl.terjatve do podj.v skupini 1.278 1.765 2.080 138,11 117,85

4.Kratkoročne terjatve do drugih 686 726 985 105,83 135,67

III.Kratkoročne finančne naložbe 133 1,02 349 2,48 2.283 15,21 4.916 32,31 262,41 654,15 215,33

4.Krat.fin.naložbe do drugih 349 2.283 4.916 654,15 215,33

IV.Dobroim. pri bankah, čeki in got. 338 2,58 447 3,18 810 5,40 428 2,81 132,25 181,21 52,84

C. AČR 2.806 1,17 3.436 1,25 2.529 0,95 1.359 0,50 122,45 73,60 53,74

AKTIVA SKUPAJ 239.122 100,00 275.369 100,00 266.885 100,00 269.172 100,00 115,16 96,92 100,86

Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 52); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 61); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 24); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 41).

3

PRILOGA 3: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za leta 2000, 2001, 2002 in 2003 (v mio SIT)

2000 2001 2002 2003 indeks

01/00 (v%)

indeks 02/01 (v%)

indeks 03/02 (v%)

1. ČISTI PRIHODEK OD PRODAJE 74.886 79.586 81.360 79.460 106,28 102,23 97,66

a) Prihodki doseženi na domačem trgu 74.083 74.202 100,16

b) Prihodki doseženi na tujem trgu 7.277 5.258 72,26

2. NABAVNA VREDNOST PRODANEGA BLAGA 1.924 1.824 1.610 1.654 94,80 88,27 102,73

3. KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE (1-2) 72.962 77.762 79.750 77.806 106,58 102,56 97,56

4. STROŠKI PRODAJANJA (z amortizacijo) 61.624 64.281 62.750 60.703 104,31 97,62 96,74

5. STROŠKI SPLOŠNIH DEJAVNOSTI (z amortizacijo) 9.806 11.199 10.755 7.273 114,21 96,04 67,62

a) Normalni stroški splošnih dejavnosti 10.009 6.591 65,85

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 160 233 145,63

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 586 449 76,62

6. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 669 925 104 144 138,27 11,24 138,46

7. FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV 5.027 4.021 3.310 4.281 79,99 82,32 129,34

a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih 3.983 3.288 4.252 82,55 129,32

c) Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 38 22 29 57,89 131,82

8. FINANČNI PRIHODKI IZ DOLGOROČNIH TERJATEV 125 125 319 68 100,00 255,20 21,32

c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 125 125 319 68 100,00 255,20 21,32

9. FINANČNI PRIHODKI IZ KRATKOROČNIH TERJATEV 2.652 2.655 858 1.555 100,11 32,32 181,24

a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 0 0 18 108 600,00

c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 2.652 2.655 840 1.447 100,11 31,64 172,26

10. FINANČNI ODHODKI ZA ODPISE DOLG. IN KRAT. FIN. NALOŽB 0 0 0 0

11. FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN IZ DRUGIH OBVEZNOSTI 5.281 4.907 5.702 3.999 92,92 116,20 70,13

a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 97 0 0 0,00

c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 4.810 5.702 3.999 118,54 70,13

12. DAVEK IZ DOBIČKA IZ REDNEGA DELOVANJA 0 0 0 0

13. ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA (1-2-4-5+6+7+8+9-10-11-12) 4.724 5.101 5.134 11.879 107,98 100,65 231,38

14. IZREDNI PRIHODKI 827 539 409 212 65,18 75,88 51,83

15. IZREDNI ODHODKI 475 536 21 67 112,84 3,92 319,05

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala 475 536 21 67 112,84 3,92 319,05

16. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA (14-15) 352 3 388 145 0,85 12.933,33 37,37

17. DAVEK IZ DOBIČKA 0 0 0 1.689

18. DRUGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH 0 0 0 0

19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (13+16-17-18) 5.076 5.104 5.522 10.335 100,55 108,19 187,16

Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 54); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 63); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2001, 25); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2000, 39).

