PENZIONER + br. 123szpm.org.mk/vesnik/123.pdf2 AKTUELNOSTI PENZIONER plus 123 oktomvri 2018 Povod: -...

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 10

26 oktomvri 2018 godina

PENZIONER

IZBOR NAALBANSKI

SPORT

HRONIKA

PANORAMA

KULTURA

ZDRAVSTVO

ZABAVA

VO LESNOVO DOJDOANAD 8.000 PENZIONERIMILA CAROVSKA ME\U PENZIONERITE VOTETOVO

]E IZLEZAT15. noemvrivo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici22. noemvri- Prilog za penzionerivo "Koha#30. noemvri "Penzioner plus#

str. 13

str. 14

str. 15

str. 3

str. 5

str. 7

TRIBINA

AKTUELNOSTI

str. 12

str. 11

str. 8

str. 9

Godina XI, broj 123

PROMOCIJANA KNIGATA"SE]AVAWA#

Izvr{niot odbor na Sojuzot na zdru-ènijata na penzionerite na Make-

donija (SZPM) na 9 oktomvri 2018 go-dina odrà pro{irena sednica na koja

pokraj ~lenovite na IO prisustvuvaai: Besnik Pocesta, pretsedatel na So-branieto na SZPM, Mitre Stojanovski,pretsedatel na Nadzorniot odbor,\orgi Trp~eski, pretsedatel na IO naZP Ohrid i Debrca i Ilija Gligorov -~lenovi na delegacijata na SZPM naMe|unarodniot festival na tretatadoba vo Qubqana, Zdravko Petkovski,pretsedatel na Komisijata za sport irekreacija na SZPM, Pero Andreevskii drugi ~lenovi na stru~nata slu`bana SZPM.

So pro{irenata sednica na Izvr{-niot odbor, 19-ta po red vo ovoj man-dat, rakovode{e pretsedatelot DragiArgirovski.

Najprvin bea razgledani Predlog-finansiskiot izve{taj za ostvareniteprihodi i izvr{enite rashodi za pe-riodot od 1.1. do 30.6. 2018 godina iIzve{tajot na Nadzorniot odbor za kojuvodno rezime dade pretsedatelot naodborot Mitre Stojanovski. Be{eoceneto deka Finansiskiot izve{taj ekvalitetno izraboten, a raboteweto

na Sojuzot i pokraj zgolemenite aktiv-nosti e racionalno i doma}inski. Iz-ve{taite ednoglasno bea prifateni.

Izve{taj za odrànite 23. republi-~ki sportski natprevari vo2018 godina, podnese ZdravkoPetkovski, pretsedatel naKomisijata za sport i rekrea-cija na SZPM. Spored iscrp-nite i sistematizirani poda-toci be{e zaklu~eno deka Ko-misijata, Organizacioniotodbor i doma}inot ZP Rado-vi{ i Kon~e mo{ne dobro ja

zavr{ile rabotata, a rezultatna toa e uspe{nata realizacijana 23. republi~ki sportski nat-prevari na koi obra}awe imaapretsedatelot na Vladata na RMZoran Zaev i ministerkata naMTSP Mila Carovska.

Informacija za u~estvoto naSZPM na 18. me|unaroden festi-val na tretata ìvotna doba voQubqana - Slovenija, vo 2018godina, podnese Dimitrija Boga-tinoski, ~len na IO na Sojuzot ipretsedatel na ZP Solidarnost- Aerodrom, koj ja vode{e dele-gacijata na SZPM, vo ~ij sostavbea i \or|i Trp~eski, pretseda-tel na ZP Ohrid i Debrca, IlijaGligorov, ~len na Komisijata zame|unarodna sorabotka na SZPM i Ris-to Trajkoski, ~len na IO na SZPM.Dvete zbratimeni zdruènija, ZP Oh-rid i Debrca i ZP Solidarnost - Aero-drom od Skopje, na ovoj festival gopretstavija SZPM preku folklorniansambli na samite zdruènija.

Vo izlagaweto Bogatinoski istaknadeka dvete zdruènija dostojno gi pre-tstavile makedonskite penzioneri,gradovite Skopje i Ohrid, kako i na-{eto bogato kulturno nasledstvo. Zaprestojot vo Qubqana diskutira{e i\or|i Trp~eski, koj go pofali dostoin-stveniot priem na na{ata delegacijaod strana na doma}inite i silnite ap-lauzi od publikata, pritoa se zablago-dari na SZPM za dadenata mo`nost dau~estvuvaat na ovoj ubav i zna~aen me-|unaroden nastan.

Na sednicata na dneven red be{e i

usvojuvaweto stav za la`nite vestiprotiv SZPM od Mendo Dimovski vonegovite kolumni objaveni vo vesnikot„Sloboden pe~at#, so koi se nanesuva{teta na ugledot na Sojuzot, bidej}i voniv se negiraat site postignati aktiv-nosi i rezultati. Vo vovednoto emoti-

vno izlagawe pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski me|u drugoto istak-na deka so timska rabota na site i narakovodstvata, a i na sekoj poedinecpostignati se vidni rezultati, {to efakti~ka negacija na la`nite tvrdewai dezinformacii bez dokazi, iznesenivo kolumnite na Mendo Dimovski, vovesnikot „Sloboden pe~at#.

Se razvi i konstruktivna diskusijavo koja u~estvuvaa re~isi site prisut-ni na sednicata. Kako zavr{en del seusvoi zaklu~okot negovite tendencioz-ni i la`ni tvrdewa da bidat otfrleniso indignacija, Dimovski da bide raz-re{en i od ~len na Komisijata za kul-turno-zabaven ìvot na IO, i od Re-dakciskiot odbor na vesnikot "Penzio-ner plus#, da se objavi demant vo ves-nikot „Sloboden pe~at# i vo „Penzionerplus# i da se podigne tu`ba protiv nego

za naru{uvawe na ugledot na Sojuzot.Zaklu~okot be{e usvoen so 25 glasa "za#i samo eden glas "protiv#.

Na sednicata bea doneseni i nekol-ku odluki od delokrugot na nadle`-nostite na Izvr{niot odbor na SZPM.

K. S. Andonova

19 sednica na IO na SZPM

Postignatite pozitivni rezultati vorabotata se negacija na la`nite vesti str. 2

MAKEDONIJA DOSTOJNO PRETSTAVENA NA

str. 16

str. 4

ZDRU@ENIE ZA PRIMER

Konstataciite za pozitivnite fi-nansiski rezultati i dobroto i

ekonomi~no rabotewe na SZPM vo pr-voto polugodie vo 2018 godina e mnogudobar znak deka i ovaa godina }e jazavr{ime so pozitivna zavr{na smet-ka, {to e karakteristika i za site iz-minati sedum godini na rakovodewe naovaa struktura. Potvrda za ovoj opti-mizam se i postigawata na 23-te repu-bli~ki penzionerski sportski na-tprevari koi vo septemvri se odràavo Radovi{ i dostoinstvenoto prets-tavuvawe na delegacijata na SZPM ina ansamblite od ZP Ohrid i Debrca iZP Solidarnost - Aerodrom na pres-ti`niot Festival za treta ìvotnadoba vo Qubqana - Slovenija po po-vod 1 oktomvri Me|unarodniot den zastari lica.

Seto ova treba da se ceni, bidej}i epostignato so timska rabota i me|use-bno po~ituvawe, {to istovremeno enajgolema fakti~ka negacija na la`-nite vesti izneseni za SZPM i nego-voto rakovodstvo vo vesnikot "Slobo-den pe~at#. Vo kolumnite na MendoDimovski polni so govor na omraza,navredi i kleveti, bea izneseni vojavnosta mnogu nevistini bez nitu edendokaz, daleku od vistinata i od to~noi objektivno informirawe. Na sekojasednica na Izvr{niot odbor na SZPMprisutni se ceneti i dokaàni akti-visti, ~esni drugari i pogolem delpo~ituvani prijateli, so koi zaedno ja{irevme pozitivnata energija me|u~lenstvoto na na{ata nevladina mul-tietni~ka organizacija. Me|u ~leno-vite na Izvr{niot odbor nema nitu}utolozi i aminuva~i, nitu pa{i istaorci, nema vpregnati kowi koi sekam{ikuvaat, nema pera~i na pari,

nema mahinacii i finansiski malver-zacii.

Negovite nebulozi i la`ni tvrde-wa toj najprvin slobodno moèl i tre-bal da gi iznese na organite i telatana SZPM na koi prisustvuval, so celda se proverat faktite, a duri potoada gi iznese vo javnosta. Vpro~em toa ei osnovnoto novinarsko pravilo, koetoj kako novinar trebal da go znae.

Od druga strana, ~udno i simptoma-ti~no e kako moèl taka brzo da gi za-boravi postigawata na ova rakovodst-vo na SZPM vo izminatite godini. Dase potsetime na samo nekolku zna~ajniinicijativi {to ovoj tim uspe{no giimplementiral vo interes na penzio-nerite, a za koi Dimovski i pi{uval igi falel:

- Zgolemena e ~lenarinata od 20 na30 denari {to pridonese za opstanok izaìvuvawe na site pomali zdruè-nija na penzioneri vo dràvata.

- Vovedena e Republi~ka revija napesni, muzika i igri koja od Ministe-rstvoto za kultura osum godini po rede proglasena za nacionalen interes nakulturata vo RM.

- Osum godini uspe{no u~estvuvamekako gosti na Me|unarodniot festivalza treta ìvotna doba vo Qubqana -Republika Slovenija so {to go afir-mirame SZPM i Republika Makedoni-ja. Vo ovoj period pokraj so Slovenijavospostavena e me|unarodna sorabotkai so penzionerite od Srbija, Hrvatska,Albanija, Bugarija i Kosovo.

- Vo izminatite osum godini zabe-leìtelen kvalitet i masovnost e os-tvaren i na Regionalnite i Republi~-kite penzionerski sportski natpre-vari.

- Vo ovoj period posebno obele`je

dobija piknik-sredbite na penzione-rite so finansiska pomo{ na SZPM.

- So Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika i Fondot na PIOMuspe{no e realiziran proektot za be-splatna bawska rekreacija na penzio-nerite, so {to se razvi i bawskiot tu-rizam vo na{ata zemja.

- Zna~itelno podobruvawe ima voinformiraweto na penzionerite soredovno izleguvawe na vesnikot "Pen-zioner plus# i na "Penzionerski vidi-ci# i so zbogatuvawe na veb-stranicata.

- Objavena e Monografija na make-donski i na albanski jazik po povod 70godini penzionersko organizirawe voRepublika Makedonija, kako i mono-grafii na zdruènijata na penzione-rite.

- Za odbeleùvawe e {to vo osumtegodini za prvpat ostvarivme i zna~i-telni sredstva od donacii, sponzors-tva i reklami.

- Ve}e treta godina SZPM koristinovi sovremeni prostorii bez nado-mest, so {to zna~itelno se namalenitro{ocite na raboteweto. Za{tedataod toa se koristi kako pomo{ na zdru-ènijata na penzionerite za otvorawenovi klubovi i sli~no.

- Godinava, po 12 godini, nabaveno ei novo vozilo "Hundai# - staro za novo.

Ovie postigawa se poznati i vidli-vi na golem broj penzioneri i na po{-irokata javnost. Sekoj koj pi{uva zaSZPM toa treba da go ima predvid.Treba da se znae i toa deka Dimovskie smenet od zamenik-glaven urednikna "Penzioner plus# koga be{e utvrde-no deka nekolku godini za tekstoviobjaveni vo na{iot vesnik, a istovre-meno zemal honorar i od SZPM, od ZPKarpo{ i ZP Butel, {to se kosi so

profesionalnata rabota, novinarska-ta etika i e nezakonito.

Za site nevistini izneseni vo jav-nosta na avtorot moème da mu odbie-me na gluposta, bidej}i negovata osno-vna cel i verojatno na nekoi negovinaredbodavci za namaluvawe na rej-tingot na SZPM i za kopromitacija irazdor vo rakovodstvoto, ne vrodijaplod. Naprotiv SZPM i natamu dejst-vuva kompaktno i so zaviden rejting za{to javna potvrda be{e i masovnataRepubli~ka penzionerska sportskamanifestacija vo Radovi{ na koja go-vorea premierot Zoran Zaev i minis-terkata za trud i socijalna politikaMila Carevska koi iznesoa pove}epozitivni ocenki za na{ata organiza-cija.

Maliciozniot obid so dramatizaci-ja i preuveli~enata nehumana laga zamojata bolest i zabele{kata za moetodoa|awe na rabota i na sednici so in-validski pomagala e za sekakva osuda,bidej}i sekoga{ sum smetal deka go-lem broj penzioneri koi od zdravstve-ni pri~ini koristat pomagala zaslu-ùvaat golema ~ove~ka po~it, a ubedensum deka taka mislite i vie. Na oniekoi se sitat na bolestite na lu|eto, neim e mesto vo rakovodnite strukturina na{ata humana organizacija, dotol-ku pove}e {to i {ireweto na la`nivesti so govor na omraza se protiv op-{to~ove~kite i dràvni interesi,koi{to vo zemjite na Evropskata unijai zakonski se kaznivi.

Na site nas ni ostanuvaat u{te petmeseci vo ostvaruvaweto na ostanati-te programski zada~i, da prodolìmezaedni~ki i sploteno so me|usebnapo~it i drugarstvo za ve~no prijatel-stvo.

Obra}awe na Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM, na sednicata na IO od 9 oktomvri 2018

SZPM i pokraj neosnovanite napadi, postignuva rezultati

AKTUELNOSTI PENZIONER plus 123 oktomvri 20182

Povod: - Kolumnata „Non-pejper# od Mendo Dimovski,

- „SLOBODEN PEÂT# od 21 juli 2018 godina, i - Kolumnata „Pa{a vo penzionerskata orga-

nizacija na{a#, od istiot avtor, „Slobodenpe~at# od 28 juli 2018 godina.

Izvr{niot odbor na Sojuzot na zdruènijatana penzionerite na Makedonija (SZPM) na pro-{irenata sednica odràna na 9 oktomvri 2018godina me|u drugoto rasprava{e i za citiranitekolumni od Mendo Dimovski objaveni vo vesni-kot „Sloboden pe~at#. So indignacija bea otfr-leni iznesenite stavovi i tvrdewa vo ovie ko-lumni za rabotata na na{ata nevladina, nepro-fitna, multietni~ka organizacija i za negovatarakovodna struktura, bidej}i nema nitu eden do-kaz za iznesenite tvrdewa i istite se vo duhotna {irewe la`ni vesti so govor na omraza.

@alno e {to avtorot koj do neodamna be{eeden od tie koi najglasno gi fale{e i afirmi-ra{e aktivnostite i rezultatite na SZPM, sega„se srami i se ograduva# i so lagi i tendencioznimanipulacii {iri negativna energija me|u pen-zionerite najverojatno so cel da mu na{teti nana{eto druèwe i splotenost.

Demant na kolumnata „Non-pejper#Na po~etokot od ovoj napis avtorot na kolum-

nata Mendo Dimovski (M. D.) pi{uva za nekakov„Non-pejper# od 2002 godina, koga nitu toj nitu kojbilo od sega{noto rakovodstvo bil penzioner, noi pokraj negovite nekakvi negativni soznanija, vo2009 godina, mole{e da bide vklu~en vo rabota-ta na toj spored nego „nedobar manipulativenSojuz#. Interesno i ~udno zo{to „kako dobar poz-nava~ na ne{tata# nastojuva{e da raboti vo orga-nizacija koja ne se sovpa|a so negovite principi,ili moèbi u{te toga{ namerata i celta mu biladruga: da dejstvuva destruktivno vo Sojuzot pot-tiknat od nekoi nemu poznati strukturi!?

So izmislenata konstrukcija i {pekulacii tojgi kritikuva i neodamna ispratenite nasoki zaizborite vo zdruènijata na penzionerite vo So-juzot, vo koi spored Statutot na SZPM zdruè-nijata se potsetuvaat na termini za izbori, alu-diraj}i deka za istite posebno bil zainteresi-ran pretsedatelot so cel da go prodolì svoeto13-14-godi{no „vladeewe#, {to e daleku od vi-stinata. Vistinata e deka preporakite se izgo-tveni od sekretarot na IO, a ne od pretsedate-lot, i bidej}i vo SZPM se raboti timski i sporedStatutot, site dokumenti i odluki pominuvaatniz organite i telata vo koi sedat potvrdeni iiskusni pravnici, ekonomisti, lekari, inèneri,profesori i drugo, se po~ituva i hierarhijata, atoj princip na rabota i dejstvuvawe najdobrotreba da go znae toj kako nekoga{no voeno lice!

Isto taka, ne e to~no i deka vo 2002 godina,porane{niot pretsedatel na SZPM Du{ko [ur-banovski (sega po~inat) pravel nekakvi mahina-cii za izborot na ovaa funkcija koja uspe{no jaizvr{uva{e dva mandata, odnosno 8 godini, a nekako {to tvrdi avtorot 15 i pove}e godini.

U{te pove}e notorna laga i golema nevistinae deka na izborite vo 2011 godina se pravele ne-kakvi „mestenki#, bidej}i Dragi Argirovski, po-znat novinar i publicist, poznato lice od MTVso zavr{en Filozofski fakultet na Skopskiotuniverzitet i inicijator na „Penzionerski vi-dici# prilog vo „Nova Makedonija# i na prviotinformativen vesnik na SZPM „Penzioner plus#,od dvata kandidata be{e ednoglasno izbran zapretsedatel. Na redovnite izbori vo 2015 pora-di evidentno postignatite uspesi Argirovskibe{e povtorno reizbran ednoglasno i so aklama-cija, a kako pretsedatel i zakonski zastapnik naSZPM i natamu odgovorno i uspe{no raboti.

Vo sega{noto, no i vo prethodnoto rakovodstvona SZPM nema nikoj {to e 15 godini na rakovo-

dna funkcija. Aktuelniot pretsedatel e od 2011(7,5 god.), pretsedatelot na Sobranieto e izbranvo 2015 (3,5 god.), potpretsedatelot na IO od2015 (3,5 god.), i sekretarot na Izvr{niot odborna SZPM izbran e vo 2011 (7 god.). Ova moè dase proveri vo arhivata na SZPM kade {to pos-tojat zapisnici i drugi dokumenti. Site ~lenovina rakovodstvoto na SZPM se izbrani ednoglas-no, a na izbornite sednici na Sobranieto Dimo-vski bil prisuten i pi{uval pozitivno vo toga-{nite svoi napisi {to moè sekoj da gi pro~itana veb-stranicata na SZPM (www.szpm.org.mk).

Vo podnaslovot „Polni xebovi#, ne e jasno{to saka avtorot da kaè?! Spomnuva nekakvigulabi „pismonosci# i drugo, sam zapletkuvaj}ise vo svojata pajaìna i mreà na lagi i tvrde-wa bez dokazi i e daleku od to~no i objektivnoinformirawe.

Dodavaj}i P.S.: „Otkoga pukna bruka za nasta-nite vo Sojuzot... podobro bilo M. D. namesto dapuka bruki, da puka na sportskite natprevari nanegovoto mati~no zdruènie na voeni penzionerii da im obezbedi nekoj poen, ako ne zaradi drugo,barem zatoa {to pove}e godini zemal nadomestoksprotivno na preporakite na SZPM {to ne biloni ~esno, ni eti~ki da zema pari od edno takvomalo zdruènie. ^lenovite na zdruènietoizlegoa mnogu poumni od rakovodstvoto na SZPM,i porano gi pro~itaa „dobrite nameri# na neko-ga{niot stare{ina Dimovski i go otka~ija!

Od „po(t)pi{uva~ite# na prviot demant, Di-movski navistina dobro veli deka se srami.Pritoa toj voden od svoi tesni interesi, za svo-ite tvrdewa, izmislici i lagi i navistina tre-ba da se srami, bidej}i po(t)pi{uva~ite ne se kojbilo, tuku pretsedatelot na SZPM i na Izdava-~kiot sovet, pretsedatelot na Sobranieto naSZPM i glavniot i odgovoren urednik na vesni-kot „Penzioner plus# do v~era negovi najbliskisorabotnici, prijateli i drugari koi, pred s¢,zasluùvaat po~it, ~ove~nost, no i blagodarnostza prethodnata nekolkugodi{na doverba, a zazapazuvawe na novinarskata etika moè daoceni sekoj i koj ne e novinar! Dimovski edniotod niv go narekuva „staor#, no ni{to podobar ipokorekten ne e i kon onie {to ne se po(t)pi{alena demantot, pa veli: „Otkoga pukna bruka zanastanite vo Sojuzot, odgleduva~ot na „dobri-te sostojbi# od doma po~nal da gi zategnuvadizginite i da gi kam{ikuva „vpregnatite# zada go potpi{at demantot i po~nal da gi „bo-diwa kowite# i silno da vika: „Fatete go lo-povot#! Arno ama so dvajca pomo{nici mu seotka~ilo „levoto krilo# i kolata nekontro-lirano trgnala nadesno i prudolu.# Ne napi-{al samo deka vo kolata se site umni i razumnilu|e od SZPM, ~lenovi na Sobranieto, Izvr{ni-ot odbor, Nadzorniot odbor, Ekonomsko-pravni-ot forum i drugi, koi spored nego ni{to ne gle-daat, ni{to ne mislat, ni{to ne proveruvaat,tuku samo krevaat raka. Toj zaborava deka ovielu|e imaat golem intelektualen potencijal, is-kustvo i znaewe i deka toj ne e nitu stru~en nitutolku umen da im dava takvi kvalifikacii, ideka nikoj od niv ne si go dava svojot ugled i do-stoinstvo lesno. Ovaa negova demagogija i malo-gra|anska dezinformacija ja demantiraat fak-tite deka na site sednici na organite i telatana SZPM po site pra{awa se vodeni bogatikonstruktivni diskusii, za {to korpus delikt sei samite zapisnici koi transparentno se dosta-vuvaat do site 53 zdruènija ~lenki na Sojuzot.

Demant na kolumnata „Pa{a vo penzioner-skata organizacija na{a#, od istiot avtor,„Sloboden pe~at# od 28 juli 2018 godina

Koga ~itatelot }e po~ne da ja ~ita kolumnavana „novinarot#, nekoga{en zamenik na glavniot iodgovoren urednik na vesnikot „Penzioner plus#

najprvin }e se zapra{a zo{to tolkavi neosnova-ni napadi kon edno pi{ano delo?! Sekoj moèeden roman da po~ne da go ~ita ili da ne go do-~ita, ako ne e po negov vkus. Za vkusovite neli nese diskutira! I vo slu~aj da ne mu e po vkus na~itatelot, se razbira moè da prodolì da go~ita, no pri toa treba da ima nekakva motivaci-ja ili cel. [to mu pre~i na Mendo Dimovski, izo{to so tolkava zloba i otrov pravi „recenzi-ja# na knigata!?

Negovata prva publicisti~ka kniga koja patemre~eno M. Dimovski ja napi{a po urnek na knig-ite za penzioneri i so neposredna pomo{ naDragi Argirovski, avtor na 20 publicisti~kiknigi od koi 7 so penzionerska problematika,kakvi {to ne postojat kaj nas i vo opkruùvawe-to i nemal od kogo da prepi{uva. Nedoli~ni se idaleku od vistinata se i tvrdewata i negirawa-ta na M. D. za razbivaweto na informativniotmrak za penzionerskata problematika vo Make-donija bidej}i pojavuvaweto na prilogot „Penzi-onerski vidici#, na vesnikot „Penzioner plus# ina veb-stranicata na SZPM se nepobitni dokazii proekti realizirani vo vremeto na D. Argiro-vski.

Terminite pa{a (general) ordonans i drugi sevojni~ki termini, koi mu se bliski. Toj verojatnoe poln so zloba i zavist {to ne moè da bide niednoto ni drugoto. Moè da bide samo „posilni#i kako dvoli~en, neograni~eno licemeren i ser-vilen, mu be{e izvesen period toa na pretseda-telot, no ete i taa funkcija ne moè{e da ja za-drì, pa sega svoite „uslugi# im gi nudi na drugikoi smeta deka toa }e mu go cenat, pri toa zabo-rava deka ku~eto koe lae, lae po sekoj minuva~, anajstra{no e {to duri lae i po onoj koj go hrani,pa taka i tie brgu }e sfatat kolku e ~asot!

Inaku site izve{tai i analizi ukaùvaatdeka vo SZPM nema nikakvi pa{i i pa{alaci,nitu nekakvi zloupotrebi, tuku toa se zlonamer-ni izmislici na Dimovski.

Vo ovoj period nadomestokot na M. D. po dogo-vor na delo iznesuva{e mese~no od 8.000 do9.000 denari, pove}e od polovina od iznosot kojgo zema pretsedatelot, potpretsedatelot i sek-retarot na SZPM, a pridonesot vo rabotata i od-govornosta me|u niv nema sporedba!

Neosnovani i nedoli~ni se i drugite zabele-{ki, insinuacii i ordinarni lagi za rabotata naSZPM i na negovoto rakovodstvo.

Poznato e deka Sojuzot sredstvata za finan-sirawe gi steknuva vo najgolem del (okolu 70%)od ~lenarinata od zdruènijata, kako i od dona-cii, sponzorstva, proekti, reklami i drugi pri-hodi i so niv raspolaga vo soglasnost so zakonoti Statutot. Od ~lenarinata 30 denari se izdvo-juvaat od penzijata na onie penzioneri koi za toadobrovolno se izjasnile, a so Odluka na 53-tezdruènija se izdvojuvaat 2,5 denari kako del od~lenarinata za finansirawe na aktivnostite naSojuzot, dodeka drugite sredstva se koristat vona{ite zdruènija koi se pravni subjekti. Koiaktivnosti gi ima Sojuzot znae javnosta, no i M.D. bidej}i mnogu pati pi{uval za istite. Vo pri-ncip finansiskite izve{tai za ostvaruvawe naprihodite i izvr{uvawe na rashodite preku po-sebno izraboteni pregledi za taa cel se razgle-duvaat na 6 i 9/10 meseci od tekovnata godina(nekoga{ i po potreba i vo drug period), razra-boteni po konta (sinteti~ki) i pod konta (anali-ti~ki) spored Zakonot za smetkovodstvoto naneprofitnite organizacii, kako i Pravilnikotza sodrìnata na oddelni smetki vo smetkovni-ot plan. Vaka izrabotenite finansiski izve{-tai obrazloèni so pismeni zaklu~oci i sogle-duvawa, prvo se razgleduvaat od Nadzorniot od-bor, kako tret organ na Sojuzot, koj e sostaven od5 ~lenovi, izbrani od Sobranieto na Sojuzot.Nadzorniot odbor ja kontrolira pravilnataprimena na zakonskite propisi od materijalno-finansiskoto rabotewe, kako i ostvaruvawetona finansiskiot plan za odreden vremenski pe-riod i so pismen izve{taj go informira Izvr{-

niot odbor i Sobranieto na Sojuzot za usvojuva-we. Analizite pokaùvaat deka vo izminatite 7i pol godini SZPM ne samo {to ima zgolemeniaktivnosti na site poliwa od svoeto dejstvuva-we, tuku so doma}insko zakonito i ekonomsko ra-botewe ima ostvareno pozitivni finansiski re-zultati prikaàni i vo javno objavenite zavr{nismetki vo vesnikot „Penzioner plus# i na veb-stranicata na Sojuzot.

Kako edna od najgolemite neprofitni organi-zacii vo Republika Makedonija, nema nitu „P# odperewe pari, nitu „M# od mahinacii i nitu „FM#od finansiski malverzacii za koi pi{uva Men-do Dimovski vo svoite kolumni. Kade be{e tojistiot „novinar” i zamenik-glaven urednik navesnikot „Penzioner plus# da ja kaè svojata„vistina# za raboteweto vo SZPM, a imal bezbrojmo`nosti za toa?!

