PISMENOST ZA ODRASLEadmin.xinetixstudio.com/media/luniverza.si/docs/RPO GRADIVA.pdf · VHODNE ENOTE...

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega

učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju

RAČUNALNIŠKA

PISMENOST

ZA ODRASLE

Gradivo




Vsebina VHODNE ENOTE RAČUNALNIKA .............................................................................................................. 5

TIPKOVNICA (Keyboard) ...................................................................................................................... 5

MIŠKA (Mouse) .................................................................................................................................... 5

ORGANIZACIJA PODATKOV V RAČUNALNIKU.......................................................................................... 6

OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS 7 (OKNA) ............................................................................................. 7

IZGLED OKEN ....................................................................................................................................... 8

OPRAVILNA VRSTICA ........................................................................................................................... 8

ZAKLJUČEK DELA Z RAČUNALNIKOM ................................................................................................... 9

UPORABA POMOČI .......................................................................................................................... 9

ISKANJE PREDMETOV ........................................................................................................................ 10

KOŠ .................................................................................................................................................... 10

DELO Z MAPAMI IN DATOTEKAMI ..................................................................................................... 11

NAMIZJE ............................................................................................................................................ 12

NADZORNA PLOŠČA (Control Panel) ................................................................................................. 13

PRIPOMOČKI ...................................................................................................................................... 13

PREDSTAVITEV UREJEVALNIKA WORD .................................................................................................. 14

UVOD ................................................................................................................................................. 14

ZAGON PROGRAMA........................................................................................................................... 14

OSNOVNO OKNO UREJEVALNIKA ...................................................................................................... 14

OSNOVE DELA V UREJEVALNIKU ........................................................................................................... 16

SHRANJEVANJE DOKUMENTOV ......................................................................................................... 16

ODPIRANJE DOKUMENTOV ............................................................................................................... 16

KREIRANJE NOVIH DOKUMENTOV .................................................................................................... 16

VRSTE POGLEDOV .............................................................................................................................. 17

DELO Z BESEDILOM ............................................................................................................................... 18

PISANJE .............................................................................................................................................. 18

BRISANJE ............................................................................................................................................ 19

RAZVELJAVLJANJE UKAZOV ............................................................................................................... 19

VRIVANJE IN PREPISOVANJE .............................................................................................................. 19

OZNAČEVANJE ................................................................................................................................... 19

PREMIKANJE IN KOPIRANJE ............................................................................................................... 19




ISKANJE IN ZAMENJAVA .................................................................................................................... 20

OBLIKOVANJE BESEDILA ........................................................................................................................ 21

PORAVNAVA BESEDILA ...................................................................................................................... 21

PISAVA ............................................................................................................................................... 21

OŠTEVILČENI IN OZNAČENI SEZNAMI ................................................................................................ 22

OBROBE IN SENČENJA ....................................................................................................................... 25

ŠTEVILČENJE STRANI, GLAVA IN NOGA BESEDILA ............................................................................. 25

BESEDILO V STOLPCIH ....................................................................................................................... 26

VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH FORMUL ........................................................................................... 26

DELO S TABELAMI .................................................................................................................................. 27

VSTAVLJANJE TABELE ........................................................................................................................ 27

PREMIKANJE PO TABELI IN OZNAČEVANJE V TABELI ........................................................................ 27

OBLIKOVANJE TABELE ....................................................................................................................... 28

DELO S SLIKAMI ..................................................................................................................................... 29

INTERNET ............................................................................................................................................... 31

Kaj je Internet? .................................................................................................................................. 31

Kako je internet zgrajen? ................................................................................................................... 31

Kako Internet deluje? ........................................................................................................................ 32

Kaj potrebujem za uporabo Interneta (od doma)? ........................................................................... 33

Kaj je splet (web)? ............................................................................................................................. 33

Kaj je HTML? ...................................................................................................................................... 34

Naslovi ............................................................................................................................................... 35

Kratka zgodovina interneta ............................................................................................................... 35

Čigava last je Internet in kdo skrbi za njegov razvoj? ........................................................................ 35

Glavni problemi Interneta ................................................................................................................. 36

Komunikacija na Internetu ................................................................................................................ 37

Razvoj in prihodnost interneta .......................................................................................................... 38

Skrbi, ki jih prinaša Internet .............................................................................................................. 39

INTERNET EXPLORER ............................................................................................................................. 40

Shranjevanje vsebin iz spleta ............................................................................................................ 41

ISKANJE INFORMACIJ PO SPLETU .......................................................................................................... 44

Slovenski iskalniki .............................................................................................................................. 45

Tuji iskalniki ....................................................................................................................................... 45

Tuji metaiskalniki ............................................................................................................................... 46




Možnosti pri iskanju .......................................................................................................................... 48

ELEKTRONSKA POŠTA ............................................................................................................................ 49

Kaj je elektronska pošta? ................................................................................................................... 49

Kaj je elektronski naslov? .................................................................................................................. 49

Kako pridobimo elektronski naslov? ................................................................................................. 49

Branje in pošiljanje elektronske pošte .............................................................................................. 52




VHODNE ENOTE RAČUNALNIKA

TIPKOVNICA (Keyboard) Preden začnemo z uporabo računalnika, si najprej oglejmo, kako lahko vnesemo podatke v računalnik. Najpogosteje se za vnos podatkov uporablja tipkovnica. Poleg tipk, ki jih poznamo iz pisalnih strojev, ima tipkovnica še nekaj dodatnih tipk, ki so namenjene delu z računalnikom. Tipkovnica je sestavljena iz treh delov:

Alfanumerični del (črke, številke, posebne tipke)

Numerični del (številke in tipke za računanje)

Funkcijski del (funkcijske tipke).

MIŠKA (Mouse) Miška je vhodna naprava računalnika, ki v okolju oken v veliki meri zamenjuje tipkovnico. Če premikamo miško po podlagi, lahko na zaslonu opazujemo premikanje puščice (miškinega kazalca) v isti smeri. Miška ima lahko dve ali tri tipke, lahko pa tudi internetno kolesce, s katerim poskrbimo za hitrejše premikanje po spletnih straneh. Uporaba miške:

premikanje miškinega kazalca

z miško izberemo predmet, tako da premaknemo miškin kazalec na objekt in enkrat pritisnemo levo tipko (Click). Enojni klik se uporablja za potrditev oz. aktiviranje gumba.

če dvakrat hitro kliknemo levo tipko (Double Click) na izbrani ikono, se ikona odpre.

kadar želimo označiti večje območje, prenesti izbrane predmete drugam, povečati ali zmanjšati okna, uporabljamo metodo pritisni in potegni (Click and Drag). Pri tem držimo pritisnjen levi gumb miške in jo premaknemo na želeno mesto.

če pritisnemo desni gumb na miški na izbranem predmetu dobimo meni z več ukazi, med katerimi spet izbiramo z levim gumbom na miški.




ORGANIZACIJA PODATKOV V RAČUNALNIKU

Podatki, ki so shranjeni v računalniku so zaradi lažjega iskanja organizirani v datotekah in mapah.

Med seboj jih razlikujemo po ikonah, imenih in končnicah. Ikona je sličica, ki predstavlja neko

datoteko ali mapo. Zraven vsake ikone je tudi tekstovni opis ikone.

W Windows 7 poznamo več tipov ikon in vsaka je rezervirana za posebno vrsto podatkov.

Slika ikone Kako se datoteka imenuje Kaj v resnici predstavlja

Dokument Enega ali več listov papirja in je osnovni

gradnik Oken. Lahko je sestavljen iz besed,

številk, slik itd. Ikone dokumenta so odvisne

od programa, s katerim je bil dokument

narejen. Dokumenti istega tipa imajo enake

ikone.

Program datoteke, ki izvajajo neko obdelavo (Word,

Excel, Internet Explorer,…) Njihove ikone so

zanimive in različne.

Mapa To je prostor, kamor shranjujemo druge

mape, dokumente, programe, bližnjice,…

Uporabljamo jih zaradi boljše preglednosti

podatkov na računalniku.

Enota Vsak del računalnika ima svojo ikono (trdi

disk, CD, DVD, izmenljivi mediji-USB ključek)

Bližnjica Bližnjica vas popelje do dokumenta,

programa, mape,.. ki je shranjena nekje

drugje. Ikona vedno vsebuje majhno puščico v

levem spodnjem kotu.




OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS 7 (OKNA)

Ko prižgemo računalnik se operacijski sitem zažene samodejno. Na začetku nam računalnik ponudi izbiro med različnimi uporabniki, ki imajo lahko svoj uporabniški račun zaščiten tudi z geslom in tako onemogočijo, da bi drugi uporabniki brali njihove dokumente.

Nato se prižge osnovna zaslonska slika Windowsa Namizje. Na namizju se nahaja nekaj ikon, v spodnjem delu zaslona imamo opravilno vrstico z okroglim gumbom Start.

Ikona nam predstavlja določen predmet v Windowsih. Vsaka ikona je sestavljena iz slikice in tekstovnega opisa, ki navadno opisuje, kaj se skriva za ikono.

ikone

gumbi za hiter zagon

statusne ikone




IZGLED OKEN V oknih imamo lahko naenkrat odprtih več oken, med katerimi se lahko premikamo. Vsa okna imajo enako osnovno obliko:

OPRAVILNA VRSTICA Na dnu namizja se nahaja opravilna vrstica z gumbom Start. V tej vrstici so gumbi, ki predstavljajo trenutno aktivna okna, med njimi se premikamo s klikom na izbrani gumb okna. V Oknih se lahko izvajajo programi, obdelujejo dokumenti ali pa se prikažejo mape. Na desni strani imamo prostor za sistemsko uro in obvestila o stanju računalnika. Meni ,ki ga dobimo, ko kliknemo gumb Start, je izhodišče za dela v Oknih. Ponuja nam naslednje možnosti:

Pod ukazom Vsi programi se nam pokažejo vsi programi, tudi tisti, ki jih

nimamo dodane na namizje. Tukaj lahko tudi poiščemo pomoč za Okna

ali poiščemo datoteko, za katero ne vemo kam smo jo shranili. Tukaj

imamo dostop do Nadzorne plošče, kjer spreminjamo nastavitve

računalnika.

Ime odprtega

okna

Spreminjanje

velikosti okna

Ikona za pomanjšanje

okna v opravilno vrstico

zapiranje okna in izhod

iz programa

vrstica z

ukazi

statusna vrstica

– vrstica stanja




ZAKLJUČEK DELA Z RAČUNALNIKOM Najvažnejšo operacijo menija Start uporabljamo pri zaključku dela z računalnikom. Računalnik je potrebno pripraviti na izklop, preden ga izklopimo ali ponovno poženemo. Tako se izognemo morebitnim poškodbam datotek, ki so pomembne pri izvajanju operacijskega sistema. S tem se tudi izognemo morebitni izgubi svojih podatkov. V meniju start izberemo opcijo Zaustavitev sistema (Shut Down).

UPORABA POMOČI

V Oknih imamo na voljo veliko količino navodil. Obstaja več načinov za iskanje pomoči. Lahko gremo na spletno stran izdelka in iščemo pomoč preko spleta, lahko Prebrskamo pomoč , tam najdemo pomoč za najpogostejše probleme ali v okno pomoč pri iskanju vnesemo ključne besede. V skrajni sili pa lahko poiščemo telefonske in se obrnemo na zastopnike za podporo.

