PREIENA RAZLIICA POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE PDEU

6655/1/08 REV 1

SL

17

PREAMBULA NJEGOVO VELIANSTVO KRALJ BELGIJCEV, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMIJE, PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE, PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE, NJENA KRALJEVA VISOKOST VELIKA VOJVODINJA LUKSEMBURKA, NJENO VELIANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE1 ODLOENI, da poloijo temelje vse tesneji zvezi med narodi Evrope, TRDNO ODLOENI, da s skupnim delovanjem odstranijo pregrade, ki razdvajajo Evropo, in tako zagotovijo svojim dravam gospodarski in socialni napredek, POTRJUJEJO, da je temeljni cilj njihovega prizadevanja nenehno izboljevanje ivljenjskih razmer in delovnih pogojev njihovih narodov, V SPOZNANJU, da je za odstranjevanje sedanjih ovir nujno usklajeno delovanje, ki bo zagotovilo stalen napredek, uravnoteeno trgovino in poteno konkurenco, V ELJI okrepiti enotnost svojih gospodarstev in zagotoviti njihov usklajeni razvoj ob zmanjevanju sedanjih razlik med posameznimi regijami in zaostalosti regij z omejenimi monostmi, Z ELJO, da bi s skupno trgovinsko politiko pripomogli k postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini, Z NAMENOM potrditi solidarnost, ki povezuje Evropo s ezmorskimi dravami, in z eljo zagotoviti dvig njihove blaginje v skladu z naeli Ustanovne listine Zdruenih narodov, TRDNO ODLOENI, da z zdruitvijo svojih virov ohranijo in utrdijo mir in svobodo, pozivajo druge narode Evrope z enakimi ideali, da se jim v teh prizadevanjih pridruijo, ODLOENI ustvarjati monosti za pridobivanje im vije ravni znanja svojih narodov s irokim dostopom do izobraevanja in z njegovim stalnim posodabljanjem, SO v ta namen IMENOVALI:

(seznam pooblaencev ni ponovno natisnjen)

KI so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki dogovorili o naslednjem:

1

Od takrat so postale lanice Evropske unije Republika Bolgarija, eka republika, Kraljevina Danska, Republika Estonija, Helenska republika, Kraljevina panija, Irska, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madarska, Republika Malta, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaka republika, Republika Finska, Kraljevina vedska ter Zdrueno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

6655/1/08 REV 1

SL

18

PRVI DEL NAELA len 1 1. Ta pogodba ureja delovanje Unije in doloa podroja, razmejitev in nain izvajanja njenih pristojnosti. 2. Ta pogodba in Pogodba o Evropski uniji sta temeljni Pogodbi Unije. Za ti pogodbi, ki imata enako pravno veljavnost, se uporablja poimenovanje "Pogodbi". NASLOV I VRSTE IN PODROJA PRISTOJNOSTI UNIJE len 2 1. e ima Unija po Pogodbah na doloenem podroju izkljuno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoe akte; drave lanice lahko tako ukrepajo same le, e jih Unija za to pooblasti, ali za izvajanje aktov Unije. 2. e ima Unija po Pogodbah na doloenem podroju deljeno pristojnost z dravami lanicami, lahko Unija in drave lanice na tem podroju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoe akte. Drave lanice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Drave lanice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odloila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati. 3. Drave lanice usklajujejo svoje ekonomske politike in politike zaposlovanja v okviru ureditev iz te pogodbe, za opredelitev katerih je pristojna Unija. 4. Unija je v skladu z dolobami Pogodbe o Evropski uniji pristojna za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, vkljuno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politik. 5. Unija je na nekaterih podrojih in pod pogoji, doloenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov drav lanic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost drav lanic na teh podrojih. Pravno zavezujoi akti Unije, sprejeti na podlagi dolob iz Pogodb, ki se nanaajo na ta podroja, ne smejo vkljuevati usklajevanja zakonov in drugih predpisov drav lanic. 6. Obseg in naini izvajanja pristojnosti Unije so doloeni z ustreznimi dolobami za vsako podroje iz Pogodb. len 3 1. a) b) c) d) e) 2. Unija ima izkljuno pristojnost na naslednjih podrojih: carinska unija, doloitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga, monetarna politika drav lanic, katerih valuta je euro, ohranjanje morskih biolokih virov v okviru skupne ribike politike, skupna trgovinska politika. Unija ima tudi izkljuno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta 19

6655/1/08 REV 1

SL

sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoi izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo podroje uporabe. len 4 1. Unija si deli pristojnost z dravami lanicami, e ji Pogodbi dodeljujeta pristojnost, ki se ne nanaa na podroja iz lenov 3 in 6. 2. Deljena pristojnost med Unijo in dravami lanicami velja za naslednja glavna podroja: a) notranji trg, b) socialno politiko glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi, c) ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, d) kmetijstvo in ribitvo, razen ohranjanja morskih biolokih virov, e) okolje, f) varstvo potronikov, g) promet, h) vseevropska omreja, i) energijo, j) obmoje svobode, varnosti in pravice, k) skupno skrb za varnost na podroju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi. 3. Na podrojih raziskav, tehnolokega razvoja in vesolja ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo drave lanice pri izvajanju njihovih pristojnosti. 4. Na podrojih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoi ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo drave lanice pri izvajanju njihovih pristojnosti. len 5 1. Drave lanice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije. V ta namen Svet sprejema ukrepe, zlasti ire smernice za te politike. Za drave lanice, katerih valuta je euro, se uporabljajo posebne dolobe. 2. Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja politik zaposlovanja drav lanic, zlasti z opredelitvijo smernic za te politike. 3. Unija lahko daje pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik drav lanic. len 6 Unija je pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov drav lanic. Takni ukrepi na evropski ravni se nanaajo na naslednja podroja: a) varovanje in izboljanje lovekovega zdravja, b) industrijo, c) kulturo, d) turizem, e) izobraevanje, poklicno usposabljanje, mladino in port, f) civilno zaito, g) upravno sodelovanje. NASLOV II 6655/1/08 REV 1 20

SL

SPLONE DOLOBE len 7 Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upotevanju vseh svojih ciljev in v skladu z naelom prenosa pristojnosti. len 8 (prejnji len 2(3) PES)1 V vseh svojih dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med mokimi in enskami. len 9 Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upoteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaite, bojem proti socialni izkljuenosti in visoko stopnjo izobraevanja in usposabljanja ter varovanjem lovekovega zdravja. len 10 Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti si Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali preprianja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. len 11 (prejnji len 6 PES) Zahteve varstva okolja je treba vkljuevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije , zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. len 12 (prejnji len 153(2) PES) Pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti Unije se upotevajo zahteve varstva potronikov. len 13 Pri oblikovanju in izvajanju politik Skupnosti na podroju kmetijstva, ribitva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnolokega razvoja ter vesolja Skupnost in drave lanice v celoti upotevajo zahteve po dobrem poutju ivali kot uteih bitij, pri emer spotujejo zakonodajne ali upravne dolobe in ustaljene obiaje drav lanic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediine.

len 14 (prejnji len 16 PES)1

S Sklicevanje je indikativnega pomena. Za ve informacij, glej preglednice pretevilenja za staro in novo tevilenje lenov Pogodb.

