' ^ ' j l c t GORENISKI ČASNIK OD LETA 1947 - J / PIVI PREDHODNIK TEDNIK CORENIEC LETA 1900

Gorenjski Glas P E T E K , 2 4 . D E C E M B R A 2 O O 4

L e t o L V L , š t . 1 0 2 , c e n a 3 0 0 S I T , i 6 H R K | O D G O V O R N A U R E D N I C A : M A R I I A VOLČ)AK | ČASOPIS IZHAIA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKLADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV | WWH'.GORP.NISKICLAS.SI

Nova podoba Gorenjski glas je postal lepši, večji in prav nič dražji, kar je na Gorenjskem posebej pomembno.

MARIJA VOLČJAK

Kranj, 23. decembra • Za Gorenjski glas je današnji dan tako pomemben, da na prvi strani izjemoma pišemo o sebi. Že včeraj dopoldne smo zamenjali tablo na vra-tih in z novim logotipom na-povedali novo podobo časo-pisa, k i jo na 'ogled postav-ljamo' v letošnji 102. številki našega in vašega časopisa.

Nova grafična podoba Go-renjskega glasa je delo mla-dega oblikovalca Jerneja Stri-tarja iz Ljubljane, k i je napra-vil svež časopis, kakršen spa-da v današnji čas. Vse manj časa imamo, tudi časopise beremo vse hitreje, zato boste Gorenjski glas odslej brali lažje. Tudi vsebinsko je

bogatejši, saj smo dodali dva nova svežnja. Razgledi so namenjeni zahtevnejšim bralcem. Razvedrilo zabavi. Več pišemo o športu, k i je na Gorenjskem zelo pomem-ben, tudi o mladih, saj si ta-ko kot vsak časopis želimo nove, mlade bralce.

Včeraj zvečer smo novi Gorenjski glas pričakali na velikem koncertu s Sloven-skim oktetom in Gašperji. Z nami je bilo več kot tisoč na-ročnic in naročnikov, ki so si pravočasno zagotovili brez-plačno vstopnico. Z nami so bili tiskarji, ki časopis zvečer natisnejo, in poštarji, k i ga ponoči naslovijo in nato zju-traj prinesejo v vaše domove.

V uredništvu že pripravlja-mo torkovo številko Gorenj-

skega glasa, novinarji in foto-reporterji so na terenu, ko-mercialisti pridno zbirajo male in velike oglase. Verje-mite, s časopisom je zelo ve-liko dela, veliko ljudi sodelu-je pri njegovem nastanku. Vse pa bi bOo zaman, če ne bi imel bralcev. Brez bralcev časopisa preprosto ni. Zato si želimo, da bi nam v nasled-nj i mesecih povedali, kakšna je nova podoba Gorenjskega glasa, kaj bi še lahko izboljša-L. dodali. Veseli bomo vsake-ga vašega pisma, saj lahko le skupaj napravimo najboljši časopis.

Z željo, da bi ostali zvesti Gorenjskemu glasu, vam vošdm vesele božične praz-nike in želim veliko zdravja, sreče in uspeha v novem letu. f(Ao: Corud Sinik

Naj poštar je Uroš Kosmač Pri izbiranju letošnjega naj poštarja je sodelovalo 1275 naročnikov in bralcev.

JOŽE KOŠNJEK

Kranj - Med 109 poštarji, ki so j im naročniki in bralci Go-renjskega glasa namenili svoj glas, je s 197 glasovi zmagal Uroš Kosmač s pošte Mavči-če. V Mavčičah, na Podred, v Prašah, na Meji, na Jami in na Bregu imajo poštarje zelo

radi, saj je drugo najvišje šte-vilo glasov prejel drugi mav-čiški pismonoša Tomaž Ča-ter. Tret j i je Rok Resnik iz Stražišča s 63 glasovi, četrti Cveto Kneževič iz Begunj, peto mesto pa si z 42 glasovi delijo Bojan Vlašič iz Škofje Loke, Janez Dovžan iz Tržiča in Rafko Erzar iz Cerkelj.

I SREČNO 2005 C o r e n ) s k a ^ B a n k a

Banka •! pojlubom

Uroš Kosmač foio c«««) Sinik

Qi] LEASING Vam želi vesel božič

3 S

s s

f i P

V O Š Č I M O VESEL BOZIC TER M N O G O USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 2005!

V a r č e v a n j e in vse b a n č n e s tor i tve v l e l u 2 0 0 5 H R A N I L N I C A

n a L j u b e z n i v O s e b n i N a č i n L O N 4 . 4 . Pk**"«—4 '•'mri'

eBD Gorenjska borzno posredniška družba d. d.

Korolka cesta 33, 4000 Kranj. trtvK.gbJ.si

Že imate svojega finančnega svetovalcu?

i

» DELMCE > OBVEZMCF. ' SVETOVANJE > UPRAVLJANJE » VZAJEMNI SKLADI » Oi\-LI\E TkCOVA,\JE

04/280-10-00 ali 01/430-07-81

/.elimi) rum veliko vmV, zilraija. u\pcliii in visokih donosov r lelii 20(1?!

1 0 2 GORENjSKA

Zbirajo les za Potočnikove Poto4nikom iz Pernikov nad Gorja-mi je pogorel hlev. S pomočjo do-brih ljudi bodo zgradili novega.

RAZGLEDI

Lokalna novica je kraljica Direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glas^j^^^^^^^^čjak govori o novi graj^rii poidob'f| j^ftvih vsebinah in vefji

RAZGLEDI

Simfonija, ki jo morajo zaigrati drugi Novo grafično podobo Gorenjskega glasa pojasnjuje njen avtor, absolvent na Akademiji za likovno umetnost jernej Stritar,

1 4

RAZGLEDI

Človek je danes tako >restrašen ogovor z novim ljubljanskim adSkofom in metropolitom msg. lojzom Uranom o njegovih pogle-ih na vodenje slovenske katoliške erkve.

22, 23

;VREME

Danes ho ddno jasno in suho.

Jutri bo pretežno oblačno,

občasno se bodo pojav^ak

rahle padavine. V nedelo pa

\ bo oblačno s padamami.

-5-4°C : jutri: pretežno oblačno

G0REN)SK1 GL \S petek. 24. decembra 2004

KRATKE NOVICE

KRANJ

Predsednik pismo predal ministrstvoma Iz urada predsednika države Janeza Drnovška so nam

sporočili, da je pismo predsednice Planikinega sindikata Je-lice Kostadinove sprejel v vednost in ga posredoval na mi-nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter na ministr-stvo za gospodarstvo in ju hkrati prosil, naj urad seznanja-ta o svojih aktivnostih v tej zadevi. S.Š.

SDS Miru in tihe lepote za božične praznike ter zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2005

Vam želi OO SDS Šenčur.

SZLSD Stranka za prihodnost

Območna organizacija ZLSD Kranj vošči občankam in občanom

vesele praznike z željo,

da jih preživijo v prijetnem vzdušju.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Večji, lepši, za isto ceno v vaših rokah je dete, ki smo ga nosili pod srcem že dol-

go, intenzivno pa smo ga načrtovali in pripravljali več kot eno leto. Zato je petek, 24. decembra 2004, za vse vas, dra-gi bralci Gorenjskega glasa, in za nas, ki ga ustvarjamo, prazničen dan. Kajti, kaj je lepšega kot zaželen, zdrav, sim-patičen in ljubljen otrok? Skrbno in dobrohotno vam ga po-lagamo v vaše naročje in se veselimo vašega odziva. Naj bo prenovljeni časopis prispodoba naših želja za prihodnost: poleg sreče, zdravja vam v novem letu želimo veliko zado-voljstva ob branju. Petra Kejžar

Obvestilo v petek, 24. decembra, in v petek, 31. decembra, bo od-

delek za male oglase in naročnine odprt med 8. do 12. uro.

NaroČite se na prenovljeni časopis Gorenjski glas Za tiste, ki se boste za naročilo na časopis Gorenjski glas

odločili v prednovoletnem času, smo v sodelovanju s tr-govinami Spar Slovenija pripravili darilo za praznične nakupe: V R E D N O S T N I B O N . Prejmete ga, če se od-ločite za vsAj enoletno naročilo na Gorenjski glas.

Z vašo odločitvijo za naročilo pomagate tudi Klicnemu centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, ki sprejema vaše klice po telefonu: 04/517 00 00.

S-«

NAROČILNICA NA ČASOPIS CORENjSKI C U S

Ime in priimek

Ulica in številka

Številka pošte in kraj ....

Davčna številka Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. • DA • NE

Naročilnice pošljite na naslov: Gorenjski glas d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj

G G Za vas beležimo čas

Predsedovanje Uniji največji • • • • ^ •

IZZIV po osamosvojitvi vlada se temeljito pripravlja tako na predsedovanje Evropski uniji kot tudi na celovito reformo davčne zakonodaje, ki šele stopa v veljavo.

SIMON ŠUBIC

Ljubljana • Na predsedova-nje Evropski uniji, k i je naj-večji izziv Slovenije po osa-mosvojitvi, se vlada resno pripravlja, tako da bo načrt priprav formaliziran že janu-arja, je ta teden napovedal predsednik vlade Janez Janša na prvi novinarski konferen-ci, ki jo je sklical kot premier. Dodal je, da so priniopredaje poslov med nekdanj imi in novimi ministri že opravlje-ne in da so potekale relativno korektno. Izstopal je le ne-kdanji minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl. ki se primopredaje poslov n i ude-ležil. Poročila o stanjih na ministrstvih se že pripravlja-

jo, vlada pa naj bi j ih obra-vnavala marca.

"V letih 2005 in 2006 se nam kljub nekoliko višji go-spodarski rasti od predvide-ne obeta restriktivna javnofi-nančna politika, glavni cilj pa ostaja doseganje kriterijev za vstop v evropsko monetarno uni jo in prevzem evra," je Janša napovedal zategovanje pasu proračunskih porabni-kov. Podatki o celo nekaj viš-j i gospodarski rasti v Sloveni-j i v letu 2004 od napovedane štiriodstotne so sicer razme-roma optimistični, vendar pa predsednik vlade ne pričaku-je, da bi se zaradi tega pove-čali proračunski apetiti. Na-povedal je tudi pripravo celo-vite reforme davčne zakono-

daje. To so zaradi stiske s ča-som (zakonodaja začne velja-t i I. januarja 2003) tokrat spremenili le z nujnimi po-pravki.

Med slednje je sodilo tudi znižanje efektivne stopnje obdavčitve pretežnih lastni-ških deležev s 50 na 20 od-stotkov. 'T i dobički do sedaj sploh niso bili obdavčeni, od I. januarja pa bodo obdavče-ni primerljivo s povprečjem v EU. Prejšnja vlada je deset-letje vztrajala pri tem. da teh dobičkov ne obdavčijo, pred volitvami pa je predlagala tako visoko stopnjo, k i je ne pozna nobena druga država in bi pomenila, da se davki iz tega naslova praktično ne po-berejo," je predsednik vlade

razložil vzgibe vlade za pri-pravo najbolj odmevne spre-membe davčne zakonodaje.

Sedanja vlada se je odpove-dala nadaljevanju postopka sprejemanja sistemskega za-kona o izbrisanih, saj so koa-licijske partnerice že ves čas nasprotovale njegovemu sprejetju. Koalicija bo sedaj predlagala ustavni zakon, njegovo sprejetje pa ni odvis-no le od nje, še pravi Janša, ki je tudi napovedal iskanje najboljše rešitve v zvezi z vladnim letalom. "Problem vladnega letala se je pokazal za bolj zapletenega, kot so pi-sali novinarji."

Poleg Janše sta se ta teden javnosti predstavila minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak in minister za delo, dru-žino in socialne zadeve Jože Drobnič. Vizjak je med dru-gim napovedal, da bo njego-vo ministrstvo v službi go-spodarstva. Tako med njego-ve najpomembnejše naloge spada zagotovitev pomemb-nega deleža slovenske ude-ležbe pri črpanju sredstev iz evropskega sklada za regio-nalni razvoj. Drobnič pa je napovedal, da bo ministrstvo nadaljevalo s tistimi doseda-n j im i projekti, k i so dobri. Ministrstvo med drugim pri-pravlja tudi nov program ak-tivne politike zaposlovanja za leto 2005, prizadevalo pa se bo za izlsoljšanje možnosti zaposlitve za starejše od 50 let in mlade.

Obdarovali otroke padlih Predpraznični sprejem otrok, žena in staršev padlih pripadnikov teritorialne obrambe, Ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev vojne za Slovenijo je že tradicionalen.

ALENKA BRUN

Ljubljana - "Med dogodke, k i so neprecenljivi za našo zgodovino, vsekakor sodi tudi slovenska osamosvojit-vena vojna. Izbojevali smo tisto, o čemer so sanjali naši predniki in za kar so bil i šte-v i ln i pogumni l judje pri-pravljeni žrtvovati svoje živ-ljenje. Tudi v vojni leta 1991 so žal bile žrtve med pripad-n ik i Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje za-deve in civilisti. Kadar govo-rimo o njih, je spomin toli-ko bolj boleč, ker ste brez n j ih ostali vi. žene, otroci, matere in očetje ter prijate-lji, pa tudi mi, njihovi sode-lavci," je navzoče nagovoril na sredinem tradicional-

Tokrat v vlogi Božička minister za obrambo Kari Erjavec, minister za notranje zadeve Dragutin Mate ter predsednik Rdečega križa Slovenije Janez Remškar. /FOTO CORAZOKAVCIC

nem predprazničnem sreča-nju v Vi l i Podrožnik v Ljub-l jani minister za obrambo

Kari Erjavec. Skupaj z mini-strom za notranje zadeve Dragut inom Matejem ter

predsednikom Rdečega kri-ža Slovenije Janezom Rem-škarjem so obdarovali otro-ke padlih v osamosvojitveni vojni. T i so se zelo razveseli-l i več kot pol mi l i jonske vrednosti darila - Ministr-stvo j im je med drugim po-darilo Elanov bon, Rdeči Križ Slovenije ter predvsem Sklad Ivana Krambergerja pa sta prispevala svoj delež darila v obliki denarja.

Med prisotnimi na spreje-m u so bile tudi družine z Gorenjskega: Petričcvi iz Cerkelj na Gorenjskem. Knavsovi iz Kranja in Sveti-novi z Bleda. Članica druži-ne Petrič Alenka pravi, da se vsako leto veseli srečanja v tem času in je vedno zado-voljna z darilom.

AKTUALNO info(§)g-gUis.si

December odprtih rok Pred koncem leta veliko podjetij, ki bi sicer denar dala za novoletne voščilnice, daruje v dobrodelne namene. Zavarovalnica Triglav je 800 tisočakov podarila kranjskemu centru Sonček za kombi, ki bo prevažal invalide.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Kranj - V uspešnih podjet j ih vedo, da se promovirajo tud i z raz l ičn imi akt ivnostmi, k i izbol jšujejo kakovost življe-nja okolja, kjer delujejo. Vla-gajo v zdravstvo, šport, kul-turo, gasilstvo, human i ta r -ne prispevke namenjajo rev-n i m d r u ž i n a m , i nva l i dn im otrokom, pomagajo v narav-n ih nesrečah. Se zlasti rado-darni so decembra. Omeni -m o le neka j dob rode ln ih pr ispevkov, o ka te r ih so podjetja obvestila naše ured-ništvo: Elektro Gorenjska,

Goren jske e lekt rarne i n Merkur so t rem d m ž i n a m v Posočju namen i l e skupaj pet m i l i j o n o v za obnovo v le tošn jem potresu poruše-n i h domač i j . Zavarovalna družba Adriat ic, Nova KBM in Foto Bobnar so Bolnišni-ci za ginekologi jo i n porod-ništvo Kran j daroval i večj i znesek za nakup anestezij-skega aparata. Mercator , Medex in RTV Slovenija ob koncu leta v dobrodelni ak-c i j i Nekdo vas bo vesel z da-r i l n i m i paketi obdamjejo in-val idne o t roke i n o t roke s posebnimi potrebami v Slo-venij i . Podjetje Prot im Ržiš-n ik i n Pere je jeseniški bol-nišnici dalo t r i prenosne ra-čunalnike. Gorenjska borz-no posredniška družba je darovala v r t cu p r i osnovn i šol i Predosl je. Ob n o v e m le tu se t ud i družbe, k i se ukvarjajo z mob i lno telefo-

A l e i Klement, direktor območne enote Zavarovalnice Triglav iz Kranja, je ček za 8 0 0 tisoč tolarjev izročil Jani Kermauner, prostovoljki v kranjskem Sončku.

n i j o . odrekajo novo le tn im vošči lnicam v kor ist b o l n i m ot rokom, prek sms sporočil pa lahko darujejo tud i nj iho-vi uporabnik i .

Ta teden pa je območna enota Zavarovalnice Triglav iz Kranja namesto voščilnic podari la 8 0 0 tisočakov var-stveno de lovnemu cen t ru Sonček. V n jem je zaposle-n ih 2 0 invalidov, k i po bese-dah sekretarja Zveze d m -štev za cerebralno paral izo Sonček Jožeta Pr imož iča potrebujejo prevoz, da sploh l ahko delajo. V 12 cen t r i h Sonček po Slovenij i je zapo-s len ih prek sto i nva l i dn ih uporabnikov, naslednje leto j i h bo še 45 več, za n j ihov

prevoz na delo pa potrebuje-jo 14 vozil. Kranjsko je bilo najstarejše, novo vozilo sla-ne 6 mi l i jonov in prispevek zavarovalnice j i m je zelo do-brodošel. V vseh cen t r i h Sonček po Slovenij i izdelu-jejo novoletne voščilnice, le-tos so j ih naredi l i okol i sto t isoč, pove Mar i ja Božič, vodja kranjskega Sončka, kjer so izdelal i 18 tisoč voš-či ln ic. Ponud i l i so j i h t ud i zavarovalnic i Tr ig lav, t a m pa so namesto tega odloči l i za donaci jo , je povedala Jana Kermauner, prostovolj-ka v Sončku, k i skrbi za tele-fonsko prodajo vošči ln ic. Direktor kranjske enote Za-varovalnice Triglav Aleš Kle-

ment je povedal, da gre pr i donacijah, kakršne so v nji-hovi enot i praksa že sedem let, za posluh uspešne eno-te za potrebe okolja. Tako so denar namesto voščilnic že nameni l i kranjski porodniš-nici, pa vrtcu Mavrica za te-rapevtsko sobo, kranjske-m u zdravs tvenemu d o m u za urgentno reševalno vozi-lo i n jeseniški boln išnic i za n a k u p anestezi jskega apa-rata v dnevni bolnišnic i . So-govo rn i k i iz zavarovalnice so n a m potrd i l i , da država pr i donaci jah podjet jem pri-zna davčne olajšave le do treh odstotkov dobička, to-rej s te strani donator j i niso deležni posebnih spodbud.

Lažje iskanje dela v tujini Osebna mapa Evropas bo omogočala boljšo preglednost znanj in usposobljenosti iskalcev zaposlitve.

MATEJA RANT

Ljubljana - Iskalci zaposlitve na evropskem t rgu dela se bodo po I . j anua r ju l ahko predstavljali 7. enotno oseb-no mapo znanj i n usposo-bl jenost i Evropas. Omenje-na mapa bo zaenkrat obse-gala pet t eme l j n i h doku-mentov. Izda ja l i j i h bodo nac iona ln i cent r i Evropas, k i so j i h do lžne ustanov i t i posamezne države, t i pa se bodo povezovali v evropsko mrežo Evropas centrov.

Z osebno mapo Evropas bodo delodajalci v Evropski u n i j i dob i l i enotno i n pre-gledno in formac i jo o iskal-cu zaposl i tve, je poudar i l m in is te r za visoko šolstvo, znanost i n tehnologijo Jure

Zupan. Z njo bodo zagotovi-l i mednarodno p r ime r l j i -vost posameznikovih znanj, zmožnost i i n usposobljeno-sti. Mapa bo sprva vključe-vala pet dokumentov, poleg živl jenjepisa še in formaci je o mobi lnost i oz i roma obdo-bj ih, ko se je ime tn i k uspo-sabl ja l zuna j svoje države, pr i logo k d ip lom i za visoko-šolsko izobraževanje i n pri-logo k spričevalu za p o l e -no i n strokovno izobraževa-nje ter jez ikovno mapo, k i bo predstavljala znanje jezi-kov imetn ika. Iskalci zapo-slitve bodo mapo uporablja-l i p rostovo l jno, je ob t em pojasnila evropska poslanka L judmi la Novak, mogoče pa je, da jo bodo nekateri delo-dajalci zahtevali. Dodala je

še, da t i dokument i ne nado-meščajo u radn ih dokaz i l o izobrazbi, ampak nud i jo le dodatno razlago znanj, k i so

j ih iskalci zaposlitve prido-bi l i v o k v i m formalnega i n tud i ne fo rma lnega izobra-ževanja.

KRANJ, ŠENČUR, CERKLJE

Občine pomagajo Planikinim delavcem

Mestna občina Kranj ter občini Šenčur in Cerklje so se že odzvale prošnji sindikatov v kranjski Planiki, naj podeli jo en-kratno denarno pomoč pro izvodnim delavcem 2 nj ihovih območi j , ki bodo 31. decembra ostali brez zaposlitve. V Kra-nju bodo tako 107 delavcem skupaj podeli l i 2,5 mi l i jona to-larjev pomoči. V Šenčurju, kjer po zadnjih podatkih živi 30 takih delavcev, pa so se odločili, da bodo vsakemu podelil i po 25 tisoč tolarjev, občinski svetniki pa so delavcem odsto-pili tudi svoje decembrske sejnine. Ta v neto znesku znaša 18.600 tolarjev na občinskega svetnika. V Cerkljah se je žu-pan v okviru svojih pristojnosti odloči l , da občina vsakemu od okoli 30 delavcev podeli 30 tisoč tolarjev pomoči . Denar bodo občine nakazale sindikatom, ti pa nato naprej delav-cem. S.Š.

KRATKE NOVICE

KRANJ

Odžagali direktorja porodnišnice

Svet zavoda kranjske porodnišnice je razrešil direktorja. V začetku leta bo minis t rs tvo uvedlo upravni nadzor. Di-rektor je napovedal tožbe.

Direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo prof. dr. Marko Lavrič je bil m inu l i torek deležen nadaljevanja novembrske nezaupnice in le malo možnos t i je , da bi obdržal d i rektorski stolček. Svet zavoda kranjske porod-nišnice ga je po peturni razpravi razrešil z večino glasov.

Oči ta l i so m u kršenje zakona o javn ih naroč i l ih in škodlj ivo poslovanje z zasebnim podjet jem SIZE, ki je za porodnišnico opravljalo patof istološke preiskave, zlorabo položaja z mater ia ln im okor iščanjem, nepravi lno obraču-navanje nadur in nespoštovanje pogodbe o zapos l i tv i . Člane sveta zavoda Lavričevi odgovor i in pojasni la na oči tke niso prepr ičal i o nasprotnem^ to je poudar i l tud i predsednik sveta zavoda dr. Darko Cregorač in znova za-vrn i l vsakršne namige o nezakon i tem skl icevanju seje. Lavrič je po seji dejal, da je izid glasovanja pričakoval, saj ga je svet zavoda na vsak način želel razreši t i . "Tol iko neresničnih laži, pod t ikan j in n izk ih udarcev, kot se j ih slišal na današnji seji (torkovi, op.p.) , nisem slišal v vsem svojem ž iv l jen ju . Oč i tke b o m o reševali na sodišču, saj nameravam prot i č l a n o m sveta zavoda, ki so š i r i l i laži, vložit i tožbe," je povedal Lavrič, ki pravi, da m u kolektiv še vedno stoji ob strani, le svet zavoda z njegovim de lom ni zadovoljen.

Marko Lavrič je še pojasni l , da so s podjet jem SIZE že v začetku letošnjega leta prekini l i pogodbo in patofistološke preiskave za kranjsko porodnišnico zdaj opravljajo v ljub-ljanski ginekološki kliniki, in zanikal govorice, da je direktor zasebnega podjet ja, ki ga vodi njegova žena. "Leta 1990 sem bi res 20-odstotni lastnik podjet ja, potem pa sem svoj delež prepusti l ženi." Zdaj je na potezi minister za zdravje dr. Andrej Bručan, ki pravi, da Lavričeve razrešitve ne bo podpisal to l iko časa, dokler ne bo opravl jen upravni nad-zor, ki ga bo ministrstvo v kranjski porodnišnic i uvedlo v začetku leta. Lavrič je napovedal, da namerava k l jub morebi tn i razrešitvi ostat i v porodnišnic i kot ginekolog in porodničar, saj ima na svojem seznamu 2500 pacientk. Renata Škrjanc

KRANJ

Dekana nadomešča prodekan

Rektor Univerze v Mar ibo ru dr. Ivan Rozman je po neprekl icnem odstopu dekana fakultete za organizacijske vede dr. Jožeta Florjančiča za vodenje tekočih poslov na fakulteti pooblasti l prodekana za raziskovalno dejavnost dr. Draga Vuka. Zadolžen je tudi za izvedbo volitev za novega dekana. M. R.

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija Vok^k

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek Cveto Zaptotnik

UREDNIŠTVO NOVINARJI - UREDNIKI:

Boštjan Bogataj, Aiaila Bnjn, Heterta Jetevdan. Ka^ Dolenc Igor Kavčič, )ože KoSnjek UrSa Petemd, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaptotnik,

Danica ZavH Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavd: Matjaž Cregorii. K ateja Rant Mendi Kokot, Miha Naglih. Milena Miklavfič, Renata Škijanc,

Simon Šubk; Marjeta Smolnikar

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd KavSi Corazd Sinik

LEKTORICA Marjeta Vozlii

VOD)A OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

VODJA MARKETINGA Petra Kejžar

CORENjSKI GLAS j« registrirana blagovna in stontvena znamka pod it. 9771961 pn Uradu RS za intddnualno lastnino. Ustanovitcl) in izdajatelj: Corcn|ski glas. d.0.0.. ICran) / Direk-TOfici: Mirijt VoKjik / Niilov: Z o i i o v i ) . 4000 Krinj / Tel.: 04/201 4 1 0 0 , f » : 04/201 42 13, e-mall: lnfb3>g-g1as.si: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/Z01 42 47 (sprejern na avtomat-skem odzivniku Z4 ur dnevno): uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik. tzhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne pnloge: Moja Go-renjska. Letopis Gorenjska (enkrat letno) m devet lokalnih pniog / Tisk: S£T, d.d., Ltubljana j Naro^ina; tel.: 04/201 42 41 / Cena i2voda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; letna naročni-na: 26.000 SIT: redni planiki ima|0 20 % popusU. letni 25 % popusta; naročnina za tufino: 1 0 0 EUR; v cene je vračunan OOV po stopnji 8.5 %; naročnina se upoiteva od tekoče Števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka nasMnjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve' po ceniku: oglasno trtenje: tel.: 04/ 201 42

KRATKE NOVICE

ŽIROVNICA

Višji prispevek za novorojenčke

Žirovniška občina je enkratni prispevek za novorojenčka kot pomoč pri oskrbi novega družinskega člana uvedla leta 1999. Zadnji dve leti je znašal 30.000 tolarjev. Od januarja naprej se povišuje na 40.000 neto oziroma zaradi dohod-ninskih sprememb na 48.000 bruto. Do dodatka so upravi-čeni otroci s stalnim bivališčem v občini. Starši vložijo pri občinski upravi zahtevek in mu priložijo rojstni list, podatke o davčni številki in bančnem računu, kamor bodo prejeli sredstva. V proračunu so za ta namen zagotovili mili jon 440 tisoč tolarjev, kar bo zadoščalo za 30 izplačil, kolikor je bilo rojstev v letu 2003. Po statističnih podatkih se je do konca junija letos v občini rodilo 14 otrok. M. K.

RODINE

jaslice v Jalnovi hiši

Na božič, 25. decembra, bodo v rojstni hiši pisatelja in du-hovnika janeža jalna osmo leto zapored odprli razstavo jas-lic, Skrbnik janež Mulej pravi, da bo letos na ogled 30 jaslic vrhunskih mojstrov. Med njimi okoli 80 let stare prve jasli-ce, ki jih je izdelala akademska slikarka Liza Hribar, omarlč-ne jaslice z lesorezi in mestno gospodo namesto pastirčkov iz leta )909, last gospoda Pirnata iz Ljubljane, kipar Jarem iz Kočevja je prispeval sveto družino. Zanimivost so maketa Janševega čebelnjaka in figurice iz čebeljega voska, iz zavo-da Jelša so invalidi poslali aranžma iz gline, v Železnikih pa so nastale jaslice s kovanimi deli. Mnoge jaslice, razstavlje-ne na Rodinah, potem sodelujejo še na razstavi v Ljubljani. Jalnova hiša, ki je doslej gostila več kot 300 jaslic, bo za ogled razstave odprta vsak dan med io . in 19. uro do 16. ja-nuarja. M. K.

KRANJSKA GORA

Imenovanja direktorjev

Kranjskogorski svetniki so za direktorico javnega podjetja Komunala ponovno imenovali ekonomistko Henriko Zupan z Belce. Po mnenju ustrezne komisi je se je v prejšnjem mandatu podrobno seznanila z vso problematiko. Prav tako so soglašali, da se na mesto direktorja zavoda imenuje Jaka Hrastnika iz Radovljice, po poklicu diplomiranega ekonomi-sta. Vodstvene izkušnje si je nabiral v begunjskem Elanu, funkcijo pa naj bi prevzel 1. februarja. M. K.

KRANJSKA GORA

Uspešno nad arhitektonske ovire

Člani Društva invalidov občine Kranjska Gora so se več let ukvarjali, kako poskrbeti za odpravljanje arhitektonskih ovir. Več volje in optimizma so dobili, ko je župan Jure Žerjav imenoval komisijo za reševanje omenjenih problemov. K sodelovanju so povabili Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Študenti so v okviru terenske delavnice opredelili In popisa-li več kot 130 arhitektonskih ovir.

Uredili so dokumentacijo In jo predstavili članom komisi-je. Študija poleg predstavljenih ovir vsebuje tudi že možne rešitve problema. Po besedah predsednika Društva invali-dov Kranjska Gora Joža Zupančiča, bodo sedaj lahko začeli z načrtnim odpravljanjem arhitektonskih ovir. J.R.

Les za Potočnikove Na kmetijo PrTancku, ki jo je prizadel požar, se vrača življenje. Zbiranje pomoči se nadaljuje. Potrebujejo les za nov hlev.

RENATA ŠKRIANC

Pernlki • Kmečko dvorišče je bilo pospravljeno, kot da se ni nič zgodilo. Na požar, ki je zajel domači jo PrTan-cku, spominja le velika ze-vajoča luknja, kjer je še pred slabim mesecem stala kmečka hiša z gospodar-skim poslopjem, ki sta zgo-rela v požaru. Zdaj se k Po-točnikovim vrača življenje. Ljudje dobrega srca so j im priskoči l i na pomoč, da bodo lažje vrni l i življenje v stare tirnice.

Občina Bled je prispevala m i l i j on tolarjev in plačala delavce, k i so pospravili po-gorišče, pomagali so krajev-na skupnost Gorje, gorjan-ski podjetnik i , podjetje OGP Grad Bled in Gozdno gospodarstvo Bled. števi lni posamezniki in družine, de-nar za družino Potočnik pa zbirata Rdeči križ, k i je v ta namen odpr l transakcijski račun 07000-0000487321, sklic 290-7, s pr ip isom za družino Potočnik, in gorjan-ski župnik Nikolaj Štolcar. Na računu se je doslej na-bralo 1,5 mi l i jona tolarjev, zbiranje denarne pomoči pa se še nadaljuje. "Ganjena

JESENICE

Brca spet brca

Po letu dni je Društvo mla-dih oživilo alternativni časo-pis Brca. Kot je v uvodniku za-pisal predsednik društva Blaž Račlč, s ponovnim izhaja-njem želijo oživiti mesto dia-loga. Mladi, ki se zbirajo oko-li Brce, čutijo z generacijskimi in občinskimi problemi, ven-dar menijo, da je na tem po-dročju premalo odprtosti za soočenja stališč. M. K.

Studio kitajske masaže

Tui pa in Hotel Krim na Bledu

Ste utrujeni, nervozni, slabo spite ali vas zaradi prisiljene drže pri delu boli vrat, križ ali hrbet?

M I I M A M O REŠITEV?

Na.li najboljSi kitajski ma.serji vam pripor

Tui,Na masažo za harmonizacijo telesa - Tui N ^^^nergetsk ih poti - Tu i Na masaža proU J masaža stopal - Tu i Na

Vsak dan razen torka 9.0(1 -12.00 in 14.00 -18.0«, (orek 14.0

UGODNE CENE - DARILNI BONI - ODLIČNA IDEJA

Rezervacije in informacije na telefon 04 579 70 00

Pogorišče je pripravljeno za gradnjo novega hleva. / FOTO CORAZO TTVCIC

sem nad tolikšno dobroto in sol idarnostjo l j ud i , k i so nam ob požaru priskočili na pomoč. Hvala vsem podjet-jem, občini, kmetom, posa-meznikom, ki nam v težkih trenutkih stojijo ob strani in nam dajejo duhovno in de-narno pomoč. Naša nesreča je dokaz, da solidarnost še deluje. Hvala družin i Vovk, k i nas je oskrbela s hrano, gor janskemu župn i ku in

m o j i m sodelavcem ter To-mažu Bregantv, k i nam ne-sebično pomaga in svetuje." je dejala Francka Potočnik.

Blejski župan Jože Anto-nič je imenoval petčlansko komisi jo za pomoč pr i ob-novi Potočnikove domačije, vodi jo Tomaž Bregant. nje-ni člani pa bodo Potočniko-v im nudil i sfrokovno pomoč pr i usklajevanju gradbenih del i n upravnih postopkov.

"Večjim gozdnim lastnikom in Skladu kmet i jsk ih zem-ljišč RS smo že poslali proš-nje za les, ki ga bomo potre-bovali pr i gradnji hleva, za pomoč pa prosimo tudi bliž-nje kmete. Vse informacije o poseku in spravilu lesa dobi-jo pr i svojih revirnih gozdar-jih. mesti za spravilo lesa pa bosta na Zgornj i l i Lazih in pod Bekom v bl ižini Krnice," je povedal Bregant.

V Žirovnici zavrnili proračun Žirovnica - Žirovniški svetni-k i so z zavrnitvijo proračuna za leto 2005 v drugi obravna-vi 21. decembra precej prese-netili. Vložili so dva amand-maja za več sredstev za kul-turne prireditve in kmeti j-stvo, k i nista bila sprejeta. Sprejet pa je bi l predlog žu-pana, da se nekaj denarja na-m e n i kot pomoč odbojkar-skemu društvu p r i nakupu kombija za prevažanje otrok na tekme. V razpravi so še

meni l i , da b i bilo potrebno povečati subvencije za oskr-bo otrok v vrtcu in starše pri daljših odsotnostih oprostiti plačila. Želeli bi. da se grad-nja vodohrana za Smokuč začne prihodnje leto i n ne šele v letu 2006, kar pa po besedah župana Franca Pfaj-farja n i možno pred pozno jesenjo. Večino leta bodo po-rabili za pripravo dokumen-tacije. zato se zdi smiselno, da z gradnjo začnejo v na-

slednjem proračunskem ob-dobju, sredstva pa ta čas vlo-žijo v pripravo strateških raz-vojnih programov. Pripom-be svetnikov so bile še na fi-nanciranje javnega zavoda za turizem in na koncu so spre-jem proračuna raje odložil i na januar. Župan pravi, da bo žirovniška občina leto za-čela z začasnim financira-njem, kar lahko deloma vpli-va na investicijska dela do sprejetja proračuna. M. K.

Glasbena komedija smeha Ansambel Vita je navdušil občinstvo na Slovenskem Javorniku.

Jesenice • Člani narodnoza-bavnega ansambla Vita, ki so osvojili kar lepo število ugled-nih nagrad, so v decembrskih dneh svoje oboževalce prese-netih z zanimivo novostjo. V dvorani Kultumega doma na Slovenskem Javorniku so v petek, 17. decembra, pod vod-stvom znanega humorista in igralca Kondija Pižorna na oder postavili gledališko glas-beno komedijo z naslovom "Ejga, spet smo de". Menda

gre za prvo tovrstno predsta-vo v Sloveniji. Namesto kla-sičnega koncerta ob predsta-vitvi nove zgoščenke so se glasbeniki prelevili Se v igral-ce. vse dogajanje pa so posta-vi l i na kmečko domačijo v Butalah. Osem Gorenjk in Gorenjcev v ansamblu je sku-paj s Kondijem nizalo smeš-ne prizore, k i so lahko tudi del naše vsakdanjosti. V pri-zore so vpletli stare uspešnice in nove skladbe, n i pa manj-

kalo tudi ubranega zborov-skega petja.

Glede na velik aplavz ob-činstva v polni dvorani so z novostjo lepo uspeli. Pred-vsem je bila dobrodošla v prazničnem decembru, ko ljudje na podobnih predsta-vah pogrešajo predvsem več zdravega humorja. Ansam-blu Vita se tako obeta še kar več uspešnih ponovitev pred-stave "Ejga spet smo tle" po različnih krajih Slovenije. J.R.

V vrtcu ustvarjalni že tri desetletja Kolektiv vrtca Duplje je za jubilej povabil medse starše otrok in krajane.

Otrokom in vzgoj i tel j icam so se pridruži l i pri ustvarjanju tud i odrasli.

STOJAN SAJE

Spodnje Duplje • Septembra 1974 sta sprejeli vzgojitelj ici Kristina Gradišar in Ema Di-kaučič ter varuh in j i Tončka Jeruc in Nada Rozman prve otroke v varstvo. Vrtec Dup-lje^ je tako letos dočakal 30-letnico ustanovitve.

"Tr i mesece smo priprav-l jal i razstavo o razvoju vrtca i n dogajan j ih do danes. Zbral i smo fotografije, Član-ke iz časopisov in drugo gra-divo, k i so si ga ogledal i m n o g i vaščani. V torek do-poldan smo se zbral i na ustvar ja ln ih delavnicah. Odrasli so se nam pr idruži l i p r i poslikavi lončkov, šivanju

nogavičk, obl ikovanju gl ine i n izdelovanju pap i rn ih bo-žičkov. Večer smo nameni l i pravl j ičnemu vzdušju na šol-skem igrišču. Za prepevanje prazničnih pesmi i n nastop fo lk lorne skupine smo po-skrbeli sami, naročil i pa smo tud i p r i hod dedka Mraza s kočijo i n obdaritev otrok," je povedala vzgoj i tel j ica Jera Balderman. Druga vzgojite-lj ica je Petra Piču l in , n j u n i pomočn ic i sta Zorka Kle-menč ič i n Aleksandra Me-glič, kuhar ica pa Stanislava Babič. Skupaj skrbi jo za 41 otrok, 18 v mlajši i n 23 v sta-rejši skupini.

"Pred 30 let i sem tud i sama obiskovala ta vrtec.

Dolg do novega leta Po rebalansu je imela občina jezersko letos na razpolago 91 milijonov.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Jezersko - Razlog, da so mo-ra l i pred koncem leta še uskladit i proračun, je obvez-nost vračila nadomesti la za uporabo stavbnih zeml j išč, k i ga je občina jezersko pre-jela od Elektra Slovenije za le t i 1999 in 2000 . Znesek nekaj nad dva mi l i jona tolar-jev se je zaradi obresti pove-čal še za dobre t r i mi l i jone, zato ga je treba kar najhitreje vrni t i , vsaj obresti pa se (po-tem ko se je tako z upn ik i do-govoril župan) od letošnjega novembra ne obračunavajo več. Ko so na decembrski seji obfinskega sveta razpravljali o rebalansu proračuna, so zvedeli še, da se poleg ome-

njenih dolgov znižujejo tudi p r ihodk i od nadomest i l za uporabo stavbnih zemljišč in da je upadel tudi poračun do-hodnine. Na Jezerskem j i h jezi, ker so omenjeni dolgovi nastali še v obdobju, ko obči-na n i b i la samostojna i n je bila še del občine Preddvor. Razen tega pa so zaskrbljeni, kje dobit i dobr ih pet mi l i jo-nov tolarjev za vrnitev dolga, saj b i moral i vsaj glavnico vr-n i t i do novega leta. Edini za-nesljivi vir dohodka je les iz občinskega gozda, razmišlja župan M i lan Kocjan. Občin-ski gozd je že velikokrat pre-most i l različne gmotne sti-ske občine z manj kot stomi-l i j o n s k i m proračunom. Ob proračunu pa so svetniki iz-

Preddvorčani zaplesali v lepše čase Obnova preddvorske osnovne šole zaključena. Po prednovoletni šolski prireditvi še nakupi na bazarju.

Rada sem hodi la v varstvo, saj smo se i m e l i zelo lepo. Sedaj je že četrto leto v vrtcu s in Blaž," je zaupala Vesna Balantič iz Zgorn j ih Dupelj. N jo sta se na ogledu dejavno-st i spremljala mlajš i s in Ga-šper in mama Marta. Kot je men i la slednja, je vrtec do-bra priprava o t rok na šolo, saj se navajajo na red i n medsebojno sodelovanje. Na obisk v Dupl je je prišla tudi Slavka Kr is tan iz Spodnj ih Pirn ič. Zan ima lo jo je, kaj počne pravnuk in ja Petra v vrtcu. Še ona je uživala, ko j i je pomagala pr i zgibanju i n ob l ikovanju papir ja. Morda bodo kaj podobnega naredil i tud i doma.

SUZANA P. KOVAČIČ

Preddvor - V četrtek je bi l za Osnovno šolo Matije Valjav-ca velik dan. Vsi. k i prestopa-jo njen prag, so dočakali lep-še in svetlejše prostore, saj je končana obnova šole. Tega dne je bila tudi tradicionalna prednovoletna prireditev za starše in krajane, k i so jo pri-pravili učiteljice in učenci iz razredne stopnje. Sledi l je sprehod po praznični tržnici, na kateri so prodajali izvirne izdelke otroških rok.

"Sedem let sem se pogajal za prenovo šole." je povedal ravnatelj Mar jan Peneš. Pred po ldrug im letom sta s i poda-la roke z županom Francem Ekarjem in šolo, zgradi l i so jo leta 1966, so začeli teme-lj ito obnavljati. "Investicija je vredna 631 mi l i j onov tolar-jev, 20 odstotkov sredstev je

zagotovila država, ostalo pa smo črpal i iz občinskega proračuna. Z de l i smo za-kl juč i l i pol leta pred predvi-d e n i m rokom," je povedal župan. Z obnovo so zagotovi-l i tudi pogoje za pouk devet-letke, telovadbe, dobi l i so novo jedilnico, knj ižnica in mu l t imed i j ska uči ln ica sta odslej v večj ih i n svetiejših prostorih. Otroci, k i sedaj go-stujejo v prostorih bližnjega vrtca, se selijo nazaj v šolo.