Uporaba pomoči je preprosta, sledite navodilom in kliknite na dane povezave:




ISKANJE PREDMETOV Iskanje omogoča okence v meniju Start (Iskanje programov in datotek). Uporabljamo ga takrat, ko ne najdemo datotek ali programov, pa mislimo da bi morali biti na računalniku. Mogoče smo jih napačno poimenovali ali shranili na napačno mesto.

Ko vpišemo iskani niz znakov, dobimo zgoraj več

zadetkov. Lahko kliknemo na najdeni predmet in se

bo odprl, če pa želimo izvedeti kje je shranjen, se

postavimo nanj z miško in trenutek počakamo, pa

nam napiše pot do predmeta. Pri iskanju ni potrebno

navesti celega naslova, računalnik avtomatsko poišče

vse rezultate, ki so podobni.

KOŠ Brisane datoteke in mape se vržejo v Koš. Koš je zelo uporabna varnostna naprava. To je mapa na namizju , kamor se shranjujejo izbrisane datoteke. Koš nam omogoča obnoviti datoteko, katero smo izbrisali.

Operacije, ki jih izvajamo v Košu so:

Obnovi ta element (ali Obnovi vse elemente) Izbrani predmeti ali vsi predmeti se iz koša vrnejo nazaj na svoje mesto od koder so bili izbrisani.

Izprazni Koš Dokončno brisanje vseh elementov v Košu.

Izbriši Dokončno brisanje izbranega elementa.




DELO Z MAPAMI IN DATOTEKAMI Mape nam omogočajo pregledno razporeditev podatkov v računalniku. Mapa vsebuje datoteke in druge podmape. Navadno shranjujemo v mape datoteke in podmape, ki so vsebinsko povezane. Tudi mapa je s stališča Oken predmet in ima svoje lastnosti, ki jih lahko spreminjamo. Novo mapo lahko ustvarimo na več načinov in na različnih mestih ( v Raziskovalcu, na Namizju,na USB ključu..) USTVARJANJE NOVE MAPE: Postavimo se v predmet, ki bo vseboval novo mapo, kliknemo desno miškino tipko in izberemo ukaz Novo > Mapa. novo mapo lahko tudi poljubno poimenujemo.

ODPIRANJE MAPE:

dvoklik miške na izbrani mapi ZAPIRANJE MAPE:

klik na gumbu za zapiranje okna BRISANJE MAPE:

označimo mapo za brisanje in pritisnemo tipko DEL ali

označimo mapo za brisanje, kliknemo nanjo z desnim gumbom in izberemo ukaz Izbriši.

BLIŽNJICE Bližnjica omogoča hiter dostop do programov in dokumentov, ki se pogosto uporabljajo. Ustvarimo lahko bližnjico do datoteke, programa, mape, pogona, tiskalnika. Bližnjica je datoteka v kateri je shranjen kazalec, ki kaže na originalno datoteko. Če bližnjico izbrišemo, originalna datoteka ostane. ikono bližnjice spoznamo po puščici v spodnjem levem kotu. USTVARJANJE BLIŽNJICE: postavimo se v predmet, ki bo vseboval bližnjico, kliknemo desno tipko miške in izberemo ukaz Novo> Bližnjica. Pokaže se novo okno, kjer z gumbom Prebrskaj poiščemo pravi predmet.




Bližnjica je le kazalec na dejanski element, zato se vse spremembe odražajo v dejanskem elementu.

NAMIZJE Vsak uporabnik si lahko sam nastavi izgled Oken , spreminjamo ga z ukazom Prilagodi, ki ga dobimo z desnim klikom miške na Namizje.




NADZORNA PLOŠČA (Control Panel) Nadzorna plošča je sistemska mapa, kjer se nahajajo programi za spreminjanje nastavitev računalnika. Do Nadzorne plošče pridemo v meniju Start.

PRIPOMOČKI Tam kjer se nahaja gumb Prilagodi za spreminjanje nastavitev računalnika, najdemo tudi gumb Pripomočki. To so dodatni pripomočki kot npr. Vremenska napoved, Koledar, Ura,… Kakšnega pa lahko prenesemo tudi iz spleta.




PREDSTAVITEV UREJEVALNIKA WORD

UVOD Urejevalnik besedila Word je del pisarniškega paketa Microsoft Office. Namenjen je tako začetnikom

kot že zahtevnejšim uporabnikom. Z njim lahko pišete preproste dopise ali pa zahtevne dokumente,

v katere lahko vnašate tabele, grafikone, slike in še mnogo drugih stvari. Hkrati pa vam pomaga pri

preverjanju črkovanja in slovnice.

ZAGON PROGRAMA Word lahko zaženemo na več različnih načinov, poglejmo dva najpogostejša:

na namizju dvo-kliknemo na bližnjico Microsoft Word programa

kliknemo na gumb Start na opravilni vrstici, izberemo gumb Vsi programi, nato izberemo

Microsoft Office in v tem stolpcu poiščemo ukaz Microsoft Office Word 2007.

OSNOVNO OKNO UREJEVALNIKA gumb »Office« orodna vrstica za hitri dostop naslovna vrstica trak

ravnilo

drsni trak

statusna vrstica




Gumb »Office«: Če želite dokument odpreti, shraniti ali natisniti in si ogledati vse, kar lahko z njim

naredite, kliknite tukaj. V tem meniju najdete tudi gumb Wordove možnosti, s katerim lahko

nastavljate lastnosti za določen pogled, prikaz in možnosti urejanja.

Orodna vrstica za hitri dostop: v tej orodni vrstici se nahajajo ukazi, ki jih najpogosteje uporabljamo,

kot so Shrani, Tiskaj, Razveljavi, Pogled tiskanja,… Lahko pa si vsak sam doda še kakšen ukaz, s tem

da prilagodi orodno vrstico.

Naslovna vrstica: v tej vrstici je napisano ime datoteke, ki je najprej Dokument 1, ko pa mi datoteko

shranimo, pa se prikaže tisto ime. Skrajno desno se nahajajo še trije gumbi Prvi

odprto okno minimira v vrstico Start, drugi okno poveča ali pomanjša, tretji pa zapre program Word.

Trak: na traku, ki je načrtovan za preprosto brskanje, so kartice, ki so urejene glede na določene

scenarije ali predmete. Kontrolniki na vsaki kartici so urejeni v več skupin.

KARTICA

SKUPINA UKAZNI GUMB

Kartice so načrtovane glede na opravila. Skupine na vsaki kartici razdelijo opravilo v podopravila.

Ukazni gumbi v vsaki skupini izvedejo ukaz ali prikažejo meni z ukazi.

Ravnilo: vodoravna in navpična ravnila v Wordu se pogosto uporabljajo za poravnavo besedila, slik,

tabel in drugih elementov v dokumentu.

Drsni trak: Vodoravni in navpični drsni trak sta namenjena za hitro pomikanje po dokumentu. Pri

vlečenju drsnega gumba lahko vidimo v okvirčku trenutni položaj (stran) v dokumentu. Lahko se

pomikamo tudi za stran navzgor ali navzdol z gumboma na tipkovnici PgUp ali PgDn. Če imamo miško

z vrtljivim gumbom, se lahko pomikamo tudi z vrtenjem tega gumba.

Statusna vrstica: na dnu zaslona nudi številne informacije o našem dokumentu. Na kateri strani

dokumenta se nahajamo in koliko strani ima naš dokument; koliko besed smo že natipkali; kateri jezik

uporablja računalnik. Na desni strani pa lahko preklapljamo med različnimi pogledi strani in

nastavljamo raven povečave.




OSNOVE DELA V UREJEVALNIKU

SHRANJEVANJE DOKUMENTOV Kadar dokončamo svoje delo, moramo dokument tudi shraniti, da ga naslednjič spet lahko

uporabimo. Če ga shranjujemo prvič kliknemo na gumb Office se postavimo z miško na gumb Shrani

kot in izberemo eno od možnosti shranjevanja:

Wordov dokument (najbolj osnovna oblika shranjevanja, ki pa lahko povzroči težave, če jo

želite odpreti v starejših različicah Worda)

Dokument programa Word 97-2003 (se shrani tako, da je združljiva s starejšimi različicami

programa Word)

Najdi dodatke za druge oblike datotek (si lahko dodatke prenesete iz Interneta, če želite

shranjevati v obliki PDF, kar pomeni, da vaših dokumentov drugi ne morejo spreminjati,

ampak jih lahko samo berejo)

Zelo hvaležna funkcija v Wordu pa je tudi samodejno shranjevanje, ki sicer ne nadomešča

shranjevanja dokumentov, ampak nam samo pomaga v primeru, ko bi drugače izgubili neshranjene

podatke (npr. ob izgubi električne energije,…) Kliknemo na gumb Office in nato na gumb Wordove

možnosti. Izberemo kartico Shranjevanje in na njej obkljukamo možnost Shrani informacije

samoobnovitve vsakih __ minut. Vpišemo na koliko minut naj se to izvaja (od 1 do 120), potem je

možnost, da izgubimo informacije od 0 do toliko minut, kot izberemo. Ponavadi je nastavljeno na 10

minut.

Gumb Office

ODPIRANJE DOKUMENTOV Kadar želimo odpreti dokument, ki smo ga

predhodno shranili, kliknemo na gumb Office in

izberemo ukaz Odpri. Potem se nam odpre

pogovorno okno, v katerem poiščemo mapo v

kateri je dokument shranjen, kliknemo naj in

pritisnemo gumb Odpri.

KREIRANJE NOVIH DOKUMENTOV Nov prazen dokument kreiramo tako, da kliknemo na gumb Office, izberemo ukaz Novo in se nam

odpre novo pogovorno okno (slika spodaj). Če spodaj desno kliknemo na gumb Ustvari, se nam odpre

prazen list, lahko pa v tem oknu izbiramo med različnimi predlogami, ki nam jih ponuja program.

Nekatere so Nameščene predloge, to so tiste, ki jih imamo naložene v računalniku (na primer fax,

življenjepis, pismo), druge pa lahko potegnemo iz Interneta Microsoft Office Online, kar je zelo




preprosto, samo vzpostavljeno moramo imeti internetno povezavo (na primer koledarji, vizitke,

nalepke, voščila….).

VRSTE POGLEDOV

postavitev tiskanja spletna postavitev osnutek drsnik za povečavo

branje na celotnem zaslonu oris raven povečave

Postavitev tiskanja – Ta pogled uporabljamo največkrat, saj vidimo robove lista in si lažje

predstavljamo kako bo to videti na listu, ko ga natisnemo. Pomaga nam takrat, ko vstavljamo kakšne

slike, tabele, pišemo v stolpcih,…

Branje na celotnem zaslonu – to je pogled za branje in v njem ne moremo pisati in spreminjati

dokumenta. Lahko določene dele označimo, dodajamo komentarje ali pa prevajamo, vendar samo

med določenimi jeziki.

Spletna postavitev – ko želimo videti kakšen bo naš dokument, če ga objavimo na internetu.

