Petra Arko Diplomska naloga - share.upr.si · ZAHVALA Najprej iskrena zahvala moji mentorici, doc....
Transcript of Petra Arko Diplomska naloga - share.upr.si · ZAHVALA Najprej iskrena zahvala moji mentorici, doc....
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
PETRA ARKO
KOPER 2017
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
SPOZNAVANJE GOZDA IN NJEGOVEGA
POMENA S POMOČJO IZKUSTVENEGA UČENJA
V SKUPINI PREDŠOLSKIH OTROK
Petra Arko
Koper 2017
Mentorica: doc. dr. Janja Plazar
ZAHVALA
Najprej iskrena zahvala moji mentorici, doc. dr. Janji Plazar, za strokovno pomoč,
prijaznost in nasvete pri pisanju diplomske naloge.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi vsem ostalim, ki ste verjeli vame in me v
času študija podpirali.
Zahvaljujem se vzgojiteljici Ani Putre, ki je v meni videla več, mi zaupala in me
spodbudila k odločitvi za študij. Posebna zahvala gre vodji vrtca Katarini Žagar in vsem
sodelavkam za organizacijo dela in menjave, da sem lahko prisostovala organiziranemu
študiju, ter vzgojiteljici Tadeji Korelc, ki je prilagodila delo in mi omogočila izvajanje
dejavnosti za diplomsko nalogo ter mi bila zgled in opora pri izvajanju dejavnosti in delu
z otroki.
Hvala moji družini za razumevanje, podporo, za vse spodbudne besede in ljubezen.
Hvala vsem študentom za pomoč in pristne odnose, še posebej Reufi Volkar in naši
študijski skupini.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Petra Arko, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa
prve stopnje Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom »Spoznavanje gozda in njegovega pomena s
pomočjo izkustvenega učenja v skupini predšolskih otrok«
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Okolje, ki nas obdaja, večinoma jemljemo samo po sebi umevno, tako odrasli kot
tudi otroci. Preko vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu vzgojitelji ugotavljamo, da ni v odnosu
do narave nič drugače tudi pri predšolskih otrocih našega vrtca. Vrtec obdaja gozd in
vsakodnevno opažamo, da ga otroci zelo slabo poznajo. Zato smo želeli otrokom
predstaviti pomen gozda, jih seznaniti z značilnostmi le tega ter pomenom za naravo in
človeka ter jim privzgojiti čut po naklonjenem, spoštljivem in odgovornem odnosu do
gozda. Takšen odnos in znanje se v zgodnjem otroštvu gradi z opazovanjem,
raziskovanjem, primerjanjem, skratka z izkustvenim učenjem z vsemi čutili ter v povezavi
z aktivnim učenjem, ki predšolskemu otroku prinese poglobljeno znanje in trajno
vrednost.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili pomen aktivnega
izkustvenega učenja za predšolskega otroka. Izkustveno učenje je namreč tisto, ki otroke
miselno in čustveno motivira. Predstavili smo tudi pomen zgodnjega učenja naravoslovja
in se poglobili v to, kakšna je pri učenju vloga vzgojitelja.
V prvem delu praktičnega dela smo z otroki raziskali, koliko vedo o drevesih, gozdu
in pomenu gozda. Podatke o njihovem znanju smo zbrali na podlagi polstrukturiranega
intervjuja. Odgovori so nam pomagali pri oblikovanju različnih dejavnosti, pri katerih so
otroci spoznavali zgradbo dreves in katere naloge opravljajo posamezni drevesni deli.
Spoznavali smo tudi najpogosteje zastopane drevesne vrste v slovenskih gozdovih, si
ogledali postopek predelave lesa od hloda do izdelka in ugotavljali ekonomski pomen
dreves. Primerjali smo mestno okolje z gozdom in preživeli dan z gozdarjem. V zadnjem
delu, po opravljenih dejavnostih, smo otroke ponovno intervjuvali in ugotavljali, koliko
znanja so otroci preko izkustvenega učenja pridobili. Pridobljene podatke smo ustrezno
predstavili.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, narava, naravoslovje, gozd, izkustveno učenje.
ABSTRACT
Forest and its importance through inquiry-based learning in a preschool classroom
Children and adults mostly take the environment for granted. In daily activities in
kindergarten, pre-school teachers detect that in the attitude to the nature of our pre-
school children is no different. Kindergarten is surrounded by wood and we daily notice
that the children know very little about it. Therefore, we wanted to represent the meaning
of the wood to the children, to be acquainted of the characteristics of it, its meaning for
the nature and human and to get a sense of sympathetic, respectful and responsible
relationship to the wood. Such a relationship and knowledge is built in the early childhood
with observation, exploring, comparing, in short with experiential learning with all senses,
in connection with active learning, which brings pre-school children in-depth knowledge
and permanent value.
In theoretical part of the thesis is represented the meaning of active experiential
learning for pre-school children. Experiential learning is the thing, which mentally and
emotionally motivates children. It is also represented the meaning of early learning of
science and it is deepened in the educator’s role in it.
In the first part of practical part it was studied how much the children know about the
trees, wood and the meaning of the wood. The data of their knowledge was collected on
the base of semi-structured interview. The answers helped to design different activities
in which the children were acquainted with the structure of trees and tasks of individual
parts of the tree. We met most commonly represented tree species in Slovenian woods,
the procedure of wood processing from wood log to the product was watched, and
determined the economic importance of trees. The urban environment with wood was
compared and we spent the day with a forestry man. After performed activities in the last
part, the children were interviewed again and it was determined how much knowledge
they gained trough experiential learning. The data was presented adequately.
Key words: early childhood, nature, science, wood, experiential learning.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ....................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL .................................................................................................... 2
2.1 Naravoslovje v predšolskem obdobju ................................................................. 2
2.1.1 Kaj je zgodnje naravoslovje? ........................................................................ 2
2.1.2 Spodbujanje naravoslovnih spretnosti in sposobnosti v predšolskem
obdobju ........................................................................................................ 2
2.1.3 Temeljni naravoslovni postopki .................................................................... 3
2.2 Naravoslovje v vrtcu .......................................................................................... 4
2.2.1 Pomen naravoslovja v vrtcu ......................................................................... 4
2.2.2 Naravoslovne vsebine in dejavnosti ............................................................. 5
2.2.3 Načrtovanje in izvajanje naravoslovnih dejavnosti ........................................ 6
2.2.4 Naravoslovni kotiček .................................................................................... 6
2.2.5 Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v naravoslovje ....................... 7
2.2.6 Vloga otroka pri seznanjanju z zgodnjim naravoslovjem .............................. 7
2.3 Izkustveno učenje .............................................................................................. 8
2.3.1 Pomen izkustvenega učenja ........................................................................ 8
2.3.2 Začetki in faze izkustvenega učenja ............................................................. 8
2.3.3 Metode izkustvenega učenja ........................................................................ 9
2.3.4 Načela izkustvenega učenja ........................................................................10
2.4 Gozd kot del žive narave ..................................................................................10
2.5 Pomen gozda ...................................................................................................11
2.5.1 Pomen fotosinteze ter vpliv gozda na okolje in človeka ...............................12
2.5.2 Pomen gozda za kroženje vode in preprečevanje erozije ............................13
2.5.3 Gospodarska vloga gozda ...........................................................................14
2.5.4 Socialna vloga gozda ..................................................................................15
2.5.5 Delo gozdarja in naš odnos do gozda .........................................................15
2.6 Življenje v gozdu ...............................................................................................16
2.6.1 Drevo – osnovni gradnik gozda in najpogostejše drevesne vrste v gozdu ...16
2.6.2 Drevesne vrste v gozdu in njihova zgradba .................................................18
2.6.2.1 Iglavci ...................................................................................................19
2.6.2.2 Listavci .................................................................................................20
2.7 Razvojne značilnosti 5-6 letnih otrok .................................................................22
3 PRAKTIČNI DEL .....................................................................................................24
3.1 Problem, namen in cilji raziskave ......................................................................24
3.2 Raziskovalna vprašanja ....................................................................................24
3.3 Metodologija .....................................................................................................25
3.3.1 Raziskovalna metoda ..................................................................................25
3.3.2 Skupina udeležencev, vključenih v raziskavo ..............................................25
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov .........................................................................25
3.3.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................................25
3.4 Načrt dela .........................................................................................................26
3.4.1 Načrtovanje praktičnih dejavnosti ................................................................26
3.4.2 Potek praktičnih dejavnosti ..........................................................................30
3.4.2.1 Potek prve praktične dejavnosti: Spoznavanje delov drevesa in njihovih
nalog ....................................................................................................30
3.4.2.2 Potek druge praktične dejavnosti: Spoznavanje in poimenovanje štirih
najpogostejših dreves v gozdu ..............................................................31
3.4.2.3 Potek tretje praktične dejavnosti: Spoznavanje uporabnosti dreves ......31
3.4.2.4 Potek četrte praktične dejavnosti: Globalni pomen dreves za varovanje
okolja ....................................................................................................32
3.4.2.5 Potek pete praktične dejavnosti: Spoznavanje poklica gozdarja in
sajenje drevesa v naravi .......................................................................32
3.5 Izvedba praktičnih dejavnosti ............................................................................33
3.5.1 Prva dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih nalog ...................33
3.5.2 Druga dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves ...................................36
3.5.2.1 Od hloda do izdelka ..............................................................................36
3.5.2.2 Naredimo igračo ...................................................................................39
3.5.3 Tretja dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih najpogostejših
dreves v gozdu ............................................................................................43
3.5.4 Četrta dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje okolja ...................47
3.5.5 Peta dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje drevesa v
naravi ..........................................................................................................50
3.6 Razprava in evalvacija ......................................................................................52
4 SKLEPNE UGOTOVITVE .......................................................................................64
5 LITERATURA IN VIRI..............................................................................................66
6 PRILOGE ................................................................................................................69
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematiski prikaz procesa fotosinteze ............................................................12
Slika 2: Globalno kroženje ogljika ................................................................................13
Slika 3: Kroženje vode na zemlji ..................................................................................14
Slika 4: Zgradba drevesnega debla .............................................................................17
Slika 5: Navadna smreka.............................................................................................19
Slika 6: Bor ..................................................................................................................20
Slika 7: Bukev .............................................................................................................21
Slika 8: Javor ...............................................................................................................22
Slika 9: Skupno reševanje učnega lista. ......................................................................33
Slika 10: Opazovanje podobnosti med rastlino in drevesom. .......................................34
Slika 11: Opazovanje rastlin. .......................................................................................34
Slika 12: Opazovanje podrtega drevesa. .....................................................................35
Slika 13: Utrjevanje znanja v naravoslovnem kotičku. .................................................35
Slika 14: Izrezovanje izdelkov iz lesa iz reklamnih letakov. ..........................................36
Slika 15: Lepljenje sličic z izdelki iz lesa na plakat. ......................................................37
Slika 16: Ogled razreza hloda. ....................................................................................37
Slika 17: Sušenje desk pred obdelavo. ........................................................................38
Slika 18: Deček pomaga pri izdelovanju mize. .............................................................38
Slika 19: Otroci opazujejo postopek izdelave mize. .....................................................39
Slika 20: Ogled domačih živali. ....................................................................................39
Slika 21: Otroci izdelujejo lutke. ...................................................................................40
Slika 22: Igra z lutkami. ...............................................................................................41
Slika 23: Deklica ponosno razkazuje svoj kup drv. ......................................................41
Slika 24: Nabiranje materiala za gradnjo hišice. ..........................................................42
Slika 25: Pripravljanje poligona....................................................................................42
Slika 26: Deklica preizkuša poligon. ............................................................................42
Slika 27: Raziskovanje vsebine vrečke presenečenja. .................................................44
Slika 28: Primerjanje delov drevesa med seboj. ..........................................................44
Slika 29: Skupina otrok označuje ustrezno drevo. .......................................................45
Slika 30: Otroci preverjajo ustreznost drevesa z vsebino v škatli. ................................45
Slika 31: Skupno preverjanje ustreznosti označevanja dreves. ...................................46
Slika 32: S pomočjo listkov otroci preverjalo, katerih dreves je največ in katerih
najmanj. ........................................................................................................46
Slika 33: Utrjevanje pridobljenega znanja v naravoslovnem kotičku. ...........................47
Slika 34: Poslušanje zvokov iz okolja z zavezanimi očmi.............................................47
Slika 35: Poslušanje zvokov iz okolja z opazovanjem. .................................................48
Slika 36: Otroci doživeto rišejo. ...................................................................................48
Slika 37: Poslušanje zvokov iz mestnega okolja. .........................................................49
Slika 38: Ugotavljanje ustreznosti gozdarskih pripomočkov. ........................................50
Slika 39: Otroci s pomočjo gozdarja ugotavljajo starost drevesa. ................................51
Slika 40: Otroci opazujejo, kako gozdar označuje drevo, primerno za odstranitev. ......51
Slika 41: Plesno izražanje otrok ob zvokih flavte. ........................................................52
Slika 42: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, ali je drevo živo?« pred in
po izvedenih dejavnostih ..............................................................................53
Slika 43: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, iz katerih delov je
sestavljeno drevo?« pred in po izvedenih dejavnostih .................................53
Slika 44: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo
korenine?« pred in po izvedenih dejavnostih ................................................54
Slika 45: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo deblo?«
pred in po izvedenih dejavnostih ...................................................................55
Slika 46: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj potrebuje
drevo/rastlina za rast?« pred in po izvedenih dejavnostih .............................55
Slika 47: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali znaš poimenovati kakšno drevo,
ki ima liste in kakšno, ki ima iglice?« pred in po izvedenih dejavnostih. ........56
Slika 48: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »V čem se razlikujejo debla in lubja
različnih dreves?« pred in po izvedenih dejavnostih .....................................57
Slika 49: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj pridobivamo iz
dreves?« .......................................................................................................58
Slika 50: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj vse uporabljamo
les?« pred in po izvedenih dejavnostih .........................................................58
Slika 51: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj so še pomembna
drevesa razen za pridobivanje lesa?« pred in po izvedenih dejavnostih .......59
Slika 52: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj lahko počnemo v gozdu?« pred
in po izvedenih dejavnostih ...........................................................................60
Slika 53: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali greš rad/a v gozd in s kom?«
pred in po izvedenih dejavnostih ...................................................................61
Slika 54: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj dela gozdar?« pred in po
izvedenih dejavnostih ...................................................................................61
Slika 55: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Morda poznaš kakšno orodje, ki ga
uporablja gozdar?« pred in po izvedenih dejavnostih ....................................62
Slika 56: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se gozd obnavlja?« pred in po
izvedenih dejavnostih ...................................................................................63
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Priprava na prvo dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih
nalog ...................................................................................................27
Preglednica 2: Priprava na drugo dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih
najpogostejših dreves v gozdu. ............................................................28
Preglednica 3: Priprava na tretjo dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves. .........28
Preglednica 4: Priprava na četrto dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje
okolja. ..................................................................................................29
Preglednica 5: Priprava na peto dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje
drevesa v naravi. .................................................................................30
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Vprašanja polstrukturiranega intervjuja ........................................................69
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
»Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa
vendar je ta majhni del sveta neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, želijo potipati,
povohati ali okusiti. Vse, kar slišijo, želijo videti. Z vsem, kar je dosegljivo in dovolj
priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in
spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti še bolj različnega.« (Krnel,
2010, str. 160).
Želja po raziskovanju in pridobivanju znanja na področju narave in odnos do nje se
pri otrocih začneta kazati že zelo zgodaj. Narava jih namreč zaradi neštetih možnosti, ki
jih ponuja, uspešno motivira, na podlagi neposrednih izkušenj pa pridobivajo nova
znanja, ki jih bodo lahko pravilno in uspešno uporabljali in vrednotili v vsakdanjem
življenju. Pri tem ima izjemen pomen zgodnje učenja naravoslovja, ki otrokom omogoča
razvijanje lastnih predstav. Proces poteka v treh korakih: zbiranju podatkov, preverjanju
idej in razlag ter uporabi le teh pri novih izkušnjah. Zelo pomembna sta enostavnost in
načrtovanje dela ter razvijanje kritičnega mišljenja. Zgodnje učenje naravoslovja je
smiselno uvesti čim bolj zgodaj, saj bodo otroci le tako začeli razvijati pozitiven, spoštljiv
in naklonjen odnos do narave in njenih prebivalcev. Pri tem pa je bistvenega pomena
vloga odraslih, ki naj bodo otrokom pozitiven zgled pri njihovem dojemanju narave.
V Kurikulumu za vrtce (2008, str. 56) sta po naših izkušnjah v praksi najpogosteje
uporabljena globalna cilja »Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni
raznolikosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih« ter »Razvijanje
naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave«. Naravo in
gozd kot njen pomemben člen običajno jemljemo zelo samoumevno in na splošno
mislimo, da ga poznamo. Ravno iz omenjenega zmotnega razloga ter z gozdom
bogatega okolja in njegove vloge se je porodila ideja, da v diplomski nalogi predstavimo
načine, s katerimi otrokom v predšolskem obdobju aktivno z izkustvenim učenjem
približamo naravo in gozd v vsej njegovi razsežnosti in s tem uresničimo omenjena cilja.
Na podlagi zastavljenih ciljev smo oblikovali pet različnih dejavnosti, vezanih na
področje naravoslovja in na gozd. Pri načrtovanju smo bili pozorni na to, da so bile
dejavnosti zastavljene tako, da spodbujajo aktivno učenje otrok v predšolski dobi. Otroci
so z neposrednim raziskovanjem narave in doživljanjem le-te z različnimi čutili pridobivali
in utrjevali na novo pridobljeno znanje, tako na prostem kot v prostoru. Dejavnosti smo
podkrepili z nestrukturiranim intervjujem pred in po opravljenih dejavnostih, s tem pa smo
dobili vpogled v kvaliteto našega dela in v to, v kolikšni meri smo dosegli zastavljene
cilje.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Naravoslovje v predšolskem obdobju
2.1.1 Kaj je zgodnje naravoslovje?
Zgodnje naravoslovje je temelj za trajnostni razvoj. Okolje je namreč svet, ki otroka
obdaja, on pa se mu prilagaja in se čustveno navezuje nanj. Vpliva na njegov duhovni
razvoj, zato ima naravno okolje pri razvoju predšolskega otroka velik pomen, nadgrajuje
pa se vse življenje. Gre za odnos do samega sebe, do drugih, do družbe in do okolja,
kar pa lahko dosežemo le za aktivnim spoznavanjem okolja. Otroci v zgodnjem otroštvu
nadvse uživajo v naravoslovnih aktivnostih, na ta način pa razvijejo pozitiven odnos do
naravoslovja, ki se običajno ohrani tudi v kasnejšem obdobju (Katalinič, 2012; Plazar,
2015).