Vsako leto učitel j ice raz-redne stopnje pripravijo pri-reditev, k i popestri ut r ip laa-ja v decembru. Učenci so peli, plesali, igral i na različne inšt rumente in deklamiral i . Po prireditvi so starše in kra-jane povabil i na praznično tržnico, k i so jo organizirali na pobudo učitel j ice M i re Viz jak. Učenci so prodajal i tisto, kar so ustvari l i sami, na

pr imer oblečene steklenice, glinene svečnike, pisane voš-čilnice, zanimive "škmid je" , tudi žito je zraslo v lončkih. Z zbran imi sredstvi, k i so j ih dali v šolski sklad, želijo ku-p i t i televizor in videorekor-der. "Namen sklada je zbira-nje sredstev za nadstandard-ne programe, s kater imi želi-m o učencem omogočit i bolj-še učne pogoje, učencem iz socialno ogrožen ih d ruž i n pa na ta način pomagamo s prispevki za šolo v naravi. Lani s m o s pomoč jo teh sredstev z letveniki opremi l i telovadnico," je povedala Viz-jakova, podpredsednica šol-skega sklada. Ravnatelj k temu dodaja: "Sklad deluje že od leta 1999, v tem času smo s pomočjo donatorjev, to so posamezniki i n podjet-ja, zbrali že skoraj sedem mi-l i jonov in pol tolarjev."

razi l i tudi skrb zaradi visokih stroškov, k i j i h imajo z vrt-cem v občini. Letos je v n jem zgol j ducat otrok, t ud i pr i -hodnje leto ne bo dosti bolje. V zvezi s tem so svetniki ter-jal i poseben sestanek z vod-stvom zavoda Osnovna šola Mati je Valjavca Preddvor, da poiščejo skupno rešitev. Rav-natelj osnovne šole Mar jan Peneš je povedal, da se o skupnem sestanku še dogo-varjajo. Sicer pa so na de-cembrsk i sej i občinskega sveta sprejel i več odlokov, med n j im i tud i osnutek od-loka o tur ist ični taksi. Sled-nja bo znašala 10 točk, kar pomen i , da bodo zavezanci plačevali 220 tolarjev.

Skočite v novo leto!

z mislijo na prihajajoče smo visoko zavihali rokave že v iztekajočem letu. In pohiteli z gradbenimi deli, da boste lahko čimprej skočili v katerikoli del Slovenije. Z novo avtocesto smo povezali celino z morjem, kmalu po boste lahko uživali tudi v največjem slovenskem vodnem parku, ki ga gradimo.

Gradimo prihodnost. Tudi za sprostitev.

www.sct.si

Gradimo prilfdmost.

GORENJSKA

KRATKE NOVICE

KRANJ

Nove garderobe in sanitarije

Na kranjskem letnem kopališču v športnem parku na prostoru porušenih že gradijo prepotrebne nove garderobe in sanitarije, ki bodo Mestno občino Kranj stale blizu l o o mili jonov tolarjev. V objektu bo tudi gostinski lokal, ki ga bo občina oddala v najem. Spomladi bo pomožno nogometno igrišče dobilo umetno travo. Občina je za to v novem pro-računu namenila 4 0 mil i jonov tolarjev, 10,5 mil i jona bo odštelo ministrstvo, okrog 50 mi l i jonov tolarjev pa no-gometna zveza. Spomladi bo v športnem parku zgrajen tudi rolkarski poligon, vrednost bo po napovedih presegla 20 mili jonov tolarjev. H. J.

Na letnem kopališču gradijo nov« garderobe in sanitarije. folo: Cof jrd Kav«

KRANJ

Nadjin klarinet januarja

Oktobra začeta dobrodelna akcija za nov klarinet slabovid-ne Nadje Draksier iz Kranja se uspešno bliža koncu. Od zadnje objave so za Nadjin inštrument prispevali Janko Korenčan (10.000), Jožica Musoc {10.000) in Vinko Ribnikar {20.000). Vsera, ki so darovali, se lepo zahvaljujemo, za ostale, ki še želijo prispevati, pa znova objavljamo številko računa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih: 05100-8010S4757S. sklic na številko 04, namen nakazila: za Nadjo. Sicer pa bo Nadja, ki želi študi j nadaljevati na glasbeni akademiji in nekoč igrati v vojaškem orkestru, klarinet dobi-la januarja, poleg dosedanjih darovalcev pa ji ga bodo poma-gali plačati tudi gorenjski Lions klubi. Sredi januarja bo Nadja že z novim inštrumentom priredila koncert za vse, ki so ji pomagali uresničiti njene sanje. D.Ž.

KRANJ

Pri otrocih v razvojnem vrtcu

Župan Mohor Bogataj, podžupan Štefan Kadoič in specia-listka razvojne ortopedije dr. Tatjana Dolenc Veličkovič so v ponedeljek obiskali otroke v razvojnih oddelkih vrtca Mojca, ki je bil ustanovljen leta 1981. V njem je v okviru Kranjskih vrtcev pet razvojnih oddelkov, v katere je vključenih 27 otrok z zmerno, težjo in težko stopnjo prizadetosti. Enajst otrok je iz Mestne občine Kranj. Za otroke skrbi pet specialnih peda-gogov, prav tol iko pomočnic vzgojitelj ic, logopedinja in (izioterapevtka ter dr. Veličkovičeva kot svetovalka razvojne medicine. Program združuje usposabljanje, izobraževanje in varstvo otrok, v njem pa opravljajo hospitalizacijo za-poslenih za vso Slovenijo, saj slovi kot najboljša strokovna ustanova te vrste v državi. H . ) .

KRANJ

Proračun "težak" 8,2 milijarde tolarjev

Svet Mestne občine Kranj je v sredo sprejel predlog prora-čuna za leto 2005, ki predvideva dobre 8,2 milijarde tolarjev prihodkov in nekaj več kot 9,4 milijarde tolarjev odhodkov. Negativno razliko nameravajo pokriti s proračunskim pre-sežkom iz preteklih let in po potrebi tudi z zadolžitvijo, ven-dar največ do 420 milijonov tolarjev. Za investicije bodo na-menili dobre 2,7 milijarde tolarjev, od teh 657 milijonov za gradnje na komunalnem področju, 502 milijona v zdravstvu, 379 milijonov v šolstvu, 102 milijona v kulturi, kjer je dobra polovica denarja predvidena za nakup osrednje knjižnice, skoraj 583 milijonov bodo dali za ceste in 215 milijonov tolar-jev za naložbe v krajevnih skupnostih. Razen tega bo kranj-ska občina prihodnje leto kot nepovratna sredstva namenila za naložbe še 1,3 milijarde tolarjev, in sicer 963 mili jonov tolarjev Komunali, preostanek pa javnim zavodom. H. ) .

Golfsko igrišče na grobišču Na območju načrtovanega golfskega igrišča ob brniškem letališču ležijo okostja mladih domačinov, ki so bili žrtve povojnih pobojev.

S I M O N Š U B I C

Spodnji Brnik - V občini Cer-klje želijo ob brniškem leta-lišču omogočit i izgradnjo golfskega igrišča s 27 luknja-mi. Predvidevajo ga ob začet-ku sedanje vzlemo-pristajal-ne steze v predelu Plane in Gorenje Gmajne. Igrišče z 18 luknjami naj bi uredili za-hodno od ceste Sp. Brnik -Vodice, dodatnih devet lu-kenj pa vzhodno od te ceste. Vse lepo in prav, a kaj ko si-cer dobro idejo kvari dejstvo, da na tem območju ležijo okostja mlad ih domačinov, ki so j ih po 2. svetovni vojni neusmiljeno pobili, njihova trupla pa enostavno zasuli.

Po pripovedovanjih naj bi na tem območju ležalo od tri-deset do štirideset trupel mla-dih fantov iz okoliških vasi, njihova okostja pa po eni raz-lagi ležijo ob 10. l ukn j i za-hodnega dela načrtovanega golfskega igrišča, po drugi pa ob šesti luknji. Krvavega do-godka do sedaj natančno še niso raziskali, so pa pred de-setimi leti pr ibl ižno tristo metrov stran postavili spo-menik v njihov spomin.

"Dokler bodo igrali po ko-steh, bom proti projektu. To n i golfsko igrišče, ampak barbarizem, zato oba svetni-

ka SDS predlagava, naj se projekt začasno ustavi, da se ne bo zgodila nacionalna sra-mota." je svetnik Milan Bu-čar (SDS) odločno nasproto-val kakršnemukol i posega-n ju na to območje, dokler okostij ne izkopljejo in j ih na človeku dostojen način po-kopljejo drugje.

Anton Kopitar (LDS) se je spraševal, kako da se v vseh preteklih letih vprašanje gro-bov še ni razrešilo. "Že v pr-vem mandatu je bilo na to temo izrečenih veliko besed in sklenili smo. naj se uredi.

postavili smo celo spomenik in še tega na napačni lokaci-ji. Ustavitev projekta ne daje nobene garancije, da se bo zadeva razreševala hitreje."

"Gre za državno ozemlje in spomenika bližje nismo mo-g i postaviti, ker država tega ni dovolila," je pojasnil pod-župan Miha Zevnik (SLS), k i m u je ozadje pobojev dobro poznano. Vroča razprava se je končala z njegovim predlo-gom amandmaja, po kate-rem bodo v občinski odlok o prostorsko tireditvenih pogo-j ih območja golfskega igrišča

zapisali pogoj inveshtorju. da mora pri izvajanju del poseb-no pozornost nameniti stro-kovni preverbi potencialne lokacije grobišč, k i se nahaja v delu obravnavanega ob-močja. ter zagotoviti ukrepe za zašdto oziroma prenos na primernejšo lokacijo še pred izdajo lokacijske informacije. "S tem bomo na to zemljišče dali plombo, zaradi katere gradnje igrišča ne morejo začeti, preden ni rešeno vpra-šanje grobov," dodaja Zev-nik. Osnutek odloka so svetniki nato sprejeli.

Kratka pot do proračuna STOJAH SAJE

Tržič - Na seji 22. decembra je tržiški občinski svet potr-d i l proračun za leto 2005. Svetnike opozicije je mot i l zlasti skrajšani postopek sprejemanja odloka, na kar so opozori l i že ob potrditvi dnevnega reda. V razpravi so poudari l i , da je hkratno razpravljanje o osnutku in predlogu proračuna brez

razprave v krajevnih skup-nost ih in društvih ter brez mnenja odbora za gospo-darstvo tvegano početje. Ugotovi l i so, da je vsako leto manj pril ivov od prvot-nega načrta. Tud i proračun za prihodnje leto so ocenili kot preobsežen glede pri-hodkov in nepregleden gle-de porabe. V osnutku so predvideU, da bodo dosegli dobre 2.38 mi l i jarde tolar-

jev prihodkov. Ker bodo od-hodki višji za skoraj 6.4 mi-lijona tolarjev in j ih čaka še plačilo 37 mi l i jonov tolarjev za kredit , bo p r iman jk l ja j presegel 43 mil i jonov tolar-jev. To l i ko denarja naj bi j im ostalo v letošnjem pro-računu. zato ne bi smelo bit i težav, je menila občin-ska uprava. Tak izračun so dopoln i l i le z eno spre-membo. po kateri bodo do-

datno namenil i 2.3 mi l i jona tolarjev za strokovno delo v športu, manj pa bodo pora-bil i za mednarodno sodelo-vanje. Ker ni bi l upoštevan noben predlog svetniške skupine LDS, sta v dvorani ostala le dva od osmih čla-nov te skupine. Oba sta se izrekla prot i spre jemu predloga odloka o proraču-nu 2005, večina pa je doku-ment potrdila.

Alllance of LIberals and Democrats for Europe Alllance des Ošmocrates et des Llbčraux pour TEurope

Skupina zavezništva lit)€ralcev in demokratov za Evropo

Vesele božične praznike, srečno Novo leto In obi lo zdravja v letu 2005 z željo, da bi se vsepovsod v EU poeutl l i dobrodošl i in doma, vam želi vaš evropski poslanec.

Jelko Kacin

Ifte Man. Mf r AU>e' Zi-rsntrKi «IVnitniu-a Fiiiofran PiiliaHmt. OflWr So ASPo^C I?. Kur B-ifl^rftiuurh

Hofer sporoča izvleček iz ponudbe

Mailberger donuče peneče vino suho. 0.751 buteljka f '

namMto SIT 1 .197

CALUOPE Grand Cuv6e Bamque avstnjsko kakovostno rdeče vino. 0.751 buteljka

' • * »T 8 8 5

€ 3 ^

Prosecco di Valdobbiadene DOC italijansko peneče vino, suho, 0,751 buteljka

lumMtosrrTVtO?

s^ 8 8 5 €3,69 canazat Kg

ALPENHOF svinjska pljučna ST ^ . lao

pečenka

•NarTnalo-nra so bile do 20.12.M naia vetmne prodalne etru

INVCON Chardonnay IGT SKilljansko belo vtno, suho. 0,751 buteljka

a, 8 3 7 €3,49

I Hofer

Pozna trgatev avstrijsko vrtiunsko vino, sladko, 0,3751 steklenk:a

im m -v.

Svinjski medaljoni cena za 1 kg

»T 1 . 9 1 6

N O V P i

Želimo vam lep praznik!

Prosecco Verduzzo del Veneto IGT italijansko peneče vino. suho, 0,75 i buteljka

Sushl-ribja specialiteta

gk>tx>ko zamrznjeno, v zavoju 190 g +13 g priloga

O V O !

ALPENHOF kare zrezki

cena za 1 kg

ar 1 . 7 9 7 € 7 ^

Lososov fllet gtoboko zamrznjen, :

2 kosa, v zavoju 250 g '

GUSTO ITALIANO originalni itailjanslci narezel narezek s salamo ali mortadelo, v zavoju 100 g oz. 150 g

N O V O l

ALPENHOF goveje meso za kuhane ali pečene zrezke

I v zavoju ca. 500 g cena z a l kg

r sa 2 . 8 7 6

! € 1 1 ^

www.hofer.at Ho(® KG SatiiKlt. Hol«t SlrnDe 1

Prodaja samo na konfin« porabnike. Vse cene se nanaSajo na izdelke brez dekoraciiskega matenala. Kavcite za steklenice nI. Cene vsebuiejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene Cene v SIT so samo informaUvr« m odvisne od valutnih razmenj. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!

JASNA PALADIN

KAMNIŠKI KURHAUS Med prvo svetovno vojno je prenehalo delovati tudi Društvo A J 20 pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico, leta ' 1919 pa je bilo črtano iz registra druStev.

Prva svetovna vojna je turizmu povsod napra-vila veliko škode. Tudi

hoteli na Bledu, v Bohinju in v Zgornji Savinjski dolini ter še marsikje so služili deloma kot bolnišnice, deloma kot vo-jašnice ali kot nastanitveni ob-jekti za oficirje in vojaške pi-sarne. Nasploh je bil zaradi vojne in njenih posledic naj-bolj prizadet Bled.

8. septembra leta 1918 so Hermanni, tedanji lastniki, zaradi posledic vojne in usta-

novitve nove države ter s tem novih meja dokončno obu-pali nad smiselnostjo Prašni-karjeve dediščine, tako da so preostanek kompleksa pro-dali tovarnarju Karlu Pollaku starejšemu.

Kljub dejstvom, da je bilo staro kopališče močno po-škodovano in zanemarjeno, da je še naprej pospešeno propadalo, da letoviščarjem in obiskovalcem Kamnika zaradi razpustitve tujskopro-metnega društva niso bile

omogočene nobene ugodno-sti in da je Kamnik izgubil prejšnji sloves, je novi lastnik imel nekaj upanja za oživitev kopališča, vendar obnove ni prevzel sam. Že leta 1919 je skoraj vso posest podaril konventu usmiljenih bratov iz Kandije pri Novem mestu, pod pogojem, da se tu odpre zavetišče za onemogle du-hovnike in obenem zopet oživi zdravilišče.

Konvent je obljubo želel' čim prej izpolniti, tako da je

že naslednje leto razglasil, da bodo s I. juli jem 1920 spet odprli kopališke obrate, obja-vili pa so tudi cene za plaval-ne in druge kopeli. Vendar je bilo treba objekte prenoviti.

Posest je bila velika, saj j i je pripadalo igrišče z drevesni-mi nasadi, kopališče s pripra-vo za tople kopeli, šest kabin s kopalnimi kadmi, blagajniški lokal z omaro za perilo, zdrav-niška soba, prostor s pripravo za parne kopeli in za poliva-nje, bazen s 14 kabinami, re-

stavracijski vrt, kopališki dom (prostori bivše restavradje s sobami in kijhinjo), kjer so leta 1924 še vedno stanovali železničarji; poleg tega vila Neptun, ribnik, glavni park, Dom sv. Antona (nekdanja vila Luiza), kjer je stanovalo nekaj usmiljenih bratov, go-spodarsko poslopje ter vrt.

Tako velika, a precej zane-marjena in propadajoča po-sest je zahtevala tudi veliko fi-nančnih sreiistev. Denarja je novim lastnikom zmanjkalo

že pri obnovi osrednjega po-slopja, k i so ga povečali, a do-gradili do strehe, naprej zara-di omenjenih težav ni šlo.

V časopisu Jutro 23. maja leta 1933 lahko preberemo naslednji komentar '

"Zbralo se je še toliko denar-ja. da se je stavba spravila pod streho in ometala. Zdaj stoji veliko poslopje sredi parka ob Bistrici že 7 let kot nekak skelet in izpostavljeno vsem vremen-skim ncprilikam in propada-nju pričakuje rešitev."

Popravljena grajska streha KRATKE NOVJCE

ŠKOF)A LOKA

Dražje parkiranje Občinsk i svetniki so na

zadnji sej« potrdi l i povišanje vrednost i točke za izračun komuna ln ih taks v obč in i . Te se plačujejo za uporabo javnih površin za gostinske in druge dejavnosti, parkira-nje vozil ter uporabo plakat-nih mest na javnih površi-nah. Vrednost točke je bila do sedaj 120 tolarjev (zad-njič so j o spremeni l i maja 2003), po novem pa je vred-na 130 tolarjev. B. B.

ŠKOFJA LOKA

Občina prodaja stanovanja

Župan Igor Draksier je na podlagi javnega zbiranja po-nudb občinskim svetnikom podal predlog za prodajo ob-činskih stanovanj. Upravičen-ci za odkup so najemniki ne-profitnih stanovanj za nedo-ločen čas, ki imajo poravna-ne obveznosti za uporabo stanovanja, imajo stalno bi-vališče v občini, da razpola-gajo s sredstvi za nakup sta-novanja in zoper njih ni vlo-žena tožba za odpoved na-jemne pogodbe. V prodajo niso vključi l i stanovanj v Frankovem naselju 743, Spodnjem trgu ga in službe-na stanovanja. Stanovanja bo ocenil sodni cenilec, s tem pa bo določena tud i končna cena, ki bo za 15 odstotkov nižja zaradi zasedenosti sta-novanj. Odkup bo nnožen tud i na obroke (obrestna mera 6,6 odstotka), kupec pa mora takoj plačati 40 odstot-kov kupnine, preostanek pa v največ desetih letih. Občina bo kupnino 25 stanovanj na-menila za gradnjo novih ne-profitnih stanovanj. B. B.

B o š i i A N BOGATAJ

Škofja Loka - V zadnjem me-secu je Občina Škof^a Loka zamenjala bobrovce na se-ve rnem t raktu gradu, na d rug ih del ih strehe pa so za-men ja l i poškodovane sne-golove, zato n i več nevarno-sti zamakanja oz i roma ne-sreče.

Tokratna investicija je bila vredna pribl ižno 5,3 mil i jona tolarjev, izvedlo pa jo je pod-jetje Tehn ik . H k r a t i so po-pravil i tudi poškodovane žle-bove. Z d e l n i m i obnovami gradu je občina začela že pred desetimi leti. Začeli so 2 obnovo ostrešja, nato so opravi l i celotno statično sa-naci jo gradu i n opornega zidu. Uredi l i so odvodnjava-nje, na enem stolpu fasado, v notranjosti pa še stopnišče in sanitarije. Skupaj je občina prispevala dobr ih 100 mil i jo-nov, isti 2Jiesek kot občina je

prispevala tud i država prek ministrstva za kulturo.

"Leta 2002 so se dela usta-vila, saj so poslanci najprej sprejeli sklep, da bi sofman-cerski delež države znašal v našem pr imeru le še 10 od-stotkov, hkrati pa so nas ob-vestili, da ne moremo kandi-dirati za državna sredstva, če je objekt v postopku denacio-nalizacije," nam je razložila Mateja Hafner Dolenc iz ob-činske uprave. Načrte za na-daljnjo obnovo ima občina že pripravljene. Načrti za fasa-do, k i je obrnjena proti me-stu. so že pripravljeni. Dela bi bila vredna 50 mi l i jonov to-lariev. a občina n i sposobna financirati 9 0 odstotkov. Kmalu b i lahko tudi aktivirali nov vhod v muzej , k i b i b i l poslej v severno vzhodnem stolpu, kar b i muzeju omogo-či) tud i odpr t je trgovine in ureditev garderobe. "Upam, da bomo že naslednje leto

Gradu so tokrat nadeli oziroma popravili streho, v pr ihodnje naj bi ga tud i oblekli. Foto Poloni MUkdr Bafdadn

lahko spet kandidirali na raz- na upravnem sodišču, vse pisu ministrstva za ku l turo skupaj pa se lahko vleče še za obnovo gradu. Postopek leta. Menim, da bo prevladala denacionalizacije je trenutno modrost in bo grad s luž i l v

pr id občine, muzeja in mi-nistrstva tudi v prihodnje," je še povedala Mateja Hafner Dolenc.

Izredne seje ni bilo Mengeški župan in svetniške skupine naj bi se sestali v januarju, ko naj bi govorili tudi o kadrovski problematiki v občinski upravi.

M A T J A Ž G R E G O R I Č

Mengeš - Mengešk i župan Tomaž Stebe n i uspel z na-meravanim skl icem izredne seje občinskega sveta, k i naj bi bila v ponedeljek. 20. de-cembra. Vodje strankarskih odborov oziroma list namreč

niso po t rd i l i udeležbe na seji. kjer b i uskladili i n spre-jeli letošnji proračun skupaj 2 rebalansom, namesto tega pa so že na redni seji prejšnj i teden zahtevali sklic izredne seje z drugačno vsebino.

Dvanajster ica od skupa j 19-članskega občinskega

sveta je namreč župana v odpr tem p i smu pozvala, naj skl iče izredno sejo, na kate-r i pa naj ne b i govor i l i o p roračunu za letošnje leto, k i b i ga župan Tomaž Štebe rad f o r m a l n o sprav i l pod Streho, ampak o kadrovski p r o b l e m a t i k i v obč insk i

uprav i , o sp re je t ju razvoj-n i h p rog ramov obč ine Mengeš v obdob ju od 2005 do 2 0 0 8 i n o o rgan izac i j i no t ran je rev iz i je porabe proračunskih sredstev. Sku-pina svetnikov opozarja, da je stanje v obč insk i uprav i zaskrb l ju joče, saj sta v enem le tu odšla že dva d i rek to r ja obč inske uprave od začetka decembra je ob čina zaradi izvolitve T o m a ža Stebeta za nadomestne ga poslanca državnega zbo ra brez poklicnega župana prav tako še n i znano, kdo bo podžupan. Več inska

opozic i jska skup ina je žu-pana opozor i la , da je skl ic i z redne seje z zah tevan im dnevn im redom tud i pogoj, da se udeleži jo nas ledn j ih redn ih sejah. Župan Tomaž Štebe pojasnjuje, da bo pro-uči l . a l i obstajajo pogoj i za skl ic i z redne seje i n da se bo glede dnevnega reda še poskusi l uskladi t i z l is tami v obč inskem svetu, kdaj bodo sedl i za m izo in se za-čeli pogovarjat i o pot i iz se-danje nedvomno hude kr i-ze na re lac i j i m e d občin-s k i m svetom in županom, pa za zdaj še n i znano.

Sušno sindikalno leto Slovenski sindikati, organizirani na državni ravni, so letos zapravili zgodovinsko priložnost.

O izgubljeni priložnosti za pravičnejšo sistemsko opre-delitev položaja slovenskega delavca in 2ajezitev socialne-ga razslojevanja v Dialogu piše predsednik Sveta go-renjsluli sindikatov Jože An-tolin. Piše tudi o pomladnih opozorilnih stavkah, protest-n ih shodih in zahtevah de-lavcev po povečanju plač. Sindikati so takrat enotno odločno zavrnili Ropovo ža-ljivo ponudbo po bedni eska-laciji plač v višini 5.000 tolar-jev bruto i n svoje zahteve ob-likovali v smislu dolgoročne-ga sistemskega urejanja po-ložaja slovenskih delavcev. Poleg zahtev po večjem zvi-šanju plač in sprejetju dogo-vora o postopnem približeva-n ju slovenskih plač plačam delavcev zahodne Evrop>e ter nadaljevanju panožnih poga-janj sta bi l i v ospredju še dve, za hitrejši i n pravičnejši raz-voj Slovenije zelo pomembni zahtevi. Ena je bila zahteva vladi po čimprejšnjem spre-jetju zakona o udeležbi de-lavcev na dobičku podjeti j, druga pa po sprejetju dogo-vora socialnih partnerjev o regulaciji menedžerskih plač. Ponujena min imalna enoma eskalacija plač v viši-n i 5000 tolarjev ni bila edina ovira za podpis plačnega do-govora, saj naj bi se z nadalj-

Z aprilskega protestnega sindikalnega shoda, od katerega so si delavci veliko obetali. Zaman.

n j i m i panožnimi pogajanji ta začetni znesek povečal. Bolj problematično je trikrat-no zaostajanje slovenskih de-lavskih plač za evropskimi, zato so povsem utemeljene zahteve po zmanjševanju razlik. Ni mogoče pristati na to, da bo Slovenija prepo-znavna le po n izk ih plačah delavcev, saj podatki kažejo, da B DP na prebivalca dosega že 77-odstotno povprečje Evropske unije.

In kaj je od velikih priča-kovanj dobilo slovensko de-

lavstvo? Malo ali samo malo manjše zaostajanje plač za rastjo živl jenjskih stroškov, saj je v glavnem samo sindi-katu Pergam uspelo kvali-tetno nadgradit i sramotno nizko izhodiščno eskalacijo 5.000 tolarjev, o izpolni tv i ostalih zahtev pa ne duha ne sluha.

Vlada in njena koalicija si v vol i lnem letu nista mogl i privoščiti, da bi se narašča-joči pomladn i delavski i n sindikalni pr i t isk i stopnje-vali in se morda sprevrgli v

prave prvomajske delavske proteste. Zato je vlada po-zvala sebi poslušno sindi-kalno centralo ZSSS in Go-spodarsko zbornico, da umir i ta vedno bol j napete razmere in podpišeta plačni dogovor. Jože Anto l in piše, da se je s tem slovenskemu delavstvu zgodila "sindikal-na izdaja", saj gre za podpis pomanjkljivega in za delav-ce škodljivega dogovora o poli t iki plač. Razen tega pa so se ostale sindikalne cen-trale odzvale mlačno.

Pravice za odpuščene delavce Konec novembra je Okrožno sodišče v Kranju začelo stečajni postopek v Planiki, stečajni upravitelj pa je vsem zaposlenim izdal odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

v Kranju bo za dokončanje proizvodnje stečajni upravi-telj Andrej Marine potreboval 80 delavcev, s katerimi bo sklenil pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Vsi delavd, k i bodo imeli delo v času stečaja, bodo za opravljeno delo preje-l i osebni dohodek, decembra pa po obljubah stečajnega upravitelja tudi odpravnine po zakonu o delovnih razmer-jih, kot delavci, k i dobijo od-poved iz poslovnih razlogov.

Planika že drugič doživlja stečaj: leta 1998 se je končal s prisilno poravnavo, brez dela pa je tedaj ostalo 750 delavcev. V zadnjih šestih letih se je šte-vilo zaposlenih zmanjševalo po programu trajno presež-nih delavcev in zadnje leto za-radi odpovedi iz poslovnih razlogov, tako da je bilo v Pla-niki do novembra letos zapo-slenih še 684 delavcev.

Kaj bo sedaj z delavd? Do-gajanju v Planiki je tokrat na-

menjena osrednja tema v Dialogu. O stečaju piše Adol f Sitar, k i omenja tudi sindi-kalno pomoč odpuščenim Planik in im delavcem, fi-nančno pomoč najbolj ogro-ženim, ki so jo izposlovali pri županih občin, od koder pri-hajajo delavd, in humanitar-ne akcije, katerih izkupiček bo namenjen delavcem, k i bodo ostali brez dela. Pravni-ca Jasna Erman pa piše o po-stopkih, k i se bodo v zvezi s

stečajem odvijali v prihod-nje. Delavci, ki j im je zaradi stečaja odpovedano delovno razmerje, se bodo najkasneje v }o dneh od odpovedi prija-vili na zavodu za zaposlova-nje, kjer lahko uveljavljajo pravico do denarnega nado-mestila. Uveljavljajo pa tudi pravice po zakonu o javnem jamstvenem in preživnin-skem skladu. V Dialogu ob-veščajo tudi o prijavi terjatev do stečajnega dolžnika.

dralkaiB in bralccm Corcnjskcgd glasa želimo vesele praznike in srečno novo leto 2005.

m 5VCT GOBEnJ5HIH SIOPIHRTOV

Ann/frfi-mri/ii »niihm' "'I ilvi fnije i .n .injifc.i.., tli» "t.*"'

S V E T G O R g n J 5 H I H S l f l D I H R T O V

Konfederai iju sindikatov VO Slovenije

Iz glasila članic Konfederacije Sindikatov

9 0 Slovenije

KRATKE NOVICE

Odpuščajo začasno zaposlene

Predstavniki Sveta gorenjskih sindikatov so na povabilo sindikata Iskraemeco ob koncu novembra obiskali to pod-jetje, in sicer zaradi govoric o pretresih, ki naj bi imeli za po-sledico večji obseg odpuščanja zaposlenih. Na sestanku so sodelovali jože Antolin, Jasna Erman in Aleš Pire s Sveta go-renjskih sindikatov, Jože Petek in Marko Roškar iz sindikata Iskraemeco ter delavski direktor Marjan Gašperlin, vodja ka-drovanja Stane Habjan i n namestnik predsednika uprave Kari Rozman kot predstavniki uprave. Sindikalisti so sled-njim prisluhnili pri izčrpni predstavitvi težav, ki jih povzroča globalno usmerjen trg. Klasični števci so cenovno na najniž-jem nivoju in niso več paradni konj podjetja, to sedaj dela na novih programih. V letu 2004 so zaradi začasnega pove-čanja naročil (dnevna proizvodnja števcev se je stoodstotno povečala) začasno zaposlili večje število delavcev, pogodbo o začasnem najemu delovne sile so v Iskraemecu sklenili s podjetjem ISS - Industrijske servisne storitve. Decembra pa je potreba po teh delavcih prenehala, saj se je proizvodnja normalizirala. V sindikatu, kjer so sicer s sodelovanjem za-dovoljni, pa so tokrat izrazili stališče, da je treba poskrbeti za vse zaposlene in da so začasno najeti delavci v enakem položaju kot redno zaposleni. Toda problem je širše narave in na potezi so sedaj sindikalne centrale. Podrobneje o sre-čanju v Iskraemecu v DiaSogu piše Jože Petek.

Preventivno okrevanje in letovanje

Sindikalni sklad pri Svetu gorenjskih sindikatov je za leto 2004 razpisal enotedensko organizirano okrevanje v slo-venskih zdraviliščih za 132 kandidatov. Zagotovil je toliko fi-nančnih sredstev, da je lahko pokril tretjino stroškov okreva-nja. Cene zdravilišč so različne, tako tudi plačilo Iz sindikalne-ga sklada, Tako bodo za leto 2005 za posameznega člana, ki ga bo članica predlagala za preventivno okrevanje, subvenci-onirali fiksni znesek, in sicer 30.000 tolarjev. Ostali del stro-škov pa se bo pokril tako, kot se bodo dogovorili v sindikatu podjetja. Januarja bo sklad obvestil članice o številu kandida-tov za letošnje okrevanje. SIcer pa sindikalni sklad posamez-nikom za letovanje prek sindikalne potovalne agencije Sindi-com prispeva pet odstotkov k ceni letovanja, oziroma največ 10.000 tolarjev. Podrobneje v Dialogu Adolf Sitar.

Trinajsta plača je - plača

Trinajsta plača, božičnica ali kakorkoli drugače imenova-na plača, ki se izplačuje konec leta in ne predstavlja redne-ga mesečnega izplačila, je plača. Tako trdi mag. Slavi Pirš, zaposlena pri Združenju delodajalcev Slovenije, ki v decem-brskem Dialogu to tudi podrobneje pojasnjuje. Nesporno je, da gre tudi trinajsta plača v delavčevo pokojninsko osno-vo. Peter Majcen k zapisu dodaja, da pa bodo žal te dodat-ne plače decembra deležni redki srečneži v zasebnem sek-torju, ki si bodo z dodatnim Izplačilom lahko malce polepša-li praznike. Nekateri pa bodo prejeli izplačila v obliki razlike do maksimalne vrednosti regresa za dopust, ki pa ni podvr-žen enakim dajatvam kot plača, zato ga med plače tudi ne moremo šteti.

Efektivni delovni čas

Zakon o delovnih razmerjih vsebuje določbo, da je osno-va za izračun produktivnosti dela efektivni delovni čas. Sled-njega zakon opredeljuje kot vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu In Izpolnju-je svoje delovne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zapo-slitvi. Torej to ni le čas, ko delavec opravlja delo, pač pa tudi čas priprave na delo in zaključnih del, čakanja na delo, pri-pravljenosti na delo na delovnem mestu In podobno. Na-tančneje efektivni delovni čas v sindikalnem glasilu Dialog pojasnjuje Jasna Erman.

GORENJEC MESECA NOVEMBRA 2004

Direktorica gledališča in astronom

Urška Alič Flajnik Marjan Prosen

V tednu pred izidom letošnje prenovljene 102. številke Go-renjskega glasa nam je glasovnice poslalo 166 bralcev in po-slušalcev, 115 za Marjana Prosena in 51 za Urško Alič Flajnik. Nekateri poleg imena zapišete tudi kakšno sporočilo - tokrat objavljamo eno za Urško: "Ljudje smo vedno bolj zamišljeni in žalostni, zato nam ogled komedije prav gotovo vsaj malo koristi," i n eno za Marjana: "Kolektiv OŠ Šenčur z Marjanom Prosenom že več let uspešno sodeluje. Njegova neizmerna energija je za nas vedno znova velik navdih."

Urška Alič Flajnik je iz Ljubljane, vendar deluje v Mengšu. Že sedem let je direktorica gledališča- Špas teater v Mengšu, k i navdušuje s svojimi predstavami in pobira nagrade : ^s t i pri komedijah. Mengeški Špas teater je v sedmih letih delova-nja pripravil deset uprizoritev, k i so j ih pred 400.000 gledal-ci ponovili nad tisočlaat.

Marjan Prosen z Javomika pod Joštom nad Kranjem je pro-fesor matematike in fizike, k i ju je poučeval na osnovnih in srednjih šolah. Razen tega je navdušen astronom in sodela-vec ljubljanskega observatorija na Golovcu. Napisal je več ma-tematičnih, fizikalnih in astronomskih učbeiiikov. Za svoje delovanje je letos prejel najvišjo državno nagrado za delo v vzgoji in izobraževanju.

Vaš glas pošljite z dopisnico na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ali po elektronski pošti na naslov info@g-glas.si ter s klicem na Radio Triglav ali Radio Gorenc.

Izžrebani glasovalci bodo nagrajeni z nagradami GORENJ-SKEGA GLASA, FRIZERSKEGA SALONA SILVA v TC Dolnov na Primskovem pri Kranju in TERM SNOVIK v Tuhinjski dolini.

Žreb je vabilo v frizerski salon namenil Ivanki Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur.

Tr i nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: )ulka Cuznar, Podkoren 29,4280 Kranjska Gora, Matic Bukovec, Višnarje-va 6,1215 Medvode in Iztok Premrov, C. revolucije 8,4270 Je-senice.

V terme Snovik pa sp povabljeni: Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode, Matevž Jenkole, Juleta Gabrovška 32, 4000 Kranj, Marija Višak, Poljska pot Radovljica, Lulca Završnik, Alpska 13, 4260 Bled, Stanko Juvan, Hafnerjevo nas. 99, 4220 Škofja Loka in Gregor Ferkulj, Deteljica 13, 4290 Tržič. Vstopnice vam bodo ob predložitvi osebnega dokumenta iz-ročili na blagajni term.

Novo leto prihaja. Planika odhaja

Delavci podjetja Planike

smo imeli že nekaj iskric sreče

v očeh, ko smo od predsednice

sindikata g. Jelice Kostadinove

izvedeli, da se lahko nadgamo obiska predsednika države go-

spoda Janeza Dmovika.

Po tihem smo začeli upati v

srečen razpiet družbe Planika,

toda ker se bližajo novoletni

prazniki in ker je Planika iz

Ljubljane oddaljena 25 kilome-

trov, si predsednik ne utegne

tega ogkdati.

Je to res prevelika razdalja,

da bi si to podjetje prišel ogledat

predsednik države in njegova

vlada. Res mo na koncu sveta.

Zamislijo pa naj se fsi, kC tako

razmišljajo, saj za sedaj še

imajo kruh in mesečni doho-

dek, vendar koliko časa?! Mi

pa smo na cesti brez vsega!

Upamo, da so na poti za

nami, saj po poročilih posluša-

mo vse mogoče nakupe, prosla-

ve, srečanja, predvsem v tujini,

nikomur pa ni mar za sloven-

sko gospodarstvo, ki umira kot

muhe enodnevnice.

Ali je to edina pot za samo-

stojno Slovenijo, za katero smo

se odločili leta J991, da se raz-

proda domače tovarne, delavce

pa postavi na cesto. Kaj naj po-

čnemo, ali naj klošarimo ali

prosimo miloščine ali naj kra-

demo? Pripravljeni smo poš-teno delati kot do sedaj. Ne mo-

remo vsi delati v politiki, mi

znamo delati čevlje!

Zavedamo se, da se držav-

ljane deli na revne in bogate,

na zaposlene in nezaposlene in

na pridne in lene. Res nas boli,

da nas nihče noče poslušati in

pomagati, da bi lahko dokaza-

li, da smo pridni slovenski dr-

žavljani, ki bi radi delali. Ne

prosimo miloščine, vendar pro-

simo le posluh odgovornih, da

ne razprodajo naših žuljev.

Kot smo na začetku omenili,

ima predsednica sindikata

podjetja Planika g. Jelica Ko-

stadinova vsa naša pooblastila

za pogovor z vami, seveda če

želite, da slišite še drugo stran

in če vam ime Planika nekaj še

pomeni. Usoda 68j zaposle-

nih, lahko mimo rečemo, je v

vaših rokah, saj je država ve-

činski lastnik. Vsa ta leta smo

v decembrskem času pričako-

vali dedka Mraza in Božička,

letos čakamo delovne knjižice

in odprto brezposelnost. Želeli

smo iudi vaš obisk, mogoče v

našo pomoč, mogoče pa samo

kakšno dobro besedo ob naši

katastrofi.

Želimo, da si vzamete vsaj

uro časa in nas obiščete v Pla-

niki. Seveda ne na novoletni

zabavi, ampak pri gašenju po-

žara, ki duši naša delovna me-

sta. Želimo se pogovoriti z

vami, ker vam zaupamo. Želi-

mo pa tudi, da si ogledate našo

proizvodnjo,

Še enkrat vas lepo pozdrav-

ljamo in vas z veseljem priča-

kujemo v Planiki.

Obupani delavci Planike in sindikat

Pojasnila o lokacijskem načrtu za DIRO

Avgust Mencinger, Gorenj-ski glas, 7. decembra 2004, stran 28

Radovljiški občinski svetnik

dr Avgust. Mencinger je bral-

cem Gorenjskega glasa pojas-

nil, zakaj nasprotuje gradnji

občinske deponije. Pri tem je

navedel nekaj podatkov o pro-

jektu Deponiranje in ravnanje

z odpadki Radovljica (DIRO),

ki jih želimo dodatno pojasniti.

Že iz odloka o lokacijskem

načrtu za DIRO. ki so ga spre-

jeli občinski svetniki, je razvid-

no, da je načrtovano odlagališ-

če podr^jska deponija treh ob-

čin. Gradnje odlagališča zato

ne načrtujemo začeti brez

ustreznega dogovora o sodelo-

vanju z blejsko in bohinjsko ali

drugimi občinami. Zato prera-

čun stroškov odlagališča zgolj

na število prebivalcev radovlji-

ške občine ni primeren. Čeprav

bi namesto naložbe K DI RO občanom zagotovili osemletno

brezplačno odlaganje odpad-

kov, kot za primeijavo navede

gospod Mencinger, pa še vedno

ostane nerešeno ključno vpra-

šanje: kam z odpadki po osmih

letih?

Zavedamo se, da izgradnja

lastne deponije ne predstavlja

rešitve za problem biorazgrad-

Ijivih odpadkov, kar smo ob

predstavljanju projekta tudi

poudaijali. Dejstvo, da po letu

2008 biorazgradljivih odpad-

kov ne bo več možno odlagati,

smo upoštevali tudi pri tehnič-

nih rešitvah za gradnjo novega

odlagališča. Tako je predvide-

no odlaganje v dveh Jazah, in

sicer odlaganje biorazgradlji-

vih odpadkov le do leta 2008,

kasneje pa samo še odlaganje

pretežno inertnih in le v majh-

nem odstotku biorazgradljivih

odpadkov. Na rešitve države o

načinu obdelave biorazgradlji-

vih odpadkov še čakamo in se

jim bomo ustrezno prilagodili.

Brez sistemske rešitve v lokal-

nih skupnostih ne moremo

sami rešiti tega vprašanja.

Ob upoštevanju predpisanih

okoljskih standardov pri načr-

tovanju in izgradnji odlagališ-

ča ter kasnge tudi samem obra-

tovanju ni razloga za bojazen

gospoda Mencingerja, da bo de-

ponija negativno vplivala na

podtalnico oziroma vodne vire.

V primeru drugega izraču-

na stroškov, in sicer za odlaga-

lišče za Savinjsko regijo je go-

spod Mencinger od skupnega

stroška za gradnjo odlagališča

najprej odštel nepovratna sred-

stva in potem izračunal obre-

menitev na občana. Tako pre-

prosto izračun stroškov ne gre

in tudi stroškov za DIRO v

tem trenutku ne moremo izra-

čunati na tak način.

Izgradnja DIRO Otok bo

draga tudi zaradi zagotavlja-

nja ekoloških in vseh varnost-

nih pogojev, med katere šteje-

mo tudi zahtevnost terena in

varnost proti zdrsu.

V okviru CERO smo si osem

let prizadevali za skupno loka-

cijo regijskega centra za ravna-

nje z odpadki. Da skupna lo-

kacija ni bila določena, zagoto-

vo ni posledica zamer gorenj-

skih županov. Na umestitev

injrastruktumih objektov v

prostor vpliva mnogo več dejav-

nikov, kot so krajani, krajevne

skupnosti, nevladne organiza-

cije, občinski sveti, komunalna

podjetja in drugi. Vendar

CERO regijskega koncepta ni

opustil, na podlagi danih mož-

nosti pa so se oblikovale podre-

gije. Te bodo v okviru CERA

ali samostojno izpolnile kriteri-

je za pridobivanje državnih in

evropskih sredstev.

Strinjamo x z dr. Mencin-

geijem, da bi bila regijska de-

ponija na/cenejša. Žal pa je

zanesljivo do leta 2008 in še

šje neuresnidjiva. Zato, če si

ne bomo sami pomagali, nas

bodo po tem letu že prizadele

evropske in državne kazni v

obliki novih in višjih taks.