Zna~i, za s¢ {to se pravi vo Sojuzot ima odlu-ki i dokumenti. Golem broj od niv kako finansi-ski izve{tai, zavr{ni smetki i drugo, pominu-vaat niz Nadzorniot odbor i niz site tela i or-gani. Isto taka, potpisnici vo SZPM ima dvajca.Dvajcata li pravat manipulacii i perat pari?!Vo SZPM ima kvaliteten smetkovoditel koj ure-dno i pedantno ja vodi celokupnata dokumenta-cija, a ovlasten knigovoditel ja potpi{uva zavr-{nata smetka.

Vo vrska so neto~nite i {pekulativni iznesu-vawa za nekakva zloupotreba na finansii dobi-eni od Festivalot za treta doba vo Qubqana,Slovenija, treba da se znae deka nikoga{ ne sedobieni donacii vo SZPM kako finansiski sre-dstva, tuku toa e vrednost na dobienite uslugi zau~estvoto na Festivalot (smestuvawe dva-tridena vo hotel i ishrana na 50 penzioneri gostiod zdruènijata od Makedonija). Za devet godinina ovoj festival vo Slovenija kako gosti u~es-tvuvaa nad 400 penzioneri, ambasadori na na{a-ta zemja so na{eto kulturno bogatstvo, od 14zdruànija od RM.

I na krajot kako zaklu~ok: site planirani ak-tivnosti i za 2018 godina uspe{no se ostvareniso pozitivni finansiski rezultati, a kruna naseto toa bea 23. republi~ki penzionerski sport-ski natprevari odràni na 2 septemvri vo Rado-vi{ na koi prisustvuvaa i govorea pretsedate-lot na Vladata na RM Zoran Zaev i ministerka-ta za trud i socijalna politika Mila Carovska,so {to im oddadoa po~it i priznanie na SZPM ina site 270.000 ~lenovi za nivnite aktivnosti irezultati, za {to sme im blagodarni.

Demantot }e go zavr{ime so mislata deka netreba da gi mrazime lo{ite lu|e {to gi {iratla`nite vesti, tuku treba da gi àlime bidej}itie se takvi zatoa {to se nesre}ni, frustriranii zavidlivi. Treba da bideme blagodarni {to nesme kako niv.

Pro{irena sednica na Izvr{niot odbor naSZPM

Za demantot so „ZA# glasale: Dragi Argirov-ski, pretsedatel na SZPM, Besnik Pocesta, pre-tsedatel na Sobranieto na SZPM, Saltir Ka-rovski, potpretsedatel na IO, Stanka Trajkova,sekretar na IO.

^lenovi na Izvr{niot odbor na SZPM: Di-mitrija Bogatinoski, \orge Andonov, Dan~e Das-kalovska, Mentor ]oku, Risto Frangov, m-r Ili-ja Adamoski, Jordan Kostadinov, Risto Trajkos-ki, Du{an Risteski, d-r Mirko Makre{anski,[aban Sabriu, Olga Nova~eva, Kalina S. Ando-nova, Jovan ]irkovi} i Veljan Stojanovski.Protiv glasal: \or|i Serafimov.

Demantot go poddràa prisutni na sednica-ta: Mitre Stojanovski, pretsedatel na Nadzor-niot odbor, \orgi Trp~eski, pretsedatel na IOna ZP Ohrid i Debrca i Ilija Gligorov - ~lenovina delegacijata na SZPM na Festivalot vo Qub-qana, Zdravko Petkovski, pretsedatel na Komi-sijata za sport i rekreacija na SZPM, Pero An-dreevski, Lila Trajanovska, Najdo Eftovski iMara Ili} - Stru~na slu`ba na SZPM.

Do Glavniot i odgovoren urednik na vesnikot „SLOBODEN PEÂT#.

Tvrdewa bez dokazi

Na 16 oktomvri 2018 godina se odr-à sednica na Pravno-ekono-

mskiot forum na IO na SZPM so kojarakovode{e pretsedatelot na foru-mor Fidan~o Stoev. Na sednicata za-radi va`nosta i zna~eweto na dnev-niot red, pokraj ~lenovi prisustvu-vaa i: Dragi Argirovski, pretsedatelna SZPM, Besnik Pocesta, pretsedatel na Sob-ranieto na SZPM, Saltir Karovski, potpretse-datel na IO na SZPM, Stanka Trajkova, sekretarna IO na SZPM i pre-tsedatel na Komisijataza podgotovka na Pred-log zakonot za penzio-nersko organizirawe voMakedonija, vo koj ~le-novi se i Fidan~o Sto-ev, Ilija Adamoski, Me-ntor ]oku i SvetolikNikolov potvrdeni iiskusni stru~waci odpravnata problematika.

Na po~etokot na sednicata iscrpno izlagaweokolu podgotovkata na ovoj biten zakon za penzi-onerskata organizacija ima{e Trajkova koja po-

tencira{e deka komisijata gi analizirala iobrabotila site mislewai viduvawa koi gi ispra-tile do komisijata zdru-ènijata ~lenki na Soju-zot i drugite 3 Sojuzi koipostojat pokraj SZPM, iseto ona {to pridonelo ibilo dobro e vgradeno votekstot na Predlogot naZakonot.

Od analizata na dojde-

nite materijali moè da sezaklu~i, istakna Trajkova, de-ka najgolemiot broj zdruènijago prou~ile predlogot, dalesvoi zabele{ki i smetaat dekaovoj zakon i e potreben na pen-zionerskata populacija. Edenmal broj na zdruènija ima po-

inakvo mislewe i smeta deka postoe~kiotZakon za zdruènija i fondacii e dovolenza da gi pokrie pravata i potrebite na pe-nzionerite.

Po opse`nata diskusija po Izve{tajotna komisijata, kako i po tekstot na Pred-logot na Zakonot za penzionersko organi-

zirawe vo Makedonija, na sednicata be{e pri-faten Izve{tjot, a bea dodadeni i novi predlo-zi so cel da se podobri tekstot i da bide pokva-liteten.

Na sednicata na Foru-mot bea razgledani i de-batirani mislewata i nadrugite tri sojuzi koi po-stojat vo na{ata Repub-lika. Se zaklu~i dekasprovedenata demokrats-ka rasprava pridonela dase podgotvi u{te pokva-liteten tekst na ZPO inavistina so pravo moè

da se konstatira deka ednakov pridones imaat iSZPM, zdruènijata i drugite Sojuzi vo toa.

So izve{tajot na Komisijata, no i od diskusi-jata na sednicata, a vrz osnova na zabele{kitena zdruènijata se napravi intervencija vo ne-kolku zakonski re{enija za koi zdruènijatamislea deka se navleguva i naru{uva nivnataavtonomija.

Posebno vnimanie se posveti na mislewata odZP koi ne dadoa podr{ka za donesuvawe na ZPO.Zaradi toa ~lenovite na Forumot ocenija dekadobro bi bilo da se odrì sredba so tie zdruè-nija na koja tie neposredno }e gi vidat izvr{e-nite intervencii vo ZPO i so natamo{na debataod koja moè da proizlezat u{te korisni pred-lozi za podobruvawe na tekstot na Zakonot.Ovaa rabotna sredba }e se odrì vo prostoriitena SZPM, za {to dopolnitelno zdruènijata }ebidat izvesteni.

Po prezemawe na site ovie dejstvija i po pot-reba za druga dopolnitelna intervencija vo tek-stot na Zakonot za penzionersko organiziraweistiot }e se dostavi na Izvr{niot odbor naSZPM. Na sednicata so svoi diskusii svoj pri-dones dadoa site prisutni na sednicata, koja be-{e mnogu dobro vodena od pretsedatelot na fo-rumot Stoev, diskusiite bea konstruktivni i iz-dràni, {to ne e slu~ajnost bidej}i site prisut-ni se lu|e so golema stru~nost i iskustvo.

K.S. Andonova

Sednica na Pravno-ekonomskiot forum na SZPM

Konstruktivna sednica za Predlog Zakonot za penzionersko organizirawe vo Makedonija

NASTANIPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 3

Potpretsedatelot na IO na SZPM - Saltir Karovski,sekretarot na IO na SZPM Stanka Trajkova i Zdra-

vko Petkovski, pretsedatel na Komisijata za sport irekreacija pri SZPM go posetija ZP Tetovo, iskaùvaj}i~estitki za osvoenoto kolektivno prvo mesto na neoda-

mne{nite 23-ti Republi~ki penzionerski sportski na-tprevari. Na sredbata so rakovodstvoto na ZP Tetovo,be{e iskaàno zadovolstvoto od vakviot uspeh na teto-vskite penzioneri - sportisti.

„Na{iot uspeh se bazira na trpeliva i uporna rabota,osobeno poradi faktot {to vo me|uvreme mora{e dadojde do smena na generacii. Osven toa, vo site zdruè-nija vo zemjata, se sozdade atmosfera so èlba za u~e-stvo na ovaa „penzionerska olimpijada#. Vo vakvi uslovi

smetam deka na{iot uspeh zasluùva po~it, re~e [abanAzizi pretsedatel na ZP Tetovo, zablagodaruvaj}i imse na pretstavnicite na SZPM {to najdoa vreme da goposetat Tetovo i neposredno da go ~estitaat uspehot.

Sredbata dobi vistinski raboten karakter. Pokrajvoobi~aenite ~estitki, bea istaknati i pove}e proble-mi i napori za natamo{nata rabota na penzionerskataorganizacija. Saltir Karovski, potpretsedatel na IOna SZPM naglasi deka ve}e postojat razmisluvawa zaizdvojuvawe na salonskite od atletskite sportovi, so{to }e se izbegnat nepotrebnite turkanici {to se soz-davaat na ovie masovni natprevari, a se razmisluva i zaodrùvawe na Balkanski penzionerski sportski nat-prevari.

Na sredbata Stanka Trajkova, sekretar na IO naSZPM me|udrugoto re~e deka Komisijata za sport i rek-reacija na SZPM celosno e posvetena na svoite obvrskii posvetuva golemo vnimanie po site pra{awa svrzaniza sportuvaweto na penzionerite, bidej}i toa go podob-ruva nivnoto psihofizi~ko zdravje.

Vo diskusijata u~estvuva{e i Zdravko Petkovski,pretsedatel na Komisijata za sport i rekreacija priSZPM, i re~e deka me|u penzionerite se raziva vistin-ski sportski duh, a na ovogodi{nite republi~ki natpre-vari sedum - osum zdruènija silno ja nametnaa kandi-daturata za osvojuvawe kolektivno prvo mesto.

G. Eftoski

ZP Tetovo

êstitki od SZPM za kolektivniot sportski pobednik

Zdruènieto na penzioneri na Ko-~ani i godinava aktivno se vklu~i

vo odbeleùvaweto na stopanskokulturnata manifestacija „Ko~anskidenovi na orizt 2018# {to tradicio-nalno ja organizira Op{tina Ko~ani.Ko~anskite penzioneri organiziranipreku Folklorniot ansambl i orkes-tarot od narodni instrumenti vo ra-mkite na manifestacijata go prezen-tiraa obi~ajot na za`nejuvawe na or-izoviot klas i sobirawe na orizot odniva, kako i vr{idba na gumno sred se-lo na tradicionalen na~in so yevgar.

- Na manifestacijata u~estvuvavmei godinava so na{iot folkloren an-sambl pri {to niz pesna i tradicio-nalni obi~ai ja demonstriravme ra~-nata ètva na orizot, onaka kako {to

bilo pred mnogu godini niz ko~ansko-to pole, - ni izjavi \or|i Serafimov,pretsedatel na ZP od Ko~ani.

Oble~eni vo narodni nosii so srp naramo i so potrebnite rekviziti, pen-zionerite kako vo starite vremiwa gizaposednaa orizovite nivi i pred go-lem broj na gosti i posetiteli ja demo-

nstriraa ra~nata ètva na orizot.Pri toa se peeja ètvarski pesni, avo niv ramnopravno u~estvuvaa imaìte i ènite. Toa be{e ubavaprilika vo plodnoto ko~ansko poleda se vidi kolorit od boi, tradi-cija i vr{ewe. Najstariot ètvarBoro Naumov ja blagoslovi ètva-ta i posaka bogat rod na orizovitenivi.

^lenovite na Folklorniot ansa-mbl i orkestarot od narodni ins-

trumenti pri Zdruènieto na penzio-neri na Ko~ani u~estvuvaa so svojaprograma vo ostaniot del od manife-stacijata na „Ko~anskite denovi naorizot# prezentiraj}i go bogatiot fo-lklor od ko~anskiot i osogovskiotkraj. K. Gerasimov

Delegacija na Sojuzot na zdruè-nijata na penzionerite na Grad

Skopje predvodena od pretsedate-lot Metodija Novkovski na 24, 25 i26 septemvri 2018 godina be{e voSofija, Republika Bugarija kakoplanirana aktivnost za me|unarodna

sorabotka so Sojuzot na penzioneri-te na Grad Sofija.

Programata za Me|unarodna sora-botka so penzionerite od glavnitegradovi e dolgogodi{na i predvidu-va sredbi pome|u delegacii od ednaili pove}e dràvi. Celta e prekukonsultacii, dogovarawa i razmenana iskustva, rakovodstvata, soglas-no so svojata nadle`nost, kontinui-rano da pridonesuvaat za podobru-vawe i unapreduvawa na pravata napenzionerite vo pove}e oblasti nanivnoto ìveewe. Dosega pretstav-nici od SZP na grad Skopje imaasredbi so organizacii na penzione-ri od Belgrad, Tirana, Saraevo, aovaa godina od Sofija. Za o~ekuva-we e deka }e se ostvarat sredbi i sopenzionerskite organizacii od dru-gite glavni gradovi na sosednitedràvi.

Planot za sredbata vo Sofija be-{e realiziran vo celina. Najprvodelegacijata ima{e sredba so d-rStefan Gruev, pretsedatel na Grad-skiot sovet za Sofija pri Sojuzot napenzionerite - 2004 i Nade`da Ka-sabova, potpretsedatelka na Sove-tot. Na sredbata se razgovara{e zaorganizaciskata postavenost, za so-stojbata so penziite i mnogu drugiprava na penzionerite vo dvete ze-mji. Se razmenija iskustva i misle-wa za na~inot na zastapuvawe predinstituciite i drugi organi koi u~e-stvuvaat vo politikata i aktivnos-tite za podobar ìvot na penzione-rite. Posebno bea nabeleàni akti-vnostite od kulturno-zabavnoto i

sportskoto pole, kako i griàta zapenzionerite so naru{eno zdravje imali penzii. Spored programata do-ma}inite organiziraa nekolku sre-dbi so pretstavnici od institucii iorganizacii na koi se vodea razgo-vori i se razmenuvaa iskustva i

preporaki, so cel da se pridonese zapodobruvawe na penzionerskiotstatus i vo ednata i vo drugata dr-àva. Vo Glavnata direkcija na So-fija za „Prevencija, integracija,sport i turizam# koja, patem, najmno-gu pridonesuva za penzionerite vogradot, sredbata be{e so zaemno in-formirawe za nivnite prava i niv-no unapreduvawe. Penzionerite voBugarija mnogu sli~no kako i penzi-onerite vo Makedonija realiziraatmnogu ekskurzii, niz zemjata i stra-nstvo, pa zatoa na sredbata vo sedi-{teto na Bugarskiot turisti~ki so-juz najmnogu se razgovara{e na ovaatema. Doma}inite naglaseno gi pre-zentiraa aktivnostite koi ja odrù-vaat vitalnosta i dolgove~nosta napenzionerite. Kako pozna~ajna seodbeleùva sredbata so grupa pen-zioneri vo Klubot na invalidite ipenzionerite vo reonot „Nade`da#.Tamu delegacijata be{e pre~ekanaspored tradicijata so leb i sol ikitka cve}e „za zdravje#. Po kratko-to pretstavuvawe na dvete organi-zacii gostite im dadoa na doma}i-nite: knigi, bilteni, vesnici i pro-spekti, od SZPM, od Skopje i od Ma-kedonija. Sredbata pomina vo zaem-no zapoznavawe, drugaruvawe i dob-ro raspoloènie so peewe makedon-ski narodni pesni. Nezaboravna e iposetata na Kulturno-informativ-niot centar na Republika Makedo-nija vo Sofija, kade {to direktorotSa{ko Nasev ja zapozna delegacija-ta so misijata i aktivnostite naovaa institucija. Ilija Gligorov

Poseta na SZP na grad Skopjena sofiskite penzioneri

Po povod ovogodi{noto proslavu-vawe na 20 septemvri - Denot na

penzionerite na Makedonija, voprekrasniot grad na bregot na Ohri-dskoto Ezero, Pogradec, RepublikaAlbanija, se odrà sve~ena zaedni-~ka sednica na sobranijata na dvetezdruènija ZP Kru{evo i ZP Struga.Na sednicata prisustvuvaa i spor-tistite koi pokaàa najdobri re-zultati na Regionalnite i Republi-~kite penzionerski sportski nat-prevari, kako i gosti od SZPM, odZP Ohrid i Debrca, ZP Solidarnost- Aerodrom i drugi.

Za zna~eweto na 20 septemvri -Denot na penzionerite na Makedo-nija, pred prisutnite zboruvaa pre-tsedatelot na ZP Struga Mirko Tr-

poski i pretsedatelot na ZP Kru-{evo Gligor Angeleski. Na sredba-ta se obrati i potpretsedatelot naIO na SZPM Saltir Karoski, koj gipozdravi prisutnite od imeto naSojuzot, a posebno gi pofali vakvi-te zaedni~ki sednici na dvete sob-ranija, na koi penzionerite podobrose zapoznavaat, sprijateluvaat, me-|usebno informiraat i drugo.

Potoa zapo~na veselbata, pesnatai orata, pridruèni od ìvata mu-zika na sostavot na peja~kata grupaod Kru{evo koja trae{e s¢ do doc-nite popladnevni ~asovi.

Na krajot site bea prezadovolniod ona {to toj prekrasen den go vi-doa i doìveaja, i posakaa vakvisredbi da ima po~esto. G. A.

Po povod Denot na penzionerite

Sredba vo Pogradec koja dolgo }e se pameti

Na 21 septemvri, na eden od najgo-lemite hristijanski praznici

"Mala Bogorodica#, a vo ramkite naodbeleùvawe na Denot na penzio-nerite 20 septemvri, ZP Probi{tip

organizira{e tradicionalnata sre-dba na zeleno na koja bea pokanetite43 , a dopatuvaa 37 zdruènija so nad8.000 penzioneri. Pokraj penzione-rite, na ovoj prazni~en den, vo Les-novo dojdoa i pove}e od 3.000 drugiposetiteli. Za vakvata masovna po-seta pridonesoa i povolnite vreme-nski uslovi, neodminlivata priro-da, kako i poznatoto gostoprimstvo iodli~nata organizacija na doma}i-nite.

Vo ranite utrinski ~asovi, od sitestrani na Makedonija, kolona vozilaso penzioneri pristignuvaa vo Les-novo, so edinstvena cel da se druàtso svoite vrsnici, no i da go posetatnadaleku pro~ueniot manastir "Sve-ti Gavril Lesnovski#, vo koj poseti-telite se sretnaa so edna retka uba-vina, ikonostasot koj spa|a me|u naj-ubavite i najvrednite na Balkanot ipo{iroko.

So samoto pristignuvawe vo Les-novo, del od posetitelite najnapredgo posetija manastirot, a potoa po-baraa mesto za smestuvawe vo prek-rasniot ureden dvor so raznobojnicve}iwa, dodeka pak nekoi se smes-tija vo malata borova {uma.

Vo prostoriite na preuredenotonekoga{no u~ili{te, se odrà tra-dicionalnata sredba na pretsedate-lite i drugite pretstavnici na doj-denite zdruènijata, na koja se raz-menija iskustva za dosega{nite ak-tivnosti, kako i za idnite vo nared-nata godina. Na sredbata na prisut-nite prv im se obrati pretsedatelotna ZP Probi{tip Gruica Manasijev,koj im se zablagodari za masovnataposeta i im posaka mnogu zdravje,prijaten i nezaboraven prestoj voovoj ìvopisen kraj.

Od ime na op{tinata, im se obratigradona~alnikot na Probi{tip Dra-gan Anastasov, koj ne go krie{e za-dovolstvoto {to na ovoj ubav den senao|a me|u penzionerite od pove}egradovi vo Makedonija. Posakuvaj}i

im uspe{na me|usebna sorabotka, tojistakna deka i ponatamu op{tinata}e gi poddrùva aktivnostite na ZPProbi{tip naglasuvaj}i deka e pot-pi{an i memorandum za sorabotka kojuspe{no se implementira.

- Po~ituvani penzioneri, ve poz-dravuvam i vi posakam zdravjeto dave sluì u{te mnogu godini. Voodu-{even sum i prijatno iznenaden odva{eto organizirawe, va{eto dru-èwe i va{ite rezultati {to gi po-stignuvate vo delot na va{ite akti-vnosti vo sportot, kulturata i vak-

vite sredbi. Vie ste najubav primerza nas mladite kako treba da se or-ganizirame i ste vistinski patokazza nas kako da gi za~uvame na{itekulturni vrednosti. Preku ovie sre-dbi vie ja zapoznavate na{ata drà-va i si go pravite ìvotot pointere-sen.

Od ime na SZPM na prisutnite imse obrati Stanka Trajkova, sekretarna IO pri SZPM, koja istakna dekane e prv pat vo Lesnovo, no sekojasredba so ova malo mesto budi emo-cii i novi predizvici povtorno dase dojde.

- Vi gi prenesuvam pozdravite inajubavite èlbi za va{e zdravje ibezgri`ni penzionerski denovi odSZPM i od moe li~no ime. Sojuzotsekoga{ gi pomaga zdruènijata na

penzionerite, gi prifa}a predlozi-te za nivnite novi aktivnosti i gipoddrùva. Se nadevam deka od de-ne{nata sredba }e si zaminete sonovi i ubavi vpe~atoci i doìvuva-wa za koi }e im prikaùvate na va-{ite prijateli.

Za da bide prestojot vo Lesnovokompleten i nezaboraven, za dobro-to raspoloènie na gostite se pog-riì grupata "Euforija#. Na selsko-to igrali{te se igra{e i se pee{edo docnite popladnevni ~asovi.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Vo Lesnovo dojdoa nad 8.000 penzioneri

ZP Ko~ani

Penzionerite-folkloristi na Denovite na orizot

AKTIVNOSTI PENZIONER plus 123 oktomvri 20184

Mila Carovska, min-ister za trud i so-

cijalna politika voVladata na RepublikaMakedonija, ima{e sre-dba so penzionerite voTetovo. Vo prepolnatasala na Domot na pen-zionerite, ovoj pat mi-nisterkata Carovska seopredeli pove}e da di-skutiraat penzioneritei da odgovara na nivni-te pra{awa, otkolku samo taa da imse obrati i da gi pozdravi. Vakvataopredelba dade vistinski rezultat,bidej}i se dobija neposredni odgov-ori na pra{awata na penzionerite ise ostvari vistinski dijalog.

Na pra{aweto za usoglasuvawe napenziite, slede{e odgovor dekaspored site statisti~ki parametrina penzionerite }e im se isplati po

1,8 osto vo mesec okto-mvri so razlika za iz-minatite meseci. Pri-sutnite bea informi-rani i za toa deka UJP„go slu{nala glasot nanarodot# i ja ukinalaodlukata za prijavuva-we na penziite. Penzio-nerite se poàlija i napredvremenoto "iscrpu-vawe# na lekarstvata vosekoj mesec, za neblago-

vremenoto snabduvawe so insulins-ka terapija, izgradba na domovi zastari lica i penzioneri i drugi ak-tuelni pra{awa. Ministerkata Ca-rovska veti deka postojano }e sesledat problemite na penzioneritei deka ministerstvoto }e prezemesoodvetni merki za nivno aktueli-zirawe i razre{uvawe.

G.E.

ZP Tetovo

Mila Carovska me|u penzionerite vo Tetovo

Vo ramkite na proektot „Od najs-tarite za socijalno zagrozenite#

Zdruènieto na penzioneri DemirHisar na tri socijalno najzagrozenisemejstva koi ìveat vo t.n socijal-na zgrada, im donira{e paketi sotopla zimska obleka, }ebiwa, obuv-ki, postelnina i dr. Maliot Antonionajmnogu im se izraduva na detskiteigra~ki i u~ili{niot pribor koi i

toa kako mu e potreben na po~etokotna ovaa u~ebna godina.

- Izrazuvam golema blagodarnostkon pretsedatelot i ~lenovite voova zdruènie na penzioneri koisekoja godina, na po~etokot na mesecseptemvri, ni pomagaat so ona {tonam ni e najpotrebno, - so neizmernaradost ni izjavi Cveta edna od tritesemejstva koi dobija pomo{.

- Radosta i sre}ata kaj ovie seme-jstva kaj koi donirame, za site naskako zdruènie pretstavuva edenstimul plus i ponatamu nesebi~no daim pomagame na najmladite i na sitedrugi na koi im e potrebno malkuvnimanie i grià od najstarite ì-teli na ovaa op{tina, a s¢ so cel daim go napravime ìvotot poubav ipovesel. So ovaa akcija, zdruènie-

to na penzioneri De-mir Hisar, pokraj do-niranata pomo{ de-monstrira i visokahumana svest za prob-lemite povrzani sosiroma{tijata i gri-àta za lu|eto koi nese vo sostojba da gizadovolat svoite os-novni ìvotni pot-rebi, so nade` dekaso ova }e gi pottik-nat i drugite zdru-ènija na penzioneri

i nevladini organizacii i tie da impomognat na siroma{nite vo nivniteop{tini, - istakna pretsedatelotna edno od najhumanite zdruènijana penzioneri vo dràvava, PerePetreski. Celata donacija be{eobezbedena i donirana od ~lenovitei angaìranite lica vo Demirhisa-rskoto zdruènie na penzioneri.

Z. Stevanovski

ZP Demir Hisar

Od najstarite za socijalno zagrozenite

Agencijata za mladi i sport naRepublika Makedonija vo ramki-

te na proektot Evropska nedela nasportot, vo tekot na mesec septem-vri organizira{e kreativni rabo-tilnici za lica 50+, nasloveni so„Aktivni i zdravi i nad 50 godini#.Rabotilnicite se realiziraa vo so-rabotka so nekolku zdruènija napenzioneri.

Vo gradskiot park vo Skopje, poto-~no kaj popularnata „[kolka#, na 4septemvri 2018 godina, be{e ozna-~en startot na prvata kreativna ra-botilnica. Me|u u~esnicite se naj-doa i dvaeset kumanovski penzione-ri, za koi be{e obezbeden prevoz.Tie imaa nesekojdnevna mo`nost daprisustvuvaat na obuka za lesni fi-zi~ki ve`bi i aktivnosti prilago-deni za nivnite godini. Kako eduka-tor na ve`bite be{e Nadica Jova-novska, koja preku edno~asovni ve`-

bi gi u~e{e penzionerite od Kuma-novo i Veles kako da go odrùvaataktivno i zdravo nivnoto telo, so{to }e si pomognat zdravo da stare-at. Site u~esnici na nastanot odstrana na organizatorot dobija mai-ca, osveùvawe i propaganden mate-rijal so korisni soveti.

I za vtorata rabotilnica, koja seodrà na istata lokacija vo Skopje,edna nedela podocna, kumanovskitepenzioneri iskaàa golem interes.Na obostrano zadovolstvo i na u~es-nicite i instruktorkata Jovanovska,predvidenoto vreme za ve`bawe po-mina vo prijatna atmosfera, niz ve-`bi za opu{tawe i relaksacija.