4

PRILOGA 4: IZKAZ FINANČNEGA IZIDA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za leti 2002 in 2003 (v mio SIT)

2002 2003

indeks 03/02 (v%)

A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Postavke izkaza poslovnega izida 28.461 30.531 107 Dobiček pred obdavčitvijo 5.522 12.024 218 Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -1.689 Prilagoditve za amortizacijo 25.578 23.382 91 Prilagoditve za prihodke -3.419 -4.345 127 Prilagoditve za odhodke 780 1.159 149 b) Spremembe obratnih sredstev 8.434 -2.997 -36 Začetne manj končne poslovne terjatve 1.518 401 26 Začetne manj končne kratkoročne časovne razmejitve -907 -1.170 129 Končne manj začetne zaloge -282 422 -150 Začetni manj končni poslovni dolgovi 8.194 -4.407 -54 Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve -89 1.757 -1.974 c) Prebitek pritokov pri poslovanju (a-b) 20.027 33.528 167B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Pritoki pri naložbenju 88 0 Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) 88 b) Odtoki pri naložbenju 13.987 22.513 161 Pobotano povečanje neopredmetnih dolgoročnih sredstev (razen za prevrednotenje) 22 191 868 Pobotano povečanje opredm. Osnovnih sred. (razen za prevred. In stvarne vložke kapitala) 12.031 14.725 122 Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb (razen zav prevrednotenje) 4953 Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb (razen za prevrednotenje) 1.934 2.644 137 Prebitek pritokov pri naložbenju (a-b) -13.899 -22.513 162C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Pritoki pri financiranju 9.567 7.157 75 Pobotano povečanje dolgoročnih rezervacij (razen za prednotenje) 12 Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prednotenje) 9567 Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prednotenje) 7.145 b) Odtoki pri financiranju 15.332 18.554 121 Zmanjšanje kapitala (brez čiste izgube poslovnega leta) 1.587 2.549 161 Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov (razen za prednotenje) 16.005 Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov (razen za prednotenje) 13.745 c) Prebitek pritokov pri financiranju (a-b) -5.765 -11.397 198Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 810 428 53 x) Finančni izid v obdobju 363 -382 -105 z) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 447 810 181

Vir: Letno poročilo Telekoma Slovenije (2003, 55); Letno poročilo Telekoma Slovenije (2002, 64);

5

PRILOGA 5: PLAN DENARNEGA TOKA DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za november 2003 (v mio SIT) - ne vključuje deviznega računa

03.11. 04.11. 05.11. 06.11. 07.11. 10.11. 11.11. 12.11. 13.11. 14.11. 17.11.

Začetno stanje 44.140 77.780 91.780 102.780 100.780 66.780 135.320 393.860 554.860 594.860 652.860

Prejemki 100.000 100.000 100.000 100.000 120.000 150.000 180.000 200.000 220.000 250.000 350.000

Obveznosti 66.360 86.000 89.000 102.000 154.000 81.460 821.460 39.000 180.000 192.000 721.465

- redno poslovanje 37.470 75.000 67.000 82.000 120.000 44.000 745.000 28.000 167.000 114.000 684.000

- investicije 6.430 11.000 22.000 20.000 34.000 15.000 54.000 11.000 13.000 78.000 15.000

- financiranje 22.460 0 0 0 0 22.460 22.460 0 0 0 22.465

- dividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Presežek ali primanjkljaj denarnih sredstev 77.780 91.780 102.780 100.780 66.780 135.320 -506.140 554.860 594.860 652.860 281.395

Finančne naložbe: poraba 900.000

plasma

Revolving kredit: koriščenje

vračilo

Končno stanje 77.780 91.780 102.780 100.780 66.780 135.320 393.860 554.860 594.860 652.860 281.395

18.11. 19.11. 20.11. 21.11. 24.11. 25.11. 26.11. 27.11. 28.11. Skupaj Plan

Začetno stanje 281.395 526.395 1.786.395 3.365.395 3.698.395 4.091.395 4.463.395 4.166.210 3.512.210 44.140 1.459.990

Prejemki 350.000 1.300.000 1.630.000 540.000 450.000 420.000 824.000 150.000 151.000 7.685.000 7.685.000