6655/1/08 REV 1

SL

21

Brez poseganja v len 3a Pogodbe o Evropski uniji in lene 93, 106 in 107 te pogodbe ter ob upotevanju poloaja, ki ga imajo slube splonega gospodarskega pomena v okviru skupnih vrednot Unije, pa tudi njihove vloge pri pospeevanju socialne in teritorialne kohezije, skrbijo Unija in drave lanice v mejah svojih pristojnosti na podroju uporabe Pogodb za to, da takne slube delujejo na podlagi nael in pogojev, zlasti ekonomskih in finannih, ki jim omogoajo izpolnjevanje njihovih nalog. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita ta naela in pogoje brez poseganja v pristojnosti drav lanic, da v skladu s Pogodbama zagotavljajo in financirajo take slube ter naroajo njihove storitve. len 15 (prejnji len 255 PES) 1. Institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne drube, pri svojem delu kar najbolj upotevajo naelo javnosti delovanja. 2. Evropski parlament zaseda javno, prav tako tudi Svet, ko razpravlja in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. 3. Vsi dravljani Unije in vse fizine ali pravne osebe s prebivaliem ali statutarnim sedeem v eni od drav lanic imajo pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta ob upotevanju nael in pogojev, ki naj se doloijo v skladu s tem odstavkom . Splona naela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za to pravico dostopa do dokumentov, doloita Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku z uredbami . Vsaka institucija, organ, urad ali agencija zagotavlja preglednost svojega dela in v svojem poslovniku predpie posebne dolobe glede dostopa do njenih dokumentov v skladu z uredbami iz drugega pododstavka. Sodie Evropske unije, Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka upotevajo ta odstavek le pri izvajanju svojih upravnih nalog. Evropski parlament in Svet zagotovita javni dostop do dokumentov, ki se nanaajo na zakonodajne postopke v skladu s pogoji, doloenimi v uredbi iz drugega pododstavka. len 16 (prejnji len 286 PES) 1. Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanaajo nanj.

6655/1/08 REV 1

SL

22

2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku doloata pravila o varstvu fizinih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter drav lanic v okviru dejavnosti s podroja uporabe prava Unije, in o prostem pretoku takih podatkov. Upotevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi. Pravila, sprejeta na podlagi tega lena, ne posegajo v posebna pravila iz lena 39 Pogodbe o Evropski uniji. len 17 1. Unija spotuje status, ki ga cerkve in verska zdruenja ali skupnosti uivajo v dravah lanicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj. 2. Enako Unija spotuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu. 3. Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdruje odprt, pregleden in reden dialog. DRUGI DEL NEDISKRIMINACIJA IN DRAVLJANSTVO UNIJE len 18 (prejnji len 12 PES) Kjer se uporabljata Pogodbi in ne da bi to vplivalo na njune posebne dolobe, je prepovedana vsakrna diskriminacija glede na dravljanstvo. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta predpise, s katerimi prepovesta takno diskriminacijo. len 19 (prejnji len 13 PES) 1. Brez poseganja v druge dolobe Pogodb in v mejah pristojnosti Unije po Pogodbah lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali preprianja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 2. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta temeljna naela za spodbujevalne ukrepe Unije, ki so namenjeni podpori delovanja drav lanic, pri emer je izkljueno kakrno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov drav lanic, zato da bi prispevali k doseganju ciljev iz odstavka 1 . len 20 (prejnji len 17 PES) 1. S Pogodbama se uvede dravljanstvo Unije. Dravljani Unije so vse osebe z dravljanstvom ene od drav lanic. Dravljanstvo Unije se doda nacionalnemu dravljanstvu in ga ne nadomea.

6655/1/08 REV 1

SL

23

2. a) b)

Dravljani Unije imajo pravice in dolnosti, doloene v Pogodbah. Med drugim imajo: pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drav lanic; pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na obinskih volitvah v dravi lanici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot dravljani te drave; c) pravico na ozemlju tretje drave, kjer drava lanica, katere dravljani so, nima predstavnitva, do zaite diplomatskih in konzularnih organov katere koli drave lanice pod enakimi pogoji, kakrni veljajo za dravljane te drave; d) pravico naslavljati peticije na Evropski parlament in obrniti se na evropskega varuha lovekovih pravic kot tudi na institucije in posvetovalne organe Unije v katerem koli jeziku Pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku. Te pravice se uresniujejo v skladu s pogoji in omejitvami, opredeljenimi s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi za njuno izvajanje. len 21 (prejnji len 18 PES) 1. Vsak dravljan Unije ima pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drav lanic ob upotevanju omejitev in pogojev, doloenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. 2. e bi se izkazalo, da je zaradi doseganja tega cilja potrebno ukrepanje Unije , Pogodbi pa ne predvidevata potrebnih pooblastil, lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta dolobe za olajanje uresnievanja pravic iz odstavka 1. . 3. Za namene, enake tistim iz odstavka 1, in e v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme ukrepe v zvezi s socialnim varstvom ali socialno zaito. Svet odloa soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. len 22 (prejnji len 19 PES) 1. Vsak dravljan Unije, ki prebiva v dravi lanici, nima pa njenega dravljanstva, ima pravico, da v tej dravi voli in je voljen na obinskih volitvah pod enakimi pogoji kakor dravljani te drave. Ta pravica se uresniuje v skladu s podrobno ureditvijo, ki jo Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme; ta ureditev lahko predvideva odstopanja, kadar so utemeljena s teavami, znailnimi za neko dravo lanico. 2. Brez poseganja v len 223(1) in dolobe, sprejete za njegovo izvajanje, ima vsak dravljan Unije, ki prebiva v neki dravi lanici, nima pa njenega dravljanstva, pravico, da v tej dravi voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament pod enakimi pogoji kakor dravljani te drave. Ta pravica se uresniuje v skladu s podrobno ureditvijo, ki jo Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme; ta ureditev lahko predvideva odstopanja, kadar so utemeljena s teavami, znailnimi za neko dravo lanico. len 23 (prejnji len 20 PES) Vsak dravljan Unije ima na ozemlju tretje drave, v kateri drava lanica, katere dravljan je, nima predstavnitva, pravico do zaite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli drave lanice pod enakimi pogoji, kakrni veljajo za dravljane tiste drave. Drave lanice sprejmejo potrebne predpise in zanejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te zaite. 6655/1/08 REV 1 24