Oris – Kaže nam hierarhičen prikaz zgradbe poglavij, če pišemo njihove naslove v zato namenjenih

naslovnih slogih.

Osnutek – V tem oknu vidimo le vsebino dokumenta brez robov strani. Uporabljamo ga pri tekočem

pisanju.




DELO Z BESEDILOM

PISANJE Naš kurzor postavimo na mesto, kjer želimo pisati – to storimo z miško (kliknemo na mesto) ali s

smernimi tipkami. Nato lahko pričnemo s pisanjem. Če odpremo nov prazen dokument, kurzor že

utripa zgoraj desno na začetku strani.

Velika začetnica: pritisnemo in držimo tipko SHIFT na tipkovnici in hkrati pritisnemo še tipko za

ustrezno črko.

Velike črke: če želimo pisati samo z velikimi črkami, je nerodno vseskozi držati tipko SHIFT, zato

imamo na voljo tipko Caps Lock, ki jo vklopimo in potem tipkamo kot ponavadi, le da so sedaj črke

velike. Za navadno pisanje tipko Caps Lock izklopimo. Na desni strani tipkovnice zgoraj imamo

opozorilno lučka, ki nam pove ali je tipka vklopljena ali izklopljena.

Ločila: ločila pišemo takoj za zadnjim znakom v besedi in šele nato naredimo presledek. Ločila, ki se

nahajajo na zgornji strani tipk dobimo tako, da držimo tipko SHIFT.

Nov odstavek: kadar pišemo besedilo daljše od ene vrstice, na koncu vrstice ne pritisnemo ENTER,

saj nas urejevalnik samodejno vrže v novo vrstico, ko je ta polna. ENTER pritisnemo samo, če želimo

na določenem mestu v novo vrstico (nov odstavek). To je pomembno zaradi oblikovanja besedila,

npr. če spreminjamo velikosti črk.

Posebni znaki: obstaja še vrsta posebnih znakov, ki jih na tipkovnici ne najdemo (npr. grške črke,

cirilica, razni simboli,…). Te pa poiščemo tako, da na traku zgoraj kliknemo na kartico Vstavljanje

izberemo gumb Simbol in nato še ukaz Več simbolov.

Vaja: Odprite nov prazen dokument. Pretipkajte spodnje besedilo, ne oziraje na obliko besedila, kajti

to bomo spoznali kasneje. Pazite na velike črke, ločila in odstavke. Besedilo shranite pod imenom Ples

v svojo mapo.

Kako se je plesalo pri nas?

Kakih dvajset do trideset gostov se je pripeljalo s kočijami v najboljših oblekah (ženske v elegantnih

večernih toaletah, krojenih po zadnji modi, s kožuhovino in dodatki nakita, moški v frakih z belimi

telovniki in cilindrom, belimi kožnimi rokavicami, površnikom). Igral je najet orkester. Seveda je bila

čast prisostvovati takemu plesu.

Gospodje so stali na sredi dvorane pred začetkom plesa in tudi med njim. To je bil »herninzel« (otok

gospodov). Plesalo se je okoli njih, vedno v krogu. Mlajše ženske so prihajale vedno v spremstvu in

moški so lahko prisedli le k ženskam s spremstvom, če so gardedame dovolile. Le te so bile skoraj

vedno mame. Moški so lahko plesalko povabili na malinovec, sok ali kavo. To se je dobilo v sosednjih

prostorih, kjer so se navadno zadrževali predvsem kadilci. Ženska ni praviloma smela odbiti nobenega

plesa.

Ples se je začel okoli osme ure zvečer, otvorili so ga s trobentami ali fanfarami, po prvi vojni pa

zaplesali najprej polonezo, kraljevo kolo, potem pa valček, kot je bilo v navadi prej.




BRISANJE Če želimo izbrisati samo nekaj znakov uporabimo tipko Backspace, tako se izbriše pravkar natipkani

znak levo od kurzorja. S tipko Delete pa izbrišemo znak desno od kurzorja. Če pa želimo izbrisati več

teksta, več odstavkov ali celo strani uporabimo brisanje med urejanjem: označimo tekst, tako da

kliknemo pred besedilo, ki ga želimo izbrisati, držimo levo tipko na miški in potegnemo čez del teksta,

ki ga želimo izbrisati. Potem pritisnemo tipko Delete.

RAZVELJAVLJANJE UKAZOV Če pomotoma kaj izbrišemo ali se kar koli zmotimo v oblikovanju besedila, imamo na voljo ukaz

Razveljavi (Undo). Ta ukaz imamo na voljo v orodni vrstici za hitri dostop. Na voljo imamo tudi ukaz

Uveljavi (Redo), ki služi ravno v obratni namen.

VRIVANJE IN PREPISOVANJE Urejevalnik je ponavadi nastavljen tako, da ko pišemo, besede vrivamo pred prejšnje besedilo. To

lahko spremenimo s pritiskom na tipko Insert, sedaj prepisujemo prejšnje besedilo. S ponovnim

pritiskom na to tipko zopet nastavimo način vrivanja besedila.

OZNAČEVANJE Kadar želimo brisati ali oblikovati večji obseg besedila, takrat ga moramo najprej označiti.

Najpreprosteje ga označimo z miško. Kliknemo pred ali za želeno besedilo, držimo levi gumb na miški

in jo zapeljemo čez tisti del besedila, ki ga želimo označiti. Nato levi gumb spustimo in besedilo je

označeno, sedaj ga lahko oblikujemo, brišemo, popravljamo; vse to pa velja samo za označeni del

besedila.

PREMIKANJE IN KOPIRANJE Besedilo lahko zelo enostavno poljubnokrat prekopiramo na več načinov, ta je najpreprostejši:

1. označimo besedilo

2. kliknemo na desno tipko miške in v meniju poiščemo ukaz Kopiraj

3. postavimo se na mesto, kamor želimo besedilo kopirati

4. kliknemo na desno tipko miške in v meniju izberemo ukaz Prilepi

Besedilo najlažje premaknemo na naslednji način:


2. nanj pritisnemo z levim gumbom na miški (ne spustimo tipke)

3. z miško se premaknemo na želeno mesto

4. spustimo tipko na miški

Besedilo se bo samodejno premaknilo. Toda ta način je precej nepregleden če želimo besedilo

prestaviti na neko drugo stran, zato v takem primeru naredimo naslednje:


2. kliknemo na desno tipko miške in v meniju poiščemo ukaz Izreži

3. besedilo izgine, toda prekopira se v Odložišče

4. s kurzorjem se postavimo na mesto kamor želimo premakniti besedilo (to je lahko tudi v

drugem Wordovem dokumentu, ali celo v drugem Microsoftovem programu)




5. kliknemo na desno tipko miške in v meniju izberemo ukaz Prilepi

ISKANJE IN ZAMENJAVA Samodejno iskanje nam prihrani mnogo truda in časa pri iskanju določenih besed ali zaporedij znakov

v dolgih dokumentih. Prav tako hitro pa lahko poiskano besedo zamenjamo z drugo. To nam pride

prav, kadar imamo že sestavljen dokument, pa želimo spremeniti ime in priimek, ki se ponavlja v

dokumentu z drugim imenom in priimkom. Do okna pridemo, če pritisnemo na gumb Najdi, ki se

nahaja na kartici Osnovno, v skupini Urejanje.

Pokaže se nam naslednje pogovorno okno, ki ga še razširimo s klikom na gumb Več:

Najdi – v prazno polje vpišemo niz znakov, ki ga želimo poiskati Išči: Vse, Gor, Dol – iščemo lahko nad kurzorjem, pod kurzorjem ali v celem dokumentu Lahko izberemo več možnosti, kot razlikovanje velikih in malih črk, da išče samo cele besede, da uporabi nadomestne vzorce kot npr.: če iščemo ma*ka, bomo našli vse besede, ki majo tak vzorec »matematika« ali »majolka«. V istem oknu zgoraj pa lahko izberemo kartico Zamenjaj, s katero lahko najdene besede tudi zamenjamo: Najdi – v prazno polje vpišemo niz znakov, ki ga želimo poiskati Zamenjaj z – v prazno polje vpišemo novo besedilo, da zamenja poiskani niz znakov




OBLIKOVANJE BESEDILA

PORAVNAVA BESEDILA Izberemo lahko enega od štirih načinov poravnave: levo, sredinsko, desno in obojestransko. Poravnavo lahko nastavimo pred pisanjem besedila, ali pa potem, s tem da moramo označiti besedilo, ki bi ga radi poravnali. Gumbi za poravnave se nahajajo na kartici Osnovno:

PISAVA Pisavo lahko oblikujemo preko bližnjic na kartici Osnovno, ali pa v pogovornem oknu, ki se nam odpre, če kliknemo na kvadratek desno spodaj, kjer piše Pisava.




Pisava: izbira različnih pisav, nekatere med njimi nimajo znakov za č, š, ž. Nekatere so simbolične pisave in nimajo znakov za črke. Slog pisave: izbira sloga za poudarjanje

Običajno

Ležeče

Krepko

Krepko Ležeče Velikost: velikost pisave, podana v pikah (Points). Ena pika predstavlja 1/72 palca. Običajna nastavitev je 10, 11 ali 12 pik. Barva pisave: izberemo barvo pisave Slog podčrtavanja: izberemo način podčrtavanja Barva podčrtavanja: kadar je gumb siv je neaktiven. Aktiven postane, če imamo izbran slog podčrtavanja. Učinki: na voljo imamo še nekaj učinkov, ki dodatno spremenijo pisavo.

OŠTEVILČENI IN OZNAČENI SEZNAMI Obstoječim vrsticam besedila lahko hitro dodate oznake ali številke ali pa lahko Word samodejno ustvari sezname med tipkanjem. Če odstavek začnete z zvezdico ali številko 1., Word prepozna, da želite začeti označen ali oštevilčen seznam. Če ne želite besedila spremeniti v seznam, lahko kliknete gumb Možnosti samopopravkov

, ki se prikaže. Pri oštevilčevanju in označevanju imamo veliko možnosti. Sezname in odstavke lahko označimo in oštevilčimo:

s številkami in črkami s pikami in drugimi simboli večravenski seznam, kjer ima vsak zamik drugačno oznako z definicijo stila odstavka

gumb za oznake gumb za številke in črke gumb za seznam v več ravneh

Poiščete lahko različne sloge označevanja in oblike oštevilčevanja tako, da kliknete puščico ob Označevanje ali Oštevilčevanje na kartici Osnovno v skupini Odstavek.

Celoten seznam lahko premaknete levo ali desno. Kliknite oznako ali številko na seznamu in jo povlecite na drugo mesto. Celoten seznam se premakne med vlečenjem. Ravni številčenja se ne spremenijo.