Po zavr{uvawe na kreativniterabotilnici nameneti za lica so50+ godini, ostanuva samo da zaklu-~ime deka vakvi ve`bi se pove}e odpotrebni i korisni za zdravo aktiv-no stareewe. Jasmina Todorovska

ZP Kumanovo

Aktivni i zdravi i po 50+

Na 16 septemvri 2018 godina vo Ohrid se odrà edno-dnevna edukativna rabotilnica pod naslov "Preze-

mi akcija za socijalna inkluzija na starite lica#, fi-nansirana od Evropskata unija. Rabotilnicata be{e voorganizacija na Crveniot krst na Makedonija vo sorabo-tka so Zdruènieto "Humanost#. Vakvi rabotilnici }ebidat organizirani vo pove}e pogolemi gradovi vo Re-publikava, koi isklu~itelno se nameneti za penzione-rite, odnosno za licata od tretata doba. Na rabotilni-cata vo Ohrid, edukatori bea Qupka Petkovska - stru-~en sorabotnik za socijalna humanitarna dejnost na Cr-veniot krast na Makedonija i @aklina Popovi}, rako-voditel na oddelot za finansii na Crveniot krst naMakedonija.

So videoprezentacija i interaktivna komunikacija, pe-nzionerite od ZP Ohrid i Debrca bea zapoznaeni somnogubrojni aktivnosti, na~ini i formi kako da se vklu-~at i so humanitaren pristap da si go podobrat svojot iìvotot na licata na koi im e potrebna kakva bilo pomo{.

Celta na edukativnata rabotilnica, vsu{nost be{eda se pottiknat povozrasnite lica na lokalno nivo darazvijat ve{tini, da steknat znaewa i da najdat moti-vacija za borba protiv socijalnata isklu~enost i izo-lacija i da u~estvuvaat vo kulturnite, politi~kite isocijalnite aktivnosti vo nivnite lokalni zaednici, noisto taka da se zalagaat i za razli~ni pra{awa rele-vantni za nivniot kvalitet na ìvot.

Na rabotilnicata na koja prisustvuvaa nad 50-tinapenzioneri glavno od ZP Ohrid i Debrca, bea postavu-vani mnogubrojni pra{awa, kako {to se sorabotkata so

lokalnata samouprava, demografskoto stareewe, pot-rebata od otvorawe dnevni centri i izgradba na domoviza stari lica, izrabotka na spisoci na licata na koi ime potrebna sekojdnevna grià, rodovata diskriminaci-ja, semejnoto nasilstvo i pravata {to im se dadeni soPovelbata na Obedinetite nacii i drugo. Za odredeniaktuelni pra{awa i pote{kotii na starite lica na ra-botilnicata zboruva{e i pretsedatelot na ZP Ohrid iDebrca \or|i Trp~eski i d-r Dimitar Spaseski, pret-sedatel na Sobranieto na zdruènieto. Me|u drugotoTrp~eski potseti deka ovaa godina e proglasena za go-dina na inkluzija na stari lica vo organizacija naSZPM, koe{to vo ohridskoto zdruènie naide na goleminteres i aktino vklu~uvawe na penzionerite vo prog-ramskite aktivnosti {to gi nudi ovoj proekt. Vo disku-sijata so pra{awa se vklu~ija i Qup~o Milkoski, Slo-bodan Pupinoski, Lazo Karanfiloski i drugi.

Inaku, vakvi edukativni rabotilnici regionalno seodrùvaat i vo Srbija, Albanija, Crna Gora i Bosna iHercegovina. K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Rabotilnica za socijalna inkluzija na starite lica

Aktivot na penzionerkite pri ZPGazi Baba, verskiot praznik

Sveti ma~enici „Vera, Nada i Qu-bov#, tradicionalno go odbeleùvakako svoj praznik i po toj povod or-ganizira{e penzionerska sredba nakoja prisustvuvaa okolu 270 penzio-nerki i penzioneri od Ku-manovo, Strumica, Ohrid,Radovi{, Ko~ani, Bitola,Prilep, Ki~evo, Resen i odskopskite zdruènija, Ka-rpo{, Ilinden, KiselaVoda, Voenite penzionerii od zdruènieto doma}in.

Penzionerite i gostitenajprvo gi pozdravi pret-sedatelot na Zdruènieto\orge Andonov, ~estitaj-}i im go praznikot, nagla-si deka vakvite sredbizna~itelno pridonesuvaat za dobrodruèwe i zabava, no i za razmenana iskustva za penzionerskoto ì-veewe i sorabotka. Toj im posakau{te mnogu vakvi druèwa, sredbi idolg zdrav i vesel ìvot.

- Sekoga{ ste ni dobredojdeni ini pri~inuva posebno zadovolstvovakvoto odbeleùvawe na nastaniteda gi proslavime zaedno so vas. De-nes na ovaa sredba }e se druìme so

pesna, muzika i oro. Zadovolstvo eda se po~uvstvuva radosta od zaed-ni~koto druèwe kaj site nas. Vak-vite sredbi se streme` za zacvrstu-vawe na sorabotkata, no i za pokva-liteten i posodràen ìvot na pen-zionerite, - re~e pretsedatelot

Andonov.Penzionerite na ovoj ubav i zna-

~aen den gi pozdravi so èlbi zaubav i vesel penzionerski ìvot votretata doba i pretsedatelkata naAktivot na penzionerkite pri Zdru-ènieto na penzioneri Gazi BabaMagdalena Spirovska.

- Aktivot na penzionerkite priZP Gazi Baba, so golem broj uspe{norealizirani programski zada~i, se

vbrojuva me|u najaktivnite vo Soju-zot na zdruènijata na penzioneritena Makedonija. Imame odli~na so-rabotka so aktivite na penzioner-kite od drugite zdruènija so koiimame postojani kontakti i ostvaru-vame zaedni~ki aktivnosti. Posebnoraduva faktot {to od godina na go-dina se zgolemuva brojot na penzio-neri koi doa|aat na ovaa na{a sred-ba, - istakna me|u drugoto pretseda-telkata Spirovska.

Na prisutnite na proslavata im seobrati i Stanka Trajkova, sekretar

na IO na SZPM, koja vo svo-eto obra}awe najnapred gipozdravi prisutnite na koiim posaka sre}a, zdravje idolg ìvot, i pora~a dekadoa|a vremeto na ènite.

- Vozdignuvaweto na kul-turnoto ìveewe, ispolnu-vaweto so korisni aktiv-nosti e osobeno zna~ajno zapenzionerskata populacijakoja so svojot minat trud ipostignuvawata go zasluù-vaat toa - re~e pokraj dru-

goto Trajkova.Tradicionalno, vo znak na blago-

darnost za prisustvoto i dobratasorabotka, pretsedatelkata Spiro-vska, na pretsedatelkite na aktivi-te na penzionerkite prisutni naovaa sredba, im podari prigodni po-daroci, pri {to izrazi zadovolstvood dobrata sorabotka. Sredbata po-mina vo prijatno raspoloènie izaedni~ko druèwe. V. Pa~emski

Popova [apka e poznata kako zim-ski sportski rekreativen centar

najgolem vo Republika Makedonija.Vo zimskiot period, terenite pok-rieni so sneg nosat radost na mnogugosti i sportisti.

No, zimskiot centar Popova [ap-ka smesten na padinite na [ar Pla-

nina e ubav i vo leto. Na 25 avgust2018 godina grupa penzioneri od og-ranokot Kisela Voda napravija eks-kurzija do ovoj poznat lokalitet.Ubaviot son~ev den na krajot na le-toto penzionerite go doìveaja kakoizvonredna korisna rekreacija bi-dej}i gletkata e ubava koga plani-

nata e pokriena so sneg, no e mnoguubava i koga e ozeleneta so brojnibistri potoci i pateki za pe{a~e-we. Vo ovaa pitoma ubavina zadovo-lstvo e {etawe po patekite, bereweborovinki pod grmu{kite i odmor vouredeniot dvor na crkvata Sv. Naum.îstiot vozduh, mirnata atmosferai ti{inata go napravija ovoj den daostane vo se}avawe na sekoj penzio-ner kako ubavo pominat den.

V. Topalovska

ZP Kisela Voda

Eden den na Popova [apka

Nekolku godini so red, Zdruènietona penzioneri Tetovo e organiza-

tor na ekskurzii vo gradovi vo sosed-nite zemji na Makedonija. Takov be{eslu~ajot i so dvodnevnite pro{etki voSandanski (Republika Bugarija) i Ko-r~a (Republika Albanija). I vo dvetenasoki u~esnici na ekskurziite bea po50 penzioneri, ~ij izbor e vr{en nepo-sredno vo ogranocite. Dvete ekskurziise vo programata za ednogodi{na ra-bota, a na penzionerite im be{e obez-

beden besplaten prevoz.Na patuvaweto za Bugarija, penzio-

nerite imaa podolg odmor pokraj ve{-ta~koto Lebedovo Ezero kaj Smolare.Vo Sandanski, pak, dvata dena beasmesteni vo interhotelot „Sandans-ki”. Pove}emina od niv ja iskoristijamo`nosta da ja po~uvstvuvaat lekovi-tosta na bawskata voda vo ovoj grad.Na vra}awe vo rodniot grad, razgle-dan e gradot Strumica i negovite zna-menitosti.

Za onie {to se opredelija da odatna ekskurzija vo sosedna Albanija, pr-viot odmor go imaa vo turisti~kiotkompleks „Driqon#, koj metafori~no eedno od o~ite kon Ohridskoto Ezero,smetano so ona vo Sveti Naum na ma-kedonska strana. Pogradec be{e gra-dot kade penzionerite no}evaa vo ho-telot „Kalaja#. Vtoriot den destina-cija be{e eden od postarite i kultur-no - istoriski centri gradot Kor~a,Muzejot na prvoto u~ili{te na alban-ski jazik, kako i drugi znamenitostina ovoj grad.

Ekskurziite se izvedeni na 28 i 29septemvri, a nekolku dena pred toau{te 50 penzioneri od Tetovskiot kraju~estvuvaa na sobirot vo Lesnovo kajProbi{tip. G. E.

ZP Tetovo

Tradicionalni ekskurzii vo Sandanski i Kor~a

ZP Gazi Baba

Sredba vo ~est na praznikot„Vera, Nada i Qubov#

TRIBINAPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 5

Proektot e zaedni~ka inicijativa na Sojuzot na zdruènijana penzioneri na Makedonija (SZPM) i PZU Lilison Medi-

ka (LSM) od Skopje a e sproveden vo period od 01.11.2017 godi-na do 31.08.2018 godina, vo ramkite na Regionalniot proekt„Prezemawe na akcija za socijalna inkluzija na starite lica#na Crveniot krst na Makedonija koj e finansiran od Evropska-ta unija. Proektot go sprovede proektna grupa od SZPM - m-rVasil Vangelovski koordinator, Georgi Haxi-Vaskov pomo{-nik koordinator i Petar Andreevski administrator na proek-tot, a od LSM - d-r Kristina Miceva i med. sestra Sowa Uzu-nova.

Zaradi ograni~eno vreme i finansiski sredstva, celta naproektot be{e reducirana na prvite ~ekori od predvidenataprograma na preventivni doma{ni poseti (PDP) na postarilica - penzioneri vo Grad Skopje, so fokus na: utvrduvawe od postojnata medicinska praktika, najdobra-

ta baza na dokazi na merki za sledewe na zdravi ìvotni na-viki na postari lica, ocenka na zdravstveno-socijalnite potrebi na 250 penzio-

neri so pomo{ na definiran PDP protokol, identifikacija na penzioneri so neprimeren ìvoten

stil i drugi zdravstveni rizici i sproveduvawe merki za us-vojuvawe na zdravi ìvotni naviki, kontinuirano sledewe na zdravstvenata sostojba i naviki

na penzionerite, so soveti i preporaki za pogolema fizi~kaaktivnost i pravilna ishrana, kako i davawe pomo{ i nega na20 penzioneri na koi taa im e najneophodna.

Soglasno postavenite specifi~ni celi, proektotse realizira{e preku serija na aktivnosti organizi-rani vo nekolku razli~ni delovi:

Utvrduvawe i integrirawe na bazata na dokazi zaPDP protokol. Vo tekot na prvite meseci, sprovede-no e seopfatno istraùvawe na dostapnata literatu-ra i pregled na najnovite istraùvawa od sferata napreventivni doma{ni poseti na postari lica. Dopol-nitelno se razgledaa najnovite nacionalni zakonskire{enija, publikacii i proekti za preventivni doma-{ni poseti na postari lica i najdobrite bea vklu~enivo ponatamo{niot tek na analizata. So cel da se pot-tiknat i dobijat razmisluvawata na penzionerite, seodrà rabotilnica po metodot na intervju so fokusna grupa.Sesijata na fokusnata grupa se odrà vo prostoriite na SZPMso prisustvo na 16 u~esnici. Pra{awata koi se razgledaa voramki na rabotilnicata ovozmoìja diskusija i razmena napogledi i mislewa za celta na preventivnite doma{ni posetii zdravstvenite domeni na primena.

Adaptacija na sodrìnata na utvrdeniot PDP protokol.

Vrz osnova na rezultatite od istraùvanata literatura i di-skusiite vo fokus grupata, se pokaà deka Easy-Care® standa-rdot na Svetskata zdravstvena organizacija od 2010 godina enajprifatliv protokol za sproveduvawe na PDP. Easy-Careprotokolot be{e preveden od angliski na makedonski jazik iprilagoden za potrebite na proektot. Rezultatite od doma{-nite poseti se vnesuvani vo t.n. sedum „oblasti” na vosposta-veniot PDP protokol, koi sodràt 49 pra{awa so koi se oce-nuvaa potrebite i zdravstvenite prioriteti na penzionerite:vid, sluh i sposobnost za komunicija, grià za sebe, podvi`-nost, li~na bezbednost, uslovi na domuvawe i finansiska sos-tojba, vodewe zdrav ìvot, mentalno zdravje i op{ta blagoso-stojba.

Testirawe na pilot protokolot za PDP. Vo tekot na ovaafaza, lekarski tim od LSM sprovede 250 doma{ni poseti vo

op{tinite Aerodrom, Centar, Kisela Voda, Karpo{ i \or~ePetrov. Site doma{ni poseti ja imaa istata struktura, sle-dej}i go PDP protokolot. Isto taka, be{e sprovedena nega ipoddr{ka na izbrana grupa od 20 penzioneri od strana na negu-vatelki na Zdruènieto za nega “Nega Plus# i napravena anal-iza na dobienite rezultati.

PDP protokolot kako klu~en element na proektot be{e

sproveden na 250 u~esnici-penzioneri na vozrast od 62 do 85godini (vo prosek 71 godini) od koi 116 od ma{ki i 134 od èn-ski pol, so prete`no sredno i povisoko obrazovanie. Dobieni-ot Indeks na telesna masa (BMI) kaj penzionerite se dviè{evo raspon od 81 normalno ishraneti, 109 lesno zdebeleni, 54umereno zdebeleni od I stepen i 6 so zdebelenost od II stepen.

Pri ocenuvaweto na sevkupnite potrebi za pomo{ i nega vosite oblasti, utvrdeno e deka samo 17 % (n=42) od penzioner-ite se samostojni i bez nikakva potreba za pomo{, 67 % (n=168)imaa prose~na potreba za pomo{ a 16 % (n=40) golema potre-ba za pomo{ i poddr{ka. Na pogolemiot del od penzionerite,naj~esto im be{e potrebna poddr{ka i pomo{ vo oblastite„mentalno zdravje i op{ta blagosostojba# (157/250), „vodewezdrav ìvot# (167/250), „grià za sebe” (68/250) i „podvi`nost”(113/250). Vo odnos na ocenkata na t.n. „rizik od prekin na po-mo{#, najmal rezultat od 1 bod i nizok rizik dobija 41 penzio-neri (16 %) a prose~en rezultat od 2-3 boda i umeren rizikdobija 67 penzioneri (27 %). Kaj ocenkata pak na „rizikot odpa|awe#, samo 25 (10%) u~esnika od celnata grupa ja dostignaavrednosta od 3 i pove}e boda odnosno visok rizik od pa|awe.

Pri sproveduvaweto na nega i grià na 20 penzioneri vo do-ma{ni uslovi, timot od Nega Plus go notira slednoto: „del odlicata koi gi posetivme bea vo relativno dobra zdravstvenasostojba i samostojno gi izvr{uvaa sekojdnevnite aktivnosti.Istite naj~esto imaa potreba od masaà i pomo{ vo domot, nodel od niv samo sakaa dru{tvo za razgovor. Sepak site tie ja po-zdravija inicijativata na SZPM i vakviot tip na pomo{ go gle-daat kako prifatliva alternativa na domovite za stari lica#.

Od seto toa moè da se zaklu~i deka ni{to ne e pova`no zapenzionerite otkolku odrùvawe na nivnoto zdravje, samosto-jnost i blagosostojba. Ako sakame da prodolìme zdrav aktiv-en ìvot vo tretoto doba i da gi zgolemime aktivnostite zaspre~uvawe na bolestite na lokalno nivo, potrebni se prak-ti~ni alatki za identifikacija na zakanite po zdravjeto,samostojnosta i blagosostojbatana penzionerite, kakoi pomo{vo dobivaweto na uslugi i soveti naso~eni kon oblastite koise od najgolema va`nost za niv.

So odredena rezerva deka vo pilot proektot e opfaten li-mitiran broj na u~esnici, se dobiva vpe~atok deka protokoloti vaka sproveden e dovolno ~uvstvitelen za da gi identifiku-va zdravstvenite rizici i kaj penzionerite so podobro zdrav-je, a toa se tie koi ja pretstavuvaat celnata grupa na PDP {i-rum Makedonija. Rezultatite od pilot testiraweto na PDPprotokolot poso~ija deka negovata validnost e prifatliva, noza da istata se potvrdi, potrebni se ponatamo{ni istraùva-wa vo ramki na ovoj proekt, so vklu~uvawe na site zasegnatistrani (Zdruènie na privatnite lekari na R. Makedonija, Le-karska Komora na Makedonija, Fond za zdravstveno osiguruva-we na R. Makedonija i drugi) i institucijata EasyCare Health odVelika Britanija zaradi pomo{ i poddr{ka vo obukata na le-karskite timovi. V.V.

Preventivni doma{ni poseti za aktivni i zdravi penzioneri

Opfateni 250 penzioneri od Skopje

Na 19 oktomvri 2018 godina se odr-à zaedni~ka sednica na Komisi-

jata za informirawe i izdava~kadejnost na IO na SZPM i na Redakci-skiot odbor na vesnikot "Penzionerplus#. Na sednicata so koja rakovode-{e pretsedatelot na Komisijata zainformirawe i izdava~ka dejnost naIO na SZPM, Kalina S. Andonova pri-sutni bea i Dragi Argirovski, pretse-datel na SZPM, Saltir Karovski, po-tpretsedatel na IO, Stanka Trajkova,sekretar na IO na SZPM.

Na po~etokot na sednicata na pri-sutnite im se obrati Dragi Argirov-ski, pretsedatel na SZPM i pretseda-tel na Izdava~kiot sovet na vesnikot,koj me|u drugoto istakna:

- I vo na{ata dràva se pove}e sezgolemuva ulogata na gra|anskoto op{-testvo, {to dava novi horizonti i zaaktivnostite na SZPM kako najmasov-na nevladina i multietni~ka gra|ans-ka organizacija. Vo toj duh pri kraj e ipodgotovkata na na{iot Predlog-za-kon za penzionersko organizirawe voRepublika Makedonija. Poradi toa napenzionerite im e potrebno dobro ito~no informirawe {to istovremeno}e bide zna~ajna brana protiv {ire-

weto na la`ni vesti i govor na omrazame|u penzionerskata populacija i po-{iroko. Vo na{ite glasila: vesnikot"Penzioner plus#, vo podlistokot "Pe-nzionerski vidici# i vo "Koha#, kako ivo pe~atenite i elektronskite mediu-mi vo na{ata zemja treba s¢ pove}e dagi zastapuvame ineresite na penzio-nerite za podobaruvawe na nivniotstandard i na uslovite za aktivno izdravo stareewe. Sekako del od oviezalo`bi gi nadminuvaat lokalnitegranici i se od dràven interes, kako{to e zgolemuvaweto na penziite, iz-gradba na novi penzionerski i stars-ki domovi za smestuvawe na lu|eto odovaa vozrast i drugo.

Na sednicata vo diskusijata be{ezaklu~eno deka informiraweto trebada bide dvostrano, vistinito i trans-parentno. Se zaklu~i deka od godinavo godina vo informiraweto na pen-zionerite se zabeleùva viden nap-redok, no se razbira deka sekoga{ mo-è da bide i podobro. Se odlu~i da seizgotvi informacija vo koja }e bidatvgradeni site zaklu~oci i preporakivo vrska so informiraweto me|u koi i:da se zgolemi sorabotkata so lokal-nite i nacionalnite RA, TV i vo pi{a-

ni mediumi; da prodolì zbogatuva-weto na VEB stranicata na SZPM i napodstranicite koi redovno treba dase nadopolnuvaat; da se intenzivirainformiraweto na ~lenstvoto za pra-{awa za pravata na penzionerite, zazdravstvoto, bezbednosta i drugo; dase aktuelizira i potrebata od pove}especijalni emisii za penzionerite nasite televizii (lokalni i nacional-ni) i da se obnovi emisijata "Treta do-ba# na MTV; Vo napisite da se pi{uvaobjektivno i vistinito, i da ne se ob-javuvaat vesti bez dokazi i drugo.

Informacijata da bide razgledana iusvoena na IO na SZPM, a potoa da bidedostavena do site 53 zdruènija. I za-klu~ocite za podobruvawe na izgledot isodrìnite na vesnikot bea prifateniednoglasno. Vo diskusijata na sednica-ta u~estvuvaa: Saltir Karovski, StankaTrajkova, Blagoja Spirkoski, SpirkoNikolovski, Fruska Kostadinovska, Ba-ki Bakiu i Verica Tocinovska.

So drugi zborovi sednicata be{emo{ne korisna vo innteres na dobro-to informirawe, bidej}i samo dobroinformiraniot penzioner e korisenza sebe, za zdruènieto, za Sojuzot iza op{testvoto. C. Ilieva

Potrebno e dobro i to~no informirawe

Na 23-te Republi~ki penzioners-ki sportski natprevari organi-

zirani od SZPM, vo silna konkuren-cija, pome|u {ahistkite od zdruè-nijata na Centar i Karpo{ od Skopje,Prilep, Veles, Kumanovo, Strumicai Makedonski Brod, struànkata[enka Baltoska, ~len na ZP Struga,go osvoi prvoto mesto i vo Struga sevrati so zlaten medal. [ahovskataekipa na ZP Struga ja so~inuvaa[enka Baltoska - kapiten, Nade`daâtaro{koska i Quba Jovanoska i goosvoi ekipno vtoroto mesto.

- Konkurencijata be{e golema, aèlbata vo nas u{te pogolema. Sitesme sre}ni {to uspeavme da se izbo-rime za prvoto mesto. Vo ime na sitenatprevaruva~i sakam da se zabla-godaram na pretsedatelot na ZP St-ruga Milorad Trposki, koj ni ovoz-moì sekojdnevno da se podgotvuva-me vo Klubot na penzioneri vo Stru-ga i slobodno moàm da kaàm deka

ZP Struga e edno od najorganizira-nite zdruènija vo Makedonija, -re~e kapitenot na ekipata Baltoska

Stru{kata penzionerska {ahovs-ka ekipa - èni poslednive deseti-na godini beleì zadovolitelenuspeh blagodarenie na standardnite{ahistki, me|u koi prednost ima pe-

nzionerkata [enka Baltoska. Taadosega ima osvoeno pove}e zlatni,srebreni i bronzeni medali, a naj-mnogu medali ima dobieno na regio-nalnite sportski natprevari od ~e-tvrtiot region, kade {to se vbrojuvame|u najuspe{nite po osvoeni me-dali.

[enka so {ah po~nala da se zani-mava u{te kako male~ka.

- Pri prvata igra so {ahot kako dame privle~e magi~no i denes ne mo-àm da se ottrgnam od nego. Vpro-~em, {ahot mi pravi zadovolstvo imi dava mir, iako za mnogumina e te-òk sport vo koj treba da se vnese{vo site negovi predizvici i potezi.U{te vo Probi{tip, vo mojata fa-milija se igra{e {ah. Kako devojkauspe{no nastapuvav za ekipata „Ru-dar# od Probi{tip, a koga se omaìvvo Struga 1978 godina, prodolìv daigram {ah vo {ahovskiot klub „Ste-vo Balto#. I po penzioniraweto

prodolìv da igram {ah i nastapu-vam za ZP Struga. Se dodeka me drìpomneweto }e igram {ah, - veli Ba-ltoska. Milorad Trposki, pretseda-telot na ZP Struga veli deka Bal-toska im e najtrofejnata sportistka- penzionerka vo zdruènieto.

S. Kukune{ovski

ZP Struga

Baltoska edna od najtrofejnite sportistki

Po povod 20 septemvri - Denot na op{tinata \or~e Pet-rov, ZP \or~e Petrov kako i sekoja godina, taka i ovaa,

zede aktivno u~estvo vo odbeleùvaweto na ovoj zna~aen

praznik. Po toj povod delegacija na Zdruènieto poloìsveò cve}e na spomenikot na \or~e Petrov smesten vo re-onskiot park vo \or~e Petrov.

Istovremeno Aktivot na penzionerki zaedno so Komisi-jata za zdravstvo i socijala pri ZP \or~e Petrov, a vo so-rabotka so Crveniot Krst zede aktivno u~estvo vo odbele-ùvaweto na 20 septemvri - Denot na op{tinata \or~e Pe-trov, koj e voedno i Denot na penzionerite. Za taa cel beaorganizirani dve predavawa od oblasta na Alchajmerovatabolest - demencija i toa vo Klubot za dneven prestoj i vorazgranokot na penzioneri Dame Gruev. Predavaweto be{erealizirano od strana na d-r Dragan Ilievski pretseda-tel na Zdruènieto za borba protiv Alchajmerova bolest.Interesot i na dvete predavawa be{e golem {to ukaùvadeka i vo naredniot period treba da se organiziraat sli~-ni predavawa.

Isto taka, Aktivot na penzionerki predvodeni od pretse-datelkata Verica Mi{kova zedoa u~estvo na bazarot orga-niziran od op{tinata so svoj {tand na koj bea izloèni do-ma{ni rakotvorbi i prehranbeni proizvodi. Aktivot zedeu~estvo i vo akcijata za sobirawe na obleka koja {to potoabe{e donirana vo Zdruènieto na gra|ani „Qubeznost#.

Na krajot bi dodale deka aktivisti na ZP \or~e Petrov nadobrovolen i volonterski na~in zedoa aktivno u~estvo ivo realizacijata na akcijata za dobrovolno daruvawe nakrv organizirana od strana na op{tinata na koja krv daru-vaa pove}e od 50 dariteli. Q. Ristov

ZP \or~e Petrov

Aktivnosti za primer

REKLAMI PENZIONER plus 123 oktomvri 20186

HRONIKAPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 7

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina XI - broj 123oktomvri 2018 god.

BESPLATEN MESEÊN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaSaltir KarovskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiGruica ManasievE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Cvetanka Ilieva, Baki Bakiu,Spirko Nikolovski,Vadije ZendeqiDimitar âvdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Pe~atnica Serafimovski - Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Denot na nezavisnosta na RepublikaMakedonija - Osmi septemvri, go-

dinava penzionerite ~lenovi na Zd-ruènijata na Sojuzot na invalidskitepenzioneri od dràvava go iskoristi-

ja za odrùvawe na sportski natpre-vari.

Toj den, vo [tip, pred i vo hotelot„Izgrev# ima{e dve-tri stotini ~le-novi na ZIP od gradot doma}in, Stru-mica, Kumanovo, Prilep, Kavadarci,Lozovo, Sveti Nikole i dr. Se natpre-varuvaa vo pove}e sportski discipli-ni, se razbira, vo onie vo koi {to mo-àt da postignat dobri rezultati.

Najprvo, Denot na nezavisnosta naMakedonija im go ~estita i im posaka

uspe{en sportski den, kako i dolg,sre}en, zdrav ìvot i u{te mnogu vak-vi sredbi gradona~alnikot na [tip,Blagoj Bo~varski. Toj, isto taka, is-takna deka lokalnata samouprava i

{tipskite penzio-neri imaat dobrasorabotka i reali-zirano pove}e za-edni~ki proekti iaktivnosti.