Obveznosti 105.000 40.000 51.000 207.000 57.000 48.000 1.121.185 804.000 1.119.895 6.085.825 6.559.030

- redno poslovanje 30.000 29.000 33.000 175.000 41.000 32.000 1.075.000 54.000 895.000 4.527.470 4.672.030

- PE (redno,odpl.pos.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

- investicije 75.000 11.000 18.000 32.000 16.000 16.000 45.000 750.000 209.000 1.451.430 1.780.000

- financiranje 0 0 0 0 0 0 1.185 0 15.895 106.925 107.000

- dividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Presežek ali primanjkljaj denarnih sredstev 526.395 1.786.395 3.365.395 3.698.395 4.091.395 4.463.395 4.166.210 3.512.210 2.543.315 1.643.315 2.585.960

Finančne naložbe: poraba 900.000 600.000

plasma 0-

3.150.000

Revolving kredit: koriščenje

vračilo

Končno stanje 526.395 1.786.395 3.365.395 3.698.395 4.091.395 4.463.395 4.166.210 3.512.210 2.543.315 2.543.315 35.960

Vir: Interno poročilo Telekoma Slovenije;

6

PRILOGA 6: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za november 2003 (v 000 SIT) - ne vključuje deviznega računa

03.11. 04.11. 05.11. 06.11. 07.11. 10.11. 11.11. 12.11. 13.11. 14.11. 17.11.

Začetno stanje 44.140 82.425 -1.545 33.490 46.290 -53.040 162.775 95.860 16.400 9.105 -12.640 Prejemki 104.645 160.190 108.995 115.165 183.855 306.490 98.000 466.505 230.435 223.965 300.900

Obveznosti 66.360 64.160 73.960 102.365 83.185 90.675 764.915 95.965 117.730 145.710 680.970

- redno poslovanje 37.470 59.925 54.555 85.755 79.045 26.355 721.530 93.575 87.510 95.745 651.970

- investicije 6.430 4.235 19.405 16.610 4.140 41.860 43.385 2.390 7.760 49.965 6.535

- financiranje 22.460 0 0 0 0 22.460 0 0 22.460 0 22.465

- dividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Presežek ali primanjkljaj denarnih sredstev 82.425 178.455 33.490 46.290 146.960 162.775 -504.140 466.400 129.105 87.360 -392.710

Finančne naložbe: poraba 900.000 300.000 plasma -180.000 -200.000 -300.000 -450.000 -120.000 -100.000

Revolving kredit: koriščenje

vračilo

Končno stanje 82.425 -1.545 33.490 46.290 -53.040 162.775 95.860 16.400 9.105 -12.640 -92.710

stanje depozitov 1.760.000 1.940.000 1.940.000 1.940.000 2.140.000 2.140.000 1.540.000 1.990.000 2.110.000 2.210.000 1.910.000

18.11. 19.11. 20.11. 21.11. 24.11. 25.11. 26.11. 27.11. 28.11. Skupaj Plan Začetno stanje -92.710 -587.130 -334.080 -109.585 44.240 444.240 -37.105 97.205 126.655 44.140 1.459.990 Prejemki 591.100 1.974.715 586.485 367.525 433.175 849.590 179.815 124.140 122.220 7.527.910 7.685.000

Obveznosti 85.520 21.665 61.990 213.700 33.175 1.030.935 45.505 94.690 1.056.055 4.929.230 5.879.030

- redno poslovanje 23.165 20.950 54.550 202.390 29.435 1.029.975 16.400 38.810 914.445 4.323.555 4.672.030

- PE (redno,odpl.pos.) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

- investicije 62.355 715 7.440 11.310 3.740 960 29.105 54.695 125.715 498.750 1.100.000

- financiranje 0 0 0 0 0 0 0 1.185 15.895 106.925 107.000

- dividende 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Presežek ali primanjkljaj denarnih sredstev 412.870 1.365.920 190.415 44.240 444.240 262.895 97.205 126.655 -807.180 2.642.820 3.265.960