Tako je DIRO po opisanem

konceptu del podregijske rešit-

ve, kar nam odpira možnosti

za uspešno kandidiranje na

državnih in evropskih razpi-

sih. Da smo ta projekt pripelja-

li od programa priprave uredit-

venega načrta do sprgetega h-

kacijskega načrta, smo potre-

bovali štiri leta. Sprejeti doku-

ment je ključen za umestitev

projekta v re^jski koncept, za

pridobivanje partneijev za nje-

govo izvedbo, za dogovaijanje

v okviru CERA in v okviru

Zgornje Gorenjske. Lokacijski

načrt namreč določa tudi okvir-

ne pogoje za gradnjo, na pod-

lagi katerih lahko izračunamo

natančngšo oceno stroškov po-

sameznih posegov v prostor.

Brez teh vhodnih podatkov

takšna ocerta ni možna, zato

doslej tudi niso bili možni kon-

kretni dogovori o sojinancira-

nju sosednjih ali drugih občin

ter podpis dogovora o sodelova-

nju s krajevnimi skupnostmi.

Zadnjo besedo pri gradnji bo

imel finančni izračun. Zato

smo se na občini tudi dogovori-

li, da bo jinančna konstrukcija

dodatno predstavljena na eni

izmed prihodnjih sej občinske-

ga sveta. ,

RADO PINTAK. vodja oddelka

za infrastrukturo. Občina Rado^jica

M I H A NAGUČ

GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 53

Politično razdeljeni most

Precej nenavadno f)oli-tično delitev, kakršna je v začetku 20. stolet-

ja vladala v Žireh, je po svoje doživel i n upodobil tudi po-znejši slikar Franjo Kopač. Kot mladenič je bil pravi "ga-unar", v zrelih letih ga je kot gimnazijskega profesorja v Splitu j)ogosto mučilo domo-tožje. Premagoval ga je s sli-kanjem domačijskih moti-vov in s pisanjem spominov na burna mlada leta.

"Približevala so se dežel-nozborske volitve. Žirovci

smo bili takrat razdeljeni na dve politični stranki. Kar je bilo na levem bregu Sore, to-rej v pravih Ž i reh in okoli-ških vaseh, je bilo 'črno'. Na desnem bregu, Stara in Nova vas, Dobračeva in Žirovski Vrh, smo bili pa liberalci ali 'mokrači', kakor so nas ime-novale starejše device in Ma-rijine hčere. Nekaj dni pred volitvami so švigali lovd gla-sov od hiše do hiše, sem in tja so si malo segli tudi v lase. ko so po trudapolnem delu splakovali prah po gostilnah. Zmaga je bila že prej zago-tovljena tako enim kot dru-gim. Orožniki so imeli polne

roke dela, da je šlo kolikor mogoče po redu in postavi. Tudi ob teh volitvah je vnete volivce čakalo presenečenje, ki je še bolj podžigalo volilne strasti. Kot sem omenil , je bila Sora politična meja; obe stranki pa je vezal dolg žirov-ski most, k i je bil lesen i n od starosti črn."

Tedaj se je talentirani sli-kar odločil, da naredi tisto, čemur so mnogo pozneje v istem stoletju učeno rekli land art. "Zadnji večer pred volitvami smo se za stvar dogovorili trije najzaneslji-vejši: Zunarjev Anžon, Vi-cov Janez i n jaz. Doma smo

si izposodil i velik zidarski čopič, pri Jesenkovem Luki smo našli škaf, na Ratajcev-ši pa apnico z lepim belim apnom, s katerim smo na-poln i l i škaf. Bilo je precej težko, tako da sva imela dva dosti nositi. Potili smo se s škafom po ov ink ih in gr-movju čez Bartelov log proti mostu, kamor smo srečno prispeli, ne da bi nas kdo vi-del. Tovariša sta se postavila na stražo vsak na svojem koncu mostu, jaz pa sem se z največjo naglico vrgel na delo ter v nekaj minutah po-belil polovico mostu, tisto na naši strani. Delo mi je šlo

kar hitro izpod rok, saj sem bil kos slikarja. Pobelil sem popolnoma okrajne držaje, podnice pa polil. Po konča-nem delu je škaf romal v Soro in ta ga je odnesla pro-ti Ledinici. Domov smo šli čez Goropeški grič, da ne bi koga srečali"

In kako je ta umetnišk i poseg polit ično učinkoval.' "Drugo jutro sem se radove-den odpravil v Žir i ; že od da-leč sem videl, da je bila naša polovica snežno bela, žirov-ska pa črna. Več l judi je ner-vozno hodilo po mostu, med n j im i sem videl tud i orožnika. Potuhnjeno sem

se vrni l domov. Kmalu se je raznesla vest. da so neke ba-rabe, podkupljene od mo-kračev. most ponoči prebeli-le. Niso pa mogli ugotoviti, kdo je to napravU, samo Je-senkov Luka je pogrešil škaf in apno. Orožniki so na vse pretege poizvedovali, a spet brez uspeha. Mi smo seveda molčali kot grob. boječ se plačila. Samo Žagarjev Franc je preklinjal, da so se iskre kresale, ker je moral cel most s krtačo poribati, da je spravil proč apno." Le kdo b i se danes še udejstvo-val na politični sceni na tako izviren način?

i'ilma.stanovnik(S>g-ghs.si

Poleti veslača, pozimi tekača Medtem ko naj bi naš najboljši veslač Iztok Čop ta konec tedna nastopil tudi na svoji prvi tekmi v smučarskem teku, pa se Luka Špik na nakup tekaške opreme šele pripravlja.

VILMA STANOVNIK

Ljubljana - Nihče n i dvomi l , da na tradicionalni slovesno-sti ob zaključku leta in vesla-ške sezone 2004, k i so jo v začetku tedna pr ip rav i l i v Ljubljani, največjih pr iznanj in naziva "posadke leta" ne b i prejela dobitnika srebrne-ga odličja v dvojnem dvojen na o l imp i j sk ih igrah v Ate-nah, Iztok Čop in Luka Špik, oba člana Veslaškega k luba Bled. Prav tako n i nihče dvo-mi l , da si priznanja za uspeš-no delo zaslužijo naši drug i veslači ol impi jc i , pa tudi sve-tovni ni la<linski prvaki v dvo jnem četvercu i n dobi t -n ik bronastega odličja iz sve-tovnega prvenstva m la jš ih danov Bine Pišlar ter seveda vsi drugi udeleženci največ-j ih tekmovanj, za kar so j i m stisnil i roke predstavniki po-kroviteljev i n vodi lni veslaški funkcionar j i na čelu s pred-sedn ikom Veslaške zveze Slovenije T o m o m Levovni-kom.

Bolj nas je zanimalo, kdaj se bo Iz tok Čop na tekaški tekmi pomer i l s konkurent i , saj je že dolgo znano, da je navduSen smučar tekač, k i je pred letošnjo z i m o večkrat "namigni l " , da se resno pri-

Iztok Čop in Luka Špik sta se ta teden zasluženo veselila še enega naslova najboljše slovenske veslaške posadke. 1 foro POLONAMIAKARBAIDMIN

pravlja za nastop na z imskih o l imp i j sk ih igrah v Tor inu . "Zame prvi špor l sicer še vedno ostaja veslanje, smu-čarskega teka pa sem se naj-prej lot i l kot dopoln i lnega t reninga veslanju, ker pa sem v n jem zelo užival, pa b i rad ugotovi l tudi , kaj lahko dosežem na tekmi. Prva, za-enkrat v domači slovenski konkurenci, me ta konec ted-na čaka na Pokljuki, za cil j pa sem si postavil nastop na

o l imp i jsk ih igrah v To r inu . To je seveda precej visok cil j, vendar pa je izziv treba ime-ti," pravi Iztok Čop, njegov partner v le tošnjem srebr-n e m o l imp i j skem čo lnu Luka Špik pa se za smučar-ski tek šele "ogreva": "Morda pa je smučarski tek res dobra stvar za pridobivanje kondi-cije in tud i jaz sem skleni l , da si letos nabavim tekaSko opremo. Seveda do sedaj iz-kušenj na tekaških smučeh

prakt ično n i m a m i n tud i o z imsk ih o l impi jsk ih igrah ne premišl jujem. Rad i m a m de-skanje, za kondic i jo pa tre-numo tečem okoli Blejskega jezera, delam z utežmi in si-midator jem veslanja."

Sicer pa se zadnja dva meseca naši najboljši veslači že vsak po svoje in tud i sku-paj pripravljajo na novo sezo-no, katere vrhunec bo sveto-vno prvenstvo na japon-skem.

Poslovili so se z zmago KOŠARKA

Hokejisti Acroni jesenic so v sredo zvečer zadnjič v tem letu zaigrali v domači dvorani in ugnali madžarske prvake AIbo Volan. Odločilni dnevi za usodo Tomaža Razingarja.

VILMA STANOVNIK

Jesenice - M i n u l o sredo so jeseniški hokejist i še zadnjič v tem le tu zaigral i na do-mačem ledu, slovo od navi-jačev pa je bi lo takšno, kot vse tekme v letošnj i jeseni, ko Jeseničani ne poznajo po-raza. V17. krogu inter hge so namreč madžarske prvake ugnali s 4 :0 (0:0, 4:0, 0:0), gole pa so dosegli T o n i Tišlar, Aleš Remar, Aleš Kranjc i n Tomaž Razingar.

Z novo zmago so Je-seničani še povečali vodstvo na lestvid inter lige, saj ima-jo s sedemnajst ih tekem "neverjetnih" 50 točk (zma-gali so vse tekme, eno po po-daljšku). Na drugem mestu je ekipa Aibe Volan, k i ima 27 točk, tret ja pa je Z M Olimpi ja, k i je v torek v hali T ivo l i s 4:1 (1:0, 1:0, 1:1) premagala Slavijo in ima 25 točk. Na četr tem mes tu je ekipa Dunajvarosa z 22 točkami, peta je Slavija s 20 točkami, zadn j i pa Med-

Tomaž Razingar čaka odločitev Iz Pardublc. /FOTO TINA DOKI.

veščalc z 9 točkami. Nasled-n j i k rog v in ter l i g i bo na sporedu v torek i n četrtek. Ekipa Acron i Jesenic bo v torek ob 18. u r i gostovala pr i Slavij i v Zalogu, prav tako v torek pa bo v Szekesfehervar-

ju tekma med ekipama Albe Volan in Dac - Invitelom. V četrtek se bosta v Zagrebu pomeri l i moštvi Medveščaka in Z M Ol impi je.

Kl jub zmagovalnem n i zu Jeseničanov pa te dn i n i lahko najbol jšem strelcu v inter l igi Tomažu Razingar-ju, saj se m u moštvo čeških Pardubic, s kater im ima pod-pisano pogodbo, še n i odrek-lo, Tomaž pa želi sezono nadaljevati na Jcscnicah. Ker še n i znano, kaj bo z usodo NHL, predvsem pa. ali se bo tekmovanje sredi januar ja začelo (in ali bodo nato v Par-dubicah Tomaža zahtevali nazaj), sta včeraj na Češko odpotovala predsednik H K Jesenice dr. Slavko A ž m a n i n Branko Jeršin. V Pardu-bicah se bosta, skupaj z nov im st rokovnim direktor-jem jeseniškega kluba Fran-tom Vibomyem, skušala do-govoriti za podaljšanje igran-ja Tomaža Razingarja na Je-senicah, oz i roma razumno odškodnino zanj.

KRANJ

Spet za las ob zmago

v tekmi n . kroga državne-ga prvenstva v i . A S KL so ko-šarkarji Triglava izgubili proti novomeški Krki 2 89:84. Naj-boljša strelca pri Triglavu sta bila Miha Fon s 27 in Men-sud Julevič z 19 točkami, pri gostih pa Vladimir Anzuiovič s 24 in Milan Parezanovič z 21 točkami. B. T.

VABILA, PRIREDITVE

Hokejski veier na Bledu - Čeprav Bled v zadnjih dveh sezo-nah n ima svoje članske ekipe, pa je še vedno v drug ih k lubih akt ivnih veliko igralcev, k i so nekdaj igral i za ekipo H K Bled. Tako oni kot rekreativci se bodo srečali jutr i , v soboto, ko bo v športni dvorani na Bledu tekma Bled vzhod : Bled zahod. Za-čela se bo ob 19.30. V.S.

7. Pokal Loka v k u j a n j u - Kegljaški k lub Termo Polet je tud i letos organizator tradicionalnega tekmovanja za Pokal Loka. Začelo se je že 7. decembra, odloči lni obračimi pa keg-Ijače čakajo to nedeljo, 26. decembra, popoldne na kegljišču športne dvorane na Podnu. Zvečer bo slovesna razglasitev najboljših. V.S.

Tr is tar vaterpolski t u r n i r v K ran ju - Od ponedel jka do srede bo o l imp i j sk i bazen v Kranju gost i l mednarodn i va-terpolski t u rn i r Tristar. V ponedeljek bo prva tekma ob 18. u r i med ekipama Ital i je i n Jadrana, ob 19.30 pa se bosta po-mer i l i ekip i Slovenije i n Francije. Torkova prva tekma ob 18. u r i bo med ekipama Jadrana i n Franci jo, ob 19.30 pa še m e d Slovenijo i n Ital i jo. V sredo bosta ob 9.30 igral i moštvi I tal i je in Francije, ob 11. u r i pa še Slovenija in Jadran Her-cegnovi. J.M.

Športnik leta v Cankarjevem domu - V začetku decembra smo slovenski športni novinar j i z anketo izbirali najboljše slo-venske športnike, športaice in ekipe minulega leta. Slavnost-na prireditev s podelitvijo priznaj lx) v ponedeljek, 27. decem-bra. ob 19.30 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljub-l jani, V.S.

Košarkarski spored - V12 . krogu i . A SKL bo ekipa Triglava v nedeljo gostovala pr i Elektri, v 11. krogu i. B SKL pa se bo ekipa Loka kave v dvorani na Podnu v nedeljo ob 19. u r i po-meri la z ekipo Fragmata. V.S.

ROKOMET

ŠKOF)A LOKA

Milenko ZiherI novi podpredsednik

Na izredni skupščini rokometašev škofjeloškega Terma, ki jo je več kot tr isto članski športni kolektiv združil s prijet-n i m družen jem ob koncu uspešnega leta, ko je članska ekipa prvič zaigrala tud i v evropskem pokalu, so sprejeli od-stopno Izjavo dosedanjega podpredsednika Boštjana Šifrar-ja. Na njegovo mesto so soglasno izvolil i Milenka Ziherla. Predsednica škof je loških rokometašev še naprej ostaja Zvonka Košir. V.S.

LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA

SLOVENIJE

V a m In v a š i m na jb l i žn j im ž e l i m o o b i l o m i ru in zas l uženesa

p o k o j a V m i r n e m o z r a č j u b o ž i č n i h in n o v o l e t n i h p razn i kov ,

v le tu 2 0 0 5 pa z d r a v j a in ve l i ko n o t r a n j e moč i , d a b i skupa j

z m o s l i še v e č in b o l j e zase ter t u d i za d r u s e .

M e s t n i o d b o r LDS Kranj

LU*«J.i»Juni9»»«« r<giic>M<] »»UMn

KRIMINAL

BRNIK

Ponaredek v brezcarinski prodajalni

Neznani kupec je v sredo popoldne v brezcarinski proda-jalni na brniškem letališču vnovčil ponarejen bankovec za 10 evrov s serijsko številko V 04473594735.

CODEŠIČ

Tat v hiši

v sredo zvečer je neznanec v lomi l v stanovanjsko hišo na Codeš iču pri Škofj i Loki. Odnesel je mob i l n i te lefonski aparat ericsson Z600 , bančne kartice in 20.000 tolarjev go-tovine.

JESENICE

Ogenj na balkonu

Policist i bodo kazensko ovadi l i neznanca, ki je v ponedeljkovi noči izstrelil neznani pirotehnični izdelek na balkon stanovanjskega bloka na C. maršala Tita. V požaru je nastalo za najmanj 300.000 tolarjev škode.

KRAN)

Vlomil v štiri avte

Nekdo je v noči na ponedeljek v lomi l v štiri osebna vozi-la, parkirana v podzemnih garažah na Planini. Na vseh je razbil stekla na vratih, pobral pa avtoradie. Skupne škode je za pribl ižno 150.000 tolarjev.

RADOvgiCA, ZGORNJE BITNJE

Tolarji tn evri

Iz pisarne Zavoda za gozdove je neznani vlomilec ukradel 900 .000 tolarjev in 2 0 0 0 evrov gotovine. Denar je našel v pisarni. Krajo so opazil i prejšnji petek zjutraj.

Še bogatejš i plen pa je v soboto ubral v lomi lec v stanovanjski hiši v Zgorn j ih Bitnjah. Odnesel je pr ibl ižno 10.000 evrov in 250.000 tolarjev. H . ) .

ŠKOFJA LOKA

Zagorel zaboj ob peči

v torek zvečer je lastnica v kur i ln ic i stanovanjske hiše pri Sv. Duhu zakurila v peči na trda goriva. Približno ob pol deset ih je zaznala d i m . Poklicala je soseda in gasilce. Že pred n j ihov im pr ihodom je ogenj sama omeji la, do kon-ca so ga pogasili gasilci. Do požara je prišlo, ker se je vžgal lesen zaboj ob peči. V kurilnici je za najmanj 100.000 tolar-jev škode. H. J.

TRŽIČ

Rdeča Tržiška Bistrica

v sredo dopoldne je bila Tržiška Bistrica pri tovarni BPT obarvana rdeče. V tovarni so potrdi l i , da je v reko "ušlo" barvilo, ki pa ne vsebuje nevarnih oz i roma strupenih snovi, so sporočil i iz regijskega centra za obveščanje. Posredovan-je zato nI bilo potrebno. H. J.

Pihalni orkester Alpies Železniki čtlnlka 54,422» ZchmM

BOŽiČNONOmeTHi KOHCBRT ¥ Mite/Jo, 2f. ^tctmbra,

ob 20. uri * iptrtn/ ¥ Žtftmfm

Gostje koncerta Ijodo: možorete Mažoretnega društva Železniki, nonet Jubllote In Igralec Janez Škof.

Program bo povezoval Jure SeSek.

Vstopnice so v predprocJajl: v diskontu Mercator na Češnjlcl, trgovinoh Tuš v Selciti in Dolinca na Češnjlcl ter pri članih orkestra.

PRISRČNO VABUENII Mbeniki ¥s«m ietim* prtjitnt prtiaikt, sreit,

zilnnjt /«ta4l»¥»tjst»t r Htvtm letv 2005.

Gorenjski Glas

Zdrava pamet je zmagala Dvoma o tem, kakšne komplete prve pomoči je treba uporabljati po i. januarju, je konec, domžalska Tosama je tokrat potegnila kratko.

MATJAŽ GREGORIČ

Kranj - Z dopolnitvi jo pravil-nika o kompletu za prvo po-moč. k i spada v obvezno opremo m o t o r n i h vozi l , je konec dvomov o tem. al i p redp isom ustrezajo samo novi ali tud i dosedanji kom-pleti. Prah se je dvignil zara-d i prvotno sprejetega pravil-nika, k i ga je podpisal zdaj že nekdanji minister za promet Marko Pavliha, tam pa je bilo zapisano, da morajo b i t i vsa motoma vozila opremljena s k o m p l e t o m prve pomoč i z dopolnjeno vsebino.

Ol je na ogenj so p r i l i l i v domžalski Tosami. k i je sku-paj z A M Z S javnosti pred-stavila spremembe skupaj z in fo rmac i jo , da so že pri-pravljeni na povečano proiz-vodnjo. skladno s tem pa so si obetali tud i znatno poviša-nje pr ihodkov, ka j t i nov i komple t je od dosedanjega tud i občutno dražji. Vendar so se takoj zatem oglasi l i tudi na Direkci j i RS za ceste in v sporoči lu za javnost po-jasnil i. da "začetek uporabe tega pravi ln ika ne pomeni , da bo treba po i . j anua r j u 2005 zamenjat i vse komple-te za prvo pomoč, k i so se-stavni del obvezne opreme vozil, ampak to. da bodo pro-izvajalci obvezani na t r gu

ponud i t i take izdelke, k i bodo skladni z nov im pravil-n ikom." S tem so očitno pre-h i te l i dopolni tev pravi lnika in v Tosami so, prepričani v

, svoj prav, začeli z oglaševa-n j e m novega kompleta prve pomoč i . To pa je zmot i lo Zvezo potrošnikov Sloveni-je, k i je Tosamo prijavila trž-n e m u inšpektoratu zaradi domnevno zavajajočega oglaševanja.

Piko na i pa so pr i t i sn i l i tudi na prometnem ministr-stvu z dopolni tv i jo pravilni-

ka. k i je začel veljati 17. de-cembra. V njej je jasno zapi-sano, da morajo bi t i s kom-pleti, k i ustrezajo novemu pravilniku, opremljena vozi-la prvič registrirana po i . ja-nuar ju 2005, za ostala pa mora bi t i vsebina kompletov usklajena najkasneje do i . ja-nuar ja leta 2008 . Min is t r -stvo torej n i samo določi lo obveznega nakupa novega kompleta, ampak tudi dolo-čilo. da n i nu jno kupovati no-vega kompleta, ampak le do-polnit i vsebino.

Tosama, k i je v povečani proizvodnji novih kompletov vozi l videla svojo poslovno priložnost, naj b i zdaj utrpe-la poslovno žkodo. Ob vsem je treba omeni t i t ud i to, da domžalska tovarna sanitet-nega materiala seveda še zdaleč n i ed in i ponudn i k kompletov prve pomoč i za motoma vozila. Še celo več: uvoznik i avtomobilov pogo-sto embalažo i n vsebino kompletov kupujejo pr i raz-l ičn ih dobaviteljih, ker je to občutno cenejše.

Tosamin komplet prve pomoči ni edini, ki ustreza novemu pravilniku, do 1. januarja 2008 je treba uskladiti vsebino že obstoječih.

Varujte se lopovov Na novoletnem srečanju z novinarji je direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin opozoril na samovarovanje ljudi pred vlomilci.

HELENA JELOVČAK

Kranj - Število vlomov se je letos v Sloveniji povečalo pri-b l ižno za polovico. Gorenj-ska pr i tem n i izjema. Ven-dar pa. je v sredo dejal Jože Menc in , je raziskanost teh kazn iv ih dejanj ostala na enaki ravni , kar naj b i b i lo dobro. Dobra je tud i ocena rednega nadzora ministrstva za notranje zadeve. Nadzor-n i k i so temel j i to pregledali vseh 22 področij dela uprave i n kar na osemnajst ih so delo ocenil i za zelo dobro.

Pred n a m i so božični in novolemi prazniki, ko bodo tudi številni Gorenjci za kraj-ši ali daljši čas zdoma. Zad-nje čase so k r im ina l i s t i in pol icist i obravnavali vrsto vlomov v stanovanjske hiše,, poslovne objekte in osebne avtomobi le po vsej Gorenj-ski, največ pa na območ j ih Kranja, Škofje Loke in Tržiča.

Vlomi lc i v hiše izkoriščajo odsotnost stanovalcev in pra-v i loma že v zgodnj ih večer-n ih urah, ko se stemni, vlam-Ijajo, poberejo denar in druge vrednejše stvari. Kriminal ist i ugotavljajo, da lopovi pred v lomi hiše opazujejo, prever-jajo, ali so prižgane lud , ali se v hiSi kdo giblje, skratka, pre-pričajo se, ali je prazna ali ne. V laml ja jo tako, da navrejo vrata ali okna ali z lomi jo vlož-ke c i l indr ičnih ključavnic. V hiše prihajajo tud i skozi ne-zaklenjena vhodna vrata, saj marsikater i Gorenjec sploh ne pomisl i , da vsi niso tako pošteni, kot je sam, ko "sko-či" na kiatek sprehod s psom ali klepet k sosedu.

Podobno na ivn i so tud i številni lastniki osebnih avto-mobilov. k i na v idn ih mestih v avt ih puščajo torb ice, de-narnice, prenosne računalni-ke i n druge stvari. Vse to za-mika tatove, k i običajno sko-

zi razbito steklo sežejo po "razstavljeno" blago.

Policisti opozarjajo za nuj-nost samozaščirnega ravna-nja l judi. Priporočajo, da hiše

zaklepajo, še posebej tedaj, ko odhajajo zdoma, da v nj ih puščajo prižgane luči, se do-govorijo s sosedom ali sorod-n ikom, da j im bo med daljšo odsotnostjo prazni l poštni nabira ln ik Prav tako naj v vo-zi l ih ne puščajo vrednih stva-ri, vozila pa, če je le mogoče, parkirajo na osvetljenih me-stih. Policisti še dodajajo, da v pr imeru, če se okrog nj ihovih domov sukajo suml j i v i t ipi , takoj pokličejo 113,

Čigave so ukradene stvari • Kriminal ist i iz sektorja kriminal-istične policije zaradi suma, da je v lomi l v več stanovanjskih hiš, obravnavajo 20-letnega Preddvorčana. V hišni preiskavi so zasegli več predmetov, ki j ih je nakradel, za nekatere od nj ih doslej niso uspeli najt i pravih lastnikov. Če za katerega s fotografi je menite, da je vaš, pokličite na policijo. H. J.

GG Razaledi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ^ ^ ^ ^

Pred vami je nova, sodobna podoba našega in vašega časopisa. Nastajala je med vizijo in pogumom. Med resničnostjo in željami. Resničnost je, da je gorenjski medijski prostor čedalje bolj zasičen. Želja je, da se v tem prostoru čim bolj razširimo in postanemo zanimivi tudi za mlade.

_OKa na novica e Kra ica • •

M A R I J A V O L Č J A K , O D G O V O R N A U R E D N I C A I N D I R E K T O R I C A G O R E N J S K E G A GLASA

Novo obliko 4

smo preizkusili v upokojenski

prilogi in moram reči, Ji««-

da je bila izjemno dobro sprejeta. Precej

starejših ljudi je poklicalo in reklo, končno lahko časopis lažje beremo.

Dobro so sprejeli to

svežo, mladostno podobo in

upam, da bo privlačna

tudi za mlajše bralce.

MARJETA SMOLNIKAII

Brez dvoma se je v minalih

tridesetih letih, odkar ste

pri "hiši", marsikaj spreme-

nilo, časopis pa je ostal v

bolj ali manj prvotni obliki.

Kaj vas je v o ^ o v to, bom

rekla, revolucionarno spre-

membo?

"Časopis je 'živa' stvar, vedno se kaj spreminja. Na-bralo se je veliko rubrik, Id so pri urejanju časopisa včasih moteče. Lahko bi rekla, da je bil časopis doslej malo raz-metan in da smo ga pospra-vili, če se izrazim po domače. Pospravili smo ga v štiri ča-sopisne svežnje, novo grafič-no podobo pa narekuje sodo-bni utrip življenja. Upam, da bomo s tem pridobil i tudi mlajše bralce. Navsezadnje si to želijo vsi časopisi."

Bralne navade se v človeku

zakoreninijo tako kot, deni-

mo, jutranji klepet ob kavi-

ci. Zato je prenova časopisa

vedno tvegana. Bralci jo

sprejmejo ali zavrnejo. Ker

je tik pred zdajci, ste verjet-

no na trnih?

"Priznam, da je bila odloči-tev zelo težka, zorela je več kot leto. Dobro je bilo treba premislit i , kaj narediti. Če bralci spremembe ne bodo sprejeli, je bilo vse zaman. Brez bralcev časopisa ni. Novo obliko smo preizkusili v upokojenski prilogi in mo-ram reči, da je bila izjemno dobro sprejeta. Precej starej-ših l judi je poklicalo in reklo, končno lahko časopis lažje beremo. Dobro so sprejeli to svežo, mladostno podobo in upam, da bo privlačna tudi za mlajše bralce. Morda bo zaradi nove podobe na začet-ku nekaj zadrege, kje kaj naj-ti. Ker pa je časopis zelo pre-gleden, bo ta zadrega kmalu minila."

Odlomili ste se za Jerneja

Stritarja, za mladega, še ne-

Marija Volčjak /FOTO TINADOKL

uveljavljenega oblikovalca.

Zakaj prav on in ne morda

kdo z Gorenjskega?

"Namenoma sem se odlo-čila za mladega oblikovalca. Ker sem hotela imeti svež ča-sopis. Svež pristop. Prav tako namenoma sem se odločila za oblikovalca, k i n i Gore-njec. Kratko malo nisem že-lela, da bi bil obremenjen s predsodki in preteklostjo. Prepričana sem, da smo do-bro izbrali in da smo naredi-l i lep časopis. In tega se bomo držali. Kot rečeno,

hišo smo pospravili, zdaj moramo skrbeti, da bo po-spravljena tudi ostala. Kar je prav tako zahtevno."

Časopis ste pospravili v

tako imenovane svežnje. V

čem se razlikujejo od pri-

log?

"Nasploh se tisk razvija v to smer. Za razliko od prilog so svežnji tematski. Tako si lahko vsak vzame sveženj, ki ga zanima. Kar pomeni, da

lahko vsa družina bere časo-pis istočasno. Tu j i časopisi gredo tako daleč, da imajo svežnji tudi samo štiri strani. Seveda m i tako daleč še ne bomo šli. Namesto dveh bo imel časopis štir i svežnje. Zahtevnejšim bralcev so na-menjeni Razgledi, k i se bodo enkrat na mesec prelevili v Snovanja, dodani bodo pet-kovi števUld. Zabavi je name-njeno Razvedrilo, k i bo doda-no torkovi in petkovi številki. Veliko več kot doslej bo 'lokalnih' strani, saj je lokal-na novica vendar kraljica. Pregledno bodo urejene, od severa proti jugu oziroma od Kranjske Gore do Žirov in Moravč, da bodo bralci hitre-je našli novice iz svojega kra-ja. Več kot doslej bomo ob torkih pisali o športu in re-kreaciji, cela stran bo name-njena otrokom, še ena mla-dim. Pričakujem, da bo tor-kov športni sveženj zametek ponedeljkove številke Go-renjskega glasa."

Bo potemtakem ponedelj-kova številka zametek regi-onalnega dnevnika?

"Verjetno bomo najprej poskusili izhajati trikrat na teden. Mislim, da je postopni prehod na dnevnik manj tve-gan, da bi ga tudi brald lažje sprejeli."

Format Gorenjskega glasa ostaja isti, kaj pa njegov ob-seg?

"Obseg se bo povečal za osem strani. I n kar je zelo pomembno, nič ne bo draž-j i "

Televizijske sporede ste "pospravili" v Razvedrilo. S tem se ukinja TV okno. Se priloga med Gorenjci n i prijela?

"Ja, to prilogo ukinjamo in priznam, da je bila odločitev težka. Po eni strani so se bralci na TV okno navadili, po drugi pa je bilo nanj veli-ko pripomb. Namreč, lokal-ne televizije i n kabelski pro-grami postajajo čedalje bolj zanimivi. Teh sporedov pa v TV oknu ni, saj je narejen za vso Slovenijo."

Kakšno usodo ste namenil i mesečniku Moja Gorenjska i n Letopisu?

"Moja Gorenjska bo izha-jala šestkrat letno, za vsa go-renjska gospodinjstva, po-udarek bo na zgodbah in re-portažah. Letopis bo ostal, seveda tudi lokalne priloge, k i so se zelo dobro 'prijele'."

V čem je bil problem, da n i uspel projekt regionalnih dnevnikov, k i ste ga načrto-vali skupaj z Delom?

"Premalo so bile upošteva-ne zelo različne razmere v posameznih slovenskih po-krajinah. Primorci so šl i sami pogumno v dnevnik, za kar j im čestitam. Verjetno bodo uspeli, saj Primorska nima toliko dnevnega časo-pisja kot Gorenjska. Med

vsemi pokrajinami je prav Gorenjska z dnevnim ti-skom najbolj zasičena, kar je zaradi bližine Ljubljane ra-zumljivo. Zato nas na Go-renjskem čaka veliko bolj trda pot do regionalnega dnevnika."

Nekateri o gorenjskem dnevniku dvomijo kratko malo zato, ker naj bi bilo za dnevnik v tem prostoru pre-malo novic, informacij. Se na Gorenjskem res tako malo dogaja?

'To sploh ne drži. Dogod-kov je vedno dovolj. Saj po-znate tisto šalo, da je dogod-kov ravno toliko, kolikor j ih gre v časopis. Vprašanje je, ali bodo ljudje časopis kupo-vali ali ne. Problem je tržni, ne informacijski. Postaviti se je treba v kožo Gorenjca, k i je že naročen na dnevni časo-pis, in takšnih je veliko."

Časopisom naklade padajo, kako se "drži" Gorenjski glas?

"Z veseljem lahko povem, da nam je letos uspelo usta-viti padanje naklade."

Katere novosti v bližnji pri-

hodnosti še pripravljate?

"Pripravljamo nove priloge in knjige, še več bo akcij za naročnike."

Zakaj ste se odločili "revo-lucijo" izpeljali prav danes, torej 23. decembra?

"Ker božič pomeni rojstvo, novo leto pa nov začetek, skupaj z našimi naročniki smo pričakali izid prve nove številke Gorenjskega glasa. Prireditev se je začela ob os-mih zvečer, ko je časopis na-tisnjen, nato ga v poštnem centru ponoči še naslovijo in razdelijo med gorenjske poš-tarje, ki ga zjutraj raznesejo. Več kot tisoč vabil na priredi-tev je bilo zelo hitro razdelje-nih, morda bo postala tradi-cionalna."

POGOVOR Razgledi

Nova vizualna podoba Gorenjskega glasa je delo Jerneja Stritarja, absolventa Akademije za likovno umetnost, oddelek za oblikovanje. Pri svojem ustvarjalnem delu je iskal mejo med klasično in tabloidno podobo časopisa. Podobo, ki že navzven kaže višji kakovostni razred medija.

Simfonija, l<i jo morajo zaigrati drug J ' J ^ w

JERNEJ STRITAR, O B L I K O V A L E C

Za gorenjsko pokrajino

in značaj je značilna

ostrina. In zdelo se mi je

prav, da to ostrino

poišče m v osnovnem črkovnem

izboru logotipa. Odločil sem

se za tako imenovano

serifno tipografijo, z izjemno

ostrimi šerifi, v katerih lahko prepoznamo

značaj gorenjskega

človeka in hkrati tudi pokrajine.

MARJETA SMOLNIKAR

Kako ste se projekta lot i l i oziroma iz česa ste izhajali?

"Reči moram, da mi je bil kot Ljubljančanu precejšen izziv spustiti se v notranje polje delovanja lokabiega ča-sopisa in na vizualni ravni postaviti platformo, iz katere lahko Gorenjski glas na eni strani deluje kot sodobni ev-ropski lokalni časopis, na drugi pa ta lokalni značaj preseže. Se pravi, poseže na ves slovenski trg oziroma se razvije v dnevnik. Za začetek sem izdelal splošno analizo obstoječega časopisa. Z di-rektorico in odgovorno ure-dnico Gorenjskega glasa go-spo Marijo Volčjak ter ostalo ekipo smo potem skupaj pri-šli do nekaterih zaključkov. Denimo, časopisna podoba se že leta ni spremenila in to je za čas nenehnih vizualnih sprememb na medijskem področju neprimerno. Dej-stvo namreč je, da mora uspešna blagovna znamka, kar Gorenjski glas je, tudi na vizualnem področju slediti sodobnemu utr ipu. Torej, moje osnovno v o ^ o pri sno-vanju koncepta je bilo vzpo-staviti oblikovno infrastruk-turo, na kateri bo lahko časo-pis prešel na zasnovo dnev-nika. Če se bo, seveda, nekoč v prihodnje to izkazalo za po-trebno in primemo." Kaj vas je zdaj že v nekdanji zunanji podobi Gorenjske-ga glasa najprej in najb&lj zmotilo?

"Človeku najprej pade v oči logotip. Ko ga snuješ, vedno razmišljaš, komu in čemu je namenjen. Iz pov-sem likovnega, vizualnega stališča sem opazil, da razpo-tegnjena oblika obstoječega znaka, torej logotipa Gorenj-ski glas prej sodi v Prekmur-je kot na Gorenjsko. Zelo razpotegnjena oblika obsto-ječega logotipa vzbuja obču-tek širine, ne pa višine, kar je diametralno nasprotje Go-renjski. Za gorenjsko pokra-j ino in značaj je značilna ostrina. In zdelo se m i je prav, da to ostrino poiščem v osnovnem črkovnem izboru logotipa. Odločil sem se za tako imenovano serifno tipo-grafijo. z izjemno ostrimi še-

rifi, v katerih lahko prepozna-mo značaj gorenjskega člove-ka in hkrati tudi pokrajine.

Se nekaj je treba j>ovedati o logotipu Gorenjski glas. Če nekoliko karikiram, je bila nekoč človekova zaznava do-ločena s potovalno hitrostjo kočije; ko so se ljudje v kočiji vozili mimo nekega izveska v obliki grba z dvema panterje-ma, sabljami in dmgimi ele-menti, so imeli čas dojeti ce-loten grb. Zaznava sodobne-ga človeka je skrajšana na ne-kaj sekund: ko drviš z avto-mobilom sto kilometrov na uro, takšnega grba n i t i ne opaziš. Zato so vsi znaki v svojem vizualnem izrazu zelo poenostavljeni. Definici-ja sodobnega znaka je pre-prostost. Prišel sem do za-ključka, da ena od značilno-sti besede Gorenjski i n Glas ponuja dva velika g-ja, k i ju je mogoče uporabiti. Če odvza-memo vse druge črke, dobi-mo kratico GG. k i je lahko skrajšava osnovnega logoti-pa. Novi logotip Gorenjskega glasa obstaja zdaj tudi v skrajšani obliki GG. Morda se bo kdo vprašal, kdo naj bi pa to vedel.' Toda, z vsemi novitetami je tako. Najprej so tuje, ko pa jih osvojimo, po-stanejo enkratno orodje za prepoznavanje. Skrajšani lo-gotip bo nastopil na časopisu in pri vseh drugih aplikaci-jah celostne podobe. Skrajša-va v GG daje zelo prepozna-ven "hiter" logotip, k i ga bo sčasoma, recimo v teku dveh let, mogoče takoj prepoznali kot Gorenjski glas. Zanimi-vo, kako se naša zaznava na-vadi preproste stvari." Območje tiskanih medijev je razdeljeno v dva |K>la, na eni strani imamo klasičen časopis, k i je v osnovi čmo-bel in praviloma namenjen zahtevnejšim bralcem, na drugi je tabloid, z bomba-stično senzacionalno na-slovnico, k i privablja mno-žično občinstvo. I n s tem polni blagajno založnika. Kako z vizualno podobo do-seči, da ostane časopis ka-kovosten, hkrati pa preživi samega sebe?

"Glede na to, da se tako imenovani rumeni tisk bolje prodaja kot resen časopis, se slednji čedalje bolj približuje

F«o Cooid Kav(i(

tabloidni podobi. Nekateri zelo izrazito, drugi sramežlji-vo. So časopisi, recimo. Delo, Le Monde, ki želijo s klasič-no obliko časopisa obdržati nabor izobraženih bralcev in poudarjajo elitnost, neko občo kakovost. Zanimivo je, da Delo svojega logotipa ne da na Slovenske novice. Ver-jetno imata Časopisa prav zato ločeno podobo in se ne mešata. Torej, pri vseh sodo-bnih prenovah časopisov se pojavi dilema, koliko se pri-bližati tabloidnosti. Verja-mem, da obstaja med britan-sk im tabloidom Sun in osrednjim francoskim dnev-nikom Le Monde tudi vmes-na pot in n i treba ostati na klasičnih okopih. Pravo zmes za današnji čas pa je mogoče najti glede na bralca. Tabloidni podobi, ki je nena-zadnje prav tako sodobna, se približamo z barvno fotogra-fijo, z nekimi novimi vizual-n imi medklici, k i j ih pozna-mo iz elektronskih medijev, S tipografskim pristopom, značilnim za revijalen tisk, z barvnimi akcenti, skratka, z vizualnimi elementi, ki nas bližajo tabloidni podobi, a je ne prevzamejo.

Na voljo sem imel pot, po kateri bi Gorenjski glas pre-oblekel v skrajno tabloidno obleko, v tem primeru bi se bralec nenadoma znašel pred ogromnimi naslovi, ve-l ik imi fotografijami in mini-malno teksta. Morda bi se takšen časopis celo bolje pro-

dajal. vprašanje pa je, ali bi bralec, navajen na Gorenjski glas, tako veliko preobrazbo pri sebi sprejel. Na žalost je v Sloveniji splošna vizualna kultura na zelo nizki ravni. Iz tega staliiča smo še vedno obmodema dmžba. Menim, da je poslanstvo oblikovalske stroke tudi ozaveščanje slo-venske javnosti. Ozavestiti pa jo je mogoče samo s kako-vostnimi izdelki. Nekateri moji kolegi razmišljajo neka-ko takole, če bom delal za lo-kalni časopis, ne bom delal na neki ul t imativni obliko-valski kakovosti, pač pa se bom z vizualnim izrazom skušal prilagoditi splošnemu okusu te publike. Sam sem prepričan, da je treba bral-cem ponuditi novo, kako-vostno obliko in j ih s tem osvestiti. Če z novim časopi-som ponudimo lepšo, boljšo obliko, je lahko naslednji skok samo še boljši; vzpo-stavljena vizualna infirastruk-tura Gorenjskemu glasu omogoča, da v nekaj korakih, se pravi v desetih, dvajsetih letih, doseže res kakovostno, vsesplošno vizualno obliko časopisa. Vedno je namreč treba težiti k popolnosti." v čem konkretno se Gorenj-ski glas na eni strani približu-je rumenemu tisku, na eni pa ostaja na okopih klasike?

"V svoji vizualni podobi Gorenjski glas ubira srednjo pot tabloidnosti. V osnovi sem časopis konceptualno razdelil na osrednji del, to se

pravi osrednji časopis Go-renjski glas, na prilogo Raz-gledi in na medijsko prilogo Razvedrilo. Snovanja so dm-ga zgodba, k i šele prihaja. Zunaj izbrane srednje poti so Razgledi, namenjeni bral-cu, k i si vzame čas tudi za daljše članke. Ker je to prilo-ga za kulturo, je tudi vizual-no malce dmgačna. Bolj je izčiščena, začetni logotip je večji, določeni oblikovni ele-menti so značilni za revije višjega ranga, fotografije so abstrakmejše. Se pravi. Raz-gledi so tako vsebinsko kot tudi oblikovno na višji kako-vostni ravni.

Razvedrilo, ki je namenje-no vsem bralcem, je povsem druga zgodba. To je medij-ska priloga, v kateri so televi-zi jski sporedi, pop kultura, članki mejijo na trač in podo-bno. Dejansko je Razvedrilo najbolj tabloidni izdelek Go-renjskega glasa. Tako sem ga tudi vizualno zasnoval. Več je barv, veliki mastni naslovi, velika mnogobarvna fotogra-fija, na naslovnici se vedno pojavi medijska zvezda in tako naprej. Seveda pa Raz-vedrilo še vedno ni britanski Sun ali podoben "rumeni ta-bloid".

Osnovna vizualna infra-struktura ima vse vzvode, da se prilogi, če se pač izkaže za potrebno, od osnovnega ča-sopisa odcepita. Razvedrilo lahko postane samostojni ta-bloid, Razgledi pa samosto-jen mnenjski časopis."

REPORTAŽA Razgledi

če vprašate naključno izbranega bralca Gorenjskega glasa, kje časopis tiskamo, bo z veliko verjetnostjo kot iz topa ustrelil: v Gorenjskem tisku. Narobe. Tiskamo ga v ljubljanski tiskarni SET. Ko je šla tiskarna Ljudska pravica leta 1996 v stečaj, je SET prevzel njihove založnike. Tiskajo približno dvajset različnih časopisov. Med njimi, kot rečeno, Gorenjski glas. Natiskan je v pičli uri in pol.