Če vam nobena od oznak ni všeč, lahko izberete gumb:




Določi novo oznako:

Tukaj lahko poiščete oznake med simboli, ali vstavite svojo sliko. Lahko poravnate označevanje in robove. Vse kar spremenite si lahko sproti ogledate v predogledu. Z gumbom Pisava pa lahko spreminjate barvo in velikost oznake. Podobno lahko storite pri oštevilčevanju, izberete gumb Določi novo obliko števil:

SEZNAM V VEČ RAVNEH

Podobno kot pri prvih dveh lahko poiščete že izdelan seznam, ali ga ustvarite po lastni želji z gumboma Določi nov večravenski seznam in Določi nov slog seznama. Ko pišemo seznam, imamo tam tudi gumb Spremeni raven seznama. S tem gumbom gremo lahko nazaj na prejšnje ravni.




zmanjšaj zamik povečaj zamik razmik vrstic senčenje Zmanjšaj zamik, Povečaj zamik: Lahko uporabljamo splošno za odstavek ali pri seznamih, z njima

izbiramo koliko bo določena vrsta zamaknjena od roba lista.

Razmik vrstic: Spremenite razmak med vrsticami besedila, ter količino prostora, ki se doda pred

odstavki in za njimi.

Senčenje: obarvamo ozadje za izbranim besedilom. Vaja: Naredite nov prazen dokument in prepišite tekst spodaj. Tekst mora biti obojestransko poravnan, pisava v prvem odstavku naj bo Arial, velikost pisave 10 in zelene barve. V drugem odstavku naj bo pisava Monotype Corsiva, velikost 12 in rdeče barve. Naslov je velikost pisave 16, pisava je poljubna, modre barve.

Gremo v gore Kadar se odpravimo v gore moramo poznati pravila ravnanja:

1. bodimo tiho, da ne vznemirjamo živali 2. ne trgajmo gorskega cvetja 3. odpadke odnesimo s seboj 4. pse vodimo na vrvici.

Za varnejši obisk svetujemo:

primerna obutev

zaščita pred mrazom in dežjem

izbirajte poti, ki so označene.




OBROBE IN SENČENJA Besedilo lahko obrobljamo in senčimo: Na kartici Postavitev strani izberemo gumb Obrobe strani in naj kliknemo.

Potem se nam odpre okno: V tem oknu imamo tri kartice, ki jih lahko

izberemo:

Obrobe – tukaj izbiramo obrobo za odstavek

ali besedilo, izbiramo med različnimi slogi črt

in barvami ter debelinami črt.

Obroba strani – tukaj izbiramo obrobo za vse

strani v dokumentu ali samo za določeno

stran, poleg vsega zgoraj naštetega pa tukaj

lahko izberemo za obrobo tudi različne Slike.

Senčenje – lahko izbiramo za besedilo ali cel

odstavek. Lahko izbiramo barvo polnila in

vzorce na polnilu. Spodaj je še dodaten gumb Vodoravna črta… z njim lahko vstavljamo že

predpripravljene črte.

Pomembno je, da karkoli obrobljamo ali senčimo, moramo ta del besedila najprej označiti.

ŠTEVILČENJE STRANI, GLAVA IN NOGA BESEDILA Na kartici Vstavljanje izberemo gumbe Glava, Noga ali Številka strani.

Če želimo imeti oštevilčene strani, moramo vklopiti gumb Številka strani. Potem izberemo ali naj se številke strani izpišejo zgoraj ali spodaj, ali naj bodo poravnane levo, desno ali na sredini. Številke strani se potem izpisujejo avtomatično, nam ni treba več misliti na to. Glava in Noga je tisti del besedila, ki se ponavlja na vsaki strani na vrhu oziroma na dnu strani. V menijih najdemo nekaj predlog, lahko jih pa nastavimo tudi sami. Veliko predlog je narejenih za lihe in sode strani zrcalno. Lahko pa z gumboma Uredi glavo in Uredi nogo, uredimo svoje nastavitve.




BESEDILO V STOLPCIH Včasih moramo kakšno besedilo napisati v obliki časopisnih stolpcev. Na isti strani imamo lahko običajno besedilo in besedilo v stolpcih.

Kako obrnemo stran iz pokončne v ležečo?

Na traku izberemo

kartico Postavitev

strani, nato pa ukaz

Priprava strani. Odpre

se nam pogovorno

okno, v katerem

izberemo Usmerjenost

lista > Ležeče.

Kako razdelimo list na stolpce?

Na traku zopet izberemo kartico Postavitev strani in nato ukaz

Stolpci. Pokaže se nam več možnosti, za izdelavo zloženke

izberemo Tri.

VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH FORMUL Matematični izraz ali formulo lahko napišemo s pomočjo gumba Enačba iz kartice Vstavljanje.

Na zaslon dobimo okno urejevalnika enačb. S pomočjo miške izbiramo simbole in strukture in

napišemo matematično enačbo.




DELO S TABELAMI Velikokrat imamo za obdelati precej podatkov in predstavitev teh podatkov v tabeli je pregledna in zelo koristna rešitev. Tabela je razdeljena na poljubno celic. Vsaka celica tabele je besedilo zase, ki mu poljubno in neodvisno od preostalih celic spreminjamo obliko. Uokvirjamo lahko posamezno celico, celo tabelo, samo posamezne dele tabele, samo posamezne stranice,… Celice tabel lahko tudi senčimo in obarvamo. Vanjo lahko dodajamo ali iz nje brišemo vrstice in stolpce ali pa samo celice.

VSTAVLJANJE TABELE Na kartici Vstavljanje izberite gumb Tabela. Potem pa z miško izberete velikost tabele: koliko stolpcev in koliko vrstic bo imela tabela. Lahko pa to storite tudi z ukazom Vstavi tabelo.

PREMIKANJE PO TABELI IN OZNAČEVANJE V TABELI Po tabeli se najlažje premikamo z miško. Enostavno kliknemo na mesto, kamor želimo postaviti kurzor. Za premikanje nam služijo tudi smerne tipke na tipkovnici. Tudi označevanje je najlažje z miško. Če želimo označiti stolpec, premaknemo miško nad stolpec, tako da se miškin kurzor spremeni v

puščico obrnjeno navzdol (slika spodaj). Pritisnemo levi miškin gumb in stolpec je označen. Če želimo

označiti dva stolpca, držimo gumb na miški in povlečemo čez dva stolpca.

Označevanje vrstice je podobno. Premaknemo miškin kurzor levo od vrstice, ki jo želimo označiti.

Tokrat miškin kurzor ostane enak (slika spodaj). Pritisnemo gumb na miški in vrstica se bo označila.




Označevanje posamezne celice poteka takole. Z miško se premaknite na levi rob celice, ki jo želite

označiti, tako da se miškin kurzor spremeni v puščico, ki kaže desno navzgor (slika spodaj), nato

kliknite z miško.

Če želimo označiti celotno tabelo, označimo prvi stolpec oz. vrstico, pritisnemo in držimo gumb na

miški. Ter potegnemo do zadnjega stolpca oz. vrstice.

OBLIKOVANJE TABELE Kadarkoli se postavimo v tabelo, se nam na traku zgoraj odpreta novi kartici, kjer najdemo Orodja za tabele. Prva kartica je Načrt, druga pa Postavitev. Tam najdemo vse ukaze za delo s tabelami. Pa si poglejmo nekaj najbolj pogosto uporabljanih: kartica Načrt slogi tabel senčenje nariši obrobe radirka Slogi tabel: tukaj lahko izbiramo med različnimi že oblikovanimi slogi. Senčenje: s tem gumbom izberemo barvo ozadja celice ali vrstice ali tabele, odvisno katero površino označimo. Radirka: z njo radiramo posamezne robove celic.

Nariši obrobe: odpre se nam podobno okno kot pri obrobah besedila in lahko uredimo robove celic:




kartica Postavitev

izbriši vstavi spajanje formula razvrsti pretvori v besedilo

Izbriši: tukaj izberemo ali bomo zbrisali vrstico, stolpec ali celo tabelo. S tipko Delete izbrišemo samo vsebino tabele, obrob pa ne. Vstavi: tukaj dodajamo stolpce ali vrstice Spajanje: posamezne celice, stolpce ali vrstice lahko med seboj spojimo, ali pa razdelimo Formula: v tabeli lahko uporabljamo lažje matematične operacije Razvrsti: tabelo lahko razvrstimo po abecedi Pretvori v besedilo: tabelo spremenimo v besedilo, ni več v celicah.

DELO S SLIKAMI S svojimi slikami in nekaj že vsebovanimi slikami v programu Word lahko popestrite in dopolnite vaše dokumente. Sliko enostavno izberete in jo vložite kamorkoli med besedilo.

Če želimo vstaviti sliko, ki jo imamo shranjeno na našem

računalniku, kliknemo na kartico Vstavljanje in nato ukaz

Slika. Potem se nam pokaže okno, kjer lahko poiščemo

mapo v kateri imamo shranjeno našo sliko. Kliknemo

nanjo in damo gumb Vstavi.

Če želimo vstaviti sliko iz že pripravljenih slik v Wordu, kliknemo gumb Izrezki in na desni strani se prikaže novo pogovorno okno: Kliknemo desno spodaj gumb Organiziraj izrezke…,dobimo novo pogovorno okno, kjer izberemo mapo Officove zbirke, tako dobimo slikice sortirane po mapah. Ko sliko najdemo, jo izberemo z desnim gumbom na miški, kliknemo gumb Kopiraj v meniju, ki se nam odpre. Zapremo vsa okna in v našem dokumentu kliknemo desni gumb na miški in izberemo ukaz Prilepi.




Ko imamo sliko vstavljeno v dokumentu, jo lahko tudi oblikujemo. Kliknemo na sliko in na traku se

pokažejo nove kartice Orodja za slike, kartica Oblika:

svetlost kontrast slogi slik oblivanje z besedilom

prebarvaj ponastavi sliko obreži

Svetlost in kontrast: tukaj lahko popravite fotografijo, če je pretemna ali presvetla. Prebarvaj: lahko nastavite različne barvne filtre, naredite sliko črno-belo ali pa prosojno za podlago Ponastavi sliko: včasih sliko ne oblikujemo dobro, takrat nam ta gumb pomaga, da se vrnemo v prvotno stanje Slogi slik: lahko izbiramo med obrobami in oblikami slik Oblivanje z besedilom: določimo kako bomo lahko pisali, ali okoli slike ali čez sliko,… Obreži: sliko lahko obrežemo, vendar samo vodoravno ali navpično.




INTERNET

Kaj je Internet?

Kadar povežemo dva ali več računalnikov z namenom, da bi lahko v vsakem trenutku in z različnih

lokacij vzpostavili medsebojno komunikacijo med njimi, govorimo o računalniškem omrežju ali

Internetu.

Kadar računalniki niso zelo oddaljeni med seboj (znotraj stavbe ali v bližnji stavbi) jih lahko povežemo v samostojno lokalno omrežje LAN (Local Area Network).

Če povežemo več računalnikov ali omrežij znotraj mesta ali druge urbane zaključene celote, so to mestna omrežja MAN (Metropolitan Area Network)

Omrežja, ki povezujejo tudi zelo oddaljene računalnike in računalniške sisteme med seboj, imenujemo prostrana omrežja WAN (Wide Area Network). Povezava je vzpostavljena med računalniki in računalniškimi sistemi, ki se lahko nahajajo v različnih državah ali kontinentih in tako se »porušijo geografske "meje" med njimi.