Finančne naložbe: poraba 900.000 2.100.000 600.000

plasma -

1.000.000 -

1.700.000 -300.000 -300.000 -120.000 -

4.770.000 -3.150.000

Revolving kredit: koriščenje vračilo Končno stanje -587.130 -334.080 -109.585 44.240 444.240 -37.105 97.205 126.655 -27.180 -27.180 715.960stanje depozitov 2.910.000 4.610.000 4.910.000 4.910.000 4.910.000 5.210.000 5.210.000 5.210.000 4.430.000

Vir: Interno poročilo Telekoma Slovenije;

7

PRILOGA 7: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. na dan 3. 11. 2003 (v SIT) - ne vključuje deviznega računa

ZAČETNO STANJE NA TRR 44.143.265,79

PREJEMKI

1. pri poslovanju in nerazporejeni 104.642.582,91

- na tolarski TRR 104.642.582,91

- prejemki iz / izdatki na devizni TRR 0,00

2. pri naložbenju (od kratkoročnih finančnih naložb) 0,00

- vračilo depozitov 0,00

- vnovčenje vrednostnih papirjev 0,00

3. pri financiranju 0,00

- dobljena dolgoročna posojila 0,00 - dobljena kratkoročna posojila 0,00

Skupaj prejemki 104.642.582,91

Skupaj denarna sredstva 148.785.848,70

IZDATKI

1. pri poslovanju 37.469.957,63

- material, energija, storitve 37.469.957,63

- stroški dela 0,00

- dajatve (DDV in davek od dobička) 0,00

2. pri naložbenju 6.428.837,25

- investicije v osnovna sredstva 6.428.837,25

- dolgoročne finančne naložbe (stanov.posojila,dokapital.) 0,00

- kratkoročne finančne naložbe 0,00

- dani depoziti 0,00

- nakup vrednostnih papirjev 0,00

3. pri financiranju 22.459.102,86

- plačane obresti 22.459.102,86

- vračila posojil 0,00

- izplačila dividend 0,00 Skupaj izdatki 66.357.897,74

KONČNO STANJE NA TRR 82.427.950,96

Vir: Interno poročilo Telekoma Slovenije;

8

PRILOGA 8: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za november 2003 (v SIT) - ne vključuje deviznega računa

ZAČETNO STANJE NA TRR 44.143.265,79

PREJEMKI

1. pri poslovanju in nerazporejeni 7.527.902.121,42

- na tolarski TRR 7.563.550.106,42

- prejemki iz / izdatki na devizni TRR -35.647.985,00

2. pri naložbenju (od kratkoročnih finančnih naložb) 2.100.000.000,00

- vračilo depozitov 2.100.000.000,00

- vnovčenje vrednostnih papirjev 0,00

3. pri financiranju 0,00

- dobljena dolgoročna posojila 0,00 - dobljena kratkoročna posojila 0,00

Skupaj prejemki 9.627.902.121,42

Skupaj denarna sredstva 9.672.045.387,21

IZDATKI

1. pri poslovanju 4.323.558.819,08

- material, energija, storitve 2.391.742.499,09

- stroški dela 1.207.968.250,49

- dajatve (DDV in davek od dobička) 723.848.069,50

2. pri naložbenju 5.268.742.053,60

- investicije v osnovna sredstva 498.742.053,60

- dolgoročne finančne naložbe (stanov.posojila,dokapital.) 0,00

- kratkoročne finančne naložbe 4.770.000.000,00

- dani depoziti 4.770.000.000,00 - nakup vrednostnih papirjev 0,00

3. pri financiranju 106.923.023,32

- plačane obresti 106.923.023,32

- vračila posojil 0,00

- izplačila dividend 0,00

Skupaj izdatki 9.699.223.896,00

KONČNO STANJE NA TRR -27.178.508,79

Vir: Interno poročilo Telekoma Slovenije;