Še Gutenbera bi oneme Po tiskarni SET sta nas vodila grafični inženir Anton Mestek, direktor rotacijskega tiska, in tiskar Bojan Mervič, vodja stroja.

Osnova je še vedno infomia-dja, ki jo novi-

nar preko uredništva in

njegove politike razširi na čhn

širši krog ljudi. Kar stori s po-

močjo tiskarne. Mimogrede,

tiskarji imajo z novinarji oziro-ma z založniki

pogojno rečeno slabe izkušnje,

saj se ti pravilo-ma ne držijo

rokov za oddajo gradiva.

Ampak, to je že druga zgodba,

ki jo tiskarji vzamejo v zakup.

M A R J E T A S M O L N I K A R

Nekoč je bila informacija in z njo povezano vedenje privilegij višjih slojev. Zlasti cerkvenih. V samostanih so menihi dneve in leta prežive-l i v skriptoriju, ter z gosjim peresom prepisovali infor-macije. Dostopne so bile oz-kemu krogu beroče popula-cije. V 15. stoletju je gosje pero povozil čas. Izumitel j johannes Gutenberg je na-mreč iznašel premične črke. Z . Johannom Pustom je v Mainzu ustanovil tiskamo, v kateri je nastala znamenita dvainStiridesetvrstična latin-ska Biblija, v nakladi približ-no tisoč petsto izvodov. Pot množ ičn im t iskanim obči-lom je bila odprta. Če bi Gu-tenberg vstal iz groba, bi ver-jetno nad tem, kar je iz "nje-gove" tiskarne zraslo, one-m e l

Informacijski tok

Še pred tridesetimi leti je rotacija (po osnovni definici-j i je rotacija tiskarski stroj, k i tiska iz role v polo) zmogla proizvesti največ dvajset ti-soč vtisov na uro. Časopisna rotacija, na kateri tiskajo v SET, vrt i šestdeset tisoč vti-sov na uro. Obstaja tudi hi-trejša rotacija, k i zmore na-tisnit i celo sto tisoč vtisov.

Vzemimo Gorenjski glas. Približno uro porabijo za to, da preslikajo osemindvajset plošč in napeljejo papir. Pr-vih tr i tisoč makulatur, to je slabih izvodov, vržejo stran. Za tiskanje teh porabijo naj-več dvajset minut . Medtem pa tiskar z razporejanjem ter dodajanjem oziroma odvze-manjem barv doseže dogo-vorjeno standardno kako-vost. Zadnjih petnajst minut gre kot po maslu, tako rekoč samo od sebe. Če se, kajpa-da, ne strga papir. V tem pri-meru je treba začeti znova.

Tiskarski stroj i niso na ogled v izložbi, pač pa so v šestih standardnih formatih izdelani po meri naročnika. (Gorenjsld glas je v tako ime-

novanem berliner formatu.) Na rotacijskem stroju, na ka-terem Gorenjski glas tiskajo in je nemškega izvora, je mo-goče izdelati oseminštiride-set strani; dvaintrideset barv-nih in šestnajst dvobarvnih, torej čmo-belih. Če na stroju vsak dan delajo tri izmene, je njegova življenjska doba pri-bližno pemajst let oziroma mil i jardo vtisov. Letno j ih vtisnejo približno pet mili jo-nov, za kar porabijo pet tisoč ton papirja. Tona gor ali dol.

Če je v 15. stoletju čas povo-zil gosje perOj je v 20. stoletju

praviloma ne držijo rokov za oddajo gradiva. Ampak, to je že druga zgodba, k i jo tiskarji vzamejo v zakup.

Do približno leta 1968 so časopis tiskali na svinčeni ro-taciji. Gradivo, k i je prišlo iz redakcije, so ročni in strojni stavci postavili na svinec, na podlagi "špigla" je meter stva-ri lepo zložil, zvezal z vrvico in dal vtisniti na stran, repro-fotografi so vse skupaj pre-sneli na film, ga odnesli v montažo, od tu v papirnico, kjer so ga dali na ploščo in v tisk. s tako imenovano ofišet

Foio: Corlid Klv(iC

način dela kranjskega tiskarja Lampreta, ki je časopis sam napisal, stiskal, potem pa še raznosil. Sodobnost narekuje t imsko delo. Osnova je še vedno informacija, k i jo novi-nar preko uredništva in nje-gove polit ike razširi na č im širši krog ljudi. Kar stori s po-močjo tiskarne. Mimogrede, tiskarii imajo z novinarii ozi-roma z založniki pogojno re-čeno slabe izkušnje, saj se ti

tehnologijo se je vsa ta kolo-bocija skrčila domala na mi-n imum. Preko računalnika novinarsko gradivo prenesejo neposredno na ploščo, iz te pa preko gume na papir.

Iz nosilca role papir nape-ljejo v tiskovni den stroja. Is-točasno se vrtita dve rolL Prva se na papirni trak vtisne dan barva, k i jo vidimo kot mod-ro. v naslednjem tiskovnem členu se vtisne rdeča. nato ru-

mena. nazadnje pa še črfia. Od tu gre papir preko vodil-n ih valjev na hjajc ali. po do-mače, trihter. To je razgibahii del, kjer se papir razreže i n preloži. Na koncu tiskarskega "rolanja" je ekspedit, kjer ča-sopis preštejejo in pripravijo za prodajna mesta. Iz tiskar-ne odpeljejo Gorenjski glas v poštni center v l jubl janskih Murglah. Zadnji člen v verigi je poštar, k i vam tako rekoč še svež časopisni izvod pusti v poštaem nabiralniku. Dolo-čeno število izvodov pa na prodajna mesta distribuira Delo prodaja.

Stroj je voden računalni-ško; izza upravljalskega pul-ta. Potrebni so trije upravljal-ski pulti, s katerih se nastav-ljajo vsi parametri. Trem ti-skarjem pomagajo strežniki, k i skrbijo za to, da ne zmanj-ka barve, da so gume čiste i n za papir. Ampak, roko na srce, čisto vsega tiskarskega "rolanja" še zdaj ne razu-mem.

Mikroskopsko majhne pikice

Prve tiskarske barve so v Slovenijo uvozili iz Švedske. Pozneje so j i h kupovali v Gornjem Milanovcu, kjer so barve izdelovali po Ucenci. Zdaj j ih tiskarna SET uvaža iz Belgije in iz Avstrije.

Barvne odtenke tvorijo šti-r i osnovne barve: dan, ma-genta, rumena i n črna. Iz optičnega spektra so to dste barve. IFRA, to je združenje založnikov, določi medna-rodne standarde za sestavo posameznih barv, k i se j i h morajo tiskarji držati. Inten-zivnost obarvanja meri jo z denzitometrom. Predpisana vrednost čme barve je logari-temske vrednosti 1,1, za pisa-ne pa 0,90. Sicer pa povpre-čni Zemljan ne opazi, da je slika sestavljena iz š t i r ih barv. Če bi časopis pogledali pod tiskarsko lupo, bi videli, da je vsaka barvna sUka se-stavljena iz tiskarskega ras-tra, ta pa iz pikic premera dvajset mikronov. Pod luj>o b i jasno videli rdeče, rumene

in črne pikice. Sicer pa je ča-sopisna slika sestavljena na-tanko tako, kot televizijska.

Trideset let nazaj, ko so barve izdelovali še iz sintetič-nih materialov, te niso bile prilagojene hitrosti rotacije. Zato so se med tiskanjem razpršile po vsem prostoru. Današnje barve so okolju pri-jaznejše.

Kar se papirja tiče, ga tre-nutno kupujejo v Krškem, kjer ga predelujejo iz starega papirja i n lesovine. Če tako nanese, pa ga uvozijo tudi iz Finske, Avstrije ali Nemdje.

Modra namesto rdeče

Pa še nekaj se je v zadnjih tridesetih letih spremenilo. Nekoč je bilo več nadzornih služb, k i so skrbele, da je pri-šel časopis iz tiskarne s čim manj napakami. Tud i poli-tičnimi. Prihajali in odhajali so pol idst i v dvi lu, k i so skr-beli za (polit ični) red. Naj-bolj budno so pazili na ver-ski tisk. Kl jub temu j i m je marsikatera napaka ušla. Recimo takrat, ko je na na-slovnici Gorenjskega glasa z dva centimetra ve l ik imi čr-kami pisalo Edvard Kradelj v Kranju namesto Edvard Kar-delj v Kranju. Al i , ko so ob nekem polit ičnem prazniku Gorenjski glas namesto v rdeči barvi natisnil i v stan-dardni modri . Seveda so morali rotacijo še enkrat za-gnati. Tiskarj i se spominjajo občasnih vdorov varuhov reda in m i ru v dv i lu , ko so tiskali tednik Mladina. Prišli so šele, ko je bil natiskan za-dn j i pr imerek. Potem pa hop po časopisu. Zapleni l i so vse; plošče, filme i n natis-njene izvode. Vendar so ime-l i tiskarji vedno toliko časa, da so nekaj izvodov pred "inkvizidjo" rešili.

Vsaj t iskar j i tega pojava več ne zaznajo. Še kako do-bro pa občutijo vsako napa-ko, k i j im jo uporabniki ča-sopisa pomotoma naprti jo. Tiskar j i namreč trdi jo, da več kot za zmečkan časopis in tu in tam katero packo, niso krivi.

REGIONALNI TISK Razgledi

Vsegorenjski časopis je lahko samo tisti, ki pokriva vso Gorenjsko in piše o vseh rečeh. Gorenjski glas (GG) to počne že 57 let. Prvi, ki je imel to ambicijo in jo vrsto let tudi uresničeval, pa je bil Ivan Primož Lampret, ki je 13. januarja 1 9 0 0 sam napisal, postavil, natisnil, založil in razpečeval prvo številko tednika Gorenjec...

Osredn i aoren ski časoois zvec Kot STO etnotraaicio

• • •

MIHA NAGUČ

Kakor v človekovem so tudi v življenju časopisa do-godki in obletnice, ob katerih se spodobi malo ustaviti, obuditi kak spomin in pre-misliti, kako naprej. Mnogi se še spominjamo zajetne in vsebinsko bogate Številke, ki je izšla v petek, lo. oktobra 1997 , ob 50. obletnici GG. Dva dni pozneje, v nedeljo, pa je bila na kranjskem sej-mišču, v tisti veliki dvorani, ki je ni več, velika veselica ob-letnici na čast in bralcem v veselje. To pot je spet podo-

bna priložnost, čeprav ne gre za obletnico, temveč za poskus prenove vsebinske in oblikovne zasnove časopisa. Prva številka, ki je narejena po novi urednikovi in obliko-valčevi zamisli, je ta, ki jo imate v rokah. Prelistajte jo, berite, presodite. Ali pa vsaj malo potrpite. Vsaka novost zahteva svoj čas.

Vsi naši predniki

v tem zapisu pa se iz no-vosti ozremo še nekoliko v našo starost. Poskusimo od-govoriti na vprašanje, od kdaj je naš časopis in kateri

so njegovi predniki? Pod imenom Gorenjski glas se je rodil kar dvakrat. Prvič je kot GG izšel 21. avgusta 1944 v partizanski tiskarni Donas, skriti v dolini Ločnice nad vasjo Sora, drugič i. oktobra 1948 v Kranju. Partizanski GG je izšel samo trikrat, se-danji pa že okrog 5500-krat. Po prvi domnevi naj bil naš časopis star 60, po drugi 56 let. V glavi te številke pa je za-pisano, da izhaja od 1947 in ima 57 let. Zakaj? Zato, ker velja za njegovega neposred-nega predhodnika časopis Naše delo, ki je začel izhajati oktobra 1947 in se i. oktobra

GG je imel torej vsaj štiri

pred(hod)nike. Prvi je bil

seveda Gorenjec,

"političen in gospodarski

list". Ustanovil ga je legendar-

ni Ivan Primož Lampret, ki je bn v eni osebi

vse: novinar, stavec, tiskar,

razpečevalec in " - lastnik.

•f. š l e v . V K r a r . i u . -(3. p r o s i n c a -IGCO. . .

Političen in gospodarsk list. * Irfai i Lros... w p. ! M u kluoi.

Un m.* r#+fll» ifp)w'M, rf J« U D t^aut, fn JhB p«t-R). — Vtlj. pm poili pr^Mi _ _

SM ,'<:il Mi. I tlccn. >• x>i>i Itt l M Jua i4(M a >i3. tOo J Um-, B i J l<k 1 botJ> (S viiuljcr. — .V. i>.ir,M. MI«f«*M rt«j. — 7.0 esaaliu u u pHiliiiU, 10 liCfl T, tff M tttt« rtknt, t-viit^ljtr. it m U«Iu

Llal, M tfau fm p* — L-i>p4 mi M urifiio tt^RklrMu — M B» R .«JiUU> H Iii>riiil;ir> m ubii.« t ».»MKU HHI IM|MLI »MM hniDabr.— UimnUln »(T m I ILIIU luitrnu.

ntkauiK •<»alU,<>l'>>< »k«. rmlaiUni <la|,iN to amk^

Pm ::nuu •SmJU' -Jt fHitIt m ttM, It fmimt trn ane, »i tt mani* ttnUU t It llH, U Uit] Utjtnllf

mUHoo. Ma mljutc t/ Mm uant bllt, ita tt ta ti»t uttril vuw ttim, U tvtititt Bito ftršfttlf. It fcUm te mvtjt pnjtll «»«* tot«*. Kinltltt ittU ti ui tnuj Ut tka ttUtI HHrt r iltitnl t H knm tt eth Ido, .•t O! Jrtjt tra/š t ptilt ft It ito tnt» tt litt nt

I{aj hočemo mi?

0;ictoTana sc j« le izratila telja ni ' Gorenjfkem po Ulita, U noj bi zMlopal poarbtu) goreqjsko J^oAlL Dolgo, dolgo jc trebolo, predno u je ta ( g ^ Iclja mosta izpolnili d n ^ .Gortnjeem. " 'Gomijci livo polr«baj«jo nojtgi i l i i t t , l:a]cor ' j a isi^So prib^Jino Dolcojd to dnnajit I«L pitmdnbft £att — n j vedno biU bzist pordoa* n tp r^—jspoku t i« , da j e n r a o aedtg po odprari •čaiEitoccgB mogote, iad^jall po ceni rasno-.-Rilna btsHo -vn i- po enkrat na teden. -•f jo, raTOB za Gorenje«! dobro, da tanj«

Hst, Ito iaiamo le itak doToU čamikoT, b o ^ TT^.IO^včnio .to , i * n a p i y l a k ^ } ugovarjali n ^ ta^F^-U pobud, pt i ja t^ ! Rc« je, da pcemoni naS sUnes^U nan>dI2 osroisao^.l4«<rl{p rozli&ib <afai^or, toda poaidU « m c ^ da iina jandntic« ^aios« mJ : nc je šfiiao,' «rc|)e p^ '

I jer je m o g o t e . u ^ o bol) nafanVn' is^=:<srhsti k i a j e ^ zadeve, 'kA«' pd^v^Msuj^i' Ss-.".:, k j ^ i - l t s U H a i p n i M «

I ^ v n i idajo' Bclojv, cJbr"****"^^ ifirtč. '

.Ocrcajsc' bode poUUtai bi gospodud: Sst diljnijal'. bode M liritko vainejij! loit«««*-« do< godta^na politj6ieai l ^ a , piinatal i Aioitihi (oBtain ia {e«p<ldantat nekoe. Zd do^imilEc

odločil poecbcn oddelek, r-.noviCmiu' hode ob-javljal gorcnjdiegn in sploh dovciuk(",pi »veta te

novosti, o go«{)odo»k)li kirarcli pu hote piKati tsdi v pasobnon oddelka, nn aidi\jc bode nudil ccnjcnim naročnikom novonti za doinaio -kiuUnlco. . , ,

Poiebno poKotnošl bodn .-G^Jii njco* obrafal na (gospodarsko lAvuri. knicUjii.tTp bi sc dalo i c mnogo popmvili po r^imttah čota, i k M bode noi kmcll6 ImIJc žavcdol Kvojeja danu in loijc dihal. Kiiidu jo <lantiAi:v.< i rdu tudi ne-koliko otnike, t«j danalnii č u ne vpraša,' ali miSt, ali ne znat, ampak biti vedno dalju, in gocje onemu, kogar zaiaii, da ni pripniTtl^;;ln;iiMvieQi o razmetab Časa, ted^j ga hl t i i^ i^ in^di^ i^M^ Zatoni bode nil j Ust vedno (Mijol ' k l r v i i eu^^ bavUanje proti t oH .in u t i la l j . i in , kateim ) • itDdai doliovnikov izročm blsjioi: t o i J i š d ^ t^vitek tlorendie mladino. Dendaiie« zitali sUioliko vei, ko samb bnitke i ^ . ' Cvetoma ( fgbv ipa in obrlni;a"bode Mbilf v n a t o vAetea jogovotnika; P«ps3W» o ^ UU SlOTC^m' li) po' zdravili, lepo no razvijajotih UicaK, nikai ^ ^ in' *U>ko je ditvo, te ron' aa> Kkaft nekatere tedjij j ^ e binili i * oarCj'a. fond ta^' t i go i^ in- obrtniki no č!aiU dcvcndtega debh, k a t e r e ' t i ^ p p d j ^ l i in jias r.ooojati, ddUer ji te aa.

UAaUh« - a ^ r t M bi s«'. <SiE h h n m oa GorciOtfšd^- iakafftEBka. sreCiiia zuti cie' kakSol

i. 1^'nlupksii,: C la' ravnaš«: k , ^ hodnika:'

.atrttaMK ait I M JrtaM aZ- aU otfo.'

t i t U Jš' noai a n e ne ib p ^ - a i ' ; cabO^ leim priditnio, če aer'$i!U^ noti dohodki v delelo^ o f t t t t m A ta , ted^ J« ^ lias.

' P o s a m e z n e š t e v i l k e v e i J o j c i . S V i n a i j e v .

Naslovnica prve številke tednika Gorenjec, 13. januar 1900 /FOTO ARHIVCOBENISKICUS

naslednje leto preimenoval v

GG. Slo je torej le za spre-

membo' imena in ne za na-

stanek novega časopisa.

Hkrati pa lahko za pred-hodnike GG veljajo vsi časo-pisi, ki so izhajali na Gorenj-skem in so izpolnjevali na-slednja dva pogoja: da so v svojem pisanju in slikanju "pokrivali" vso Gorenjsko in

vsa področja družbenega življenja. Takšnih pa med ti-skanimi mediji ni prav veli-ko. Gorenjska v svoji zemlje-pisni in zgodovinski celoti sega od Rateč na severu do Žirov na jugu ter od Bohinja na zahodu do Motnika na vzhodu. Večina listov se je omejevala na ožje območje znotraj tega najširšega in le na eno ali rja nekatere dejav-nosti. Primera; Mesarski list (1937-41), gotovo namenjen predvsem mesarjem, in Pre-daški zadrugar (1940), "list za socialno in gospodarsko reformo vasi na zadružni podlagi ter obenem glasilo Mlekarske nakupovalne in prodajne zadruge v Predo-sljah".

Kateri časopisi so torej imeli to vsegorenjsko in naj-širšo vsebinsko ambicijo? Prof. Irena Jenko, ki je na Pedagoški fakulteti Univer-ze v Mariboru diplomirala z nalogo Zgodovina časopisa Gorenjski glas (2002), je po-leg že imenovanega parti-zanskega G G (1944) in Na-šega dela (1947-48) kot take razpoznala še štiri liste: Go-renjec, Sobota, Mladina in še enkrat Gorenjec. GG je imel torej vsaj štiri pred(hod)nike. Prvi je bil seveda Gorenjec, "pobtičen in gospodarski list". Ustanovil ga je legen-dami Ivan Primož Lampret, ki je bil v eni osebi vse: novi-nar, stavec, tiskar, razpeče-valec in - lastnik. Časopis je najprej v celoti sam napisal, ga postavil (danes bi rekli elektronsko prelomil), ga na-tisnil v lastni tiskarni in po-skrbel za distribucijo. Prva številka je izšla 13. januarja 1900, zadnja v prvem ciklu pa 17. marca 1916. Ponovno je začel izhajati 2. februarja

1934 in zadnjič izšel 5. aprila 1941, dan pred napadom na Jugoslavijo. Po bankrotu H-beralno usmerjenega Lam-preta so časopis prevzeli kle-rikalci in ga usmerjali vse do zadnjega. Sobota (1937-38) je bila tednik, Mladina (1940) pa polmesečnik. Za obema je stala ilegalna Ko-munistična partija Sloveni-je, oba časopisa sta bile leve usmeritve. Gorenjec, ki je iz-hajal od 9. februarja do 5. maja 1945, pa je hil domo-branski poltednik.

Kot vidimo, je za vsakim od teh časopisov stala neka politična sila, največkrat stranka. Še najbolj samosto-jen od vseh je bil Lampret. Tiskarna in Gorenjec sta bila njegova last, svobodomislec je bil po prepričanju. Ko je zašel v dename težave, so ga njegovi domnevni zaščitniki iz liberalne stranke brezob-zirno zapustili. Tudi GG je bil najprej in predvsem "re-žimsko trobilo", uradno gla-silo OF in njene naslednice SZDL. Osamosvajati se je začel šele od srede osemde-setih naprej, tako uredniško kot podjetniško. Še nedavno je o njegovi uredniški politi-ki v kolofonu pisalo: "Neod-visni nestrankarski politično informativni časopis s po-udarkom na dogajanjih na Gorenjskem." Če pogledate na isto mesto zdaj, prebere-te: "Gorenjski glas je regi-strirana blagovna in storitve-na znamka pod š t 9771961 pri Uradu RS za intelektual-no lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj." Uradniška formulacija, ki ima verjetno svoj razlog. Bistveno je, da je Glas še in da ostaja naš, go-renjski!

Kaj hočemo, o čem se glasimo?

Potrditev doslej napisane-ga najdemo, če v časopisnih oddelkih največjih sloven-skih knjižnic in arhivov poiš-čemo redke ohranjene izvo-de imenovanih časopisov in jih prelistamo. O nekdanji in

REGIONALNI TISK Razgledi

sedanji usmeritvi G G in nje-govih prednikov pa nam pravzaprav še vedno največ pove Lampret sam v uvodni-ku, ki ga je napisal za prvo številko svojega Gorenjca, 13. januarja 1 9 0 0 , in m u dal značilni naslov: "Kaj hočemo mi?" Pod "mi" je mislil sebe ter vse napredne in svobodo-miselne Gorenjce svojega časa. "Opetovano se je izra-žala želja na Gorenjskem po listu, ki naj bi zastopal po-sebno gorenjske koristi. Dol-go, dolgo je trebalo, predno se je ta goreča želja mogla iz-polniti dragim Gorenjcem. Gorenjci živo potrebujejo svojega lista, kakor ga imajo približno Dolenjci že dva-najst let. Izprememba časa -saj vedno hiti brez pardona naprej - je pokazala, da je rav-no sedaj po odpravi časniške-ga koleka mogoče, izdajati po ceni raznovrstno berilo vsaj po enkrat na teden."

Ko izrazi svoje prepričanje, se novopečeni urednik vpra-ša: "Zakaj je ravno za Go-renjce dobro, da imajo svoj list, ko imamo že itak dovolj časnikov, bodo - to vemo že zanaprej • takoj ugovarjali nekateri? Le počasi, prijatelji! Res je, da premore mali slo-venski narodič ogrorrmo šte-vilo različnih častnikov, toda pomisliti s e mora, da ima dandanes malone vsak večji

okraj svoje glasilo, svoje pri-bežališče, kjer je mogoče ve-liko bolj natanko razmotriva-ti krajevne razmere, kakor pa v zunanjih listih, kjer se čes-to prepirata urednik in do-pisnik zaradi tesnega prosto-ra. Krajevni časopisi imajo tedaj nalogo, odbremeniti večje liste."

Mar ne zvenijo te besede nenavadno aktualno! "Zakaj je ravno za Gorenjce dobro, da imajo svoj list?" Zakaj so poskušali nekateri največji nacionalni oziroma ljubljan-ski listi sovražno prevzeti po-krajinske, namesto da bi jih pustili, da bi jih slednji še na-prej "odbremenjevali"?Toso zmeraj živa vprašanja. O tem, kako so se postavila v zadnjih letih in kako sta na-nje odgovorila, bi vedela naj-več povedati sedanja direkto-rica in odgovorna urednica in prvi mož družbe, ki je naj-večji lastnik G G . Osebi, ki imata največ vpogleda v ana-tomijo te zadeve. Pa zna biti, da vsa reč že ni povsem skle-njena in da za objavo tudi si-cer še ni čas. Kot rečeno: važ-no je, da se časopis drži, da je še vedno gorenjski in da se celo prenavlja.

Ko utemelji gorenjskost svojega lista, se Lampret opredeli še glede njegove vsebine. "Gorenjec bodi poli-tičen in gospodarski l ist Ob-

javljal bode na kratko važnej-še tedenske dogodke na poli-tičnem polju, prinašal v Član-kih politične in gospodarske vsebine. Za dopisnike je od-ločil poseben oddelek, v novi-čarju bode objavljal gorenj-skega in sploh slovenskega sveta se tičoče novosti, v go-spodarskih stvareh pa hoče pisati tudi v posebnem od-delku. na zadnje bode nudil cenjenim naročnikom novo-sti za domačo knjižnico."

Celo drugo polovico uvod-nika nameni Lampret gospo-darstvu. "Posebno pozornost bode Gorenjec obračal na go-spodarske stvari. Naše kme-tijstvo bi se dalo še m n o g o popraviti po razmerah časa, da se bode naš kmetič bolje zavedal svojega stanu in laž-je dihal. Kmetu je dandanes treba tudi nekoliko omike, saj današnji čas ne vpraša, ali znaš ali ne znaš, ampak hiti vedno dalje, in gorje onemu, kogar zasači, da ni priprav-ljen in poučen o razmerah časa, tedaj ga hitro spravi s pota. Zatorej bode naš Ust vedno obsojal krivično za-bavljanje proti šoli in učite-ljem, katerim je vendar poleg duhovnikov izročen blagor in duševni razvitek sloven-ske mladine. Dandanes je treba znati nekoliko več, kot s a m o hruške peč. Cvetoča trgovina in obrtnija bodo

6QR6NJSHIGLHS G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E N A G O K E N I S K E M

II J Hitu l«44

U v o d n o b e s e d a S l o v e n c i ! 1 . . . ?».-«<«y> U .^.•r«^ ai «* n, . -rfi AA f^A H* u-i.

t .. , ti •J m '»ifrt« .

v »jn »»'jp H^t • • .• <J •fe-«. • ' • .' vA .v I BivM I* »pra HK fM.<» /JM »M«>tli

»nfiC* CVtMItMa« K> -T -C U« * .««• M o (M* uf« M«> Or lttf • .« 1» •• /tt««* »rtt« »tik* •

.,» ;. »•, jr^it^ •.<! .»»» (»v' , k> u»fAn a<o la j|tat| t • .. »u .a'. iiM I* iM »itlfii.* • <f><VW •»! >4.^ iMt* t'** .•?»«••».• -»r/O*, M . v U««. MW I fJieA v MiJH* • oiull • t| T M M»«IM . - <4.1 •• f urnut Mrttt, •• .OHMro* ••NU*« TM*. DMU«I ko .KT.f v O« H MU M>M . t Utr«--um Itn (I "Ml I vn ntbOfM. »vnti vmnm m»m« IMM> >• t^f^t* Vt kt *««*a.ih BI K* l»at t

- bi It Kmtt*t Tm« y> t.w.«t. h pil k« mmk <• W m r . fOUtH

i* oMi arf «• ncrt «»-r-.'t. v »tmra« 1*1*»»

- • r ^ m st^itMif« ««' ^^ff^r »-/I. C« 5 »M M .. .. : •• h -na*

iTj-i tni ^at. >.*»m r* .>*>'•.t^lVlViM . - v«.'. .a-« i

'••r.tr. -M k^UiM. •<4k«>J M*

-..r«* .fiM«* M M « • «<• i biMd m»n p<*r« >WAk:i M »fip

^•'' '•s« 'k 'ru. akrkii iw> IMMM ^ u ST' MiN«v« rak**« 4 .:«M«

.-.<</•>1 • ••> •. tr«tu I>mnv •« t* MU

Nirttfin« N«m(«I« amrnlirAe M l a ^ UcMt »UA ''«,1« ek<<«l<( la pndoti M VA«!«. MCU-inttfikMMii » t K ^ • * luhiMai l(g«i «J M w<<»|» niMiMik« Kra4«fa tmiM pir* »trt w «*(r«t« I« «1 M u>M> MmU-fr fot^Mb ( •'ft« i« k>

r TI iOM k>< k*'* * Uwti tU« ikMtk« MkKW|k iMt u« MM »tffitfrp > tkrk <M(«JO«, H—»» «M.« i««.^.«! . r n t M M ^ M A C M k o n t r ^ a « . l.t.rfM. Ar. 1'Ms«« eomm HJM- *

M VopUšu HMikHi HtnmtA (»{lAig **-MCP MrO0*«i »tix»t«i>rKl C«** M i^t^*

M i« »9MMJ f 0 t M ChMi-fMMt tMKtAMMtk Mr«J* k « pokm«

n MToMrtvv «n i^ratNr'. ts kkMM« ^vu o*•>(>*--tf,. t* <MmtkJaMm, ^m-um to*«6i«k« pisrKt VMMMI u^^tm M M aiMK><ft <W uganT' «•) M fuUMr mCMikc. eai M noto ual|v«a* >!»to Ofr>o<M4 M ^ prvi Ut rtrne* Htnim ii«k|aici t fkirt r* M

M <ti* M dM^l vHptntoJ rU4a|)ci4 ta OkUfCM kM «««««• l«MHkt Sc«IW<Mi<M pokItMIUi W. ki K )C IM Vt IfU MfOniN

Mt* » IITMIKE« M«IIMV Hr kk««« utMm iMlpor » tttttfMM » KHantiMB M poM<KMM «r|c«iM(«i. t€ m riaa«* »«< mv^t u*«*««!«« »o t opMMaH u*(iMi MM 1 avt« > U« « LM«M«» •"> >«>«<«(141 pati kOi Il'i.p krtt m attai P<M>1'»|«' htCMlO^me UM aifl.ta a«0Of kMilwc» tM Nar'K{Ao «H«*9U*U V«it%k) (NOVj pod tMlUgM •M^MI Trtt. M tM pp^pot«!

pM r«iit<*«M u r i m T«« 10 »4 f l rv-t(W> t t»k lorii ifc f •!»««»•>«» .M >V V» \iMrMl(B tuaifi fittVMl)i pm M« rtnue

\Mit pMMtnM š^mJmt Ul «kJs<c

i f)»wakr«*(c«. pla>*c«rdi«ioB. kik»tb«n i« «tic>r|ti!) f • u»liia 4A»»r*r««tiim >• pUT«ckiiit»it/«tMi tr dtii ;,r*> i.-••c|*ii»rkiiM(iw. k> »1 iiA . btAM« krvi«. ^ pttif^tTi «»*« p^^t^rfMUJ.

0»<r*»«4ll M w MfMt »kri u I M U «

'•likr • • t i<-trt . s l v i r o r f * . ki d j I •>. • . • -

>*--i>l .«kii)|« pa i«ii]i r^/aiK «> MK-rt. mMioi* lU inirr«r- i» smy y ifjm r<< •»'i-•Ij M> »rTM),* t IMtoboiMf«. P>««it. •« < < IttMH |K«>«i to k triM« .»vpiiattvr' -po tm 4wMniatU »fim K<M W tr« >»M«r4|* «wM«eM > MI> ».I k> t4>itijl. M| »mpUc tšm »rbt 4W6<}a> pi«-' U ki C« M ^ m bi c4/i>«<l m*

4««« M «d Mv«iiaa« k^rua. pom* M^«^. M| kf «vrt» t rMW rwii id ekr<« a*k io)%kf X K<)«i Ira »iirk|«i » • • • 4 t i a » .

io<|rm la petcai«! ti«^(a« tijrf «l*vr«tk>ni nii«* daai Jli aUiioiriaii p»t»«rrf*>i«. •>• ^AifeN O i i c l a t * * * p t » r < ( a « la (4ti> < i < j t - . ajivilK«

0*<r«k«dBM KlVMk U»V«*»kfCk MM* kiK »r«UtM •lil • •M>a »rw«i (hi t oW4t4«<a< MH t M p o o * " I« u6l|«Wi M K |t tfo l(p(i;<iA- i/pu-liKtJk. v lw« pMifJ kl|li 0«t*tt««'l«* t'-«-« • I i i r v 4 t k « c « i r > l « « * « > k i •<•<•< »»m t ttm K ru B|(M M i*> li i^-mr^

XntTU «i>aniovi rtrii ( i al it« >«•%*• tvebedae M S»a>«ai(* >

aciMkmtkt ia lc4tff«HM h MUn l i r r tu <ia«f* Md prakkMn ok«pMar|r«i'

U Itvtk* O4»0f Ot%-9*»MM Pr«Mt SOtttS nOMC I iOSlf vil;UAe L(

( M kpbove pwp<t. atkMoK'

S e s t a n e k C h u r c h i l l —Ti fo CWf t2 « o tt^va M H v vHrf tnunt«. i«iu|> t, AittHp gMtnl VfiMM •

>Mll<»|<. k«k.* «rkw w*«ar»k« MMttrl { P«tnt«iv k*«t tarMM MtateJO« OMki poi »»Uttu« ua- Na trn Ktuaku m k prvatMU .u •-nf Ul tpra<j0t*. ki iMctia pefthMai •-»iMr • — t « « « M aa (Mkao*

» uaifkiMl a««i>tk><a

UU T« M ».Mt« g tT i : w < M « 1 1 ^ M«

MMiH Trto ^ M M a M M W i*it«»«iMk |aci>«Mr«i>kf

• U«« v 4*. •«««

• la .4trr»U>*- prnitMuki m — ,

Nova invazija v Fronciji

P^ prit* itnrh tOau^t^ .MrMUkih r M« '«(•> PikOCT ft fOM Me*««« aMUvUI MM4iMk C CMtM* •!)•«• v katrt I« «c|al. k u KiTkiM kn« 4vl »tMift u«ta'«tlk>k 'rtKirML k< Mifv v M ratk«! trf I4 Oftu rta ruMk v»afwi< Evrvpa

Nov« » Hrt« Fraac f •.»».• •R Uc«« aiaMir. p«««*c«k«a «• «r(»iii(itr« n«vt n profra*« tartMrtUh «ktep«v iw T««rt»Mki keaieit«« Uv-Mi)« • NM P<kno> M ft u / t u > nv^fh ttor 1» »tt ua. po prc«Mtfk«t> Matn

Gorenjec

Naslovnica ptV6 številke domobranskega časopisa Gorenjec, 9. februar 1945

Naslovnica prve številke partizanskega časopisa Gorenjski glas, 21. avgust 1944

dobile v našem listu vnetega zagovornika."

Slovenski trgovci in obrtni-ki, v katerih so imeli liberalci glavno oporo, so bili okrog 1 9 0 0 napram kmetom v iz-raziti manjšini, zato jih naš urednik vzame v zagovor. "Pomagano more biti Slo-vencem le po zdravih, lepo se razvijajočih žilicah, zakaj sla-bo in šibko je drevi, če m u nasekaš nekatere veje, tedaj jame hirati i v osrčju. Torej tudi trgovd in obrtniki so čla-ni slovenskega debla, katera treba podpirati in j im poma-gati, dokler je še čas." Sklene z vizijo: "Marsikatera napra-va bi se dala izvršiti na Go-renjskem, zakaj velika večina niti ne ve, kakšni zakladi so v njih še zakopani. Treba je ljudi s a m e na to opozoriti, zakaj kam pridemo, če ne pridejo novi dohodki v deže-lo o pravem času, tedaj je po nas vseh."

Če bi Lampretovo pisanje "prevedli" v sodobno in bolj umetelno slovenščino - pisec je bil po poklicu tiskar, po-sebne slovstvene izobrazbe pa ni imel - in če bi namesto tedaj prevladujočih kmetov, obrtnikov in trgovcev našteli zdaj najpomembnejše stano-ve in poklice, bi lahko njegov uvodnik tako rekoč v celoti priredili za našo rabo, čeprav je od njegove prve objave mi-nilo skoraj 105 let!

Do kod nas slišijo?

G G je vsegorenjski. Go-renjski glas in Gorenjska ba-nka, ki se razglaša za "banko s posluhom", sta tudi edini vsegorenjski instituciji, edini, ki ju slišijo po vsej Gorenjski. Glasov glas je pravzaprav še glasnejši, saj ga berejo tudi na tistem koncu Gorenjske, kjer avtomobilske tablice niso označene s KR, temveč z LJ, na kamniškem, domžal-skem in medvoškem koncu. Kolikor vem. G B tu nima svojih izpostav. G G pa poštar tudi tu prinese v marsikatero hišo in ustanovo.

Vsegorenjsko ambidjo so. kot rečeno, razglašali tudi

Glasovi predhodniki. Kako je to storil Lampretov Gore-njec, smo prebrali. Donio-branski Gorenjec je v uvod-niku prve številke. 9. febru-arja 1945 pod naslovom Go-renjec - Gorenjcem zatrdil: Prva številka Gorenjca je odšla na pot, da bi vas obis-kala, pozdravila v materi-n e m jeziku in se pomenila z vami iz oči v oči. Prisluh-nite vsi Kranjčani, jeseniča-ni , Radovljičani, Kamniča-ni, ki ste, kot pravi naš pes-nik, 'naše gore list', sprej-mi te ga v svojo sredo kot družabnika in svetovalca, ti-sti, ki hočete slišati boljšo, resnične jšo plat zvona, k i vam je za napredek našega rodu in zagotovitev njego-vega obstanka v lepši bo-dočnosti ..." V nadaljevanju seveda ne pozabi poudariti, da je " lepša bodočnost" možna le na njihovi strani in ne na tisti, ki jo propagi-rajo brezbožni komunisti.

Ti so svojemu glasilu, ti-skanemu ob koncu poletja 1 9 4 4 , v i m e sicer dali pri-devnik gorenjski, hkrati pa so v Uvodni besedi zapisali, da namen Gorenjskega gla-sa ni poudar janje ozkega gorenjskega lokalpatriotiz-

m a - zaverovanosti v našo pokrajino ampak ravno na-sprotno. Njegova naloga je "usmerjati" (1) prebivalstvo in pospeševati tok borbe na G o r e n j s k e m tako, da bo tudi vsa Gorenjska čim prej dohitela razvoj ostalih slo-venskih pokra j in in celo-k u p n e s lovenske narodno-osvobodilne borbe v okviru svetovnega dogajanja . . . " Še danes premisleka vreden

n a m i g , seveda v n o v e m , g loba lnem kontekstu. G G namreč mnogi (ne)bralci ofitajo prav njegovo pretež-no lokalpatriotsko novičar-sko usmerjenost in hkratno pomanjkanje širših razgle-dov. Morda sta prav ta števil-ka G G in nova priloga Raz-gledi začetek trajnega odgo-vora na takšne očitke.

GG namreč mnogi (ne)bralci očitajo prav njegovo pretežno lokalpatriotsko novičarsko usmerjenost in hkratno pomanjkanje širših razgledov. Morda sta prav ta številka GG in nova priloga Razgledi začetek trajnega odgovora na takšne očitke.

i 8

Vesele praznike, srečno novo leto 2005 želyo občankam in občanom občine Cerklje

{upan Franc Cebulj, oMinski svet In oUInska uprava

Voščimo mm vesele božične praznike in

vam želimo prijetno in uspešno leto 2005.

župan Tomai Drolec, Obfinski svet.

Uprava Obeine Komenda

Vesele praznike, uspehov ter sreče v letu 2005

želimo občankam in občanom občine Bled ter vsem

Gorenjkam in Gorenjcem

župan lože Antonli, obfinsiu svet In občinska uprava

Vsem občankam in občanom občine Naklo želimo vesel božič, v novem letu

2005 pa mnogo zdravja, sreče in uspehov

župan Ivan Štular, občinski svet In občinska uprava

C.-:;/:.

. ^ T '

Vsem občankam in občanom občifie Jesenice želimo vesele praznike, zdraija, uspehov ter sreče v letu 2005.

župan Boris Brennt, obfinski svet m obdnska uprava

Ob prihajajočih praznikih vam želim zvrhan koš božičnih radosti in obilo uresničitev novoletnih želja.

Mohor Bogataj, unIv. dipl. org., ŽUPAN Mestne obfine Kranj

Želimo Vam mirne in vesele božične praznike, v letu 2005 pa naj Vas spremljajo sreča, zdravje, uspeh in osebno zadovoljstvo.

župan Mihael Prevc občinski svet in uprava

Občine Železniki

Želimo vam mirne in vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2005.

Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti.

I n r Draksler, hipan Občine Sko a Loka

,OG ABNICA D.O.O. REDNjE B|TN)E 7 0 ABNICA

Vesele (požJČHe in novoletne f^mznlKe

I in ^ S J h b ekipo v te«u 2005 želi ' Z D R / ^ J / f ^ R f i Č ^ I N U S P E H A

G R A D B E N A ^ M E H A N I Z A C I J A ,

\ V R T A N J E IN R E Z A N J E » Ž E L E Z O B E T O N A

JAGODIC TEL: 386(0)1 832 31 96 OB ŠOLI 3

386(0)1 832 3 0 49 KAMNIŠKA C. 14 FAX: 386(0)1 832 33 07 1217 VODICE

d.0.0.

COMMERCE Zastopstva in trgovine Laze 16. 4000 Kranj tel.: 04/231 45 60, fax: 04/231 45 61 e-mail: tigar-commerce@siol.net

NOVO • p9 ugoitni ceni: le ta« pnevmof ike PKIMA,

ped ležan i škornji za e f rok« in odras le

m PIZZERUA tel.: 0 4 / 2 3 6 1 3 0 0 , Koroška c. 59 , 4 0 0 0 KRAJVj

Cenjenim strankam želimo

srečno 2005! ^ ^

O D P R T O V S A K D A N O D 11 .00 • 2 3 . 0 0

^ e s e C e hc^im

p/tagiitfce s / te6io 2 0 0 5

Alples d.d., Češnjica 48b, 4228 Žetezniki tel.: 04 51 18 100, wvw.alples.9i

ODVETNIKI D a m i j a n Pavl in

Polona Pavlin B o h i n c

M a r k o K lo iu ta r

S a m o Ošabnik

in P O S L O V N I B I R O , svetovanje

i n posredovanje, d.o.o.

želi jo s v o j i m s t r a n k a m , p o s l o v n i m par tner j em

i n o b č a n o m vese le in zadovol jne bož ične

praznike ter s rečno i n u s p e h o v p o l n o n o v o leto.

Denar , n a m e n j e n vošč i ln icam, bodo n a m e n i l i

v h u m a n i t a r n e n a m e n e .

ODVETNIK DAMJ A MVUS. SMtfM 7.

ELEMENTI ZA POHIŠTVO ,

P R O D A J N O S K L A D I Š Č E O B L C t A / V ' - ' ^ MIZARSKI REPRO MATERIALI N A R E D I S A M , , . i M k t ^ m ' '

V S E M K U P C E M IN P O S L O V N I M P A R T N E R J E M Ž E L I M O S R E Č N O I N U S P E Š N O L E T O 2 0 0 5 !