Namen učenja zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju je pri otroku razvijati
pozitiven odnos do naravoslovja ter postavljati temelje za nadaljnji razvoj znanstvenih
konceptov, s tem pa osnovo nadaljnjemu učenju naravoslovja v šoli. Iz tega naj bi izhajal
naravoslovno pismen posameznik, ki bi bil poleg temeljnih pojmov sposoben za
doumevanje abstraktnih idej in odkrivanje narave ter reševanje problemov na logičen in
znanstven način (Plazar, 2015).
»Naravoslovna pismenost je opredeljena kot sposobnost uporabe naravoslovnega
znanja in procesov, ne le za razumevanje naravnega sveta, temveč za sodelovanje v
odločitvah, ki nanj vplivajo.« (Battelli, 2007-2013, str. 2).
Znanje o naravi in odnos do nje se prične oblikovati že v zgodnjem otroštvu in če se
otrok prične že zgodaj opismenjevati, bo v prihodnosti lažje sprejemal nove znanstvene
dosežke in jih uspešno uporabljal in vrednotil v odnosu do narave. Gre za znanstveno-
naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena glede na napredek razvoja znanosti,
tehnologije in industrije v današnjem času. Človek in narava sta namreč soodvisna
celota, zato je to področje zelo pomembno (Krnel, 1993).
»Pomanjkljivo podajanje naravoslovnih vsebin v zgodnjem otroštvu lahko privede
do negativnega odnosa učencev do vsebin, povezanih z naravoslovjem, ki lahko vztraja
do srednješolskih let in še dlje.« (Plazar, 2015, str. 161).
2.1.2 Spodbujanje naravoslovnih spretnosti in sposobnosti v predšolskem
obdobju
Pri izobraževanju na področju naravoslovja gre za odnos do samega sebe, za odnos
do drugega in do okolja. V predšolskem obdobju je nedvomno najuspešnejše aktivno
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
spoznavanje okolja, kjer se otrok preko raznolikih naravoslovnih dejavnosti uči strategij
mišljenja in raziskovanja. V vrtcu in izven njega aktivno raziskuje stvari, ki ga zanimajo.
To raziskovanje je lahko zabavno in razburljivo, vendar velikokrat pripelje do novih, a za
otroka zanimivih problemov. Z našo pomočjo lahko pride do ustreznih rešitev, seveda pa
mu moramo omogočiti dovolj časa in priložnosti, da z lastno aktivnostjo začuti naravo z
vsemi čutili (Kovač Grosek in Šrekel, 2014; Maver, 2014).
Pri spoznavanju zgodnjega naravoslovja, naravnega okolja in narave imajo
vzgojitelji pomembno vlogo. Ključnega pomena so zgled, spodbuda in vloga odraslega.
Pomembno je, da otrokom ponudimo čim bolj raznolike situacije raziskovanja in
odkrivanja, vendar pri tem ne smemo pozabiti na pomen njihovega samostojnega
odkrivanja. S pomočjo lastne aktivnosti, zanimanja, uporabe čutil in radovednosti otroke
spodbujamo k samostojnemu raziskovanju. Pri raziskovanju otroke usmerjamo,
opazujemo, jim nudimo pomoč, jim pojasnjujemo in razlagamo. Navajamo jih na
povezovanje lastnih izkušenj z naravo, pri tem pa spoštujemo njihov način razmišljanja
(Kovač Grosek in Šrekel, 2014).
»Otrokom naravoslovne dejavnosti nudijo možnosti in spodbude, da sprašujejo,
opazujejo, raziskujejo, eksperimentirajo, opisujejo in razlagajo. Z naravoslovnimi
dejavnostmi otrok hkrati spoznava sebe, svoje telo in svoje zmožnosti. Tako se tudi
navajajo na skrb za svoje zdravje in varovanje pred poškodbami.« (Maver, 2014, str. 15).
2.1.3 Temeljni naravoslovni postopki
Med temeljne naravoslovne postopke (Battelli, 2007-2013) uvrščamo:
- zaznavanje,
- poimenovanje,
- opisovanje,
- primerjanje,
- merjenje,
- razvrščanje,
- uvrščanje,
- urejanje,
- sporočanje,
- sklepanje in
- napovedovanje.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
Postopki so preprosti in zato primerni za uvajanje naravoslovja v predšolsko
obdobje. Razumevanje naravnih pojavov se namreč preko temeljnih naravoslovnih
postopkov razvija z neposredno dejavnostjo otrok, ki lahko izhaja iz zamisli otrok ali
vzgojitelja (Krnel, 2010).
2.2 Naravoslovje v vrtcu
2.2.1 Pomen naravoslovja v vrtcu
Učenje naravoslovja je za predšolske otroke zelo pomembno, saj poleg pridobivanja
naravoslovnega znanja razvijajo sposobnost razmišljanja in reševanja problemov na
logičen in znanstven način, hkrati pa sodelujejo kot aktivni udeleženci v procesu učenja.
Poleg pridobivanja znanja iz področja naravoslovja odkrivajo svoje sposobnosti, urijo
spretnosti, se učijo sodelovanja v skupinah in razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti.
Vpliv okolja ima v zgodnjem otroštvu izjemen pomen, pomanjkanje dražljajev iz okolja
pa lahko pripelje do zaostanka v otrokovem razvoju (Plazar, 2015).
»Že najmlajši otroci imajo prirojeno naravno potrebo po opazovanju, razmišljanju in
raziskovanju v naravi. Zgodnje učenje naravoslovja se pri otrocih začne že v
predšolskem obdobju, ko otroci razvijajo osnovno razumevanje naravnih pojavov in
procesov preko vsakodnevnih aktivnosti, kot so igranje z mivko, nabiranje kamnov
in ostankov organizmov, iskanje deževnikov ter opazovanje travniških rastlin in
živali. Otroci tako preko igre opazujejo, spoznavajo in posnemajo stvaritve iz svojega
okolja in si sami pridobivajo prva spoznanja iz sveta naravoslovja. Osnovno
razumevanje narave, ki si ga otroci pridobivajo sami preko lastnih izkušenj, je dobra
podlaga za razumevanje kompleksnejših pojavov in procesov v kasnejši fazi
otrokovega kognitivnega razvoja.« (Plazar, 2015, str. 160).
Naravoslovje v vrtcu naj ne bi bilo zgolj usvajanje pojmov, temveč tudi poznavanje
naravnega okolja nasploh. Naravno okolje je otroku motivacija za iskanje, odkrivanje
nejasnega, neodkritega, vzrokov in posledic. Temeljni cilj zgodnjega naravoslovja v
predšolskem obdobju pa je uvajanje otrok v svet naravoslovja, ki temelji na učnem
principu svobodnega in ustvarjalnega spoznavanja sveta narave (Katalinič, 2012; Krnel,
2010).
Katalinič (2012) meni, da je narava sama po sebi bogata z naravnimi materiali in
naravoslovnimi vsebinami in te vsebine prispevajo k vzgoji in učenju predšolskega otroka
skozi igro in dejavnosti. Naravoslovne dejavnosti motivirajo otroke v naravi, doma in v
vrtcu. Posledično nastaja in se oblikuje pozitivna lastnost – ustvarjalnost, ta pa je temelj
za kakovostno nadgradnjo spodbujanja otrokove radovednosti, ustvarjalnosti in
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
akcijskega odnosa do okolja. Okolje, v katerem otrok živi, je del njega, on pa je del okolja.
In prav okolje, v katerem otrok živi, mu predstavlja prve korake v naravo in hkrati prvo
učilnico za življenje.
Odnos do narave se ne razvija le s sprehodi in bivanjem v naravi, narediti moramo
nekaj več. Iz tega razloga ustrezno načrtujemo in izvajamo naravoslovne dejavnosti, ki
jih lahko povezujemo z ostalimi področji kurikuluma (Krnel, 2015).
2.2.2 Naravoslovne vsebine in dejavnosti
Krnel (2015) meni, da je naravoslovja, primernega za predšolsko obdobje, občutno
premalo. Razlog pripisuje temu, da niso vsi strokovni delavci enako dobro podkovani na
področju naravoslovja in se posledično manj suvereni pri izvajanju dejavnosti na tem
področju. Končni cilj (vseh področij) je namreč otrokov razvoj, razvijanje njegovih
potencialov, spodbujanje radovednosti …
»Predšolsko obdobje je tisto, ki naj bi vsaj na področju narave gradilo na konkretnih
izkušnjah, vendar s tistimi snovmi in ob pojavih, ki omogočajo doseganja bolj
oddaljenega ali bolj abstraktnega.« (Krnel, 2015, str. 9). Zato so tako pomembne
dejavnosti z materiali in snovmi, ki omogočajo prosto igro, preko katere otrok dobiva
nove priložnosti za raziskovanje in iskanje končnega odgovora. Mednje uvrščamo:
- dejavnosti z vodo in zrcali,
- opazovanje senc,
- spoznavanje guganja in nihanja ipd. (Krnel, 2015).
Najpomembnejša je otrokova aktivna udeležba, na kar, kot pravi avtor članka,
vzgojitelji pogosto pozabljajo. Šele aktivna udeležba v dejavnosti namreč vodi k izkušnji
in h konstrukciji novega znanja. Pomembno je, da se z otroki o njim neznanih stvareh
pogovarjamo, jim beremo, vendar kolikor se da stvarno in če je le mogoče povezano z
znanjem in izkušnjami otrok.
Najpogostejše težave pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti so številčnost otrok,
razpoloženje in motiviranost otrok, prostor in pripomočki, sposobnost vodenja skupine
itd. Dejavnosti so zato bolj uspešne, če se izvajajo v manjši skupini otrok, tako zaradi
boljše komunikacije in sledenja otrok kot zaradi razpoložljivosti pripomočkov. V manjši
skupini tudi lažje sledimo otrokovemu napredku (Krnel, 2015).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
2.2.3 Načrtovanje in izvajanje naravoslovnih dejavnosti
Načrtovanje naravoslovnih dejavnosti poteka na več ravneh – od nacionalnega
kurikuluma, letnega delovnega načrta, do neposrednih priprav vzgojitelja in številnih
ključnih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri izvajanju dejavnosti. Vzgojitelj mora
biiti pozoren tudi na trenutne okoliščine v skupini ter upoštevati starost in razvojne
sposobnosti otrok, vključenih v dejavnosti (Proje, 2014).
Zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti s
področja naravoslovja (Krnel, 1993):
- Poznavanje otroške zamisli in razumevanje, povezano s temo.
- Poznavanje vzorcev razvoja določenega naravoslovnega pojma.
- Stremenje k otrokovemu napredku.
- Sposobnost postavljanja pravih vprašanj in nalog, ki otrokom omogočajo
reševanje nalog po lastni poti.
- Zadovoljivo poznavanje naravoslovja.
- Kompetence za izvajanje strokovnega dela.
Najpogostejši metodi pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti sta pogovor in
pripovedovanje. S tem vzgojitelj posreduje novo znanje, podaja navodila, usmerja otroke
itd. Pri načrtovanju in izvajanju naravoslovnih dejavnosti ima ključno vlogo tudi okolje –
gre za mestno ali podeželjsko okolje. V slednjem primeru je priporočljivo, da se
dejavnosti izvajajo na prostem, v naravi, saj je možnosti za to veliko več kot v mestu.
Kadar torej vzgojitelj načrtuje izvajanje dejavnosti v naravi, mora vedeti:
- Kaj je v bližini in hkrati varno za predšolske otroke.
- Kje, kako in kdaj to uporabiti.
- Kaj je bistvo vsega, kar okolje ponuja.
- Katera vprašanja in odgovori bodo otrokom omogočili doseči zastavljene cilje
(Krnel, 2010).
2.2.4 Naravoslovni kotiček
Kot meni Zidarič (2015), je eden izmed pomembnih dejavnikov za dosego
zastavljenih ciljev oblikovanje ustreznega kotička v igralnici. V njem otroci z uporabo
različnih pripomočkov (literatura, material – naravni in umetni …) usvajajo nova znanja
in poglabljajo že usvojena. Otrokov razvoj je namreč odvisen od možnosti, ki jih ima na
razpolago v prostoru (igralnici). Pomembno je, da so otroci prisotni pri urejanju in
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
opremljanju kotička, saj se že s tem veliko naučijo. Dobro opremljen kotiček pa otrokom
omogoča raziskovanje, avtonomnost in iniciativnost.
Za pripravo naravoslovnega kotička potrebujemo osnovne pripomočke (papir,
svinčnik in knjige), vendar je to premalo za uspešno izvedbo naravoslovne dejavnosti.
Potrebujemo tudi konkretne predmete in organizme, preko katerih se otroci učijo
naravoslovnih spretnosti. Najboljši učni pripomoček pa je seveda okolje, v katerem otroci
lahko sami raziskujejo (Rajšp in Sinreih, 2013).
2.2.5 Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v naravoslovje
V predšolskem obdobju je izredno pomembno, da se razumevanje sveta, zbiranje
in organiziranje informacij, uporabljanje in preizkušanje idej ter razvijanje pozitivnega
odnosa do naravoslovja razvija s pomočjo za to usposobljene odrasle osebe.
Naravoslovno izobraževanje je nujno potrebno za otroke drugega starostnega obdobja,
saj lahko le pod vodstvom strokovne osebe izoblikujejo pravilne predstave o okolju in o
naravnih pojavih (Plazar, 2015).
Vzgojitelj je otrokom zgled v odnosu do narave in raziskovanja. Omogočiti jim mora
dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem in z vsemu čutili začutijo lastnosti
narave. Ponuditi jim mora možnosti in jih spodbujati, da opazujejo, raziskujejo,
sprašujejo, eksperimentirajo, predvsem pa, da sami pridejo do odgovora. Spoštovati
mora njihov način mišljenja, pri tem pa jih vodi in spodbuja njihovo mišljenje do te mere,
da sami najdejo pot iz nastale situacije. Napačnih odločitev oziroma rešitev ne sme
obsojati, služijo naj mu kot izhodišče za nadaljnje delo in pridobivanje novih izkušenj za
otroke. Otrokom pomaga ločevati domišljijski svet od resničnega, pri tem pa jih spodbuja
k neposrednemu sodelovanju pri vseh vrstah dejavnosti (Bahovec idr., 2008).
2.2.6 Vloga otroka pri seznanjanju z zgodnjim naravoslovjem
Otrok pri naravoslovnih dejavnostih spoznava vsa živa bitja (živali, rastline) in
pojave, ki ga obdajajo, skratka spoznava naravno okolje. Med spoznavanjem živih bitij
razvija spoštljiv odnos do njih, z njimi uživa ter spoznava njihove življenjske pogoje.
Aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo, in spremembe v naravi in njegovem življenju
glede na letne čase. Ob tem spoznava lastnosti snovi in teles ter njihovo delovanje. Otrok
spoznava tudi, da vsega ni mogoče razumeti in da ne more vedno najti odgovorov na
svoja vprašanja. Pri naravoslovnih dejavnostih otrok spoznava svoje telo in njegove
lastnosti (Bahovec idr., 2008).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
2.3 Izkustveno učenje
»Izkušnja ni tančica, ki bi človeku zakrivala naravo, ampak je sredstvo neprestanega
prodiranja v srce narave.« John Dewey (Ivanuš Grmek, Čargan in Sadek, 2009, str. 28).
Po mnenju Marentič Požarnikove (2000) je izkustveno učenje ciklični proces, proces
ustvarjanja znanja in tudi celostno prilagajanje svetu. Pri izkustvenem učenju igra
bistveno vlogo celovita osebna izkušnja, iz katere se človek dejansko nekaj nauči in ob
tem izkušnjo poveže z obstoječim znanjem. Rdeča nit je neposredna aktivna vpletenost
posameznika v običajno vsakdanjo situacijo, da pridobi konkretno izkušnjo in hkrati
razmišljanje o izkušnji. Ta način je popolno nasprotje tradicionalnemu podajanju znanja,
ki se je izkazal za manj uspešnega. Torej je izkustveno učenje »oblika učenja, ki
povezuje neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), spoznavanje
(kognicijo) in ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto« (Marentič Požarnik, 2000, str. 124).
2.3.1 Pomen izkustvenega učenja
»Pri izkustvenem učenju izhajamo iz otrokovega interesa, učenci pri tem aktivno
pridobivajo lastne izkušnje, ki jim pomagajo pridobiti znanje, ga razumeti in osmisliti.«
(Plut Pregelj, 2005, str. 20).
Otroci naj sodelujejo pri načrtovanju in organizaciji tako naravnanega učenja. Pri
tem naj bo učenje problemsko naravnano in povezano s konkretno življenjsko situacijo.
Ob tem se dosegajo čustveno motivacijski cilji, ki so osnova za doseganje spoznavnih in
akcijskih ciljev naravoslovnega predmeta. Z omogočanjem neposrednega stika z
naravnim okoljem, kjer se izvajajo dejavnosti, otroci najlažje dosežejo čustveno
motivacijske cilje. Tako sodelovalno v skupini, z lastno aktivnostjo, raziskovanjem,
eksperimentiranjem in reševanjem preprostih primerov pridobivajo nova spoznanja in jih
povezujejo s prejšnjim znanjem. Učenje v okolju motivira in privede iz čudenja v
občudovanje in razumevanje (Golob, 2001).
V zadnjih desetletjih se je izkustveno učenje močno uveljavilo pri učiteljih in
vzgojiteljih.
2.3.2 Začetki in faze izkustvenega učenja
Začetki izkustvenega učenja segajo v obdobje šolskoreformnega gibanja, kjer so
skušali pojasniti povezanost med mišljenjem, aktivnostjo in učenjem. Med začetnika
prištevamo Johna Deweya in Georga Kerchensteinerja, ki sta iz potrebe po povezovanju
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
teorije s prakso, poleg drugih predstavnikov šolskoreformnega gibanja, prišla do
izkustvenega učenja (Marentič Požarnik, 2000).