9

PRILOGA 9: DENARNI TOK DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, d.d. za leto 2003 (v 000 SIT) - ne vključuje deviznega računa

januar februar marec april maj junij julij avgust

I. ZAČETNO STANJE DENARNIH SRED. 107.819 30.852 -3.895 139.556 28.975 96.604 109.001 2.760

A. PREJEMKI PRI POSLOVANJU 7.670.373 8.014.440 7.626.517 7.208.649 7.308.822 7.266.806 7.548.465 7.289.816

B. IZDATKI PRI POSLOVANJU 4.478.140 4.345.142 4.812.813 4.775.394 3.862.133 4.445.013 4.235.034 4.343.279

- material,energija,storitve,inv.vzdrž. 2.530.744 2.376.825 2.772.520 2.467.745 2.082.910 2.666.421 2.428.998 2.462.691

- bruto plače s prispevki 1.380.998 1.132.912 1.336.723 1.553.727 1.094.149 1.074.326 1.088.726 1.185.001 - davki

- DDV 566.360 835.367 703.532 753.891 685.043 704.235 717.279 695.556

- davek od dobička 38 38 38 31 31 31 31 31

II. Čisti denarni tokovi pri poslovanju (A-B) 3.192.233 3.669.298 2.813.704 2.433.255 3.446.689 2.821.793 3.313.431 2.946.537

C. PREJEMKI PRI NALOŽBENJU 0 0 0 0 0 0 0 0

- odtujitev osnovnih sredstev 0 0 0 0 0 0 0 0

- odtujitev dolgoročnih finančnih naložb 0 0 0 0 0 0 0 0

D. IZDATKI PRI NALOŽBENJU 926.275 1.257.503 4.705.745 719.299 943.198 1.741.150 1.656.329 780.776

- investicije v osnovna sredstva 925.972 1.254.978 1.205.365 715.069 917.120 1.721.324 755.016 762.929

- kapitalske naložbe 0 0 3.500.000 0 0 0 891.273 0

- stanovanjska posojila 303 2.525 380 4.230 26.078 19.826 10.040 17.847

III. Čisti denarni tokovi pri naložbenju (C-D) -926.275 -1.257.503 -4.705.745 -719.299 -943.198 -1.741.150 -1.656.329 -780.776

E. PREJEMKI PRI FINANCIRANJU 22.151 9.953 25.494 52.051 30.134 41.016 37.883 46.984

- prejemki od finančnih naložb 22.151 9.953 25.494 52.051 30.134 41.016 37.883 46.984

- prejeti dolgoročni krediti 0 0 0 0 0 0 0 0

- prejeta dolgoročna posojila 0 0 0 0 0 0 0 0

- prejeta kratkoročna posojila 0 0 0 0 0 0 0 0

F. IZDATKI PRI FINANCIRANJU 1.545.076 176.495 1.270.002 768.349 1.955.849 1.126.328 1.742.546 2.681.306

- plačane obresti za posojila 261.208 176.495 433.242 216.084 159.771 326.328 183.114 139.178

- vračila dolgoroč. kreditov in posojil 1.283.868 0 836.760 551.927 1.796.078 800.000 1.559.432 0

- vračila kratkoročnih posojil 0 0 0 0 0 0 0 0

- izplačilo dividend 0 0 0 338 0 0 0 2.542.128

IV. Čisti denarni tokovi pri financiranju (E-F) -1.522.925 -166.542 -1.244.508 -716.298 -1.925.715 -1.085.312 -1.704.663 -2.634.322 V. SPREMEMBA DENARNIH SRED. (II+III+IV) 743.033 2.245.253 -3.136.549 997.658 577.776 -4.669 -47.561 -468.561

VI. STANJE DENAR. SR. (I+V) 850.852 2.276.105 -3.140.444 1.137.214 606.751 91.935 61.440 -465.801

VII. FINANČNE NALOŽBE (-plasma+poraba) -820.000 -2.280.000 3.280.000 -1.108.239 -510.147 17.066 -58.680 566.903

VIII. KONČNO STANJE DENAR.SR. (VI+VII) 30.852 -3.895 139.556 28.975 96.604 109.001 2.760 101.102

Vir: Interno poročilo Telekoma Slovenije;

10

september oktober november december izvršitev I-XII/2003

izvršitev I-XII/2002 plan 2003

2003/ 2002 (%)

izvrš/ plan (%)