MIRKA VADNOVA 14. SI - 4000 KRANJ. TEL.: 04 201 50 30. FAX: 04 201 50 42, E-POŠTA. info« naredisam-oblc.sl. vjvnv narecdsam-oblc.s

N A R E D I S A M

Tavčarjeva ulica 22. Kranj, PE Stritarjeva ul. 4 tel.: 04 2380-430,04 2365 360,

fax:04 2365365

Agent Kranj, d.o.o., vsem poslovnim partnerjem

in strankam želi vesele t)pžične praznike ter obilo zadovoljstva,

osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2005.

ITD d . o . o . K r a n j N E P R E M I Č N I N E

SLOVENSKI TRG 8,4000 KRANJ

TEL: 04/23-81-120 ,04/23-66-670 041/755-296 ,040/204-661 , 041/900-009

Skrivnost božičnih praznikov

naj vam prinese veselje, v letu, ki prihaja, pa vam želimo,

da bi sgali src&> in želi ljubezen.

V iskra , , vzdrzevanje dd Savska loka 4, KRANJ, Tel.: 04/237 5501

I S K R A - V Z D R Ž E V A N J E , d .d . , K r a n j že l i v s e m s v o j i m p o s l o v n i m p a r t n e r j e m

v e s e l e b o ž i č n e p r a z n i k e t e r o b i l o s r e č e , z d r a v j a , d e l o v n i h u s p e h o v

in o s e b n e g a z a d o v o l j s t v a v l e tu 2 0 0 5 .

[Pr^ upokojencev \ Kranj

Staro leto je minilo I

in ne oziraj se nazaj. |

novega pa ne priganjaj i

presenetiti se daj.

D O M U P O K O J E N C E V K R A N J Ž E U

V S E M S T A R E J Š I M O B Č A N K A M IN O B Č A N O M

VESEL B O Ž I Č IN S R E Č N O N O V O LETO 2005 .

] V I R A l ^ IZARSTVO

V mizarsn'u Mrak izdelujemo sianomitpko opremo, opremo

poslovnih prostorov, lokalov in opremo reprezentančnih dvoran.

Ponujamo vam idejo, načrt in izdelavo.

MIZARSTVO MRAK Janez. s.p. Sliidenfiee 30. /2/5 .Medvode

tel.: 01/.t6 16 790, fax: OVU 16 79S e-mail: miuinitvo.mrak<^siol.net

Vesel božič in srečno novo leto!

6TBW4MARTm,«4>. C. na Brdo 16

KRANJ, KOKmCA

Ž E U M O V A M V E S E L E PRAZNIKE

Del, čas: pon. - ned. od 9.00 • 24.00

torek zaprto

^ e d h e f^eka/ine še vedno pečejo

dohpA domač hituh.

PEKARNA IN TRGOVINA KRANJSKA C. 6. ŠENČUR tel.: 25 15 285

TRGOVINE V KRANJU: POŠTNA UL. 6. TEL: 23 19 290

JANKA PUCUA 7', TEL: 23 19 291 C. ST ŽAGARJA 16, TEL: 23 19 292

BLEIVVEISSOVAC. 6, TEL: 23 19 293

M A S A Ž E S A V N A TERME' F I J U O T K R A P U A N O Č N O K O P A N J E ^ H I V / V I I V ,

^trnRMAI-NIH UtlTKov

k-/' VM M M li br*n Gam)*agi 9lM

. I- t-

28M W8W DOZKM priznn liNln H9«hw»llb2(l05l

S I L V E S T R O V A N J E O V B A Z E N U

I L J U D S K A U N I V E R Z A K R A N J Center za izobraževanje in kulturo

želi v s e m u d e l e ž e n c e m n a š i h i z o b r a ž e v a l n i h "

p r o g r a m o v , p redavate l j em, z u n a n j i m s o d e l a v c e m

S R E Č N O , Z Z N A N J E M in NOVIMI P R I L O Ž N O S T M I O B O G A T E N O L E T O ' 0 5 .

d.o.o. SVET RE. ENOTA K R A N J

Nazoijeva ul. 12, 4000 Kranj Tel: 04/28-11-000 Faks: 04/20-26-459

Božični prazniki na/ bodo polni topline in domačnosti, leto.

NEPREMIČNINE l<lprihaja, pa naj vam prav vsai( dan prikliče nasmeh na ustnice. SREČNO REAL ESTATE

KOMUNAUVO^IMMLi], JAVNO PODJETJE, d o o

Micka Vadnc«« 1. < 0 0 0 Ktan|

Vsem občanom voščimo sreeo, zdravje in zadovolfstvo

v letu 2005.

RJJAIM

IZDELAVA LONČENIH PEČI I N KAMINOV

P 0 U E 3 1217 VODICE

0 1 - 8 3 2 - 3 3 - 4 9

lnta(nafWMw,

n iETlAUZMnUKBVeOE

Ž E L I M O VAM LEPE I N AMRNE B O Ž I Č N E P R A Z N I K E TER O B I L O SREČE I N

I Z D R A V J A V N O V E M LETU 2 0 0 5 e I O NAfti PESTRI PONUDBI SE PREPRIČAJTE V PRODAJALNAH:

MCDVOOe, CMU ob Sort 11. M: 010*1»^ VOOlCC, KamrMka t. M:

^ VltaiAfUe, Tw«n«lui f7, Mt: ei»1244«6

INF-ING, d.o.o., nepremičninska agencija

Kranj, Šodljevan tel.: 04/236-2730, mob. tel.: 041/429-330

Ž e l i m o v am pr i jazne bož i čne prazn ike ,

pr iha ja joče leto pa na j vas obdar i s srečo,

zdrav jem in veseljem.

ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1, 4240 Radovljica Tel. 04/537 45 00, Fax. 04/531 42 11 www.alpdom.sl e-pošta: alpdom@alpdom.si

GRADNJA ZA TRG, UPRAVUANJE IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA, VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN

Želimo Vam vesele boiične praznike,

v prihajajočem letu pa obilo sreče, zdravja

In poslovnih uspehov.

(TRG]

Tel.: 5745-444, Bled, Prešernova 50

Vsem strankam, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2005,

z željo, da bi vas v tem letu spremljali samo lepi in prijetni do3odl(i.

PEKARNA MAČEK ZORAN MAČEK, s.p. BRITOF 99, KRANJ, TEL: PSKARNA, TRGOVINA NAROČILA: 04 234 14 40, FAX: 04 234 14 41

V s e m našim st rankam žel imo vesel božič, V novem letu p a mnogo zdravja, sreče

in zadovoljstva.

Trgovino je odprta od ponedeljita do petka od 5.30 -14.00, ob sobotah In dnevih pred prazniki po od 5.30 de 12. ure.

i 6 K E R N i N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12, 4000 Kranj, Tel.: 04 /202 13 53. GSM: 051 /320 700

Na j b o d o b o ž i č n i p r a z n i k i po l n i veselja.

Zd rav j a , sreče in zadovol jstva

pa na j v a m pr inese leto 2 0 0 5 .

SEDMICA, USODE Razgledi

aoirnati tiae MARFETA S M O L N I K A R

Nekdanji kr iminal ist in ak-tua ln i predsednik komis i je za preprečevanje korupci je Drago Kos je p r i Centru za raziskovanje javnega mnenja i n množ i čn ih komunikac i j na Fakultet i za družbene vede naroči l raziskavo na temo podkupl j ivost i posa-mezn ih družben ih skupin. Izkazalo se je dvoje. Prvič, l jud je svoja stališča do ko-rupcije in njene razširjenosti obl ikujejo na temel ju poro-čanja medijev. Drugič , po m n e n j u večine anket i ranih so najbolj podkupl j iv i javni uslužbenci.

Poleg prostitucije je korup-cija verjetno najstarejša obli-ka družbene folklore. Navzo-ča je bila v vseh ^odov insk ih obdobjih, v vseh družbenih skupinah in na vseh ravneh. Zato bi bilo na jmanj nena-vadno, če bi bila sodobna slo-venska družba nanjo imuna. Se zlasti, ker n i prerasla tran-zicijske manire, za katere je značilna ignoranca veljavnih pravnih norm na najvišji dr-žavni ravni. Nikdar dokazana namigovanja novinarjev so dokaz več, ne manj , da je s pravno državo in organi pre-gona nekaj narobe. Korupcija kratko malo visi v zraku. Če ne zaradi drugega, pa zaradi

FOTO MAKSIMIUIANA TOSAK

Človekove narave, k i se pravi-loma nagiba k materialnemu udobju. Tega pa si m i m o pra-vi l igre najlažje prisvojijo tisti, k i so pr i koritu. Hočem red, da je pisanje novinarjev, k i niso v službi organov prego-na, ampak favnosti, zgodo-vinsko logično, ravnanje organov pregona pa demo-kratično nelogično.

Zakon o preprečevanju ko-rupci je imamo, korupci ja sama pa je še vedno amorfha oblika bogatenja posamezni-

kov, k i se dogaja v neki ima-ginarni sferi. Pohvalno je, da so d a n i komisije državnega zbora, k i je bila ustanovljena prav na podlagi omenjenega zakon, sprejeh obrazec za prijavo premoženjskega sta-nja funkcionarjev. Nekje je pač treba začeti. V vrsti za ob-razec čakajo še odvetniki, no-tarj i , sodnik i , zdravniki , to-ži lci, pol icist i , cerkveni do-stojanstveniki i n vsi drugi, k i imajo v rokah moč i n vzvode odločanja.

Obrazec je ena od mogo-č ih oblik oziroma možnost i konkret izadje do zdaj samo čutne navzočnosti kompt iv-he folklore določenih druž-ben ih skupin i n posamezni-kov. V zvezi z obrazcem je dane državnozborske komi-sije zanimalo več podrobno-sti. Redmo, k a m naj pr ibl iž-no šest tisoč funkcionar jev vpiše moreb i tn i avtorski ho-norar: kako se bo ocenjevala vrednost premičn ih ; kako se bodo pr idob iva l i podatki o

denarnih sredstvih v tu j in i ; kakšen bo nadzor verodo-stojnosti podatkov iz tuj ine; katere sankcije čakajo tiste, k i se bodo na obrazec po-žvižgali; kdaj je treba sporo-d t i spremembo premoženj-skega stanja i n kdaj jo je tre-ba pri javi t i . O d t n o je vpra-šanje, kdo bo vse navedene podatke, k i j ih je tol iko, da se dovek z no rma ln im i spo-sobnostmi v n j i h zgubi, spo-soben nadzi rat i . Če b i se

•zdelo vprašanje ka te remu od danov komisi je relevant-no, b i ga ver jetno zastavil. Kar se mene tiče, se m i zdi pr i sicer spodbudni konkre-tizacij i imaginarnega ključ-no vprašanje. B o j i m se na-mreč oz i roma prepr ičana sem, da komisi ja za prepre-čevanje kompci je nalogi ne bo kos i n da gre še za enega papirnatega tigra. K i bo si-cer zadovol j i l do ločen im standardom, v praksi pa bo zadeva povsem neuporab-na. Za zb i ran je i n nadzor obrazcev bi potrebovali naj-manj urad, ne pa samo ko-mis i jo brez konkretn ih pri-stojnosti.

Sicer pa nekateri z obraz-cem že zdaj brijejo norce i n komisi j i še vedno niso sporo-či l i seznama f i inkdonar jev. Med b r i v d so, denimo, tudi blejski občinski tigri.

O tem se ne govori

Lojzka se je po t is tem dnevu še bol j zaprla vase. Potem so j i h do-

segle novice, da je padel njen brat, tisti, k i je služil pr i pora-žencih. Ustreljen je bil v hr-bet, kdo je to naredil, se n i ni-kol i izvedelo.

Lojzkina mama je shujšala do kosti. Toda potem, ko se je vrn i l d rug i sin, tisti, Id je bi l partizan, se je v hiši šde začel pekel. Starša sta se do njega obnašala, kot da je on kriv za bratovo smrt. Prepiri so postali d d vsakdana.

"Brat je začd pit i i n vsakič, ko se je p i jan p r ima ja l do-mov, je razgrajal, kr ičal i n pretepal očeta. V pijanosti je momljal , da bodo starši "že videli", kaj se to pravi njega zajebavati. Toda ko se je zju-traj streznil, je b i l spet "nor-malen". Zaradi slabe vesti je popri jel za vsako delo. toda vsak trenutek so se vanj zapi-

M I L E N A M IKLAVČIČ

USODE

čile očetove odtajoče od . Tega verjetno n i mogel zdr-žati. Zato m u je kma lu pre-šlo v navado, da je že navsez-godaj začel dan s slivovko. Na srečo se je na z imo 1945 vrni l domov še tret j i brat, za katerega smo že na začetku vojne izgubil i vsako sled. O n se je bor i l v nemški vojski, kjer je skrbel za kuh in jo , zato n i bi l nikol i lačen. To se m u je tudi poznalo. Le z bra-tom se nista mogla. D rug d rugemu sta očitala nezve-stobo domovin i . Bi lo je res hudo. Kdo bi se v t is tem ozračju ukvarjal še z menoj?! Nihče! Starša sta bila najbolj zadovoljna, ker sem molčala in o svojih težavah nisem go-vorila na glas. Bolj kot so te-k l i mesed, bolj se m i je zde-lo, da je bilo vse, kar se m i je s Poldetom zgodilo, le sen."

Brat partizan je upal, da bo po vojni dobil kakšno ugled-no mesto. Toda kaj, ko so njegovi kameradi kaj h i t ro

451 "pozabil i" na svoje obljube. Zapletel se je z neko starejšo žensko, i m e l z n jo otroka, nazadnje se je še odselil od doma. N e m i m i duh m u n i dal mi ru , saj je iz leta v leto bolj pil. Ko ga je še ženska postavila pred vrata, se je vr-n i l domov, toda ne za dolgo. Malo pred nov im letom se je obesil v gozdu, našli pa so ga šele na pomlad.

"Starša sta se m i zelo smi-lila. Molče sta trpela in čez noč sta se postarala. Poma-gala sem j ima, kolikor sem le lahko. Na srečo se je k nam preselil še očetov nečak, k i nam je vel iko pomagal p r i vsakdanjih opravilih. Leta so tekla in na sina, k i je že več kot šest let živel v neznanem kraju, sem že skoraj pozabi-la. Na poroko sploh n isem več mislila. Kar je bilo še fan-tov na vasi, so se že vsi pože-

nili, m la jš im pa stara "devi-ca", kot sem bila jaz, n i zadi-šala. Prav tako n i n i k o m u r

padlo na kraj pameti, da b i se preselil v naše hribe, Jcjer se je samo matralo, zaslužka { » n i b i lo nobenega. Hvala bogu, da je vsaj preostali brat i m d srečo, da je dobi l dekle, k i ga je maralo. Z n j en im pr ihodom je v našo mračno hišo posijalo sonce, saj je bila moja nova svakinja od prve-ga dne silno dobra do mene i n do mo j i h staršev. Vzljubi-la sem jo kot lasmo sestro. Vse b i naredila zanjo, tako sem jo imela rada! Bila je tudi prvi dovek na tem svetu, k i me je razumel i n nikol i n i vrtala vame, če se j i je zdelo, da česa ne morem povedati na glas. Še brat je včasih v šali dejal, da ne ve natančno, ali i m a žena raje mene ali njega," se drobno nasmehne Lojzka i n obraz j i zažari kot še n i ko l i poprej v na j inem klepetu.

Pisalo se je že leto 1960, ko je Lojzka dobila pri ložnost, da gre prvič v svojem življe-

n ju na morje. Brat in svaki-nja sta jo povabila s seboj, malo zato, da b i j i polepšala dan, malo zato, da b i pazila na njune t r i otroke.

"Bila sem živčna kot še ni-koli. Svakinja m i je posodila lepo obleko, kupila m i je ko-fjalke in tudi za udobne čevlje je poskrbela. Počutila sem se kot kraljica. Nazadnje me je nagnala še k f i izer ju, toda ni-sem je ubogala. Na t i hem sem bUa ponosna na goste lase, k i sem j i h imela spete na hrbtu. Ženske so takrat imele "trajno", kar se je men i zddo zdo grdo. Bil je zelo lep dan, ne preveč vroče in ko sem prvič stopila v mivko na portoroški plaži, sem se sko-raj zjokala od veselja. V vodo sem se bala it i , še kopalke sem le s težavo navlekla nase, saj sem bila precej sramežlji-va. Zavila sem se v odejo, k i smo jo prinesli od doma, i n opazovaJa kopalce. Nenado-ma m i srce obstane, kajti ne-

daleč stran od mene je sedda ženska, Id je bila na las podo-bna t ist i , k i je v spremstvu Poldeta prišla po mojega sina. Še zmeraj je bi la zelo lepa, le moški, s katerim se je družila, je bi l bolj majhne ra-sti in zelo debel. Potem zagle-dam še visokega fanta, k i je prišel iz vode i n se je usedd k n j ima. Še danes se spom-n im, kako m i je vsa k r i izgini-la iz obraza, v tirenutiu sem bila mokra, komaj sem diha-la, takšna groza me je obšla. Tisti fant je bil izrezan Polde, ime l je njegove oči, obraz, lase. Bila sem kot otrpla i n sploh n isem vedela, kako je mineval čas. Ves čas sem str-mela vanje, zlasti v fanta, za katerega sem bila prepričana, da je mo j sin. Ko so se začeli napravljati, so odšli do finega avtomobila. Nekaj m i je re-klo, naj vstanem in grem za nj imi , toda bila sem kot oka-menela.

(nadaljevanje prihodnjič)

POGOVOR Razgledi

Ljudje so hvaležni, ker odpiram zelo aktualne teme za človeško življenje. Človek živi v svetu, v katerem nihče več ne vidi solza ali stiske. Zato mora znotraj sebe začutiti življenje, da je samemu sebi dar, ki ni samo njegov, ampak ga mora dajati naprej.

Človek e danes tako orestraše B O Ž I Č N I P O G O V O R : L J U B L J A N S K I N A D Š K O F I N M E T R O P O L I T M S G R . A L O J Z U R A N

Pokončani gimnaziji m

maturi, ko sem bil že vpisan na

Filozofski fakulteti, me je duhovnik, profesor na

Teološki fakulteti in

kasnejši beograjski

nadškof dr. Franc Perko

vprašal, ali sem se prav odločil.

v napovedniku dogodkov v

katoliški Cerkvi v Sloveniji

sem prebral, da boste v eni

od družin v Oavči krstili

osmega otroka. Kako kot

nadškof in Slovenec doživ-

ljate take redke dogodke?

"Gotovo z vel ikim vese-ljem. ker pomeni, da so ne-katere slovenske družine še odprte življenju in da imamo Slovenci upanje tudi za pre-živetje, čeprav demografski podatki kažejo zelo žalostno podobo. Lani je bilo rojenih samo nekaj več kot 17.000 otrok, kar je najmanj v zad-n j ih osemdesetih letih. Ne-kateri se še zares zavedajo, da je biti v službi življenja po-slanstvo in da je to nekaj le-pega. To sem doživljal med nedavnim obiskom Sloven-cev v Argentini. Čeprav je tam težak gospodarski po-ložaj in si morajo pomagati med seboj za običajno preži-vetje, se tam mlade sloven-ske družine odločajo za večje število otrok. To je zvestoba prednikom. Slovenci smo preživeli zato, ker smo imeli velike družine."

Tudi Vi pogosto pripovedu-

jete o svoji navezanosti na

dom v Gameljnah, na po-

kojna očeta in mamo, na se-

stri Pepco in Francko, na

nečake in vnuke.

"Dom je zelo pomemben, čeprav se v življenju usmeriš v drugo poslanstvo. Domače gnezdo, toplina, vse lepo, kar si v otroštvu in mladosti do-življal, domačo hišo in pris-tae medčloveške odnose na vasi nosiš s seboj vse življe-nje. Zato se rad vračaš do-mov, da utrdiš svojo poveza-vo z izvirom. Čeprav nimam več staršev, imam še vedno dom, na katerega sem se lah-ko v težkih časih vedno zane-sel. Ko sem študiral v Rimu, bi težko preživel brez pomo-či domačih. Tud i danes so njihova vrata zame vedno od-prta."

Boste tudi sedaj, ko ste

nadškof, vsak teden obiskali

rojstno hišo v Gameljnah

pod Šmamo goro?

"Zelo težko. 2e nekaj časa nisem bil doma. Na kar nekaj

domačih praznovanj nisem utegnil priti. Sem pa zelo ve-sel, da sem dobil včeraj prvo prapranečakinjo. Pranečaku se je rodila hčerka."

Vaša starša sta bila zelo ver-

na in dobra človeka. Pripo-

vedovali ste, da je oče mar-

sikomu kaj postoril zastonj

ali za majhno plačilo. Nose-

či mami so zaradi strahu ob

nemški aretaciji očeta napo-

vedovali težave z Vašim roj-

stvom. Molila je in se zaob-

ljubila Mariji, da bo otrok,

če se bo rodil živ, njen...

"Po drugi svetovni vojni je bilo v naši družini težko. Ker oče ni hotel v zadrugo, ga je hotela oblast uničiti z davki. Mama je pogosto jokala, ko je prišla položnica za akonta-cijo. Jokali smo, ko so nam odgnali iz hleva zadnjo kra-vo. Videl sem očeta, kako je sredi hiše klečal na tleh in molil. Te očetove sklenjene roke so spremljevalke moje-ga življenja. Kadarkoli kas-neje sem imel težave, sem videl te roke in dejal: skleni roke in dobil boš pomoč, upanje in tolažbo! Moja od-ločitev za duhovništvo je iz-hajala iz zgleda staršev. Ved-no so želeli pomagati i n nas učili: če človeku ne moreš storiti dobrega, tudi slabega ni treba. Ko sva z atom kopa-la in sejala pesek in sem ga potem s konj i peljal h kakšni manj premožni družini, m i je oče rekel: Pri tej h iš i n i treba računati, ker so revni. Povej j im, da bodo drugič, ko bodo imeli, kaj dali. Meni se je takrat to zdelo krivično, ker bi tudi sam dobil za tež-ko delo skromno plačilo, kasneje pa se je oblikovalo moje prepričanje, da je ne-kaj najlepšega v življenju ne-komu narediti nekaj dobre-ga. Po končani gimnaziji in maturi, ko sem bil že vpisan na Filozofski fakulteti, me je duhovnik, profesor na Teo-loški fakulteti in kasnejši be-ograjski nadškof dr. Franc Perko vprašal, ali sem se prav odločil. Zbegan sem bil. Po pogovoru z domačim duhovnikom, devetdnevnid in romanju na Brezje sem se odločil, da bom lahko kot duhovnik za l jud i naredil največ dobrega."

Težka odločitev. Zavezali

ste se samskemu stanu, od-

povedali družini...

"Če imaš tak cilj in spo-znaš, kako si rodoviten in uspešen v prizadevanju za dobro ljudi, kako prinašaš v njihovo življenje upanje in veselje, spoznaš, da je to ne-izmeren dar, k i ga lahko v svojem kratkem življenju da-mješ za naprej."

Slovenska verna in tudi la-

ična javnost je zelo naklo-

njeno sprejela Vaše imeno-

vanje. Ste pričakovali tako

naklonjenost?

"Sam nisem pričakoval imenovanja za nadškofa, ker so bila predvidevanja usmer-jena drugam, vendar te mož-nosti nisem izključil. Ko je bilo sporočeno imenovanje, sem reagiral tako, kot znam: z veseljem, s hvaležnostjo in tudi z veliko odgovornostjo, saj sem bil postavljen na vrh škofije in tudi Cerkve na Slo-venskem. Sem vesel pozitiv-nega plazu hvaležnosti. Do-bi l sem nad tisoč pisem. Ljudje so hvaležni, ker odpi-ram zelo aktualne teme za človeške probleme. To so vprašanje naših medseboj-n ih odnosov, sprejemanja življenja, življenjskih radosti, ker živimo v tako lepi deželi, pa smo tako zagrenjeni, sa-momorov in bežanja pred življenjem, razmer v šolah, kjer morajo za varnost otrok in učiteljev nameščati kame-re in najemati varnostnike, mamil itd. Pojavlja se čudna miselnost, ko otrokom, vsaj deklarativno, priznavamo samo pravice, ne zahtevamo pa tudi dolžnosti. Pravice in dolžnosti se dopolnjujejo. Gorje, če pridejo skupaj ljud-je, k i imajo same pravice. Prihaja do hudih konfliktov in ran, ko se otrok, ki m u je bilo dotlej, da bi bil zadovo-ljen in v središču pozornosti, vse ustreženo, znajde v kru-tem svetu, v katerem nihče več ne vidi solza ali stiske. Zato mora današnji človek znotraj sebe začutiti življe-nje, da je samemu sebi dar, k i n i samo njegov, ampak ga mora dajati naprej."

Ali ni odziv javnosti izraz

želje po drugačnem vode-

nju Cerkve kot v času Vaše-ga predhodnika dr. Franca Rodeta, k i Vam v nagovoru na umestitveni slovesnosti ni napovedal vedno prijetne škofovske službe.

"Jaz sem mu za besede, da bom lahko najbolj ljubljen in najbolj osovražen človek na Slovenskem, zelo hvaležen. Nadškof dr. Franc Rode je povedal veliko resnico: Če si na vrhu, tolčejo vate strele. Na eni strani imaš ljudi, k i so s teboj zadovoljni, in na dru-gi ljudi, ki te ne sprejemajo. Javnost je deljeno komenti-rala tudi njegovo primerjavo med vranom in orlom, k i jo je mogoče tudi pozitivno ra-zumeti tako. naj se ta vran dvigne do orlovskih višin. Ugotovil sem. da je vran za-nimiva ptica. Povsod je nav-zoč in je blizu človeških biva-lišč. Ima občutek za varnost. Tudi na cestah, kjer pobira ostanke povoženih živali, se vedno pravočasno umakne pred avtomobili. Skromno je sposoben preživeti zimo. V tej ptici, ki je omenjena tudi v Svetem pismu, vidim sim-boliko."

Katerim nalogam boste da-jali prednost?

"V svojem imenovanju za nadškofa i n metropolita vi-dim dar Božje previdnosti za naš čas. Delov^ bom na na-čin, kot ga jaz znam. Stalno sem si prizadeval, da bi imel rad Človeka. Znal sem se m u približati, razumeti i n ne ob-sojati, čeprav bodo potrebne tudi jasne ugotovitve in opo-zorila, katera dejanja so pra-vilna in katera ne."

Vas skrbijo podatki zadnje-ga popisa prebivalstva v Slo-veniji, da število verujočih v tradicionalnih cerkvah, še posebno katol iški, upada, narašča pa zanimanje za razne sekte in gibanja?

"Vsaka ima gotovo v sebi nekaj privlačnega za Človeka, čeprav je vprašanje, ali je vse koristno in dobro. Nahajamo se v prehodnem obdobju, v katerem je tradicionalna ver-nost pod hud im pritiskom. 2^to je treba iskati nov način življenja iz vere. Prepričan sem, da ima krščanstvo veli-ko sporočilno moč za vse

čase. Veliko število sekt in duhovnosti je odraz tega sta-nja, k i ni idealno, čeprav smo gmotno na dokaj visoki stop-nji. Zaradi teženj samo 'imeti, imeti in ustvarjati' je človek zaostal na področju 'biti '. Kažeta se notranja praznina in strah. Človek podzavestno še nikol i ni bil tako prestrašen, kot je danes. Ko gleda poročila o tragedi-jah, o elementarnih nesre-čah, o terorističnih akdjah, o krivicah, o delitvi bogastva v škodo revnih, o ekoloških ne-varnostih, o onesnaženosti pitne vode, ga postane strah in prevzame misel, da na svetu n i več nič lepega, da je vse pokvarjeno i n življenje nima več smisla. Išče različ-ne možnosti in značilnost teh malih skupnosti sta ne-posrednost in ponujanje hi-trih rešitev. Vera, k i Človeku res pomaga in je univerzal-na, mora znati odgovoriti na vsa vprašanja."

Zanimiva je bila Vaša napo-

ved, da se boste v škofovski

službi zgledovali po dveh

predhodnikih iz prejšnjega

stoletja, škofu Antonu Vov-

ku in nadškofu dr. Alojziju

Šuštarju. Zakaj?

"V preteklem stoletju nam je dal Bog res škofe, k i smo j ih potrebovali. Škof Vovk je bi l po drugi svetovni vojni postavljen v nov položaj, ko so verouk vrgli iz šol in je bila Cerkev glavni oprijem-ljiv sovražnik države, k i ga je komunizem potreboval za svoj obstoj. Ker je bilo veliko duhovnikov ubitih, precej j ih je odšlo, drugi pa so bili ne-močni, je bilo treba postaviti na novo pastoralno dejav-nost. Z ustanovitvijo Cir i l Metodovega društva je želela takratna oblast med duhov-ščino povzročiti razdor, kar j i n i uspelo. Duhovniki, k i so morali vstopiti v društvo, na primer dr. Stanko Cajnkar in Janez Oražem, so se, tudi za ceno ugleda med verniki in duhovniki, žrtvovali za ohra-nitev semenišča, Teološke fakultete in drugih cerkvenih ustanov. Globoka vera slo-venskega duhovnika je bila močnejša od zunanjih dejav-nikov. Dr. Alojzij Šuštar je bi l s šjcofovsko prakso po-

POGOVOR Razgledi

stavljen v čas propadanja ko-munizma i n je pomembno moralno vplival na samostoj-nost Slovenije. Cerkev v Slo-veniji je imela takrat veliko moralno moč in je uživala veliko naklonjenost. Po svetu je imel pomembna poznan-stva in je vplival na medna-rodno priznanje Slovenije in odločitve svetega očeta i n po-membnih svetovnih državni-kov. Ker Francija ni bila na-klonjena priznanju Sloveni-je, se je nadškof dr. Šuštar spomnil, da je slovenski mi-sijonar na Madagaskarju Pe-dro Opeka družinski prijatelj sina takratnega francoskega predsednika Mitteranda in tako vplival na odločitev Francije. S svojim ugledom in poštenostjo je prispeval k ustanovitvi krovne komisi je za urejanje odnosov med Cerkvijo in državo. S pogovo-r i smo prišl i daleč. Gradivo imamo pripravljeno. Pogaja-nja se sedaj lahko nadaljuje-jo. V času nadškofa Rodeta pa je bil pomemben dosežek podpis sporazuma med Re-publiko Slovenijo in Svetim sedežem, k i jasno določa po-ložaj Cerkve v Sloveniji."

V duhovnika ste bi l i posve-čeni leta 1970. Vas je prejš-nja oblast kdaj klicala na za-govore?

"O seveda, vendar o tem nisem govoril, ker bi j i m vse prav prišlo. Še posebej med študijem v Rimu so me po vsaki vrnitvi domov klicali na informativni pogovor in sku-šali zvedeti, ali se tam res ku-jejo strašne zarote zoper dr-žavo. Enkrat so me poklicali na polidjo v Šentvidu i n me pustili v neki sobi, kjer naj bi počakal tovariša, s katerim se bom pogovarjal. Nameno-ma, da b i me razjezili i n na-redili nervoznega, so me pu-sti l i čakati dve uri . Vendar, sem imel v roki najmočnejše orožje, rožn i venec. Mol i l sem ga in moli l . Ko so konč-no prišli k meni, so me našli povsem mirnega. Pri jazno

I

Alojz Uran /FOTO IINADOKL

sem j ih pozdravil, oni pa so se opravičil i , da niso imel i časa zame, da ga tudi sedaj n imajo in zato lahko odi-dem. Klicani smo b i l i na Mačkovo v Ljubljani in ved-no se je z nami pogovarjal Lojze Sirk. Pri nekaterih je bil velik, pri drugih majhen, enkrat je bi l debel, drugič črn, tretj ič plešast, ampak vedno je b i l Lojze Sirk, kar seveda ni bilo res. Po enem od takih srečanj m i je sveto-val, naj ostane pogovor taj-nost. Odgovoril sem mu: Ve-ste, tukaj blizu je moj pred-stojnik, nadškof Pogačnik, k i sem m u obljubil pokorščino in spoštovanje i n sem m u dolžan povedati vse, o čem sva se pogovarjala. In od ta-krat naprej n i bilo nobenega pogovora več."

Slovenija ima novo vlado, k i naj bi bila do Cerkve bolj razumevajoča. Kakšno bo v

\ J

pogajanjih stališče Cerkve do verouka v javnih šolah, do denacionalizacije i n vloge Cerkve v javnih zadevah.

"Večkrat sem že povedal, da ne želimo ukini t i verouka po župnijah na račun nečesa drugega. Prizadevali si bomo, da bi postal pouk o re-l igi jah s poudarkom na.kr-ščanstvu šolski predmet. Gre za razumevanje naše zgodo-vine in kulture, k i sta zazna-movani s krščanstvom. Ta predmet mora predstaviti tudi druge religije, vendar je za nadaljevanje kulturnega trenda, za skupno življenje v Sloveniji in za naš obstoj naj-pomembnejše krščansko iz-ročilo. Če ne bo notranje trd-nosti in zvestobe bogati de-diščini iz zgodovine, potem ne moremo računati na ol)e-tavno prihodnost. Slovenci ne znamo živeti polovično. Če se nam podrejo temelji, životarimo i n umiramo. S

svoj imi strokovnjaki smo pripravljeni sodelovati tudi pri izvedbi tega pouka, saj duhovnik šole ne bo okužil, ampak bo pomagal pri vzgo-ji. Imamo tudi že usposob-ljene laiške teologe. Denacio-nalizacija je stvar polit ične volje. Upam. da je sedaj do-zorel čas za ureditev teh za-dev."

Na nedavni seji Slovenske škofovske konference ste govor i l i o možnost ih za ustanovitev novih škofi j na Slovenskem. Kje naj b i j ih ustanovili?

"Za možnost ustanavljanja novih škofij smo pripravi l i zelo dobro študijo, kje so ti-sta družbena jedra, kamor ljudje ekonomsko, študijsko in kulturno težijo. Gradivo je bilo posredovano v Vatikan. Sedaj so dozorele razmere, da se tega konkretno lotimo. O tem smo se pogovarjali z

apostolskim nuncijem v Slo-veniji, ustanovitev novih ško-f i j pa je med mo j im zadnjim obiskom Svetega sedeža omeni l tudi državni tajnik kardinal Angelo Sodano, po-sebej Novo mesto in Celje, na Slovenski škofovski kon-ferenci pa smo predlagali tudi Mursko Soboto. Pomur-je kaže utrujenost in m u je treba dati tud i duhovni za-gon."

Ste človek sodelovanja, kar so ob Vašem imenovan ju poudarjali tudi predstavniki d rug ih verskih skupnost i . Kakšen bo Vaš odnos do sestrskih krščanskih Cer-kva in do drugih, med kate-r i m i je najmočnejši islam?

"Ločevati je treba krščan-ske in druge skupnosti. Med krščanskimi skupnostmi je že nekaj časa živo ekumen-sko delovanje in prizadeva-nja za zbliževanje, vendar ne za zlitje. Gre za edinost v raz-ličnosti, k i je bogastvo in jo lahko drug drugemu posre-dujemo. Č i m bolj bo vsak zase živel svoje versko življe-nje, bližje bomo drug druge-mu . K sodelovanju nas si l i stanje, v katerem živimo, ta kriza duha, kriza človeka, življenja, beg iz življenja. Za vse je dovolj dela. Morda se tudi pri nas začenja tesnejše sodelovanje, ko bomo lahko kristjani drug dmgemu bolj pomagali. Pri drugih cer-kvah je razlika večja, čeprav smo si v nekaterih stvareh.

Dr. Alojzij Šuštar je bil s škofovsko prakso postavljen v čas propadanja komunizma in je pomembno moralno vplival na samostojnost Slovenije. Cerkev v Sloveniji je imela takrat veliko moralno moč in je uživala veliko naklonjenost.

p n ven v enega Boga m ne-katerih teoloških gledanjih, z mus l imani i n judovstvom zelo blizu. Tud i pri teh ver-skih skupnostih je v ospre-d ju problem človeka in nje-govih skupnosti. Če bomo vsi dojeli bistvo globalnega procesa, v katerem je temelj-no vprašanje človekovo pre-živetje, bomo lahko sodelo-vali. Papež je že pred leti po-vabil na skupno molitev za rešitev človeka i n njegovih problemov v Assisi predstav-nike svetovnih verstev."

Praznila in godovi

Žlahtnost šentjanževega dne JOŽE KOŠNJIK

Z božičem se začenjajo ču-doviti dnevi, na katere praz-nujejo med Slovenci zelo pri-ljubljeni svetniki.

Jutri, 25. decembra, bo bo-žič, spomin na Jezusovo roj-stvo in najbolj dnižinski ter l judski praznik med vsemi prazniki. To dan "preobrata luči", ko postaja dan vedno daljši in noč vedno krajša.

Sveti Štefen, ki praznuje v nedeljo, 26. decembra, in m u je cerkvena zgodovina

pripisala čast prvega mučen-ca, bo praznoval v nedeljo. Štefan, k i so ga leta 33 straho-vito muči l i in do smrt i kame-njali, je zavetnik konj, ko-njarjev in furmanov, sodar-jev, zidarjev, kamnosekov, tkalcev in tesarjev. Na njegov god žegnajo konje, sol in vodo. V mnogih gorenjskih kraj ih bodo v nedeljo prigna-l i na piano konje, j i h okrasili in z n j im i krenil i po vaseh.

V ponedeljek, 27. decem-bra. bo "šentjanževo", praz-nik apostola Janeza Evangeli-

sta, ki je u m r l leta 100 star 100 let. Zanj pišejo, da je bil najmlajši, najbolj vzkiplj iv, vendar najbolj zvest apostol, k i je edini od nj ih spremljal Jezusa do križanja in je skr-bel za Marijo. V Sloveniji m u je posvečenih nad 40 cerkva. Bil je odličen pisec. V iz-gnanstvu na otoku Patmos v Egejskem m o r j u je napisal Razodetje al i Apokalipso, preroško knjigo Nove zaveze in zadnjo knjigo Svetega pis-ma, k i govori o Jezusovem drugem prihodu. Janezove-

m u prazniku so ljudje začeli praviti "šentjanževo". V sebi nosi veliko žlahtnega, saj je dan slovesa od božičnega praznovanja in začetek priča-kovanja novega leta. Verniki že od nekdaj nosijo na ta dan v cerkev k blagoslovu svoje vino, k i so ga srknil i že v cer-kvi, obvezno pa na tešče doma. Običajno je to najbolj-še vino. Na ta dan blagoslov-ljeno vino se imenuje "šent-janževec" in se pije ob poseb-nih priložnostih.

V torek, 28. decembra, bo praznik nedolžn ih otrok. Praznik je spomin na zločin kralja Heroda, k i je ukazal pomor i t i vse dečke, stare dve leti in manj. Upal je. da

bo med n j im i tudi Jezus, za katerega je slišal, da je novo-rojeni judovski kralj. Umor-jeni otroci so bi l i prvi muče-n i k i za Kristusa. Torkove-m u prazniku pravijo tud i "pametiva" ali " tepežni dan", ko naj b i se otroci maščevali starejšim za n j i -hove udarce.

V sredo, 29. decembra, bo praznik angleškega škofa i n mučenca Tomaža Becketa (1118 -1170), v četrtek pa bo praznik spomina na Sveto družino iz Nazareta. Katoli-ška cerkev ga na ta dan praz-nu je od leta 1970 naprej. Najprej so začeli častiti sve-to družino v Ital i j i v 17. sto-letju.

BOŽIČNA ZVEZDA Razgledi

v Novi zavezi (Sveto pismo, Lj. 1985, stran 1055) Matej poroča o zelo svetli zvezdi, ki se je pojavila nad Jezusovo rojstno hišo v Betlehemu. Da bi to zvezdo videli in jo opazovali, so prišli Trije modri z Jutrovega, tj. iz Babilonije v Palestino. Morda Matejevo poročilo navaja resnični nebesni dogodek, ki naj bi se odigral in vzbudil veliko pozornost tedanjih opazovalcev zvezdnega neba.

<aj bi lahko bila betlehemska zvezda *

Vsako leto okoli božiča beseda rada nanese na večno zanimivo, razburljivo ir5 nikoli do konca razrešeno zgodovinsko uganko: kaj je pravzaprav bila in kako je zgledala betlehemska zvezda.

V poštev bi lahko prišel tudi kakšen velik svetel

planet ali dva ali pa celo več

planetov, ki bi bili hkrati zelo bHzu drug ob drugem na nočnem nebu

in svetili skupaj tako močno, da bi dali vtis sikio

svetle zvezde. In zanimivo je, da sta bila leta

7 pr.n.š. na primer planeta

Jupiter in Satum, ki sta se navidezno

gibala v ozvezdju Rib, vidna zelo

blizu drug drugemu.

MARIJAN PROSEN - MAJO

O betlehemski zvezdi je bilo izrečeno veliko in med seboj zelo različnih mnenj. To bi lahko bila nova zvezda, ki je eksplodirala, kar pome-ni, da je nenadoma zableste-la, nato pa polagoma zblede-la z neba. V tem primeru ni mogoče ugotoviti datuma. Lahko bi bil tudi komet ali, kot so včasih rekli, "zvezda repatica", ki naj bi se za kra-tek čas pojavila med zvezda-mi. Leta 12 pr.n.š. je bilo na-mreč možno opazovati zna-menit i Halleyjev komet na nebu. Ker je to leto le nekoli-ko prezgodnje za Kristusovo rojstvo, zato ta komet odpa-de. Sicer pa tudi Matejevo po-ročilo pripoveduje predvsem o zvez^ in ne o kometu.

V poštev bi lahko prišel tudi kakšen velik svetel pla-net ali dva ali pa celo več pla-netov, k i bi b i l i hkrati zelo bl izu drug ob drugem na nočnem nebu in svetili sku-paj tako močno, da bi dali vtis silno svetle zvezde. In za-nimivo je, da sta bila leta 7 pr.n.š. na primer planeta Ju-piter in Satum, k i sta se navi-dezno gibala v ozvezdju Rib. vidna zelo blizu drug dmge-mu. Prav ta dogodek oz. po-jav bi še najlažje povezali s slavno betlehemsko zvezdo.

Danes s pomočjo računal-niške simulacije lahko kar zanesljivo povemo, kje in kako sta se planeta-Jupiter In Satum takrat gibala na nebu, se dmg drugemu navidezno približevala in s tem odigrala tako veličasten in opevan ne-besni prizor.

Na nebu se planeti premi kajo zato, ker krožijo okrog Sonca, m i pa j ih opazujemo 2 gibajoče se Zemlje. V bistvu planete projiciramo na nebo. Zaradi medseboj-nih gibanj se kak planet npr. nekaj časa navidezno premi-ka v levo, se nato zaustavi na nebu, nakar se navidezno premika v desno, se spet za-ustavi in se potem ponovno navidezno giblje v levo. To se nadaljuje iz leta v leto. Zara-di spreminjanja smeri teh navideznih gibanj planeti na-redijo razne 2anke 02.2avoje na nebu. Do teh pride pri Ju-

pitru in Saturnu prav takrat, ko sta planeta glede na Zem-ljo na nasprotni strani kot Sonce. Takrat sta v najpri-mernejši legi za opazovanje z Zemlje.

Jupiter naredi en obhod okrog Sonca v dvanajstih le-tih, Saturn pa v tridesetih. Hitrejši Jupiter zato počas-nejši Saturn dohaja in ga večkrat prehiteva. Takrat, ko ga prehiteva, oba planeta ne-kaj časa opazujemo približ-no v isti smeri oz. na istem delu neba. Planeta se srečata na nebu. T u gre za navidez-no srečanje, ki se v tem pri-meru dogodi približno vsa-kih 20 let. kar je v vesoljskih meri l ih razmeroma pogost dogodek. Seveda pa se vsako tako srečanje zgodi v dru-gem ozvezdju in tudi n i ved-no vidno s prostim očesom.