SL

Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme direktive o doloitvi ukrepov za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za laje zagotavljanje te zaite. len 24 (prejnji len 21 PES) Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita postopke in pogoje za vloitev dravljanske pobude v smislu lena 11 Pogodbe o Evropski uniji, vkljuno z najmanjim tevilom drav lanic, iz katerih so ti dravljani. Vsak dravljan Unije ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament v skladu s lenom 227. Vsak dravljan Unije se ima pravico pritoiti pri varuhu lovekovih pravic, imenovanem v skladu s lenom 228. Vsak dravljan Unije ima pravico pisati kateri koli iz tega lena ali lena 13 v enem od jezikov, omenjenih v lenu 55, in prejeti odgovor v istem jeziku. len 25 (prejnji len 22 PES) Komisija poroa o uporabi dolob tega dela Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomskosocialnemu odboru vsaka tri leta. V tem poroilu mora biti upotevan razvoj Unije. Na tej podlagi in brez poseganja v druge dolobe Pogodb lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme dolobe za dopolnitev pravic iz lena 20(2). Te dolobe zanejo veljati, ko jih drave lanice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. TRETJI DEL NOTRANJE POLITIKE IN UKREPI UNIJE NASLOV I NOTRANJI TRG 3 PEU + priblievanje zakonodaje 114-115 PDEU len 26 (prejnji len 14 PES) 1. Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga v skladu z ustreznimi dolobami Pogodb. 2. Notranji trg zajema obmoje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z dolobami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. 3. Svet na predlog Komisije doloi smernice in pogoje, potrebne za zagotavljanje uravnoteenega napredka na vseh zadevnih podrojih. len 27 (prejnji len 15 PES) Komisija pri oblikovanju predlogov za doseganje ciljev iz lena 26 upoteva obseg prizadevanj, ki jih bodo morala nekatera gospodarstva zaradi razlik v razvoju ohranjati za vzpostavitev notranjega trga, in lahko predlaga sprejetje ustreznih dolob. e so te dolobe oblikovane kot odstopanja, morajo biti po svoji naravi zaasne in smejo povzroiti najmanje mone motnje v delovanju notranjega trga. 6655/1/08 REV 1 25

SL

NASLOV IA PROSTI PRETOK BLAGA Blago so pred.ki jim lahko izrazimo vredn.v denarju in so lahko predmet trg.menjaveek v.It. 7/68 len 28 + 207 PDEU (prejnji len 23 PES) 1. Unija vkljuuje carinsko unijo, ki zajema vso blagovno menjavo in med dravami lanicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim uinkom notranji vidik carinske unije, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi dravami zunanji vidik carinske unije; skupna carinska tarifa do tretjih drav od 68; evropski carinski kodeks je carinski zakonik skupnosti; prihodki od carin so lastni dohodki eu razen strokov; cariniki so uslubenci eu 2. Dolobe lena 30 in poglavja 3 tega naslova se uporabljajo za izdelke s poreklom iz drav lanic in za izdelke, ki prihajajo iz tretjih drav in so v dravah lanicah v prostem prometu. len 29 (prejnji len 24 PES) Za izdelke iz tretjih drav velja, da so v prostem prometu v neki dravi lanici, e so bile v tej dravi zanje opravljene uvozne formalnosti in plaane vse predpisane carine ali dajatve z enakim uinkom in e te carine ali dajatve niso bile v celoti ali delno povrnjene. POGLAVJE 1 CARINSKA UNIJA len 30 (prejnji len 25 PES) Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim uinkom (niso dajatve naloene na domae in uvoeno blago ampak plailo za storitve uvoznikom in izvoznikom, dajatve inpekcijskih pregledov ki jih nalaga pravo eu ter davne dajatve) so med dravami lanicami prepovedane. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave prepoved Van gend en Loss 26/62 Carina je vsaka denarna dajatev ne glede na njeno viino, njen namen in nain uporabe ki je enostransko naloena in bremeni blago ob prehodu dravne meje in ki ni carina v ozkem smislu, eprav ni naloena v korist drave in ni diskriminatorna ali protekcionistina in tudi e blago ki ga bremeni ta dajatev ni v konkurenci z nobenim domaim proizvodom ek v.Italija RE Stat.Levy 24/68; diskriminatorni notranji davki 110 PDEU len 31 (prejnji len 26 PES) Carine skupne carinske tarife doloi Svet na predlog Komisije. len 32 (prejnji len 27 PES) Komisija pri izvajanju nalog, ki so ji zaupane v tem poglavju, upoteva: a) potrebo po pospeevanju trgovine med dravami lanicami in tretjimi dravami; b) razvoj pogojev konkurence znotraj Unije , e omogoajo izboljanje konkurenne sposobnosti podjetij; 6655/1/08 REV 1 26

SL

c) d)

potrebe Unije glede preskrbe s surovinami in polizdelki; pri tem Komisija skrbi, da med dravami lanicami ni izkrivljanja pogojev konkurence za konne izdelke; potrebo po tem, da se izogne resnim motnjam v gospodarstvih drav lanic ter da se zagotovi racionalen razvoj proizvodnje in razmah potronje znotraj Unije . POGLAVJE 1A CARINSKO SODELOVANJE len 33 (prejnji len 135 PES)