Izkustveno učenje je utemeljil David Kolb, ki ga pojmuje kot »proces, v katerem se
ustvarja znanje s pretvorbo (transformacijo) posameznikove izkušnje« (Kolb,1984, str.
38). Kolb je poudarjal, da je izkustveno učenje cikličen proces, ki poteka po štirih fazah:
1. faza – konkretna izkušnja,
2. faza – razmišljajoče opazovanje,
3. faza – abstraktna konceptualizacija – posplošitev in
4. faza – eksperimentiranje – ponovno dokazovanje, uporaba v praksi.
Pri tem ni pomembno, kje vstopamo, temveč le, da se faze med seboj povezujejo,
da otrokom ponudimo različna izhodišča in da so izvedene vse faze (Golob, 2006).
2.3.3 Metode izkustvenega učenja
Metode izkustvenega učenja izzivajo, utrjujejo in upoštevajo posameznikove
izkušnje (Marentič Požarnik, 2000).
Metode dela so poleg predavanja in dela z besedilom, ki veljajo za tradicionalne, po
Marentič Požarnikovi (1987, 2000) še metode izkustvenega učenja, ki se običajno
uveljavljajo v obliki projektnega učnega dela, socialnih iger, šole v naravi, kulturnih dni
itd. Delimo jih na osrednje in podporne metode.
Osrednje metode:
- simulacije (eksperimenti) in didaktične igre (igre vlog, asociacij, možganska
nevihta) za predstavitev posameznih izsekov človekove izkušnje,
- strukturirane problemske naloge,
- skupinska interakcija (skupinsko-dinamični treningi),
- telesno gibanje z metodo sproščanja.
Podporne metode:
- opazovanje procesov in pojavov,
- čas za razmislek,
- »fantaziranje« ali notranje gledanje ali vizualizacija,
- terenske izkušnje, ekskurzije,
- metoda primerov,
- metoda projektov,
- uporaba avdiovizualnih sredstev.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
2.3.4 Načela izkustvenega učenja
Načela izkustvenega učenja po Marentič Požarnik (2000, str. 125):
- »učenje je proces, kjer se znanje ustvarja,
- pri učenju je pomemben proces in ne rezultat učenja,
- izkustveno učenje aktivno posega v svet z eksperimentiranjem in poudarja
razmišljujoče opazovanje dogajanja,
- pri učenju novega je potrebno upoštevati obstoječa znanja in izkušnje,
- učenje povezuje procese opazovanja (percepcijo), spoznavanja (kognicijo),
čustvovanja, delovanja in razmišljanja.«
Izkustveno učenje zajema refleksijo in izkušnjo, ki je skupaj z akademskim znanjem
model izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev. Ti so prvi v vrsti, ki jim je potrebno že v času
izobraževanja približati in nadgrajevati omenjeni način dela. Po mnenju avtorice članka
je dober vzgojitelj tisti, ki pridobljene izkušnje analizira in se iz njih uči. Je odprt,
avtonomen, prilagodljiv, pristopa ustvarjalno in s tem izraža fleksibilnost, ki je pogoj za
izkustveno učenje. V vrtcu vzgojitelje usmerjajo različne subjektivne teorije in kognicije,
zato je pomembno, da se že v času izobraževanja vzgojiteljev pristopa celostno in
strokovno, nadaljuje pa z vseživljenjskim izobraževanjem pedagoških delavcev, da
postanejo razmišljujoči praktiki, ki bodo znali povezati znanje, praktično ravnanje in
osebnostni razvoj v neločljivo celoto (Lepičnik Vodopivec, 2008).
2.4 Gozd kot del žive narave
Na vprašanje, kaj je gozd, lahko odgovorimo na različne načine. Kot prvo je gozd
območje, poraslo z drevesi različnih vrst in starosti, ki rastejo drug ob drugem. Je večno
življenje, ki se spreminja z letnimi časi in nikoli ni enak. Enaka si nista niti dva gozda.
Razlikujeta se glede na nadmorsko višino, relief, rudninsko sestavo tal, količino padavin,
osončenost in rast drevesnih vrst. Poznamo gorski, obrežni, mešani, jasno strukturiran
bukovi gozd in druge (Anko, 1994; Oftring, 2012). V gozdu uspeva tudi podrast, kjer
vlada enakovredna soodvisnost med vsemi gozdnimi bitji (Esenko, 2014).
To je le nekaj odgovorov na vprašanje, kaj je gozd, ki kaže, da ga vsak posameznik
lahko doživlja in sprejema drugače. Gozd pokriva tretjino kopnega na planetu ter več kot
pol Slovenije in predstavlja skupnost med seboj povezanih rastlin, živali, gliv in
mikroorganizmov na določenem območju (Eleršek in Urbančič, 2001).
Nekoč je v Sloveniji gozd zaraščal skoraj celotno slovensko ozemlje vse do
nadmorske višine 1800 metrov. Zaradi izkoriščanja površin in lesa pa so ga skoraj
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
povsem izkrčili (Eleršek, 2001). S krčenjem so pridobivali obdelovalne površine, les za
gradnjo bivališč, vir zaslužka, kurjavo in rezervo za hude čase (Batič in Tome, 2007). Na
srečo nas vseh pa je že pred časom dozorelo spoznanje, da je potrebno pretirano
izkoriščanje in druge vrste uničevanja gozda, kot so kisli dež, topla greda, ozonska luknja
in drugo, ukiniti ali zmanjšati. Z zakoni in predpisi so gospodarjenje z gozdovi dvignili na
raven ohranjanja, smotrnega izkoriščanja in krepitve gozdov v korist širše obstoječe in
bodoče družbe (Smole, 1985).
Da imamo na našem območju ohranjene gozdove, je zasluga dobrih gospodarjev v
preteklosti, ki so nesebično osnovali zakone z visoko zavestjo pomembnosti ohranjanja
narave. Na širšem Kočevskem območju so že v začetku 15. stoletja upošteval gozdni
red grofa Ortenburškega, ki je prepovedoval pustošenje gozda in določal lovske pravice.
V drugi polovici 18. stoletja je nastopil Terezijanski gozdni red za Kranjsko, ki je uvedel
izračunavanje lesne zaloge in prirastka. Vsebuje 47 členov, konča pa se s svarilom: »To
je vsak dolžan upoštevati, izpolnjevati našo najvišjo voljo in namero, sicer pa naj se pazi
zlih posledic in kazni« (Eleršek in Urbančič, 2001, str. 16). Ta zavest se nadaljuje in
posledično se zaradi dobrega in načrtnega gospodarjenja gozd obnavlja in zarašča.
Trajnostno gospodarjenje je eden najpomembnejših ciljev gospodarjenja z gozdom v
Sloveniji in svetu v zadnjem času. Pomeni način gospodarjenja, kjer gozd dolgoročno
ohranja biološko in ekološko stabilnost, rastlinsko in živalsko pestrost in s tem trajno
izpolnjuje vse svoje funkcije (Batič in Tome, 2007).
Za gozdove v Sloveniji je značilno bogato drevesno, grmovno in zeliščno rastlinje.
Poznamo kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. Velja za najobsežnejši in biološko
najraznovrstnejši ekosistem, ki je pomemben zaradi trdega rastlinskega tkiva debel in
lesa. Plodovi in semena, ki jih v gozdu dobimo, so v ljudski prehrani na ozemlju Slovenije
zanemarljive vrednosti (Eleršek in Urbančič, 2001).
2.5 Pomen gozda
Gozd ima več vlog, ki so izrednega pomena za naše življenje. Je življenjski prostor
rastlinam, ki s fotosintezo proizvedejo ogromne količine kisika, potrebnega za življenje
(Leban, 2008).
Zaradi obsežnosti ima gozd izreden pomen pri kroženju vode in hidrološkem ciklu
zemlje. Površje varuje pred erozijo, vetrom, izsuševanjem in pozebo kmetijskih površin.
Varuje ga pred izpiranjem vode in rudninskih snovi ter obolevanjem površin. Različnim
živalskim vrstam, ki se prehranjujejo z bogatim rastlinjem, nudi življenjski prostor.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
Gozdna tla so bogata z mikroskopsko majhnimi organizmi, ki skrbijo za naravno
ravnovesje gozda (Batič in Tome, 2007; Esenko, 2014).
Gospodarska vloga gozda zajema več ravni:
- pridobivanje lesa,
- pridobivanje drugih gozdnih dobrin (nabiranje gob, borovnic, kostanja, drevesne
smole, čebelarjenje in drugo),
- prehranjevanje divjadi (Leban, 2008).
V socialno vlogo gozda prištevamo higiensko, zdravstveno, rekreacijsko,
raziskovalno, poučno in estetsko funkcijo.
2.5.1 Pomen fotosinteze ter vpliv gozda na okolje in človeka
Zelene rastline v procesu fotosinteze s pomočjo sončne energije, vode in
ogljikovega dioksida, ki ga dobijo iz zraka, izdelujejo glukozo. Ob tem se v ozračje
sprošča nastali kisik (slika 1). Ob zadostni količini svetlobe rastline proizvedejo več
kisika, kot ga pri dihanju porabijo. Ta se v daljšem časovnem obdobju kopiči v atmosferi,
kjer ga porabljamo heterotrofni porabniki kisika. Naše življenje na Zemlji je odvisno od
gozdov in njihove pomembne funkcije pri kroženju plinov na Zemlji, zato jim rečemo kar
pljuča Zemlje.
Sončna energija
6CO2 (ogljikov dioksid) + 6H2O (voda) -----------> C6H12O6 (glukozni sladkor) + 6O2 (kisik)
Klorofil
Slika 1: Shematiski prikaz procesa fotosinteze (Arko, 2016).
Gozd pa v zadnjem času zaradi rasti ogljikovega dioksida v Zemljini atmosferi
pridobiva na pomenu za globalno kroženje ogljika. Zaradi hitre rasti prebivalstva, večje
izrabe fosilnih goriv, izrabe gozdov in načina življenja posegamo v naravne procese.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
Posledica so večji izpusti ogljikovega dioksida v ozračje. Tu ima gozd pomembno vlogo,
saj drevesa iz ozračja porabljajo ogljikov dioksid in ga vežejo v biomaso gozdnega
sistema. Kopičijo ga v lesu, listju in odpadu. Pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi
heterotrofni prebivalci gozda v prehranjevalnem spletu (živali, glive, bakterije), ki imajo
ogljik ujet v obliki organskih spojin (slika 2).
Gozdovi v zmernotoplem pasu rastejo počasi, tu se ogljik kopiči počasneje. Drugače
je v tropskih gozdovih, kjer je rast dreves hitrejša in je tudi pogozdovanje bolj smiselno
in zaželjeno. Pogozdovanje enega hektara površine namreč po izračunih strokovnjakov
pomeni odstranitev stotih ton ogljika v obdobju 50 let. Žal večje količine ogljikovega
dioksida v ozračju vplivajo tudi na segrevanje ozračja in podnebne spremembe (Batič in
Tome, 2007). Dolžnost vseh nas je, da se problema zavedamo in naredimo vse, kar je
vaši moči, da ohranimo gozdove in življenje v njem.
Slika 2: Globalno kroženje ogljika (Wikipedija, 2017).
2.5.2 Pomen gozda za kroženje vode in preprečevanje erozije
Kroženje vode na Zemlji ali hidrosfera je eden izmed biogeokemičnih ciklov. Voda
je na Zemlji lahko prisotna v vseh agregatnih stanjih – tekočem, trdnem ali plinastem. S
pomočjo sončne energije nenehno kroži v hidrološkem ciklu med atmosfero, kopnim,
morjem in živimi bitji (slika 3).
Za kroženje vode na Zemlji so pomembni tudi obsežni gozdovi. V tem ciklu
sodelujejo drevesa in ostala gozdna vegetacija kot živi vodnjaki, ki iz tal črpajo vodo in
jo v obliki hlapov sproščajo v ozračje. Proces se imenuje evapotranspiracija. Natančneje
se deli na proces evaporacije, ki pomeni izhlapevanje vode neposredno z mokrih površin
rastlin, drevja in tal, ter proces transpiracije, ki pomeni izhlapevanje vode skozi listne
reže. Drevesa in rastline počasi in enakomerno črpajo vodo iz podzemnega zbiralnika in
s tem pomagajo preprečevati sezonske suše in poplave. Gozdna tla z ostanki listja, lesa
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
in humusa ob padavinah zadržijo veliko vode, saj lahko vpijejo do štirikrat več vode kot
travnik, oziroma osemkrat več vode kot neporasla gola tla. Ta zadrževalna sposobnost
gozdov ima širok pomen na stanje voda v okolici. Ob tem vplivajo tudi na kakovost pitne
vode, saj delujejo kot očiščevalni filter, kjer se voda s pronicanjem prečisti.
Slika 3: Kroženje vode na Zemlji (Kroženje vode, 2008).
Gozd z drevesi in podrastjo nas varuje pred erozijo. Ob velikih in močnih nalivih
krošnje dreves preprečujejo spiranje tal. Krošnje zadržijo dežne kaplje, da po listih,
podrasti in koreninah počasi spolzijo do tal in z mnogo organskimi snovmi pronicajo v
zemljo. Koreninski preplet in druge rastline zadržujejo prst tudi pred odnašanjem vetra.
Vpliv erozije se dobro vidi na golosekih, požganih območjih in kjer so s sekanjem
konkretneje posegli v določen prostor. Četudi koreninski splet ostane, se mlade rastline
težko ukoreninijo. Sčasoma korenine propadejo in zlasti na strmih pobočjih se pogosto
sprožajo plazovi. Ti odnesejo v dolino vso vegetacijo s prstjo vred. Ostanejo le žive skale
in predno se življenje počasi vrne, lahko pretečejo stoletja (Batič in Tome, 2007).
2.5.3 Gospodarska vloga gozda
Kjer so lastniki gozda kmetje, predstavlja gozd vir lesa za lastno oskrbo, gradnjo,
kurjavo in občasen dodaten zaslužek. Le posamezni lastniki gozda, ki imajo v lasti večje
gozdne površine in državna podjetja, ki z gozdom upravljajo, se s sečnjo lesa tudi
preživljajo. Pri nas je gozd bolj surovinski vir lesne in druge predelovalne industrije
(Eleršek, 2001).
V preteklosti so na našem območju izdelovali razne izdelke iz lesa. Na Ribniško-
Kočevskem območju je poleg tesarjev, mizarjev, pletarjev in žagarjev posebej poznana
suha roba. Znanje o predelavi lesa se na našem območju predaja iz roda v rod ter se s
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
kvalitetnim izobraževanjem in tehnološkimi novostmi oplemeniti, olajša in dvigne
kvaliteto na svetovno raven. Obrtniki in izdelovalci izdelkov iz lesa so v vsaki vasi občin
Ribnica in Sodražica.
2.5.4 Socialna vloga gozda
Gozd ni samo življenjski prostor rastlin in živali, vse bolj pridobiva na pomenu za
človekovo počutje in zdravje. S hitrim načinom življenja je socialna vloga gozda v
porastu. Mir in spokojnost, čist zrak in umirjen pogled na obdajajočo zeleno barvo nudi
posamezniku, da se sprosti, rekreira v čistem okolju in si nabere energijo.
Z varovanjem kulturne in naravne dediščine se ohranja gozd ter skrbi za obrobje,
zdravje in urejeno gozdno okolje, ki privablja vse več turistov. V povezavi se razvija
zdraviliški turizem s centri za asmatike, kolesarjenje, foto lov in tudi lovski turizem. Za
omenjene namene so urejene poti, da turisti in sprehajalci ne zaidejo na delovišče.
Nezavedno opazimo estetsko vlogo gozda, ki se kaže v zeleni barvi, urejenem gozdnem
robu, v skrbnem vzdrževanju gozda ter v namenski zasaditvi okoli peskokopov in drugih
objektov. Za šolske in izobraževalne namene – od malčkov, kmetov, lastnikov gozdov
do izobraževanja poklicnih sekačev in gozdarjev, pa nudi gozd neprecenljivo učno okolje
(Leban, 2008a).
2.5.5 Delo gozdarja in naš odnos do gozda
Gozdar je človek, ki se z gozdom ukvarja profesionalno. Lahko je upravitelj gozdov,
gozdni delavec, revirni gozdar, vodja gozdnih del in drugo. V sklopu zakonodaje Zavoda
za gozdove Slovenije je revirni gozdar uslužbenec javne gozdarske službe in sicer v
revirju, za katerega skrbi, spremlja in upravlja z gozdovi. Na terenu spremlja stanje
gozdov, svetuje lastnikom, izbira drevesa, primerna za posek in načrtuje negovalna dela.
Njegove storitve so brezplačne. Pri delu običajno uporablja klupo oziroma kljunasto
merilo, meter, razpršilo, sekiro za označevanje, navigacijsko napravo idr. (Esenko,
2014).
Delo revirnega gozdarja je pomembno tudi z vidika opazovanja in rednega
terenskega pregleda. Pogosto se srečujemo s hujšimi naravnimi katastrofami, kot so
žledolom in druge. V določeni meji se gozd lahko sam obnovi, pogosto pa se močno
razširi osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar. To preprečimo s hitrim spravilom
uničenega drevja.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
Gozdni delavci so običajno sekači in traktoristi. Lahko so zaposleni uslužbenci
podjetij ali samostojni obrtniki, ki se preživljajo s sečnjo in spravilom lesa. Za delo
potrebujejo ustrezno izobrazbo ali vsaj opravljen izpit sekača in traktorista. Delo je zelo
nevarno in zahteva stalno brezhibno vzdrževano opremo. Med obvezno opremo sodijo
zaščitna protivrezna oblačila, čelada, rokavice, čevlji, motorna žaga in drobno orodje,
brez katerega ne gre (sekira, klini, meter, kljunasto merilo, razpršilo, pila, capin in drugo).
Tudi traktor je dodatno zaščiten s kovinskim ogrodjem, utežmi idr., kar sploh omogoča
delo spravila lesa. Nekateri lastniki gozdov v Sloveniji imajo zaposlene upravitelje
gozdov. Ti skrbijo za vsa potrebna dela v gozdu. Dogovarjajo se z javno gozdno službo
ter izvalajci del in skrbijo za optimalni zaslužek lastnika kljub ohranitvi gozdov za
prihodnje rodove (Preslica, 2017a).