Posebno vpadljivo pa je na-videzno srečanje planetov, ko imata zanki na istem kosu neba. Jupiter je bližje Zemlji kakor Satum, zato se Jupitrova zanka razprostira na večjem delu neba. Ker je Jupitrova zanka večja od Sa-turnove, mora Jupiter med spremembama od navidez-nega gibanja v levo do navi-deznega gibanja v desno zato kar trikrat na nebu prehiteti Satum (podrobnosti sem iz-pustil, sicer pa poglejte sli-ko). V tem primeru govori-mo o velikem navideznem sre-

čanju (v bistvu so tri). Približ-no vsako trinajsto navidezno srečanje teh dveh planetov je takSno. Velika navidezna sre-čanja si torej sledijo vsakih 260 let.

Ozvezdja, v katerih lahko opazujemo navidezna sreča-nja Jupitra in Saturna, so to-rej vedno druga. Toda pov-prečno približno vsakih 800 let pa je oder na zvezdnem nebu enak. Takrat se odigra-jo v času šestdesetih let tr i srečanja v istem ozvezdju. Takšne nebesne igre so vzbujale posebno pozomost ljudem že zdavnaj, saj so se bolj spoznali na zvezdno nebo kot m i danes, pred-vsem pa v bolj južnih deže-lah, kjer zvezde sijejo veliko močneje.

V Babiloniji so se ukvarjali z astronomijo. Nastalo je ve-

\ f Trije nebesni pojavi, od katerih noben nI kanditat za betlehemsko zvezdo: komet (levo), Izbruh nove zvezde (v sredini) In kratkotrajen svetel meteor ali bolid na nebu (desno).

rovanje, da dogodki na nebu vplivajo na zemeljske dogod-ke. Tako naj bi se rodila as-trologija, k i si je za nalogo postavila utemelj i t i odnose med zvezdnim in zemelj-skim svetom, tj. povezati ne-besne dogodke z zemeljski-mi. Takrat so Babilonci do-delili zahodnim deželam, kot sta bil i Sirija in Palestina, ker so ležale ob morju, ozvezdje Rib, ki z Rakom in Škorpijo-nom pripada tako imenova-n im vodnim ozvezdjem v ži-valskem krogu (zodiaku).

Planet Saturn so imeli za "judovsko zvezdo". Saturnu je b i l posvečen sveti dan v tednu (saturday - sobota). Ko se je Satum gibal v ozvezdju Rib, so misli l i Židje na mož-nost, da se bo zgodil kak po-memben dogodek, še poseb-no tedaj, če se je Satum sre-čal s "kraljevsko zvezdo" - Ju-pitrom.

I n prav takšna nebesna predstava se je odigrala leta 7 pr.n.š. Sicer se je pred nekaj stoletji takšno srečanje teh planetov v ozvezdju Rib že zgodilo, a n i bilo vidno. Iz sive davnine je poročala le-genda, da naj bi se nekaj ta-kega zgodilo takrat, ko se je rodil judovski zakonodajalec Mojzes. Zato ni bilo nič ne-navadnega, da so posebno učeni ljudje zelo prisluhnili, ko se je razširila vest o veli-kem srečanju planetov Jupi-tra in Saturna na nebu v ozvezdju Rib.

Takrat je Judejo vodil kralj Herod. Bi l je odvisen od Rimljanov. Židje so upali, da bo temu stanju naredil ko-nec pojav oz. rojstvo osvobo-ditelja - mesije, ki naj bi spet vzpostavil staro kraljestvo. To upanje so spodbujale tudi State prerokbe. Zdelo se je, da bo prišel čas, ko se bodo uresničile njihove že-lje, že davno "zapisane v zvezdah".

Meseca maja leta 7 pr.n.š. Sta se Jupiter in Satum na vzhodnem delu neba začela približevati in sta postala vid-na zjutraj v ozvezdju Rib. Ju-nija sta se nekoliko navidez-no odmaknila drug od dm-gega, v začetku oktobra pa sta prišla spet navidezno zelo skupaj. Nato sta se ponovno oddaljila drug od drugega in se pojavila tretjič sredi de-cembra za okoli deset dni tesno drug ob drugem, a to-krat na večemem nebu.

To povedo astronomski ra-čuni, menda pa potrjujejo tudi babilonski klinopisi na nekem kamnu. Če vse to pri-merjamo z Matejevim poro-čilom o čudežni zvezdi, pri-demo do nekih ujemanj. Ne-kaj tudi zvemo o psiholo-škem učinku velikega sreča-nja planetov na nebu. V Ba-biloniji so iz tega vpadljivega nebesnega pojava potegnili naslednji zaključek: mesije-vo rojstvo bo prišlo takoj ali pa v kratkem času. Zato so se opazovalci zvezd nemudoma

odpravili v Jemzalem, da bi se tam na kraju samem pre-pričali v resničnost svojih na-povedi.

Tam so spraševah, kje je novorojeni kralj Židov, saj so videli njegovo zvezdo na ju-tranjem nebu (ne na Jutro-vem). Prišli so, da bi se mu poklonili. Besede "na jutra-njem nebu" kažejo na prvo fazo velikega srečanja plane-tov. Medtem ko se je vmes zgodilo dmgo (neomenjeno) srečanje, so sredi novembra prišli v Jeruzalem.

Matej poroča, da je bil kralj Herod, ko je vse to slišal, zelo hud i n jezen ter z n j im ves Jeruzalem. Zato je sklical skupaj vse visoke dostojan-stvenike in pisarje. Vprašal j ih je, kje bi lahko bil rojen Kristus (grški prevod mesije - odrešenik). Rekli so mu, da v Betlehemu, v Judovski deželi, kajti tako je pisalo v prerokbah.

Kralj se je tega rojstva bal. V njem je videl konec svoje vladavine.

Morda je Matej poročal o tem tretjem navideznem sre-čanju svetlih planetov Jupitra in Saturna. Tistemu, ki je opisal ta dogodek, pač ni bilo do tega, da bi opisal nebesni, tj. naravni pojav v vseh podrobnostih, ampak ga je dosti bolj zanimalo zgolj rojstvo mesije, povezano z nebesnim dogodkom. Zato so vsi opisi tega dogodka nejasni, megleni.

EKONOMIJA stefan.zargi@g-gUts.si 2 5

good/teah

GOOD/VeAR OdVLOF- i m j L O A ^mEBiCA'

Nad denar s šalami s šalami, ki govorijo o denarju, se da tudi zaslužiti. Največ šal o skopuških Gorenjcih, ki nasmejijo, a jim nihče ne verjame.

BOJITAN BOGATAJ

Ljubljana - Celoletno izbira-nje najboljše šale Družinske-ga delničarja i n Gorenjsko borzno posredniške hiše je zmago pr ineslo Kranjčanki Maj i Gorenc. Več kot 2 0 0 0 avtorjev je poslalo oko l i 6 0 0 0 šal. Vsak mesec so v uredništvu izbrali po tri naj-boljše, izmed vseh pa so nato izbrali zmagovalce.

Odločitev za priključitev iz-boru v GBD je bila hitra. "Me-nimo, da je smeh pol zdravja, m i pa poskrbimo za poslovne zadeve - denar," je na razgla-sitvi rezultatov povedala pred-sednica uprave GBD Ani Kle-menčič. V Družinskem delni-čarju pa so b i l i zelo veseli od-ziva na man j resno temo in bodo takšne akcije še priprav-ljali. Zmago za najboljšo šalo in 100.000 tolarjev si je pri-služila Maja Gorenc iz Kra-nja, ki je poslala šalo z naslo-vom Religija. Drugo mesto (50.000 tolarjev) je z Jaslica-m i osvojila Milena Jordan iz Slovenske Bistrice, tretje pa

Maja Gorenc iz Kranja je zmagala s šalo z naslovom Religija.

Magda Hočevar iz Žužem-berka, Id si je z Osmrtnico pri-služila 25.000 tolarjev.

Zmagovalka Maja Gorenc nam je po razglasitvi rezulta-tov povedala, da zelo rada so-deluje v raznih nagradnih ig-rah, zato se j i n i b i lo težko odločiti za sodelovanje pr i iz-bir i najboljše šale o denarju. "Novembra sem poslala 10 šal. Zmagovalnega sem že dolgo poznala, očitno pa ga

drugi ne poznajo tako dobro, zato je uspel," je povedala simpatična Maja Gorenc, ki pa ni, tako kot večina, poslala šale o Gorenjcih. Tudi sama se v icem o Gorenjc ih rada nasmeji, a ve, da ti sploh ne držijo. In nagrada.' "Denar m i bo v teh predbožičnih in prednovoletnih dneh zelo prav prišel. Nekaj za darila, še bolj pa za silvestrovanje," nam je še povedala Maja.

Kmalu dvosedežnica Letošnja novost na Soriški planini so tudi naprave za delno zasneževanje smučišča.

A N A HARTIT^AN

Soriška planina - ' T o sta za smučišče zelo pomembn i pr idobi tv i . Takoj zatem bomo začeli dograjevati pre-nočitvene kapacitete, saj So-riška planina trpi zaradi po-manjkanja stacionarnih go-stov," pravi direktor turistič-nega centra Soriška planina Franc Golja. Zgo rn j i del smučišča že zasnežujejo, za-četek obratovanja pa je odvi-sen od vremenskih razmer.

Prvi začetki obratovanja smučišča sežejo tri desedetja nazaj. Četrto leto je v lasti treh f iz ičnih oseb. med kate-r im i je tudi Golja, k i pravi, da m u kot doma6nu n i bilo vse-eno, kaj se dogaja s smučiš-čem. Na Soriški planini raz-polagajo 2 20 hektarj i smu-čarskih površin in t remi vleč-nicami. Gradnjo dvosedežni-ce bodo zakl juči l i v letu 2005, Golja upa, da še v tej smučarski sezoni. Vrednost celotne investicije znaša 240 mi l i jonov tolarjev. Varnost na smučišču naj zaradi tega ne bi bila manjša. Imajo tudi dve homolog i ran i progi za FIS tekmovanja.

" Imamo pozitivno bilanco. Kakšnih ve^ ih zadolžitev ni-mamo. se pa soočamo s pro-blemi pridobivanja sredstev za večje investici je," pojas-njuje Golja. Prejšnje leto so se namreč prijavili na razpis za nepovratna sredstva iz ev-r o p s l ^ strukturnih skladov,

KRATKE NOVICE

KRAN)

Obratovanje bank pred prazniki

Združenje bank Siovenije je sprejelo sklep o enotnem zapiralnem času med praz-niki, ki bo veljal za vse slo-venske banke. Tako bodo banke danes, 24. decembra, in v petek, 31. decembra, od-prte le do 12. ure. S.Š.

KRANJ

Padec cen naftnih derivatov

V torek so se znižale cene naftnih derivatov. Neosvln-čeni 95-oktanski bencin je cenejši za 8,5 tolarja, liter po novem stane 196,70 tolarja. Prav za toliko je cenejši tudi neosvinčen 98-oktanski bencin, ki sedaj stane 201 tolar. Liter dizelskega goriva po novem stane 195,60 to-larja (5,20 tolarja manj), ku-rilno olje pa je za 5 tolarjev cenejše in stane 118,20 to-larja. S.Š.

Sistem umetnega zasneževanja In nova dvosedežnica, ki jo še gradijo, sta za smučišče na Soriški planini pomembni pridobitvi, /FOTO COMZOKAVCIČ

niso pa bi l i uspešni, češ da v obč in i Železnik i smučanje n i perspektivna dejavnost. "Sredstva so razdeli l i med šest velikih turist ičnih podje-t i j , k i imajo tako ali tako že dovolj denarja. Takšna stra-tegija razvoja turizma je da-leč od nekega strokovnega dela, saj so se odločali na osnovi pol i t ične orientacije kandidata," pravi Golja, k i ocenjuje, da bo letošnja sezo-na uspešna, če bodo uspeli pr i tegni t i več kot 30 tisoč smučarjev. "Mis l im, da nam bo to uspelo, saj so snežne razmere zaradi topov sedaj veliko boljše. T u d i cene vo-zovnic so ugodne, poleg tega pa smo eni redkih, k i smu-čarjem nud imo dve- i n tr iur-ne vozovnice." Lani je smu-

čišče obratovalo od novega leta do sredine januarja, pri-vabili pa so nekaj več kot 20 tisoč smučarjev. Golja upa, da j i m bo letos narava bol j naklonjena.

Kot eno izmed večj ih sla-bosti smučišča navaja slabo cesto iz Podrošta prot i Sorid, za katero pravi, da skoraj n i več p r imerna za promet. " I m a m o pa vsaj dober do-stop iz bohinjske strani," je dodal. LJredili so tudi progo za sankanje i n osem kilome-trsko tekaško progo po goz-dovih Jelovice. Za gostinsko ponudbo skrbi jo v gostišču Macesen v Sor id in v bruna-rid na Soriški planini, v kate-r i je t ud i 4 0 postelj. V pri-hodnje nameravajo dograditi tudi prenočitvene kapadtete.

SREČNO 2005 vam želi TEL: 04/257 7270 M A a i i i ^ K Vabimo na silvestrovanje

Z ansamblom MIX MARJAN MAfilNSCK f p , Otar** e, 2. NAKLO

Q III \ M I I

Na zalogi vedno vei kot 100 vozil

Vsa vozila imajo do 24 mes. garancije Tel.: (04) 201 52 40

1 « - SOSOTAs s " -

f «

. m

^ VAMJEHLAr . N A J V A . «

^ N E Z E B f Pr iskrbel i vai O L J t ^ olje po nojuc ^

B r a z p l a ž i " *

EK0Ld.o.a.,Laza18a, 4000 Kranj, e-poita: komtrcialaiStkol.sl

X bliteb Al-auenborg Zaposlimo več voznikov E kategorije \ za vožnjo vlačilcev, z ustrezno izobrazbo in i izkušnjami v mednarodnem cestnem prometu. |

Bliteb Lauenborg d.o.o., transport in logistika, « Kolodvorska 4, 4000 Kranj, tel: 04 280 44 00 I

EKOLOŠKO KMETIjSTVO

Še lepši za praznike ter najbližnje

Vso lepoto za božične praznike m praznovanje novega leta si lahko pripravimo kar sami iz preizkušenih, večinoma do-mačih naravnih pripravkov.

V "copranju" lahko začnemo s tonikom za oči, ki ima pre-cej skromne zahteve glede sestavin in priprave. Potrebujemo četrt litra destilirane vode ter po pol čajne žličke žajblja, sme-tlike, rožmarina in koromača, ter ščepec črnega čaja, Med pripravo vodo skupaj z drugimi sestavinami najprej segreje-mo. Ko mešanica zavre, jo umaknemo ter pustimo še 10 mi-nut. Tako pridobljen tonik prefiltriramo ter z njim napolnimo steklenice. V hladilniku je obstojen osem do deset dni.

Po obilni praznični hrani se bo prilegla maska iz ognjiča za rhastno kožo. Ognjič ima tudi zdravilne učinke, kot so dezin-ficiranje in proti vnetju. Zanjo potrebujemo 7 gramov čebe-ljega voska, 5 gramov kakavovega masla, 10 gramov lanoli-na (dobinao ga v lekarni), 2$ gramov ognjičevega olja in 30 gramov ognjičevega poparka. Lanolin, kakavovo maslo In vosek stopimo v vodni kopeli v posodi, dokler ne posteklijo. Dodamo j im še ognjičevo olje In segrejemo, istočasno pa v drugem loncu segrejemo ognjičev poparek. Mešanico Iz vodne kopeli nato med počasnim mešanjem zmešamo z ognjičevim poparkom.

Vsem, ki so se pripravljeni srčno boriti proti suhi in ob-čutljivi koži, pa ne bo vzela poguma priprava kreme iz šent-janževke. Zanjo potrebujemo 4 grame kakavovega masla, 3 gramov čebeljega voska, 10 gramov lanolina, 15 gramov šentjanževega olja, 20 gramov olja aloe vere, 15 gramov rož-ne vode, 10 gramov encljanovega ekstrata ter 15 gramov čaja iz koromača. Lanolin, kakavovo maslo in vosek stopimo v vodni kopeli, dokler ne posteklijo. Mešanici dodamo olje aloa vere in ognjičevo olje ter segrejemo. Istočasno v dru-gem loncu segrejemo rožno vodo, encijanov ekstrat ter ko-romačev čaj. Mešanico Iz vodne kopeli nato počasi zmeša-mo s tisto Iz lonca. Tudi postopek uporabe kreme je nekaj daljši: ko smo kožo dobro očistili s čistilnim mlekom, je po-trebno masko zelo debelo nanesti na obraz, vrat in dekolte. Pri tem oči prekrijemo z vato, namočeno v tonik za oči. Po 20 minutah masko odstranimo z gazo, navlaženo v topli vodi. Za nadaljnjo nego obraza uporabimo tonik za obraz in nočno kremo. Uroš Brankovič

Ne za nižjo ceno mleka Skrbi nas, da se bodo uresničile evropske napovedi o nadaljnjem znižanju odkupnih cen mleka, medtem ko se bo letošnje znižanje nekako izravnalo z evropsko subvencijo, pravi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk.

MATJAŽ G REGORič

Letos je bila zelo vroča pro-blematika odkupna cene ml-eka, nekatere slovenske mle-karne napovedujejo, da bodo za liter odkupljenega mleka plačevale še manj. Kakšno je v zvezi s tem stališče zborni-ce?

"Imamo pogajalsko skupi-no, ki deluje že eno leto, vseh podrobnosti dogovorov z mlekarnami ne sporočamo javnosti, ker gre za poslovne zadeve, k i j ih ne želimo po-pularizirati, če ni nujno po-trebno. Cena mleka je bila znižana za 247 tolarja, toliko kot bo v priliodnjem letu tudi evropska subvencija, da se bo to nekako izravnalo. M i ne pristajamo na znižanje odkupne cene mleka, dejstvo je, da se sicer zaradi poviša-nih stroškov cena trajno zni-žuje. Seveda pa nas skrbijo napovedi iz Evropske unije, k i kažejo, da naj bi cena mle-ka padla na 22 centov. M i upamo, da do tega ne bo pri-šlo, saj zadbiji podatki kažejo, da se viški mleka v evropskih državah zmanjšujejo, tudi

^ ^ DSEVNE SOVIČE ^ ^

» H E V E R J ^ O ^ - J O . O O O S I T ;

l e t n » K i « 3 J , j a i l v . e m s t e C „

^ AUH"-^"

nklnol

NOVV idi^ bofB ovfotfnobIL

nekateri kmetje opuščajo proizvodnjo in se preusmer-jajo. Če bo do tako velikega znižanja za okoli 20 odstot-kov vendarle prišlo, bo to imelo usodne posledice ne samo za evropsko govedore-jo, ampak za celotno kmetij-stvo. Letos smo pri nas dose-gli možnost pretvorbe kvot. največji problem pa je koli-činsko majhna proizvodnja na kmetijah in tisti, ki bodo hoteli preživeti, bodo morali povečati proizvodnjo, vendar jih bodo omejevale kvote."

Pri uveljavljanju subvencij prihaja do številnih zapletov zaradi nepopolnih ali napač-no izpolnjenih vlog. Al i oce-njujete, da je število zavrnje-nih tudi posledica slabe-ga dela kmetijsidh svetoval-cev?

"Občutek je res tak, da je zavrnjenih vlog res ogrom-no, vendar stanje n i tako črno. Prepričan' sem, da bi bilo napak pri vlogah bistve-no manj, če bi se Agendja za

Peter Vrisk .• foTo CORAZO KAVČIC

kmetijske trge in razvoj po-deželja končno strinjala, da bi naši kmetijski svetovalci po-datke vnašali neposredno na terenu. Zdaj kmetom le po-magajo pr i vnašanju poda-tkov v pisne vloge, k i j ih po-tem pošljejo na agendjo, tam pa začasno zaposleni štu-dentje lahko naredijo napako pri vnosu in teh ni tako malo. Upam, da se bomo v prihod-

njem letu uspeli dogovoriti, da bi to delo opravili naši sve-tovalci in že takoj lahko odkri-l i morebitne napake. Sem in tja se tudi zgodi, da naš sveto-valec naredi napako, vendar gre v več primerih za po-manjklj ivo dokumentacijo vlagatelja, na primer, ko se pri vlogi za isto zemljišče hkrati pojaviti lastnik in naj-emojemalec in v tem prime-ru sta obe vlogi zavrnjeni. Kmet se sicer lahko pritoži, a postopek traja več mesecev in denar dobi z zakasnitvijo. Glavnina kmetijske politike je sicer predpisana v evrop-skih aktih, glede uredb, ki jih piše naše kmetijsko ministr-stvo, pa zbornica venomer opozarja, da bi bilo dobro, če bi j ih pregledali skupaj z na-šimi strokovnimi sodelavci in predstavniki agencije. Žal pa so v teh u r e d b i pogosto do-ločene nelogičnosti, ki zelo zapletejo izpolnjevanje ob-razcev in zato se tudi pojavlja veliko napak."

Zaradi obnove brez dobička Ponovno odprtje klavnice v Bohinjski Bistrici predvidoma prihodnji teden.

Bohinjska Bistrica • Po pri-silnem zaprtju klavnice, ki so ga pred dvema tednoma po ogledu klavnih prostorov za-radi odkritih pomanjkljivosti odredili evropski veterinarski inšpektorji, naj bi obrat, ki ga je od Kmetijsko-gozdarske zadruge Srednja vas spomla-di vzelo v najem novousta-novljeno podjetje Mesnine Bohinja, spet odprli. Ponovni veterinarsko inšpekcijski pre-gled naj bi namreč opravili najkasneje v ponedeljek, v minul ih dneh pa so v klavni-ci intenzivno opravljali sana-cijska dela. Po zagotovilih Ja-neza Korošca, direktorja Me-snin Bohinja, so pomanjklji-vosti odpravili in v sredo. 22. decembra, vložili prošnjo za ponovni pregled. Sanacijska dela so med drugim obsegala pritrditev 16 centimetrov de-bele izolacije na strop, kjer je

v sredo so v bohinjski klavnici opravljali še zadnja dela in čistili prostore. FOTO.OOBAZDKAVCI«

inšpektorje zmotil kondenz, v vampami in prostoru za predelavo pa sta bila nameš-čena ventilatorja. V klavnici SO položili 139 kvadratnih metrov novega tlaka z obro-bami. v prostom za tenručno

AgrSi^bira m

BOSCH

VESNA. ^ ^ ^

i ^

%SiP ^aaaa

I ^ B c n o n f O

Mitas

ruma guma

NOVO!! BREZPUCNI PREVZEM STARIH AKUMULATORJEV

TEL.: 04/23 24 802 p,««, ( p. VNMU ' .*

obdelavo je zdaj keramična obloga in umivalnik s toplo vodo. Klavnica naj bi bila to-rej pripravljena na obratova-nje po veljavnih evropskih in slovenskih veterinarskih pre-dpisih. Korošec poudarja, da ob odprtju sredi maja niso bile ugotovljene nobene po-manjkljivosti, kondenz na stropu pa se je pojavil šele v zadnjih tednih, ob nižj ih tempseraturah.

Sanacijska dela bodo Mes-nine Bohinja stale okoli 4 mi-lijone tolarjev, to pa je skoraj enak znesek, kot so od sredi-ne maja do začetka decembra vknjižili dobička. Zdaj se bo, pravi Korošec, ob koncu leta pojavila izguba ali pa bodo končali s pozitivno ničlo. Matjaž Gregorič

KAŽIPOT info(g)g-gias.si 2 7

Obvestila o dogodkih objavljanio v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat

PRIREDITVE '

Veselo v novo leto BLEJSKA DOBRAVA

Krajevna skupnost Blejska Dobrava to nedeljo, 26. de-cembra, vabi na prireditev Veselo v novo leto. Prireditev bo v dvorani na Blejski Dobravi ob 16. uri. Nastopili bodo domačini Jernej Arh, Neža in Ambrož Černe, an-sambli Jurij, Ferme, Suha špaga pa Stane Vidmar, Anto-nio. Meta, Jerneja, Žiga in Rok.

VODICE

V torek, 28. decembra, ob 19. uri pa bo velika prireditev s številnimi nastopajočimi v dvorani v Vodicah.

Na Bledu BLED

V petek, bo od 15.30 dalje v trgovskem centru potekala prireditev Pozdrav Božička s pevci, ob 16. uri bo sledil blagoslov jaslic. Jutri, v soboto, se bo ob 17. uri na Graj-skem kopališču začela prireditev Legenda o potopljenem zvonu, v Festivalni dvorani pa bo od 26. do 30. decem-bra, vsak dan od 15. do 20. ure Božično-novoletni sejem domače in umetnostne obrti.

Sprehod z baklami BLED

Na Bledu se bo danes, v petek, ob 17. uti pred Turističnim druJtvom Bled začel sprevod z baklami okoli jezera. Zbor po-hodnikov z baklami bo nato od nedelje do srede vsak dan ob 17. uri pred turističnim dnjštvom, v četrtek, 30. decembra, pa boste ob 16. uri okrog jezera lahko sklenili krog prijateljstva.

Otepanje STVJDOR

Gorenjski muzej v sodelovanju z občino Bohinj vljudno vabi na tradicionalno Otepanje, ki bo v nedeljo, na Štefa-' novo, 26. decembra, ob 19. uri v Oplenovi hiši pod Stu-dorom.

Polnočnica BLED

V cerkvi svetega Martina se bo polnočnica začela danes, v petek, ob 24. uri.

Ogled živih jaslic BOHINJSKA BELA

Pri Janezu Zupanu na Bohinjski Beli 144 si žive jaslice lahko ogledate ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 15. do 17. ure. V ponedeljek in torek imajo zaprto.

M LAČCA-MOJSTRANA

Žive jaslice si lahko ogledate jutri, v soboto, ob 16., 17., 18. in 19. uri. Po vasi bodo postavljeni smerokazi, usmer-jali pa vas bodo tudi redarji.

Sejem svetega Šte^na KUPGENIK

Na Kupljeniku se bo v nedeljo, 26. decembra, ob io. uri začel sejem svetega Štefana z blagoslovom konj.

Žegnanje konj KRANJSKA GORA, DOVJE

Prireditev Žegnanje konj bo na Trgu na Gorici (pred cer-kvijo) v Kranjski Gori v nedeljo ob 10.15, PC' cerkvi na Dovjem pa prava tako v nedeljo ob 12. uri.

NOVA OSELICA

Na Štefanovo, v nedeljo, 26. decembra, se bo približno ob 11. uri (po maši ob 10. uri) v Novi Oselici nad Sovod-njem začelo 4. žegnanje konj.

Slovesnost ob državnem prazniku BLED

V nedeljo, 26. decembra, se bo ob 20. uri v Festivalni dvorani začel novoletni koncert Godbe Gorje in sloves-nost ob državnem prazniku.

DOMŽALE

Občina Domžale in Godba Domžale vabita na osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in na tradi-cionalni praznični koncert Godbe Domžale, ki bo v nede-

ljo, 26. decembra, ob 19. uri v hali Komunalnega centra Domžale.

Potop jelke JASNA

Jutri, v soboto, se bo ob 18. uri v Jasni začela prireditev Božični potop jelke.

Osvetljen slap DOLI NA VRAT

Jutri, v soboto, si od 17. do 20. ure lahko ogledate osvet-ljen slap Peričnik.

Mednarodni festival KRANJ

V Izbruhovem kulturnem bazenu (stari zimski bazen) bo danes in jutri, v petek in soboto, obakrat z začetkom ob 19. uri, dvodnevni tradicionalni mednarodni festival, letos 4., Dost mamo!!! Poslušali boste lahko glasbene zvrsti reggae, ska, metal, punk, hard core, ročk, emo core, crust ...

Veseli december GORENJA VAS

V okviru prireditev Veseli december 2004 v Gorenji vasi se bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 17. uri začela pred-novoletna prireditev za otroke s Pravljico o novoletni jel-ki in klovneso Evo Š. Maurer. Prireditev bo v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Vstopnine ni!

Rokometni turnir KRANJ

V ponedeljek, 27. decembra, bo z začetkom ob 9. uri po-tekal prvi mednarodni rokometni turnir ženskih ekip iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije.

Darja Švajger v Ško^i Loki ŠKOFJA LOKA

Danes bo do 18. ure potekal celodnevni božični sejem, jutri pa bo v Župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki ob 18. uri božično-novoletni koncert Godalnega šole Ško^a Loka. Ob-čina ob obletnici odločitve za samostojno državo v soboto vabi tudi na Loški oder (ob 19.30), kjer bo potekal božično-novoletni koncert. Nastopila bosta Mestni pihalni orkester

O M CD & a> O o

' 3

tž >

cd

iS O • ^m

m aiB^ C

O o

I l i l ^ 0 8 0 s § o

— CM

i g g

« S S :

cc n n • _; 00 O) •

(O g

<3 K

i S UI

I a

s;

111 d (O UJ

i s z <5

2 o o a

C

M

O S Q O o >

«) je (O

C >0

C J) •o

i •o š <5 I •o

g

2 .3.

I 2 ! § Ui z K/) 2 o. M

C ® •o

i II

28 KAŽIPOT info(S>g-gUis.$i

Škofja Loka in Darja Svajger. Dedek Mraz bo tudr letos spre-jel pridne otroke. Sprejel jih bo v torek, 28. decembra, o b 1 7 . uri, na Mestnem trgu, pol ure kasneje pa j im bo voSčil v kinu Sora. Sledil bo ogled risanke Ledena doba, po njej pa s e b o d o lahko otroci še pogostili. 30. in 31. decembra bo na Mestnem trgu od 8. do 13. ure potekal novoletni sejem.

IZLETI

22. novoletni pohod na Kum KRANJ

•

PD Kranj vabi svo je člane in ljubitelje z imskega pohodniS-

tva na 2 2 . novoletni p o h o d na Kum. Pohod b o v nedeljo, 2 .

januarja 2005. Na pot s e boste podali 2 v lakom z že lezniške

XXI. TRISTAR 2004. 27. - 29. 12. 2004 ITA - FRA - SLO - Jadran (HN). SČG

NAGRADNI KUPON

IME in PRIIMEK

NASLOV

Z nagradnim kuponom dobite brezplačno vstopnico za tek-movalni dan. Vstopnico prevzamete na recepciji pokritega olimpijskega bazena v Kranju ali na blagajni prodaje vstopnic na dan tekem. Vsak kupon bo sodeloval v vsakodnevnem žrebanju za praktične nagrade Vaterpolske zveze Slovenije.

Pone(Wiek 27.12.04 16:00 ITA|: lJAD(HN) | TEKMA 19:15 URADNA OTVORITEV TURNIRJA 19:30 SLO FRA TEKMA

Torek 28.12.04 16:00 FRA JAD(HN) TEKMA 19:30 SLO : ITA TEKMA

Sreda 29.12.04 09:30 FRA • ITA TEKMA 11«) SLO : JAO(HN) TEKMA 12:15 ZAKUUCNA SLOVESNOST

posta je v Kranju, o b 6 . 0 6 . Pohod bo o b v s a k e m vremenu. Obleka In obutev naj bosta času in v remenu pr imerna, ne pozabite na g a m a S e in palice. Hrana in pijača iz nahrbtnika (ni pa nujno). Povratno vozovnico za vlak d o Trbovel j si pra-v o č a s n o kupite na postaj i v Kranju. Povratek v Kranj je pred-viden okoli 17 . ure.

6. novoletni pohod na Blegož CORENJA VAS

Planinsko društvo Goren ja vas organizira 6 . novoletni po-

hod na Blegoš , ki bo 2 . januarja 2 0 0 5 . Start pohoda bo pri

podjetju M a r m o r na Hotavljah ob uri. Pohod b o traja 5 ur.

Obvezna je planinska oprema. V p i s n o mesto in potrjevanje

bo pri Izgorcu v Čabračah, kjer se boste lahko okrepčali s to-

pl im ča jem. 3 i . s tran

Rcidio Tfigicir JI m J

®

Rad« Trtgl*vJewM«.ao.a. Trg Toneta Curvji 4.4270JM«nlc« STEREO. RDS na frekvencah; 96,0 GORENJSKA 89.8-Jesenice. 101,5-Kranjska Gora, 101.1-Bohinj

AflB« Ažman. d.0 .0., Lesce objavlja prosta delovna mesta:

1. MEHANIK VOZIL m/ž 2. VULKANIZER m/ž 3. POMOŽNI DELAVEC m/ž Pogoji: - Pod točko 1. in 2.: najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe

ustrezne smeri, vozniško dovoljenje B kategorije, zaželene de-lovne izkušnje

- Pod točko 3.: najmanj končana osnovna šola

Za mesta pod točko 1. in 2. bomo delovno razmerje sklenili za

nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesecev in za mesto pod točko 3. za določen čas 6 mesecev s polnim detovnim časom.

Pisne prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Ažman, d.o.o.* Lesce, Tržaška ul. 1 , 4 2 4 8 Lesce.

DAVCNI URAD KRANJ SPOROČA

Vloga za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (določenih v pavftalu)

za davčno leto 2 0 0 5

Zakon o davčnem postopku (Uradni Ust RS, št. 54/04. 67/04) Je bil obiavfjen dne 20. maja 2004 in je začel veljati naslednji dan po ob-javi. vendar pa se večina njegovih določil začne uporabljati 1. Janu-arja 2005. med drugim tudi določt>e v zvezi z zavezanci, ki bodo davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavljali z upoštevanjem normiranih odhodkov (določenih v pavialu).

Stari In do novega leta še veljavni Zakon o dohodnini omogoča samo nekaterim davčnim zavezancem, da se jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, novi Zakon o do-hodnini pa možnost takšnega ugotavljanja močno razširja, saj se za-njo lahko odločijo vsi tisti davčni zavezanci, ki bodo kumulativno Iz-pdnQi naslednje tri pogo}«:

- zan|e na obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in avt-denc po drugih pradplalh,

- njihovi prihodki Iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mese-cih, vključno z mesecem oktobrom takočega leta. ne prese-gajo 3.9 milijona sH,

- n« zaposlujejo delavcev.

Zavezanec, ki izpolnjuje navedene pogoje, lahko od davčnega ura-da, pri katerem je vpisan v davčni register, z vlogo zahteva ugotav-ljanje davčne osnove z upoštevanjem nomilranih odhodkov.

Vloga mora vsebovati naslednje podatke:

- Ime In priimek, naslov prebivališča (naselje, ulica, hlfina števil-ka, poštna števllka In ime pošte), davčno številko zavezanca;

- navedbo dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja; vpis v evidenco aH razvid po posebnih predpisih;

• izjavo, iz katere je razviden znesek prihodkov Iz dejavnosti, ki jih je zavezanec dosegel v obdobju od 1. novembra 2003 do 31. oktobra 2004, In Izjavo v zvezi z zaposlitvijo delavcev.

Zavezanec vloži vlogo do konca decembra 2004.

Davčni urad bo vse prosilce, ki tjodo izpolnjevali pogoje, v davčnem registru označil kot zavezance,, ki se Jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. O tam bo vsak zavezanec v začetku Januarja 2005 po pošti prejel posebno potrdilo.

Cilka Habjan, direktorica

o>

3 S ? O 2 3 T

1 8 § g 8 §

5?

8 §

1

Z

g

i !

Z

g 0

Z

g

0 OD f š -

Z

g

1

Z

g O. Q»

i . § 0 Si ® 5

S

0 2 co o

1 I f l y S W r-/

O)

S Z o s J3 O £t

o o -D

o

o

d W S S

R -

ii •o Z m o

ii z 31 m >

H o 5 2 5

> < 5

5 . z m

'I 2 S fO w

ll ž

I

B f

k g &

S

RADOSTI ŽIVUENJA info@g-glas.si 2 9

Kaj bomo kuhali in pekli ta teden

Božič - družinski praznik Letos bodo tako božiCni

kot novoletni prazniki kaj kratki, kajti oboji padejo na soboto in nedeljo. Naporni bodo, brez dvoma, saj zapo-sleni ne bodo imeli nobene-ga posebnega prazničnega dne. Kot običajen vikend bi vse skupaj izgledalo, če se ne bi za te naše največje prazni-ke posebej pripravljali že ves mesec. Marsikatera gospodi-nja je že spekla potico in jo zamrznila - pravijo, da ima potem nadev bolj bogato aromo in orehi pridejo bolj do izraza. Tud i nekaj drob-nega peciva je že po škatlah, marsikje bodo pa pekli še danes popoldne in bo po vsej hiši prijetno domače di-šalo. Včasih so gospodinje, tiste skromnejše, ki si niso mogle privoščiti orehov za potico, za božične dni spekle sadni kruh, k i je bil zaradi sadja sladek, dober in dolgo je ostal svež. Sploh je bil sad-ni kruh razširjen po vsej Ev-ropi. Vsi narodi ga poznajo, od Italije do Švedske in An-glije. Danes se ga malokrat spomnimo. Pa je zelo dober in še posebej zdrav. No, na mizi naj bi bil puran, pečen v pečici, nadevan tako ali drugače, toda vseeno je tudi, če imamo na mizi malo več-

jega piščanca, zajčka, jedi, ki j ih imajo v družini radi. Za-kaj ne bi za ta dan pripravili sladice, ki si jo nekdo od va-ših najdražjih posebej želi. A l i pa morda kakšne stare jedi, k i bi jo dobesedno izbr-skali iz pozabe. Sploh pa malo preveč damo na kuli-nariko v tem času in na ob-darovanje. Prav je, da so na miz i domače dobrote, to vse-kakor, tudi darila so del teh praznikov. Toda naši božič-ni prazniki bi morali biti bolj poduhovljeni. To je čas, ko se moramo ozreti vase, raz-misl i t i o človeški dobroti, o odnosih do svojih najbliž-njih. Smo dovolj pozorni do ljudi okrog sebe, j ih znamo bodriti v njihovih stiskah in težavah, j im dajemo moč, voljo, razumevanje.' Smo dovolj nežni, ljubeznivi, do-brovoljni?! To so dnevi, ko je treba pozabiti na stare zame-re, zakopati bojne sekire. To-pla beseda, prijazen na-smeh, pozdrav. Poglejmo malo bolj pozorno okrog sebe: je mogoče v naši bliži-n i osamel, star Človek, k i mu ne bo nihče ne s pekel ne odrezal kosa potice, otrok, ki bo zagotovo ostal brez do-mačih dobrot. Spomnimo se starih prijateljev, k i so v bol-

nišnici. preživljajo svoja zad-nja leta življenja v domu ostarelih, morda celo prive-zani na posteljo. Vsaj kratek

obisk prijatelja, znanca bi bil zanj najlepše darilo.

Zdaj pa le k receptom za pripravo prazničnih dobrot!

ZELENO IN CVETOCE HELENA JELOVČAN

Svetlnovo božje drevce

Na božje drevce (bodiko, po latinsko Ilex), ki je z leti zraslo v skoraj šestmetrsko drevo, nas je opozorila Blejka, ko je hodila okrog stare blejske kmetije pr' Svetin' v samem središču Bleda. Gospodar An-ton Vidic nas je prijazno spre-jel. Povedal je. da je drevce staro zagotovo štirideset let, če ne celo več. Posadila ga je njegova sestra Helena. Ni slu-tila, kaj bo zraslo iz njega.

Vedno zeleno Svetinovo božje drevce je zelo lepo raš-čeno in, kot rečeno, visoko več kot pet metrov. Letošnjo jesen je obrodilo izjemno veliko rdečih jagod s semeni in v teh prazničnih dneh sploh ne po-trebuje nobenih lučk ali dru-gih okraskov. Bleščeči temno zeleni listi s tmastim robom in rdeče jagode so zadosten okras. Anton Vidic je povedal.

da ga Blejke prosijo za kakšno vejico. Rad j im ustreže. Pod drevesom rastejo tudi številni mladi poganjki, na travo ob hiši pa je pred dvema letoma tudi sam posadil dve sadiki.

Posebne nege bodika, ki jo poznamo v različnih vrstah in sortah, ne potrebuje. Raste v navadnih vrtnih tleh, na son-cu ali v polsend. Lepa je v živi meji ali kot samostojen grm. Če sadiko kupujemo, mora-mo paziti, da izberemo samo-oplodno, saj so skoraj vse sor-te bodisi moške, bodisi žen-ske rastline. V tem primeru j ih moramo saditi v skupi-nah, če želimo, da obrodijo. Živo mejo iz bodike obrezuje-mo spomladi, samostojne grme poleti. Razmnožujemo z grobanjem vej ali jeseni sadimo pokrele potaknjence v hladno gredo.

Posebne vrste "drevešček" 2 Bleda, fo« corKd K.vii<

KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA DOLENC

Smetanovi žličniki

10 dag goste kisle smetane, 2 rumenjaka, i beljak, i dag

moke, sol.

Smetani in rumenjakom primešamo moko in sol, dodamo sneg iz beljaka. Sestavine rahlo umešamo v testo, z žlico obli-kujemo žličnike in jih zakuhamo v vrelo slano vodo. Po 10 do 15 minutah kuhanja jih vložimo v juho in ponudimo.

Pečena raca

I raca (2 kg), 4 do 5 manjših kislih jabolk, i ; dag brstične-

ga ohrovta, olje za peko, sol.

Očiščeno in dobro posoljeno raco napolnimo v notranjosti z očiščenimi jabolki, prelijemo s segretim oljem in jo zlato ru-meno spečemo v pečid. Med pečenjem jo zalivamo z njenim lastnim sokom. Za prilogo damo domače mlince, k i smo jih oparil i in brstični ohrovt, skuhan v slani vodi. Mlince in ohrovt zabelimo s sokom, v katerem se je pekla raca.

Boljši narezek

Za 8 do 10 oseb potrebujemo: 20 dag rezin peklanega go-vejega jezika, 10 dag tanko narezanega pršuta, 30 dag peče-ne svinjske ribice, 20 dag kuhane šunke, 10 dag domače kmečke salame, 10 dag mortadele, 10 srednje velikih para-dižnikov, 40 dag francoske solate, 10 dag majoneze. 2 trdo kuhani jajci, 10 solatnih listov, 5 kislih kumaric, 10 v kisu vloženih srebrnih čebulic, črne in zelene olive, gobice v kisu, vejice peteršilja za okras.

Vse mesnine narežemo kar se da na tanko. Ovalni krožnik po eni strani obložimo s solatnimi listi. Paradižnike pri pedju malo odrežemo, izdolbemo peščišča, j ih napolnimo s franco-sko solato, po vrhu okrasimo z majonezo in posujemo z drob-no nasekljanimi trdo kuhanimi jajd. Tako nadevane paradiž-nike zložimo na solatne liste. Na drugo stran ovala pa zložimo rezine mesnin, ki j ih prepognemo ali zvijemo v tulce. Vmes položimo še v pahljačo narezane kumarice, natresemo olive i n srebrne čebulice, kisle gobice pa oblikujemo v kupčke. Sem in tja lahko položimo tudi rezino masla.

Rozinov kolač

Potrebujemo: 750 dag moke 60 g kvasa, ščepec soli. 100 g sladkorja, nastrgano lupino ene večje limone, 100 g zmehča-nega masla ali margarine, 4 jajca, 3,^ dl mleka, 200 g rozin, moko za posipanje, ; o g masla, 2 vrečki vaniljevega sladkorja.