Kako je internet zgrajen?

hrbtenica (backbone) iz največjih omrežij, ki so v lasti največjih ISP (tudi državne). Vozlišča povezana z izredno hitrimi vodi. Najgosteje v ZDA, Evropi, na Japonskem- povezave s podoceanskimi kabli.

Omrežje je redundantno: če izpade eno vozlišče, se promet preusmeri (kar se znotraj dobro omreženih držav skoraj ne pozna na hitrosti, pač pa če je prekinjena medcelinska povezava). Do končnih vozlišč rezervne (backup) linije.

Hrbtenica omrežja ZDA s petimi glavnimi vozlišči.




Hrbtenica omrežja v Sloveniji ARNES (akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije)

Komunikacijsko omrežje ARNES je sestavljeno iz hrbtenice (angl. backbone) omrežja, ki

povezuje kraje po Sloveniji, in strank omrežja, ki so priključene na hrbtenico ARNES na

njenih vozliščih. Hrbtenica omrežja je povezana v tuja omrežja preko mednarodnih vodov.

Javna omrežja v Sloveniji (Siol, T2, Amis, Telemach…) so plačljiva omrežja, medtem ko

ARNES omogoča brezplačen dostop akademskim in raziskovalnim ustanovam, ter kulturnim

in športnim društvom ter posameznikom (učitelji, dijaki, študentje).

Kako Internet deluje?

Metodo so razvili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se uradno imenuje internetni protokol.

Bistvo internetnega protokola je, da se vsaka informacija, ki jo pošiljamo od enega računalnika do

drugega, pa naj je to e-pošta, digitalna slika, spletna stran ali dokument z besedilom, razbije na

majhne pakete, ki se nato samostojno gibljejo po povezavah od računalnika do računalnika. Vsak

takšen paket, ki nosi za približno kilobajt informacij, je opremljen z ovojnico, ki vsebuje podatke o

naslovniku in pošiljatelju.

Ko recimo odpošljemo elektronsko pismo, ga naš poštni program razdeli na majhne pakete in jih

posreduje naprej sosednjemu računalniku v mreži. Ti pakete posredujejo naprej naslednjim

računalnikom in ti spet naprej, dokler paketi ne dosežejo cilja. Takšen prenos paketov se tudi z enega

konca sveta na drugega praviloma opravi v delcu sekunde.




Usmerjanje paketov

Za učinkovit pretok informacij prek interneta so še posebej pomembni računalniki, katerih osrednji

namen je usmerjanje podatkovnih paketov med različnimi povezavami. Te računalnike si lahko

predstavimo kot usmerjevalce prometa na križišču, kjer se križa zelo veliko cestnih povezav, pakete

pa kot vozila, ki želijo zapeljati skozi križišče.

Ko pride posamezni paket do takšnega usmerjevalnega računalnika, ta pogleda naslov na ovojnici, ki

označuje cilj, na katerega je paket namenjen, in ga odpošlje naprej po pravi povezavi. Dokler v

križišču ni gneče, je seveda vse v najlepšem redu. Ko pa začne v križišče prihajati več paketov, kot jih

je usmerjevalnik zmožen usmeriti naprej po pravi povezavi, se pojavijo težave. Če gre zgolj za

kratkotrajno povečanje prometa, se paketi začasno skladiščijo v spominu usmerjevalnika, ki jih nato,

ko se gneča sprosti, z rahlo zamudo posreduje naprej na prave naslove.

Kaj potrebujem za uporabo Interneta (od doma)?

Strojna oprema: telefonska linija (navadna, ISDN, ADSL, mobitel), optični kabel ali TV kabel in ustrezen modem.

Programska oprema: Za tolmačenje spletnih strani je potreben poseben program, imenovan uporabniški agent, večinoma so to spletni brskalniki (Internet Explorer, Firefox, Opera), za elektronsko pošto (Outlook Express), za konference (Free Agent),…

Vstopna točka pri ponudniku dostopa: za šolarje, učitelje in študente brezplačno pri ARNES, za ostale plačljivi ponudniki (Siol, T2, Amis, Telemach,…)

Kaj je splet (web)?

Svetovni splet (angl.World Wide Web, WWW) je množica povezanih dokumentov, ki so

nameščeni na milijonih računalnikov, ki se nahajajo v internetu. V času od svojega nastanka

je dosegel nesluten razvoj in marsikdo ga danes imenuje "internet". Vendar to ni internet, je

samo ena izmed storitev v internetu, danes sicer najbolj uporabljena. Za začetnika je izredno

prijazna, saj ima grafični uporabniški vmesnik

Svetovni splet se je rodil leta 1989 v CERN (European center for nuclear research). CERN

ima mnogo pospeševalnikov in se ukvarjajo z fiziko delcev. Raziskovalci so večinoma

vrhunski znanstveniki iz Evropskih držav.

S stališča uporabnika je svetovni splet množica dokumentov, ki se imenujejo spletne strani.

Posamezne spletne strani imajo povezave na druge strani širom po svetu. Uporabnik sledi tem

povezavam s klikom. Ta proces se lahko neskončno ponavlja. Hiperpovezave je iznašel

profesor na MIT Vannevar Bush že leta 1945, dolgo preden je bil izumljen internet. Za ogled

spletnih strani je potrebna programska oprema, ki se imenuje brskalnik (angl. browser),

najbolj popularen je Internet Explorer, uporabljajo pa se še Firefox in drugi. Brskalnik s




protokolom HTTP (angl. Hypertext Transfer Protocol) pridobi spletni dokument s spletnega

strežnika, interpretira besedilo in ga (če je pravilno napisano) prikaže na ekranu.

Kaj je HTML?

HyperText Markup Language (HTML) je jezik za opis strani, ki se uporablja v internetu. Naša navodila brskalniku na kakšen način naj prikaže stran, če v HTML jeziku napišemo:

<html>

<head>

<title>Moja prva stran</title>

</head>

<body>

<h1>Pozdravljen svet!</h1>

Tole kar gledate

je moja prva spletna stran!

</body>

</html>

se v brskalniku Internet Explorer prikaže:

Tak zapis vsake spletne strani si lahko tudi pogledamo, če kjerkoli na spletni strani kliknemo z desno tipko na miški in v meniju izberemo ukaz Poglej izvorno HTML kodo.




Naslovi

Vsak računalnik in vsak dokument imata svoj naslov. IP-naslov (angl. Internet Protocol) je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju Internet. Število je 32- bitno , zapisano s štirimi osem bitnimi vrednostmi v desetiški obliki med seboj ločenim s piko npr.: 193.2.108.115. Ker si je številke težko zapomniti so pogosto zamenjane z domenami (angl. domain).

Ti naslovi so lahko stalni (morajo jih imeti strežniki) ali začasni (za končne odjemalce, ki se priključijo preko telefonskih linij).

Tudi dokumenti imajo svoje naslove, ki jih imenujemo URL (Uniform Resource Locator). Vsaka spletna stran ima edinstven naslov, ki jo enolično določa, prav tako kot enolično določa telefonska številka telefonskega naročnika. Če iz revije, TV, časopisa ali vizitke prepišete URL naslov v brskalnik boste obiskali te spletne strani ne glede na to na katerem računalniku na svetu se nahajajo. Tak naslov je sestavljen iz treh delov:

o vrste protokola (http, mailto,…) o domene (lu-kranj.si) o imena datoteke ali poti do nje.

Kratka zgodovina interneta

1969 je bila vzpostavljena prva povezava med dvema oddaljenima računalnikoma na univerzi UCLA

(ZDA) po protokolu, ki je bil predhodnik TCP/IP protokola. Internet so razvili na zahtevo agencije

ARPA iz ameriškega obrambnega ministrstva. Prvi uporabniki so bili ameriške univerze, vladne

ustanove in vojska. Leta 1972 je bila poslana prva javna e-pošta. Začetki svetovnega spleta segajo v

leto 1989 (www.), revolucijo pa doživi z razvojem grafičnih brskalnikov 1993-1995, ko preide iz

akademsko- vojaških sfer v vsakodnevno življenje.

Čigava last je Internet in kdo skrbi za njegov razvoj? Ker je Internet omrežje omrežij, nima enega samega lastnika. Vsako podjetje, univerza, vlada ali kaka

druga organizacija je lastnik svojega dela. Podjetja in vlade imajo v lasti strojno in programsko

opremo, kar pa ne pomeni, da si lahko lastijo informacije, ki se po spletu pretakajo. Za povezave

skrbijo vladne ustanove in zasebna podjetja. Za vzdrževanje vsebine omrežja, na primer za datoteke

in skupine novic Usenet, ni zadolženo nobeno podjetje. Vsakdo lahko javno ponudi kakršnokoli

informacijo. Vsak kraj na Internetu je odgovoren za svojo vsebino in neprimerne vsebine dolgo časa

niso bile preganjane, ker je vedno obstajala dilema o svobodi govora.

V Sloveniji je sprejet zakon, ki prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in razširjanje otroške

pornografije na spletu, ter prepoveduje razpihovanje verskega, rasnega, narodnostnega ali drugega

sovraštva na spletu. Če na spletnih straneh naletite na tako vsebino, jo lahko anonimno prijavite na

spletni strani www.spletno-oko.si.

http://www.spletno-oko.si/




Glavni problemi Interneta

POČASNOST – Prenosi podatkov iz strežnika na vaš računalnik (po linijah) pogosto zahtevajo ogromno

časa. Za to obstaja več razlogov: počasne linije do ponudnika dostopa, počasne in preobremenjene

zunanje linije, preobremenjeni strežniki… Včasih se počasnosti lahko izognemo z večkratnim hkratnim

prenosom (odpiramo več spletnih strani naenkrat, vsako v svojem oknu). Počasnost pomeni za

delodajalce tudi strošek.

RAZDROBLJENOST INFORMACIJ – informacij na spletu je ogromno, zato imajo uporabniki, predvsem

začetniki, večkrat težave kako do njih priti. Za iskanje porabijo veliko časa, na koncu pa že pozabijo

kaj so iskali na začetku. Pri iskanju nam pomagajo iskalniki, ki imajo hierarhično urejene informacije.

KVALITETA INFORMACIJ – Ker so informacije brezplačne in je njihovo publiciranje enostavno, se

mnogi poskusijo v vlogi ponudnikov informacij, vendar jim manjka znanja, oblikovalske spretnosti in

časa, da bi svoje strani ažurirali in jih napolnili z bogato in celovito vsebino. Zato ne smete slepo

verjeti informacijam z interneta.

VARNOST - varnost: ker je omrežje Internet javno, lahko podatke, ki se po njem pretakajo

(npr. osebni in zaupni podatki, kot so številke kreditnih kartic) prebere vsakdo, ki ima za to

primerno znanje in programe (tudi ti so javno dostopni na samem Internetu). Problem je tudi

prepoznavanje, ali so podatki, ki smo jih prejeli, res od osebe, ki se razglaša kot izvor (npr.

pošiljatelj e-pošte) in ali podatki niso bili med prenosom spremenjeni. Nevarnost okužbe z

virusi (e-pošta, prenešene datoteke). Bulk mail. Spletni programi (npr. Active-X) lahko

razsujejo računalnik, brišejo ali kradejo datoteke na lokalnem disku itd. Pornografija in

nasilje. Problem je tudi zasebnost (vohljanje, piškotki itd.). Za vse težave obstaja bolj ali manj

učinkovita (in draga zaščita): lokalna omrežja (npr. podjetij) se običajno pred vdori ščitijo s

požarnimi zidovi; zaupni podatki (z obrazcev, e-pošto itd.) se lahko kodirajo (PGP); uporablja

se lahko varne protokole (HTTPS); piškotke in active-X se lahko v brskalniku izključi; dostop

do pornografskih strani se zaščiti s posebnimi programi; protivirusni programi; avtentičnost

pošiljatelja zagotavljajo agencije z izdajanjem potrdil (certifikatov) itd.; varnost, zlasti

elektronskega poslovanja, začenja počasi urejati zakonodaja (tudi slovenska).