Na ovaa sportskasredba spored pos-tignatite rezulta-ti najdobri bea do-ma|inite. Tie osvo-ija nekolku prvimesta i toa vo: fr-lawe |ule maì ièni, tr~awe na 50

metri maì i èni i trgawe na jaè.Vo {ah maì prvoto mesto go osvoijapenzionerite od Veles, a penzioner-kite od Lozovo bea najdobri vo pikado.Maìte od zdruènieto „Hrabrost# odStrumica vo ovaa disciplina go os-voija prvoto mesto. Pretsedatelot naSZIPM, Tome Mazgaloski na najdobri-te ekipi im dodeli Blagodarnici nazaedni~kata veselba {to se odrà vorestoranot od {tipskiot hotel.

K. Risteski

SZIPM

Invalidite se natprevaruvaa vo [tip

Sto ~lenovi na Zdruènietona invalidi na trudot i ko-

risnici na invalidska penzijaod Tetovo, so dva avtobusi beau~esnici na ednodnevnata eks-kurzija {to ja organizira{e Zd-ruènieto so poseta na StarDojran i okolinata, vklu~uvaj}igo i ezeroto. Spored pretseda-telot Gido Boj~evski, vo site26 mesni organizacii na Zdru-ènieto postoel golem interesza ovaa ekskurzija.

„Nikoj od zainteresiranite nebe{e vraten. Iako bevme opre-deleni na pomal broj u~esnici,sepak zadovoluvaj}i go intere-sot na ~lenstvoto, nikogo ne

vrativme. Na{ite ~le-novi imaa mo`nost dago razgledaat ova na{eodmorali{te, da seodu{evuvaat na ubavi-nite, nekoi se iska~ijada go posetat i manas-tirot, a ima{e i takvi koi vo-data vo ezeroto ja iskoristija zakapewe. Spored reakciite nakrajot od denot, u~esnicite naekskurzijata bea odu{eveni. Toae potvrda za opravdanosta nana{ata opredelba za ovaa edno-dnevna ekskurzija#, ni izjavi Gi-do Boj~evski.

Vo Zdruènieto doznavamedeka postojano se osipuva ~len-

stvoto i od 4.200, kolku {to bi-le pred nekolku godini, sega sesvedeni na 2.200. Tokmu poraditoa organiziraat samo po ednapomasovna ekskurzija godi{no ivo razni turisti~ki i istoriskimesta. Vo Zdruènieto sega seintenziviraat podgotovkite zanovite izbori, kako vo mesniteorganizacii, taka i na nivo nazdruènie. G. Eftoski

- Letniot period i toploto vreme,osobeno ni godat, pa i nie penzioneri-te, slobodno }e kaàm, moèbi sme inajaktivni tokmu vo ovoj period. I nesamo {to sme aktivni, tuku postig-nuvame i dobri rezultati. Taka na 23regionalni sportski natprevari kadedoma}in be{e ZP Demir Kapija, eki-pata na ZP Kavadarci osvoi vkupno 9

prvi mesta, 5 vtori i 4 treti, {to zna-~i bevme ubedlivo najdobri. Celatarabota i vloèniot trud gi dadoa o~e-kuvanite rezultati. Blagodaren sumna na{ite penzioneri {to aktivno sepodgotvuvaat i u~estvuvaat vo sport-skite igri, no blagodaren sum i za ni-vnata po`rtvuvanost i vloèn trud.Zdruènieto ima komisija za sportkoja odli~no funkcionira, pa prekuistata prethodno se obezbeduvaat iuslovi za podgotovka na penzioneritekoi u~estvuvaat na sportskite igri.Tuka se pretsedatelot na komisijataTrajko Tasev i penzioniraniot pro-

fesor po fizi~ko vospituvawe BlaèPetrov koj rabotat so na{ite penzio-neri. Dobri bevme i na Republi~katasportaka Olimpijada vo Radovi{ na 2septemvri kade osvoivme edna zlatnavo domino (\or|i Talev) i edna sreb-rena medala vo skok od mesto (Jon~eApostolov), odnosno osvoivme 52 bo-dovi i bevme sedmi po vkupniot plas-

man. Sportski natpre-vari organizirame sozdrènija so koi imamesorabotka, no i so ins-titucii od gradot.

ZP Kavadarci so oko-lu stotina svoi ~lenovibe{e najdobra i na regi-onalnata revija na pes-ni, muzika i igri vo Gev-

gelija, a sobra i silen aplauz so peja-~kata i igraorna grupa na Republi~-kata revija na pesni, muzika i igri voSkopje. Gostuvavme vo Kumanovo na

Me|unarodniot festival na horovi,kade u~estvaa horovi na zdruènija odSrbija, Bugarija i Makedonija. Zdru-ènieto u~estvuva{e i na Me|unarod-nata smotra na folklorot vo Lesko-vac, zaedno so zdruènija od Srbija,Hrvatska, Bugarija i Makedonija.

Penzionerite od Kavadarci u~est-vuvaat i na re~isi site sredbi na ze-leno koi se organiziraat vo na{atazemja kako {to e tradicionalniot pi-knik vo Dojran, vo Pantelej kade sred-bata be{e organizirana od ZP Ko~ani,a neodamna bevme i vo Lesnovo.

Na{eto zdruènie organizira ipredavawa na temi koi se interesniza penzionerite.

Organizirame i ekskurzii vo zemja-ta i vo stranstvo. Sme bile vo Praga,Amsterdam, Viena, Leskovac, Vrwa~kaBawa, Romanija, Hrvatska i Bosna. Po-kraj site ovie patuvawa Zdruènietoza svoite ~lenovi penzioneri organi-zira i letuvawe, odnosno odmor voAlbanija, Ohrid i Dojran.

Nemame mnogu vreme za ~ekawe. Niesme vo tretata doba i morame vremeto{to ni ostanuva da go iskoristime ma-ksimalno i na najubav na~in, da se re-laksirame i da go pomineme ìvotot{to ni preostanuva {to e mo`no pou-bavo, - veli pretsedatelot na zdruè-nieto na penzioneri Kavadarci RistoAn|u{ev, gord na postignatite aktiv-nosti na svoeto zdruènie. K.S.A.

ZP Kavadarci

Penzionerite najaktivni vo letniot period

Neodamna vo prostoriite na javnotopretprijatie za stopanisuvawe so dr-

àvni {umi „Makedonski {umi# - Skopje,podru`nica „Salanxak# - Valandovo, ra-kovodstvoto na ZP Negotino odrà rabo-ten sostanok so rakovoditelot na podru`-nicata Tihomir [untev. Na sostanokot be-{e razgledana sostojbata so dinamikata naisporaka i kvalitetot na ogrevno drvo. Iovaa godina kako i mnogu godini pred toapostoi dobra sorabotka pome|u „Salanxak#i ZP Negotino. Spored potpi{aniot dogo-vor na ZP Negotino }e mu bide ispora~ano1120 metri kubni ogrevno drvo. Be{e utvr-deno deka dosega{nata dinamika na ispo-raka e odli~na, a ostanatata neispora~anakoli~ina }e bide navreme dostavena. [tose odnesuva do kvalitetot na ogrevnoto

drvo, so mali prigovori, toj e vo granicitena normalata. Pretsedatelot na ZP Nego-tino Petar Zahar~ev izrazi golema blago-darnost do podru`nicata „Salanxak# Va-landovo i rakovoditelot Tihomir [untevza dosega{noto rabotewe so èlba za u{tepodobra ponatamo{na sorabotka so celpenzionerite sekoga{ da bidat navremesnabdeni so ogravno drvo koe za niv e mno-gu va`no. I. Em{ov

Belica mesto vo zapadna Bugarija, smesteno voRazlo{kiot region blizu gradot Blagoevgrad,

be{e doma}in na me|unaroden folkoren festi-val, koj se odrà na prvi septemvri 2018 godina.Na festivalot za prvpat u~estvuva{e KUD „\okoSimonovski# pri ZP Kumanovo.

So samoto pristignuvawe vo gradot Belica,

moè{e da se zabeleì deka gradot slavi, mnogulu|e na ulicite, na plo{tadot, postavena bina,{tandovite polni so proizvodi... Penzioneriteod Kumanovo bea do~ekani od organizatorot ismesteni vo prostoriite na muzejot na gradot.

Na festivalot kumanovci nastapija so spletot

„Kumanovska sedenka#, so pesnata „Mome sedi ulivade#, vo izvedba na Vladanka Popovska, a pe-snata „Mome vo livada bere cve}e#, ja ispolniKalina Bo{kovska. Potoa sledea orata i pesniteod kumanovskiot kraj koi mnogu profesionalno giizvede me{ovitata folklorna grupa, a na binatase kaùvaa i gatanki koi publikata gi prosledi

so smea i golemaplauz. Po nasta-pot, organizator-kata Maja Padare-va im vra~i bla-godarnica na iz-veduva~ite iska-ùvaj}i voodu{e-vuvawe od ona{to go prikaàa ièlba za ponata-

mo{na sorabotka. Pretsedatelot na ZP KumanovoSpirko Nikolovski se zablagodari na ubavitezborovi i podari nekolku knigi i spisanija odaktivnostite na kumanovskite penzioneri. Potoaslede{e pro{etka niz centarot na gradot.

Slavica Lamba{a

ZP Kumanovo

KUD „\oko Simonovski# na folklorniotfestival vo Belica, R. Bugarija

ZP Negotino

Penzionerite navreme snabdeniso ogrevno drvo

ZIT KIP Tetovo

Invalidskite penzioneri odu{eveni od Dojran

Na sostanok na organi-zacijata na SBM vo

naselbata Novo Lisi~e,koja raboti vo sostav naistoriskata sekcija na ZPSolidarnost - Aerodrom,prisutnite bea zapoznae-ni so likot i deloto naDime Popatanasov prvata`rtva za slobodata naMakedonija.

Po predavaweto se razvi ìva diskusija, odkoja se vide deka golem del od prisutnite samopovr{no slu{nale za nastanot od 13 juli 1941godina, koga izvr{uvaj}i partiska i patriotskazada~a, na patot me|u Gorni i Dolni Disan, Ne-gotinsko, ubien e Dime Popatanasov.

Na sostanokot be{e re{eno delegacija pred-vodena od pretsedatelot na Glavniot Odbor naSBM, d-r Nikola Stojanovski, da poloì venecna spomenikot na Dime Popatanasov vo DolniDisan.

Pred spomenikot pokraj na{ata delegacija, sepoklonija i poloìja cve}e pretstavnici na SBM

i na lokalnite samoupravi od Negotino, Kavada-rci, Veles i Dolni Disan.

Atanas Najdov, pretsedatel na Op{tinskataorganizacija na SBM na Negotino zboruva{e zaakcijata vo koja go zagubil ìvotot Dime i izra-zi blagodarnost do pretsedatelot d-r NikolaStojanovski, organizatorite i site prisutni zaiskaànata po~it kon zaginatiot borec. Prisus-tvoto na zna~itelen broj mladi lu|e i pokaà-niot interes za nastanite od NOB, bi trebalo dabide stimul za zbogatvuawe na aktivnostite naSBM.

Drago Stojanov

ZP Solidarnost Aerodrom

Vo spomen na prvatata `rtva vo borbataza sloboda

UÊSTVO NA FESTIVAL PENZIONER plus 123 oktomvri 20188

Me|unarodniot festival „Tretaìvotna doba# vo Qubqana - Slo-

venija, koj se odrùva po povod prvioktomvri - Me|unaroden den na stari-te lica, e proekt na SZPM i EU. Ovaagodina delegacijata na SZPM be{epredvodena od Dimitrija Bogatinoski,~len na IO i pretsedatel na ZP So-lidarnost - Aerodrom od Skopje, \or|iTrp~eski, pretsedatel na ZP Ohrid iDebrca, Ilija Gligorov, ~len na Komi-sijata za me|unarodna sorabotka naSZPM i Risto Trajkoski, ~len na IO naSZPM. Dvete zbratimeni zdruènijaZP Ohrid i Debrca i ZP Solidarnost -Aerodrm od Skopje na ovoj festival gopretstavuvaa SZPM preku folklorni-te ansambli.

Festivalot zapo~na so sve~ena aka-demija vo golemata sala na Cankare-viot dom na koja prisustvuvaa dele-gacii na sojuzite na zdruènijata napenzionerite na Makedonija, Hrvats-ka, Italija, Srbija, Avstrija, na doma-}inot Slovenija, kako i pretstavnicina drugi asocijacii na penzionerski i

nevladini organizacii od Evropskatazaednica.

Na otvoraweto na sve~enata akade-mija prigodno obra}awe ima{e pre-mierot na Slovenija Marjan [arec ipretsedatelot na Sojuzot na penzio-nerite na Slovenija (ZDUS) Janez Su-{nik, koi zboruvaa za dosega{nitepostignuvawa vo griàta na Slovenijaza licata od tretata doba, za nivniotstandard, zdravstvenata za{tita, zd-raviot ìvot, inkluzijata, me|unarod-nata sorabotka i potrebata za podobarìvot na najstarite bidej}i pridone-sot na penzionerite e od ogromno zna-~ewe vo minatoto, denes i vo idnina.Vo pozdravniot govor pretsedatelotna penzionerite na Slovenija g. Su{-nik, upati srde~ni pozdravi do pret-sedatelot Dragi Argirovski, do SZPMi penzionerite na prijatelska Make-donija, ne samo kako na prijateli tukui za pove}egodi{nata sorabotka, kojaja oceni kako mnogu uspe{na i plodna.

Na sve~enosta za dolgogodi{nata i us-pe{nata aktivnost vo penzionerskotoorganizirawe na Slovenija im beavra~eni priznanija, i toa: za najaktiv-no zdruènie na ZP Ajdov{tina, zaosoben pridones vo me|unarodnata so-rabotka, a priznanie dobi i porane{-nata ambasadorka na Slovenija voMakedonija Joìca Puhar, kako i VawaKopa~ - Mra~, porane{na ministerkaza socijalni pra{awa, semejstvo i ed-nakvi mo`nosti na Slovenija.

Na{ata delegacija ima{e posebnasredba so Joìca Puhar, pretsedatelna Komisijata za me|unarodna sorabo-tka na ZDUS i ~len na Evropskatapenzionerska organizacija na kojaprisustvuvaa pretstavnici na prisut-nite sojuzi na festivalot. Na sredba-ta Bogatinoski najprvo gi prenese poz-dravite od pretsedatelot na SZPMDragi Argiroski i nakuso go pretstaviSZPM, a potoa zboruva{e i za ZP So-lidarnost - Aerodrom. Toj upati po-falni zborovi za odli~nata organi-zacija na festivalot i negovoto zna-

~ewe i negovite celi i zada~i koi seodnesuvaat na lu|eto od tretata ì-votna doba. ^lenot na delegacijata,pretsedatelot na ZP Ohrid i Debrca\or|i Trp~eski, so osobeno zadovolst-vo se zablagodari za u~estvoto na ovaamanifestacija koja e od golemo zna-~ewe ne samo za ohridskoto zdru-ènie, tuku i za afirmacija na Ohridi Makedonija. Trp~eski go pretstaviZP Ohrid i Debrca, kako edno od pous-pe{nite zdruènija vo ramkite naSZPM.

Na sredbata se rasprava{e po sedumtematski oblasti povrzani so aktuel-noto penzionersko ìveewe kaj nas ivo opkruùvaweto. PretsedatelkataJoìca Puhar koja be{e i moderatorna sredbata, na pretstavnicite na so-juzite na penzionerite u~esnici nafestivalot, im prenese pove}e iskus-tva, kako se organizirani i kakvi pra-va imaat penzionerite vo evropskitedràvi, kon koi treba i nie da se

stremime i da gi primenuvame tie is-kustva.

Pretsedatelot na ZDUS Janez Su{-nik, upati blagodarnost za u~estvotona delegaciite na penzionerite naovaa me|unarodna manifestacija. Me|udrugoto toj re~e deka s¢ u{te ne moè-me da se oslobodime od nekoi porane-{ni stegi na dejstvuvawe, no morameda se prisposobuvame na evropskitenormativni pravila, a ja spomna i ne-minovnosta za sorabotka so dràvniteinstitucii, no nadvor od politi~kitekampusi. Na sredbata be{e donesenzaklu~ok da se pro{iri sorabotkatame|u sojuzite na penzionerite, no nesamo so sosedite tuku da se animiraati da se vklu~at i sojuzite na penzio-nerite od porane{nite ju-republiki,bidej}i kolku sme pomasovni tolkupodobro i poefikasno }e gi re{avamena{ite problemi i pobrzo }e se pri-sposobime na evropskite normativi napenzionerite. Doma}inite prezedoaobvrska vakvo barawe da se upati dosite sojuzi na penzionerite na pora-

ne{nite ju-republiki. Na krajot odzaedni~kata tematska sredba na de-legaciite od spomnatite dràvi u~e-sni~ki na festivalot, pretstavnicitena SZPM Dimitrija Bogatinoski i\or|i Trp~eski na pretsedatelot naZDUS na Slovenija Janez Su{nik muvra~ija umetni~ki fotografii somotivi od Ohrid i Skopje, a na drugitedelegacii prigodni podaroci i vinood ohridskoto i skopskoto podnebje.

Vo ramkite na festivalot „Tretaìvotna doba#, tri dena se odrùva{ei Saem na proizvodi, medicinski pre-parati, lekarstva, ortopedski poma-gala, a ima{e i sovetuvawa, edukacii,merewe na krven pritisok i {e}er vokrvta, merewe na stepenot na osteo-poroza, {tandovi so starinski rakot-vorbi izraboteni vo damne{ni vremi-wa i u{te mnogu drugi prehranbeniproizvodi za zdrava ishrana, propa-ganden materijal za tursti~ki patuva-wa, i {to u{te ne, a seto toa be{e

povrzano so licata od tretata doba,pomesteno na 60 {tandovi.

Na festivalot nastapija 120 muzi-~ki grupi i ansambli so 3.000 muzi~arii folkloristi, re~isi od celiot svet.SZPM na festivalot „Treta ìvotnadoba#, vo Qubqana se pretstavi vomuzi~kiot del na festivalskata pro-grama so KUD „Solidarnost - Aerod-rom# od Skopje i KUD „Dalgi# pri ZPOhrid i Debrca i toa so tri mnogu us-pe{ni zaedni~ki nastapi. Eden nastapbe{e vo golemata sala na Cankareviotdom i po dva koncerta na otvorenascena vo ramkite na saemot. KUD „So-lidarnost - Aerodrom#, so 20 igroorcii muzi~ari pod rakovodstvo na KiroBo{koski se prestavi so del od ritu-alot na makedonska svadba, splet pe-sni i ora od Povardarjeto i splet naorovodni pesni i igri. KUD „Dalgi#,pri ZP Ohrid i Debrca, pod rakovods-tvo na koreografot i umetni~kiot ra-kovoditel Risto Trajkoski, isto takaima{e tri nastapi so postanovkite„Na Sarai{te# i „Biljana platno bele-

{e#. Na ovie nastapi na{ite folklo-risti od Ohrid i Solidarnost - Aero-drom bea toplo primeni od iljadnatapublika, prosledeni so ovacii i izvi-kuvawa Ohrid, Ohrid, Makedonija.Tuka ima{e publika i od na{i sogra-

|ani koi ìveat i rabotat vo Slove-nija. Nastapot i na dvata ansambla be-{e prosleden i so videobim. Skopja-nite prikaùvaa fotografii od nas-tapi na nivnoto KUD i zdruènieto, apak pri nastapot na ohri|anite seprikaùva{e kratkometraèn filmod najubavite prirodni, kulturni iistoriski znamenitosti na Ohrid.

Vo znak na u~estvoto i odli~niotnastap na na{ite folkloristi na ovojme|unaroden festival na koj za prvpatu~estvuvaa ovie dve zdruènija, odpretsedatelot na ZDUS Janez Su{nik,im bea vra~eni specijalni priznanija.

Po prestojot vo Qubqana, pri zami-nuvawe za Makedonija be{e napravenakuso panoramsko razgleduvawe na Qu-bqana, Bled, Postoinska Jama, primo-rskite gradovi Opatija i Rieka i Kar-lovac. Patuvaweto i nastapot na fes-tivalot, kaj folkloristite i delega-cijata od dvete zdruènija, }e ostanevo dolgo ubavo i prijatno se}avawekoe retko se doìvuva. Za zdravstve-nata sostojba koja mina vo najdobar

red bea zadolèni d-r Dimitar Spa-seski i d-r Ilija Gligorov. Sekakopri patuvaweto i posetata na pozna-~ajnite turisti~ki i drugi znamenito-sti ne izostana i zaedni~koto foto-grafirawe. Krste Spaseski

18. festival „Treta ìvotna doba# vo Qubqana

Makedonija dostojno pretstavena od penzionerite

Po intenzivni podgotovki za Qub-qana trgnavme vo 19 ~asot na

29.9.2018 god. i so popatni zadùvawastignavme spored programata vo Bledna 30.9.2018 god. okolu 14 ~asot. Porazgleduvaweto na Bled, nastap naotvoreno imaa na{ite dve zdruènija.Potoa se smestivme vo hotelot Bitcenter vo koj imavme 2 no}evawa sopojadok kako gosti na festivalot, ispored kategorijata na hotelot smemo{ne zadovolni.

Na 1.10.2018 god. u~estvuvame nasve~enoto otvorawe na festivalot nakoj se obratija: pretsedatelot na Vla-data na Republika Slovenija g. Marjan[arec, i pretsedatelot na Sojuzot nazdruènijata na penzionerite na Slo-venija g. Janez Su{nik, koi gi pozdra-vija prisutnite vo sve~enata sala naCankareviot dom.

Po sve~enoto otvorawe na festiva-lot na{ite zdruènija imaa nastap naotvoreno od 17,45 do 16,10 po 8 minuti,soglasno so programata. Prvo nastapiZP Ohrid i Debrca so dru{tvoto „Da-lgi#, pod rakovodstvo na umetni~kiotrakovoditel Risto Trajkoski, a potoasvoj nastap ima{e ZP Solidarnost -

Aerodrom - Skopje pod rakovodstvo naumetni~kiot rakovoditel Kiro Bo{-koski. I dvata nastapi bea toplo poz-draveni od mnogubrojnata publika voCankareviot dom vo Qubqana.

Vo 14 ~asot se odrà zaedni~ki ru-~ek na na{ata delegacija so pretseda-telot na Sojuzot na penzionerite na RSlovenija g. Janez Su{nik na koj pri-sustvuvaa i porane{nite ambasadorivo R. Makedonija g-|a Joìca Puhar ig. Marjan [iftar, koi se ~lenovi narakovodstvoto i pretsedateli na ko-misiite vo Sojuzot.

Po sve~eniot ru~ek se odrà i zae-dni~ka sednica na na{ata i delegaci-jata na R. Slovenija, predvodena odpretsedatelot Janez Su{nik. Na sve-~enata sednica prv se obrati voda~otna delegacijata od Republika Make-donija Dimitrija Bogatinoski, koj sezablagodari za pokanata za u~estvo nafestivalot i prenese pozdravi odSZPM, kako i poseben pozdrav od pre-tsedatelot Dragi Argirovski. Potoase obrati pretsedatelot na ZP Ohridi Debrca \or|i Trp~evski. I dvetezdruènija im podarija skromni poda-roci na doma}inite. Se obrati i pret-

sedatelot Janez Su{nik koj se zabla-godari na na{ite pozdravi i podarislika za SZPM. Posebno {to treba dase odbeleì e nezadovolstvoto naSlovenija {to na ovoj festival osvenna{ite zdruènija ne u~estvuva{eniedna republika od porane{nite ju-prostori i drugi dràvi. Zaradi toatoj predloì odrùvawe sostanok sosite sojuzi.

Pokraj ovaa sredba ostvareni se ko-ntakti i so pretsedatelot na Sojuzotna zdruènijata na penzionerite naQubqana g. Marjan Sednek za vospos-tavuvawe sorabotka so na{iot SZP nagrad Skopje.

Na 1.10.2018 god. vo sve~enata salavo Cankarjeviot dom se odrà glavna-ta folklorna revija na koja nastapijana{ite zdruènija po 15 min. Prvo na-stapi ZP Ohrid i Debrca so grupata„Dalgi# koi ja ispeaja ohridskata pesna„Biljana platno bele{e# i odigraa dveora: „Ma{ko oro za ramo# i „Lako~erej-sko oro#. Potoa nastapija od ZP Soli-darnost - Aerodrom od Skopje so „Po-vardarsko oro# i „Osogovsko oro#, kakoposledni na revijata. Po zavr{uvawe-to na nastapot na ZP Solidarnost -

Aerodrom, na scenata dojde i ZP Ohridi Debrca i site zaedni~ki ja prodol-ìja programata so oro i pesna. Nasceata dojde i g. Janez Su{nik i sefotografira{e so nas, a od prepolna-ta sala dobivme golem aplauz. Po nas-tapite vo Cankareviot dom i dvetezdruènija dobija priznanija za u~es-tvo na folklornite grupi na 18. fes-tival na treta ìvotna doba.

Na 2.10.2018 go imavme posledniotnastap na dvete zdruènija na otvore-na scena vo Cankareviot dom od 9,50-10,20 po 15 min. Po zavr{uvaweto nanastapot dvete zdruènija ja prodol-ìja zaedni~kata proslava zaedno sopublikata. Makedonskite folkloris-ti na site nastani bea oble~eni vo na-cionalna obleka i pridruùvani sokvalitetni sostavi na muzi~ari. Idvete zdruènija imaa podgotvenoCD-rom so obele`ja na svoite zdru-ènija koi bea prikaùvani na video-bim za vreme na nastapite. Po zavr{u-vaweto na nastapot na 2.10.2018 godi-na po kratko razgleduvawe na Qubqa-na se upativme vo Postojna kade {to girazgledavme predvorjata na Postoin-ska Jama. Za àl nemavme uslovi za

zaedni~ki nastap na otvoreno, kako voBled.

Po kratkoto zadrùvawe se upativ-me vo Opatija i po razgleduvawe naznamenitostite pokraj moreto se upa-tivme kon Rieka, Karlovac, Zagreb iBelgrad. Vo Skopje stignavme na 3.10.2018 god. okolu 10 ~asot. Im se zabla-godarivme na u~esnicite za uspe{nitenastapi i po kratko pozdravuvawe na-{ite pobratimi si zaminaa za Ohrid.Iako nastapuvavme kako dve zdruè-nija se ~uvstvuvavme kako edno zbra-timeno zdruènie vo koe vladee{edrugarstvo i po~ituvawe. Posebnablagodarnost izrazuvame na na{iot~len na Komisijata za mu|unarodnasorabotka Ilija Gligorov, koj gi vode-{e podgotovkite za na{iot nastap, re-alizacijata na nastapite, komunika-cijata so Upravata na Cankareviotdom na Qubqana i Sojuzot na zdruè-nijata na penzionerite na Slovenija.

Izrazuvame golema blagodaram zapredlogot na Organizacioniot odborza na{eto u~estvo, blagodarnost naIzvr{niot odbor na SZPM za donese-nata odluka ovie zdruènija da u~es-tvuvaat na ovaa presti`na manifes-tacija.

Se nadevame spored aplauzite dekaja opravdavme doverbata na SZPM sona{eto u~estvo na 18. festival natreta ìvotna doba vo Qubqana.

Del od izlagaweto na sednicata na IO na SZPM, na Dimitrija Bogatinoski - voda~ na delegacijata na 18. F3@O

INFOPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 9

^lenovite na Prilepskoto zdru-ènie na penzionerite godinava

moè da se kaè deka imaa bogata iraznovidna programa od oblasta narekreacijata i ekskurziite. Brojotod nad dve iljadi penzioneri koigodinava imaa {est eksurzii nizpove}e destinacii vo Makedonija iedna vo Republika Srbija go potvr-duva toa.