Moko presejemo v skledo, v sredini naredimo jamico. Kvas nadrobimo v r^ačno mleko in ga razmešamo, da se raztopi. Na rob jamice potresemo sol, sladkor, limonino lupino in koš-čke masla ali margarine. V jamico vlijemo mleko z vzhajanim kvasom. Ubijemo 2 jajd, ločimo beljake od rumenjakov. 2 ru-menjaka in 2 celi jajci damo k sestavinam v skledo in zamesi-mo voljno, gladko testo. Nazadnje v testo zamesimo še rozine (poprej smo j ih namočili v rum ali sadni čaj). Testo tanko p>otresemo z moko, pokrijemo ga in pustimo, da vzhaja dobre pol ure. Nato na pomokani delovni površini zgnetemo testo, ga oblikujemo v podolgovato štruco, pokrijemo in pustimo, da podva deset minut.

Medtem namastimo pekač. Testo razvaljamo na pravokot-n ik v velikosti 35 x 20 cm. Položimo ga na pekač. Desno polovico testa premažemo z beljakom. Od strani preganemo testo proti sredini. Z valjarjem pritisnemo v sredino testa, da se plasti testa dobro sprimeta.

Pekač damo v ogreto pečico in ga pečemo 40 do 45 minut pr i 175 do 180 stopinjah C. Nato ga vzamemo iz pečice, pustimo, da se malce ohladi, nato pa ga po vrhu premažemo z raztopljenim noaslom in potresemo z vaniljevim sladkorjem.

Pa še to: Rozinov kolač lahko tudi zamrznemo. Če ga name-nimo za zamrznitev, ga z maslom in sladkorjem premažemo šele takrat, ko se odtaja.

CORAZDŠINIK

125 Gorenjski nominator No. kako vam je všeč? Ne

samo to, da se je začela kole-darska zima, in da je danes praznik, sveti večer. Mis l im na gorenjski časnik, k i ga ravnokar držite in listate, ne-kateri od zadaj naprej, drugi, kot je treba, od prve do zad-nje strani. Zdaj. na trideseti strani, imate zagotovo že mnenje o naši in za vas nare-jeni grafični prenovi gorenj-skega časopisa s 57-letno tra-dicijo. Tudi za nas je prenova časnika sprememba, k i obeta drugačen način dela, celo razmišljanje o novem bo moralo bit i drugačno. In vsa-ka dobra sprememba je na-predek, pravzaprav so spre-membe vodilo napredka, kaj-ne. Današnji dan je tudi za nas, vse tiste, k i vam delamo časopis, svojevrsten praznik. In tudi vam. dragi bralci in naročniki Gorenjskega glasa, privoščim lep božič ter obilo užitka skozi posodobljen ča-sopis.

Sodobno poslovno komu-niciranje in zahvala za po-slovno sodelovanje ob koncu leta narekuje vse bolj kreativ-ne voščilnice, žal pa le redko zanimiva i n iskrena sreča-nja. Nekako med tradicijo so sodobna poslovnost stkali v Gorenjski banki. Na dan, ko je drselo na odseku gorenj-ske avtoceste, je Zlatko Kav-čič z ekipo, v zavetje gradu Brdo, povabil imetnike zlate kartice Activa, nadzorni svet in lastnike banke, k i v svo-jem znaku "nosi" čebelico. Čeprav sem lani zapisal dvom, da bi se ta novoletni sprejem še utegnil dogajati na Brdu, se je tradicija Brda izkazala za sijajno. I n bilo je tako! V l judn i stiski rok ob prihodu in veselo srečanje z l judmi, k i se le poredko vidi-jo - vidimo, ter kramljanje v gorenjski druščini, k i jo, zdaj že očitno, "vkup" spravi le Gorenjska banka.

narčič Žunič. ki je upodobila lik in glas Edith Piaf. Nepo-zabne Milord, La vie en rose, Non, je ne regrette rien,... so v poslovno srečanje utrni le lep kulturni trenutek. Odlič-no!

Z odl ičnim se je prijetno pohvaliti. Tudi tokrat je pred

horič, predsednik uprave družbe Sava, je bil "na tapeti" v začetku leta, Bine Kordež je še vedno. Vse povezuje Go-renjska banka in zelo visok in velik "biznis". Zagotovo trije najvplivnejši Gorenjci, k i vsak na svojem področju in skupaj v banki dokazujejo, da

klub Forum in prvi slovenski guverner Districta 129 Janez Bohorič je nerodno pomanj-kljivost, Benčina je bil še brez klubske značke, odpravil tako, da se je na moč svečano odrekel svoji ter soimenjaku pripel lionistični simbol. Ob smehu, jasno. Podobno se je

ty Business School v Anglij i, trenutno pa znanje in delo združuje v IBM-u na mestu direktorja marketinga za JV Evropo. Pred tem sta se za-menjala z Janezom Benčino na Dunaju. Iztok bo z druži-no, žena Maja je direktorica družbe za distribucijo oblačil

so najlepše. Večer Gorenjske banke mi jih je namenil veli-ko. Žel im si j ih tudi prihod-nje leto. Prenekateri iz tokrat-ne zgodbe so "botri", da je da-nes Gorenjski glas še v taki obliki.

Da bodo prihajajoči prazni-ki še lepši, si naredite potic.

i?

Maja in Iztok Klančnik, Vine Bešter

Janez Bohorič, Zlatko Kavčič, Bine Kordež

zbrane stopil brez napisane-ga m u lističa v pomoč, pred-sednik uprave Zlatko Kavčič in ponovno dokazoval spre-tnost nastopanja. Ne da je samo prvi in najboljši banč-nik, zagotovo je odličen go-vorec. Ob vsej gorenjski "pro-blematiki" je misel o prijate-l j ih in prijateljstvu, zvenela še kako umestno. Ne gre samo za zaupanje in dajanje denar-ja v hrambo i n ravnanje z nj im. Zaupati prijateljem, pa čeprav v poslovne namene, je lažje. Spet so "iz glave" letele odlične številke o bančnem poslovanju in poslovnem uspehu. Pozitivni trend naše Gorenjske banke se nadalju-je. Varnost bančnega poslo-vanja je visoka nad sloven-skim povprečjem, tržni delež so povečali za dve desetinki,

Vesna Pernarčič Žunič

In stopila je pred nas, vsa mila, v črnem - kot b i bila prava Edith Piaf. Vau! Kakš-na zanimiva energija se je zgodila. Velik salon s približ-no 1701 j udmi je ut ihn i l in do potankosti se je slišalo fran-cosko "grgranje" gledališke igralke in pevke Vesne Per-

zmorejo veliko tudi zato, ker se znajo dogovoriti in dogo-vorjeno uresničiti. Ne gre

godilo tudi Zlatku Kavčiču, članu kranjskega lionsa, a je zmanjkalo značk. Smeh.

Max&Co, novo leto dočakal v Kranjski Gori. In če Iztoka v Fomm povabi njegov direk-tor janež Benčina, ne bo čisto nič narobe.

Miro Pinterič, direktor Še-širja iz Škofje loke in pred-sednik nadzornega sveta Go-renjske banke, pravi, da ne bi

piškotov in drugih sladic. Kako najbolj natančno, da bo okusno, kar se da, se vidi in bere v novi knjigi kuharskega "mojstra" Andreja Goljata iz Škofje Loke. In da so slike v Slastnem pecivu še slajše, je poskrbel Kranjčan Cveto Sonc, "maček" kulinarične

Karel Erjavec in Zlatko Kavčič

samo za banko. Gre za regijo! In vsa "cviljenja", zakaj nam ne gre bolje, silijo k bolj učin-

f Janeza, Benčina in Bohorič

na 5,1 odstotka, donosnost na kapital je med primerl j ivimi bankami daleč največja. Kaj n i prijetno poslušati dobre in uspešne zgodbe. Žal je n i za vse. Zakaj, pa je dolga zgod-ba. Vsak jo ima - zgodbo o uspehu in zgodbo o komimi-dranju z javnostjo. Janez Bo-

kovitemu dogovarjanju, mar ne. Gospodarski f o m m Go-renjske je vse bolj zgledno organizirana družba, k i j i predseduje izkušeni poslov-než Janez Benčina, generalni direktor IBM Slovenija. Pred dnevi so Janeza Benčino sprejeli v l jubljanski Lions

Edinega gorenjskega mini-stra v novi vladi Karla Erjavca, za prijatelje Korla, ministra za obrambo, je med prv imi nagovoril prav Zlatko Kavčič. Pravnik Kari Erjavec je bil vi-deti utrujen, saj se spoprije-ma z veliko novega dela. Ne-davni govor pri Šmartnem v Tuhinjski dolini, kjer je mini-ster Kari Erjavec dejal, da brez NOB ne bi bilo sloven-ske osamosvojitve, ga že dela populamega. Da se ministru tovrstno spogledovanje z me-dij i ne zalomi, bo odslej skr-bel Črt Kanoni, osebni sveto-valec za odnose ž javnostjo, do nedavnega GTV-jev ured-nik.

Kako se streže temu, da je gledanost čim boljša in da je č im manj problemov, ve in zna Kranjčan Vine Bešter, di-rektor informativnega pro-grama na Pop tv. O visokem poslu in marketingu ve veli-ko tud i Iztok Klančnik, "ta-prav" Gorenjec, doma iz Martuljka, pred leti je doštu-diral MBA na Open Universi-

Mija Porenta In Miro Pinterič

bilo čisto nič narobe, če bi v Loki naredil i še en Lions klub. Vsekakor je pred Mi-

fotografije, pravi, da odslej naprej tudi digitalne slike. Knjiga je kot nalašč za vse

Andrej Gol jat in Cveto Sonc

rom Pinteričem naporno in veliko leto. Obljublja prenovo poslovanja i n obuditev znam-ke Piccadilly. Srečno prijate-l ju našega i n vašega časopisa. 2e tako lep večer sta si polep-šala stara znanca. Miro se je nasmejal M i j i Porenta, Mija M i m in nastala je slikca. Sli-ke prijateljev in prijateljstva

sladkosnede in eksperimen-talne peke sladic. Za dober piškot i n še boljšo potico je potrebno tudi jajca tehtat. Se pravi, dati jajca na vago. Veli-ko j ih bomo morali dati v pri-hajajočem letu, kajne. Jajc na vago, haha. Lepa knjiga.

Imejte lepe praznike tudi z našim časopisom!

HALO-HALO, KAŽIPOT info@g-glas.si 31

HALO - HALO GORENJSKI G L A S telefon: 04 201 42 00

Niiojilo 14 oliim iintiemmp po itlrlotiu nt/K1i/DO, liliu 0</201 4M) ili lu ;<»u>i I v bmiu u p« potu - ijo ponr<)cl|ij m (elfiki i)o 11 <KI uiei Ceni 0911»» m pooiHlti 1 rutiiilii IrrriSno ujodnj

ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica

Vesele božične ter novoletne praznike, v letu 2005 pa mnogo sreče!

JEREB, d.0.0., Lučine 30, Gorenja vas Škofja Loka, tel. 041/833 088, 04/51 57 no , e-pošta jereb@jereb.si

Silvestrovanje na Češkem: 29. 12. 2004 - 01. oi. 2005, cena: 57.000 sit. Cena vključuje: pre-voz z visokoturističnim avtobusom Mercedes • Travego, 3 x polp. -t- 1 x kosilo, bazen, sil-vestrsko večerjo, glasbo, zabavo ter vodenje in zavarovanje potnikov. Odhod je zagotovljeni MUnchen: 31. 01. • 02. 01. 2005 Cena 23.000 SIT. Cena vključuje: prevoz z visokoturističn-im avtobusom Mercedes, 1 x polp. s prenočevanjem v hotelu, vodenje potovanja in zavarovanje potnikov. Pokličite nas!

0 nt£i£RNOVO GLCDALliČE

KEA.SJ Glavni trg 6 , 4 0 0 0 Kranj Tel. blagajne 04/20 10 200 e-mail: presern-gled@s5.net

B. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA, 23.12. ob 19.30, za ČETRTEK 2, IZVEN IN KONTO; D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI, 27.11. ob 19.30, za IZVEN in KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, 28.12. ob 19.30, za IZVEN IN KONTO; B. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA, 3 0 . 1 2 . ob 19.30, za IZVEN IN KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, 31 . 12 . ob 19.00, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. Rezervacije pri blagajni PG. www.presernovogledalisce.com

• 28.stran

OBVESTILA

Kriška koča odprta KRIŽE

Planinsko društvo Križe obvešča ljubitelje gora, da bo koča na Kriški gori v času novoletnih praznikov oskrbo-vana od petka, 24. decembra 2004, do nedelje, 2. janu-arja 2005.

Športne delavnice OREHEK

Osnovna šola Orehek Kranj in Zavod za šport Slovenije vabita učence in dijake na organizirane športne delavni-ce v telovadnici na Orehku • in sicer od ponedeljka, 27., do petka, 31. decembra, med 9. in 14. uro. Pod strokov-nim vodstvom boste lahko igrali nogomet, namizni te-nis, košarko, badminton in rokomet.

Praznična otroška delavnica BLED

Otroci, vabljeni v praznično otroško delavnico, kjer bo-ste lahko izdelovali praznične okraske in voščilnice, pekli piškotke v Deželi sladki packariji, zaplesali s snežinkami in še in še. Mamice in očki pa boste imeli "prosto" in bo-ste lahko praznični utrip in zimsko idilo Bleda. Delavni-ca bo v Restavraciji Panorama, Bled, v soboto, 25., in ne-deljo, 26. decembra, od 14. do 17. ure. Vstop je prost.

PREDAVANJA

Osupljive najdbe KRANJ

Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovi-zualnih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina v Kranju. Tako bo jutri, v soboto, ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje: "Kaj želi in pričakuje Bog od mene/nas. Ali to lahko spoznam/o?" Predaval bo Jože Jenstede, dr. med.. Vstopnine ni!

KONCERTI

Božični koncert BLED

V cerkvi svetega Marina se bo jutri, v soboto, ob 20. uri začel božični koncert, na katerem bosta nastopili Janja Hvala - sopran, Mojca Prus pa bo igrala na orgle.

KRANJSKA GORA

V cerkvi se bo božični koncert KUD Alojzij Plantau z go-sti iz Avstrije začel v nedeljo ob 20. uri.

VISOKO

Cerkveni mešani pevski zbor Katrca z Olševka vabi na tradicionalni božični koncert. Koncert bo v nedeljo, 26. decembra, ob i6. uri v kulturnem domu na Visokem.

ŠKOFJA LOKA

V župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki se bo jutri, v so-boto, ob 18.45 za^el božični koncert Glasben šole Škofja Loka.

Božično-novoletni koncert KRANJ

Moški pevski zbor Maj vabi na svoj novoletni koncert, ki bo v sredo, 29. decembra, ob 19. uri v avli Občine Kranj. Gost večera bo glasbena skupina Avizo iz Besnice.

RAD0V41CA

Pihalni orkester Lesce prireja božično-novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 26. decembra, v dvorani Srednje gostin-ske in turistične šole v Radovljici z začetkom ob 19.30. V letu 2005 bo orkester praznoval 50-letnico.

Božično-novoletni koncert in dedek Mraz SORICA

PD Ivan Grohar Sorica v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri vabi na Božično-novoletni koncert, ki bo v Zadruž-nem domu. Nastopila bo domača glasbena skupina Or-fej, zapela pa bo tudi gostja Diona Dim iz Bohinja. Po koncertu bodo učenci PŠ Sorica uprizorili še kratko igri-co Polžek pride voščit. Ko koncertu in igrici bo predšol-ske otroke in učence PŠ Sorica obdaril dedek Mraz.

Novoletni koncert JESENICE

V dvorani Kina Železar se bo v torek in sredo, obakrat ob 19.30, začel novoletni koncert Pihalnega orkestra Jeseni-ce - Kranjska Gora.

Solistični koncert OI5EVEK

Jutri, v soboto, ob 18. uri se bo v cerkvi sv. Mihaela v 01-ševku solistični božični koncert Mojce Bedenik. Koncert bo izvedla skupaj s citrarko Karmen Bonča, violinistko Judito Kavčnik, organistom Matejem Vojetom in povezo-valcem Borutom Gartnerjem.

RAZSTAVE

Slike Zdenke Vinšek BISTRICA PRI TRŽIČU

V kava baru Roma v Bistrici pri Tržiču razstavlja slikarka Zdenka Vinšek iz Ljubljane. Likovna dela v akvarel tehni-ki bodo na ogled in prodajo do 31. marca 2005.

Kranjski likovniki na Pungertu KRANJ

Tudi letos je Cafe galerija Pungert v prednovoletnem času gostiteljica del, ki so jih posebej za ta čas pripravili nekateri člani Likovnega društva Kranj. Tradicionalne razstave del malega formata se letos udeležujejo likovni ustvarjalci Nejč Slapar, Franc Bešter, Cveto Zlate, Zmago Puhar, Vinko Tušek, Janez Cuderman, izdelke iz keramike pa razstavlja Barbara Štembergar. Ljubitelji likovne umetnosti bodo tokrat še posebej prišli na svoj račun, razstava je namreč prodajnega značaja, saj si bodo prednovoletno vzdušje lahko popestrili s trajnim darilom, delom priznanega ust-varjalca po zares ugodni ceni.

PREDSTAVE

Korenčkova sonata BLED

Na drsališču pri Penzionu Mlino se bo v nedeljo ob 11.30 začela lutkovna predstava Korenčkova sonata.

n d o m p l a n dmUM ct lUAfMVis, rMpnfiHAnifM, urbaniant n <rwoM*JO. d.d. knni. cilNiMCM u

t»f.i 041/«4T-S9S 20 ea 700

STANOVANJE PRODAMO Trtič. slarejje enosobno, I. nadstr., 31 mj, staro 100 let. v celotr obnovljeno 2004, cena 8 mio SIT; Knnj. bližina Vodovodnega stolpa, dvo-sobno. tl. nadstropje. 53.60 m2, starost 37 let, obnovljeno jooi, cena 19 mio SIT; Šenčur, trisobno, I. nadstropje, S8,io m2, starost 17 let, cena 22,5 mio SfT; Trtk, trisobno, t. nadstsropje, 75,33 mz, leto izgradnje 1962, cena 18,3 mio SIT; HISE - PRODAMO bUiina CeHtelJ na Corenjskem, priti iCna, ttonsa 12x11 m2, na parceli 572 m2, sta-ro 12 let, 39 mio SIT; bližina Preddvora, visokopntlidna, tlon-sa 13 X 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let, 74,6 mio SIT; VUoko, enonadstropna, na parceli 600 m2, leto izgradnje 1981, cena 44 mio SIT; vas Leie nad Triiiem, pntliina hi§a, tlo-risa 116 ma, na parceli 200 m2, starost ve£ kot $0 let, cena 9 mio SIT; Visoko, pritliina. donsa cca 150 m2, na parceli velikosti 725 m2, starost 80 let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SrT; Kranj, Gorenjesavska cesta, pritlična, tlorisa 12 X S m, na parceli 797 m:, leto izgradnje 1920, cena 30 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO Poljanska dolina. 1 km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, ignSča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne iz-gradnje), sarost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SFT; POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO v Bohinjski Bistrici; i nadstropni s 27 le-žiSči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 mz; na parceli velikosti 1478 m2; stanjst objek-ta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54, mio SIT POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranj, Planina III. v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna

novogradn(a). starost 3 leu, cena 31 mio SIT; Knnj, blizu avtobusne postaje za go-stinstvo ali trgovino, izmere 214 mz, te-rasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT; Sko a Loka; bližina hotela Transtunst; v III. in IV. nadstropju • posamezna etaža 324 mi, dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/m2; POSLOVNI PROSTOR. ODDAMO V NAJEM: Kranj, v bližini avtobusne postaje, iz-mere 102 mz, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 2.400,00 SIT/m2 » stroJki; Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izme-re cca 40 nnz, 116.500 SIT/mesečno; v bližini ceste Kranj • Ško^a Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgo-vino, cena za pisarno 1.430 SIT/mz, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO -PRODAMO Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2. opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 8 mio SIT; (je v obratovanju). SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVOD-NE HALE • PRODAMO v Retečah - Skolja Loka, na povriini 14.000 m2; starost; postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT; - Stegne pn Ljubljani, velikosti 600 m2. starost 30 let, cena 125 mio SIT; PARCEU- PRODAMO Podbrc^, v izmeri 586 m2. cena 25.300 Srr/m2; Kranjska Gora • Podkoren, v izmeri 2500 mz, cena 14.500 Srr/m2; Podreča, v izmeri 1900 mz, cena 19.000 SITym2. možna delitev na aa 3 » 630 m2, cena 21.500 SIT/ms; Kranj - Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/mz (možnost izgradnje Športnih ignJČ, s spremljajočimi objekti, voda. plin, elektrika na parceli). Podreča, v izmeri 710 m2, cena 24.500 SIT/m2; Vinmaie pri Skol)i Loki, izmere 549 mz, cena 25.300 SIT/m2;

ČISTO V ZADNJEM HIPU Prodam BIKE slmentalce. težke 100 do 150 kg Tel 04/25-01-254

[ P R O S T A D E L A Š T U D E N T J E , D I J A K I

www.ms4<ranj.sl

• ^ I K D Javni sklad Stoveni)e za kutcurrte dejavnost*

ObovKna uposUva KRANJ SOBOTNA AAATINEJA

uje: Gledališče Somrak Polskava, SI. Bistrica

N O R I ORKESTER

SoboU, 25. december 2004, ob 10. url, v kinu Storžič

Kranj QLAS G U V Situnm

'GOsniA^A RESIAmci jA "Pri JožoTca" Begunje ( GALERIIA Trsdioia AvsenV doo. Begunje ne

Goreriskem 21. Begunie

Snemanje novih TV oddaj z Radiotelevizijo Slovenija "PRI JOŽOVCU Z NATAUJO"

PonedeSek. 1 0 . 1 . 2 0 0 5 , ob 18 .30 - nastopajoči v prvi oddaji; Hišni ansambel Jožovc. Storžič, Šentjurski muzikant^e, Kvintet Deri, Robert Goter, Boštjan Cukur

Torek, 1 1 . 1 . 2 0 0 5 , ob 18.30 - nastopajoči v drugi oddaji: ansambel Toneta Rusa, Modri val. Spev,

Svetlin, iVIodrijani, Damjan Dannjanovič. nastopajoči v tretji oddaji: Gašperji, Pogum, Zasavci, Vandrovci, Boštjan Konečnik, Milan Kuder, Nande Razboršek Sreda, 1 2 . 1 . 2 0 0 5 , ob 18.30 - nastopajoči v četf^

ti oddaji: IMavihanke, Karavanke, šibovniki, ansambel Tonija Verderbeja, Frajkinclarji, Franci Ekar

Infonnadje in rezsrvacije na tal. it. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.H

IZDBPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi si l

Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi i v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od ^ ^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30. za torkovo Številko pa do spletnem mestu wwwjzber i .s i , kjer si lahko ogledate tudi slike petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 in daljSi op>s oglaSevanega predmeta ali storitve. 42 13. po e-po i t i ma l iog las i ^g glas.si, ali na spletnem mestu Izberi,st.

C«<mtik> | in d o o. Zotofi i ic*;«)

Mali oglasi tel.: 201 42 47 201 42 49 fax:201 42 13

Mali oglasi se spre enujo n obfavo v petek v sredo do 13,30. m za objavo v tofpk, v petek do 14.001 Dekivni ^s m !icer od ponedeljka do petka neprdonjenood?,- 15.ure.

Uve(fiismor>ovonjbnko

"Čisto v zadnjem hipu".

SK)tubnkolebrTiopomaQaiin^brakerri,ldse Jim r« mudinHcaj prodati, kup^, na^D, oddati. Ogtas za to rubnko lahko oddaie za torei v pone-deljek do osme ure In za petek v tortek prav tako do osme ure C<na oglasa je 2.000 SIT do 10 b^ sed vsaka nada jna besedaje tOOSil in jeenoma za nsro^ke oasiima nenafo^ke • kupon ne l)a 2a mate oglase po redni ceni oziroma na ku-ponu pa sprejemamo za torek v peiek do dru^e ure in za petek v vedo do poi dveh

KsKERN N E P R E M I Č N I N E

Meislrov trg 13.4000 Kranj Tel. 04/202 sj, 202 2$ 66

CSM OSV320 700. Email infe^tg-kemji

LOKAU: KAMNIK: prodamo gostinski lokal 82 m2 -f letni vrt (zastekljen), star 10 let. z vsem inventarjem, cena •• 33.0 mio StT. TRŽIČ: prodamo post. prostor 55 m2 v objektu, star 20 let. pritličje, kot trgovino, cena - 19.0 m>o SIT. HISE: Prodamo: MILJE: stan. hiJa vel, 11,5 x 12,5 m. stara 17 let. večstanovanjska. klet. pritličje, nadstropje in mansarda. parcela 755 m2. ob gozdu, mirna lokacija, cena - 60.0 mio StT. ŠENČUR: nova stan. hi$a v izmeri 14 X 13 m. moderna zasnova, parcela 500 m2, cena - 57,6 mio SIT. PREDDVOR, center: nadstropje hi Je v izmeri 100 m2 -f podslretia -f klet. obnova pred 10 ieti, samosto-jen vhod. zunaj parktriiče. cena -IS.5 mk> SIT. KRANJ, Vodovodni stolp: na parceli 730 m2. leta 1965 narejeno hiSo. obnovljeno leta 1995, ima 90 m2 v pritličju, toliko v nadstropju in izde-lani podstrehi. Poleg je garaža. Hi$a stoji na odlični lokaciji, primerni za poslovno dejavnost. Dobite jo za 70.0 mio SIT. KRANJ, Stražiiče: Seljakovo nasel-je stan. hiSa 1. 83 na parceli 1.012 m2. samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2. možnost dvostanovan-jske hiie. letnik 83. cena je 69.0 mio SIT. KRANJ, Straifiče: na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hi$a In leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardii, poleg stoji garaža z dr-varnico 34 m2, cena je 46,6 mio SIT. TRŽIČ: 14 let stara pritlična atrijs-ka hiSa-dvojček na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena^" 47,8 mio SIT. BOHINJSKA BISTRICA: 1/2 stan. hlSe stare 75 let, deljena po navpičnici, (pritličje, nadstropje in podstrešje}, cena • 13,2 mio SIT. BLED: stan. hi$a vel. 9 x 10 m (klet, pritličje, nadstropje m pod-strešje), parcela $33 m2, stara 34 let, mirna lokacija, cena 57,6 mio SIT.

KRANJ, Bitnje: 30 let stara stan. hi ia na parceli 622 m2. je pod-kletena in ima nad prit l ičjem mansardo, v eni etaži je 66 m2, hiSa ni na prometni lokaciji, cena • 34,0 mio SIT. POSESTI: Prodamo: PRIMSKOVO, Ind. cona: 1.574 m2 za poslovno dejavnost, ccna -60.000.00 SlT/m2. BLED: stavbno zemljišče 907 m2. nad jezerom po 55.200.00 SIT/m2. ŠENČUR: stavbno zemlji iče 659,5 m2, ravna, pravokotna, z dosto-pom. ccna • 24.000.00 SIT/mz.

PREBACEVO: stavbno zemtjiSče 758 m2. ravna, pravokotna, sončna, cena - 28.800.00 SIT/m2 STANOVANJA: Prodamo: KRANJ: NOVOGRADNJA - na Pnmskovem bo konec apnla 2005 zgrajeno 8 stan, enot v hi i i z dvema vhodoma, od tega $e v prodaji 3 enote: 2 enoti - tnsobno z atrijem 86.75 ^ '"i® SIT. 1 enota • dvosobno 72,1 m2 s teraso v 1 nad. m garderobi v mansardi za 26,30 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8.5 %, lastna CK na plin in parkirno mesto pred hiSo, last K 3 KERN d.0.0.

KRANJ, Planina I: dvosobno -t- K 69,5 m2 v 4. nad,, letnik 1979, ob-novljeno leta 2002. cena * 23,3 mio SIT. KRANJ. Vodovodni stolp: trisobno 85.1 m2 v 6. nads,, letnik 76. cena -23.5 mio SIT. TRŽIČ, Deteljica: trisobno 79,4 m2

v 3. nads., staro 26 let, s pogledom na hnbe, končna lega bloka, cena -18.2 mio srr.

o t p d o m

R H B I GRADNJA ZA TRG. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE. ENERGETIKA. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN

ALPDOM. d.d., Radovljica. Cankarjeva 1.4240 Radovljica

Tel. 04 537 45 00. Fax. 04 53» 42 n e-po$ta: alpdom^alpdom.si

LESCE: 77.79 m2. tnsobno v 3. nad-stropju, I. 2002. kabmet, spalnica, bivalni prostor, kuhinja, kopalnica •«-WC, predsoba, vetrolov, loža. ve-rar^da, klet, garaža, vsi priključki. Cena: 26.700.000,00 SIT. RADOVgiCA- PREŠERNOVA: 105,72 m2, itinsobno z garažo, novogradnja - lelo 2004, mansarda, kuhinja z jedil-nico, dnevna soba. spalnica, kabinet, kopalnica, wc, mansardni prostor, klel, vsi priključki, dvigalo, virtualni ogled na wwv/.alpdom.si. Cena: 41.684.000.00 srr. ZASIP: 91,04 m2 trisobno v pod-pritličju z nadstreSnico. kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spal-nici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki. I. "04. na5a novo-gradnja. vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 25.500.000.00 SfT. BLED - Alpska cesta: 30.11 m2. enosobno v mansardi, soba, hod-nik, kopalnica z WC-jem. kletni prostor, vsi priključki, teto izgradnje 1983. Cena: 12.000.000.00 SIT. H I 5 0 KUPIMO

KUPIMO: ManjSo hi§o z vrtom med Radovljico in Ljubljano. Cena: Do 25.000.000.00 SIT. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v ob-stoječem trgovsko-poslovnem cen-tru, naSa novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Ital-ije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 • 320 m2, za ra-zlične dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na.www.alp'-dom.si. Cena: 331.200.00 -360.000.00 SIT/m2. PARCELO PRODAMO MOTNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000.00 SIT/m2. STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA - PREŠERNOVA -oddamo: 111.19 itirisobno v pn/em nadstropju, novogradnja, predprostor. dnevna soba z jedilni-co. kuhinja, kopalnica. WC, tri sobe. dva balkona, klet, vsi prikljudci, dvi-galo. talno ogrevanje, klima, delno opremljeno. Cena: 144.000.00 sit + stroiki/mcsec

R A D O V g i C A - PREŠERNOVA: Od-damo garažni boks. 18,35 ^^ v prvi etaži večstanovanjskega objekta. Cena 10.000.00 sit/mesec BLED • oddamo: 31.80 m2. enosob-no v prvem nadstropju, predsoba, kopalnica, kuhinja, soba, klet, Eta-žna centralna kurjava na elektnko. vsi pnkijučki. Zadnja adaptacija leta 1992. Cena: 50.000.OO sit * stroi-ki/mesec • 3-mesečno predplačilo.

5 Biga Jože Jemec s.p.. Šolska ul. 7.

tel: 04/si'25'i22. gsm: 04i/428.'958

STANOVANJA PRODAMO SKOPJA LOKA. trisobno stano-vanje 76 m2 z lepim razgledom, obnovljena kopalnica, nova kuhin-ja, nov in obnovljen parket, Cena: 24.000.000.00 SIT. SKOPJA LOKA • Sorika cesu, trisobno stanovanje 95 m2,1. nad-stropje. garaža 40 mz, dvonSče 856 m2 od tega zraven stanovanju cca 250 m2 z zelenjavnim vrtom. Cena: 27.000.000,00 SIT. PARCELE PRODAMO SKOPJA LOKA • Pevno, stavbne parcele 530 m2, 785 m2 in 1151 m2, sončna lokacija. Cena: 24.000.00 SlT/m2

POLJANE - Malenski vrh. stavbna parcela 1500 m2, nadomestna gra-dnja - primemo za vikend, el. in voda v bližini. Cena: 6.000.000.00 SIT.

rw. iemec-sp.si

H I Š E

PRODAM

K.R. NEPREMIČNINE Lesce d.0.0., Begunjska 2 CSM: 041/436-544 Tel.: 04 / 53-17-460

STANOVANJA PRODAMO: LESCE: V podpritličju prodamo dvo* sobno stanovanje v izmeri 56 m2. opremljeno, takoj vseljivo, lasten vhod, starost . 18 let. CENA: 16.500.000 SIT. JESENICE: Prodamo urejeno trosob-no stanovanje, 69 m2. takoj vseijtvo, 10. nad., starost 20 let. CENA: 12.500.000 SIT. JESENICL' Prodamo dvosobno stano-vanje. 51.5 m2, mirna lokacija, opre-mljeno. HI. nad., možnost garaže, sta-rost 20 let. CENA: 11.000.000 SIT. JESENICE: V hISi prodamo trisobno stanovanje v izmen 79 m2. mansarda 60 m2, nadstreSnica, 350 mz vrta, surost3olet. CENA: 14.000.000 SIT. PARCELE PRODAMO: RADOVLJICA: Prodamo 1005 m2 ve-liko zazidljivo parcelo. Odlična lokaci-ja za poslovno dejavnost. CENA: 20.400 SIT/m2.

www.kr -nepremičn i ne.s

NEPREMIČNINE

STANOVANJA PRODAM

ENOSOBNO STANOVANE. v starem delu Tržiča. « 031/499-678 loionio

ENOSOBNO STANOVANJE KRANJ. 49.00 m2. takoj vseljivo. vpisano v ZK. mimo ( ^ j e . lahko opremljeno, za go-tovino. 9 031/585-912 KMOIOM

STANOVANJE, cca 90 m2, 111. 9rad-bena faza v novi stanovanjski hiši. « 041/271-583 10401067

TRISOBNO MANSARDNO v Železnikih, 85.00 m2. v novem in lep-em naselju, po solidni ceni. brez posrednikov, «041 /232-376 IMOOOK)

DVOSOBNO STANOVANJE. 50 m2, delno prenovljeno, Kranj-Gradnikova ul . « 0 3 1 / 3 7 7 001

TRISOBNO stanovanje Gorenja vas, 72.00 m2, 2. nadstropje, možna men-java za manjše v Ško^i Loki ali Kranju. «041/682-741 i040ti57

ODDAM

SOBO, s souporabo sanitarij in delno souporabo Kuhinje mimim In pocenim osebam. « 04/51-34-228 10401151

GARSONJERO KRANJ - OREHEK. 30.00 m2. samski osebi z redaim ck>-hodkom. enomesečno predplačik>. « 041/526-719 10401079

ENOSOBNO STANOVANJE na Planini II, opremljeno. « 04/23-11-617

)040I10&

ENOSOBNO STANOVANJE okolica Bleda. « 051/543-710 i0*0U20

DVOSOBNO stanovanje Radovljica. «041/521-724 t040n«0

NAJAMEM

DVOSOBNO STANOVANANJE V RADOVLJICI, ali okolici najame mlad par « 041 /507-842 104010?3

HIŠO. novogradn)0 v lil gradt>ent lazi. na lepi sončni parceli, velikost tlorisa 120 fn2 (ki + prit • nads. + mans ), bliima vrtca. Oš. trgovina, pokritega plavalnega bazena km) in zdravstvenega doma (2 km) lokacija Železniki okolk::a. « 04/51-46-052

to40oei&

STANOVANJSKE DVOJČKE. Prim-skovo ob zadružnem ctomu. nasproti cerkvo s podal j^no lil grad. fazo z vsemi pnKljučki. vključno z zemeljskem plinom. Inf. Uko. d.d.. Uboje. « 041/647-257 I0400W?

STAREJŠO HIŠO, z vrtom na parceli 700 m2. * 041 /443-584 II>4OIOM

ODDAM

HIŠO. za silvestrovo In več dni novega leta. za cca 7 do 8 ljudi. GorjuSe Pokljuka. « 04/57-22-201 i040it4;

V I K E N D I , APARTt iAJt

ODDAM

APARTMA v termah Čatež. 48.00 m2. zidan objekt, « 041/633-195 I0400446

POSEST I PRODAM

PARCELO V Kranju. 1 100.00 m2. stavbno, zazidljivo z lokacijsko doku-mentacijo. «041/271-515 104010»

ZA2J0UIV0 PARCELO. V500.00 m2. vokol id Kranja. « 031/684-582

10401103

ZAZIDUlVO PARCELO. 562.00 m2. asfalt in priključki do parcele, okvirna cena 12, 5 mio SIT. lokacija: vas Zminec, « 04/513-24-78 i040i067

ZazldlJWo PARCELO. 967.00 m2. ob glavni cesti v Zg. Bitnje, primemo za stanovanjsko hišo. izredna k>kaci>Q. « 041/404-960 10400108

KUPIM

MANJŠE POSESTVO, na mirnem samotnem kraju na Gorenjskem, « 041/271-953 to4oito7

PARCELO, zazidljivo. 500 - 1000 m2. Kranj - bližnja okoirca. t a k o j ^ planilo. «040/413-281 10400016

PARCELO ZAZIDUlVO Kranj ali okolica, ali hišo z možnostjo nadomestne gradnje, vrednost do 20 mk) SIT. « 04/202-47-39. 051/245-982 10400076

ZAZIDUlVO PARCELO, ali nadomest-no gradnjo Kranj, okolica do Škofje Loke. plačilo takoj. Uko. d.d.. Liboje. « 041 /647-257 tcuofis?

POSLOVNI PROSTORI

PnODAM

TRGOVINO, neživilsko. 20 m2 v Starem delu Kranja. Glavni trg. « 041/621-420 104010«

ODDAM

FRIZERSKI LOKAL v centru Bleda. « 031/71-86-57 10400662

ALBIS, d.0.0. SMli»ce$t«34.Knnj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami

PRODAJA IN ODDAM POSLOVNIH I PROSTOROV VINOUSTRUSKO OBRT- 3 NI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA § NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Z-

Podrobne Informacije o prostih | prostorih po teL 041/426 898 f

GOSTINEC. GOSTINKA ali par za vo-denje ali najem gostinskega lokala. Lokal je prijetno opremljen, obratuje in je vpeljan, šifra: DOGOVOR t040ii82

G A R A Ž E

PRODAM

GARAŽNI BOKS. v garažni hISi na Cankarjevi 29. Radovljica. « 041/375-126 10*01048

MOTORNA VOZILA AVTOMOBIL I

PRODAM

AUDI A4 1.6.1 96. 127 000 km. bele t>arve. avt. klima. ABS. CZ. servo. el. paket. radk>. « 041/256-910 io40oe43

AUDI A6 2.8qu3tro. I 98. pgodno. « 041/356-130 104011««

CITROSN AX SPOT 1 0, I 97. Avto-hiša Kavčič. Milje 45. Visoko pn Kran-ju. cena 340.000 SIT, « 04/275-93-0 0 10400469

CITROČN BERUNGO 14. t 99, Avto-tiiša Kavčič. Milj« 45. Visoko pri Kran-ju. cena MOO.OOO SIT, • 04/275-93-00 104004?«

CITROEN XSANTIA 2.0 HDI, 1 99. 103.500 km. 110 KM, klima. ABS. vsa oprema. « 041/369-004 io4oi063

DAEWOONUBIRAWAGON 1.8.1 98. Avtot^iia Kavčič. Milje 45. Visoko prt Kranju, cena 820 000 SIT. « 04/275-93-00 J04004;0

DAEVVOO TICO. I. 96. servisiran. Prete. d.0.0,. Cerklje, « 04/281-57-12.04/281-57-11 10*00410

RAT BRAVA 100.1. 99. 16V. klima. Av-tohiša Kavičič. Milje 45. Visoko pn Kranju, cena 1 180.000 SIT. « 04/275-93-00 i04O04n

g g C f l N T f l R

PROD/UA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISUMOVIIK J ' ^ AVTOMOBILSKIH

biazilcev^^^O^ROE FIAT BRAVO 1.2. I 99. 16V. servisir-an Preša. d.0.0., Cerklje. « 04/281-57-12,04/281-57-n moMift

FIAT BRAVO 1 2. I. 99. 16V. servisir-an. garancija Pre&a. d.0.0.. Cerklje. « 04/281-57-12. 04/281-57-11

»0400955

FIAT PUNTO V 2 SX, I. 01. Avtohiža Kavčič. Milje 45. Visoko pri Kranju, cena: 1.190.000 SIT, « 04/275-93-0 0 1040047«

FIAT PUNTO 55S. I 97. Avtohi&a Kavčič. Milja 45. Visoko pri Kranju, cena 640.000 SIT. « 0 4 / 2 7 5 - 9 3 ^

10400474

HVUNDAI ACCENT 1.5 GS. I. 95. vsa oprema. Avtomehanika Lušina. « 04/502-20-00. 041/630-754 io4oto?a

HYUNDAILANTRA 1.6GLS. I. 97. reg. 10/05. Avtomehanika Lušina. « 04/502-2<WX). 041/630-754 I040I0?7

HVUNDAI LANTRA KARAVAN 1 8 . 1, 96. 16V z vso opremo, « 041/894-051 10401167

HVUNDAI LANTRA VVAGON 1.8 GLS. 1 98. klima. sret>rna barva. Avtome-hanika- Lušina. « 04/502-20-00. 041/630-754 10401030

HVUNDAI LANTRO 1.8 GTi. 1. 95, kli-ma in ostala Oprema, «04/257-11-90

MODUS CONF. 1.4, I. 04. servisiran. Preša, d.0.0., Cerklje, « 04/281-57-12.04/281/57-11 i04004?3

OPEL ASTRA 1.6 ICX. I 93. rdeča barva, 5 vrat. Boškan. cena: 370.000 SIT. « 031 /558-549 10*0107«

OPEL ASTRA KARAVAN 1.6, 1. 92, 177000 km. cena: 195.000 SIT. « 041/538-583 io4oiiio

OPEL ASTRA KARAVAN. 1 95. Avlo-hiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kran-ju, cena: 600.000 StT. « 04/275-93-0 0 1040047«

PEUGEOT 206 X-UNE 1.4, I. 03. 16.500 km, 3V, zlate barve, klima, ABS. el. paket, nr^eglenke, servo, 2xair bag, 1. lastnik, servisna knjiga, Avto-Nda Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kran-ju. cena: 1.900.000 SIT. « 04/275-93-00 10400042

PEUGEOT 206 XH PRESENCE, I 00, Avtohi^ Kavčič. Milje 45. Visoko pn Kranju, cena: 1 .390000 SIT. « 04/275-93-00 tNOCurs

PEUGEOT 306 1.6. I 96. Avtohiša Kavčič, Milje 4 5, Visoko pri Kranju, cena 820.000 SfT. « 04 /275-9^00

10400477

LANDROVER FREELANDER. let 99, servisna knjiga, klima, abs.elekt. paket, vlečna kljuka, strešni prtljažnik, možna menjava, cena po dog.. « 041/350 508

FIAT PUNTO. let 94. 5 vrat. kovinsko moder, cena 420.000 sit. « 041/901 554

OPEL CORSA, let. 94. kovinsko mod-er. cena 420.000 sit. « 040/278 752

PEUGEOT 307 XS 2.0 HDI, t 01. 90 KM. klima. ABS. el. paket, servo. 6xair bag, 1. lastnik, servisna knjiga Avto-hiša Kavčk^. Milje 45, Visoko pn Kran-ju. cena 2.500.000 SIT. « 04/275-93-00

10400»40

PEUGEOT PARTNER KOMBI 2 0. i 03. 42.000 km. testno voak). klima, servo. 2x air k>ag. el paket, servisna knjiga. Avtohiša Kavčič. Milje 45. Vi-soko pn Kranju, cena 2 700 000 SIT, « 04/275-93-00

10400041

RENAULT 5 ffve. t 95. cena: 270.000 SIT «031/389-197

to4on&o

RENAULT BILLABONF 14 . I. 03, 5V. servisiran. P re^ . d.0.0., Cerklje. « 04/281-57-11.04/281-57-12

10400417

RENAULTCUO 1-2.1 01. l6V,5vrat , klima, 2x air bag, servo. el, pomik steki, CZ, ttibkada motorja, meglenke. 2. lastnik, lepo ohranjen, cena: 1.270.000 SIT. « 031/340021

RENAULT CUO 14. t, 9S, 2x air bag, servo, reg 12/05, cena 930.000 snr. « 041/819-642 io<o«oo

RENAULT CUO 1 5 DCI. I. 03. 3V, servisiran Preša, d o o.. Cerklje. « 04/281-57-12, 04/281-57-11

10400420

RENAULT KANGOO 1.5 DCI AVAN-TURA, I. 04, servisiran, PreSa. d.0.0 . Cerklje, • 04/281-57-12. 04/281-57-11 i040O4?t

RENAULT KANGOO EXPRESS 1,5 DCI. I. 04. servisiran. Preša. d.0.0.. Cerklje, « 04/281-57-12. 04/281-57-114 IO40O422

RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRE-SION. I 02. vsa možna oprema, servisna knjiga, 1. lastnik. Avtohiša Kavčič. Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 2.990,000 SIT, « 04/275-93-00 10400«:»

RENAULT LAGUNA 2.0 RXE, t. 97. servisiran. Preša. d.0.0., Ceritlje. « 04/281-57-12. 04/281-57-11 I04004TFL

RENAULT LAGUNA BREAK 2.0 RXE, 1 96, servisiran, garancija. Preša, d.0.0., Cerklje. « 04/281.57-12, 04/281-57-11 1040094«

RENAULT LAGUNA GRAANDTOUR 1.9 OCI. I. 04. servisiran. Preša. d.0.0 . Cerklje. « 04/281-57-12. 04/281-57-11 10400410

RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 19 OCI. I, 03. servisiran. Preša. d.0.0.. Cerklje. « 04/281-57-12. 04/281-57-11 10400413

RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI. I 03, servisiran, garancija, Preša d.0.0 , Cerklje, « 04/281-57-12, 04/281-57-11 1040005?