V okviru podroja uporabe Pogodb sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ukrepe za okrepitev carinskega sodelovanja med dravami lanicami ter med njimi in Komisijo. POGLAVJE 2 NETARIFNA, NEDENARNA OVIRA PREPOVED KOLIINSKIH OMEJITEV MED DRAVAMI LANICAMI len 34 (prejnji len 28 PES) Med d so prepovedane koliinske omejitve (ukrepi ki imajo uinek popolne ali delne prepreitve uvoza ali izvoza blaga ali blaga v tranzitu) pri uvozu in vsi ukrepi z enakim uinkom (prepovedana so vsa pravila o trgovanju d ki utegnejo posredno ali neposredno, dejansko ali potencialno ovirati promet blaga znotraj skupnosti Dassonville formula 8/74) l.34 ima vertikalni neposredni uinek ne pa horizontalnega neposrednega uinka vendar se iroko razlaga pojem drava ki odgovarja posredno. Neposredno, formalno diskriminatroni ukrepi pa so vezani na poreklo blaga (uvozna dovoljenja, inpekcije, obvezno certificiranje, doloanje cen, prednost domaim proizvod., oznaevanje izvora) Posredno, materialno diskriminatorni ukrepi so pravila in praksa ki se pravno nanaa tako na domae kot uvoeno blago a povzroa veje breme za uvoeno blago Lassis de Dijon 120/78 (oblika, velikost, sestava) Naelo medsebojnega priznavanja, uredba 764/2008, proizvod ki je zakonito dan v promet v eni od d ima zagotovljen dostop do trga vseh drugih d. len 35 (prejnji len 29 PES) Koliinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim uinkom so med d prepovedani. Test Groenveld namen ali uinek ukrepa je specifino omejevanje izvoznih tokov. Ukrep ustvarja razlike v obravnavi notranje trgovine v d in njenih izvoznih trgovinskih tokov. Zaradi ukrepa se nacionalni proizvodnji ali notranjemu trgu zadevne drave zagotovijo posebne ugodnosti v kodo proizvodnje ali trgovine iz drugih d. len 36 (prejnji len 30 PES) Dovoljene so omejitve prostega pretoka blaga e gre za sorazmernost (nujnost, ustreznost) in zakonit cilj (formalno in materialno diskriminatorni ukrepi po pravilu razuma Cassis) Dolobe lenov 28 in 29 ne izkljuujejo prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, e so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja 6655/1/08 REV 1 27

SL

in ivljenja ljudi, ivali ali rastlin, varstvom nacionalnih bogastev z umetniko, zgodovinsko ali arheoloko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine formalno diskriminatorni ukrepi. Vendar te prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med dravami lanicami. Da je nain prodaje izvzet iz l.34 mora predmetni ukrep pravno in dejansko enako obravnavati domae prodajalce in uvoznike ter domae in uvoeno blago Keck toka 16. len 37 (prejnji len 31 PES) 1. Drave lanice prilagodijo vse dravne monopole trne narave, s imer zagotovijo, da je odpravljena vsakrna diskriminacija glede pogojev nabave in trenja blaga med dravljani dl. Dolobe tega lena se uporabljajo za vse organe, s katerimi drava lanica pravno ali dejansko, neposredno ali posredno nadzoruje, doloa ali obutno vpliva na uvoz ali izvoz med dravami lanicami. Te dolobe se uporabljajo tudi za monopole, ki jih drava prenese na druge. 2. Drave lanice ne uvajajo novih ukrepov, ki so v nasprotju z naeli iz odstavka 1 ali ki omejujejo podroje uporabe lenov o prepovedi carin in koliinskih omejitev med dravami lanicami. 3. e dravni monopol trne narave vsebuje pravila, ki naj olajajo prodajo kmetijskih proizvodov ali pridobitve kar najboljega izkupika zanje, je treba pri uporabi pravil iz tega lena storiti vse potrebno za zagotovitev enakovrednih zaitnih ukrepov glede zaposlovanja in ivljenjske ravni posameznih proizvajalcev. NASLOV II KMETIJSTVO IN RIBITVO len 38 (prejnji len 32 PES) 1. Unija opredeli in izvaja skupno kmetijsko in ribiko politiko.

Notranji trg se raziri na kmetijstvo, ribitvo in trgovino s kmetijskimi proizvodi. "Kmetijski proizvodi" pomenijo rastlinske, ivinorejske in ribike proizvode ter proizvode prve stopnje predelave teh proizvodov. Sklicevanje na skupno kmetijsko politiko ali na kmetijstvo ter uporaba izraza 'kmetijski' pomeni tudi sklicevanje na ribitvo, ob upotevanju posebnosti tega sektorja. 2. Razen e ni v lenih 39 do 44 doloeno drugae, se za kmetijske proizvode uporabljajo predpisi, ki se nanaajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. 3. Proizvodi, ki so predmet dolob lenov 39 do 44, so nateti v Prilogi I k Pogodbama .

4. Delovanje in razvoj notranjega trga kmetijskih proizvodov mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike.

6655/1/08 REV 1

SL

28

len 39 (prejnji len 33 PES) 1. a) b) c) d) e) 2. a) b) c) Cilji skupne kmetijske politike so: poveati kmetijsko produktivnost s pospeevanjem tehninega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile; s tem zagotoviti primerno ivljenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s poveanjem individualnega zasluka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom; stabilizirati trge; zagotoviti redno preskrbo; zagotoviti, da je preskrba potronikom dostopna po primernih cenah. Pri oblikovanju skupne kmetijske politike in posebnih metod za njeno izvajanje se upoteva: posebna narava kmetijske dejavnosti, ki je posledica socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med razlinimi kmetijskimi regijami; potreba, da se ustrezne prilagoditve izvedejo postopno dejstvo, da je kmetijstvo v dravah lanicah sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom. len 40 (prejnji len 34 PES) 1. Za doseganje ciljev iz lena 39 se vzpostavi skupna ureditev kmetijskih trgov.