Godinava na dva navrati za prvpatnamesto na ednodnevna ekskurzijabea organizirani „piknik# druèwana pove}e od po 400 penzioneri odsite 19 ogranoci na Zdruènieto.Najprvo tie proletoska minaa dru-èj}i se vo manastirot Belovodicavo blizina na prilepski Pletvar, ana Denot na penzionerite 20 septe-mvri, isto tolku penzioneri se dru-èa vo dvorot na manastirot „Sveti\or|ija# vo Prisad nad prilepskotove{ta~ko ezero. Ovie druèwa beainteresni za prisutnite i be{e re-~eno deka Komisijata za rekreacijai vo idnina }e praktikuva vakvi „go-lemi# zaedni~ki izleti, celosnopoddràni od Zdruènieto. Potoapo rasporedot za godinava 150 pen-zioneri gi posetija manastirite voSlep~e i Kneìno vo Ki~evsko, poisto tolku penzioneri bea vo Peli-nce i Kumanovo, potoa vo Dojran iValandovo i vo Ohrid i go posetijamanastirot Sveti Naum.

Interesna po mnogu ne{ta i golemvpe~atok im ostavi dvodnevnata ek-skurzija vo sosedna Srbija. Tamu beaposeteni pove}e gradovi: Kraguevac,

â~ak, Kru{evac i Vrwa~ka Bawakade {to se no}eva{e.

- Ubavi vpe~atoci ponesovme odposetata na nadaleku poznatata Vr-wa~ka Bawa, kako i od manastirot@i~a. Vrede{e da se izdrì tolkavpat za da se posetat ovie poznatimesta, - ni re~e penzionerot od og-ranokot na Op{tina Krivoga{taniMitre Limbevski.

- Ovaa dvodnavna eksurzija navis-tina za nekoi be{e naporna, dva de-na se patuva{e zatoa pak vtoriot denimavme mo`nost da gi posetivme iKur{umlija, Lukova~ka Bawa i Pro-lom Bawa, - veli Bo{e Dam~eski.

Deka navistina bila interesnaovaa dvodnevna eksurzija ni kaà ivoda~ot na patot na dvata avtobusaso 100 prilepski penzioneri AcoTrajkoski.

- Ima{e {to da se vidi. Nie ima-vme obezbedeno i lekarka, no taabe{e nemo}na koga na eden na{ eks-

kurzijant mu stana te{ko i moravmeda go odneseme vo bolnicata vo Vr-wa~ka Bawa. Tamu ne moèa da in-terveniraat i so brza pomo{ go pre-frlivme vo bolnicata vo Kraqevokade {to be{e i operiran, - veliTrajkoski.

Lekarot od ovaa bolnica im sove-tuval deka pri vakvi dvodnevni a iednodnevni ekskurzii, osobeno kogase patuva vo druga dràva bi treba-lo eksurzijantite zaradi svoja si-gurnost i zaradi namaleni tro{ocina zdruènijata, a i na nivnite se-mejstva, edna nedela pred poa|aweda si izvr{at lekarski pregled nazdravstvenata sostojba. Toa go pot-vrduva i voda~ot na patot Trajkoski,{to veruvame kako ideja i zaradipove}e pri~ini bi moèle da go is-koristat pove}eto penzionerskizdruènija koi organiziraat vakviekskurzii posebno nadvor od Make-donija. K. Risteski

Na 19.09.2018 godina vo ZP [tipbe{e proslaven Denot na penzi-

onerite, koga pred 72 godini se zd-ruìle okolu 500 penzioneri za dagi ostvaruvaat svoite aktivnosti namuzi~ki i sportski natprevari.

Na proslavata vo centralniotKlub na penzioneri vo [tip, pris-ustvuvaa okolu 150 penzioneri, gos-ti, pretstavnici na LS i gradona~a-

lnikot na Op{tina [tip Bla-goj Bo~varski.

Za uspesite i vizijata za ra-zvoj, zboruva{e pretsedatelotna ZP [tip Risto Netkov, kojja naglasi griàta za penzio-nerite vo site segmenti, kakopotreba od praven, socijalen izdravstven aspekt, kako i po-dobruvawe na standardot, kadeprioritet }e bide Penzioner-skiot dom vo izgradba. Potoana gradona~alnikot mu be{e dode-lena Blagodarnica, za sorabotkatai griàta {to ja pokaùva za penzi-onerite. Blagodarnici dobija i spo-rtistite, za uspesite na Regional-nite i Republi~ki sportski igri voorganizacija na SZPM.

Na sredbata gradona~alnikot naOp{tina [tip Blagoj Bo~varski,na penzionerite im go ~estita praz-nikot i gi naglasi zalo`bite na op-

{tinata za izrabotka na dokumenta-cija za legalizacija na domot, kako izalagawe za besplaten prevoz zapenzionerite od ruralnite sredini,podobruvawe na zdravstvstveniteuslugi i standardot i drugo.

Den pred toa vo osum klubovi, seodràa druèwa na penzioneriteod trinaeset ogranoci, kade na pe-deset socijalno zagrozeni penzio-

neri im bea dodeleni humanitarnipaketi so osnovni namirnici i sre-dstva za higiena.

Na sredbite pretsedatelot RistoNetkov, gi pozdravi penzionerite,im posaka dobro zdravje i dolgìvot i naglasi, deka zdruènietopostoi za niv, za re{avawe na sitenivni problemi i dilemi, sekako vogranica na mo`nostite.

Cveta Spasikova

ZP [tip

Po klubovite se proslaviDenot na penzionerite

Grupa od 70 penzioneri, ~lenovi na ZP âir u~estvu-va{e na ednodnevna ekskurzija, do ubavoto turisti~-

ko grat~e Pogradec vo sosedna Albanija. Popatno penzi-

onerite napravija nekolku kratki pauzi za osveùvawe.So poseben interes i voshit se zadràa kaj manastirotSv. Naum, kade go razgledaa ovoj kompleks, poln so ubav-

ina sobrana na edno mesto, opkruèn so boèstvenapriroda, me|u sinoto Ohridsko Ezero i planinata Gali-~ica, koj stoi i zra~i so svojata kulturna, istoriska

vrednost i kade sekoj nao|a svoj duhoven mir.Potoa patot gi vode{e do Pogradec, pokraj Ohrid-

skoto Ezero. Najgolemiot del od penzionerite prv-pat imaa prilika da pominat niz ovoj kraj i da se vo-shituvaat na ubavinite i rasko{ot na prirodata.Uìvaj}i vo prekrasnata gletka, re~isi nezabele`-livo dopatuvaa vo Pogradec, kade se {etaa po uba-vite ulici, pokraj ezeroto i pazarot, a nekoi i kupi-ja po ne{to za spomen i se}avawe od ovaa ekskurzija.

Pretsedatelot na Zdruènieto na penzioneri â-ir, Mentor ]oku, vo vrska so vakvite ekskurzii is-takna:

- Ekskurziite, a posebno onie vo stranstvo, semnogu prifateni od penzionerite, bidej}i na niv

doa|a do izraz druèweto, me|usebnoto zapoznavawe, noi zapoznavawe na mestata i dràvite kade se patuva.

Vasil Pa~emski

ZP âir

U{te edna nezaboravna ekskurzija

Po povod Denot na Zdruènieto 25 septemvri, na28.09.2018 godina, vo Klubot na penzionerite na op-

{tina Saraj, vo prisustvo na desetici penzioneri, be{epromovirana knigata so naslov „Se}avawa# od avtorotBaki Bakiu.

Na po~etokot prisutnite gi pozdravi pretsedatelotna Izvr{niot odbor na Zdruènieto Mahir Duraku, kojpokraj drugoto istakna deka avtorot Baki Bakiu knigata

moèl da ja promovira vo mnogu drugi institucii, no ne-slu~ajno toj toa go izbral da go pravi vo ~est na Denot naZP Saraj. Moderatorot na sredbata [erife Dauti, vootsustvo na recenzentot na knigata, zbor mu dade na av-

torot Baki Bakiu, koj gi pozdra-vi prisutnite i gi zapozna naku-so so sodrìnata na knigata:

- Na pragot na osumdesettite,smetav deka e dobro i potrebnomoite se}avawa da gi stavam nahartija. Se}avawata sum gi na-redil hronolo{ki, po~nuvaj}iod detstvoto, mladosta, zrelos-ta i starosta, sporeduvaj}i gi so ~etirite godi{ni vre-miwa: prolet, leto, esen i zima, pa zatoa na prednatastrana na koricata e fotografija na godi{nite vremi-wa koi n¢ potsetuvaat na fazite od ìvotot na ~ovekot.

Pokraj tekstovite, staveni se okolu 60 fotografii odavtorot na knigata, kako i 12 pesni~ki od eden poznatavtor koi silno zboruvaat za se}avawata vo minatoto.

Vo prodolènie na promocijata, moderatorot [erifeDauti, ~ita{e nekolku tekstovite vo proza i poezija,dodeka avtorot Baki Bakiu ja pro~ita pesnata stavenana krajot na knigata so naslov „Sakam da po~inam kakozasluèn#, koja predizvika emocii kaj prisutnite. Zaknigata i avtorot ubavi zborovi kaàa: Gani Ismaili,koj me|u drugoto upati pofalbi za avtorot, za knigata iza negovata vospituva~ka dejnost. Pofalbi iskaàa iMahir Duraku, Vesel [abani i drugi. Promocijata be{epropratena so muzika na kavali od strana na ~lenovitena Zdruènieto [efket Latifi i Sadri Beadini. Nakraj, avtorot na site prisutni im podari po edna kniga,koja finansiski e poddràna od Ministerstvoto zakultura na Republika Makedonija.

S.B.

ZP Saraj

Promocija na knigata „Se}avawa#

Vo ramkite na programata za me|u-narodna sorabotka, Zdruènieto

na penzioneri na Ko~ani na 12 okto-mvri 2018 godina ostvari poseta naZdruènieto na penzioneri od Les-kovac, R. Srbija. Sredbata e rezul-tat na niza dogovarawa za sorabot-ka ostvareni izminatite nekolku

meseci vo Kavadarci i Ko~ani, kogaprestojuva{e pomala delegacija odZP Leskovac.

Vo Domot na penzioneri vo Lesko-vac, ko~anskite penzioneri beapre~ekani od strana na svoite do-ma}ini koi im posakaa prijaten pre-

stoj vo nivnata sredina. Glavniotdel od sredbata be{e potpi{uva-weto na Povelbata za sorabotkakoja pred golem broj prisutni penzi-

oneri od dvata grada ja potpi{a\or|i Serafimov od imeto na ZPKo~ani i Bratislav Zdravkovi} odimeto na ZP Leskovac.

Potoa vo golemata sala na Penzi-onerskiot dom vo Lekovac be{e iz-vedena bogata kulturno umetni~kaprograma vo koja u~estvuvaa Folk-

lornite ansambli na dvete zdru-ènija, a kako gosti na sredbatanastapija ~lenovite na peja~katagrupa i folklorniot ansambl odZP Kavadarci. Sredbata vo Les-kovac zavr{i so zaedni~ki ru~eki veselba vo restoranot „Olim-pik park# kade {to se pee{e i ig-ra{e do docnite popladnevni~asovi. Spored \or|i Serafi-

mov, pretsedatel na ZP od Ko~ani,ova e prva me|unarodna sorabotka nako~anskata penzionerska organiza-cija koja }e prodolì da se ostvaru-va na pove}e poliwa vo narednitegodini. Penzionerite od Leskovacvo Ko~ani }e prestojuvaat na 15 de-

kemvri ovaa godina na godi{niotkoncert po povod Denot na osnova-weto na ZP Ko~ani.

K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Potpi{ana povelba zazbratimuvawe me|u ZPKo~ani i ZP Leskovac

ZP Prilep

Pove}e od dve iljadi penzioneri na {estekskurzii

PANORAMA PENZIONER plus 123 oktomvri 201810

Sobranieto na ZP [tipna 07.09.2018 godina

odrà pro{irena sednicaso pretstavnici na ograno-cite, na Statutarnata ko-misija i ~lenovi na Nadzo-rniot Odbor. Predloèni-ot dneven red od pet to~kibe{e izmenet i kako prvato~ka be{e stavena: razre-{uvawe na dosega{niotpretsedatel i izbor na nov.

Dosega{niot sekretarRiste Netkov, kako pri~ina za ova gonavede podolgoto otsustvo na aktuel-niot pretsedatel Aleksandar Zahari-ev i negovata zdravstvena sostojba.^lenovite na Nadzorniot Odbor ne sesoglasija so procedurata i ja napu{-tija sednicata. Sepak ima{e glasawei od prisutnite 25 delegati, so edenprotiv i eden vozdràn noviot pred-log na dneven red be{e prifaten.

Po ~len 12 stav 2 od Statutot na ZP[tip se izbra Izborna komisijata odtri ~lenovi, so pretsedatel Kiro

Maxunarov, koja sprovedetajno glasawe. Od 25 prisut-ni delegati, 18 glasaa za Ri-ste Netkov, 3 za Qup~o Iva-nov i 2 glasa za Kosta [te-riev. So ovoj rezultat pret-sedatelot na Komisijata zanov pretsedatel na ZP [tipgo proglasi Riste Netkov.

Toj se zablagodari na pri-sutnite i mu posaka ozdravu-vawe na Aleksandar Zaha-riev i pri toa naglasi deka

drugite to~ki koi se odnesuvaat nausoglasuvawe na Statutot so SZPM }ebidat doraboteni i za niv }e se ras-prava na druga sednica. Na sednicataza rezultatite od Republi~kite spor-tski natprevari vo Radovi{, govoreaNikola Ivanov Asparuh i Kosta [te-riev, konstatiraj}i izvesno nezado-volstvo od postignatite rezultati soosvoenite samo tri medali i istaknaadeka za pogolemi uspesi se potrebnipodobri podgotovki i pogolema masov-nost. C. Spasikova

ZP [tip

Riste Netkov - nov pretsedatel na zdruènieto

Spored izvestuvaweto odZP Bitola neodamna iz-

brano e novo rakovodstvo nazdruènieto. Za nov pretse-datel na zdruènieto e iz-bran Tome Dimitrovski, zapretsedatel na Sobranietoe izbran Krste Belevski, aza pretsedatel na Nadzor-niot odbor Mite Gegarakov-ski. Izbrani se i novi pot-pretsedateli i toa: za pot-pretsedatel na Sobranieto e izbranaVera \or{evska, a za zamenik na pre-

tsedatelot na Izvr{niotodbor Danica Petli~kovs-ka. Kako {to e redot nap-raveni se izmeni i vo Cen-tralniot registar na Repu-blika Makedonija - regio-nalna kancelarija Bitola.

ZP Bitola kako edno odnajmasovnite zdruènijabe{e aktivno na site poli-wa i so dosega{noto rako-vodstvo. Se o~ekuva deka

zdruènieto taka }e prodolì i voidnina vo interes na ~lenstvoto. K.A.

ZP Bitola

Izbrano novo rakovodstvo

Marija pro{eta niz gradskite ulicii se izraduva na promenata koja ja

doìvea. Otide da ja podigne penzija-ta i prijatno se iznenadi. Esenta, nej-zinoto najomileno godi{no vreme be-{e go ukrasila so zlatni boi gradot.Porano, zaradi problemite koi £ seslu~uvaa vo ìvotot, ima{e godinikoga voop{to ne gi zabeleùva{e go-di{nite vremiwa.

Toa soznanie ja natera da i se se ja-vi na svojata odamne{na prijatelkaSvetlana koja be{e vdovica. Se dogo-vorija da pro{etaat na Vodno.

Utredenta oble~eni vo trenerki ipatiki, kako tinejxerki, iako i dvetebea ve}e nekolku godini penzionerki,trgnaa da go "osvojuvaat# Vodno. êko-rea po patekata i uìvaa vo preubava-ta priroda i prekrasnoto esensko so-nce koe poleka sekoj den ja smaluva{esvojata svetlina i toplina, navestu-vaj}i go dobliùvaweto na zimata.Imaa mnogu za razgovor, a i da mol~eanema{e da bide problem. Razgovorotpo~na so nivnata analiza na toa kolkuvo svojot ìvot primile i dale qubov.Dali uspeale da gi vospitaat pravil-no decata, osobeno {to moraa da tur-kaat sami eden del od ìvotot. Marijabe{e razvedena, a Svetlana be{evdovica. Dvete se soglasija deka zanajdobar uspeh vo vospitanieto potre-bni se dvata roditela, no...

I Marija i Svetlana ~itaa mnogu, pataka ~ekorej}i i voodu{evuvaj}i se odesenskata ubavina na pozlatenatapriroda, si diskutiraa za pro~itano-to. Marija kaùva{e deka pro~italanekade deka decata moàt da doìve-at toplina vo roditelskiot dom, samoako od roditelite dobivaat qubov. Sekae{e {to nemala pove}e trpenie imudrost da go zadrì brakot, no se te-{e{e so mislata deka uspeala sepakda im podari dovolno qubov i topli-na. Sega, koga odi na poseta kaj niv,umee da gi izraduva vnu~iwata so po-daroci i im nosi medeni kola~iwa zakoi tie velat deka najubavi pravi taa,nivnata baba. Otkako stana penzione-rka, penzionerskite denovi si gi ra-zubavuva{e i so {etawe. Posetuva{emesta vo Makedonija koi ne gi videlaporano. Patuva{e i nadvor od drà-

vata koga }e i se pruè{e mo`nost.Svetle pak i zboruva{e za svojot

soprug, za negovite naviki i za toa ka-ko taa se u{te gi pravi istite ritualikako koga toj bil ìv. Iako po~inalpremnogu rano, taa ne ~uvstvuva{e bo-lka vo srceto, koja nema da i dava dago ìvee ìvotot normalno, zo{to vobrakot ìveele mnogu slo`no i si gipolnele srcata so ubavi postapki ine`ni zborovi. Zatoa po negovata smrtnikoga{ ne posakala da se premaì.Sega decata i ìvat vo stranstvo i }eodi da gi poseti. Da se poraduva navnu~iwata.

êkorej}i taka po òltite lisja koi{u{kaa pod nivnite noze, zaklu~ijadeka esenta moè da bide mnogu ubavaisto kako i ìvotot vo tretata doba.Moèbi zatoa i esenta i tretata dobago imaat ubaviot epitet: zlatni!

Niz razgovorot se dogovorija da na-pravat nekolku dobri dela. Da odatzaedno kaj edna nivna prijatelka kojaima vozrasen sin bolen od multipleksskleroza i da i pomognat vo te{kiteobvrski. Potoa da odat da pomognat naedna bratu~etkata na Marija koja imadete bolno od cerebralna paraliza ida ja pra{aat dali i treba pomo{...

Koga se vrati doma Marija se ~uvst-vuva{e mnogu sre}no i relaksirano.Du{ata £ be{e ispolneta so ubaviniod esenskata pro{etka. Vo razgovorotkoj si go vode{e sama so sebe sfatideka najubavo £ e koga ne misli samo nasamata sebe i na svoite problemi, pazatoa Marija re{i da ìvee pozitivnoi da pomaga sekomu na kogo moè. Toa jaispolni so nekoja ~udna energija. Odtoj den se obiduva{e da pravi samodobrini. Nikoga{ ne odbiva{e lu|ekoi baraa hrana. Site ali{ta odvnucite koi ne im bea ve}e potrebni gidava{e na sosedki ili prijatelki koinemaa mo`nost da kupuvaat nova dets-ka obleka. Pomaga{e i na edno romskosemejstvo. Golemo zadovolstvo i be{ei da volontira vo crkovnata menza vocrkvata kaj {to ìvee{e. Tamu Marijase nagleda na lu|e bespomo{ni i somnogu problemi i zaboravi na svoite.@ivotot £ stana i poubav i posodr-àen.

Maja Beleva

Esenta i tretata doba moàtda bidat i ubavi i zlatni

Vo Zdruènieto na invalidskite penzione-ri i invalidi na trudot BIP - Bitola do-

brovolno ~lenuvaat okolu 1.700 invalidskipenzioneri i invalidi na trudot. Ovaa penzi-onerska organizacija gi opfa}a op{tinite Bi-tola, Novaci i Mogila. Beleìme kako vo iz-minatiot period so doa|aweto na novoto rako-vodstvo se ~uvstvuva zgolemena razdviènost.Za toa razgovarame so prviot ~ovek na Zdru-ènieto, Violeta Nastevska. Na {to se dolì zgolemenata aktivnost

vo va{eto ~lenstvo?- Sobranieto na Zdruènieto na invalids-

kite penzioneri i invalidi na trudot BIP -Bitola, invalidska organizacija, utvrdi i do-nese Programa za rabota, rakovodej}i se preds¢ od Statutot, normativnite akti i sredoro-~nata programa. Nie samo ja sproveduvame pro-gramata koja ja usvoivme na godi{noto Sobranie. Koi se va{ite najzna~ajni opredelbi?- Programskite aktivnosti i opredelbi se vo soglasnost

so toa kako i {to sme registrirani: socijalna humanitar-na invalidska organizacija na teritorijata na op{tiniteBitola, Mogila i Novaci. Koga se sumiraat rezultatite odminatata godina, proizleguva deka e potreben poenergi~enpristap vo re{avaweto na aktuelnite pra{awa, ako sakameda go podignime rejtingot na invalidiziranite lica i da seobezbedi nepre~en razvoj na Zdruènieto. Vo taa nasoka sei vkupnite zalagawa na Zdruènieto.

I vo naredniot period, telata, komisiite, kako i stru~-nata slu`ba na Zdruènieto, svojot delokrug na rabota iaktivnosti }e gi izvr{uva vo ramkite na statutarnite od-redbi kako i na tekovnite obvrski koi proizleguvaat sotekot na rabotata. Taka na primer, pretsedatelstvoto pre-ku svoite komisii gi razgleduva izve{taite i predlog-od-lukite, podignuva barawa i bara beneficii, popusti vrzbaza na ~lenska kni{na i drugo. Usvoenata programa imacel da opredeli podobar ìvot, egzistencija, standard,podobra zdravstvena za{tita na ~lenovite vo Zdruènieto

i drugo.Oddelni programski rabotni zada~i koi

od objektivni i subjektivni pri~ini ne serealizirani, pretstavuvaat sostaven delvo programata za naredniot period. Konkretno za aktivnostite na ZIP

Bitola- Zdruènieto se griì za sproveduva-

we na usvoenite zada~i kako {to se: da sepovedat inicijativi za osloboduvawe odpla}awe na lekovi, medicinski uslugi isnabduvawe so ortopedski pomagala; or-ganizirawe na ednodnevni ekskurzii iposeta na kulturno-istoriski znameni-tosti; proslava na 21 mart, Denot na in-validite, 8 Mart - Denot na ènata i Ne-delata na hendikepiranite vo mesec de-kemvri; poseta na bolni i hendikepirani

lica; u~estvo na organiziranite sportski natprevari odstrana na Sojuzot na ZIP na Republika Makedonija; izgot-vuvawe na evidencija i aùrirawe na istata; razgleduva-we na tekovnite pra{awa vo interes na invalidskite pen-zioneri; odrùvawe sostanoci - redovni i vonredni po po-treba; sorabotka so sindikatot, so Crveniot krst, i so dru-gi humanitarni organizacii vo Op{tinata. Kakva e sorabotkata so srodnite zdruènija i so

drugite organizacii?- Sorabotkata so srodnite zdruènija i organizacii ni e

navistina na najvisoko ramni{te, kako na op{tinsko, taka ina republi~ko nivo. Ovde osobeno ja potenciram sorabotka-ta so Zdruènieto na starosni penzioneri od Bitola, so koeimame i zaedni~ki aktivnosti. Sorabotkata so srodnite in-validski zdruènija isto taka e dosta dobra. Organiziramezaedni~ki manifestacii na kulturno, zabavno i na sportskopole i drugi razni druèwa. Od golemo zna~ewe za uspe{norabotewe na ZIP Bitola e sorabotkata so Crveniot krst naMakedonija. Smetame deka ZIP Bitola se dviì vo vistin-ska nasoka, se razbira vo ramkite na na{ite mo`nosti, nosekoga{ moè da bide i podobro. Dobre Todorovski

Intervju so Violeta Nastevska, pretsedatel na ZIP i invalidi na trudot - Bitola

Pravime s¢ za dobroto na ~lenstvoto

Zayvoni telefonot. Na kogo mu tek-nalo da mi se javi, si pomisli. So

godini nanazad ìvee sama. Vremeto janau~i da ja prifati osamenosta koja istana i prijatelka i drugarka, nau~ida muabeti so sebe, nau~i da mu se ra-duva na noviot den iako e sama. Pone-koga{ £ se lute{e na osamenosta kojakako br{lan £se be{e zalepila voìvotot i ne se odvojuva{e od nea.Maj~e, taka site ja vikaa, taa ima svojporod, ima }erka i sin, ima i vnuci.Tie si go ìveat svojot ìvot i ja beapodzaboravile. ]erkata ìvee{e vodrug grad, no ~esto se slu{aa po tele-fon. Sinot pove}e pati ja navreduva-{e so neubavi i navredlivi zborovi,ne i zboruva{e, ne se griè{e za nea,i be{e lut re~isi za ni{to. Taa mol-~e{e, znae{e deka ne go zasluùvatoa. Mol~e{e, ima{e trpenie. Niko-ga{ na navredite ne vozvrati so istamera. Ne ~uvstvuva{e vina koja sakaa

da i ja nametnat. Na decata im podariqubov, im dava{e moralna i finansi-ska poddr{ka sekoga{ koga treba{e.êka{e, no}i i denovi £ minuvaa vosolzi i taga. êka{e - da £ podaratqubov. So ubavi ~ustva se se}ava{ekako gi ~uva{e svoite roditeli, durii svojata baba i dedo koga bea na nej-zinite godini. Koga im dojde vremetozasekoga{ mirno i spokojno zaminaa odovoj svet, blagodarenie na nejzinata~ista qubov so koja gi opsipuva{e. Ataa? Se pra{uva{e kakvi }e bidat ne-jzinite posledni dni od ìvotot, dali}e ima spokoen kraj? Telefonot i po-natamu yvone{e. Poleka stana i ja di-gna slu{alkata.

- Babo, babo, brgu dojdi. Na tato mu emnogu lo{o! - Glasot na vnukot be{epani~en, ispolnet so strav.

- [to mu se slu~i? Go nemam ~uenodolgo vreme. - Vo celoto nejzino bitiese vovle~e strav, racete i treperea.Se oble~e i zamina kaj nego.

Koga vleze vo sobata se stapisa. Ponekolku meseci povtorno go gleda si-not. Umot i du{ata istovremeno i seispolnija i so qubov kon ~edoto, so

strav za negoviot ìvot, no i so luti-na zo{to ne i se javuva{e, zo{to ne gispodeluva{e problemite so nea i ne idozvoli da u~estvuva vo slu~uvawata,a i ne se odnesuva{e kako treba konnea. So solzi vo o~ite se navedna nadnego i go gu{na.

- S¢ }e bide dobro! Tuka sum do te-be, }e te {titam i }e go izbrkam sekoezlo od tebe! - toj trepna so o~ite i ponekoe vreme po~na normalno da di{e amrtove~koto bledilo mu is~ezna odliceto. Likot mu dobi normalna boja.Toj poleka tivko pro{epoti:

- Maj~e moja, i pokraj s¢, dojde, tukasi?! - i potona vo spokoen son. Nejzi-nite solzi ovoj pat bea radosnici.

Po izvesno vreme, zaedni~ki so si-not, snaata, vnukot i }erkata, splote-ni vo qubov i harmonija se izborija daozdravi. Ta`nite dni zavr{ija kakoson. Dojde esenta. Veterot {epote{eniz òltite lisja, esenta na nejziniotìvot i podari mir na du{ata. Nikojne zna{e u{te kolku dolgo }e slu{ada ja vikaat, maj~e, no taa neizmernouìva{e i se ~uvstvuva{e presre}nokoga }e go slu{ne{e toj zbor. V.P.