V gozd se odpravimo vedno stabilno obuti in oblečeni v trpežna oblačila, primerna
namenu in cilju, s katerim vstopamo v ekostistem rastlin in živali. V gozdu nikoli nismo
sami in temu primerno se moramo vesti. Ne motimo živali s kričanjem ter pazimo, kje
hodimo, da po nepotrebnem ne uničujemo podrasti in malih živali. Vrezovanje
ljubezenskih sporočil v drevje lahko povzroči propad drevesa, zato jih le spoštljivo
opazujemo, objamemo. Ostanke malice odnesemo s seboj domov, enako tudi morebitne
smeti, ki jih najdemo na poti. V gozdu kurimo ogenj le na označenih mestih, izven
požarne nevarnosti. Pri nabiranju plodov smo obzirni in jih naberemo maksimalno
predpisano količino, saj so tudi prepotrebna hrana živalim (Oftring, 2012). Če je le možno
se držimo označenih poti, saj se v gozdu zlahka izgubimo. Predvidevajmo, da se v gozdu
zmrači prej, zato sprehode skrbno načrtujemo (Esenko, 2014).
2.6 Življenje v gozdu
2.6.1 Drevo – osnovni gradnik gozda in najpogostejše drevesne vrste v
gozdu
Drevesa poleg grmov in lesnatih ovijalk sodijo v skupino fanerofitov. Izraz drevo
označuje rastlino, ki ima po zgradbi navadno eno trajno olesenelo deblo, debelo vsaj 7,5
cm, in olistano krošnjo na minimalni višini 1,3 m (Batič in Tome, 2007).
Drevo je večletna rastlina, s koreninami pritrjena v podlago. Te črpajo hranilne snovi
in vodo in jo po olesenelem deblu pošiljajo do krošnje, ki z vejami in listjem oziroma
iglicami krasi drevo. Drevesa delimo na iglavce in listavce. Nekatera so zimzelena, druga
listopadna. Nekatere vrste dreves živijo več tisočletij in dosežejo največjo starost in težo
bitij na planetu. So dom številnim živalskim vrstam. Od njihovega obstoja so odvisna vsa
živa bitja (Esenko, 2014).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
Enako kot druge olesenele rastline je drevo živo bitje, ki diha, se prehranjuje, živi in
umre na istem mestu. Vzklije iz semena pod primernimi pogoji temperature in vlage ter
prisotnosti kisika, vpije vodo in nabrekne. Pri tem mu poči ovojnica, iz katere pride
korenina, ki se zarije v tla. V enem letu doseže (hrast) velikost dvajsetih centimetrov.
Drevesa rastejo drug ob drugem in se borijo za obstanek. Za rast potrebujejo mnogo
svetlobe. Vsa, ki le-te nimajo, propadejo (Anko, 1994).
Večina drevesnih vrst v gozdu je vetrocvetk. V pomladnih mesecih, predno poženejo
listi dreves, veter prenaša njihov pelod kot ogromne količine prahu daleč naokrog.
V gozdu poleg kritosemenk, ki razširjajo svoja semena s pomočjo plodov, rastejo
tudi golosemenke. Te se razmnožujejo s semeni, ki so skrita v storžih. Mednje sodijo
iglavci, ki so se v zgodovini pojavili kot prvi in dosegajo najvišje višine in starosti ter
zmorejo rasti v slabših pogojih in višjih legah (Kernel, 1997-2010; Oftring, 2012). Velikost
in stabilnost dreves je odvisna od tkiv, ki drevo gradijo. Ta so les, ličje, pluta in lubje (slika
4).
Slika 4: Zgradba drevesnega debla (Arnes, 2017e).
Les gradi veje, debla in korenine. Sprva ima les prevajalno in oporno vlogo, s
starostjo pa ohrani le oporno vlogo. Beljava je prevajalni del, osrednji nedejavni pa
jedrovina. Delež je odvisen od starosti in vrste lesa. Prevajalna funkcija je, ko iz tal črpa
vodo z raztopljenimi hranili v krošnjo drevesa, spomladi pa tudi organske snovi, ki so
shranjene v ličju in lesu.
Ličje je prevajalno tkivo, ki ga kambij gradi navzven in je izpostavljeno raztezanju in
stiskanju, kjer se, po večini, starejši del spremeni v lubje. Je prevajalno tkivo, ki iz listov
prevaja asimilate na mesta, kjer so potrebni (rastnih vršičkov korenin, poganjkov in
prevodnega kambija). Hkrati se razvijajo drugotna tkiva, ki nadomestijo povrhnjico. Pluta
ali felem je trajno tkivo, ki na olesenelem deblu nadomesti povrhnjico. Celice plute so
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
mrtve in za vodo nepropustne s funkcijo varovanja olesenelih tkiv pred izsušitvijo, požari,
mehanskimi in drugimi poškodbami. Ko pluta poči, se prične razvijati lubje, ki na različne
načine odpada z debla. Tudi lubje ima, podobno kot pluta, zaščitno funkcijo pred
zunanjimi vplivi.
Debeljenje debel in olesenelih korenin torej omogoča prevodni kambij, tkivo, ki gradi
les in ličje. To je vsako rastno sezono. Enoletni prirastek imenujemo branika, letnica pa
je meja med dvema letoma. Različna širina in zgradba branik govori o rastnih razmerah,
starosti in vrsti drevesa. Ravno ta sposobnost nenehnega obnavljanja lesa, ličja, plute in
lubja omogoča drevesom neomejeno rast tisoč in več let (Batič in Tome, 2007).
2.6.2 Drevesne vrste v gozdu in njihova zgradba
Zaradi odprtosti in reliefne razgibanosti se v Sloveniji na majhnem prostoru srečuje
in prepleta veliko različnih flornih elementov. Gozdarji so s pomočjo sonaravnega
gospodarjenja skozi stoletja uspeli ohraniti naše gozdove in pragozdove pristne skozi
čas (Brus, 2004).
Pestrost naših gozdov je poleg preteklih posegov v gozd odvisna predvsem od
rastišča. To določajo nadmorska višina, geološka podlaga, nebesna stran, nagnjenost
zemljišča, tla in klima. Glede na gozdno – vegetacijski smisel delimo naše gozdove v
šest skupin:
- gozdovi poplavnih nižin in gričevja,
- bukovje,
- mešani gozdovi jelke in bukve,
- jelovi gozdovi,
- smrekovi gozdovi in
- borovje (Eleršek, 2001).
Vrste gozdnega drevja se tako po območjih in regijah v Sloveniji razlikujejo. V
zadnjem času je več listavcev. Med listavci prevladuje bukev, med iglavci pa prevladuje
smreka (Remic, 1975).
V Sloveniji so gozdna tla najprimernejša za rast bukve, kar 44 % je bukovih gozdov.
Avtohtonih vrst je več kot 300 lesnatih rastlin, vključno z grmi in polgrmi. Samo drevesnih
vrst je okoli 70. Te delimo na 10 vrst iglavcev in 60 vrst listavcev. Za majhno območje,
kot je Slovenija, predstavlja to izjemno pestrost v primerjavi z ostalo Evropo. Od vseh
omenjenih pa so najpogosteje zastopana drevesa: navadna smreka, navadna bukev,
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
navadna jelka, hrasti, bori, gorski javor, veliki jesen, divja češnja, lipa in gorski brest
(Batič in Tome, 2007).
2.6.2.1 Iglavci
Iglavci sodijo v skupino golosemenk in so najvišja bitja na Zemlji. V zemeljski
zgodovini so se pojavili pred listavci (Kernel, 1997-2010).
Skozi čas prilagojeni skrajnim razmeram iglavci prenesejo nizke temperature, ker
listi, preobraženi v iglice, oddajajo zelo malo vode. Zato poraščajo območja v višjih legah
in legah ostrejših zim. Uspevajo pa tudi v suhih predelih Krasa, ob morju in vlažnih
predelih Alp. Iglavci izločajo prozorno in aromatično smolo na mesto poškodbe, da se
zaščitijo pred vdorom mikroorganizmov. Tla pod iglavci so mehka in brez podrasti zaradi
odpadlih iglic, kislosti tal in temačnosti. Izjema je borov gozd, kjer je svetlobe več.
Iglavci, z izjemo macesna, iglic pozimi ne odvržejo, kar jim omogoča preživetje v
zelo neugodnih razmerah. Razmnožujejo se s semeni, ki so skrita v ženskih olesenelih
storžih pod luskami. Ko dozorijo, se luske odpro in semena padejo na zemljo (Esenko,
2014). V gospodarstvu predstavljajo največjo lesno zalogo v svetu. Debla so pomembna
za stavbni in konstrukcijski les, za celulozo, kurjavo in drugo (Krnel, 1997-2010).
Navadna smreka je avtohtona po severni Evropi in gorovju srednje Evrope. Zraste
od 30 do 50 m visoko, ima obilno stožčasto obliko krošnje temno zelene barve in spiralno
razporejene veje ter ravno rdečkasto rjavo do sivo skorjasto deblo. Zelene iglice so dolge
od 1 do 5 cm in enakomerno zašiljene. Iglice živijo 5-7 let in neenakomerno odpadajo.
Imajo moške in ženske cvetove, ki se jasno razlikujejo. Cveti od konca aprila do začetka
junija. Značilni ženski storži so viseči in valjasti, 10-15 cm dogi in 3-4cm široki, v njih so
temnorjava krilata semena (slika 5) (Eleršek, 2001).
Slika 5: Navadna smreka (Hrovat, 1999).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
Rdeči bor je svetloljuben, uspeva na revnih tleh v severni Evropi do polarnega kroga,
v srednji Evropi v višjih legah, v Sloveniji pa v Ljubljanski kotlini, na naplavinah ob Savi
in Dravi ter ob obronkih gorskih verig. Običajno je visok od 20 do 45 m, ima ravno in vitko
deblo ter dolgo do dežnikasto široko krošnjo. Skorja debla je rjasto rdeča in na starih
borih zelo debela in odpada. Mladi zeleni poganjki so goli, popki pa rdeče rjavi, jajčasto
ošiljene oblike in občasno smolnati. Iglici rdečega bora rasteta po dve skupaj. Običajno
sta dolgi od 3 do 7 cm, sivkasto zelene barve, iglice pa na drevesu ostanejo do treh let.
Tudi bor izgublja iglice neenakomerno in je zimzelena rastlina oz. drevo (slika 6).
Storži, značilni za bor, so dolgi 3 do 6 cm in široki 2 do 3,5 cm. Gosti in temnorjavi
rastejo posamezno ali po dva do trije skupaj. Seme rdečega bora ima rdeče rjavo krilce
(Eleršek, 2001). Včasih so močno smolnat les uporabljali za osvetljevanje hiš in gradov
(Oftring, 2012).
Slika 6: Bor (Arnes, 2017a).
2.6.2.2 Listavci
Listavci imajo v primerjavi z iglavci široke liste različnih oblik in velikosti. Zaradi večje
površine listov se skozi listne reže izloči več vode. Večina listnatih dreves v Sloveniji
jeseni odvrže liste, kar jim omogoči preživetje v nizkih zimskih temperaturah. Spomladi
poženejo novi mladi listi. Običajno raste več vrst listavcev na enem območju, le redko
ena vrsta listavcev posebej (Esenko, 2014).
Listavci imajo velik pomen, tako v gospodarskem kot tudi v tehničnem smislu.
Uporabljamo jih v številne namene, saj imajo številne in raznolike lastnosti. Uporabljamo
jih za embalažo, pa tudi za izdelke vrhunske kakovosti (glasbila, pohištvo idr.).
Najpogosteje srečamo listavce, kot so: bukev, hrast, jesen, brest, javor, hruška, oreh,
jelša, češnja, pravi in divji kostanj, beli in črni gaber, topol, breza, lipa … (Arnes, 2017d).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Bukev (Fagus sylvatica L.) je z drugim imenom kar mati gozda. To ime je dobila
zaradi razširjenosti v srednjeevropskih listopadnih mešanih gozdovih. Najbolje uspeva
na nadmorski višini od 700 do 2000 m. V Evropi sega vse od Norveške do Sicilije.
Prenese veliko sence in je visoka od 30 do 40 m. Njeno deblo je gladko, lubje pa tanko
do svetlo sivo s prečnimi razjedami in belkastimi lisami. Ima obsežno krošnjo ovalne
oblike. Brsti so dolgi, koničaste oblike in rjavi. Bukovi listi so eliptični, dolgi okrog 7 cm,
široki pa okrog 4 cm. Na zgornji strani so sveže zeleni in svetleči in na njih je 5-9 parov
žil. Na spodnji strani so svetlejši. Jeseni se obarvajo v rumeno in rdeče rjavo barvo.
Cvetovi so ločeni in enospolni. Moški cvetovi so v visečih mačicah na 2 do 5 cm dolgih
pecljih in jih je do 20. Ženska cvetova sta po dva v ovoju na daljšem peclju. Trirobi plod,
imenovan žir, je v čaši v paru in v velikosti 1,5 cm. Žir je bogata hrana nekaterim živalskim
vrstam, bukovo listje pa ohranja in obnavlja gozdna tla (slika 7) (Preslica, 2017b).
V Sloveniji raste le ena vrsta bukve in sicer Fagus sylvatica. Bukov les je rdečkaste
barve in zelo uporaben v pohištveni industriji. V primerjavi z drugimi drevesi bukev ne
dosega visoke starosti. Izjema je bukev, ki je stara 247 let in je hkrati najstarejša v
Sloveniji. Raste na območju nad reko Krko med Dvorom in Sotesko (Preslica, 2017b).
Slika 7: Bukev (Arnes, 2017b).
Ostrolistni javor (Acer platanoides) se v Sloveniji pojavlja do nadmorske višine 800
m, običajno v listnatih gozdovih. Odporen je na onesnažen zrak in potrebuje vlažna tla.
Zraste do višine 35 m in doseže debelino 1 m. Sivorjavo lubje kasneje razpoka in se ne
lušči. Značilni listi imajo do 12 cm dolg pecelj in od 3 do 5 krp, dolgih 13 cm in širokih 12
cm. Semena s krilci so v parih zraščena pod topim kotom. Zaradi posebno lepega listja
jih pogosto sadijo v parkih in mestih kot okrasno vrsto drevja (slika 8). Les je uporaben
za drobne izdelke v gospodinjstvu, kolarstvu, za pohištvo in parket.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Slika 8: Javor (Arnes, 2017c).
2.7 Razvojne značilnosti 5-6 letnih otrok
Splošne razvojne značilnosti otrok, starih 5-6 let, so vedoželjnost, radovednost,
igrivost, empatija, splošne gibalne spretnosti, igre s pravili, razvoj fine motorike,
povezovanje znanega z novim znanjem itd. Pojavljajo se razlike v razvoju enako starih
otrok, na katere vplivajo dednost, okolje, spodbude in priložnosti, ki jih otroci dobijo.
Naloga vzgojitelja je poznati razvojne posebnosti posameznika ter vsakega sprejeti
takšnega, kot je, ter s tem otrokom omogočiti čim boljši splošni razvoj in napredek
skupine ter posameznika.
Bistvene značilnosti po posameznih področjih smo povzeli iz literature Razvojna
psihologija (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009). Osredotočili smo se predvsem na
zaznavni in spoznavni razvoj otrok, od katerega sta odvisna vzgojiteljev pristop in
zahtevnost dejavnosti. V nadaljevanju sledi opredelitev zaznavnega in spoznavnega
razvoja otrok, starih 5-6 let po Marjanovič Umek in Zupančič (2009). Človek pri
raziskovanju in zaznavanju sveta uporablja pet čutov. To so:
- vid,
- sluh,
- tip,
- vonj in
- okus.
Pri predšolskem otroku vidno zaznavo spodbujamo z raznimi opazovanji
podrobnosti v okolju ali na papirju. Iščemo razlike in podobnosti, spodbujamo ostrino,
barvo in obliko.
Sluh pri predšolskem otroku ostrimo z razlikovanjem in prepoznavanjem glasov iz
okolja ali instrumentov. S smerjo, trajanjem, barvo in glasnostjo.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
Vonj ostrimo z načrtnim vonjanjem hrane, razlikovanjem različnih vonjav,
prepoznavanjem z odvzemom drugega čuta – vida.
Podobne naloge in izzive predstavimo otroku pri ostrenju okusa – z okušanjem
različne hrane. Okušanje sladkega, slanega, grenkega in kislega, opisovanje okusov,
prepoznavanje z zavezanimi očmi …
Tip je čutilo, ki zazna površino in loči eno od druge. Ločimo hrapavo, gladko, hladno,
toplo, mokro, suho, leseno, kovinsko, stekleno itd. Otroci so v tej starosti sposobni
prepoznati, ubesediti in ločiti predmete le s pomočjo tipa. Pri tem spoznavajo, kako
pomembno je ostriti čutne zaznave.
Otrok, star tri do šest let, je na predoperativni stopnji mišljenja. Skladno s Piagetovo
spoznavno teorijo je za zaznavno-gibalno to druga razvojna stopnja, za katero je
značilno simbolno mišljenje. Od razvoja miselnih in govornih struktur je odvisen tudi
razvoj pojmov in njihova kakovost. Piaget opredeljuje konkretne pojme kot razvojno nižje
od abstraktnih pojmov.
Pojem prostora otroci lažje zaznajo z uporabo zunanjih predmetov in prostorskih
znamenj kot pomembnih referenčnih točk za orientacijo v prostoru. Višja orientacija je s
pomočjo zemljevida in je vezana na celovito razumevanje prostora in abstraktno
mišljenje.
Razvoj spomina v omenjeni starosti je hitrejši v predelavi informacij, večje kapacitete
imajo bolj razdelane spominske strategije. Razumejo, da si znane stvari lažje zapomnijo
kot neznane.
Pozornost pomeni prvo kritično stopnjo v spoznavnih procesih, saj si stvari, na
katere nismo pozorni, ne zapomnimo. Stalnost pozornosti narašča z leti (Marjanovič
Umek in Zupančič, 2009).
Pri načrtovanju dejavnosti smo upoštevali razvojne značilnosti predšolskih otrok v
želji po celostnem zaznavanju in globljem doživljanju ter s tem prispevali k trajnemu
pomnjenju na novo osvojenih spoznanj.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
3 PRAKTIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji raziskave
Vrtec v našem kraju obdaja gozd in pri dejavnostih v naravnem okolju opažamo, da
ga otroci zelo slabo poznajo. Zato smo se odločili, da otrokom predstavimo pomen
gozda, jih seznanimo z značilnostmi le-tega ter pomenom za naravo in človeka, s tem
pa jim tudi privzgojimo čut po naklonjenem, spoštljivem in odgovornem odnosu do gozda.