Ta ureditev je glede na zadevni proizvod v eni od naslednjih oblik: a) skupna pravila konkurence; b) obvezujoa uskladitev razlinih nacionalnih trnih ureditev; c) evropska trna ureditev. 2. Skupna ureditev, vzpostavljena v skladu z odstavkom 1, lahko vkljuuje vse ukrepe, nujne za doseganje ciljev iz lena 39, zlasti uravnavanje cen, pomoi pri proizvodnji in trenju raznih proizvodov, ukrepe za skladienje in prenos zalog ter skupne mehanizme za stabiliziranje uvoza ali izvoza. Skupna ureditev je omejena na doseganje ciljev, doloenih v lenu 39, in izkljuuje vsakrno diskriminacijo med proizvajalci in potroniki v Uniji . Vsaka skupna cenovna politika temelji na skupnih merilih in enotnih metodah izraunavanja. 3. Za doseganje zastavljenih ciljev skupne ureditve iz odstavka 1 se lahko ustanovi enega ali ve kmetijskih usmerjevalnih in jamstvenih skladov. len 41 (prejnji len 35 PES) Da bi omogoili doseganje ciljev iz lena 39, se lahko v okviru skupne kmetijske politike predvidijo naslednji ukrepi: a) uinkovito usklajevanje prizadevanj na podroju poklicnega usposabljanja, raziskav in razirjanja znanja na podroju kmetijstva; to lahko vkljuuje skupno financiranje projektov ali institucij; b) skupni ukrepi za pospeevanje porabe nekaterih proizvodov.

6655/1/08 REV 1

SL

29

len 42 (prejnji len 36 PES) Dolobe iz poglavja o pravilih konkurence se uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi le v obsegu, ki ga doloita Evropski parlament in Svet v okviru lena 43(2), in v skladu s postopkom, doloenim v istih odstavkih, ob upotevanju ciljev iz lena 39. Svet lahko na predlog Komisije odobri dodelitev pomoi: a) za zaito podjetij, ki so zaradi strukturnih ali naravnih razmer v slabem poloaju; b) v okviru programov gospodarskega razvoja. len 43 (prejnji len 37 PES) 1. Komisija da predloge za oblikovanje in uresnievanje skupne kmetijske politike, vkljuno z nadomestitvijo nacionalnih ureditev z eno od oblik skupne ureditve, predvidene v lenu 40(1), ter za izvajanje ukrepov, podrobno opredeljenih v tem naslovu. Ti predlogi upotevajo soodvisnost kmetijskih vpraanj, obravnavanih v tem naslovu. 2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom doloita skupne ureditve kmetijskih trgov iz lena 40(1) in druge dolobe, potrebne za doseganje ciljev skupne kmetijske in ribike politike. 3. Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o doloitvi cen, prelevmanov, pomoi in koliinskih omejitev ter o doloitvi in dodelitvi ribolovnih monosti. 4. V skladu z odstavkom 2 se nacionalne trne ureditve nadomestijo s skupno ureditvijo iz lena 40(1), e: a) skupna ureditev dravam lanicam, ki nasprotujejo temu ukrepu in imajo lastno ureditev za neko proizvodnjo, ponuja enakovredne zaitne ukrepe glede zaposlovanja in ivljenjske ravni zadevnih proizvajalcev, ob upotevanju sasoma monih prilagoditev in potrebne specializacije; b) taka ureditev v Uniji zagotavlja trne pogoje, ki so podobni tistim na nacionalnem trgu. 5. e se skupna ureditev za nekatere surovine vzpostavi pred obstojem skupne ureditve za ustrezne predelane proizvode, se lahko surovine, ki se uporabljajo za predelane proizvode, namenjene izvozu v tretje drave, uvozijo iz drav zunaj Unije . len 44 (prejnji len 38 PES) Kadar je proizvod v dravi lanici predmet nacionalne trne ureditve ali notranjih predpisov z enakim uinkom, ki vplivajo na konkurenni poloaj podobne proizvodnje v drugi dravi lanici, drave lanice uvedejo izravnalno dajatev na uvoz tega proizvoda iz drave lanice, v kateri obstaja taka ureditev ali taki predpisi, razen e ta drava ne uvede izravnalne dajatve na izvoz. Komisija doloi viino teh dajatev na ravni, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev ravnoteja; odobri lahko tudi druge ukrepe, za katere doloi pogoje in podrobnosti.

6655/1/08 REV 1

SL

30

NASLOV III OSEBNE SVOBOINE PROSTI PRETOK OSEB (stalna integracija, 3.PEU), STORITEV (zaasna integracija), USTANOVITEV PODJETIJ (stalna integracija) IN KAPITALA POGLAVJE 1 DELAVCI len 45 Direktiva 2004/28 formalni pogoji bivanja; direktiva 2003/109; uredba 1612/68; uredba 1215/71 1. V Uniji se zagotovi prosto gibanje delavcev (ekonomsko aktivnih delavci 45 PDEU, samozaposleni 49 in 56 PDEU; ekonomsko neaktivni tudenti, turisti, upokojenci in druinski lani ekonomsko aktivnih) 2. Prosto gibanje vkljuuje odpravo vsakrne diskriminacije na podlagi dravljanstva delavcev drav lanic v zvezi z zaposlitvijo, plailom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji. 3. Ob upotevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico, materialni obseg svoboin: a) sprejeti ponujeno delovno mesto; b) se v ta namen na obmoju drav lanic prosto gibati; c) bivati v dravi lanici zaradi zaposlitve skladno z dolobami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje dravljanov te drave; d) ostati na ozemlju drave lanice po prenehanju zaposlitve v tej dravi pod pogoji, zajetimi v predpisih, ki jih pripravi Komisija. Formalno diskriminatorni ukrepi so upravieni po pogodbi, materialno diskriminatorni ukrepi pa so upravieni na podlagi objektivnih upravienj po sodni praksi neekonomski razlogi. 4. Dolobe tega lena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v dravni upravi.

Vertikalni neposredni uinek Van DUyn 41/74, moen sklic pred nacionalnim sodiem Horizontalni neposredni uinek Bosman C-415/93, prepoved diskriminacije na osnovi dravljanstva Delavec je oseba ki opravlja ekonomsko storitev, je pod nadzorom delodajalca in zato dobi plailo ter iskalec zaposlitve z omejenimi pravicami Druinski lan je zakonec ter potomci do 21.let, izvenzakonski partner, razvezani zakonec, vzdrevani prednik delavca in zakonca, drugi lani skupnega gospodinjstva ki jih vzdruje delavec len 46 (prejnji len 40 PES) Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomskosocialnim odborom izdajata direktive ali pripravita uredbe, v katerih so navedeni potrebni ukrepi za vzpostavitev prostega gibanja delavcev iz lena 45, zlasti: a) zagotovitev tesnega sodelovanja med posameznimi dravnimi zavodi za zaposlovanje; b) odpravljanje tistih upravnih postopkov in praks ter predpisanih rokov za dostop do prostih delovnih mest, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali predhodno sklenjenih sporazumov med dravami lanicami in katerih ohranitev bi ovirala liberalizacijo gibanja delavcev; c) odpravljanje vseh predpisanih rokov in drugih omejitev, predvidenih z nacionalno zakonodajo ali predhodno sklenjenimi sporazumi med d, ki glede svobodne izbire zaposlitve za delavce iz drugih d doloajo drugane pogoje od tistih, ki veljajo za domae delavce; 6655/1/08 REV 1 31