Od ìvotot okolu nas

Maj~e

Tradicionalno sekoja godina na 6 oktomvri vo organiza-cija na mesnata zaednica od seloto Klenoec, ki~evsko,

se odrùva zaedni~ko ~estvuvawe posveteno na borbite{to se vodele pred 75 godini, na toj den, vo 1943 godina, vo

bitka za odbrana na slobodnata teritorija. Bitkata e na-re~ena „Makedonska Kadiwa~a#.

Na sredbata zedoa u~estvo i poloìja cve}e pretstavni-ci na Sojuzot na borcite od NOV i po~ituva~i na revoluci-jata od Gevgelija, Ohrid, Debrca i Ki~evo, kako i pretsta-

vnici od: ARM od kasarnata „êde Filiposki - Dame# odKi~evo, rezervnite voeni stare{ini od Makedonija i odKi~evo, mesnata zaednica od seloto Klenoec, ZP Ki~evo,kineskata organizacija koja izveduva grade`ni raboti napatot Ki~evo - Ohrid i drugi.

Sve~enostite zapo~naa so krevawe na znameto na Repub-lika Makedonija na jarbolot pred spomenikot, a go podignapotpretsedatelot na Glavniot odbor na SBM, Goce \or|io-ski. Referat za borbenite dejstvija ~ita{e pretsedatelotna mesnata zaednica @ivko Staleski. Potoa se odràkulturno zabavna programa vo kojga u~estvuvaa: peaj~katagrupa od ZP Ki~evo, horot „Prerodba# od Prilep, literatu-rnite druìni od Prilep, Gevgelija, i Ki~evo. Penzioner-kata Mira Ilioska pro~ita tvorba za mladata 17-godi{naheroina od Ki~evo, Olga Miceska koja go poloì ìvotot zaodbrana na Slobodnata teritorija na planinata Bukovik.Na krajot nastapi folklornata sekcija pri kulturno-umet-ni~koto dru{tvo „Mladost# od Ki~evo.

Od ime na organizatorot bea dodeleni blagodarnici zasite u~esnici, me|u koi i na ZP Ki~evo za u~estvoto na ho-rot na penzionerite na ova ~estvuvawe.

A. Ristoska

ZP Ki~evo

Pred spomenikot na padnatite borci voNOV vo seloto Klenoec

Penzionerite od ZP Butel go isko-ristija ubavoto vreme vo oktomvri

i go posetija Vlasotinsko Ezero voRepublika Srbija. Na ovaa ekskurzijau~estvuvaa okolu 100 penzioneri koi

bea odu{eveni od ubavinite na Vlaso-tinskoto Eezero. Del od niv so brot~epro{etaa po ezeroto.

Pokraj ovoj izlet penzionerite odZP Butel bea i vo poseta na Makedon-

ska Kamenica kade ja posetija crkvata„Sveta Petka# i branata i gradite ginapolnija so ~istiot planinski vozduh.

Slednata destinacija na penzione-rite od ZP Butel be{e gradot Make-donski Brod i prisustvuvaa na nasta-not „Kostenijada#.

Site ovie rekreativni aktivnostise predvideni so progrmata i Finan-siskiot plan na zdruènieto, - velipretsedatelot na zdruènieto Qup~oDimovski. S.T.

ZP Butel

Programski rekreativni aktivnosti na zdruènieto

KULTURAPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 11

So defile na site u~esnici namanifestacijata niz ~ar{ijata i

nastap na plo{tadot kaj înarot,zapo~naa Ohridskite starogradski

sredbi, koi se odràa po triesettipat na 28 septemvri 2018 godina, voCentarot za kultura „Grigor Prli-~ev# vo Ohrid, koj e organizator namanifestacijata, a so finansiskapoddr{ka od Ministerstvoto za ku-ltura i lokalnata samouprava. Potriesetti pat u{te edna{ odeknaapesnite na starite gradski tajfikoi se peele nekoga{, no ne izgubileod svojata vrednost, a brojnata pub-lika uìva{e dodeka gi slu{a{e.

Na po~etokot na sredbite, vo imena gradona~alnikot, publikata i go-stite gi pozdravi, @ivka Angeles-ka, pretsedatel na Sovetot pri op-{tina Ohrid, koja me|u drugoto re~e:- Afirmiraweto na gradskiot me-los, gi budat spomenite i gi razne`-uvaat srcata na site koi gi pametatstarite peja~ki tajfi i ansamblibez koi bil nezamisliv gradskiotìvot vo minatoto. Pesnite so de-cenii se prepejuvale i se prenesu-vale niz generaciite. Nosijata e za-

~uvana po domovite, a za~uvani se istarite instrumenti koi se koris-tele za starogradska muzika, - re~eAngeleska.

Prisutnite i gostite gi pozdravi imanifestacijata ja proglasi za ot-vorena, direktorot na Centarot zakultura „Grigor Prli~ev# StrezoStamatovski. Na manifestacijatau~estvuvaa osum renomirani staro-gradski ansambli, me{ani horovi,peja~ki grupi i orkestri od zemjata,me|u koi i horot pri KUD „Penzio-ner# na ZP Gazi Baba, koi se prets-tavija so tri pesni: „Po gorite Ma-kedonski#, „Fati se Boje mori na oro#i „Oj zeleno, zelenike#, koi za svoja-ta prekrasna izvedba dobija burenaplauz od publikata i blagodarnicaod organizatorot.

- Na{iot hor, moè da se re~e, eeden od podobrite vo Republikatakoj ja neguva starogradskata pesna.Na ovaa manifestacija se pretsta-vivme vo najubavo svetlo, - re~epretsedatelot na ZP Gazi Baba, \or-ge Andonov.

Manifestacijata zavr{i so zaed-ni~ko druèwe i veselba. V.P.

ZP Gazi Baba

Horot na KUD „Penzioner#u~estvuva{e na ohridskitestarogradski sredbi

Molitvata mu e poznatana ~ovekot kako ne{to

najsveto u{te od negovotopostoewe. Ona {to e voz-duhot za teloto, toa e mo-litvata za ~ove~kiot duh.Molitvata se upatuva zazdravje, sre}a, qubov... nomolitvata ne e samo bara-we. Taa e i blagodarnostza site dobrini i milostikon nas. Posebno e ubavomoleweto vo osamenost ivo priroda. Moè ~ovek da se molina razni na~ini. Moè da se moli ibez zborovi, no i so svoi zborovi nizsvoite poetski iskaùvawa kako{to toa go pravi poetesata BoànaCuculovska.

Vo svojata najnova kniga naslove-na „Molitva#, Cuculovska vo sekojstih iskaùva mnogu emocii koi sebezvremeni. Preku svoite stihovitaa iskaùva molitva za ve~naqubov i koga taa se javuva na zajdi-

sonce, kako soyvezdie ilisudbina.

Dodeka ~itatelot gi ~i-ta nejzinite pesni pome-steni vo ovaa kniga mnogu~esto se prepoznava sebe-si i seto ona {to go nosidlaboko vo sebe kako „crnbiser# vo du{ata. Vo nej-zinite stihovi ima i ne-videna upornost da se po-bedi seto ona {to ni jauni{tuva sre}ata. Vo sti-

hovite na poetesata Cuculovska imamnogu ubavini za prirodata, za eze-roto, za ~uvstvata i za ìvotot, noima i taga i dalgi na strav, nemir,neizvesnost, nepokor i juna{tvo nalu|eto koi izrasnale na ovie pros-tori niz vremiwata...

Nejzinite stihovi so zadovolstvose ~itaat, bidej}i se stihovi koi po-buduvaat razmisluvawe, stihovi somnogu komparacii i poetska ubavina.I na krajot nekolku re~enici za toa

koja e Boàna Cuculovska.Boàna Cuculovska e penzionerka

od ZP Ohrid i Debrca. Rodena e voseloto Laktiwe, selo svieno me|uSlavej i Karaorman, so mnogu {umi,livadi plodni poliwa... Kako detego napu{tila seloto zaradi {kolu-vaweto. Vo Ohrid vo gimnazijata„Kliment Ohridski# gi pi{uva svoi-te prvi pesni. Kako vrabotena vofabrikata „Heroj Toza Dragovi}#nejzini pesni bile objaveni vo dvezaedni~ki zbirki „Ruka za snom” i„Glasovi za razme|# za koi dobiva iposebno priznanie od komisijata voKraguevac. Vo 2014 godina ja objavu-va svojata prva samostojna poetskakniga „Raneta ptica#. Vo 2016 godinadobila posebna blagodarnica zau~estvo na nejzini li~ni tvorbi namanifestacijata „Na zajdisonce# voseloto Trpejca. „Molitva# e nejzinavtora poetska zbirka i istata epoddràna od SZPM.

K.S. Andonova

Mnogu godini po red ma-kedonskoto nevladino

Zdruènie „Vardar# vo Ni{,R. Srbija, e organizator namanifestacijata „Denovi namakedonskata kultura voNi{#, so cel da se pretsta-vi makedonskoto kulturnotvore{tvo pred mnogubroj-nite Makedonci koi ìveattamu. Vo nivnata agenda naaktivnosti zacrtani se irabotat na poleto na obrazovanieto,za~uvuvawe na jazikot, tradicijata,obi~aite i odbeleùvawe na zna~aj-ni datumi od istorijata na makedon-skiot narod. I ovaa godina, 8-mi se-ptemvri - Denot na nezavisnosta naMakedonija be{e povod da se odrìmanifestacijata so bogata kilturnaprograma, vo koja zema u~estvo dram-

skata rabotilnica pri KUD „\okoSimonovski#, na ZP Kumanovo, kakorezultat na dolgogodi{nata sorabo-tka. Komi~nata pretstava „[uti irogati#, na kumanovski dijalekt, be-{e izvedena na 22 septemvri predmnogubrojnata publika vo „Lutkarskopozori{te#, koja napravi spoj nauìvawe, razonoda, i smea vo edno

prekrasno dvo~asovno druèwe, po-tsetuvaj}i se na zgodite i nezgoditeod izvedbata na akterite na sodr-ìnata na tekstot koj i vo dene{novreme e aktuelen i bezvremenski.

Po zavr{uvawe na pretstavata idolgiot aplauz, na glavniot „vinov-nik# za ova gostuvawe Blage Petru-{evski, pretsedatel na Zdruènie-to „Vardar#, Slavica Lamba{a imiskaà golema blagodarnost za po-kanata i ~esta da gostuvaat po tretpat na nivnata manifestacija i imvra~i podarok slika od Kumanovonadevaj}i se deka dolgo }e svedo~iza upe{nata sorabotka. Zaedni~kotodruèwe prodolì i na ve~erata nakoja prisustvuva{e i pretsedatelotna gradskata op{tina „Pantelej#,Bratimir Vasiqevi}, koj voedno e ipoddrùva~ na ovaa manivestacija.Vo srde~na, prijatna i vesela atmo-sfera se peeja makedonski i srpskipesni i vremeto mnogu brgu pomina.

S.L.

ZP Kumanovo

So „[uti i rogati# vo Ni{

ZP Ohrid i Debrca

Izleze od pe~at poetskata zbirka „Molitva#

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 123 oktomvri 201812

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Më 9 tetor 2018, Këshilli ekzekutiv iLSHPM, ka mbajtur mbledhje të

zgjeruar me të cilën ka drejtuar kryetari iLSHPM Dragi Argirovski. Në mbledhje,

pos anëtarëve ka marrë pjesë edhe Be-snik Pocesta, kryetar i Kuvendit tëLSHPM. Mitre Stojanovski, kryetar i Kës-hillit mbikëqyrës, Gjorgji Trpçevski, kry-etar i KE i SHP Ohër dhe Debarcë dheIlija Gligorov - anëtarë të Delegacionit tëLSHPM në Festivalin ndërkombëtar tëmoshës së tretë në Lubjanë, ZdravkoPetkovski, kryetar i Komisionit për sportdhe argëtim në LSHPM, Pero Andreevs-ki, Lila Trajkovska, Najdo Eftovski dheMara Iliq - shërbimprofesional i LSHPM.

Në mbledhje është shqyrtuar Propo-zim raporti financiar për të hyrat dhe tëdalat për periudhën 01.01 - 30.06.2018dhe Raporti i Këshillit mbikëqyrës për tëcilën fjalë hyrëse ka dhënë kryetari i KEMitre Stojanovski. Raporti është vlerë-suar se është punuar me kualitet, ndër-kaq, puna e Lidhjes si racionale dhe menikoqirllëk edhe përkrah rritjes së aktivi-teteve. Të dokumentet janë aprovuarnjëzëri.

Raport për garat e 23 Republikanesportive të mbajtura më 2018 ka dhënëZdravko Petkovski, kryetar i Komisionitpër sport dhe argëtim pranë LSHPM. Si-pas të dhënave të hollësishme dhe tësistematizuara është konkluduarseKomisioni, Këshilli organizativ dhe niko-qiri i SHP Radovish dhe Konçe, e kanë

krye detyrën me shumë sukses, ndër-kaq, rezultat i asaj është realizimi me su-kses i grave të 23 Republikane sportive,në të cilat na ka bërë nder me praninë e

tyre dhe paraqitja me fjalë e kryetarit tëQeverisë të RM Zoran Zaev dhe ministr-ja e MPPS MilaCarevska. Vërejtje tëcaktuara gjithnjë do të ketë, por atoduhet të ulen në minimum .

Informacioni për pjesëmarrjen eLSHPM në Festivalin e 18 Ndërkombë-tar të moshës së tretë në Lubjanë - Sllo-veni, më 2018, ka dhënë Dimitrija Bo-gationovski, kryetar i SHP Solidarnost -Aerodrom dhe anëtar i KE i Lidhjes i ciliishte shef i delegacionit të LSHPM nëpërbërje të së cilës ishin edhe: GjorgjiTrpçevski, kryetar i SHP Ohër dhe De-barcë, Ilija Gligorov, anëtar i Komisionitpër bashkëpunimndërkombëtar nëLSHPM dhe Risto Trajkovski, anëtar iKE i LSHPM. Të dy shoqatat e binjakë-zuar, SHP Ohër dhe Debarcë dhe SHPSolidarnost - Aerodrom nga Shkupi, nëkëtë festival kanë përfaqësuar LSHPpërmes Ansambleve të tyre folklorike.Në fjalën e tij, Bogatinovski ka thënë seqë të dy shoqatat me dinjitet kanë për-faqësuar pensionistët nga Maqedonia,qytetet Shkup dhe Ohër dhe trashëgimintonë kulturore. Lidhur me qëndrimin nëLubjanë, ka diskutuar edhe Gjorgji Tërp-çevski, kryetar i SHP Ohër dhe Debarcë,i cili ka lavdëruarpranimin me dinjitetnga nikoqirët dhe duartrokitjeve të fuqi-

shmenga publiku dhe falënderoj LSHPMpër mundësinë e dhënë që të marrinpjesë në këtë paraqitje të bukur dhe tërëndësishme.

Më pas, nërend të ditës ishte aprovimi qëndrimit për lajmet e rreme kundërLSHPM nga Mendo Dimovski, dhënë nëgazetën "Sloboden peçat", me çka i bë-het dëm Lidhjes, nga se mohohen të gjit-ha aktivitetet dhe rezultatet e arritura.Fjalën hyrëse me emocione për këtë eka dhënë kryetari i LSHPM Dragi Argi-rovski, i cili ndër të tjera ka thënë:

- Me punën në time të gjithëve edhe tëdrejtuesve dhe nga secili veçmas janëarritur rezultate të lakmueshme, që ësh-të fakt dhe bie në kundërshtim të vërte-timit të rremë dhe dezinformuas pa ar-gumente, të thëna në kollumnën e Men-do Dimovski, në gazetën "Sloboden pe-çat". Anëtar të organeve dhe trupave tëLSHPM, janë aktivistë të çmuar dhe tëdëshmuar, shokë të ndershëm dhe pje-sa më e madhe miq të nderuar, me tëcilët bashkërisht zgjerojmë energjinëpozitive në mes anëtarësisë në organi-zatën tonë joqeveritare multietnike. Ne-bulozat dhe vërtetimet e tij të rrejshmeai ka mundur lirisht së pari ti paraqes nëorganet dhe trupat të LSHPM në të cilatai gjithnjë ka marrë pjesë, e më pastaj tithotë në publikë. Ajo në të vërtet edheështë rregull elementare e gazetarisë, tëcilën ai si gazetar është dashur ta dijë.Atyre të cilët ngihen me sëmundjet enjerëzve, nuk u është vendi në strukturatdrejtuese të organizatës tonë humane.

Më pastaj është zhvilluar diskutim ko-nstruktiv në tëcilën kanë marrë pjesë po-thuajse të gjithë të pranishmit. Në fundështë sjellë konkluzion që të thënat e tijtë hidhen poshtë, të shkarkohet edhenga kryetar i Komisionit për jetën kultur-ore zbavitëse dhe nga redaksia e gaze-tës "Penzioner plus", bile edhetë ngritëtankesë kundër Mendo Dimovski, për pri-shjen e imazhit të Lidhjes. Konkluzioniështë aprovuar nga të gjithë të pranish-mit me vetëm një votë kundër. Në fundjanë aprovuar disa vendime.

K.S. Andonova

Mbledhje e KE i LSHPM

Edhe një vërtetim për unitetin e anëtarësisë

Me rastin e ditës së Shoqatës 25 shtatori, më datë 28.09.2018, në Klubin e pensionistëve komuna Saraj, në prani

të disa dhjetëra pensionistësh, u promovua libri me titull"Kujtime" në 203 faqe i autorit BakiBakiu.

Fillimisht të pranishmit i ka përshëndetur kryetari i Këshillitekzekutiv i Shoqatës Mahir Duraku, i cili ndër të tjera ka thek-suar se autori librin ka mundur ta promovoj në shumë institu-cione tjera, por jo rastësisht ka zgjedhur ta bëj në Shoqatëntonë me qëllim që të jetë njëherësh edhe një aktivitet shtesëpër Shoqatën.

Moderatori i takimit Sherife Dauti, pasi përshëndeti, i njoftojtë pranishmit se në mungesë (me arsye) të recensuesit, ia ja-pim fjalën autorit BakiBakiou, të na thotë diç për librin në fjalë.

Autori Baki Bakiu, pasi përshëndeti, dha disa detaje të libritduke thënë ndër të tjera se në këto vite - në prag të tetë-dhjetave, pash të arsyeshme që nga kujtimet e shumta tëshkruaj disa nga ato. Kujtimet i kam radhitur në mënyrë kro-nologjike duke nisur nga ato të fëmijërisë, të rinisë, të burrërisëdhe të pleqërisë. Ato i kam krahasuar me katër stinët e vitit:pranverë, verë, vjeshtë, dimër, prandaj, jo rastësisht nëballinën e kopertinës si dhe në brendi në secilën nga katërkaptinat kam vënë foto të stinëve që të kujtojnë fazat e jetëssë njeriut. Ai gjithashtu theksoj se në libër janë përfshirë edherreth 60 fotografi të autorit të librit, si dhe rreth 12 poezi të njëpoeti të njohur të cilat flasin fuqishëm për kujtimet e të kalu-arës të cilat janë vënë në vende të duhura. Ai tha se libri ështëmbështetur financiarisht nga Ministria e kulturës e Republikëssë Maqedonisë.

Në vazhdim, moderatori Sherife Dauti, në mënyrë shpre-

hëse lexoi tekste nga libri, disa në prozë, disa në poezi, ndër-kaq, autori BakiBakiu, lexoi poezinë në fund të librit me titull"Dua të vdes siç vdes burri". Pjesët e lexuara prekën thellë nëndjenjat e pjesëmarrësve...!

Për librin dhe autorin fjalë miradije folën: Gani Ismaili, veter-an i arsimit, shprehu mirënjohje për autorin për librin dhe gjen-eratat që ka edukuar dhe arsimuar. Mirënjohje edhe nga MahirDuraku, kryetar i Shoqatës, Vesel Shabani dhe anëtarë e tëtjerë. Promovimi është përcjellë me muzikë në kavalle ngaShefketLatifi dhe SadriBeadini, anëtarë të Shoqatës. Në fund,autori të gjithë të pranishmëve ju dhuroi nga një libër dhe jushtroi një koktej modest. S.B.

Festivali ndërkombëtar "Mosha e tretë e jetës" në Lubjanë - Slloveni, i cili mbahetme rastin një tetorit - Ditës ndërkombëtare tëpersonave pleq, ështëprojekt i

LSHPM dhe UE. Këtë vit, delegacion i LSHPM është udhëhequr nga Dimitrije Boga-tinovski, anëtar i KE dhe kryetar i SHP Aerodrom - Solidarnost, nga Shkupi, GjorgjiTërpçevski, kryetar i SHP Ohër dhe Debarcë, Ilija Gligorov, anëtar i Komisionit përbashkëpunim ndërkombëtar në LSHPM dhe Risto Trajkovski, anëtar i KE i LSHPM.Të dy shoqatat e vëllazëruara SHP Ohër dhe Debarcë dhe SHP Solidarnost - Aero-drom, në këtë festival e kanë përfaqësuar LSHPM përmes ansambleve folklorike.Festivali ka filluar me akademinë solemne në sallën e madhe të Shtëpisë së Cankarit,në të cilën kanë marrë pjesë delegacione të lidhjevetë shoqatave të pensionistëve tëMaqedonisë, Kroacisë, Italisë, Serbisë, Austrisë, dhe i nikoqirit Sllovenisë, si dhe për-faqësues të asociacioneve të tjera të pensionistëve dhe të organizatave joqeveritare

të bashkimit Evropian. Në hapjen e akade-

misësolemne, me fjalëpërkatëse u është dre-jtuar premieri i Sllove-nisë Marijan Sharecdhe kryetari i Lidhjessë pensionistëve tëSllovenisë Janez Su-shnik, të cilët kanëfo-lur për të arriturat e de-ritanishme të kujdesittë Sllovenisë, për personat emoshës së tretë. Në fjalënpërshëndetëse, kryetari i pen-sionistëve të Sllovenisë Sushiq, ka drejtuar përshëndetje të përzemërta deri tek kry-etari Dragi Argirovski, dhe LSHPM si dhe pensionistët e Maqedonisë mike.

Delegacioni ynë ka pasur takimtë veçantë me Jozhica Puhar, kryetar i Komisionitpër bashkëpunim ndërkombëtar i ZDUS dhe anëtar Organizatës Evropiane të pensio-nistëve në të cilën kanë marrë pjesë përfaqësues të lidhjeve tëpranishmenë festival.Në takim, Bogatinovski, fillimisht ka përcjellë përshëndetjet nga kryetari i LSHPMDragi Argirovski dhe shkurtimisht ka paraqitur LSHPM, e më pastaj ka folur edhe përSHP Solidarnost - Aerodrom. Ai ka drejtuar fjalë lavdëruese për organizimin eshkël-qyeshëm të festivalit dhe domethëniene tij për personat e jetës së moshës së tretë.Anëtari i delegacionit, kryetari i SHP Ohër dhe Debarcë, Gjorgji Tërpçevski, me kë-naqësi të veçantë ka falënderuar për pjesëmarrjen në këtë manifestim i cili është merëndësi të madhe jo vetëm për shoqatën nga Ohri dhe Debarca, por edhe për afir-mimin e Ohrit dhe Maqedonisë. Tërpçevski ka paraqitur SHP Ohër dhe Debarcë, sinjë ndër shoqatat më të suksesshmet në kuadër të LSHPM.

Kryetarja Jozhica Puhar e cila ishte edhe moderator i takimit, përfaqësuesve tëlidhjeve të pensionistëve pjesëmarrëse në festival, ju ka treguar më shumë përvojase si janë të organizuar dhe çfarë të drejtash kanë pensionistët në shtetet evropiane,kah të cilat edhena duhet të drejtohemi. Kryetari i ZDUS Janez Sushnik, ka drejtuarfalënderim për pjesëmarrjen e delegacioneve të pensionistëve në këtë manifestimndërkombëtar. Në takim është sjellë konkluzion që të zgjerohet bashkëpunimi në meslidhjeve të pensionistëve, por jo vetëm me fqinjët, por të animohen dhe të kyçen ed-he lidhjet e pensionistëve nga ju - republikat e mëparshme. Në kuadër të festivalit"Mosha e tretë e jetës", është mbajtur tri ditë edhe Panair i prodhimeve, preparate tëmedicinës, mjekime, mjete ortopedike, dhe ka pasur edhe këshillime, edukime,matjetë tensionit dhe sheqerit në gjak, stende për punime dore të vjetra dhe shumë prod-hime të tjera ushqimore për ushqim të shëndetshëm, material propagandistik përudhëtime turistike, dhe çka jo tjetër, e e gjithë ajo ishte lidhur me personat emoshëssë tretë.

Në festival janë paraqitur 120 grupe muzikore dhe ansamble me 3 000 muzikantëdhe folkloristë, pothuajse nga e gjithë bota. LSHPM në festival "Mosha e tretë e je-tës", në Lubjanë, është përfaqësuar në pjesën muzikore në programin e festivalit meSHKA "Solidarnost - Aerodrom"nga Shkupi dhe SHKA "Dallgi" pranë SHP Ohër dheDebarcë edhe atë me tri paraqitje shumë të përbashkëta të suksesshme. Në këtoparaqitje, folkloristët tonë nga Ohri dhe Shkupi, janë pranuar ngrohtësisht nga publi-ku të përcjella meovacione dhe thirrje Ohër, Ohër, Maqedonia. Këtu kishte publikëedhe nga qytetarë tanë të cilët jetojnë dhepunojnë në Slloveni. Në shenjë pjesëma-rrjeje dhe paraqitjes së shkëlqyeshme të folkloristëvetonë në këtë festival ndërkom-bëtar në të cilin sëpari herë kanë marrë pjesë këto dy shoqata, nga kryetari i ZDUSJanez Sushnik, u është ndarë mirënjohje e veçantë. Pas qëndrimit në Lubjanë, gjatëudhëtimit për Maqedoni, është bërë shikim i shkurtër panoramik i Lubjanës, Bledit,Shpellëssë Postojnës, qytetet Opati, Rijekë dhe Karrllovaci. Udhëtimi dhe paraqitjanë festival, tek folkloristët dhe delegacionet nga dy shoqatat, do të mbetet në kujtesëtë bukur dhe të gjatë. Kërste Spaseski

Festivali i 18 "Mosha e tretë e jetës" në Lubjanë

Pensionistët me dinjitet kanëpërfaqësuar Maqedoninë

Më 10 tetor 2018, është mbajtur takimmultietnik i pensionistëve në Lipko-

vë. Në prani të qindra pensionistëve ngaKumanova, Llojani, Sllupçani, Lipkova,Matejçi dhe Llopata, është mbajtur ma-nifestim në restorantin "Panorama", nëbregun e pendës së Lipkovës.

Takimin e ka hapur Nazim Destani,kryetar i degës sëLipkovës. Me fjalima-dekuat të pranishmëve ju ka folur edheSopirko Nikollovski, kryetar i SHP Ku-manovë, i cili me kënaqësi ka kujtuar senë SHP Kumanovë, janë të anëtarësuar15.000 pensionistë nga Lipkova, Kuma-nova dhe Staro Nagoriçani dhe ndër tëtjera ai ka thënë:

- Në Shoqatë janëtë anëtarësuar pen-sionistë nga të gjithaetnikumet, me çkaposaçërisht vije në shprehje bashkëjete-sa dhe bashkimi i pensionistëve. Nëkëtëtakimtë katërt, është vënë një risi meçkamarrin pjesë edhe nxënës të SHFQ

"Dituria" nga Lipkova, të cilët me orkes-trinën e tyre të mandolinave ka dhënëdisa kompozicione popullore nën drejti-min e profesorit të muzikës.

Disponimin dhe argëtimin muzikor ekanë plotësuar vokalistët me këngë pop-ullore nga SHKA "Gjoko Simonovski":Kalina Boshkovska, Sllobodanka Dim-kovska dhe Vlladanka Popovska, të cilëti ka shoqëruar orkestrina në përbërje:Kosta Qose, Stojan Trajkovski, DragiStoillovski dhe Marjan Boshkovski.