RENAULT LAGUNA RXE 1.6, I, 98. 16V. servisiran, garancija. Preša. d.0.0.. Cerklje. « 04/281-57-12. 04/281-57-11 10400«»

RENAULT MEGANE SEDANE 1.9 DCi. I. 03 . servisiran, Preša. d.0.0.. Cerkle, «04/281-57-12. 04/281-57-11 10400411

RENAULT SENIC, I, 97, ohranjen 1.100.000 In MB 250D L 96 Hp 124, 2.100.000. « 041/719-077 i04oioe3

RENAULT TW1NG0 1.2 OCEAN. I. 04. servisiran. Preša. d.0.0 . Cerklje, « 04/281-57-12. 04/281-57-11 104«HI4

RENAULT TWlNGO 1.2 WIND. I. 98, servisiran. Preša, d.0.0..Cerklje, « 04/281-57-12. 04/281-57-11 I04004ifi

ROVER 214. I. 95. lepo ohranjen. « 031/860-906 1940119$

SEAT IBIZA 1.4. 11.000 km. 16V « 041/352-113 10401092

SEAT IBZA. I. 97. srebrn, odlično ohranjen, cena: 790.000 SIT, « 031/307-057 1040114«

SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX. 1. 98, Avtohiša Kavčič. Milje 45, Visoko pri Kranju, cena: 1.040.000 SIT « 0 4 / 2 7 5 - 9 3 < K ) I040047I

SUZUKI SEDAN, I. 00, 44.000 km, reg, vnovembnj 04. vreden ogleda, prodam. « 04/202-63-39 i0400e2s

SKODA FEUCIA 1.6 LX, I, 99. servo volan, prvi lastnik. 5 vrat. Avtomehanika Lušina. « 04/502-20-00. 041/630-754 10401029

SKODA FEUCIA U I 1.3. I 9 7 . 8 5 000 km. 1. lastnik, kovinsko rdeča barva, centralno zaklepanje. kodirana ključavnica, cena: 500.000 SIT. « 0 4 1 / 5 8 4 - 4 7 1 104010««

VOLKSVVAGEN GOLF III C L RABfT. I. 96. Avtohiša Kavčič. MUje 45. Vtsoko pn Kranju, cena 780 000 SIT. « 04 /275-9300

10400472

ZASTAVA JUOO. I 88. dobro ohran-jen. «051/340-745 10401104

ODKUP, PRODAJA prepm rabijenih vozit, gotovinsko plačilo Avto Kranj d 0.0. SavsKac. 34, Kran),« 04/20-11-413. 041/707-145, 041/231-358

• 040111.'

M O T O R N A K O L E S A

PRODAM

APRILIA PEGASO 650. t, 02, 5.200 km. 1 lastnik, rdeča barva, niožon kredit na položnmice. 9 04/20-13' 510.041/629-418 IO4O0mo

KAVVASAKI KLE 500. I 03. 8,000 km. modro črna barva, možen krodrt na položnice. « 04/20-13-510. 041/629-418 1040003S

SUZUKI GSXR 750. I 98. 20.000 km. motor brezhiben, srebrno rdeča barva, izpuh akrapo^č. dodaten sedež, možen kiedil na položnice. 8 0 4 / 2 0 - 1 3 - 5 1 0 , 0 4 1 / 6 2 9 - 4 1 8 I(HOOW«

ŠKODA SUPERB 1.9 TDI. I 02. 67.000 km. 130 KM. 1. lastnik, možen kredit na pok>žnice. « 04/20-13-510. 041/629-418 50400M4

VAMAHA TDM 850. I 98. 28.000 km. modro črne barve. 3x kovček, možen kredit na položnice. « 04/20-13-510.041/629-418 10*00033

VAMAHA TDM 900.1 03. 11 000 km. granitno siva. 1 lasintk, možen kredit na položnice, « 04/20-13-510. 041/629-418 10400®?/

VAMAHA R 1, I 04. 2.000 km, MOD-RA BARVA. RAHLO POŠKODOVAN. SERVISNA KNJIŽICA. « 04/20-13-510.041/629-418 i0400W9

VAMAHA YP 250. I, 01. 7 000 km. kovček, servisna knjižica, možen kredit na položnice. « 04/20-13-510. 041/629-418 i0400Wi

A V T O D E L I I N O P R E M A

PRODAM

ALUMINIJASTA PLATIŠČA, z gumami 195/65/15 Kankook 4 kom. rabljena, za Audi. 30.000 SIT. « 041/378-803

10401124

CITROiN AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli. odkup avtomobilov. «04/50-50-500 I04007M

NOVE GUME. Matador 215/70/15 C za kombi. 9 041/812-645 i040i0r2

PREDNJA ODBIJAČA, za Fiat punto 2. Audi A3 Robi, 9 041 /709-598

10401139

ZIMSKE GUME 4 kom. 165/80/13. skoraj nove. cena 10.000 SIT. 9 041/540-985 twoiwi

KUPIM

PRESTAVNO ROČICO, za R 19,1, 93. «041/765-843 IO40M54

K A R A M B O L I R A N A V O Z I L A

PRODAM

FORD MONOEO. I. 96. totalka. 9 040/728-320 ICMOMOO

KUPIM

KARAM80L1RAN0 VOZILO lahko tudi totalko, prepis in odvoz na moje stroške. 9 031 /629-504 iwooo»

KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko nudim največ. 9 031/770-833 10400A6?

OSTALO

PRODAM

ODKUP rabljenih vozil, gotovinsko plači-lo, uredimo prepis Mepax d.o o , 9 04/23-23-298.041/773-772 i0400047

Prepis lastništva, urejanje financiranjea vozila (tudi če ni kupljeno pri nas) v Kranju, Mirka Vadnova 7. Primskovo (včasih Lesnina} Caroline 66. d.o.o.. Trnovlje 9. Cerklje. 9 070/666-990

10400005

Od I. 94 daJje. plačito v GOTOVINI, ure-dimo prenos lastništva. Adria avto. Parti-zanska t. Škorca Loka (biv^ vojašnica) www. raziskovalec. com/adriaavlo. 9 04/51-34-148. 041/632577. adna,avto@$iol nat io4ooio6

TEHNIKA PRODAM

RAČUNALNIK PENTIUM. malo rabljen, 9 04/23-11-833 1040J044

TELEFON PHILIPS brezžični, v garanciji, star dva meseca, 9 04/580-11-12 i&(0ni&

SONNV hi - fi cnt gp 7. mp 3. 9 040/933-389 iwoio8i

TRAČNI BRUSILNI STROJ delovna dotžma 1 m, primeren za lesno, kovinsko dl( podobno obrt. pnevmatsko kladivo beche tip L2. 65 kp. 210 obratov na minu-to. SIP nakladalno pnkoiico starejša, puha^ nik Eoto z nakladateem. trositec umetnega gnoia 200 kg. «031/37-89-30 i040ioAe

TRAČNO BRUSILKO, mizarsko. 300 cm z odsesavanjem in el dvigom ter poda)a)nik. 3 kolesa, 8 hitrostj. izredno ohranjeno. « 041/679-377 i04oowo

TV. barvno Gorenje. rabljeno. 9 041/718-856 i040iorr

STROJI IN ORODJA PRODAM

BAGER SKiP. dobro ohranjen, 9 041/528-557 i040iwr

JERMENICE, 4 kom. premera 480 mm za jermena 4x17mm, 9 04/510-26-60 10401i?e

KUP^M

ELEKTRO DVIGALA. Od 700 do 1000 kg 9 041/253-974 i040ii4i

GRADBENI MATERIAL S T A V B N O P O H I Š T V O

PRODAM

STOPNICE, hrastove, 40 kosov. 9 051/202-229 i040it3r

K U R I V O

PRODAM

DRVA aiia bukoya n hrastom. ŠKoQa Loka. 8 04/512'62-1&, 041/758-958 t040t034

DRVA, gabrova 10 m3. cena 6000 SlT/m3. Predoslje. 9 04/234-38^0. 031/56&<326 10401067

DRVA, večjo količino, suha, mešana in bukova, 9 04/255-13-85 iwoioft5

DRVA, metrska ali razžagana. možnost dostave, 9 041/718-019 i040ii4&

LESNE BRIKETE, ra kurjavo, ugodrjo prodam. 9 04/53-31-648. 040/88-74-25 10400649

KUPIM

DRVA. brezova, suha. razžagana. 4 m3 s prevozom. « 04/251-58-91. 04/251-58-90.041/787-068 i040m6

STANOVANJSKA OPREMA P O H I Š T V O

PRODAM

KUHINJSKO MIZO. 90x150 cm. kot novo z macesnovim furnirjem. 9 041/682-741 104011«

MASIVNO MIZO, v kmečkem stilu 135x73. tri stole in oblazinjeno klop. cena po dogovoru. 9 04/595-75-91

10401148

MIZA ovalna, hrastova. 155x95 z umetniško keramiko. 9 040/933-389

10401080

OTROŠKO POSTELJICO, Helena 120x60 cm. «031/325-615 i040i0M

SEDEŽNO GARNITURO, petdelno. rabljeno, 8 041/627-314 iMOiisa

ZAKONSKO POSTEUO. nočni oman-ci in psiho. 8 041 /603-712 i040i038

PODARIM

FRANCOSKO POSTEUO. 200x90. « 041/714-808 10401050

G O S P O D I N J S K I A P A R A T I

PRODAM

HLADILNO OMARO, s šestimi predali, malo rabljeno. « 041 /923-722i040i>7i

POMIVALNI STROJ. Bosch SGS 5602, prostostoječ. star 5 let. rabljen dve teti. « 041 /821 -263 i040i003

PRALNI STROJ, in hladil«k 2001 Goren-ie. prodam. « 041 /878-494 10*01031

PRALNI STROJ, in štedilnik el,. stare-jši Gorenje. 9 041 /878-494 iwoii44

ŠTEDILNIK, rabljen. 4 el plošče, pečica, raženj, hladilnik 50x70x50. nerjaveč vgradni štedilnik na dn/a. « 031/858-886 104010*3

ŠTEDILNIK ISKRA 2+2. pečica, odlično ohranjen, cena 5000 SIT « 0 4 1 / 5 0 7 - 8 3 9 umohm

ZAMRZOVALNO OMARO, pralni m pomivalni stroj, vse Gorenje. « 0 4 / 5 8 9 - 1 0 - 2 9 I(moii»»

ZAMRZOVALNO SKRINJO KTH 380 I. lepo ohranjeno za 25 000 SIT, « 04 /512 -02 -59 IO^oioim

P R I D E L K I

PRODAM

O G R E V A N J E , H L A J E N J E

PRODAM

GORILEC Elko. za centralno peč. malo rabljen, « 041/264-926 10 0114»

PEČ. za gretje nog, « 04/23-11-426 10401104

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

OTROSKE VEZI , In smuči Fischer. nera-bljene. dotžine 1 m s 041/299-625

104010««

SPREJEM IN PRODAJA, zimsko športne opreme PONUDBA MESECA smuči stofo za novo. Rubin, Betonova ut 44. Kramj. « 04/204-91-91 i04ooi4i

KOLO. moško, športno na 12 prestav lepo ohranjeno, cena 10 000 SIT. « 04/512-02-59 icmohoi

POSLOVNI STIKI

NHdtno DBOdM gotovlftslia tsr ntomobUska kralRB do 6 tet za ne

zaposiMo ta iMteiMc« (01. m Hožiost obTMiMltvs Dsebfltfis

dohodki do polovico. Star k i m RI ovira, fridomo tadl aa dom.

Tel.: 02/25-24^26. gsm 041/750.560,

041/331-991, NUMERO UNO

TrfOffM 2 motflniU mU

UMETNINE, NAKIT PRODAM

SLIKE,oljnenaplalnuod1l.dol2. in od 17. do 22. ure. « 04/23-23-952

104011«1

ŽIVALI iN RASTLINE PODARIM

KUŽKE. nemške ovčarje, stare dva meseca. « 04/51-32-833 kmoio42

BELO MUCO. zelo prijazno, staro 4 mesece. « 031/260-616 »o oiosa

KMETIJSTVO K M E T I J S K I S T R O J I

PRODAM

CISTERNO. 6000 f landem, hidravlični pajek, odjemalec silaie in razmeto-valec trave za koristi silos, « 041 /608-563 10401073

KOTEL, za žganjekuho. 501 in elektro-n>otof 1? KW 2800 obratov. « 04/20-41-322.031/202-639 i04oii53

MOLZNI STROJ, ugodno. « 04/533-15-94 1CU01I29

ZETOR 52-11. I 94. 1600 ur. lepo ohranjen. « 04/25-22-610. 041/229-129 10401113

KUPIM

CEPILEC. za dva in cisterno za gno-jevko, «041/865-675 i040i0e3

NAKLADALKO, gnoja HU4. trosilnik gnoja, pajek SiP. cisterno creina 22001. sadilec krompirja in starejši traktor Uni-verzal ali IMT, 9 041/987-582 icmoiou

PAJEK SIP. In sadilec krompirja. « 031/537-269 iO40i0«

TRAKTOR. Univenal. Ze(oralilMPS39. plačilo takoj. « 051 / 2 0 3 ^ 7 i<hoio/6

TRAKTOR. Zetof, dobro ohranjen, prvi lastnik, plačilo takoj. « 04/257-15-48.041/512-945 t(Won59

BALE. okrogle, senene. 8 kosov. 8 04/533-84-46 IO4oiom

BAURKO. za kocke, dobro ohranjeno in butare za peč, « 04/533-12-80I040H4?

CVIČEK, prvovrsten ugodno, « 031/3^-68-37 10401114

JABOLKA različnih sort. Žeje 1, « 04/25-71-622 10401132

JABOLKA, voščenke. neškropljena. obrana. «04/51-32-438 IO4OIIM

KORENJE, rumeno za krmo in jedilni krompir. « 041 /517-551 i040i0W

KROMPIR, jedilni in kmiiira. jabolka, zel-je. Jerala. Podbrezje 218, « 04/530-66-44 10400«»

KROMPIR krmilni. «04/25-22-012 10401062

KROMPIR drobni ali zamenjam za žgan-je alt jabolka. « 041 /242-375 io4oio&«

KROMPIR, krmni In jedilni ter kislo in sveže zelje v gtavah. « 041 /378-911

1040112

OREHE, v kipini ter kupim zračno puško. «04/25-71-548.041/512-945 I0401im

SENO. baiirano. jedilni krompir beli in suhe smrekove pk>he « 04/57*41-t43io4oioei

SUHE HRUŠKE, jabolka, slive, tepke. «04/512-04-95 10401I33

VINO. kJBŠkI leran in domač kraški pršat. odlične Kvalitete, dostavimo tudi manjše koiičioe, « 041 /614-862 io4ooi2&

VINO. domač kvaMeten cviček in hruškovo žganje. « 031/301-013 i040iii?

ŽGANJE, domače iž neškrdpljenih hrušk. « 04/58-01-915 io4oii?6

V Z R E J N E Ž I V A L I

PRODAM

BIKCA, čmo-bela. stara 14 dni, fi 041/375-575 i040i0M

BIKCA. ČB. starega 14 dni n ČB tehčko staro 7 dni, « 041/692-722 lotoms

DVA BIKCA, CB stara dva ledna. « 04/25-11-007 leuoiMfi

JAGNETA, za zakol ali nadaljnjo rejo. «04/59-57-962 i040i03«

JAGNETA. za zakol. 0 4 / 5 1 - 2 2 - 9 5 6 1 0 4 0 1 1 0

KRAVI, simentalki. breji in kupim gorsko kosilnico v okvari. «041/608-765 10401140

KRAVO, simentaiko po izbiri. « 031/568-140 10400790

KRAVO, in telico tik pred telitvijo. « 04/59-58-754 I040ti3i

PRAŠIČA, za zakol, domača krma. « 04/252-53-49 iO4Oi0/4

PRAŠIČE, domača krma. teža 100 do 150 kg « 041/905-557 I04010M

TELICO ČB brejo 9 mesecev. « 04/25-11-670 10401103

TELICO. simentaiko. brejo 6 mesecev. 180,000 SIT « 04/518-23-8610401136

TELIČKI, črno-beli. stari 10 dni. « 041/378-913 i040iifta

TELIČKO, simentaiko, staro 10 dni, « 04/530-96-60 1040102«

TELIČKO, lepo simentaiko. staro 14 dni, « 040/804-336 i04onoe

ZAJCE, za zakol ali zaklane in očiščene, « 04/255-14-87 imoioh/

ZAJCE, zazakd. 8 041/293-312 i04otoeo

ŽREBtČKA, starega 8 mesecev, « 031/309-653 io«otoo3

KUPIM

BIKCA, simentalca. starega 10 dm. « 04/53-33-041 10401032

BIKCA, simentalca težkega cca 100 kg. « 031/280-774 i040i03s

BIKCA, simentak^a. starega 7 dni, « 04/533-80-54 i040iw

BIKCA, simentataa, do 14 dni In kravo ali telico brejo. Zg Luša 18. Selca 1040113«

ZAPOSLITVE NUDIM

IŠČEM VARUŠKO, za ieto dni staro punčko. Kranj. « 041/762-007 104010<»

DEKLE, za delo v baru poleg tr-govskega centra Pretnar Janez s.p,. Zg Gorje eOa. « 041/643-054

1040*020

DEKLE, v kava baru v popoldanskem času. Kamazi. d 0.0.. C. na Brdo 30. Kranj. « 031/618-760. 041/369051

l04MeM

IŠČEMO DEKLE, za delo v strežbi Maga. d.o.o.. Begunje 8. Begunje, « 041/268-678 io40to6e

IŠČEMO POMOČ, za delo v strežbi. G TT Jošt. d o.o.. Sv Jošt nad Kran-jem 2. Kranj Vse informacije vsak dan. razen pon^eljka. « 04/20-12-128

TECHNOPLAST, d.o.o., BLED Za Potokom yb, 4260 Bt«d

Zij določen ias (z možnostjo za ne-določen čas) nudimo zaposlitev • POMOČ V TAJNIŠTVU 2 najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe Za-želena je komunikativna oseba z obvejnim znanjem nemikega jezi-ka Pričakujemo poznavanje dela z računalnikom, osnovne računovod-stva. prilagodljivost, natančnost m vestnost pn delu. Prednost »majo kandidati z viijo ali vtsoko izobra-zbo 1 območja Cofenjsk^ Ponud-be z dokazili in kratkim življenjepi-som poiljite na naslov TECHNO-PLAST, d.o.o,. Blcjska Dobrava 4273 Blejsl<a Dobrava.

KUHARICO. I 96. z (zkušn|ami 3.5 let, za nedoločen čas Titanik.d. Danica Razboršak s.p,. Bntof 120. Kranj. « 040/230-555 i0400760

V REDNO DELOVNO RAZMERJE, za-poslimo prodajalko z ustrezno izobrazil, za prodajo obišbi. »gr^ m otroške opreme v trgovini na Bledu Pisne pojave s kratkim živli^episom pošljite na naslov. Sonček, d.o.o . p.p 47.4260Bted 10401045

ZAPOSLIMO SVETOVALKO - PRODA-JALKO, v trgovini 8 perilom z vsaj 54etni-mi pnmemimi detovnimi Izkušnjami in us-trezno izobrazbo Kandidatke oddajte pismene prošnje z življenjepisom na nask)v: Trgovina Noža. Gregorčičeva 8, 4000 Krai j do 31.12.2004 i040i04&

ZAPOSLIMO VEČ DEKLET, za strežbo Lahko tudi starejše osebe. Tedensko pta6lo. Okrepčevalnica Celar. Kokra 81. Preddvor. « 040/372-076 10400767

VOZNIKA. IN PEKA Bernik Sašo. Racovnik 35. Železniki. « 041/799-249.041/861-435 i040i004

IŠČEMO, tn komercialiste za prodajo artikla s področja protipožame varnos-ti Semago. d o.o.. C na Loko 11. Tržič. « 041/597-350 i040ii6«

ZASTOPNIKOM, redna zaposlitev, za terensko prodajo artiktov za osebno nego. zagotavljamo uvajanje v delo ter najboljše pogoje za zastopnike in stranke.Sinkopa. d.o.o. Žirovnica 78. Žirovntea. « 040/666-345. 041/793-367 10400123

IŠČEMO ČISTILKE. in čtslikJO za delo na letališču ter za ot>močje Gorenjske. Pogoj: mobilnost, lasten prevoz. Pisne prošnje na Hribar Blesk, d 0.0.. Savs-ka c. 34. 4000 Kranj loioioro

MOŠKEGA, delo na plovilih in delavca Z lesarsko izobrazbo, delo s plastiko na plovilih Začetek dela 3,1.2005, Nevenka Oslerc s.p.. Grabče 16. Zg. Gorje. « 031/658-071 i04oto«i

Z A H V A U

V 57. letu nas je zapustil naS dragi

JOŽEF MARJAN GRUDEN

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem nekdanjim sodelavcem, sošolcem, znancem in pevcem ter župniku gospodu Ivancu, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Za-hvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, osebju Kliničnega centra Ljubljana in osebni zdravnici dr. Dam-jani Pogačnik. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Romanu Bošn-jaku za VSO skrb in pomoč, ki mu jo je nudil v času njegove hude bolezni. Ohranili ga bomo v lepem spominu.

VSI NJEGOVI

ZAHVALA Na svetu si. da gkdaŠ sonce, na svetu si, da greJ za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. ^ 64. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož. oče. stari

(Tone PavCek) ^^ »"^^st

JANEZ BEŠTER Mlinarjev Janez iz Podblice

Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaSčanom Pod-blice in Nemilj, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem iz Save Medical in storitve in Gorenjskih oblačil Kranj. Iskrena hvala župniku, pevcem in govornikoma za lep j>ogrebni obred. Za-hvaljujemo se tudi gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Tončka, hčerki Bernarda in Renata z družinama

IZDePLSI Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.sil

Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od ^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na 7. do 15. ure Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30. za torkovo številko pa do spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49. po faksu 04/201 In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. 42 13, po e-pošti malioglasi<g)g-glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si.

GO<TFI|TL» TU). 4.0 O Zonvtt ( LUINI

34 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.si

MESARJA za delo v marketingu. pta6a 180.000 SIT neto in stimulac^ za bi-vanje možnost uporabe garsonjere. P o ^ primerna eobrazba in izkušnje s področja dala Delo na področju Domžal Ptsoe v4o9e z opisi p o ^ e rta Potttex d o o.. Cesta borcev 1. 1235 rado 10401024

RAZNO CE IMATE Kaj gramotonsKih plošč m razglednic, mi jih odstopite, * 041/220-856

PRODAM

l i č i l i

INŠTRUKTOR mat natike m firike. idče delo; pomoč pri učenju In priprava na pre-verjar\jeznan}a. •041/25&>221 to4oodi»

KOT VARUdKA. lahko na vaSem aH svojem domu Pol]ar\8Ka dolina, • 041/320-126 104010&9

KOT VARUSKA. na vatem domu. « 041/929-137 io40ttr?

IŠČEM DELO. očistim vam stanovanje in likam oblačila na območju Ljubljane in Kranja. « 051/339^20 1 04010ft1

KOT ELEKTROTEHNIK TELEKOMli-NIKACM. prevajanje angle^ine. inštruk-oje Igor, « 04/20-45-275 i040ito*

REDNO ZAPOSLITEV, čižčenje poslovnih prostorov v poslovni coni v šenčunu. « 041/549-671 i040im0

NARODNOZABAVNI TRIO, s traj-lonarico za Silvestra in novo leto. 9 04/533-10-15. 040/890-519 t040ioM

ONE MAN MAND. z igranjem na zabavah, obletnicah, silvestrovanju. « 031/595-163 10400/10

SPREJMEM, kakrinokoll delo na svo-jem domu. « 041 /847-500 i04oitjo

CISTERNO, plastično 1000 I za vodo aH Kurilno olje. čisto prodam, 9 041/320-701 10401102

KOZLIČKOVE KOŽE 239

041/818-l040tlM

LESTVE, vseh vrst in dolžin dobita Zbil-te 22. 9 01/36-11-078

PANJSKE KONČNICE, praznično dar-ilo iz stovenske kulturne dediščine, « 04/20-22-657. 04/23-32-105

10401090

ZIMSKE PNEVMATIKE za R 4, 4 kom in žtčnike 90 mm. • 04/252-11.75

10401065

STORITVE NUDIM

GRADIMO, od temeljev do strehe, adaptiramo • reference kvaliteta! D M.D.. Ljubljanska 45. Kamntk • 031/327-119. m«os.cvlrn®volia ne\

10400M3

IZDELAVO PODSTREŠNIH STANO-VANJ. in predelnih sten po sistemu knauf. montažo strešnih oken velux. stropnih in strešnih oblog In polaganj laminatov. Izdelujemo tudi brunark:e in nadstreške Damjan Mesec s.p., Jazbine 3. Poljane. 9 04/518-60-55, 041/765-842 1040044«

PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE, za STOPNICE • tx>tr»^. zurvtfi)«. ziožbive, po-hodne REŠETKE GELi}d.o.o..Jtf«zaŠmida 15. Jesenice. « 04/5e(>60-26 io4oo?«.

RAČUNOVODSKE STORITVE, za poc||et-)8. samostojne podfetmtte tn društva, dd-goietne tzkušnie Carohne 66. d o.o.. Trnovi 9. Cerklje-PE Kranj Primskovo. 9 070/666-990.070/40^20 IO400«M

SENČILA ASTERIKS. Roman Peter s.p . SenJčno 7. križe ŽALUZUE. ROLETE. LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI. ROLOJI. MARKIZE. PVC KAR-NISE.TENOE Sestavni in nadomestni dek za rolete m žaluaje, udetovanje m svetovanje, montaža in servis. Oobavavnajkrajšern času. • 04/59-55-170. 041/733-709 iowoft3

IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA FIZIKA, tnitnjkciie za učence, dijake in študente, pomoč za teste in izpite, računalniška podpora in poslovna svetovanja na področju RNANČNE MATE-MATIKE, Enačba izobraževanje. Resnik s.p.. Mil}e 67. Visoko. 9 04/253-11-45. 041/564-991 •0400111

ZASEBNI STIKI 30-LETNI FANT. bi rad spoznal prepros-to in pošteno dekie. kj bi prišla na manjšo kmetijo. 9 031 /259-518 to4oii?«

IŠČEM STAREJŠO GOSPO, za po-moč v gospodinjstvu na Bledu, šifra: GORENJSKA voion?;

ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAU-PANJE. za vse starosti, brezplačno za mlajše ženske. «03l/505>495 to40i07i

Življenje celo si garal, za dom družino vse si dal. skdi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.

V SPOMIN

V nedeljo. 26, decembra, mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. brat. stric

JOŽE H A C I N 1950-2003

Vsem, M se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in polagale cvetje na grob. iskrena hvala.

VSI NJEGOVI ČeŠnjevek. Zg. Brnik. 26. decembra 2004

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadni izgubi naše drage žene. mamice, sestre, snahe in tete

ANKE LIVK roj. Roblek iz Kovorja

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Še posebno zahvalo smo dolžni izreči sodelavkam Roma Texa, kolektivu Integrala Tržič, učiteljem OS Bistrica, učencem 8.b D, Marijaninim prijateljicam, sodelavcem Cargo Carinthia. bifeju gasilskega doma Kovor. pevcem, trobentaču, pogrebni službi ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. Idi za lepe poslovilne besede in nenazadnje tudi Viljemu Kresetu, Hvala vsem, ki ste našo Anko iraeli radi, jo spoštovali in jo z lepo mislijo tako Številno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti.

VSI NJENI

ZAHVALA

V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta

MARI JA KOTAR roj. Jerala iz Bistrice pri Tržiču

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku Jožetu Gregoriču za obiske v domu oskrbovancev in lepo opravljen pogrebni obred s sv. mašo ter ganljive besede slovesa. Hvala tudi pevcem bratom Zupan za občuteno zapete pesmi in trobentaču g. Viliju PangerSiču. Po-sebna zahvala osebju doma Petra Uzarja za skrbno nego in pomoč ter bolnišnici Gobiik, Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Tiko Tržič in Peko - Šivalnica za podarjene sveče in denarno pomoč. Lepa hva-la tudi pogrebni službi komunalnega podjetja Tržič, praporščakom društva upokojencev in ZB. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku, 5e enkrat iskre-na hvala in Bog povrni.

Žalujoči vsi njeni

Bistrica pri Tržiču, Pristava, Kovor, 13. decembra 2004

ZAHVALA

V Bohinjski Bistrici smo žalostni pokopali moža. našega očeta in ata

LUDVIKA DOBRAVCA ST.

Zahvaljujemo se vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, izrekli iskrene poslovilne besede, se spomnili na njegovo delo, prijateljstvo in mu zapeli v

slovo. Hvala lovskim prijateljem, ki ste se od njega poslovili tako. kot bi želel on. Sosedom, sorodnikom in prijateljem hvala za pomoč in izrečeno sožalje. Osebju bolnišnice Jesenice se zahvaljujemo za nego in osebju ZD Bohinj za ves njihov trud. Iskrena hvala za vsak cvet, za vsako darovano svečo, za čas, ki ste mu ga p>osvetili med boleznijo, in za vsako dobro misel.

VSI NJEGOVI

ZAHVAU

V 72. letu nas je zapustil dragi ati. ata, brat, stric

ALB IN JUVAN JagošČev Albin iz Voklega

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri-jateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvene-mu osebju bolnišnice Golnik.

Žalujoči: hčerki Helena in Branka z družinama

Dokler smo mi,

si 2 nami tudi H. V SPOMIN

26. decembra mineva deset let, odkar nas je zapustil naš ljubljeni

ZVON KO MATJAČIČ rojen 18. 2.1960

Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj.

Vsi najdražji njegovi

Kranj, Višnja Gora. 2004

Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih $e živiš. Ne mine dan. ne mine noč. da z nami nisi h navzoč.

V SPOMIN

Minilo je 2 bolečino prežeto leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi

Rizo NEKOVIČ I. n. 1941 -18.12. 2003

Vsem. ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, se prisrčno zahvaljujemo.

VSI NJEGOV! Zgomje Bitnje. 20. decembra 2004

V SPOMIN

26. decembra minevata dve leti, odkar je prenehalo biti tvoje srce, dragi brat. stric in prijatelj

FRANC URBANČEK

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.

Tončka z družino

KRIŽANKA info@g'^s,si 35

Kidričeva 57, Škofja Loka

Za pravilne reŽitve smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: bon v vrednosti 18.000 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT

ReSitve križanke (nagradno geslo, sestavlje-no IZ čfk z oStevikenih polj m vpisano v kupon iz križanke, ter VA$0 DAVCNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, S- januarja 200$, na Corenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kran). p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.

Sponzor današnje križanke je tovarna klobukov Š«šlr iz Škofje Loke. Znani so po svoji dolgoletni tradiciji in pestri ponudbi damskih In moških pokrival.

Izdelke najdete po večjih trgovskih centrih.

Vabijo vas, da se o kakovosti izdelkov prepričate tudi v njihovi tovarniški trgovini, ki je med tednom odprta od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12. ure ter v popoldnevih od 15. do 19. ure od ponedeljka do petka.

GOf<£)U$K> GUS

Rešitve nagradne križanke LES 3: i . nagrado prejme JOŽE 5lLC, Zgornje Bitnje 259/A, 4209 Žabnica. 2. nagrado prejme JOŽE KREK. Klobovsova 12, 4220 Škofja Loka, 3. nagrado prejme FRANC KISOVEC. Delnice 29,4223 Poljane, Tri nagrade Gorenjskega pa prejmejo: SILVO SAJOVIC, Zaloše loA , 4244 Podnart; NADA SVAB, Bistrica pod Šijo 2 0 , 4 2 9 0 Tržič in JOŽE JANC, Drulovka 55 .4000 Kranj. Nagrajencem česti tamo!

Rešitve nagradne križanke EKO STIL, d.0.0.: 1. nagrado: 10 % popusta prt nakupu -t- dari lo presenečenja pre jme MARIJA KRIVEC, Zg. Bitnje 136, 4209 Žabnica, 2. nagrado: 7 % popusta pri nakupu + dari lo presenečenja prejme ROK ZADNIKAR, Predoslje 108, 4 0 0 0 Kranj, 3. nagrado: 5 % popusta ph nakupu + dari lo presenečenja p re jme MARIJA ROŽMAN, Reševa i d , 4 0 0 0 Kranj. Tri nagrade Gorenjskega gla-sa pa pre jmejo SAŠO POTOČNIK. Ravne 9. 4228 Železniki ; MARIJA UMBREHT, UL Draga Brezarja 5. 4 0 0 0 Kranj in ALBINA KOSMAČ PREMROV, C. revoluci je 8, 4270 Jesenice. Nagrajencem čest i tamo!

A N K E T A

Praznujete božič? H E L E N A JELOVČAN

Božič je poleg vel ike noči največj i krščanski praznik. Praznujejo ga verni pa tudi vel iko nevernih za božič rado obišče lepo okrašene cerkve. Božič ni samo kr-ščanski praznik, je tradicija.

fon. COBMO K*V<lC

Mateja Škrjanec Jovanovič, Kranj

"Božič seveda praznuje-mo. Postavimo jaslice, okra-s imo drevešček, zvečer si privoščimo praznično večer-jo, potem pa obvezno k pol-nočnici. Petarde moti jo,"

Samo Opalk, Tržič

"Letos nekako ni praznič-nega vzdušja. Za božič bomo okrasili dom, mama bo spekla pot ico, po tem bomo šli nekam ven. Daril, ki bodo tudi novoletna, še nisem izbral."

Lojze )eše, jama

"Božič na kmetih praznu-j e m o na pol delavno. Na sveti večer gremo k polno-čnic i v Mavčiče, obdarova-nje pa je pri nas v navadi za Miklavža. Tudi božič je že precej skomercializiran".

Veronika Črnilec, Kranj

"Božič smo vedno praz-novali, tud i takrat, ko to ni bi lo zaželeno. Potica, slo-vesna večerja in drobna da-rilca ne smejo manjkat i . Polnočnica pa je zame naj-lepša v cerkvi na Rupi."

Aleksander Kolander, Kranj

"Za božič okras imo bo-žično drevo, jaslic še ne po-stavljamo, ker bi j ih hčerka Gaja razmetala. K polno-čnici hod imo zadnja leta v kranjsko'cerkev. Pogrešam sneg."

zbira tudi globina žepa še dober teden, pa bo prišla "najdaljša in najbolj nora noč v letu". Spraševali smo, kaj za novoletne praznike ponujajo gorenjski hotelirji, gostinci in turistične poslovalnice.

HELENA JELOVČAN

Kranj - Večina Gorenjcev bo tudi letošnje novo leto priča-kala doma ali pr i sorodnikih, pri jatelj ih. Skupaj se bodo po večerji morda podali ven, na ulico popokat kakšno petar-do i n spustit raketo, al i pa na silvestrovanje na prostem v katero od večjih mest, na pri-mer v Kranj, občudovat pol-nočni ognjemet. Drug i , za-htevnejši, so si že rezervirali mizo v enem od hotelov.

V kran jskem hotelu Crei-na bodo gostje si lvestrovali za 13.500 tolarjev. Večerni je-d i ln ik , k i ga bosta opolnoči nadgradila tortica in kozarec šampanjca, ob dveh z jutra j pa še gorenjska kisla juha, je soliden, ob n jem ponujajo še živo glasbo in srečelov. Mag-da Gabrič pravi, da je nekaj mest še na voljo. P r i n j i h bodo silvestrovali tako hotel-ski gostje kot okoličaru, silve-strovanje pa bodo "ponovil i" še naslednj i večer s sloven-sk im večerom, glasbo, žon-glerj i i n srečelovom.

Tud i v najbolj prest ižnem blejskem i n gorenjskem ho-telu, Grand hotelu Topl ice, bodo na silvestrovo stregli hotelskim gostom, med kate-r i m i prevladujejo tu jc i različ-n i h narodnost i , največ An-

Silvcslrtk' tnciu

FOTO CORAZD KAVČIČ

gleži in Rusi, i n enodnevnim domač im gostom. T i bodo za silvestrsko noč odšteli 35.000 tolarjev, je povedal Dragan Rikanovič. Pač pri-m e m o ugledu Topl ic pa tud i izbranemu jedi lniku.

V kranjskogorskem hotelu Lek so malo, a ne bistveno cenejši. Za silvestrovanje pr i n j i h bodo odrasl i odšteli 2 6 . 0 0 0 tolar jev, pol man j o t roc i do dvanajstega leta. Večerja bo iz hladno toplega bifeja, za ples bosta igrala in prepevala ansambla T ip top i n Pepel i n kr i . V hotelski ka-v a m i pa bodo pretežno do-

mači gostje lahko silvestrova-l i za 10.000 tolarjev.

Skoraj enaka cena kot za eno noč v blejskih Topl icah je za š t i r idnevn i p razn ičn i paket v d o m u na Krvavcu. Dom je že zaseden, rezerva-cije pa so oddali pretežno slovenski i n hrvaški gostje.

Kakšno je med Goren jc i zanimanje za silvestrovanje v tu j in i , s m o vprašal i T i no Prislan iz turistične agencije Travel Point v Kranju. Pove-dala je, da pari i n d ruž ine največ posegajo po Egiptu, kjer se enotedenske f>očitni-ce s polpenzionom dobijo že

od 8 9 . 0 0 0 tolar jev naprej. Že dva meseca so razproda-na potovanja v vroči Domini-kansko republiko in Kubo. V agendjo veliko prihajajo tudi mladi , študentje, k i želijo po-ceni in veselo silvestrovali v eni od evropskih prestolnic. T r i dn i Sarajeva al i Beograda z av tobusn im prevozom si lahko pr ivošči jo že od 19.900 tolarjev naprej, Bra-tislavo pa celo od 12.900 to-larjev. T ina Prislan je še po-vedala, da za pakete v Slove-n i j i na žalost n i posebnega zanimanja, saj so v primerja-v i s tuj ino očitno predragi.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno in suho. Jutri bo pretežno oblačno, občasno se bodo pojavljale rahle padavine. V nedeljo pa bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo v Zgornjesavski dol ini na višini okoli 900 metrov.

AgeiKi)j RS z« oVol|e, Urad za MetcoHogtfo

PETEK SOBOTA

-2/3°C

N E D E L J A

0-4°C

NA KONCU

STARI VRH

Smuka tudi na Starem vrhu

Žičničarj i na Starem vrhu so z zadostno količino snega poskrbeli, da se je včeraj začela smuka tudi na tem pri-l jubl jenem smučišču nad Škofjo Loko. Zaenkrat obratuje-ta sedežnica in otroška vlečnica ob srednji postaji od 9. do i6 . ure, poskrbljeno pa je tudi za ljubitelje nočne smu-ke, ki bodo prišli na svoj račun med 18. in 21. uro. V.S.

VRHP04E PRI MORAVČAH

Šolo bo treba porušiti

Sto let staro podružnično osnovno šolo v Vrhpol jah bo pot rebno poruši t i . To so pokazale meri tve zavoda za gradbeništvo iz Ljubljane, ki zajemajo izračune potresne varnosti in laboratorijske preiskave materialov v kletnih prostorih, obokih in zidovih. Slabo stanje šolske zgradbe se kaže v zamakanju strehe, dotrajanih vodovodnih ce-veh in težavah s kanalizacijo. J. P.

VODICE

Vrtec v Vodicah z zamudo

Vodičanom se ni uresničila želja, da bi do konca letoš-njega leta odprl i nov, v celoti zgrajen, a še neopremljen vrtec, ki so ga zgradil i tik ob osnovni šoli. Gre za eno naj-večjih letošnjih investicij, ki je veljala kar okoli 250 mil i jo-nov tolarjev, od tega je šla večina denarja iz občinske bla-gajne, 4 0 mil i jonov tolarjev pa je pr imakni lo Ministrstvo za šolstvo znanost in šport. Novi vrtec se bo imenoval Vrtec škratka Svita, ki so ga malčki lahko spoznali v ob-činskem glasilu Kopitarjev glas, od blizu pa v letošnjih poletnih delavnicah. V novi zgradbi bo prostora za 100 otrok v šestih oddelkih, med katerimi bodo tr i je za sta-rostno obdobje od enega do treh let in trije za otroke od treh do šestih let. M. C .

Danes je izšel J U M j Brezplačno za občanke in občane občine Šenčur

^ izhePLSi Vs«s lov« i f t l c l p o f U l maUh o g l a s o v

Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Skjvenilel OblSčite www.lzl>»rl.»l. oddajte svoj tnali oglas, oglejte si popolnejše oglase: sprehodite sa po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanja po malih oglasih i* nikoli nI bilo tako udobno.

(imUJU! HE(;MHEIi

R A D I O K R A N J d.o.o. Stritarjeva ul. 6. KRANJ ItLbK N (04) 2012-220 NOUCM {O*) 2812-221 (04) 2022-222 (OSI) 303-SOS MUI««M0M

(O«) 2812-228 KRRVUIR,. (04) 2812-226 T«N»«

F O O S t a : radlohr«nH9ra<llo..KranJ.sl sptorrKa »Iran; www.r«dlo-kran|.»i

nHJBOU POSLUŽflnfl RBOUSK« P08THJH OB SORElUŽKEiny