Cilji raziskave:
- ugotoviti, koliko predšolski otroci vedo o drevesih, gozdu in njegovem pomenu
za naravo in človeka pred raziskovalnimi dejavnostmi, pri katerih bodo
spoznavali gozd preko izkustvenega učenja;
- oblikovati otrokom spodbudno učno okolje za spoznavanje dreves, gozda in
njegovega pomena za naravo in človeka;
- zasnovati in izvesti dejavnosti, v katerih bodo otroci s pomočjo izkustvenega
učenja aktivno spoznavali drevesa, gozd in pomen gozda za naravo in človeka;
- raziskati, koliko znanja o drevesih, gozdu in pomenu gozda na naravo in človeka
so otroci po opravljenih dejavnostih pridobili preko izkustvenega učenja.
3.2 Raziskovalna vprašanja
Postavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
- RV1: Koliko predšolski otroci vedo o drevesu, gozdu in njegovem pomenu za
naravo in človeka pred raziskovalnimi dejavnostmi, pri katerih bodo spoznavali
gozd preko izkustvenega učenja?
- RV2: Kako oblikovati spodbudno učno okolje v vrtcu za spoznavanje dreves,
gozda in njegovega pomena za naravo in človeka?
- RV3: Kako zasnovati in izvesti dejavnosti, da bodo otroci aktivno preko
izkustvenega učenja spoznali drevesa, gozd in pomen gozda za naravo in
človeka?
- RV4: Koliko znanja o drevesih, gozdu in njegovem pomenu za naravo in človeka
so predšolski otroci pridobili po raziskovalnih dejavnostih preko aktivnega,
izkustvenega učenja?
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalna metoda
V praktičnem delu diplomske naloge smo uporabili kvalitativno raziskavo v obliki
študije dejavnosti v krajšem časovnem obdobju (izvedba in analiza intervjujev).
Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili opazovanje otrok in analiziranje
dokumentov (intervjujev, fotografij).
3.3.2 Skupina udeležencev, vključenih v raziskavo
Diplomsko nalogo smo izvajali v skupini 19-ih otrok, starih od 5 do 6 let. Pri izvedbi
raziskave je sodelovalo 17 otrok.
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov
Pred izvajanjem raziskovalnih dejavnosti smo znanje o drevesih, gozdu in pomenu
gozda za naravo in človeka preverili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, individualno
z vsakim otrokom posebej. Odgovore otrok smo sproti beležili in rezultate kvalitativno
obdelali.
Dejavnosti smo oblikovali glede na dobljene odgovore. Znanje in vedenje o gozdu
in pomenu dreves za okolje in ljudi smo po končanih dejavnostih ponovno preverili z
intervjujem. Primerjava odgovorov je podala ugotovitve, ali sta bili izbira in izvedba
dejavnosti primerni oziroma koliko aktivno izkustveno učenje vpliva na pridobivanje
novega znanja.
Po izvedbi intervjuja smo z otroki izvedli pet načrtovanih dejavnosti s področja
naravoslovja. Otroci so preko različnih didaktičnih sredstev in materiala pridobili novo
znanje na omenjenem področju. Preko dejavnosti in sodelovanja z lesnim izvedencem
so spoznavali les, njegove lastnosti in uporabnost. Preko čutne poti so razvijali svoja
čutila, ob tem pa razvijali spoštljiv in naklonjen odnos do narave. Spoznali so poklic
gozdarja in se preizkusili v njegovi vlogi. Pridobljeno znanje so lahko vsakodnevno
utrjevali v za ta namen pripravljenem naravoslovnem kotičku.
3.3.4 Postopki obdelave podatkov
Glede na dobljene odgovore otrok smo oblikovali raziskovalne dejavnosti, med
katerimi so otroci spoznavali rastlinske dele in njihove vloge za rastlino, razlike med
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
iglavci in listavci in najpogostejše vrste dreves v slovenskih gozdovih, spoznavali
uporabnost lesa in razvijali skrb za naravno okolje. Celotno izvedbo praktičnega dela
smo podkrepili z oblikovanjem naravoslovnega kotička, ki je otrokom še vedno
vsakodnevno na voljo.
Znanje in vedenje o drevesih, gozdu in pomenu gozda za naravo in človeka smo po
končanih dejavnostih ponovno preverili z enakim intervjujem kot pred izvedenimi
raziskovalnimi dejavnostmi. Primerjava odgovorov je podala ugotovitve, ali sta izbira in
izvedba dejavnosti s poudarkom na aktivnem izkustvenem učenju vplivali na
pridobivanje novega znanja o drevesih, gozdu in pomenu le-tega za naravo in človeka.
Načrtovano in izvedeno praktično delo smo ustrezno ovrednotili na podlagi
teoretičnih in empiričnih spoznanj, zastavljenih ciljev dela ter raziskovalnih vprašanj.
3.4 Načrt dela
3.4.1 Načrtovanje praktičnih dejavnosti
Pred pričetkom izvajanja dejavnosti smo preverili znanje otrok o gozdu in njegovem
pomenu s pomočjo intervjuja. V nadaljevanju smo izvedli pet načrtovanih dejavnosti, na
koncu pa smo spet preverili njihovo znanje s pomočjo intervjuja.
Globalna cilja, ki smo si ju zastavili pri načrtovanju dejavnosti (Bahovec idr., 2008):
- Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, stalnem
spreminjanju in estetskih razsežnostih.
- Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive
narave.
Za dosego ciljev smo izvedli pet dejavnosti, s katerimi smo želeli otrokom odgovoriti
na zastavljena vprašanja in jim zagotoviti, da z lastno aktivnostjo preko izkustvenega
učenja:
1. spoznajo dele drevesa in njihove naloge,
2. prepoznajo in poimenujejo štiri najpogostejša drevesa v gozdu,
3. spoznajo uporabnost dreves,
4. skupno ugotavljajo globalni pomen dreves v odnosu varovanja okolja in
5. spoznajo poklic gozdarja in posadijo drevo v naravi.
Vse dejavnosti smo podrobneje opisali v preglednicah (preglednica 1, 2, 3, 4 in 5).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Preglednica 1: Priprava na prvo dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih
nalog.
Datum: 16. 5. 2017
Cilji: - Otrok odkriva, spoznava in primerja živo
naravo – rastlino z drevesom.
- Otrok spoznava dele rastline in drevesa ter
nalogo posameznih delov (korenine,
steblo/deblo, list).
- Otrok spozna rast rastline od semena do
ploda.
Oblike dela: Skupna, individualna
Metode dela: Pogovor, opazovanje, primerjava, sklepanje
Področje dejavnosti: Narava
Didaktična sredstva: Rastlina v lončku z vodo, rastlina v kozarcu z
vodo, rastlina s korenino na papirju, slikovni
material drevesa v treh delih (korenine, deblo,
krošnja), učni list, lepilo, škarje, barvice, plakat
rastline in slikovni material za ugotovitve,
plastična vrečka.
Povezava z drugimi področji: Jezik
Preglednica 2: Priprava na drugo dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih
najpogostejših dreves v gozdu.
Datum: 18. 5. 2017
Cilji: - Otrok spozna, primerja in raziskuje drevesa
med seboj.
- Otrok loči listnata in iglasta drevesa.
- Otrok pozna in poimenuje štiri najpogosteje
zastopana drevesa v gozdu.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
- Otrok klasificira in razvršča.
Oblike dela: Skupna, skupinska
Metode dela: Pogovor, opazovanje, primerjava, raziskovanje
Področje dejavnosti: Narava
Didaktična sredstva: 4 škatle z materialom (barvni lističi, risalni
žebljički, kladivo, lubje drevesa, list drevesa,
kolut izrezane veje drevesa, plod drevesa),
napis drevesa in kratek opis, vreča iz blaga,
storž, žir, lubje, veja, list, iglice), palice,
kamenje, lesena sestavljanka.
Povezava z drugimi področji: Matematika, jezik
Preglednica 3: Priprava na tretjo dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves.
Datum: 22. 5. 2017 in 23. 5. 2017
Cilji: - Otrok odkriva in spoznava pomen dreves
za gospodarstvo.
- Otrok spozna delovni proces predelave
lesa v izdelek.
- Otrok ustvarjalno uporabi predmete iz
narave in izdela svoj izdelek.
Oblike dela: Skupna, skupinska, individualna
Metode dela: Pogovor, opazovanje, igra
Področje dejavnosti: Narava
Didaktična sredstva: Barvni trakovi, veje, kamenčki, korenine, listje,
vrvice, lepilni trak, škatla z materialom (les,
plastika, steklo, kovina, papir), reklamni letaki,
velik papir, lepilo
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Povezava z drugimi področji: Tehnika, jezik
Preglednica 4: Priprava na četrto dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje
okolja.
Datum: 26. 5. 2017
Cilji: - Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi
ljudje vplivajo na naravo in kako lahko
dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju
naravnega okolja.
- Otrok razvija naklonjen, spoštljiv in
odgovoren odnos do žive narave.
- Otrok odkriva in spozna širši pomen gozda
za človekovo fizično in psihično zdravje.
- Otrok posluša, razlikuje in upodablja zvoke
iz narave in okolja.
Oblike dela: Skupna, individualna
Metode dela: Pogovor, opazovanje, primerjava, razlaga
Področje dejavnosti: Narava
Didaktična sredstva: Risalni list, svinčnik, podlaga, preveza za oči,
odeja
Povezava z drugimi področji: Glasba, jezik
Preglednica 5: Priprava na peto dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje
drevesa v naravi.
Datum: 30. 5. 2017
Cilji: - Otrok spozna, da se živa bitja – drevesa
razmnožujejo, živijo in umrejo.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
- Otrok spozna, kaj potrebujejo živa bitja –
drevesa za rast, življenje in ohranjanje
zdravja.
- Otrok spozna poklic gozdarja, delo in
opremo.
Oblike dela: Skupna
Metode dela: Pogovor, opazovanje, razlaga, demonstracija,
igra
Področje dejavnosti: Narava
Didaktična sredstva: Čelada, pomično merilo, pohodni čevlji,
razpršilo, gozdarske hlače, igrača motorna
žaga, flomaster, drevo, lopata.
Povezava z drugimi področji: Družba, jezik
3.4.2 Potek praktičnih dejavnosti
Pri izvajanju dejavnosti s področja naravoslovja smo uporabili naravni material, ki
predstavlja tako živo kot neživo naravo. Poleg tega smo otrokom ponudili sredstva in
pripomočke, vnaprej pripravljene za izvajanje likovne poustvarjalnosti, igre in
spoznavanja gozdarskega poklica. Preko materiala, sredstev in pripomočkov so se otroci
seznanjali predvsem z živo naravo ter preko igre, lastne aktivnosti in s samostojnim
reševanjem problemov pridobivali naklonjen in spoštljiv odnos do narave.
3.4.2.1 Potek prve praktične dejavnosti: Spoznavanje delov drevesa in njihovih
nalog
Za motivacijo smo otrokom prebrali knjigo Velika skrivnost (E. Battut). Otrokom smo
pokazali rastlino, jo opazovali, opisali njene dele in naloge posameznih delov rastlin.
Hkrati smo jo primerjali z drevesom iz knjige. Skupaj smo naredili poskuse, s katerimi
smo želeli raziskati:
1. Nalogo stebla – rastlini z več stebli smo eno steblo prelomili in jo opazovali.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
2. Nalogo korenin – rastlino s koreninami smo zasadili v lonček z zemljo in jo zalili
z vodo. V drug lonček smo posadili enako rastlino brez korenin in jo zalili z vodo.
Obe rastlini smo opazovali nekaj dni.
3. Nalogo listov – rastlino s koreninami, posajeno v loček in zalito z vodo, smo ovili
v plastično folijo in jo nekaj dni opazovali.
Zabeležili smo predvidevanja in z opazovanjem pridobljene rezultate. Nato smo odšli
v gozd in si ogledali podrto drevo, ga potipali, raziskali njegove korenine, deblo, krošnjo
in veje. V naslednjih dneh smo z opazovanjem in razgovorom zapisali pridobljene
rezultate poskusa in določili nalogo korenin, debla/stebla in krošnje/lista. V ta namen
smo uredili kotiček, namenjen našemu projektu in sprotno dodajali material.
3.4.2.2 Potek druge praktične dejavnosti: Spoznavanje in poimenovanje štirih
najpogostejših dreves v gozdu
Z otroki smo odšli v bližnji gozd, kjer so z opazovanjem odgovarjali na zastavljena
vprašanja. Skupaj smo stopili do iglastega in listnatega drevesa ter ju opisali. Omenili
smo, da smo v mešanem gozdu, da pa obstajajo tudi samo iglasti in samo listnati
gozdovi. Na tleh v krogu so otroci iz vreče jemali material (list, lubje, storž) in ga opisali.
S tem smo usmerili pozornost na delo, ki je sledilo. Napovedali in demonstrirali smo
naslednjo dejavnost. Otroke smo s pomočjo barvnih trakov razdelili v štiri skupine. Vsaka
skupina je dobila po eno škatlo z materialom (ključ za določanje dreves – list, lubje, plod)
in material za pritrditev (kladivo, risani žebljiček in barvni listič). Otroci so poiskali čim več
dreves s pomočjo elementov iz škatle in jih označili z barvnim lističem. Skupaj smo
preverili točnost (s pomočjo barvne fotografije drevesa, ploda in lista), drevo poimenovali
in povedali glavne značilnosti. Otroci so ocenili, katerih dreves je več in katerih manj. S
pomočjo palic in vej smo napravili razpredelnico in zabeležili dobljene rezultate. Škatle,
opremljene z imeni dreves, smo dodali v naravoslovni kotiček, kjer so otroci utrjevali
pridobljeno znanje.
3.4.2.3 Potek tretje praktične dejavnosti: Spoznavanje uporabnosti dreves
Otrokom smo ponudili drobne vsakdanje predmete iz različnih materialov, katere so
otipali in primerjali med seboj. Skupaj smo določili, kateri predmeti so iz lesa. Ko smo
imeli osnovno predstavo, kaj je leseno, smo iskali lesene predmete po igralnici. Na koncu
so otroci iz reklam in revij na velik plakat samostojno lepili izrezke s predmeti glede na
material in uporabnost. Odgovor na vprašanje, kako in kje dobimo les za lesene izdelke,
smo dobili pri ogledu žage in lesnopredelovalne delavnice. Pri sosedih smo si ogledali
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
razrez hloda in lesnopredelovalno delavnico. Pogledali smo si postopek izdelave stola,
različne izdelke suhe robe in kaj je stranski produkt ob predelavi – žaganje ter za kaj ga
uporabimo.
Naslednji dan smo obiskali zdaj že znano okolje gozd, kjer smo ponovili gospodarski
pomen gozda. Ugotovili smo, da potrebujemo les za drva, gradnjo hiše in pohištvo, za
igrače in lutke ter za poligon. Na podlagi ugotovitev smo se razdelili v štiri skupine in
pričeli z delom. Vsaka skupina je imela določeno nalogo. Prva skupina je pripravljala
drva za kurjavo. Druga skupina je gradila različno velike hiše. Tretja skupina je izdelovala
lutke iz vej, listja, plodov in mekol lepila. Četrta skupina je na gozdni poti postavljala
poligon in ga preizkušala. Vse skupine so svoje delo predstavile ostalim skupinam.
3.4.2.4 Potek četrte praktične dejavnosti: Globalni pomen dreves za varovanje
okolja
Otrokom smo prebrali knjigo I. Gantscher z naslovom Zeleni otok in sivi otok.
Predvidevali smo, kakšno bi bilo življenje brez dreves in kaj nam omogočajo. To smo
preverili s sprehodom v gozd. Na gozdni poti smo otrokom zavezali oči z ruticami in jih
spodbudili, da pozorno poslušajo. Drug za drugim v koloni smo čisto potiho stopali po
poti in poslušali zvoke narave. Otroke smo nato posedli na pripravljene blazine, kjer so
sedeli z zavezanimi očmi in poslušali. Po določenem času so sneli preveze, na
pripravljene liste in podlage pa so s svinčnikom narisali, kar so slišali. Povabili smo jih,
naj nadaljujejo s sproščenim opazovanjem, poslušanjem in vonjanjem. Po daljšem
doživljanju narave – gozda so opisali svoje občutke. Razmišljali smo, kaj nam gozd nudi,
kdaj in zakaj naj obiskujemo gozd ter kaj bi lahko mi storili v korist okolja. Ideje smo
zapisali. Pred odhodom iz gozda smo otroke povabili, da so si izbrali vsak svoje drevo,
si ga ogledali, potipali, ga objeli in se mu zahvalili. Na poti nazaj v vrtec smo se ustavili
na varnem mestu ob prometni cesti. Otroci so sedeli s prevezanimi očmi in poslušali
zvoke iz okolja, vonjali so zrak in bili pozorni na druge občutke. Kar so čutili, slišali in
vonjali, so kasneje likovno poustvarili. V vrtcu smo razstavili risbe, se o njih pogovorili in
jih primerjali med seboj.
3.4.2.5 Potek pete praktične dejavnosti: Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje
drevesa v naravi
Otroci so po vrsti odpirali oštevilčene škatle, v katerih so bili gozdarska oprema in
orodja, ki jih gozdar uporablja pri svojem delu. Skupaj smo ugotovili, o kom bomo govorili
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
in kaj bomo spoznali. V kotiček smo pospravili nenevarne predmete, da se bodo kasneje
lahko igrali z njimi. Kasneje smo odšli na gozdarsko postajo v našem kraju in se skupaj
z gozdarjem odpravili v gozd, kjer nam je predstavil svoje delo. Po vrnitvi v vrtec so otroci
s prosto igro v kotičku poglabljali doživetja.
3.5 Izvedba praktičnih dejavnosti
3.5.1 Prva dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih nalog
Z dejavnostjo smo pričeli po zajtrku in rutinskem pozdravu v krogu. Otroci so
pozorno in z vmesnimi komentarji spremljali knjigo Velika skrivnost (Battut, E.). Ob branju
smo jim kazali tudi ilustracije. Po kratkem premoru smo knjigo prebrali še enkrat. Na
vprašanje, kaj so slišali in videli, so zavzeto odgovarjali. Povedali so, da je miška skrila
v zemljo jabolko, da je iz jabolka zrasla jablana, ki je bila najprej majhna in nato vse
večja. Svoje skrivnosti ni želela izdati živalim, te pa so zanjo izvedele, ko so jabolka
popadala na tla.