Kohën e mirë me diell pensionistët ekanë shfrytëzuar edhe për vizitën e dybigave akumuluese artificiale: Lipkovadhe Gllazhnja si dhe rrethinën e tyre.Takimi ka mbaruar me drekë të përbash-kët, me shoqërim, me këngë dhe valle.Në fund, të gjithë kanë shprehur dëshi-rën që takime të tilla të ketë edhenë tëardhshmen.

Spirko Nikollovski

SHP Kumanovë

Takim i bukur në Lipkovë

Shoqata e pensionistëve komuna Saraj

Promovohet libri me titull "Kujtime"

Shkencëtarët amerikan kanë gjeturekzemplarë nga arti mysliman që

daton nga shekulli i pesëmbëdhjetë, nëtë cilën shihet gjeometria kuazokristale.Në disa shema dizajnësh kanë përdorurzgjidhje matematikore pesëqind vjet pa-ra se atë ta arrijnë njerëzit e ditur ngacivilizimi perëndimor. Ajo tregon për tëkuptuarit intuite të formulave kompleksematematikore, edhe pse artisti eventual-isht nuk e ka ditur teorinë për format qëka shfrytëzuar përzbukurim.

E pabesueshme është ajo se ata kanëbërë lara ku janë respektuar shumë rre-gulla matematikore të sofistikuara, tëcilat janë zbuluar dhevërtetuar në trid-hjetë vitet e fundit të shekullit të njëzet.

Në dizajnët që i kanë bërë mjeshtrit

mysliman është përmbajtur gjeometria,sipas së cilës janë përdorur forma poli-gonale të cilat mund të lidhen paskajsh-ëm. Se ato nuk janë vija të rëndomta cik-cak, kanë vërtetuar shkencëtarët ngaUniversiteti i Hardvardit. Sipas Piter Lujnga i njëjti universitet, në fillim këto lara

kanë qenë të rëndomta, ndërkaq, ndërkohë janë bërë gjithnjë e më të sofistiku-ara dhe më të përkryera. Ndryshe, PiterLuj është njeriu i cili i ka menduar ekspe-rimentet fizike tëcilatbëhen në Stacioninndërkombëtar hapësinor, dhe ka filluar tistudioj këto lara pas vizitës së tij në ve-ndet e lindjes, posaçërisht në Usbekis-tan, ku gjenden disa nga qytetet më tëvjetra. Vëmendjen ia ka tërhequr një bo-tim islam nga shekulli i gjashtëmbëd-hjetë, ku ka pasur të vizatuar formadeksagonale.

Në artin mysliman dominojnë dhepërzihen kali grafi gjeometri dhe lule,nga se religjioni islam ndalon fotografimtë formave dhe fytyrave të njeriut.

Gjeometri përparimtare në artin mysliman

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 13

Kompirot prvi po~nale da go odgle-duvaat Indijancite od Peru pred

pove}e od 4 000 godini. Od Amerika voEvropa kon krajot na 16 - to stoletiego donel Sir Francis Drajk - morep-lovski istraùva~ i vojskovodec.Imeto na kompirot poteknuva od bava-rskiot zbor Gruntbir - kru{ka od zem-jata. Angliskiot naziv potato potek-nuva od amerikansko-indijanskiotzbor batata.

11 fakti koi verojatno ne ste giznaele za kompirot:

1. Kompirot e ekolo{ki ~ista nami-rnica. Da se odgleduva kompir e lesnoi evtino. Za negovo odgleduvawe ne epotrebno ve{ta~ko |ubre nitu pesti-cidi (iako mnogu zemjodelci gi upot-rebuvaat).

2. Kompirot e dobar za zdravjeto poduslov da ne go konzumirate prèn.

3. Kompirot e sovr{ena kultura zaodgleduvawe vo siroma{nite zemji.Ovaa evtina i hranliva namirnica ra-ste duri i vo lo{i klimatski uslovi.

4. Kompirot e prva namirnica kojauspe{no e odgledana vo svemirot.

5. Spored koli~estvoto na fenolnispoevi kompirot moè da se meri sobrokulata, spana}ot i keqot. Flavono-idite koi gi sodrì kompirot {titatod bolesti na srceto i krvnite sadovi,bolesti na di{nite pati{ta i rak.

6. Angliskite nau~nici vo kompirototkrile posebna sostojka - kukoamin -koja {titi od visok pritisok.

7. ON smeta deka kompirot e nami-rnica na idninata, koja bi moèla da gopotisne gladot vo svetot. 2008 godina eproglasena za godina na kompirot.

8. Postojat preku 1000 vidovi kom-pir. Kompirot e ~etvrta najmnogu od-gleduvana kultura vo svetot. Ovaa na-mirnica denes se upotrebuva vo sekojdel od svetot.

9. Evropjanite konzumiraat kompirdvapati pove}e od Amerikancite.

10. Vo tekot na zlatnata groznica voKlondajk kompirot se upotrebuval ka-ko valuta. Kompirot bil tolku cenetporadi visokata sodrìna na vitami-not C poradi {to go razmenuvale zazlato.

11. îpsot od kompir e najprodavanazakuska vo svetot.

Hranlivi karakteristiki:kompirot e edna od najhranlivite

bilki na svetot; ima pomalku kaloriiod lebot, orizot i testeninite; sodr-ì pove}e kalium otkolku bananata;sodrì pove}e èlezo od bilo koj drugzelen~uk; sodrì sloèni zdravi jag-lenohidrati i vlakna; dobar izvor ena vitamin B, magnezium, fosfor i ni-acin; ne sodrì masnotii i holeste-rol.

Fitnes guruite go proglasija kom-pirot kako namirnica koja zdebeluva.Tvrdat deka poradi glikemi~kiotindeks i golemata sodrìna na skrobkompirot ne e prikladen za slabeewe,me|utoa toa ne e vistina. Sprovedenise istraùvawa za vlijanieto na kom-pirot vrz telesnata teìna i utvrde-no e deka ne zdebeluva.

Pomfritot ne e zdrav - Koga gov-orime deka kompirot e zdrav, ne mis-lime na pomfrit. Pomfritot e najnez-dravata hrana na na{ava planeta! Evezo{to:

1. Sodrì golemi koli~ini lo{imasnotii koi go zgolemuvaat rizikotod srcev i mozo~en udar, debeleewe ivisok holesterol.

2. Poradi prèweto na masloto navisoka temperatura, pomfritot sodr-ì akrilamid - poznat kancerogen inevrotoksin. Se pretpostavuva dekasamo vo SAD akrilamidot predizviku-va nekolku iljada slu~ai na rak, seko-ja godina.

Kompirot kako lek - Se upotrebuvane samo kako hrana tuku i kako lek.Nekolku primeni na kompirot vo le-kuvawe: oblogi od varen kompir se upotre-

buvaat kaj revmatizam, giht, povredi oblogi od sirov kompir se upotre-

buvaat kaj visoka temperatura, opeko-tini, glavobolki korata od varen kompir go nama-

luva krvniot pritisok T.G.

Verojatno ste slu{nale za mnogu le-koviti svojstva koi gi ima kivito,

koe u{te se narekuva super ovo{je,bidej}i e bogato so antioksidansi, vi-tamin C, vitamin E, kalium, folna ki-selina, polifenoli i vlakna. Pokrajtoa e neverojatno vkusno i lesno dos-tapno. Negovoto originalno ime bilokineska cre{a, no ìtelite na NovZeland go preimenuvale vo kivi po is-toimenata endemi~na ptica.

Kivito ima mo}en efekt vrz diges-tivniot trakt, no za toa retko se zbo-ruva, poradi mnogute drugi beneficii.Golem broj lu|e imaat problemi soslaba digestija, a naj~esti simptomise: naduenost vo stomakot, ote`neto inecelosno praznewe, lo{o raspolo-ènie i dr. Ovie simptomi go ote`nu-vaat kvalitetot na sekojdnevniot ì-vot, i ako se zapostavat moè da dove-dat do seriozni zdravstveni proble-mi. Ako gi imate ovie problemi, poseg-nete po kivi i uverete se vo negovotolekovito dejstvo.

1. Kivito go podobruva razgradu-vaweto na proteinite - Ote`netotovarewe na proteinite moè da ja na-ru{i ramnoteàta na organizmot, bi-dej}i proteinite pretstavuvaat esen-cijalen oblik na aminokiselini, pot-rebni za site funkcii. U{te poopasnoe {to nesvarenite proteini vodat doakumulacija na toksini vo crevata.Otrovite vo crevata moè da prediz-

vikaat razni problemi. Nau~na studi-ja sprovedena vo 2010 godina ofici-jalno potvrdila deka kivito pomaga vodigestijata na va`ni proteini, vklu-~uvaj}i gi i onie koi te{ko se varat,me|u koi proteinite od mleko i

2. Laksativno svojstvo - Postojatnekolku studii koi go dokaùvaat la-ksativnoto dejstvo na kivito. Primerse dve oddelni studii, edna na grupaod 33 ispitanika koi bile hroni~nokonstipirani, a druga na 38 postarilu|e. Vo dvete studii, pacientite ja-dele po 2 kivi na den. Studijata nahroni~no konstipiranite ispitaniciotkrila deka konzumiraweto na kivija pottiknuva i ja zgolemuva spontana-ta rabota na crevata kaj pogolem brojpacienti, osobeno kaj povozrasnite.Mnogu od niv po~uvstvuvale olesnuva-we i namaluvawe na neprijatnosta odtvrdata stolica. Isto taka, bilo za-brzano prazneweto na crevata. Studi-jata na postarite ispitanici poka-àla deka kivito sodrì cela niza nasostojki koi pottiknuvaat podobra ra-bota na crevata. Dokolku i Vie imateproblem so konstipacija, obidete seda jadete 2 kivi sekojdnevno na ru~ek.

3. Pomaga na lu|e so sindrom nairitabilno crevo - Sindromot nairitabilno crevo e ~esto naru{uvawena gastrointestinalniot sostav. Gokarakterizira bolka vo stomakot, di-jarea, konstipacija i drugo. Edna stu-

dija sprovedena vo 2010 godina gi is-traùvala efektite na kivito vrzovoj sindrom. Otkritieto bilo isklu-~itelno pozitivno. Kivito im pomog-nalo na ispitanicite da ja dovedatrabotata na crevata vo ramnoteà.

4. Go namaluva rizikot od rak nacrevata - Nau~nite otkritija pokaù-vaat va`na povrzanost pome|u oksida-tivniot stres i rak na crevata. Oksi-dativniot stres se slu~uva za vremena snabduvawe na kletkite so kislo-rod. Pri toa, kletkite se izloùvaatna opasnost od slobodnite radikali,koi moè da gi o{tetat ili uni{tatkletkite. Za àl, dene{niot na~in naìvot i zagaduvaweto na ìvotnatasredina drasti~no go zgolemuvaatbrojot na slobodni radikali. Poraditoa e va`no da se vnesuva {to pove}eantioksidansi - prirodni sostojkikoi {titat od negativnite efekti naslobodnite radikali. Kivito e bogatoso antioksidanti polifenoli koi, po-kraj drugoto, {titat od slobodniteradikali. Pokraj toa, pomaga da se po-pravat o{tetuvawata na DNK. Najmno-gu antioksidansi se nao|aat vo koàtana kivito, koja ne e mnogu primamlivaza konzumirawe.

5. Pomaga za vospostavuvawe ram-noteà na crevnata flora - Kivi enovootkrien izvor na prebiotik. Pre-bioticite gi hranat dobrite bakteriivo crevata i na toj na~in pridonesu-vaat za vospostavuvawe na zdravacrevna flora.

M. Damjanoska

Site pieme voda od plasti~ni {i-{iwa, no dali znaete za mra~nite

tajni koi tie gi krijat? Plasti~noto{i{e moè da izlee opasni hemika-lii. Obrnete vnimanie na specijalni-te znaci na dnoto: ovie numeriranitetriagolnici ukaùvaat na toa kakovvid na plastika e upotreben. [i{e ozna~eno so 1 (RET ili

RETE) e bezbedno samo za ednokratnaupotreba. Koga se izloèni na kislo-rod ili visoki temperaturi, vklu~u-vaj}i son~eva toplina, ova {i{e ispu-{ta toksi~ni supstancii koi vleguvaatvo vodata. Izbegnuvajte {i{iwa ozna-~eni so 3 ili 7 (PVC i RS) bidej}i tieispu{taat toksi~ni hemikalii koi mo-àt da navlezat vo va{ata hrana i pi-jalaci, a dolgata upotreba moè duri ida rezultira so seriozni zdravstveniproblemi. Tie se relativno bezbedniako vo niv ~uvate samo ladna voda iredovno gi dezinficirate, no se pos-kapi. Bakterii - Pieweto voda od is-

koristeno plasti~no {i{e e re~isiisto kako i lièwe igra~kata na ku-~eto ili u{te polo{o. Koli~inata nabakterii vo takvi {i{iwa ~esto ginadminuva bezbednite granici. Niesamite sozdavame sovr{eni uslovi zaniven rast so toa {to go zemame {i{e-to so ne~isti race, ne dovolno go mie-me i ~uvame topla voda vo nego. [to danapravite? Redovno mijte gi {i{iwa-ta so topla voda, ocet ili antibakte-

riski sredstva za miewe na usta. Is-traùvawata pokaùvaat deka pove-}eto bakterii ìveat na vratot na {i-{iwata koj ne moè da se izmie dovo-lno dobro. Za da bidete bezbedni, naj-dobro e da koristite slamka. Od kade doa|a va{ata voda? -

Mnogu kompanii sakaat velat deka ni-vnoto pakuvawe na vodata {to ja kupu-vate doa|a od priroden izvor. No, vi-stinata e deka mnogu pati vodata {toja kupuvate vo {i{e e identi~na sovodata {to ja dobivate od va{ata ~e-{ma doma! Kompaniite se obvrzani daobjasnat deka nivniot izvor na voda eglavniot kanal za vodosnabduvawe. Natoj na~in vodata ~ini mnogu pomalkuod ona {to vie go pla}ate! Ne mnogu zdravo da se pie voda od

{i{e - Duri i da ne se spomene opas-nosta od bakterii, postojat voobi~ae-ni zabludi vo vrska so vodata. Kompa-niite koi proizveduvaat fla{iranavoda sakaat da go osvojat noviot pazarna mladi lu|e i sportisti. Zna~i tiereklamiraat voda vo {i{iwa so raz-li~ni vkusovi tvrdej}i deka "toa e po-zdravo za vas” od drugite {e}erni pi-jaloci.No, vsu{nost, ponekoga{ ovaavoda moè da sodrì isto {e}er kol-ku i gaziran sok! Za da ne ve izmamatreklamite, sekoga{ proveruvajte giinformaciite na etiketata.

Pijte si voda od ~e{ma. Zdrava e ieftina!

B.A.

Zo{to ne treba da koristimeplasti~ni {i{iwa

Vitaminite se hranlivi materii odsu{tinsko zna~ewe za normalnoto

funkcionirawe na celiot ~ove~ki or-ganizam. Tie se nezamenlivi borci voza~uvuvawe i zajaknuvawe na imuno-lo{kiot sistem, {to e od golemo zna-~ewe, osobeno vo tekot na zimskitedenovi. No, postoi razlika pome|uprirodni i sinteti~ki vitamini, pokoi posegnuvame osobeno vo zima koganema dovolno raznovidno ovo{tie izelen~uk.

Sveìte organski ili doma{ni ovo-{ja i zelen~uci se sekako najvredniteprirodni izvori na site najpotrebnimaterii, vklu~uvaj}i gi i vitaminite.Koristej}i gi redovno, apsolutno netreba da se griìme za toa dali dovo-lno vnesuvame vitamini i drugi pot-rebni materii. Vo toj slu~aj naj~estone se potrebni vitaminski dodatoci.Ako ispiete {umliva tableta, va{etotelo }e dobie odredena koli~ina navitamin C so somnitelen kvalitet - itoa e seto ona {to }e go dobie. Ako pakizedete eden portokal ste mu dale nava{eto telo prirodna i silna doza odovoj vreden vitamin, a vo isto vremeste go po~astile i so mnogu va`ni hra-nlivi materii - od vitaminite A, B1,B9, so minerali kalium i kalcium, pase do hranlivi vlakna. Portokalot vosvojot sostav sodrì nad 50 anti-kan-cerogeni materii. Dali e poumno daotidete vo apteka i skapo da platite

za vitamin C vo forma na tableti ili,pak, da se pro{etate niz pazar, da ku-pite kilogram sveì portokali i dauìvate vo mirisot, vkusot i zdravje-to? Ovoj primer se odnesuva na vita-minot C, no re~isi ist e slu~ajot i sodrugite vitamini, ako ja sporeduvamevrednosta na prirodnite i industris-kite vitamini.

Vo dene{no vreme pazarot e prep-laven so razni izrabotki so vitamin,{to obi~no moète da gi kupite voforma na tableti i kapsuli, koi seve{ta~ki proizvedeni za da gi imiti-raat prirodnite vitamini i nivnitefunkcii. Faktot {to zagriùva e dekaovie dodatoci ponekoga{ se mnogu di-skutabilni. Vo slu~ajot na sinteti~kivitamini se raboti vsu{nost za "izo-lirani” vitamini. Toa zna~i deka nedoa|aat vo “paket” so drugi antioksi-dansi i fitonutritienti, koi me|udrugoto go kontroliraat na~inot na kojtie }e bidat prepoznaeni i iskoris-teni od na{eto telo - {to vsu{nost eosnoven uslov za celosna funkciona-lnost na vitaminite. Ovie vitaminiobi~no se proizvedeni so dodavawe nasinteti~ki hemikalii, {to e u{te ed-na pri~ina za pogolema pretpazlivo-st. Zatoa, sekoga{ imajte na um dekave{ta~ki proizvedenite sinteti~kivitamini ne se i ne moàt da bidatzamena za vitaminite koi gi dobivameod prirodni izvori!

To~no e deka potrebata od vitaminise razlikuva i odredeni ìvotni oko-lnosti baraat zgolemen vnes na isti-te. Na primer, prepora~anata dnevnadoza na vitamini e malku povisoka kajpostarite lica, lica so mnogu naru{enimunitet, kaj pu{a~ite, sportistite,kaj lu|e izloèni na te{ka fizi~karabota i dr. Povremena upotreba navitaminski dodatoci vo forma na ta-bleti i kapsuli vo situacii na zgole-mena potreba od vitamini ne e lo{ore{enie. No, vo tie slu~ai, mnogu eva`no da se znae - dali takvite pre-parati se prirodni ili sinteti~ki?Sinteti~kite vitamini se poznati ikako laboratoriski izolirani vita-mini so izmeneta struktura i sostav.Za razlika od niv, prirodnite vita-minski dodatoci se izraboteni taka{to celosno e za~uvana nivnata mole-kularna i biohemiska struktura. Voprocesot na nivnoto proizvodstvo nese koristat hemikalii, aditivi i dru-gi {tetni dodatoci i kako takvi nepretstavuvaat opasnost po zdravjetona lu|eto. Od druga strana, za opasno-stite skrieni vo sinteti~kite vita-mini ne se bezizlezni, a nivnata vre-dnost ne e nitu prbli`na do onaa koija pretstavuvaat nivite proizvodite-li. Pokraj se, ima mnogu studii koi po-tvrduvaat deka konzumiraweto naovie dodatoci vo ishranata moè damu predizvikaat na teloto pove}e

{teta otkolku dobro. Eden od najpo~i-tuvanite nutricionisti na dvaesetti-ot vek, d-r Rojal Li, bil posebno pos-veten na istraùvawe na blagodetiteod prirodnata, odnosno od {tetnostana industriskata hrana i dodatoci voishranata. Po dolgogodi{no istraù-vawe hrabro i smelo izleze protivindustriskite korporacii so sledna-va potvrda:

"Nekoi vitaminski dodatoci se odsomnitelno poteklo, sostav i kvali-tet, i kako takvi pretstavuvaat dopo-lnitelen rizik po zdravjeto na lu|eto.So nivnoto upotrebuvawe povrzani segolem broj na bolesti, pokraj ostana-tite i artritis, osteoporoza, Alchaj-merova bolest zaboluvawa i rak. Spo-red edna studija objavena vo medicin-skoto spisanie New England Journal ofMedicine, zemaweto visoki dozi na si-nteti~ki vitamin A za vreme na bre-menost vo golem procent pridonesuvaza razvoj na anomalii kaj fetusot. Vi-{okot na sinteti~ki vitamin D moèda dovede do hiperkalcemija (zgole-

mena koncentracija na kalcium vo kr-vta), a zgolemeni dozi na sinteti~kivitamin E moè da rezultira so zgo-lemeno krvarewe. Za razlika od pri-rodnite, pove}eto sinteti~ki vitami-ni teloto mnogu pote{ko gi apsorbira,a mnogu pobrzo gi eliminira, pa od taapri~ina nivnata efikasnost e nama-lena. Toa pokaùvaa deka nekoi sin-teti~ki vitamini imaat kristalnastruktura, {to ne e posakuvano poraditoa {to ne se razgraduvaat, tuku voforma na kristali se taloàt vo te-loto. Neretko predizvikuvaat mno{t-vo na nesakani pojavi, kako {to sealergiski reakcii, stoma~ni tegobi,problemi so o~ite, ~e{awe, su{ewena koàta, itn.

Od ovie pri~ini, ako vo odreden pe-riod od ìvotot imate potreba od na-dopolnuvawe na vitamini, toga{ pos-tapete mudro i odgovorno i odbereteprirodni vitamini i vitaminski do-datoci so podobar kvalitet koi zaàl se poskapi!

B.A.

Opasnosti koi demnat od sinteti~kite vitamini

Kompir - dar od prirodata

Vistinsko ~udo od ovo{je

Edna drevna indiska pogovorka gla-si deka bolesta ne prio|a kon onoj

koj se masira sekoj den. Zborot masaàpoteknuva od arapski zbor {to zna~idopir. Masaàta opfa}a niza razli~-ni tehniki, no se bazira na pritiska-we, istegnuvawe i miluvawe na musku-lite i vrznoto tkivo so razli~en in-tenzitet. Najpoznati masaì se {ved-skata, sportskata, {iatsu, aromatera-pevtskata i ajurvedskata masaà.

Kratka istorija na masaàta - Ma-saàta e verojatno najstar oblik nalekuvawe. Se primenuvala vo sitevremiwa i narodi. Drevni kineski, in-diski i egipetski rakopisi spomnuvaatdeka so masaà spre~uvale i lekuvalebolesti i povredi. Vo Grcija i Rim ma-saàta se potrebuvala po sportskiteaktivnosti, potoa za pobrzo zakrepnu-vawe od bolesti, po kapewe i kaj raz-li~ni bolesti kako {to se astma, ar-tritis, digestivni pre~ki i drugo.

Masaà vklu~uva i upotreba na raz-li~ni lekoviti bilki, za~ini i eteri-~ni masla. Vo Evropa golemo vlijani-eto na populariziraweto na masaàtaimal [ve|anecot Per Henrik Ling,izumitel na {vedskata masaà. Op{toprifateno e deka masaàta ima gole-ma terapevtska vrednost. Iljadnicilu|e {irum svetot ja upotrebuvaat ka-ko izvonreden na~in za za~uvuvawe iodrùvawe na zdravjeto i kako dopol-nuvawe vo lekuvaweto.

Kako deluva masaàta - Masaàtasilno deluva na zdravjeto i raspolo-ènieto, osobeno ako se praktikuvaredovno. Pogodna e za site vozrasti, a

moète da se masirate i sami. Za da sepostigne sakaniot efekt ne e potreb-no da se masira celoto telo. Istra-ùvawata pokaùvaat deka duri 90%bolesti nastanuvaat poradi stres, pazatoa masaàta e odli~en na~in da seoslobodite od stresot, a so primenana relaksira~kite eteri~ni maslaefektot moè da bide u{te podobar.Masaàta go opu{ta teloto i psihi~kii fizi~ki. Ako ste pod stres dozvole-te si kvalitetna masaà - taa zagara-ntirano }e vi donese olesnuvawe. Ma-saàta pretstavuva odli~no re{eniei kaj problemite so nesonica, bidej}iso redovna primena taa pottiknuvakvalitetno spiewe. Na zabolenite odsrcevi bolesti masaàta im e isklu-~itelno korisna bidej}i opu{ta i gonamaluva krvniot pritisok. Kaj spor-tuvaweto masaàta gi ublaùva gr~e-vite i vospalenieto na muskulite, japodobruva izdr`livosta i podvi`no-sta. Zatoa pred ve`bawe treba da seizmasiraat muskulite koi }e bidatpoaktivni. Po ve`baweto masaàta goolesnuva zamorot i iscrpenosta. Ma-saàta pomaga i kaj slabeeweto. Japottiknuva i cirkulacijata i diges-tijata, go zabrzuva izla~uvaweto natoksini, go stimulira metabolizmot ilimfniot sistem, pottiknuva podobrodrèwe - ispravenost na ’rbetniotstolb, ja jakne voljata i odli~no delu-va na koàta. Masaàta e korisna kajglavobolkata i depresijata i napnato-sta.Mo}ta na dopirot e blagotvoren.Masaàta e dar koj deluva na onoj kojja prima, no i na onoj koj ja dava. T.G.

Pridobivki od masaàta

SPORT PENZIONER plus 123 oktomvri 201814

Po triesetti pat vo ZPSveti Nikole na 5.10.

2018 godina se odràa tradi-cionalnite me|uop{tinskiprijatelski sportski natpre-vari pome|u ZP Probi{tip, ZPKriva Palanka, ZP Kratovo i

ZP Sveti Nikole. Ovie nat-prevari se odrùvaat konti-nuirano vo tekot na godinata,a ovoj pat doma}in be{e ZPSveti Nikole, koe svoite go-sti gi do~eka so golema po~itvo restoranot "Ilinden# voselo Crnili{te.

Ova prijatelsko druèwena penzionerite od ~etiritezdruènija so svoeto prisust-vo go uveli~aa i mu dadoa sv-e~ena nota gostite od SZPM,potpretsedatelot na IO Sal-tir Karovski i sekretarot naIO na SZPM, Stanka Trajkova,kako i gostite od ZP Ilinden,so koe ZP Sveti Nikole vofevruari ovaa godina potpi-{a Spogodba za sorabotka izbratimuvawe. Od ZP Ilin-den bea prisutni pretsedate-lot na IO Blagoja Atanasov-ski i predsedava~ot na niv-noto Sobranie Vase \eorgiev-ski so u{te triesetina ak-tivni penzioneri. Sredbata ja

zbogatija so svoeto prisustvoi pretsedatelot na ZP Veles,Vele Aleksoski i pretseda-telot na ZP [tip, Riste Ne-tkov. I ovoj pat kako i do segazna~ajnite nastani na zdru-ènieto ne propu{ti da gi

poseti gradona~alnikot naop{tina Sveti Nikole, Sa{oVelkovski. Prisutni bea isite ~lenovi na Tambura{ki-ot orkestar na ZP Sveti Ni-kole.

Po srde~noto dobredojdeupateno do gostite od pretse-datelot na ZP Sveti Nikole,Nikola Atanasov, prisutnitegi pozdravi i im posaka prija-tno druèwe i fer borba voodmeruvawe na silite i ve{-tinite na natprevaruva~ite,potpretsedatelot Karovski,koj naglasi deka ovie sorabo-tki i druèwa pome|u zdru-ènijata se mnogu korisni zasite i treba da se neguvaat.Srde~en pozdrav do gostite isite prisutni upati i grado-na~alnikot Velkovski, koj giproglasi igrite za otvoreni ina sportistite im posaka do-bar uspeh.