SL

d)

vzpostavitev ustreznih mehanizmov, ki povezujejo ponudbe s pronjami za zaposlitev in olajajo doseganje ravnoteja med ponudbo in povpraevanjem na trgu delovne sile tako, da nista ogroena ivljenjska raven in raven zaposlenosti v posameznih regijah in industrij.vejah. len 47 (prejnji len 41 PES)

V okviru skupnega programa drave lanice spodbujajo izmenjavo mladih delavcev. len 48 (prejnji len 42 PES) Evropski parlament in Svet sprejmeta po rednem zakonodajnem postopku takne ukrepe na podroju socialne varnosti, kakrni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev; v ta namen vzpostavita ureditev, ki zaposlenim in samozaposlenim delavcem migrantom in njihovim vzdrevancem zagotavlja: a) setevanje vseh dob, ki se upotevajo po zakonodajah posameznih drav, za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev ter za izraun viine dajatev; b) izplaevanje dajatev osebam s prebivaliem na ozemlju drav lanic. Kadar lan Sveta izjavi, da bi osnutek zakonodajnega akta iz prvega odstavka posegal na bistvene vidike njegovega sistema socialne varnosti, vkljuno z njegovim obsegom, stroki ali finanno strukturo, ali da bi vplival na finanno uravnoteenost sistema, lahko zahteva, da se zadeva predloi Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek zaasno prekine. Po razpravi Evropski svet v tirih mesecih od te zaasne prekinitve bodisi: a) vrne osnutek Svetu, s imer se zaasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka kona, ali b) ne ukrepa ali od Komisije zahteva, da predloi nov predlog; v tem primeru se teje, da prvotno predlagani akt ni bil sprejet. POGLAVJE 2 PRAVICA DO USTANAVLJANJA Vertikalni in horizontalni posredni uinek len 49 (prejnji len 43 PES) V okviru dolob, navedenih v nadaljevanju, se omejitve glede pravice do ustanavljanja za dravljane ene drave lanice na ozemlju druge drave lanice prepovejo. Ta prepoved se uporablja tudi za omejitve pri ustanavljanju agencij, podrunic ali herinskih drub dravljanov katere koli drave lanice s sedeem na ozemlju katere koli drave lanice. Pravica do ustanavljanja zajema pravico zaeti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba ter pravico do ustanovitve in vodenja podjetij, zlasti drub ali podjetij iz drugega odstavka lena 48, pod pogoji, ki jih ob upotevanju dolob poglavja o kapitalu za svoje dravljane doloa zakonodaja drave, v kateri se taka ustanovitev izvede. len 50 (prejnji len 44 PES) 1. Za uresnievanje svobode ustanavljanja v zvezi s posamezno dejavnostjo, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom ukrepata z direktivami. 6655/1/08 REV 1 32

SL

2. Evropski parlament, Svet in Komisija izvajajo naloge, ki jim jih nalagajo prejnje dolobe, zlasti tako da: a) praviloma prednostno obravnavajo dejavnosti, pri katerih svoboda ustanavljanja pomembno prispeva k razvoju proizvodnje in trgovine; b) zagotavljajo tesno sodelovanje med pristojnimi organi v dravah lanicah, da se seznanijo s stanjem raznih dejavnosti v Uniji; c) odpravljajo tiste upravne postopke in prakse, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali iz predhodno sklenjenih sporazumov med dravami lanicami, katerih ohranitev bi ovirala svobodo ustanavljanja; d) zagotavljajo, da delavci ene drave lanice, zaposleni na ozemlju druge drave lanice, lahko ostanejo na tem ozemlju, zato da tam zanejo dejavnosti kot samozaposlene osebe, kadar izpolnjujejo pogoje, ki bi jih morali izpolnjevati, e bi v to dravo vstopili ob nameravanem zaetku te dejavnosti; e) omogoajo dravljanom ene drave lanice, da pridobijo in uporabljajo nepreminine na ozemlju druge drave lanice, kolikor to ni v nasprotju z naeli iz lena 39(2), f) postopno odpravljajo omejitve glede svobode ustanavljanja v vseh zadevnih panogah, tako glede pogojev za ustanavljanje agencij, podrunic ali herinskih drub na ozemlju drave lanice in tudi glede pogojev za dostop osebja matinega podjetja do vodilnih ali nadzornih delovnih mest v teh agencijah, podrunicah ali herinskih drubah; g) usklajujejo, kolikor je to potrebno, zaitne ukrepe, ki jih od drub ali podjetij iz drugega odstavka lena 54 za zaito interesov drubenikov in tretjih zahtevajo drave lanice, zato da bi te zaitne ukrepe izenaili v vsej Uniji; h) zagotavljajo, da pomoi, ki jih dodeljujejo drave lanice, ne izkrivljajo pogojev za ustanavljanje. len 51 (prejnji len 45 PES) Opravievanje omejitev po 51 in 52 l. Po tiristopenjskem testu Rule of reason (Gebhard C-55/94). Ukrep mora biti nediskriminatoren, upravien s ciljem splonega interesa (socialni, kulturni, institucionalni), primeren za zagotovitev cilja ter sorazmeren. Dolobe tega poglavja se v posamezni dravi lanici ne uporabljajo za tiste dejavnosti, ki so v tej dravi povezane, etudi obasno, z izvajanjem javne oblasti. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku odloita , da se dolobe tega poglavja za nekatere dejavnosti ne uporabljajo. len 52 (prejnji len 46 PES) 1. Dolobe tega poglavja in ukrepi, sprejeti v skladu z njimi, ne vplivajo na uporabo dolob zakonov ali drugih predpisov, ki predvidevajo posebno obravnavo tujih dravljanov zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. 2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta direktive za uskladitev zgoraj omenjenih dolob.