Otrokom smo nato ponudili učni list. Brez težav in s skupnimi močmi so vanj v
pravilnem zaporedju položili sličice kroga rasti rastline (slika 9).
Slika 9: Skupno reševanje učnega lista.
Na vprašanje, kaj potrebuje rastlina, da vzklije in zraste, so brez pomisleka
odgovorili, da zemljo in vodo. Prav tako so povezali podobnosti med rastlino in drevesom
(slika 10).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Slika 10: Opazovanje podobnosti med rastlino in drevesom.
Pri opazovanju rastlin so zelo aktivno sodelovali. Podrobno so opisali dele rastline.
Pri ugotavljanju nalog delov rastline smo za korenine hitro določili, da črpajo vodo iz
zemlje in jo pošiljajo gor po steblu. Naloge stebla otroci niso razumeli, zato smo steblo
razrezali po dolgem in počez, si ga ogledali z lupo in ugibali (slika 11).
Slika 11: Opazovanje rastlin.
Naloge listov nismo določili. Otroci so menili, da so listi le za to, da rastejo in
odpadejo. Ker smo želeli raziskati, ali določeni dejavniki povzročijo spremembe pri
rastlini, smo opravili poskus, pri katerem smo rastlino ovili v plastično folijo in jo
opazovali. Žal v dveh urah na foliji ni bilo sprememb, zato smo rastlino opazovali še nekaj
dni.
V gozdu pri ogledu podrtega drevesa so si otroci z zanimanjem ogledali dele
drevesa. Ena deklica je sama primerjala vejo s korenino in ugotavljala podobnosti in
razlike. Opazili so, da so podobno razvejane in neenako velike in debele (slika 12).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Slika 12: Opazovanje podrtega drevesa.
Na travniku so otroci izpulili cvetlico s korenino vred. Pri tem so ugotovili, da so
uporabili zelo malo moči. Pri vprašanju, ali bi lahko izpulili drevo, pa so se vsi strinjali, da
bi pri tem potrebovali traktor, saj sami nismo dovolj močni za to nalogo. Pri rastlini smo
opazili bel mleček, ki jo ščiti pred objedanjem, pogovorili pa smo se tudi, čemu služi
korenina. Otroci niso vedeli, da korenine črpajo vodo, v kateri so raztopljeni minerali,
prav tako niso znali povezati, da korenine držijo in stabilizirajo rastline in drevesa. Z
nazornim prikazom smo skupaj z vzgojiteljico zaigrali drevo v vetru in kaj se z njim
dogaja. Šele po našem prikazu so razumeli tudi to.
Izkazalo se je, da otroci ne poznajo nalog delov dreves in ostalih rastlin, vendar je
bilo očitno, da so željni raziskovanja, izkustvenega učenja in preverjanja trditev.
Sodelovanje in pozornost pri raziskovanju in primerjanju je bila velika, z izjemo treh otrok,
ki jih dejavnosti tudi običajno ne zanimajo.
Zastavljene cilje smo dosegli v celoti. Poglabljanje znanja smo nadaljevali v
pripravljenem kotičku, kjer so imeli otroci na voljo ves uporabljen material (slika 13).
Slika 13: Utrjevanje znanja v naravoslovnem kotičku.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Pri dejavnosti ne bi spreminjali ničesar. Vedno pa se izkaže, da je potrebno kaj
dodatno pokazati, razložiti, kar smo upoštevali pri drugih dejavnostih.
3.5.2 Druga dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves
3.5.2.1 Od hloda do izdelka
Po rutinski dejavnosti so si otroci iz vrečke izbrali po en predmet iz različnih
materialov. Ogledali so si vsak svoj predmet, ga potipali, povohali in ga nekateri tudi
poimenovali. Predmete iz lesa so otroci položili v sredino kroga. Večina otrok je predmete
razporedila po vrsti materiala, le dva otroka sta imela težave pri tem. V pomoč so bile v
tla zarisane kocke, kamor so otroci postopoma polagali predmete iz posameznega
materiala. Primer: Kdor misli, da ima predmet iz plastike, naj ga položi v ta kvadrat …
Na vprašanje, kaj vse je iz lesa, so imeli otroci veliko idej. Rekli so, da so iz lesa
omare, stoli, mize, postelja, košare, lesene igrače, lesene sestavljanke, lesene kocke,
leseni avtomobilčki, hišice … Z raznolikostjo odgovorov in hitrim naštevanjem so nas
presenetili.
Naslednjo nalogo, kjer so v reklamnih letakih iskali izdelke iz lesa, so otroci opravili
hitro in brez težav (slika 14). Izrezali so jih ter nalepili na velik plakat (slika 15). Plakat
smo si skupaj ogledali ter poimenovali izdelke, ki smo jih našli. Izstopala sta hišica za
žuželke in lesena tla.
Slika 14: Izrezovanje izdelkov iz lesa iz reklamnih letakov.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
Slika 15: Lepljenje sličic z izdelki iz lesa na plakat.
Otroci so bili med preobuvanjem pozorni na izdelke iz lesa. Opazovali so opremo
vrtca in ugotavljali: »Poglej, imamo lesen strop, pa lesene koščke za igrat, pa ograja je
lesena …«.
Pri staremu atu ene od deklic, gospodu Janezu Lavriču, smo si v nadaljevanju
najprej ogledali hlod. Videli smo lubje, ki ga je potrebno pred razrezom odstraniti.
Ogledali smo si žago in iz varne razdalje opazovali razrez hloda na deske (slika 16).
Slika 16: Ogled razreza hloda.
Desko smo potipali in ugotovili, da je hrapava in mokra. Skupaj smo jo odnesli na
kup drugih desk, da se posuši in gospod Lavrič nam je povedal, da se z mokrimi deskami
ne da delati lepih in dobrih izdelkov (slika 17).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
Slika 17: Sušenje desk pred obdelavo.
Otroci so mu še enkrat povedali, kaj vse lahko iz lesa naredimo, na vrtu pa smo
opazili tudi zelo lepo narejen pomični lesen kokošnjak. Predlagal nam je, da skupaj
izdelamo majhno leseno mizo. Tako smo odšli v delavnico, kjer je razrezal suho desko
in z vnaprej pripravljenim materialom z našo pomočjo izdelal mizo (slika 18).
Slika 18: Deček pomaga pri izdelovanju mize.
Otroci so ga zelo pozorno spremljali, spraševali in sledili postopku (slika 19). Vmes
so primerjali grobe deske s pobrušenimi gladkimi deskami, pomagali vrtati luknje in
ugotavljali, da bomo za sestavo mize uporabili le lepilo in ne vijakov. Spraševali so se,
koliko časa morajo prijemalke držati deske, da lepilo prime in videli, da pri rezanju in
brušenju dobimo žaganje. Nekaj otrok je reklo, da žaganje uporabimo za pod kravo in
teličke, za zajčke, da jim je bolj toplo. Ker pa ima gospod Lavrič tudi živali, smo zajčkom
odnesli žaganje in si jih ogledali v živo (slika 20).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
Slika 19: Otroci opazujejo postopek izdelave mize.
Slika 20: Ogled domačih živali.
Polni vtisov smo si privoščili malico in se še nekaj časa družili na dvorišču. Otroci so
na konkreten način pridobili novo znanje in izkustveno preko več čutov spoznali postopek
predelave lesa od hloda do izdelka. Doživetje se jim je globoko vtisnilo v spomin, saj so
še popoldne in naslednji dan govorili o doživetjih pri dekličinem atu.
Z izvedbo dejavnosti smo zelo zadovoljni, saj je bila primerna starosti in številu otrok.
Poskrbljeno je bilo za varnost, nazornost, postopnost in primerne hitrosti govora. Tudi
vprašanja otrok so bila zelo umestna in so sledila toku postopka predstavitve. Znanje so
povezovali z začetno dejavnostjo in gradili naprej.
3.5.2.2 Naredimo igračo
Odpravili smo se v gozd in ponovili, kar smo doživeli in videli prejšnji dan na obisku.
Otroci so govorili bolj o delih drevesa in koreninah, šele čez čas so se spomnili obiska.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Med potjo smo opazili kup drv in mlaj. Na vprašanje, iz česa so drva, so odgovorili,
da iz lesa – tudi mlaj, čeprav ne raste, saj nima lubja.
V gozdu so otroci na vprašanja, kaj lahko izdelamo iz lesa, ponovili vse, kar smo
izvedeli do sedaj. Na vprašanje, kaj lahko sami izdelamo, so najprej odgovorili, da nič.
Po kratkem razmisleku so dobili nekaj idej. Rekli so, da lahko naredimo hišice, naberemo
drva itd. Vmes so predlagali, da lahko naberemo gobe … Nikakor jih nismo mogli usmeriti
k razmišljanju, da bi lahko naredili poligon. S pomočjo asociacij na gibanje in cesto v
povezavi s telovadnico, je slednjič ena od deklic omenila poligon.
Otroci so predlagali, da bi naredili igrače. Ob spodbudi so prišli do ideje, da lahko
naredimo lutke. Na hitro smo jim zaigrali izmišljen prizor s storžem in palico. Sproti smo
lutki dodajali lase, roke … Otroci so razumeli namig in uživali v kratki predstavi.
S pomočjo trakov so se nato razdelili v štiri skupine. Prva skupina otrok je pripravljala
drva. Druga skupina otrok je sestavljala hiške. Tretja skupina otrok je izdelovala lutke.
Četrta skupina otrok je na gozdni poti postavila različne ovire in se preizkusila v
premagovanju poligona. Vse štiri skupine so opravile svojo nalogo ustvarjalno in
inovativno v ograjenem območju.
V skupini, kjer so izdelovali lutke, so eni nosili material, drugi pa lepili. Kasneje je
vsak izdelal svojo lutko, se ji čudil, se z njo pogovarjal in jo pokazal ostalim. Med seboj
so zaigrali kratke dialoge (slika 21, slika 22).
Slika 21: Otroci izdelujejo lutke.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
Slika 22: Igra z lutkami.
V skupini, kjer so pripravljali drva, sta bila dva dečka in deklica. Dečka sta se kmalu
naveličala in se pridružila skupini izdelovanja lutk. Deklica pa je ves čas vztrajala pri
pripravljanju drv in bila zelo ponosna na opravljeno delo (slika 23).
Slika 23: Deklica ponosno razkazuje svoj kup drv.
V skupini, kjer so gradili hišice, so otroci nosili veje, iz njih postavljali hišice različnih
velikosti in jih prestavljali iz enega konca na drugega (slika 24). Njihova vztrajnost in
ustvarjalnost sta bili veliki. Sodelovali so usklajeno in pri idejah upoštevali drug drugega.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
Slika 24: Nabiranje materiala za gradnjo hišice.
V skupini, kjer so gradili poligon, so otroci delovali zelo individualno. Vsak zase je
razmišljal, dodajal ovire iz lesa, vej, kamenja, listja, storžev … Tudi pri preizkušanju
poligona so delovali individualno. Ena deklica je gradila ovire v višino, ostali po dolžini.
Po določenem času so vendarle pričeli sodelovati in na koncu so zelo navdušeno in v
koloni poligon, postavljen s skupnimi idejami, tudi preskakovali (slika 25, slika 26).
Slika 25: Pripravljanje poligona.
Slika 26: Deklica preizkuša poligon.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Vse skupine so pričele zelo navdušeno. Po petnajstih minutah je pri večini otrok
padel interes in pričeli so si jemati material. Po opozorilu so nadaljevali z delom še bolj
veselo, inovativno in ustvarjalno. Dejavnost smo zaključili s tem, da smo preverili delo
vseh skupin – preizkusili smo poligon in si ogledali lutke, hišice in koliko drv so otroci
pripravili.
V prihodnje bi skupine bolj oddaljili med seboj, da se otroci ne bi motili. Same
dejavnosti pa ne bi spreminjali. Cilji so bili doseženi. Otroci so z lastno aktivnostjo
ugotovili, da lahko iz vej, storžev, kamenja, listja in drugega drobnega materiala sami
izdelamo igračo zgolj z uporabo mekol lepila, lista in škarij ter da tudi mi lahko
prispevamo in nabiramo drva za kurjavo. Dognali so tudi, da lahko v gozdu sami sebi
postavimo zanimive ovire in krepimo svoje telo ter da lahko gradimo hišice in se
ustvarjalno igramo.
3.5.3 Tretja dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih
najpogostejših dreves v gozdu
Z otroki smo se opravili v gozd. Veseli in navdušeni so spraševali, ali gremo na isto
mesto v gozdu. V krogu smo opazovali drevesa okrog nas in njihove liste, veje. Na
vprašanje, ali imajo vsa drevesa liste, so odgovorili, da ne. Ena drevesa so smreke, pa
bor, to je vedela ena deklica. Ostali so se strinjali, da imajo ena drevesa iglice. Pristopili
smo k smreki in si jo ogledali. Otroci so opazili, da ima kratke iglice. V bližini smo opazili
tudi bor in otrokom smo omenili, da so v nekaterih gozdovih samo iglasta drevesa, v
nekaterih pa samo drevesa z listi, ki jim rečemo tudi listavci. Mi pa smo v gozdu, kjer so
ena in druga. Otroci so ga poimenovali pomešan gozd. Res smo v mešanem gozdu.
Otroci so na pobudo pokazali listnato drevo.
Posedli smo se na tla in otrokom smo pokazali vrečko, v katero smo vstavili različne
dele dreves (list bukve in javorja, iglice bora in smreke, lubje vseh štirih vrst dreves in
plodove javorja, bukve, smreke in bora). Iz vrečke presenečenja so nato otroci izvlekli
vsak po eno stvar, katero smo poimenovali in se o njej pogovorili (slika 27).
Otrok je povedal, kaj je potegnil iz vrečke in opisal, kakšno je po otipu in videzu. Po
potrebi smo mu pri poimenovanju pomagali. Med seboj smo primerjali liste, lubje in
storže. Dva otroka sta šla od otroka do otroka, da je vsak lahko začutil in kasneje opisal
razlike. Vse, kar smo izvlekli iz vrečke presenečenja, je bilo tudi v škatlah, ki so jih otroci
kasneje dobili za izvedbo naloge. Nalogo in delo smo otrokom jasno razložili in nazorno
prikazali na primeru (slika 28).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
Slika 27: Raziskovanje vsebine vrečke presenečenja.
Slika 28: Primerjanje delov drevesa med seboj.
Otroke smo razdelili v štiri skupine (zeleno, rumeno, rdečo in modro). Vsaka skupina
je po ključu, ki je bil v škatli, iskala eno vrsto drevesa. Zelena skupina otrok je iskala
borova drevesa. Rumena skupina otrok je iskala bukova drevesa. Rdeča skupina otrok
je iskala javorjeva drevesa. Modra skupina otrok je iskala smrekova drevesa. Najdeno
drevo so otroci označili z barvnim lističem. Vsaki skupini posebej smo navodila za delo
jasno in nazorno ponovili. Otroci so v omejenem območju iskali drevo, ki ima lubje, listje
in plod, kot je bilo prikazano v škatli. Ko so drevo našli, so nanj z risalnim žebljičkom in
kladivom pritrdili barvni list, nato pa nadaljevalil z iskanjem. Z velikim navdušenjem so
se podali na lov. Delo v skupinah je potekalo gladko, med seboj so lepo sodelovali, si
izmenjavali mnenja in naloge. Pri uspešnosti je izstopala rumena skupina, ki je v kratkem
času z veliko natančnostjo poiskala največ dreves (slika 29).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
Slika 29: Skupina otrok označuje ustrezno drevo.
Zelena skupina je imela manjše težave pri iskanju borovih dreves, ker krošnje niso
dobro videli. Zato smo, ko so otroci opazili več borovih dreves na odprtem, razširili
območje iskanja, ki je bilo označeno s trakom. Rdeča skupina otrok, ki je iskala javor, je
našla več manjših dreves. Njihovo lubje ni bilo izrazito enako kot v škatli, vendar so bili
odločni, da so našli pravo drevo, ker ima edino drevo v gozdu takšne liste (slika 30).
Slika 30: Otroci preverjajo ustreznost drevesa z vsebino v škatli.
Modra skupina, ki je iskala smreke, ni imela težav z določanjem. Pri tem se je bolj
osredotočala na iglice kot na lubje. V skupini so se pojavile težave zaradi dominantne
deklice, ki je pri delu uveljavljala svojo voljo. Zato smo posredovali in jo za kratek čas
odstranili iz skupine. Po določenem času smo preverili opravljeno nalogo. Skupaj smo
odšli od drevesa do drevesa vsake skupine in z vsebino iz škatle preverili točnost. Nato
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
smo izmed štirih slik dreves skupaj izbrali pravo in prebrali, kako se drevo imenuje (slika
31). Sliko drevesa smo pospravili v škatlo.
Slika 31: Skupno preverjanje ustreznosti označevanja dreves.
Ko smo določili imena vsem štirim vrstam, so otroci iz označenih dreves v gozdu
pobrali listke in jih postavili pred škatlo. Primerjali smo, katerih dreves je v našem gozdu
več in katerih manj (slika 32).
Slika 32: S pomočjo listkov otroci preverjalo, katerih dreves je največ in katerih najmanj.
Dejavnost je uspela bolje, kot je bilo načrtovano, saj so bili otroci zelo aktivni,
zainteresirani, natančni, sodelovalni in veseli. Na vprašanje, katere vrste dreves poznajo,
smo ugotovili, da so si zapomnili tri vrste: bor, smreko in bukev, eden od dečkov pa se
je na poti proti vrtcu spomnil še na javor. Škatle smo dali v kotiček in ponovili pridobljeno
znanje (slika 33).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
Slika 33: Utrjevanje pridobljenega znanja v naravoslovnem kotičku.
3.5.4 Četrta dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje okolja
V priložnostnem kotičku »gozd« v igralnici smo v prijetnem vzdušju prebrali knjigo.
Pogovorili smo se o njeni vsebini in ob tem so otroci izrazili lastno mnenje, da so drevesa
zelo pomembna za ljudi.