Natprevarot se odviva{evo prijatna atmosfera vo po-

ve}e disciplini i toa: {ah,tabla, domino, karti, pikado,slobodno frlawe na ko{ i{utirawe na penali na maligol~iwa. Vo site discipliniu~estvuvaa i ènski i ma{kiekipi. Vo kone~en ekipen

plasman najdobri bea sporti-stite od ZP Sveti Nikole,potoa od ZP Kriva Palanka,treti bea penzionerite spor-tisti od ZP Probi{tip i ~e-tvrti natprevaruva~ite od ZPKratovo. Pretsedatelite odzdruènijata na Kratovo,Kriva Palanka i Probi{tipse zablagodarija na dobieniteblagodarnici od strana nazdruènieto doma}in i izra-zija zadovolstvo za topliotpriem i odli~nata organiza-cija. Blagodarnica mu be{edodelena i na restoranot"Ilinden# za dobra sorabotkaso ZP Sveti Nikole.

Po zavr{uvaweto na rabot-niot i natprevaruva~kiot delod sredbata, druèweto pro-dolì so makedinski ora ipesni pridruùvani od orke-starot na restoranot. Penzi-onerite kako i sekoga{ beaneumorni vo igraweto i pee-weto. Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Neguvawe na dolgogodi{natasorabotka i prijatelstvo

ZP Kriva Palanka so ogledna toa {to broi okolu

3.100 penzioneri na nivo nadvete op{tini Kriva Palan-ka i Rankovci sepak beleìaktivnosti i postignuva re-zultati. Toa be{e i povod daporazgovarame so pretseda-telot na komisijata za sport,kultura i rekreacija, BlagojaNikolovski koj voedno e isekretar na zdruènieto.

Povod da se istaknat aktiv-nostite i uspesite za devet-tomese~jeto be{e i 20 septe-mvri Denot na penzioneritena Makedonija.

Vo razgovorot toj najprvoim go ~estita praznikot napenzionerite od mati~otozdruènie, kako i na site pe-nzioneri ~lenovi na SZPM, apotoa re~e:

- Pri donesuvawe na fina-nsiskiot plan na zdruènie-to se vode{e smetka za siteaktivnostite vo tekot na na-rednata godina vo pogled nafinansiskite sredstva. Dol-`nost na zdruènieto e da se

griì za zdravjeto na penzi-onerite preku edukativnipredavawa od oblasta na zd-ravstvoto, no i za sodrìna-ta i kvalitetot na nivniotcelokupen ìvot. Vo oblastana sportskite igri na{etozdruènie u~estvuva na re-gionalnite igri sekoja godi-na. Ovaa godina doma}in be-{e ZP Kratovo, kade {to ze-mavme u~estvo i nie kako zd-ruènie. Osvoivme prvo me-sto vo salonskata discipli-na domino - èni i vo disci-plinata {utirawe na maligol~iwa - maì, zaradi {tose plasiravme da odime naRepubli~kata penzionerskaolimpijada koja se odrà voRadovi{ vo po~etokot na se-ptemvri. Na nea penzioner-kata Quba Angelovska zemavtoro mesto i se zakiti sosrebren medal vo discipli-nata domino, dodeka ekipata

na maì vo disciplinata fr-lawe na ko{ se plasira napettoto mesto. Na Republi~-kata sportska olimpijada,kako i na regionalnite spor-tski igri kako sudii zemaau~estvo Todor Milenkovski -sudija vo disciplinata {ah iDragan \or|ievski vo discip-linite frlawe na ko{ i {u-tirawe na mali gol~iwa. Nona{eto zdruènie e edinst-veno koe gi neguva me|uop{-tinskite sportski natpre-vari pome|u zdruènijata napenzioneri od Kratovo, Pro-bi{tip i Sveti Nikole. Tukamoàm da se pofalam dekana{eto zdruènie kotira sonajmnogu osvoeni poeni.

Na poleto na kulturatau~estvo zedovme vo regiona-lnata revija na pesni, muzikai igri, a uspeavme da se pla-sirame i da u~estvuvame naRepubli~kata penzionerskarevija na pesni, muzika i igrikoja {to se odrà vo juni me-sec vo Skopje. Na{eto trio"Raspeani babi# u~estvuva{evo Ka~arevo i Jabuka kaj Pa-n~evo, Republika Srbija popovod nacionalniot praznikIlinden pred makedonskiteiselenici.

Podràvme od pe~at da iz-leze knigata "Trepeti od ì-votot# od avtorkata i na{apenzionerka Blagorotka Stoj-~evska, koja voedno be{e pro-movirana vo presret na Denotna penzionerite vo LU Gra-dski muzej - Kriva Palanka.

U~estvuvavme i na sobiri,manifestacii i drugo poddr-àni od SZPM.

B.S.

ZP Kriva Palanka

Realizirani aktivnostite i ostvareni uspesi osobeno vo sportot

ZABAVAPENZIONER plus 123 oktomvri 2018 15

Grupa planinari stignale na planina i se sretnale so eden ov~ar.- Ov~aru, kako pobrzo da stigneme do vrvot?- E pa, da go odvrzam ku~evo?!

* * *Zo{to svirat avtomobilite na svadba? - Tato, zo{to ovie avtomobili tolku mnogu svirat?- Svadba sine, svadba...- Pa neli sirenite na avtomobilite sluàt za da predupredat za

nekoja opasnost?- E da, de!

* * *Mito - Zo{to te zatvorija? - Poradi mito. - A kako te oslobodija? - So mito!

* * *Mlad akter ja dobil prvata uloga i mu se javuva na svojot tatko:- Tato, dobiv uloga, }e igram soprug, 25 godini vo brak! Tatkoto:- Ne e lo{o kako za po~etok. Sledniot pat moèbi }e ti dadat i

uloga so zboruvawe!* * *

Vleguva Mujo vo kafeana i nara~uva kafe.- Dobro, kakvo kafe sakate? Tursko ili francusko?Se duma Mujo, da ne krie pra{aweto nekoja politi~ka provokaci-

ja, pa veli:- êkaj, si mislam poarno da zemam ~aj.- A kakov ~aj sakate? Ruski ili angliski?- Znae{ {to? Daj donesi mi ~a{a voda!

* * *Se sretnuvaat dvajca policajci:- Kolega, ima{ nov ~asovnik!- Da, Roleks, zlaten!- Da ne e nagrada?- Da, taka ne{to.- Sigurno si fatil opasen kriminalec?- Ne, go pu{tiv, pa mi go dade...

* * *- Vo xebot sekoga{ ostavam bele{ka so adresa, za da moàt da me

odnesat doma koga }e se napijam.- I {to pi{uva tamu?- Venecija, plo{tad "Sveti Marko#...- No, ti ìvee{ vo Skopje!- @iveam vo Skopje, no edna{ sepak me odnesoa vo Venecija!

* * *Skràvec vleguva vo kafana i mu prio|a na eden ~ovek.- i li si onoj {to go izvle~e sin mi od reka i go spasi od davewe?- Jas sum! - veli ~ovekot, o~ekuvaj}i nagrada.A skràvecot go pra{uva:- Pa kade mu e kapata?!

* * *Vlijatelen biznismen saka da mu podari avtomobil na politi~ar.- Znaete deka ne moàm da go primam, toa e potkup! - protestira

politi~arot.- Toga{, }e vi ja prodadam za trieset evra - predlaga biznis-

menot.- Vo toj slu~aj, }e kupam dve! - rekol politi~arot.

Pticite se sobrale zada si odberat poglavar.Paunot po~nal da se {e-puri me|u niv, sakaj}i po-radi svojata ubavina naperduvite negoda go izberat zapoglavar. "Po-pusto taka setrudi{ i per-~i{, re~e ~av-kata. Zo{to nise nam tvoiteperduvi koga }epo~neme so ore-lot da vojuva-me? Najmudriot,najhrabriot inajsilniot tre-

ba da se izbere za vlade-tel, a toa e orelo#. Taka istorija.

Basnata u~i kakvi vla-deteli treba da se imaat.

Paunot i ~avkata

Na lu|eto im trebaat duri 66 denovi da formiraat iusvojat nova navika. Koga ne moète da se setite na nekoi fakti, najdobro e da

gi zatvorite o~ite. Polesno }e vi odi. Mozokot i èludnikot se tesno povrzani i zatoa nekoi

emocii, osobeno stresot, vlijaat vrz èludnikot. Mo`nosta da razmisluvate za na~inot na koj mislite e

znak na vi{a inteligencija. Sekoj ~ovek ima tri karakteristiki: onaa {to ja

pokaùva, onaa {to ja poseduva i onaa za koja smeta deka japoseduva. Me~tatelite imaat pove}e soni{ta i pogolema e verojat-

nosta deka }e se se}avaat na niv. Najva`niot izvor na sre}a za decata se semejstvoto i

bliskite prijateli. Sporeduvaj}i gi setilata, setiloto za miris e najmnogu

povrzano so se}avawata. Najefikasniot na~in ne{to da se zapomni e da se napravi

10-minutna pauza na sekoi 30 - 50 minuti u~ewe. Blagodarnite lu|e naj~esto se sre}ni lu|e. Poznavaweto na dva jazici moè da ja odloì pojavata na

Alchajmerovata bolest. Lu|eto imaat tendencija za sozdavawe na bliski emo-

cionalni vrski so lica so koi peat zaedno. Vqubenite se odnesuvaat sli~no kako lu|eto koi stradaat

od mentalni zaboluvawa. Nedostigot na son go zgolemuva rizikot za pojava na

depresija. Pet nej~esti no}ni ko{mari se pa|aweto, progonuvaweto,

~uvstvoto na zarobenost, docneweto i smrt na bliska li~nost. Amerikanskite nau~nici na{le primeroci od musliman-

skata umetnost koja datira od petnaesettiot vek, a vo koja segleda koristeweto na kvazikristalnata geometrija. Vo nekoi{emi dizajnerite upotrebuvale matemati~ki re{enija pet-stotini godini pred toa da go postignat u~enite lu|e od zapa-dnata civilizacija. Toa ukaùva na intuitivno razbirawe nakompleksnite matemati~ki formuli, iako umetnikot najvero-jatno ne ja znael teorijata za sozdavawe na formite {to gikoristel za ukrasuvawe. Neverojatno e toa {to tie pravele{ari kade {to se po~ituvaat mnogu sofisticirani matemati-~ki pravila, koi se otkrieni i dokaàni vo poslednite tri-esetina godini od dvaesettiot vek.

Vo muslimanskata umetnost dominiraat i se me{aat kali-grafija, geometrija i cve}iwa, bidej}i islamskata religijazabranuva slikawe na ~ove~ki oblici i likovi.

ZANIMLIVOSTI

Dime

KRSTOZBOR

M.T.

Re{enie: (Svetite) Kiril i Metodij, ara, Aqaska, Srem, king, rid, Lino, akar, nar, samit, mr, stado, i, U, Kipar,an, okapi, rot, Atai, A`la, SMS, okov, obland, vist, Vardar, alt, Hristo.

Horizontalno: 16. Grad vo Republika Makedonija vo koj (istovremeno i vo Kumanovo) zapo~na narodnoto vostaniena 11.10.1941 godina; 17. Kratenka za Narodnoosloboditelnata borba; 18. Gr~koto ime za Kuku{; 19. Ostatok; 20.Najgoem Praznik vo Republika Makedonija; 21. Postewe; 22. Edinica za elektri~na energija; 23. Grad vo Sirija; 24.Melodija (mn.); 25. Li~na zamenka; 26. [panski poet, Federiko Garsija (1898-1936); 27. Bukva od abecedata; 28. Ala,lamja; 29. Hemiski znak za azot; 30. Avtoznak za Romanija; 31. Rusko ènsko ime; 32. Istorisko mesto vo Mala Azija;33. Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija (krat.); 35. Japonski ostrov; 36. Tancov~ekor (angl.); 37. Muslimansko ènsko im; 38. Izumrena golema ptica od Nov Zeland; 39. @ensko ime; 40. Esteti~ar;41. Rastewe; 42. Eden zanaet~ija; 43. Telefonski povik; 44. Ime na poveke kralevi na Anti~ka Makedonija.

Vertikalno: 1. Prvopladiran; 2. [panski fudbalski klub od Madrid; 3. Nauka za minatoto; 4. Razli~ni soglas-ki; 5. Avtoznak za [panija; 6. Polustolb; 7. Zaliv na Kuba; 8. Toj (srp.); 9. Kratenka za British Dental Association; 10.Vrabotena vo kniàrnica; 11. Svrznik; 12. Kratena za Long play; 13. Mesto kaj Uìce; 14. Imeto na hrvatskiot pisa-tel i preveduva~ Velikanovi} (1869-1940); 15. Dom; 17. Avtoznak za Leskovac; 18. Dolg vremenski period; 20. So-pernikot Polifem vo qubovta kon nimfata Galatea; 21. Kratenka za Industrial Designers Society of America; 23. Hemi-ski znak za radium; 24. Muzi~ka nota; 25. Bukva od abecedata; 26. Geometriski lik; 27. Starorimska bakarna para;28. Japonski politi~ar i dràvnik, Eisaku (1901-1975); 29. Gradeèn objekt koj svrzuva dva brega; 31. Starorimskifilozof i poet, Lukrecie (96-55 pred n.e.); 32. Staroegipetsko boèstvo; 33. Soglaska i samoglaska; 34. Albanskatelegrafska agencija (krat.); 36. Ku~e{ki govor; 37. Bukva od abecedata; 38. Avtoznak za Rieka; 40. Prvata bukva;41. Znak za metar.

Lik i sostav: Georgi Haxi-Vaskov

Humor

M.T.

VIDICI PENZIONER plus 123 oktomvri 201816

Stru{kiot Crven krst im posvetidol`no vnimanie na starite lica

odbeleùvaj}i go so aktivnosti Me|u-narodniot den za grià na stari lica1 oktomvri. Op{tinskata organizacijaima{e sredba so pretstavnici na ZPStruga, pretsedatelot na zdruènietoMilorad Trposki i pretsedatelkatana Aktivot na penzionerki ElisavetaLazareska. Po toj povod, spored sek-retarot na Crveniot krst na Struga,Adurime Dauti, volonteri na Crve-niot krst, so 40 ~lenovi od zdruèni-eto razgovaraa za pravata na staritelica, i griàta kon niv od strana nainstituciite. Potoa, medicinski timna Crveniot krst im proveruva{e {e-}er vo krvta na prisutnite, a vo ram-kite na aktivnostite bea dodelenideset humanitarni paketi so hrana i

obleka na stari iznemo{teni i osame-ni lica. Merewe na {e}er i pritisokima{e i vo seloto Podgorci. Na sred-bata pretsedatelkata na Aktivot sezablagodari i istakna deka ovaa god-ina aktivot odbeleùva 33 godini odpostoeweto i dodade deka ovaa sred-ba e tradicionalna bidej}i ovaa godi-na se odrùva po petti pat.

S. Kukune{oski

ZP Struga

Odbeleàn 1 oktomvriMe|unarodniot den za grià nastari lica

Na Svetskiot den na slepite lica,15 oktomvri, vo Domot za slepi

vo naselbata Kisela Voda, se odràprigodna sve~enost, vo sorabotka soop{tinite Kisela Voda i Gazi Baba ifakultetot za zemjodelie i {umars-tvo, vklu~uvaj}i go i denot na zdravahrana. Na manifestacijata u~estvu-vaa so svoi proizvodi penzionerkite

od razgranokot na penzioneri Cve-tan Dimov i Dra~evo, pri ZP KiselaVoda. Manifestacijata ima{e huma-nitaren karakter. Site napraveniproizvodi, kako {to se, piti, poga~ii blago, bea so vkus na jabolko i tik-va, gostite moèa da gi vkusat. Do-ma}inite bea del od ovaa manifes-tacija i vo muzi~ka programa.

Gostite gi pozdravi i im posakadobredojde, Goran~o Jakimov, dire-ktor na domot, koj me|u drugoto re~e:

- Deneska go odbeleùva „Svets-kiot den na beliot stap# koj od ON epriznat kako simbol na slepite li-ca, za{to im ovozmoùva pogolemamobilnost i u~estvo vo zaednicata.Nie ne postoime samo na ovoj 15 Ok-

tomvri, tuka sme postoja-no, sekoj den, - re~e Jaki-mov.

- Gradona~alnikot naop{tina Kisela Voda, n¢vklu~i kako humanitarnozdruènie da im pomogne-me vo manifestacijata.Kolku {to moèvme, i {toimame nau~eno od na{itemajki i babi, so sopstvenirace napravivme proizvo-di, za da ja dokaème na-{ata humanost, no i da im

dademe do znaewe na mladite i id-nite penzioneri, kolkavo zna~eweima humanosta, - ni re~e HristinaMisovska, pretsedatel na Aktivotna penzionerki pri ZP Kisela Voda.

Na krajot, gostite zasadija drvca,vo dvorot na domot za slepi lica zada bide poubav i poureden.

Vasil Pa~emski

ZP Kisela Voda

Humanosta na delo na Denot na slepi lica

Vo preubav esenski den, na 10 okto-mvri 2018 godina se odrà mul-

tietni~ka sredba na penzioneri voLipkovo. Vo prisustvo na stotina pen-zioneri od Kumanovo, Lojane, Slup~a-ne, Lipkovo, Matej~e i Lopate se odr-à prigodna sve~enost vo restoranot„Panorama# na bregot na Lipkovskatabrana.

Prigodnata sve~enost na sredbata jaotvori Nazim Destani, pretsedatelotna ogranokot od Lipkovo. So prigodno

izlagawe na prisutnite im se obrati iSpirko Nikolovski, pretsedatel naZP Kumanovo, koj so zadovolstvo pot-seti deka vo Zdruènieto ~lenuvaatnad 15.000 penzioneri od Lipkovo, Ku-manovo i Staro Nagori~ane i me|udru-goto re~e:

- Vo Zdruènieto ~lenuvaat pripa-dnici od site etnikumi, pri {to pose-bno doa|a do izraz zaedni{tvoto i so-ìvotot na penzionerite, {to ovozmo-ùva da se ostvaruvaat pove}e zna-~ajni proekti i programi od interes na

site penzioneri. Na ovaa ~etvrta sre-dba, vovedena e novina na sredbata dau~estvuvaat i u~enici od COU „Ditu-rija# od Lipkovo. Sredbata ima{e in-kluziven karakter, so izvedba na zae-dni~ka kulturno-umetni~ka programa.Mandolinskiot orkestar na U~ili{-teto izvede nekolku popularni kom-pozicii pod vodstvo na profesor pomuzika.

Prijatnoto muzi~ko-zabavno raspo-loènie go dopolnija vokalnite is-

polniteli na narodnipesni na KUD „\okoSimonovski#. Vo ovojraspean blok u~est-vuvaa: Kalina Bo{ko-vska so pesnata „Jaizlezi stara majko# i„Stani mome da zaig-ram#, Slobodanka Di-mkovska so „Tvojte o~iLeno mori# i „Ah kadee moeto libe# i Vla-danka Popovska so„Site devoj~iwa# i

„Po drum odam maj~e#. Solo izvedbitegi pridrùva{e orkestarot vo sostav:Kosta ]ose, Stojan Trajkovski, DragiStoilkovski i Marjan Bo{kovski.

Ubavoto son~evo vreme penzioneri-te go iskoristija i za poseta i razgle-duvawe na dvete ve{ta~ki akumula-cioni brani: Lipkovo i Gla`wa i niv-nata okolina. Sredbata zavr{i so za-edni~ki ru~ek, so drugaruvawe so pes-ni i ora. Na krajot site posakaa da imavakvi sredbi i vo idnina.

S.N.

ZP Kumanovo

Prijatna sredba vo Lipkovo

Golemiot makedonski praznik navooruènoto vostanie na make-

donskiot narod od pred 77 godinitradicionalno i godinava be{e od-beleàn vo gradot prvoborec i heroj- Prilep. Vo organizacija na prile-pskoto penzionersko zdruènie vorestoranot „Lipa# se druèa so pes-na i oro penzionerki i penzioneriod okolu 25 zdruènija od Makedo-nija, ~lenki na SZPM.

Najprvo pretsedatelot na zdruè-nieto doma}in, Slavko Trajkoskigi pozdravi prisutnite gosti i im go~estita golemiot praznik posakuva-j}i im u{te mnogu godini vaka sobra-ni da go slavat. Toj vo pozdravniotgovor gi potseti na zna~eweto na 11Oktomvri, na toa deka Prilep imagolem pridones za nastanite svrza-ni okolu ovoj den. Toj im posaka zd-ravje, sre}en i dolg ìvot i ubav iprijaten prestoj vo Prilep na penzi-

onerkite i penzionerite od Bitola,Resen, Struga, Demir Hisar, Kumano-

vo, Tetovo, Kavadarci, Ko~ani idrugi gradovi. Na pretsedatelkitena Aktivite na penzionerki na gos-tinskite zdruènija im podari sk-romni podaroci.

Vo razgovorot so del od prisut-nite eve {to ni rekoa:

- Vtorpat doa|am vo Prilep zaovoj den. mi se dopa|a druèweto sokolegite i poznanstvata od drugitegradovi, - ni re~e Ivan Ran~i} od

ZIP Kavadarci. I, Risto Ri-steski zaedno so negoviotprijatel Vuka{in Arizan-koski od ZP Tetovo bea za-dovolni od ovaa sredba izabeleàa deka organizaci-jata e na nivo, a posebno Ri-sto ni kaà deka Prilep seizmenil i dosta se izgradil.Ne e Prilep ona {to jas goznam od porano ni re~e, Ri-steski. K.R.

Od 22 do 24 septemvri 2018 godina, vo seloto [i{ko-vci vo neposredna blizina na gradot ]ustendil, R

Bugarija, se odrà 8-ot me|unaroden festival „Balkan-ska ~erga# na koj nastapija 48 kulturno-umetni~ki dru-{tva, peja~ki i folklorni ansambli od Srbija, Makedo-nija i od Bugarija. Vo tridnevnoto druèwe na festi-valot u~esnicite moèa da prosledat pove}e sodrìni.Prviot den, 22 septemvri, im be{e posveten na izlo`-bite i folklorot. Bea otvoreni pove}e vidovi izlo`bi,no najgolemo vnimanie privle~e prezentiraweto ~ergiod regionite od kade {to doa|aa u~esnicite. Tuka bea ilikovnata izlo`ba na likovni umetnici i amateri, po-toa na stari zanaeti na koja bea prikaàni predmeti{to se upotrebuvaat vo doma}instvata, i izlo`bata naselsko-stopanskite proizvodi. Vo izlo`beniot del ne-izostaveni bea i srpskite i bugarskite specijaliteti naskara. Popladnevnite ~asovi bea rezervirani za nasta-pite na kulturno-umetni~kite dru{tva, peja~kite grupii folklornite ansambli.

Vtoriot den pokraj nastapite na folklornite dru{-tva od Srbija i Bugarija, akcent be{e staven na izrabo-tkata na proizvodi od testo kako {to se zelnicite, ba-nicite, potoa bodenici, tiganici, razni poga~i i sli~no.

Na tretiot den pokraj folklornite nastapi moèa dase prosledat i natprevari vo stari selski sportovi.Tuka bea bore~kite ve{tini za profesionalci i amate-ri, tegnewe jaè, frlawe kamen od ramo i drugo.

^lenovite na KUD „Veseli penzioneri# pri ZP Probi-{tip, bea planirani za prviot den vo delot na folklo-rot. Po pristignuvaweto dru{tvoto be{e pre~ekano odkmetot na seloto i direktorot na festivalot BorislavKrumov, a na{ata delegacija ja pretstavuva{e RistePetkov od Op{tina Probi{tip, bidej}i dru{tvoto patu-va{e vo organizacija na Op{tinata.

KUD „Veseli penzioneri# od Probi{tip na ovoj festi-val u~estvuva po vtorpat. Minatata godina bea del odpove}e programi, kako {to se prikaùvawe na ènskirakotvorbi, specijaliteti od testo so na{iot pro~uenzelnik, a se suka{e i na samoto mesto. Godinava se vk-

lu~i samo vo delot na kulturnite nastapi kade {to sepretstavi so kola`na programa. Vo 20-minutniot nastaptie prikaàa star makedonski obi~aj, potoa se ispeaja inekolku izvorni pesni me|u koi dominira{e vikoi~kotopeewe, a ne izostanaa i makedonskite ora. Tie so svojotnastap go svrtea vnimanieto na doma}inite i gostitekoi ~estopati peeja zaedno so nas. êstitki stignuvaa odsite {to ja sledea programata, najnapred za raznolikos-ta i koloritot na na{ite nosii, a potoa i za mo{neuspe{niot nastap.

Inaku, ovoj festival ima revijalen karakter, a celtamu e za~uvuvawe na kulturnite vrednosti, druèweto igradeweto na novi prijtelstva. S¢ na s¢ edno ubavo inezaboravno doìvuvawe. M. Zdravkovska

Me|u 53 zdruènija na penzioneri~lenki na SZPM ima i pogolemi

i pomali i poaktivni i pomalku ak-tivni zdruènija. Nivnite aktivno-sti se definirani od nivnite mate-rijalni mo`nosti, no i od angaìra-

weto na rakovodstvoto i na sekojpoedinec.

ZP Strumica e zdruènie so okolu10.000 ~lenovi penzioneri i so ak-tivnosti koi moàt da im bidatprimer na pove}e zdruènija. Zdru-ènieto ima oformeno 17 klubovivo koi penzionerite se druàt, sezabavuvaat i go pominuvaat slobod-noto vreme. Site se kompletno re-novirani, kako i restoranot, salataza sostanoci, kancelariskiot pros-tor i drugo i seto toa so sopstvenisredstva na zdruènieto kako re-

zultat na doma}inskoto rabotewe. Iako se dadeni sredstva za ovaa

namena, ne se zapostaveni i drugiteaktivnosti. ^lenovite na zdruè-nieto imaa eden od pozabeleìtel-nite nastapi na Regionalnata i na

Republi~kata revija na pesni, muzi-ka i igri. Isto taka, prisutni se ire~isi na site druèwa koi gi orga-niziraat drugi zdruènija so koi ZPsorabotuva. Godinava eden broj napenzioneri be{e na osum dnevno le-tuvawe vo Grcija so minimalna li~-na participacija od samo 4 800 de-nari. Isto taka, se organiziraat igolem broj na ekskurzii vo zemjata ivo stranstvo na koi penzionerite sedruàt, se zabavuvaat, se relaksi-raat i si gi razubavuvaat penzio-nerskite denovi.

No e zapostavena i humanitarnatakomponenta kako edna od pozna~aj-nite aktivnosti. Edinstveno {tomoè da mu se zabeleì na zdruè-nieto e toa {to treba da bide poak-tivno i pouspe{no na sportski plani toa na dràvno nivo, bidej}i nalokalno i regionalno ima rezulta-ti. Ovaa godina ZP Strumica be{euspe{en doma}in na 23 regionalni

penzionerski sportskinatprevari. Isto taka,informiraweto vo me-diumite treba da se po-dobri iako na lokalnonivo odli~no i transpa-rentno funkcionira i~lenovite se zapoznae-ni so s¢ {to se slu~uva ivo zdruènieto i vo So-juzot.

Vo momentov glavnapreokupacija na zdruè-nieto mu e renovirawena 10 stanovi vo posto-

e~kata zgrada i izgradba na 30 noviednosobni stanovi za penzioneri sopomali primawa, za koi ima goleminteres i potreba. Ovoj proekt ne erealiziran od objektivni pri~ini,no finansiski sredstva seobezbedeni.

Rezultatite na ova zdruènie sedolàt na site i na rakovodstvoto,osobeno na pretsedatelkata Dan~eDaskalovska, koja sekoga{ e aktiv-na, konstruktivna i realna vo sitenejzini aktivnosti i diskusii nasite nivoi. K. Andonova

ZP Strumica

Zdruènie za primer

ZP Probi{tip

KUD „Veseli penzioneri# na festivalot„Balkanska ~erga# vo Bugarija

ZP Prilep

Za praznikot - tradicionalno vo Prilep

PENZIONER + br. 123szpm.org.mk/vesnik/123.pdf2 AKTUELNOSTI PENZIONER plus 123 oktomvri 2018 Povod: -...

Documents

Transcript of PENZIONER + br. 123szpm.org.mk/vesnik/123.pdf2 AKTUELNOSTI PENZIONER plus 123 oktomvri 2018 Povod: -...