6655/1/08 REV 1

SL

33

len 53+ Direktiva 2005/36 (prejnji len 47 PES) 1. Da bi samozaposlenim osebam olajali zaetek in opravljanje njihove dejavnosti, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta direktive za vzajemno priznavanje diplom, sprieval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah ter za uskladitev dolob zakonov ali drugih predpisov v dravah lanicah, ki se nanaajo na zaetek opravljanja in opravljanje dejavnosti samozaposlenih oseb. 2. Pri zdravstvenih delavcih, zdravstvenih sodelavcih in farmacevtih je postopno odpravljanje omejitev odvisno od uskladitve pogojev za njihovo opravljanje v posameznih dravah lanicah. len 54 (prejnji len 48 PES) Drube ali podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo posamezne drave lanice, ki imajo statutarni sede, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Uniji , se v tem poglavju obravnavajo enako kakor fizine osebe, ki so dravljani drav lanic. "Drube ali podjetja" pomeni drube ali podjetja, ustanovljena po civilnem ali gospodarskem pravu, vkljuno z zadrugami, in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava z izjemo neprofitnih. len 55 (prejnji len 294 PES) Brez poseganja v uporabo drugih dolob Pogodb priznajo drave lanice dravljanom drugih drav lanic enako obravnavanje glede udelebe v kapitalu drub ali podjetij iz lena 54. POGLAVJE 3 STORITVE Vertikalni in horiz. posredni uinek; dejavnost zaasne narave brez integracije v gosp.d gostiteljice len 56 (prejnji len 49 PES) V okviru dolob, navedenih v nadaljevanju, se omejitve svobode opravljanja storitev v Uniji prepovejo za dravljane drav lanic, ki imajo sede v eni od drav lanic , vendar ne v dravi osebe, ki so ji storitve namenjene. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku odloita, da se dolobe tega poglavja uporabljajo tudi za dravljane tretje drave, ki opravljajo storitve in imajo sede v Uniji . len 57 (prejnji len 50 PES) V Pogodbah so storitve "storitve" takrat, kadar se praviloma opravljajo za plailo in kolikor jih ne urejajo dolobe, ki se nanaajo na prosti pretok blaga, kapitala in oseb. K "storitvam" se tejejo zlasti: a) dejavnosti industrijskega znaaja; b) dejavnosti trgovinskega znaaja; c) obrtne dejavnosti; d) dejavnosti samostojnih poklicev.

6655/1/08 REV 1

SL

34

Brez poseganja v dolobe poglavja o pravici do ustanavljanja lahko ponudnik, zato da zagotovi storitev, zaasno izvaja svojo dejavnost v dravi lanici, v kateri se ta storitev opravlja, pod enakimi pogoji, kakrne ta drava predpisuje svojim dravljanom. len 58 (prejnji len 51 PES) 1. Svobodno opravljanje prevoznih storitev urejajo dolobe naslova o prevozu.

2. Liberalizacija bannih in zavarovalnikih storitev, povezanih s pretokom kapitala, se izvaja skladno z liberalizacijo pretoka kapitala. len 59 (prejnji len 52 PES) 1. Za doseganje liberalizacije posameznih storitev Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom izdajata direktive . 2. Pri direktivah iz odstavka 1 imajo praviloma prednost tiste storitve, ki neposredno vplivajo na proizvodne stroke ali katerih liberalizacija pospeuje blagovno menjavo. len 60 (prejnji len 53 PES) Drave lanice si prizadevajo liberalizirati storitve v vejem obsegu, kakor zahtevajo direktive, izdane v skladu s lenom 52(1), e to dopuajo njihove gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja. V ta namen Komisija pripravi priporoila za zadevne drave lanice. len 61 (prejnji len 54 PES) Dokler omejitve svobode opravljanja storitev niso odpravljene, uporablja vsaka drava lanica te omejitve brez diskriminacije glede na dravljanstvo ali prebivalie za vse osebe, ki opravljajo storitve iz prvega odstavka lena 56. len 62 (prejnji len 55 PES) Dolobe lenov 51 do 54 se uporabljajo za zadeve, ki jih obravnava to poglavje. POGLAVJE 4 KAPITAL IN PLAILA neposredni uinek len 63 (prejnji len 56 PES) 1. V okviru dolob tega poglavja so prepovedane vse omejitve pretoka kapitala med dravami lanicami ter med dravami lanicami in tretjimi dravami. 2. V okviru dolob tega poglavja so prepovedane vse omejitve plail med dravami lanicami ter med dravami lanicami in tretjimi dravami. 6655/1/08 REV 1 35

SL

len 64 (prejnji len 57 PES) 1. Dolobe lena 63 ne posegajo v uporabo tistih omejitev za tretje drave, ki veljajo po notranjem pravu ali pravu Unije na dan 31. decembra 1993 in so bile sprejete glede pretoka kapitala v tretje drave ali iz njih, nanaajo pa se na neposredne nalobe, tudi nalobe v nepreminine, ustanavljanje, opravljanje finannih storitev ali na sprejem vrednostnih papirjev na trge kapitala. Glede omejitev, ki veljajo v nacionalnem pravu v Estoniji in na Madarskem, je ustrezni datum 31. december 1999. 2. Ob prizadevanju v kar najvejem obsegu dosei cilj prostega pretoka kapitala med dravami lanicami in tretjimi dravami ter brez poseganja v druga poglavja Pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede pretoka kapitala v tretje drave in iz njih, ki se nanaajo na neposredne nalobe, tudi nalobe v nepreminine, ustanavljanje, opravljanje finannih storitev ali na sprejem vrednostnih papirjev na trge kapitala. 3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko le Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ukrepe, ki pomenijo v pravu Unije nazadovanje glede liberalizacije pretoka kapitala v tretje drave ali iz njih. len 65 (prejnji len 58 PES) 1. a) b) Dolobe lena 63 ne posegajo v pravice drav lanic oz.se prepoved nanaa na to, da d: uporabljajo ustrezne predpise svojega davnega prava, v katerih so razlino obravnavani davni zavezanci, ki niso v enakem poloaju glede na prebivalie ali kraj, v katerem je naloen njihov kapital; sprejmejo vse potrebne ukrepe za prepreevanje kritev nacionalnih zakonov in drugih predpisov, zlasti na podroju obdavitve in bonitetnega nadzora finannih institucij, ali doloijo postopke za prijavo pretoka kapitala za namene upravnih ali statistinih informacij ali sprejmejo ukrepe, ki so upravieni zaradi javnega reda ali javne varnosti.