SPAM - Nadležna pošta (tudi vsiljena, nezaželena ali nenaročena elektronska pošta;

angleško spam) je pošiljanje enakih ali podobnih sporočil na veliko število (tisoče, milijone)

naslovov. Takšna sporočila pošiljajo spammerji (»spammers«), ki naslove prejemnikov

pridobivajo s forumov, spletnih strani, podatkovnih baz, ali pa jih preprosto uganejo s

kombiniranjem pogostih uporabniških imen in domen. Spam sporočila največkrat vsebujejo

reklamna sporočila. Spamerjem se to izplača zato, ker je pošiljanje spam sporočil na veliko

število naslovov poceni, in če le majhen odstotek prejemnikov (od večih milijonov) kupi




izdelke, ki so oglaševani v sporočilu, se to splača. Ime spam naj bi bilo izpeljano iz skeča

skupine Monty Python oziroma iz imena vrste mesnih konzerv.

Komunikacija na Internetu

Na začetku je bil Internet samo vir informacij (ogromna javna knjižnica) in sredstvo za

komuniciranje (elektronska pošta). Spletni obrazci nam danes omogočajo tudi pošiljanje

podatkov – spletno nakupovanje, npr. naročanje knjig (cangura.com – spletna knjigarna) in

izdelkov iz živilske trgovine (mercator.si) ali bančno poslovanje (Klik, Link,…),

anketiranje…

Komunikacija se je začela z elektronsko pošto, ki je še danes najbolj pogosta oblika

komunikacije na Internetu.

Elektronska pošta: eden najpogosteje uporabljenih servisov, skorajda nujnost v poslovnem in

akademskem svetu. Poceni, enostavno, predvsem pa hitro. Lahko v delcu sekunde dobimo

elektronsko pošto iz drugega konca sveta, ne samo besedilo, ampak v priponki tudi dokumente,

fotografije, programe,… Naslove lahko iščemo v imenikih.

IRC: Internet Relay Chat je program, ki se je razvil na Finskem leta 1988. Prvi program s katerim so

ljudje klepetali v živo in ni imel časovnega zamika.

Internetni telefon: brezplačno telefoniranje, možnost klica na navadne linije za manj denarja.

Usenet, spletne diskusijske skupine: Predstavljajte si rubriko “pisma bralcev”, kot jo najdete

v dnevnem časopisju. Nekatera od pisem so polna modrosti in vredna branja, druga so

zabavna, nekatera pa so prepolna napačnih in zavajajočih informacij. Se vam je posvetilo?

Predstavljajte si, da bi bilo vsako pismo bralcev poslano na naslov vseh časopisov sveta,

objavljeno v vsakem časopisu sveta. Dnevna izdaja takih časopisov bi krepko presegla 80.000

Servis Medij

Prejemnik

sporočila

Oblika,

zakasnitev Opombe

Elektronska

pošta

HTML besedilo

(in priložene

datoteke)

posameznik

off-line, nekaj

sekund do nekaj

minut

Najbolj razširjen način

komuniciranja.

IRC besedilo (in

datoteke)

posameznik ali

skupina v živo

Najbolj priljubljen način

komuniciranja med mladimi.

Internetni

telefon

glas (zvok),

opcijsko video posameznik v živo

Obstaja tudi možnost klica z Interneta

na navadne telefone (za majhno

plačilo).

SMS kratko besedilo posameznik ali

skupina

off-line, nekaj

sekund do nekaj

deset minut

Z Interneta na mobilne telefone.

Usenet

HTML besedilo

(in priložene

datoteke)

skupina

off-line, nekaj

minut do nekaj

dni

Potrebujemo posebni odjemalec

(News Reader, npr. Outlook)

Spletne

diskusijske

skupine

besedilo skupina off-line, brez

zakasnitve

Podobno kot Usenet, le da lahko

beremo v kateremkoli spletnem

brskalniku

Video

konference video skupina v živo

Zahteva drago opremo in hitre

povezave




strani. Da bi tak časopis dostavili na vaš prag, bi se morali pošteno potruditi. Usenet je po

obsegu podoben opisanemu hipotetičnemu časopisu, na srečo pa je njegova dostava

elektronska. Ne skrbite, ne bo vam treba pregledati stotisoče sporočil, da bi našli nekaj zanimivih primerkov.

Usenet je po temah razdeljen na tisoče novičnih skupin (novic), ki vsaka nosi značilno ime in vsebuje

poročila na dano temo. Zastopane so prav vse teme, ki si jih lahko zamislite, nekaj pa je celo takih, na

katere ne bi nikoli pomislili.

Poleg spletk in čistih neumnosti pa so tudi dragulji. Če najdete v Usenetu novice na temo, ki vas

zanima (zaradi hobija ali čisto strokovno), se zna zgoditi, da bo Usenet postal za vas nekaj

nepogrešljivega . V splošnem so največ vredne tehnično usmerjene skupine novic. V njih vlada

resnično dobro vzdušje, naklonjeno izmenjavi informacij in virov. Najpogosteje so kakovostne tudi

tiste novice, ki so podvržene pregledu človeških moderatorjev. Ti skrbijo zato, da so objavljeni samo

tisti prispevki, ki res tematsko spadajo v dano skupino novic.

Video konference: Videokonferenca je način komunikacije, pri kateri se s pomočjo

elektronskih naprav in omrežja živa slika, zvok in drugi podatki sproti zajemajo, prenašajo in

se predvajajo med dvema ali več oddaljenimi lokacijami. Lahko naredimo sestanek z ljudmi

iz različnih koncev sveta, da se med seboj vidijo in slišijo. Ni potrebe po dragih potovanjih.

Razvoj in prihodnost interneta

Internet je dandanes ena najhitreje razvijajočih se medijev na svetu. Iz dneva v dan se

pojavljajo nove in nove ideje, kako bi ga lahko dopolnili, izpopolnili. Vendar pa vsaka nova

ideja venomer znova opozarja na probleme, ki jih je Internet s seboj prinesel. Najbolj pereč

problem Interneta pa predstavlja hitrost komunikacije, predvsem cena hitre komunikacije.

Zavedati se namreč moramo, da so mimo časi, ko so se po linijah med računalniki prenašali

samo občasno kakšni zelo kratki dokumenti. Z razvojem multimedije je danes preko Interneta

možno predvajati zvok in sliko na daljavo, kar lahko s pridom uporabljamo za izvajanje

videokonferenc, za izvajanje in realizacijo videotelefonov.

Močno se bo povečalo elektronsko poslovanje in nam prihranilo čas in denar: nakupovanje,

bančno poslovanje, upravne zadeve…

Razvilo se bo učenje na daljavo. Internet bo vir informacij, povezoval bo učence med seboj

in z učitelji tako pri rednem izobraževanju kot pri izpopolnjevanju zaposlenih.

Pogostejše bo delo na domu: Zmožnost dela na domu s pomočjo PC ali notesnika in preko

komunikacijskih povezav prinaša podjetju in zaposlenim precej prednosti: Zmanjšajo se

stroški uporabe pisarn (najemnina, elektrika, ogrevanje), kar posledično zmanjša potrebo po

pisarniških prostorih. Zmanjšajo se problemi s potovanjem do delovnega mesta. Tak način

dela lahko pritegne k delu v podjetju boljše osebje. Osebje planira delovni čas v skladu s

svojimi družinskimi obveznostmi.

Vendar pa tak način dela terja večje zaupanje v osebje. Pripravljeni moramo biti na to, da

imamo nad njimi manj nadzora.

Internet se bo povezal še z drugimi napravami: prenosni telefoni, televizija, naprave v vozilih

in gospodinjstvu.

In če strnemo v nekaj besed, kakšen bi naj bil Internet v prihodnosti, lahko jasno razberemo

trend za prihodnost, ki bi ga najkrajše opisal z besedami MAJHNO, HITRO, MOBILNO.




Skrbi, ki jih prinaša Internet

Internet in svoboda govora:

o Nihče ni lastnik interneta, zato lahko nanj kdorkoli namešča kakršnekoli vsebine. o Internet je pomemben informacijski vir, vendar na njem zasledimo tudi politično

propagando, rasizem, pornografijo in druga sporna in nelegalna gradiva.

Argumenti za nadzor: o Preprečiti želimo dostop do obstoječih spornih gradiv. o Preprečiti želimo, da bi otroci dostopali do neprimernih vsebin. o Zagotoviti želimo učinkovit splet. Na njem je vse preveč neuporabne vsebine. o Zagotoviti želimo spoštovanje avtorskih pravic.

Argumenti proti nadzoru pa so: o Internet naj bi bil svoboden vir informacij. o Neprimerne vsebine se dajo tako ali tako dobiti tudi na drugačne načine. o Nadzor nas bo nekaj stal.

Nadzorovanje je zelo težavno.

Internet in kriminal:

Nova tehnologija prinaša nove oblike kriminala. Zato morajo vlade vzpostavljati nove enote,

ki to obravnavajo. In kakšne so naše skrbi: o Prestrezanje podrobnosti o naših kreditnih karticah o Vdiranje v naše zasebne datoteke s kriminalnimi nameni. o Prevarantske spletne strani, ki pridobivajo podatke o kreditnih karticah

Razširjanje virusov in podobnih škodljivcev po internetu.

Varnost na Internetu:

Javnosti naj bi zagotovili varnost interneta naslednji ukrepi: o Pred prenašanjem podatkov le-te kodirajo oziroma zamešajo. Na strani prejemnika podatke

spet uredimo oziroma dekodiramo. o Nivo dostopa do spletnih strani omejujemo z gesli. o Uporabljamo požarne zidove, ki filtrirajo prihajajoča sporočila in ščitijo lokalna omrežja pred

virusi in vdori. Zloraba interneta je kazniva.

Za boljšo varnost je priporočljivo, da si naložite antivirusni program. Eden takih brezplačnih je

dostopen tudi na spletu in se imenuje AVG.




INTERNET EXPLORER

S pomočjo brskalnikov lahko »deskate« po spletu, kot bi brskali po svojem računalniku.

Internet Explorer je najbolj popularen brskalnik, saj ga uporablja približno 90 % uporabnikov

svetovnega spleta. Razlog za popularnost je, da je prednameščen in privzet od Microsoft

Windows 98 dalje. S tem je Microsoft osvojil tekmovanje med Internet Explorerjem in

Netscape Navigatorjem, svojim do tistega časa močnejšim tekmecem. To je tudi razlog, zaradi

katerega je bila družba Microsoft tožena zaradi monopola.