Z otroki smo se nato odpravili v gozd. Na poti so se med seboj pogovarjali, kaj bomo
počeli. Ena od deklic je prepričevala drugo, da bomo zagotovo delali kakšne lutke. Druga
pa ji je povedala, da smo dan prej delali nekaj drugega, zelo zanimivega. Da smo iskali
drevesa, z liski in storži in potem s kladivom pritrdili listek na drevo in da bomo zagotovo
to počeli, ker je bilo super.
Odšli smo naprej od nam poznanega mesta. Na poti smo se ustavili in se dogovorili,
da stopamo od tam naprej v tišini po gozdu. Po nekaj korakih smo otrokom prevezali oči
z ruticami in jih v koloni kot vlakec popeljali naprej po cesti v gozd. Pri tem smo jih
spodbudili, naj pozorno poslušajo in vohajo. Otroci so v tišini previdno stopali po poti.
Posedli smo jih na blazine, kjer so nekaj časa v tišini sedeli in poslušali (slika 34).
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
Slika 34: Poslušanje zvokov iz okolja z zavezanimi očmi.
Predlagali smo jim, da odložijo rutice in še naprej poslušajo, tokrat z odprtimi očmi.
Nato smo se ulegli na blazine, gledali krošnje dreves in v tišini in miru poslušali zvoke iz
narave (slika 35).
Slika 35: Poslušanje zvokov iz okolja z opazovanjem.
Otroci so kar nekaj minut nepremično in umirjeno ležali in poslušali zvoke iz narave.
Slišali smo različne ptice, pa šumenje krošenj, listje, čričke ...
Nato smo jim razdelili podlage, liste in svinčnike, da so lahko narisali, kar so slišali,
vonjali, čutili. Zelo zbrano in vsak zase so risali (slika 36).
Slika 36: Otroci doživeto rišejo.
Opazili smo, da zbranost popušča, zato smo jih povabili, da so povedali, kar so slišali
in čutili. Otroci so slišali ptice, veter, čričke, gozd, drevesa. Videlo se je, da imajo težave
z izražanjem in iskanjem besed za mir in sprostitev. Rekli so, da lahko v gozdu hodimo,
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
sedimo, poslušamo, smo tiho. »Da imamo čustva v gozdu«. Na vprašanje: »Katera
čustva?« deček ni znal odgovoriti. Ko smo omenili žalost, je odločno rekel ne, prav tako
za strah. Za veselje pa nam je pritrdil. Na vprašanje: »Kako se počutite?« so enoglasno
odgovorili, da dobro. Otroci so sedeli resnično umirjeni in zasanjani. Na vprašanje: »Na
kaj mislite?« je eden odgovoril, da na nič. In kako je »fajn«.
Predno smo zapustili gozd, smo otroke povabili, da ob poti poiščejo svoje drevo, ga
dobro pogledajo in objamejo. Vsi so to storili, vendar le na hitro. Odpravili smo se k cesti
pred osnovno šolo. Na varnem mestu ob cesti so otroci sedli na blazine in vsi smo za
nekaj trenutkov zaprli oči. Poslušali smo zvoke iz okolja. Slišali smo avtomobile,
tovornjake, viličarja, traktor, veliko ljudi, ki nas je pozdravilo, psa, ptice ... (slika 37). Zvoki
so bili glasni in moteči. Govoriti smo morali zelo glasno, da so nas otroci sploh slišali.
Slika 37: Poslušanje zvokov iz mestnega okolja.
Otroci so narisali, kaj slišijo, čutijo in vonjajo. Pri tem smo jih skušali spodbuditi, da
narišejo bolj občutke kot dejanske stvari. Na vprašanje: »Kaj slišimo?« so odgovarjali:
hrup, avte, psičke, ropotanje, verige. Dejali so, da jim je bilo lepše in prijetnejše v gozdu,
ker je bilo tam bolj mirno in tiho. Čeprav v gozdu bolj smrdi po drevesih in živalskih
iztrebkih, jim je bilo vseeno bolj všeč kot pred šolo, kjer smrdi po bencinu in avtomobilih.
Otroci so dejali, da so živčni, ker se ne slišijo. V gozdu so se slišali kljub tihemu
govorjenju, ob cesti pa so bili zelo nemirni, vse jih je motilo. Z gibi so prikazali nemir,
živčnost, napetost, tresenje, zategnjenost. Po počitku smo razstavili naše risbe v kotičku
– na eno stran risbe iz gozda, na drugo stran risbe iz mesta in otroci so staršem ob
odhodu opisovali razlike med mestom in gozdom.
Cilj je delno dosežen. Otroci niso razumeli, da drevesa čistijo zrak. Doživeli so le, da
je v gozdu bolj mirno, prijetno ter primerno za sprostitev, sprehod in umirjanje kot v
mestih, kjer je bolj hrupno in manj prijetno. Jim je pa vseeno všeč. Spoznali so, da morajo
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
v mestu zelo paziti, kako in kje hodijo, v gozdu pa so lahko sproščeni. Lahko tekajo,
skačejo in so manj obremenjeni z opozorili. Z dejavnostjo smo bili zelo zadovoljni, saj so
se otroci prepustili vodeni meditaciji. Zelo zbrano in pozorno so poslušali navodila,
sodelovali in bili pristni v odgovorih. Opazili smo, da od dejavnosti do dejavnosti
nestrpneje pričakujejo, kaj bo sledilo. Zelo radi gredo v gozd novim izzivom naproti. Tudi
zapomnijo si veliko. Na poti običajno vprašamo kaj iz preteklih dejavnosti. Tako so na
poti prepoznali smreko, bor, javor. Ne vsi, nekaj otrok pa vendarle.
3.5.5 Peta dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje drevesa v
naravi
Po jutranjem krogu so otroci dobili zavita darila in ugibali, kaj bi lahko bilo v njih.
Postopoma z odvijanjem oštevilčenih daril so ugotavljali, o čem bo sledil pogovor in koga
bomo obiskali. Na primer, ko so odprli čelado, so menili, da so čelade za delavce, zidarje,
pa gozdarje in rudarje. Za čevlje so omenili, da jih uporabljajo za v hribe, v gozd, in na
sprehod. Kljunasto merilo jim je bilo znano, saj ga imajo njihovi dedki v garažah, niso pa
vedeli, za kaj se uporablja. Pri motorni žagi pa so bili otroci enotni, da jo uporablja gozdar
za žaganje dreves (slika 38).
Slika 38: Ugotavljanje ustreznosti gozdarskih pripomočkov.
Na vprašanje, kaj gozdar počne, so rekli, da seka drva, žaga drevesa, reže hlode,
pospravlja gozd in tolče s kladivom.
Odpravili smo se na dogovorjeno mesto, kjer nas je pričakal gozdar. Na poti do
gozda so otroci navezali prijeten stik z gozdarjem. V gozdu jih je vprašal, ali poznajo
kakšno drevo po imenu. Najprej so bili tiho, kasneje so prepoznali smreko ter vedeli za
javor in bukev. Bor pa so omenili s pomočjo. Povedal nam je o borovem lubju, da je čisto
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
51
posebno, da se lušči po plasteh. Če se kakšna žival podrgne ob drevo, se drevo ne uniči.
Prikazal nam je merjenje drevesa. Ugotavljali smo, katero je debelejše in se prepričali z
merilom (slika 39).
Slika 39: Otroci s pomočjo gozdarja ugotavljajo starost drevesa.
Naprej nam je razložil, da sekanje ni delo gozdarjev, ampak sekačev, ki imajo žage,
sekire in drugo orodje. Medtem ko gozdarji skrbijo za gozd in odločajo, katera drevesa
se morajo posekati. To nam je tudi pokazal. Drevo je pogledal, ga označil z razpršilom
in zasekal v lubje. Na drugem koncu sekire je imel žig, ki ga je z udarcem označil na
deblo (slika 40). Otrokom je povedal, da drevesa označujejo zaradi kraje ter zato, da se
sekači in kmetje ne zmotijo, katero drevo je potrebno posekati. Spraševali smo se, kaj bi
se zgodilo, če bi vsi lahko sekali po svoje. Ugotovili smo, da bi dreves zmanjkalo.
Slika 40: Otroci opazujejo, kako gozdar označuje drevo, primerno za odstranitev.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
52
Gozdar je omenil, da so stara ljudstva zelo dobro poznala gozd in gozdne živali. Z
opazovanjem drobnih živali na drevesu ter po posebnem vonju in zvoku ob trku debla so
ljudje prepoznali bolno oziroma zdravo drevo. Ker pa včasih znanja niso zapisovali, se
žal ni ohranilo.
Enega dečka je zanimalo, če so debela drevesa noseča. In kako dobijo dojenčka.
Poiskal smo storž – seme in gozdar nam je povedal, da takšno seme pade z drevesa na
zemljo in zraste najprej ena vejica in iz vejice majhno drevo, ki raste in zraste v veliko.
Nekatera drevesa imajo semena, ki jih veter ponese okrog in se posadijo v zemlji daleč
stran. Drevesa so živa, zato smo jih objeli in poslušali tudi mi. Ugotavljali smo, kaj nam
želijo sporočiti in povedati. Za konec nam je gozdar zapel in zaigral na flavto in instrument
iz Indije. Otroci so poslušali, poskusili zaigrati in soustvarjati nežno glasbo, spontano so
zaplesali ob melodiji in se s pokrivali iz listja zibali v ritmu glasbe. Bili so umirjeni,
zainteresirani in zelo sproščeni (slika 41).
Slika 41: Plesno izražanje otrok ob zvokih flavte.
Z gozdarjem smo po premisleku opustili saditev drevesca, ker čas za presajanje ni
bil primeren. Zahvalili smo se mu za prijaznost in pomoč ter se odpravili proti vrtcu. S
tem smo zaključili potek našega raziskovalnega dela. Novo pridobljeno znanje pa bodo
otroci lahko še naprej utrjevali v njim namenjenem naravoslovnem kotičku.
3.6 Razprava in evalvacija
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pridobljenih odgovorov na vprašanja
polstrukturiranega intervjuja. Za vsako vprašanje so rezultati odgovorov pred in po
izvedenih dejavnostih grafično predstavljeni, nato pa še dodatno opisani. Odgovore otrok
smo pri nekaterih vprašanjih za lažjo predstavitev posplošili, saj bi bilo sicer preveč
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
53
različnih odgovorov in posledično nejasnost grafičnih prikazov. Pri izvedbi intervjuja je
sodelovalo 17 otrok.
Slika 42: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, ali je drevo živo?« pred in
po izvedenih dejavnostih (n=17).
Iz grafičnega prikaza na sliki 42 je razvidno, da je bila pred izvedenimi dejavnostmi
večina otrok (76 %) mnenja, da drevo ni živo, po usvojenem znanju preko dejavnosti pa
jih je prav toliko spremenilo mnenje in menijo, da je drevo živo.
24%
76%76%
24%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Ali meniš, da je drevo živo?
Da
Ne
8%9%
17%
10%
17%
13%
17%
20%
11%
23%
17%18%
5% 5%
8%
2%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Iz katerih delov je sestavljeno drevo?
Lubje
Les
Listi
Korenine
Deblo
Veje
Plodovi
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
54
Slika 43: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, iz katerih delov je
sestavljeno drevo?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=36; n=60).
Na vprašanje je odgovorilo vseh 17 otrok, ker pa so podajali različne odgovore, smo
pred izvedenimi dejavnostmi dobili 36 odgovorov, po njih pa 60. Podali so več različnih
odgovorov, med drugim so pri plodovih našteli cvetove, jabolka in hruške. S primerjanjem
grafičnega prikaza na sliki 43 opazimo, da je pred izvajanjem dejavnosti največ otrok
omenilo les, liste, korenine in veje (17 %), medtem ko je po končanih dejavnostih največ
otrok omenilo deblo (23 %), pa tudi korenine in veje, se je pa tudi nekoliko zmanjšal
odstotek odgovorov »ne vem« (iz 8 % na 2 %).
Slika 44: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo korenine?«
pred in po izvedenih dejavnostih (n=17; n=22).
Pri tem vprašanju smo pred dejavnostmi dobili 17 odgovorov, po njih pa smo dobili
22 odgovorov, saj so nekateri otroci večkrat odgovorili. Ob primerjanju grafičnih
rezultatov na sliki 44 je razvidno, da se je po opravljeni dejavnosti odstotek odgovorov,
da ima drevo korenine za prehranjevanje (hrana, voda), skoraj podvojil (iz 16 % na 31
%), zmanjšal pa se je tudi odstotek odgovora »ne vem« (iz 16 % na 7 %). To nas je
presenetilo, saj otroci med samimi dejavnostmi niso dobili podatka, da se drevo
prehranjuje s koreninami in so očitno napačno sklepali. Ostali odgovori imajo podobne
16%
31%
26%27%
26%27%
5%4%
16%
7%
11%
4%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Zakaj ima drevo korenine?
Za
prehranjevanje
Za rast
Za obstojnost
Nima korenin
Ne vem
Drugo
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
55
vrednosti. Pod rubriko drugo so otroci omenili, da ima drevo korenine, da ga ne odpihne,
da se lahko zakuri in da jih lahko žagamo.
Slika 45: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo deblo?«
pred in po izvedenih dejavnostih (n=17).
Pri tem vprašanju smo dobili zgolj po en odgovor od vsakega otroka. Iz grafa na sliki
45 lahko razberemo, da je pred dejavnostmi največ otrok (38 %) podalo odgovor ne vem,
medtem ko po izvedenih dejavnostih se je odstotek več kot prepolovil (14 %),
najpogostejši odgovor pa je bil, da ga potrebuje za prehranjevanje (33 %). Otroci so
očitno zopet narobe sklepali, saj tega podatka med samo izvedbo dejavnosti niso
pridobili. Pod rubriko drugo smo dobili odgovora, da ima drevo deblo, da se lahko zakuri
ter da nam daje les in lubje.
6%
33%
19%
24%
6% 5%
12%
5%6% 5%
38%
14%12%
14%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Zakaj ima drevo deblo? Za
prehranjevanje
Za rast
Za obstojnost
Za zaščito
Nima debla
Ne vem
Drugo
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
56
Slika 46: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj potrebuje drevo/rastlina
za rast?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=22, n=35).
Pred izvedbo dejavnosti smo na zastavljeno vprašanje pridobili 22 odgovorov, po
izvedbi pa 35 odgovorov. Tako pred (38 %) kot po izvedenih dejavnostih (36 %) je največ
otrok menilo, da drevo za rast potrebuje vodo, prav tako jih je po dejavnostih glede na
ostale odgovore veliko (28 %) menilo, da potrebuje zemljo. Rezultat lahko razberemo iz
grafične slike 46. Odgovora veje in steblo smo uvrstili pod rubriko drugo.
Slika 47: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali znaš poimenovati kakšno drevo, ki
ima liste in kakšno, ki ima iglice?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=20; n=26).
9%
2%
38%36%
9%
28%
0%
11%8%
14%
8%
0%0%3%
10%
0%
9%
3%
9%
3%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Kaj potrebuje drevo/rastlina za rast?
Hranilne snovi
Vodo
Zemljo
Sonce
Semena
Liste
Zrak
Nič
Ne vem
Drugo
30%
39%
20%
42%
50%
19%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Poimenovanje dreves z listi in dreves z iglicami
Našteje listavce
Našteje iglavce
Ne našteje
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
57
Pri pridobivanju odgovorov na omenjeno vprašanje smo dobili 20 odgovorov pred in
26 odgovorov po izvedenih dejavnostih. Iz slike 47 je razvidno, da se je po opravljenih
dejavnostih več kot prepolovil odstotek odgovorov ne vem (iz 50 % na 19 %), več pa je
bilo tudi naštetih listavcev in iglavcev. Otroci so pred dejavnostmi omenili javor, jablano,
hruško, češnjo, hrast, smreko in bor, potem pa so poleg omenjenih poimenovali še
bukev, lipo in lesko.
Slika 48: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »V čem se razlikujejo debla in lubja
različnih dreves?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=17).
Pri postavljenem vprašanju smo dobili 17 odgovorov. Na grafičnem prikazu (slika
48) lahko razberemo, da je po opravljenih dejavnostih nekaj otrok več uspešno naštelo
razlike kot pred izvedbo, ko je bil najpogostejši odgovor ne vem. Med drugim so otroci
pri naštevanju odgovorili, da imajo drevesa različne plodove, gladko – eden od dečkov
ga je poimenoval ravno lubje oz. hrapavo in celo posušeno lubje, da imajo nekatera
drevesa smolo, razlikujejo se po barvi lubja – lahko imajo črno deblo, belo ali rjavo in
debelosti debla – eni imajo debelo in trdo, eni pa suho, je bil odgovor enega od dečkov,
eden od njih pa je dejal, da imajo ena debelo deblo, druga pa lahko. Pridobili smo tudi
odgovor, da imajo ena zelo gladko in mehko lubje z velikimi belimi pikami. Eden od
dečkov je navedel tudi, da so nekatera drevesa zaradi vetra postrani, spet drugi, da na
nekaterih raste trava, na drugih pa ne.
41%
65%
59%
35%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
V čem se razlikujejo debla in lubja dreves?
Našteje razlike
Ne našteje razlik
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
58
Slika 49: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj pridobivamo iz dreves?«
pred in po izvedenih dejavnostih (n=21).
Tako pred kot po izvedbi dejavnosti smo dobili 21 odgovorov. Največ otrok je tako
pred kot po izvedenih dejavnostih navedlo, da iz dreves pridobivamo les, kar je razvidno
iz grafa na sliki 49. Pri spraševanju pred dejavnostmi je bilo kar nekaj (16 %) otrok
mnenja, da pridobivamo liste, vendar so po dejavnostih to možnost skoraj opustili, prav
tako se je zmanjšal odstotek odgovorov ne vem. Pod rubriko les smo uvrstili odgovore,
ki so jih otroci navajali kot izdelke za pohištvo, ograje, igrače, lesene hišice in drva za
kurjavo. Ena od deklic se je spomnila tudi na suho robo, značilno za naše kraje.
16%
5%
47%
66%
21%24%
16%
5%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Kaj pridobivamo iz dreves?
Liste
les
Plodove
Ne vem
17% 19%
44%
67%
6%9%
33%
5%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Za kaj vse uporabljamo les?
Za kurjavo
Za izdelke iz lesa
Drugo
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
59
Slika 50: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj vse uporabljamo
les?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=18; n=21).