I. ZAČETNO STANJE DENARNIH SRED. 101.102 17.167 19.014 29.537 107.819 314.660 390.585 34 27,6

A. PREJEMKI PRI POSLOVANJU 7.152.777 7.216.170 7.482.438 8.015.816 89.801.089 88.725.130 90.190.800 101 99,6

B. IZDATKI PRI POSLOVANJU 3.968.261 4.307.162 4.093.939 5.394.253 53.060.563 53.763.215 56.715.100 99 93,6

- material,energija,storitve,inv.vzdrž. 2.161.810 2.396.092 2.180.522 2.750.137 29.277.415 31.210.560 31.949.500 94 91,6

- bruto plače s prispevki 1.116.864 1.153.714 1.189.568 1.922.047 15.228.755 14.430.995 15.755.600 106 96,7 - davki

- DDV 689.556 757.325 723.817 722.038 8.553.999 8.120.735 9.000.000 105 95,0

- davek od dobička 31 31 32 31 394 925 10.000 43 3,9

II. Čisti denarni tokovi pri poslovanju (A-B) 3.184.516 2.909.008 3.388.499 2.621.563 36.740.526 34.961.915 33.475.700 105 109,8

C. PREJEMKI PRI NALOŽBENJU 0 0 86.439 0 86.439 317.360 0 27

- odtujitev osnovnih sredstev 0 0 86.439 0 86.439 0 0

- odtujitev dolgoročnih finančnih naložb 0 0 0 0 0 317.360 0

D. IZDATKI PRI NALOŽBENJU 888.278 1.129.123 721.882 1.730.251 17.199.809 12.117.695 16.298.000 142 105,5

- investicije v osnovna sredstva 873.086 1.104.573 709.562 1.041.983 11.986.977 11.990.640 12.480.000 100 96,0

- kapitalske naložbe 0 0 0 680.000 5.071.273 0 3.650.000 138,9

- stanovanjska posojila 15.192 24.550 12.320 8.268 141.559 127.055 168.000 111 84,3

III. Čisti denarni tokovi pri naložbenju (C-D) -888.278 -1.129.123 -635.443 -1.730.251 -17.113.370 -11.800.335 -16.298.000 145 105,0

E. PREJEMKI PRI FINANCIRANJU 19.234 41.844 17.871 25.037 369.652 26.947.720 100.000 1 369,7

- prejemki od finančnih naložb 19.234 41.844 17.871 25.037 369.652 87.020 100.000 425 369,7

- prejeti dolgoročni krediti 0 0 0 0 0 0 0

- prejeta dolgoročna posojila 0 0 0 0 0 26.860.700 0

- prejeta kratkoročna posojila 0 0 0 0 0 0 0

F. IZDATKI PRI FINANCIRANJU 1.192.223 3.754.140 105.740 1.054.137 17.372.191 48.116.140 18.327.381 36 94,8

- plačane obresti za posojila 347.051 152.263 105.740 254.045 2.754.519 4.108.525 3.541.900 67 77,8

- vračila dolgoroč. kreditov in posojil 847.762 3.597.604 0 800.000 12.073.431 26.433.370 12.235.481 46 98,7

- vračila kratkoročnih posojil 0 0 0 0 0 15.000.000 0

- izplačilo dividend -2.590 4.273 0 92 2.544.241 2.574.245 2.550.000 99 99,8

IV. Čisti denarni tokovi pri financiranju (E-F) -1.172.989 -3.712.296 -87.869 -1.029.100 -17.002.539 -21.168.420 -18.227.381 80 93,3V. SPREMEMBA DENARNIH SRED. (II+III+IV) 1.123.249 -1.932.411 2.665.187 -137.788 2.624.617 1.993.160 -1.049.681

VI. STANJE DENAR. SR. (I+V) 1.224.351 -1.915.244 2.684.201 -108.251 2.732.436 2.307.820 -659.096

VII. FINANČNE NALOŽBE (-plasma+poraba) -1.207.184 1.934.258 -2.654.664 493.808 -2.346.879 -2.200.000 900.000

VIII. KONČNO STANJE DENAR.SR. (VI+VII) 17.167 19.014 29.537 385.557 385.557 107.820 240.904 358 160