V zadnjem času Internet Explorer ponovno dobiva močno konkurenco, predvsem odprtokodni

Firefox, ki ga po nekaterih raziskavah uporablja skoraj polovica slovenskih uporabnikov

medmrežja.

Prepoznaven je predvsem zaradi množice programskih napak, ki dopuščajo nevarno brskanje

po medmrežju.

Gumba »Nazaj« in »Naprej« : Če se želite vrniti na prejšnjo stran kliknete levo

puščico, če želite iti na naslednjo stran v zaporedju že obiskanih strani kliknete desno

puščico.

Gumb »Osveži« : Če želite posodobiti trenutno stran ali pa če se stran ne odpre

pravilno kliknite tale gumb. To je priročni kadar se kaj na strani ne prikaže pravilno, če

stran »zmrzne«, se ne odpre do konca ali pa če smo na aktivni strani, ker se informacije

sproti posodabljajo.

Gumb »Stop« : S tem gumbom prekinemo prenašanje informacij s spletne strani na naš

računalnik. Uporabimo ga, kadar želimo prekiniti nalaganje spletne strani, ali kadar

predolgo traja nalaganje strani.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovni_splet

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Popularnost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Microsoft

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Windows_98&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Netscape_Navigator

http://sl.wikipedia.org/wiki/Monopol

http://sl.wikipedia.org/wiki/Firefox




Gumb »Domov« : Če želite obiskati vašo domačo stran (prvo stran, ki se prikaže, ko

zaženete brskalnik), kliknete tukaj.

Gumb »Iskanje« : Če želite odpreti iskalni mehanizem s katerim lahko iščete pojme po

Internetu, kliknete tukaj.

Gumb »Priljubljene« : Tukaj lahko odprete vrstico s priljubljenimi povezavami, kamor

lahko sami shranjujete povezave (bližnjice) do pogosto obiskanih spletnih strani.

Tukaj lahko na isti strani odprete novo spletno stran,

tako se hitreje pomikate med različnimi spletnimi

stranmi.

Naslovna vrstica : sem vnesite naslove spletnih strani (URL-je).

Vrstica stanja : Levo spodaj je prikazano napredovanje pri nalaganju

spletne strani, ko se naloži piše Done ( sl. končano).

Shranjevanje vsebin iz spleta

Vso vsebino, ki jo gledamo preko našega spletnega brsklalnika (Internet Explorerja), lahko shranimo na naš računalnik in jo uporabimo v naših dokumentih. Poglejmo si shranjevanje nekaterih najpogostejših oblik informacij: celotnih internet strani, besedila, slik, datotek.




Shranjevanje celotnih dokumentov

Internet explorer nam ponuja možnost shraniti celotno internet stran, ki jo trenutno gledamo, vključno z vsemi slikami, tekstom in ostalimi elementi na strani.

Postopek shranjevanja:

V meniju Datoteka izberemo Shrani kot in odpre se nam naslednje pogovorno okno:

Imamo možnost izbrati, kam shraniti spletno stran, pod katerim imenom in kakšnim formatom. Internet Explorer nam predlaga ime, a ga lahko spremenimo (V zgornji sliki je predlagano ime »Najdi_si«). Privzet format strani je HTML - to je format, ki ga znajo brati spletni brskalniki. Ko izberemo lokacijo in ime strani, kliknemo gumb Shrani. Če ne želimo shraniti strani imamo na voljo gumb Prekliči, ki nam zapre okno in razveljavi vse naše natipkane spremembe. Shranjevanje besedila Besedilo je najpogostejša oblika informacij na svetovnem spletu. Poleg shranjevanja celotnega dokumenta lahko shranimo tudi posamezne dele besedila. Besedilo bomo prenesli s pomočjo odložišča v program za delo z besedilom - v našem primeru Microsoft Word. Besedilo, ki ga želimo prenesti, moramo najprej označiti. To storimo z miško. Miškin kurzor postavimo pred izbrano besedilo, pritisnemo levi miškin gumb - ga držimo in povlečemo preko izbranega dela (označeno besedilo spremeni barvo ozadja) – slika spodaj, kjer so vidno označene tri vrstice (črno ozadje).




Besedilo, ki je označeno moramo najprej prekopirati na odložišče. To storimo preko menija Urejanje in ukaza Kopiraj. Izbrano besedilo imamo sedaj na odložišču in ga lahko uporabimo v katerem koli programu za delo z besedilom. Mi bomo uporabili Microsoft Word. Zaženemo torej omenjeni program. V dokumentu se postavimo na prostor, kamor želimo skopirati naše besedilo in v meniju Urejanje izberemo Prilepi (lahko tudi klik na gumbek prilepi). Besedilo lahko sedaj poljubno preoblikujemo.

Shranjevanje slik




Sliko s spletne strani lahko shranimo na več načinov. Najlažji način je desni klik na sliko -odpre se nam priročni meni (prikazan na sliki na drugi strani). Izberemo ukaz Shrani sliko kot (angl. Save Picture As…). Odpre se nam podobno pogovorno okno, kot pri shranjevanju celotne internet strani.

Napišemo ime in izberemo lokacijo shranjevanja in pritisnemo gumbek shrani. Shranjevanje datotek

Datoteke, ki jih želimo shraniti, so ponavadi na voljo kot običajne povezave - na sliki spodaj imamo primer internet strani na kateri so povezave do posameznih datotek. Če kliknemo na neko povezavo do datoteke, se nam odpre pogovorno okno, ki nas vpraša kaj želimo z datoteko narediti. Na voljo imamo štiri možnosti:

· Odpri: datoteka se shrani v začasni prostor in se požene

· Shrani: datoteko shranimo na poljuben prostor na disku (odpre se pogovorno okno)

· Pre kliči: prekličemo shranjevanje

· Več informacij: odpre nam pomoč, ki nam pove več o shranjevanju datotek

ISKANJE INFORMACIJ PO SPLETU

Velikost interneta in s tem spletnih strani še vedno skokovito narašča, zato potrebujemo iskalnike, ki

znajo vse te spletne strani urediti in nam jih posredovati glede na naše želje. Iskalniki so danes že zelo

dobro razviti, vendar pa predvidevam, da bodo vsako leto še boljši in "pametnejši". Izmed domačih

spletnih iskalnikov se je najbolje izkazal Najdi.si. Tuji iskalniki so pokazali izjemne sposobnosti tudi v

iskanju slovenskih strani, kar jim je bilo še pred leti velika neznanka. Najvišjo oceno sta dobila Google

in Yahoo. Po raziskavi sodeč pa so se meta iskalniki razvili v zelo močne in neverjetno dobre iskalnike,

ki pa za svoje rezultate zaposlijo predvsem druge znane iskalnike. Med meta iskalniki naj omenim

DogPile.




Slovenski iskalniki

www.najdi.si

Kdor poskuša z znanimi (tujimi) internetnimi iskalniki najti določeno slovensko spletno stran, se mu lahko zgodi, da bo zelo razočaran. Odgovori so pogosto nepopolni, zastareli ali pa jih sploh ni. Slovenija je pač majhna in s tem tudi zanimanje urednikov spletnih iskalnikov za vsebino na naših spletnih straneh. Toda tudi pri nas število spletnih strani strmo narašča, zato je uporaba slovenskega iskalnika še kako smiselna. Najdi.si nam poleg dobrega razvrščanja zadetkov omogoča tudi iskanje oseb (elektronskih naslovov), poslovnih oseb (prek registra), omogoča napis različnih sklonov besed (npr. napišemo "računalnik", pa nam bo poiskal tudi tiste strani, ki se začnejo ali pa vsebujejo besedo "računalniški") ter še mnogo drugih. Zna pa tudi poiskati besedo, katera vsebuje šumnike, čeprav so le ti napisani v različnih standardih. Išče tudi slike, avdio in video zapise, novice, ki jih zajema iz 32 virov in ima vgrajen zemljevid Slovenije. Lahko rečemo, da je trenutno najboljši iskalnik pri nas. www.matkurja.com Najstarejši slovenski iskalnik, na katerem najdemo ogromno podatkov o Sloveniji. Iščemo lahko tudi

po kategorijah (Posel in ekonomija, Umetnost in kultura, Računalništvo in internet, Vlada in Zakon,

Izobraževanje in znanost, Družba in mediji, Šport in prosti čas). Idealen je za iskanje slovenskih

spletnih strani študentov, dijakov in drugih nadebudnežev, ter dnevne nove spletne povezave t.i.

What's new (kaj je novega). Na strani so tudi potovanja, e-zmenki, zaposlitev, …

www.slowwwenia.com Na začetni strani se odprejo zadnje novice dneva, vreme, možnost pošiljanja e-voščilnic. Zanimiva je možnost prevajanja kratkih besedil iz angleščine v slovenščino in obratno. Lahko oddate in berete male oglase, grafite ali pa se povežete na trgovski portal.

Tuji iskalniki

www.google.com

Če iščete le navaden dober iskalnik, brez oglasov in drugih navlak, vas bo Google očaral. Iskanje mu je

v užitek in brez problemov najde vse. Na prvi strani izberemo iskanje po celotnem spletu ali pa samo

po straneh v državi Slovenija. Navadno iskanje poženemo z gumbom Iskanje Google, če pritisnemo na

http://www.najdi.si/

http://www.matkurja.com/

http://www.slowwwenia.com/

http://www.google.com/




gumb Klik na srečo pa nas vrže kar na prvo izbrano stran. Tukaj imamo tudi možnost odpreti

brezplačen predal za elektronsko pošto, ki slovi po tem, da ima veliko prostora. Ko zaženemo iskalnik

Google, le ta prepozna regijo v kateri se nahajamo in nam ponudi uporabniški vmesnik v lokalnem

jeziku. Z njim lahko enostavno iščemo tudi slike.

www.altavista.com

Altavista omogoča poleg iskanja po spletnih straneh tudi iskanje po slikah, po video in audio posnetkih

(tudi mp3 zvočne datoteke). Zanimiva je možnost Babel Fish Translation, kjer lahko prevedete

besedilo, ki ga odtipkate ali pa kar cele spletne strani iz angleščine v 12 drugih jezikov in obratno.

www.yahoo.com

Pred Googlom verjetno najbolj priljubljen in obiskan iskalnik.Yahoo! zelo dobro pišče tudi slovenske

strani. Tukaj lahko dobite svoj elektronski naslov, kupujete na dražbi, izveste novice, poiščete glasbo,

filme, igre, klepetate in še in še. Če želite spozanti vse funkcije si morate vzeti čas in jih pregledati. Ena

izmed slabosti je ta, da išče samo po svojem katalogu.