Pred izvedenimi dejavnostmi so otroci podali 18 odgovorov, po njih pa smo dobili
nekoliko več odgovorov, skupaj 21. Glede na grafični prikaz (slika 50) sklepamo, da so
se otroci med dejavnostmi marsikaj naučili, saj je velik delež odgovorov (67 %) namenjen
izdelkom iz lesa, kamor smo uvrstili hišice in pohištvo iz lesa, lesene žlice in posodo,
igrače, orodje, celo lesene srčke in košare je omenila ena od deklic. Pod rubriko drugo
smo uvrstili izdelke za ustvarjanje, da les diši in umiri ter da nam daje plodove. Po
izvedenih dejavnostih se je močno zmanjšal tudi odgovor ne vem, ki je bil pred tem drugi
najpogostejši (33 %).
Slika 51: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj so še pomembna
drevesa razen za pridobivanje lesa?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=17; n=41).
Pri tem vprašanju smo po izvedbi dejavnosti pridobili bistveno več odgovorov kot
pred njimi. Iz grafa (slika 51) lahko hitro opazimo, da je bila po dejavnostih večina otrok
enotna, da nas drevesa sproščajo, kar so imeli med samimi dejavnostmi tudi priložnost
izkusiti in doživeti. Kar nas je najbolj presenetilo, pa je bila pogostost odgovora ne vem
po zaključenih dejavnostih. Odstotek odgovorov se namreč ni bistveno zmanjšal kljub
vsemu doživetemu med samo izvedbo. Pa tudi za pridobivanje hrane, ki je bil poleg
omenjenega najpogostejši odgovor pred izvajanjem dejavnosti.
29%
5%
24%
45%
6%
10%12%
5%
0%
10%
29%
25%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Za kaj so drevesa pomembna?
Za pridobivanje
hrane
Za sprostitev
Za kurjavo
Za pohištvo
Za zavetje in
hrano živalim
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
60
Slika 52: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj lahko počnemo v gozdu?« pred
in po izvedenih dejavnostih (n=22; n=24).
Pred izvajanjem dejavnosti so si bili odgovori otrok nekako enakovredni, po njih pa
se je močno povečal delež odgovorov, da se v gozdu lahko igramo (46 %). To lahko
razberemo iz grafa na sliki 52. Opazimo tudi, da se odstotki pri ostalih odgovorih ob
primerjanju pred in po dejavnostih niso bistveno spremenili. Pod igro so otroci naštevali
preskakovanje vej, poligon, gradnjo hišk, izdelavo lutk, obmetavanje z listjem in
raziskovanje, vsi odgovori pa so bili podani po končanih dejavnostih. Pod rubriko
nabiramo sadeže smo uvrstili odgovore, kot so gobe, češnje, jagode, lešniki, vršički, pa
tudi olive in banane, večina le-teh pa je bila podana že pred dejavnostmi.
18%
13%
23%
8%
23%
46%
18%21%
9%
4%
9% 8%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Kaj lahko počnemo v gozdu?Nabiramo sadeže
Sekamo drva
Se igramo
Sprostitev
Opazujemo živaliin rastline
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
61
Slika 53: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali greš rad/a v gozd in s kom?« pred
in po izvedenih dejavnostih (n=17).
Z opazovanjem grafa (slika 53) opazimo, da večina otrok v obeh primerih rada
obiskuje gozd in sicer v spremstvu odraslega (starši oz. stari starši). Odstotek negativnih
odgovorov se je po opravljenih dejavnostih nekoliko povečal. Odgovor ne sta podala dva
otroka, ki sta pred dejavnostmi rekla ne vem, dva otroka pa sta si tekom dejavnosti očitno
premislila, kar nas je presenetilo, saj so vsi otroci med izvajanjem dejavnosti vidno
uživali. Se je pa izničil odgovor ne vem, kar pomeni, da so dejavnosti otrokom pomagale,
da so se lahko opredelili.
Slika 54: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj dela gozdar?« pred in po
izvedenih dejavnostih (n=17; n=22).
70%76%
12%
24%18%
0%0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Greš rad/a v gozd in s kom?
Da (z odraslo
osebo)
Ne
Ne vem
12%
32%
53%
36%
0%
18%
35%
14%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Kaj dela gozdar?
Skrbi za gozd
Podira in
pospravlja drevesa
Meri drevesa
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
62
Po opravljenih dejavnostih so otroci podali nekaj več odgovorov kot pred njimi.
Opazimo lahko, da poleg podiranja in pospravljala dreves gozdar tudi meri drevesa, za
kar so bili vsi odgovori podani po izvedenih dejavnostih (slika 54). Povečal se je odstotek
odgovorov, da skrbi za gozd, kar so spoznali med predstavitvijo njegovega poklica,
močno pa se je zmanjšal odgovor ne vem.
Slika 55: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Morda poznaš kakšno orodje, ki ga
uporablja gozdar?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=23; n=27).
Pri tem vprašanju smo zopet pridobili različno število odgovorov, nekoliko več jih je
bilo po opravljenih dejavnostih. Ob primerjanju grafičnega prikaza (slika 55) opazimo, da
je tako pred kot po opravljenih dejavnostih tretjina otrok navedla, da gozdar uporablja
sekiro. Po opravljenih dejavnostih pa so otroci navedli še meter in barvo v razpršilu
(sprej), ki ju predhodno niso. Pod rubriko drugo smo uvrstili traktor, kladivo in čelado.
Opazimo tudi, da kar nekaj otrok tudi po izvedbi dejavnosti ni znalo našteti orodja, ki ga
gozdar uporablja, kar se nam zdi zanimivo glede na to, da so se neposredno srečali z
njim.
32%30%
36%
7%
0%
18%
0%
26%
14%
4%
18%
15%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Orodje, ki ga uporablja gozdar
Sekira
Žaga
Barva v
razpršilu
Meter
Drugo
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
63
Slika 56: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se gozd obnavlja?« pred in po
izvedenih dejavnostih (n=17).
Pri zadnjem vprašanju je slaba tretjina otrok (23 %) odgovorila, da se gozd ne
obnavlja, medtem ko se je po opravljenih dejavnostih ta odstotek popolnoma izničil.
Tokrat je bila dobra polovica otrok (53 %) mnenja, da se obnavlja s sajenjem rastlin, pa
tudi z dežjem, z gnojenjem, z jabolki in semeni, kar smo uvrstili pod rubriko drugo.
Rezultati so grafično prikazani na sliki 56.
6%
12%
18%
53%
23%
0%
18%
6%
35%
29%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih
Kako se gozd obnavlja?
Z dežjem
S sajenjem
rastlin
Se ne obnavlja
Drugo
Ne vem
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
64
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Diplomska naloga je nastala v želji otrokom na čim bolj preprost in njim razumljiv
način približati naravo in gozd. Izhajali smo iz tega, da so otroci radovedni, raziskovalni,
predvsem pa željni novega znanja. To je bilo glavno vodilo pri nastajanju diplomske
naloge. Ker smo želeli, da otroci preko praktičnih dejavnosti z lastno aktivnostjo
spoznavajo gozd, drevesa in značilnosti ter pomen le-teh, smo oblikovali pet praktičnih
dejavnosti, preko katerih smo opazovali interes otrok, pred in po dejavnostih pa smo
preko polstrukturiranega intervjuja preverili njihovo znanje s tega področja. Njihovi
odgovori so nam podali zanimive rezultate, ki smo jih grafično prikazali in na kratko
interpretirali. S pomočjo dobljenih ugotovitev lahko odgovorimo na zastavljena
raziskovalna vprašanja.
Na raziskovalno vprašanje »Koliko predšolski otroci vedo o drevesu, gozdu in
njegovem pomenu za naravo in človeka pred raziskovalnimi dejavnostmi, pri katerih
bodo spoznavali gozd preko izkustvenega učenja?« lahko odgovorimo, da bistveno
manj, kot so vedeli po opravljenih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da je bil odgovor
»ne vem« pri skoraj vseh vprašanjih veliko pogostejši pred dejavnostmi kot po njih, pa
tudi število različnih odgovorov (naštevanje) je bilo po dejavnostih večje kot prej. Po
dobljenih rezultatih lahko sklepamo, da so se otroci predvsem preko lastne aktivnosti
veliko naučili o gozdu, njegovih prebivalcih in pomenu tako za naravo kot za človeka.
Pri raziskovalnem vprašanju »Kako oblikovati spodbudno učno okolje v vrtcu za
spoznavanje dreves, gozda in njegovega pomena za naravo in človeka?« smo se ozrli v
svoje otroštvo in privzgojen čut za naravo, saj smo z njo rasli in bili ves čas del nje.
Izhajali smo iz tega, kaj nam okolje, v katerem živimo, ponuja in kaj bi lahko pri
načrtovanju in izvajanju dejavnosti uporabili. Izkoristili smo bližnji gozd, ki nas obdaja ter
prosili prijazne ljudi, ki delajo v naravi (poklicno ali ljubiteljsko), da nam naravo in gozd
približajo še na drug, nam in otrokom manj poznan način. Vse skupaj smo začinili z
naravoslovnim kotičkom v igralnici, skupek vsega pa je prinesel zadovoljive rezultate.
Rečemo lahko torej, da smo otrokom zagotovili spodbudno učno okolje za pridobivanje
novega znanja.
Pri raziskovalnem vprašanju »Kako zasnovati in izvesti dejavnosti, da bodo otroci
aktivno preko izkustvenega učenja spoznali drevesa, gozd in pomen gozda za naravo in
človeka?« nismo imeli posebnih težav, še največ časa nam je vzelo dogovarjanje z
ljudmi, ki so bili pripravjeni sodelovati v raziskavi. Kljub temu so bile dejavnosti na koncu
zastavljene tako, da so otroci imeli možnost spoznati drevesa, gozd in njegov pomen
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
65
preko lastne aktivnosti, tako v delu, ki smo jim ga zasnovali sami kot v delu, kjer smo
sodelovali oz. obiskali osebe, ki skrbijo za gozd oz. izdelujejo lesene izdelke.
Pri preverjanju znanja otrok pred izvajanjem načrtovanih dejavnosti se je izkazalo,
da pravzaprav malo vedo o gozdu in njegovem pomenu za naravo in človeka, odgovori
po opravljenih dejavnostih pa so prikazali bistveno drugačne rezultate. Odgovor »ne
vem«, ki je bil prej zelo pogost, se je pri ponovnem preverjanju pojavljal veliko redkeje,
tudi vprašanj brez odgovorov je bilo potem bistveno manj. Prav tako smo pri ponovnem
preverjanju znanja dobili večje število odgovorov (kjer je bilo to mogoče). Tudi med
samim potekom dejavnosti so otroci ponavljali že usvojeno znanje v različnih situacijah,
ga uporabili in utrjevali v naravoslovnem kotičku. Torej lahko pri raziskovalnem vprašanju
»Koliko znanja o drevesih, gozdu in njegovem pomenu za naravo in človeka so
predšolski otroci pridobili po raziskovalnih dejavnostih preko aktivnega, izkustvenega
učenja?« z gotovostjo trdimo, da veliko.
Prva leta življenja so za razvoj otrok zelo pomembna. V tem obdobju jim je
potrebno približati okolje, v katerem živijo in katerega del so, ter procese in pojave,
ki v njem potekajo, na čim bolj razumljiv način. Zahvaljujoč očetu in staremu očetu, ki
sta iz spoštovanja do narave pustila velik pečat pri svojih potomcih in nam privzgojila čut
do žive in nežive narave ter zavedanje njene moči, smo otrokom približali naravo ne le
na njim razumljiv način, temveč spoštljivo in z ljubeznijo do narave. Odgovori, ki smo jih
podali na zastavljena raziskovalna vprašanja, so nam v veliko veselje, saj to pomeni, da
so bile dejavnosti dovolj dobro zastavljene in izvajane, da smo vzbudili otroško
radovednost in veselje do aktivnega sodelovanja, hkrati pa so bili doseženi tudi vsi
zastavljeni cilji.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
66
5 LITERATURA IN VIRI
Anko, B. (1994). Gozd. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Arnes (2017a). Bor. Pridobljeno 27. 7. 2017,
http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:Irj27tZysH4J:www2.arne
s.si/~evelik1/les/bor.htm+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si.
Arnes (2017b). Bukev. Pridobljeno 9. 8. 2017,
http://www2.arnes.si/~evelik1/les/bukev.htm.
Arnes (2017c). Javor. Pridobljeno 9. 8. 2017,
http://www2.arnes.si/~evelik1/les/javor.htm.
Arnes (2017d). Listavci. Pridobljeno 29. 7. 2017,
http://www2.arnes.si/~evelik1/les/listavci.htm.
Arnes (2017e). Zgradba debla. Pridobljeno 5. 7. 2017,
http://www2.arnes.si/~kkovac6/MATERIALI/ro.zrsss.si/_puncer/les/zgradba.htm.
Arko, P. (2016). Zgodnje učenje naravoslovja – zapiski s predavanj. Univerza na
Primorskem: Pedagoška fakulteta.
Bahovec, E. D., Bregar Golobič, K., Čas, M., Domicelj, M., Saje Hribar, N., Japelj, B.,
Jontes, B., Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, N., Vonta,
T. in Vrščaj, D. (2008). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport
in Zavod RS za šolstvo.
Battutt, E. (2012). Velika skrivnost. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Batič, F. in Tome, S. (2007). Skrivnosti gozda. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Battelli, C. (2007-2013). Naravoslovna pismenost. Pridobljeno 10. 8. 2017,
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_sklad
i/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Battelli.pdf.
Brus, R. (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Eleršek, L. in Urbančič, M. (2001). Knjiga o gozdu: o njegovem pomenu, lepoti,
podrobnostih in sestavi. Ljubljana: Samozaložba Eleršek.
Esenko, I. (2014). Gozd. Ljubljana: Okaši.
Gale, Š., Lesić, M. in Kutin Slatnar, B. (2011). Drevo, gozd, les. Ljubljana: Statistični urad
Republike Slovenije.
Gantschev, I. (1996). Zeleni otok in sivi otok. Ljubljana: Slovenska knjiga.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
67
Gourier, J. (1998). V gozdu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Grant, T. in Littlejohn, G. (2004). Teaching Green: The Elementary Years. Canada.
Hrovat, M. (1999). Smreka. Pridobljeno 29. 7. 2017, http://hrovat.net/o-drvu/opisi-vrsta-
drva/europske-vrste-drva/smreka-hr-HR/.
Ivanuš Grmek, M., Čargan, B. in Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri preučevanju
predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški
inštitut.
Katalinič, D. (2012). Zgodnje naravoslovje temelj za trajnostni razvoj. Pridobljeno 10. 8.
2017, http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Zbornik_2012%20www_sept12.pdf.
Korban Črnjavič, M. in Hus, V. (2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in
poučevanja predmeta spoznavanje okolja. Revija za elementarno izobraževanje, 2
(1), 73-81.
Kovač Grosek, K. in Šrekel, M. (2014). Medpodročne dejavnosti – zgodnje naravoslovje.
Vzgojiteljica 16(4), 17.
Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Krnel, D. (2010). Narava. V Marjanovič Umek, L. (ur.), Otrok v vrtcu. Priročnik h
Kurikulumu za vrtce (str. 160-165). Maribor: Založba Obzorja.
Krnel, D., Pečar, M., Bajd, B., Ferbar, J., Antić Gaber M., Grgičević, D. in Skribe Dimec,
D. (2011). Okolje in jaz 1: spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole. Ljubljana:
Modrijan.
Krnel, D. (2015). Otrok naj bo sam udeležen pri poskusu. Vzgojiteljica 17(5), 9-11.
Kroženje vode (2008). Kroženje vode. Pridobljeno 29. 7. 2017,
http://projekti.gimvic.org/2008/2a/voda/krozenjevode.html.
Lepičnik Vodopivec, J. (2008). Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok.
Revija za elementarno izobraževanje, 1 (1/2), 33-43.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija: Teorije psihičnega
razvoja. Ljubljana: Založba Rokus Klett d.o.o.
Maver, T. (2014). Naravoslovni projekt: »Drevo Krištof« in naša »Neža«. Vzgojiteljica
16(4), 15.
Oftring, B. (2012). Gremo v gozd. Olševek: Narava.
Plazar, J. (2015). Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učence. Revija za
elementarno izobraževanje 8(4), 159-161.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
68
Preslica (2017a). Gozdar. Pridobljeno 9. 8. 2017, https://www.gozd-les.com/slovenski-
gozdovi/slovensko-gozdarstvo/gozdar.
Preslica (2017b). Socialne vloge gozda. Pridobljeno 21. 7. 2017, https://www.gozd-
les.com/slovenski-gozdovi/vloge-gozda/socialne-vloge.
Proje, L. (2014). Naravoslovje v vrtcu. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru. Pedagoška
fakulteta.
Rajšp, M. in Sinreih, K. (2013). Stalni naravoslovni kotički v vrtcu. Diplomsko delo.
Univerza v Mariboru: Pedagoška fakulteta.
Wikipedija (2017). Kroženje ogljika. Pridobljeno 29. 7. 2017,
https://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEenje_ogljika.
Zidarič, K. (2015). Za dobro prakso. Participacija otrok pri oblikovanju kotičkov v igralnici.
Vzgojiteljica, 17(5), 27.
Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini
predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
69
6 PRILOGE
Priloga 1: Vprašanja polstrukturiranega intervjuja.
1. Kaj misliš, ali je drevo živo?
2. Kaj misliš, iz katerih delov je sestavljeno drevo?
3. Kaj misliš, zakaj ima drevo korenine?
4. Kaj misliš, zakaj ima drevo deblo?
5. Kaj misliš, kaj potrebuje drevo/rastlina za rast?
6. Ali znaš poimenovati kakšno drevo, ki ima liste in kakšno, ki ima iglice?
7. V čem se razlikujejo debla in lubja različnih dreves?
8. Kaj misliš, kaj pridobivamo iz dreves?
9. Kaj se ti zdi, za kaj vse uporabljamo les?
10. Kaj se ti zdi, za kaj so še pomembna drevesa razen za pridobivanje lesa?
11. Kaj lahko počnemo v gozdu?
12. Ali greš rad/a v gozd in s kom?
13. Kaj dela gozdar?
14. Morda poznaš kakšno orodje, ki ga uporablja gozdar?
15. Kako se gozd obnavlja?