Tuji metaiskalniki

Metaiskalniki so iskalniki, ki za svoje iskanje zaposlijo predvsem znane in dobre tuje iskalnike, rezultate

pa nekateri razvrstijo, glede kvalitete iskalnika in podobno, drugi pa jih podajo le kot najboljših 20

zadetkov vsakega iskalnika posebej.

www.dogpile.com

Med uporabniki najbolj priljubljen, išče po vseh največjih iskalnikih, ne po slovenskih iskalnikih. Pokaže

nam 10 najboljših zadetkov iz posameznega iskalnika. Na strani je napisanih tudi nekaj najbolj iskanih

besed. V letu 2007 je bil izbran za najboljši metaiskalnik po raziskavah J.D. Power & Associates.

www.metacrawler.com

http://www.altavista.com/

http://www.yahoo.com/

http://www.dogpile.com/

http://www.metacrawler.com/




Eden izmed najstarejših meta iskalnikov na spletu. Na začetni strani ima rubriko MetaSpy v kateri

lahko pokukamo kaj ljudje po svetu trenutno iščejo. Za vsak rezultat tudi napiše v katerem iskalniku ga

je našel, izpiše kratek opis strani in spletni naslov.

Zakaj potrebujemo iskalnike?

Na kratko: zato, ker nam pomagajo do željene informacije. Na spletu je namreč na milijone strani,

iskalniki se trudijo namesto nas, prebijajo se skozi večino teh strani in nam priporočajo le najboljše

med tistimi, ki jih potrebujemo oz. smo jih iskali. Tukaj ustreza pregovor: Čas je denar!

Zakaj je en iskalnik boljši od drugega?

Prvič: za uporabnika je važno, koliko spleta pregleda posamezen iskalnik. Dejstvo je, da tudi

dandanašnji iskalniki pregledajo zmeraj manj svetovnega spleta. Govori se, da v povprečju posamezen

iskalnik pregleda le kakšnih 20 odstotkov vsega svetovnega spleta.

Drugič: Še pomembneje pa je, da nam iskalnik med prve zadetke zmeraj izpiše le najboljše strani

(informacije), ki smo jih od njega zahtevali.

Na eni strani obstajajo nekakšni "lokalni" imeniki in iskalniki ter na drugi strani

"globalni". Kateri so boljši? Tukaj je važen namen vašega iskanja. Npr. če ne obvladate tujih jezikov, vam je v interesu, da

vam iskalniki (imeniki) podajo zahtevane strani, ki so v slovenskem jeziku. Svetujem, da v

takšnem primeru raje uporabljate kakšen (lokalni) slovenski imenik in/ali iskalnik, saj je

velika verjetnost, da bo ta bolje preiskal domač teren kot pa globalni iskalnik. Zanimivost: še

pred časom se je vedelo, da imajo nekateri globalni iskalniki težave z nekaterimi znaki:

šumniki ali znakom &.

Naš nasvet: - Ko iščete informacije (spletne strani z določeno temo) uporabite več različnih iskalnikov in

imenikov!

- Vzemite si čas. Nikoli ne boste določene teme dobro pregledali v nekaj urah ... še nekaj dni

bo premalo. Več boste iskali lažje boste našli.

- Uporabite različna gesla (besede, besedne zveze). Vpisujte fraze, rezultati bodo boljši.

- Komunicirajte! Znanci ali prijatelji vam lahko včasih pomagajo bolj, kot vsi iskalniki in

imeniki skupaj. Primer: Iskal sem dobre strani o ferrariju, zadetkov milijone (!?!?), potem se

spomnim na našega "formulaša" Aleša, oboževalca "rdečih Italijanov" in dobre povezave so

bile čez nekaj minut že med mojo elektronsko pošto.

Če iščete slovenske ali tuje iskalnike jih boste zagotovo našli na strani; www.iskalniki.com




Možnosti pri iskanju Pri iskanju je največkrat težava v tem, da programu ne znamo povedati, kaj nas zanima, ne pa da v svoji bazi ne bi imel nič primernega za nas. Zato nam ti programi ponujajo bolj ali manj prijazne uporabniške vmesnike z različnimi možnostmi za opis iskanih dokumentov. Kljub različnosti v načinu delovanja ima večina iskalnih programov nekatere možnosti za opis iskanega, skupne. Specifične možnosti so bile pri posameznih iskalnih programih že naštete, tu pa bodo prikazane nekatere splošne ter na koncu primerjalne tabele. Nekatere so dostopne v osnovnem, nekatere le pri naprednem (advanced search, custom search, power search, ... ) iskanju, odvisno od programa. To so:

Razlikovanje velikih/malih črk (case sensitivity): uporabno, če iščemo kako ime. Nekateri iskalni programi upoštevajo razlikovanje samo za besede, ki vsebujejo velike črke.

Fraze: besede, ki morajo nastopati dobesedno tako kot v vnosnem polju npr. "ink-jet printer".

Podaljševanje besed (wildeard expander): iščemo le po korenu besede. Npr. tisk* za tiskalnik, tiskalniki, tisk, tiskovina, tiskanje, ...

Potrebne / prepovedane besede: seznam besed, ki v dokumentu morajo biti (+) oz. jih ne sme biti (-). Primer: Lotus +products +new -Notes

Vsebovan OR / AND: prikaz dokumentov z vsaj eno / vsemi od naštetih besed (možnost odločanja). Včasih veljata tudi znaka & in 1.

Logični izrazi: možnost vnosa logičnih izrazov z operaterji AND, OR, NOT (in morda še kakšnega npr. NEAR) v vnosno polje iskanja. Primer: "Windows XP" AND course AND (London OR Vienna) AND NOT January

Iskanje po poljih (search fields): glede na vsebino navedenega polja dokumenta (title, author, keywords, URL).

Časovno omejevanje rezultatov: tipa od _ do _ ali zadnjih _ dni/mesecev/let. Fokusiranje - iskanje znotraj rezultata: ponovno iskanje znotraj zadetkov ali

ponovno iskanje na podlagi zadetka, ki najbolj ustreza (More Like This). Rangiranje rezultatov po ustreznosti (relevance ranking): ocenjevanje skladnosti

rezultatov z našim iskanjem, navadno v odstotkih. Nadzor nad rangiranjem rezultatov: možnost vplivanja na prikaz rezultatov,

npr. po ustreznosti, po datumu, po lokaciji (Sort by Site)




ELEKTRONSKA POŠTA

Kaj je elektronska pošta?

Pod nazivom "elektronska pošta" se skriva eden izmed servisov Interneta, ki omogoča pošiljanje sporočil in podatkov med posameznimi uporabniki Interneta. Ti se lahko nahajajo v sosednji sobi ali pa na drugem koncu sveta. Hitrost in fleksibilnost elektronske pošte je ena od glavnih prednosti tega medija pred običajno pošto. Od trenutka, ko uporabnik odda pošto, do trenutka, ko ta prispe v e-mail nabiralnik naslovnika mine od nekaj sekund do največ nekaj minut, če so povezave do ciljnega strežnika ravno tisti trenutek zelo obremenjene. Elektronska pošta je tudi sicer zelo prilagodljiv medij. Čeprav so pod besedo "elektronska pošta" večina uporabnikov običajno predstavlja le tipkana besedila, lahko dejansko pošiljamo še veliko več - besedilu lahko pripnemo poljubno datoteko, dodamo zvočni posnetek ali celo krajši film.

Kaj je elektronski naslov?

Elektronski naslov je sestavljen iz dveh delov. Ločuje ga znak @, ali po domače afna, opica. Prvi del naslova je dejansko ime ali vzdevek uporabnika. Za @ pa sledi domena. Domena je sestavljena, od desne proti levi, iz končnice (lahko je to .si [država], mil [vojska], '" net [network]), sledi ji ime "prve" domene in nato imena računalnikov.

Kako pridobimo elektronski naslov?

Če pri vašem internet ponudniku niste dobili elektronskega naslova, si lahko brezplačno naredite svoj elektronski naslov. V zadnjem času se vse bolj uporablja elektronska pošta preko spleta. Brezplačni naslov pridobimo pri enem od ponudnikov kot so:

www.hotmail.com

www.gmail.com

Pošto lahko pošiljamo in pregledujemo z brskalnikom, kar pomeni, da to lahko naredimo na kateremkoli računalniku, ki je povezan v internet. Torej naredimo si svoj brezplačni elektronski naslov! Odpravimo se na naslov http://www.gmail.com. Če želimo ustvariti nov naslov, se moramo najprej registrirati. Kliknemo gumb Ustvarite račun (samo prvič, ko se registriraš, za uporabo predala naslednjič vpišeš Uporabniško ime in Geslo).

http://www.hotmail.com/

http://www.gmail.com/

http://www.emai1.si./




Ko kliknete na gumb Ustvarite račun se pokaže naslednje okno:

Tukaj izpolnite vsa okna in sicer:

Ime:

Priimek: (pri obeh lahko uporabite šumnike in veliki začetnici)

Željeno prijavno ime: (levi del vašega elektronskega naslova. Ponavadi je sestavljen iz imena in

priimka, napisano z malimi črkami in brez šumnikov, vmes je lahko pika, ni pa obvezno. Desni del

elektronskega naslova se nahaja za znakom @ in je ime strežnika, v našem primeru je to @gmail.com)

gumb Preverite razpoložljivost (lahko se zgodi, da je predal že zasedel vaš soimenjak, lahko dodate

kakšno številko ali premečete črke.)

Izberite geslo: (vpišite gaslo, ki ga ne boste pozabili, sestavljeno iz 8 znakov, lahko črke in številke

razen šumnikov in posebnih znakov. Zraven vam pokaže kako močno geslo ste izbrali.)

Znova vnesite geslo: (ko tipkate geslo se izpisujejo črne pike, zato da vam kdo ne prebere vašega

gesla, da se pa niste zmotili sami, ga morate ponovno vnesti.)

Varnostno vprašanje: (tukaj izberete že ponujeno vprašanje ali ga napišete sami. To vprašanje naj bo

o nečem kar veste samo vi. Če boste pozabili geslo, vam bo pravilen odgovor na to vprašanje odprl vaš

predal.)

Preverjanje z besedo: (angl. verification – zaradi varnosti na Internetu)

Pogoji storitve: (tukaj lahko preberete pogoje gmaila in če se z njimi strinjate, pritisnite gumb:




In postali ste ponosni lastnik elektronskega poštnega predala!

Potem vas program sam prestavi v vaš poštni predal.

Sedaj pa poglejmo kako vstopamo v predal, ko imamo že ustvarjen račun:

Desno pod Goggle račun vnesite:

Uporabniško ime: ime.priimek

Geslo:

in kliknite gumb Prijava.




Odpre se vaš poštni predal:

Branje in pošiljanje elektronske pošte

Na prvi sliki je Inbox (naš predal). Tukaj vidimo vso pošto, ki se nahaja v našem predalu. Napisan je

pošiljatelj, ime sporočila, velikost, ali ima pripeto kakšno datoteko in čas kdaj je bilo sporočilo

dostavljeno v naš predal.

Če želimo sporočilo prebrati, kliknemo na naslov sporočila. Če želimo odgovoriti pošiljatelju,

kliknemo na gumb Odgovori. Napišemo sporočilo in nato pritisnemo gumb Pošlji.

Če želimo poslati novo sporočilo kliknemo na gumb Novo sporočilo.

PISMENOST ZA ODRASLEadmin.xinetixstudio.com/media/luniverza.si/docs/RPO GRADIVA.pdf · VHODNE ENOTE...

Documents

Transcript of PISMENOST ZA ODRASLEadmin.xinetixstudio.com/media/luniverza.si/docs/RPO GRADIVA.pdf · VHODNE ENOTE...