2. Dolobe tega poglavja ne posegajo v veljavnost tistih omejitev pravice do ustanavljanja, ki so zdruljive s Pogodbama. Izjeme po rule of reason pretok kapitala je lahko poleg l.65 omejen tudi e so omejitve opraviljive s cilji v javnem interesu, so nediskriminatorne, so ustrezne za doseg zastavljenega cilja ter so sorazmerne / EK v.Portugalska C-367/98 3. Ukrepi in postopki iz odstavkov 1 in 2 ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja prostega pretoka kapitala in plail iz lena 63 restriktivna razlaga 4. e ni ukrepov v skladu s lenom 64(3), lahko Komisija ali, e v treh mesecih od zahteve zadevne drave lanice Komisija ni sprejela sklepa, Svet, sprejme sklep, s katerim potrdi, da se omejevalni davni ukrepi, ki jih sprejme drava lanica glede ene ali ve tretjih drav, tejejo za zdruljive s Pogodbama, kolikor so utemeljeni z enim od ciljev Unije in so zdruljivi s pravilnim delovanjem notranjega trga. Na pronjo drave lanice Svet odloa soglasno.

6655/1/08 REV 1

SL

36

len 66 (prejnji len 59 PES) Kadar v izjemnih okoliinah pretok kapitala v tretje drave ali iz njih povzroa ali grozi, da bo povzroil resne teave pri delovanju ekonomske in monetarne unije, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko sprejme zaitne ukrepe glede tretjih drav za obdobje najve estih mesecev, e so taki ukrepi izrecno potrebni. NASLOV IV OBMOJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE POGLAVJE 1 SPLONE DOLOBE len 67 (prejnji len 61 PES in prejnji len 29 PEU) 1. Unija vzpostavi obmoje svobode, varnosti in pravice ob spotovanju temeljnih pravic in razlinih pravnih sistemov in izroil drav lanic. 2. Unija zagotovi, da se osebe pri prehajanju notranjih meja ne preverjajo, in oblikuje skupno politiko o azilu, priseljevanju in nadzoru zunanjih meja na podlagi solidarnosti med dravami lanicami, ki je pravina do dravljanov tretjih drav. Za namene tega naslova se osebe brez dravljanstva obravnavajo enako kakor dravljani tretjih drav. 3. Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za prepreevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter z ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi z vzajemnim priznavanjem sodnih odlob v kazenskih zadevah in, po potrebi, priblievanjem kazenskih zakonodaj. 4. Unija olajuje dostop do sodnega varstva, zlasti z naelom vzajemnega priznavanja sodnih in zunajsodnih odlob v civilnih zadevah. len 68 Evropski svet doloi strateke smernice za zakonodajno in operativno nartovanje na obmoju svobode, varnosti in pravice. len 69 Nacionalni parlamenti skrbijo za to, da se v zakonodajnih predlogih in pobudah, predloenih v skladu s poglavjema 4 in 5, upoteva naelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi nael subsidiarnosti in sorazmernosti. len 70 Brez poseganja v lene 258, 259 in 260 lahko Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe, ki doloajo podrobnosti, po katerih drave lanice v sodelovanju s Komisijo objektivno in nepristransko ocenjujejo, kako organi drav lanic izvajajo politike Unije iz tega naslova, zlasti zaradi spodbujanja popolne uporabe naela vzajemnega priznavanja. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so obveeni o vsebini in rezultatih ocenjevanja.

6655/1/08 REV 1

SL

37

len 71 (prejnji len 36 PEU) V okviru Sveta se ustanovi stalni odbor, da znotraj Unije zagotovi pospeevanje in krepitev operativnega sodelovanja na podroju notranje varnosti. Brez poseganja v len 240 olaja usklajevanje ukrepov pristojnih organov drav lanic. Pri delu tega odbora lahko sodelujejo predstavniki zadevnih organov, uradov in agencij Unije. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so obveeni o tem delu. len 72 (prejnji len 64 PES in prejnji len 33 PEU) Ta naslov ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo drave lanice glede vzdrevanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti. len 73 Dravam lanicam je prepueno, da med seboj in v okviru lastne odgovornosti organizirajo takne oblike sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi slubami svojih uprav, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, kakor se jim zdijo ustrezne. len 74 (prejnji len 66 PES) Svet sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi upravno sodelovanje med pristojnimi slubami drav lanic na podrojih, ki so zajeta v tem naslovu, kakor tudi med temi slubami in Komisijo. Odloa na predlog Komisije ob upotevanju lena 76 in po posvetovanju z Evropskim parlament. len 75 (prejnji len 60 PES) e je to potrebno za doseganje ciljev iz lena 67, zlasti kar zadeva prepreevanje terorizma in z njim povezanih dejavnosti ter boj proti njim, Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita okvir upravnih ukrepov glede pretoka kapitala in plail, kot so zamrznitev sredstev, finannega premoenja ali ekonomskih dobikov, ki pripadajo fizinim ali pravnim osebam, skupinam ali nedravnim subjektom ali so v njihovi posesti ali imetnitvu. Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe za izvajanje okvira iz prvega pododstavka. Akti iz tega lena vkljuujejo potrebne dolobe o pravnih jamstvih. len 76 Akti iz poglavij 4 in 5 ter ukrepi iz lena 74, ki zagotavljajo upravno sodelovanje na podrojih iz navedenih poglavij, se sprejmejo: (a) na predlog Komisije, ali (b) na pobudo etrtine drav lanic.

6655/1/08 REV 1

SL

38

POGLAVJE 2 POLITIKA GLEDE MEJNE KONTROLE, AZILA IN PRISELJEVANJA len 77 (prejnji len 62 PES) 1. a) b) c) 2. a) b) c) d) e) Unija oblikuje politiko, da bi: zagotovila, da se osebe, ne glede na dravljanst., pri prehajanju notranjih meja ne preverjajo; izvajala kontrola oseb in uinkovit nadzor pri prehajanju zunanjih meja; se postopno uvedel integriran sistem upravljanja zunanjih meja. Za namene iz odstavka 1 EP in Svet po rednem zakonodajn.postopku sprejmeta ukrepe glede: skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje; kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja; pogojev za svobodno potovanje dravljanov tretjih drav znotraj Unije za kraje obdobje; vseh ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja; odprave preverjanj oseb pri prehajanju notranjih meja ne glede na njihovo dravljanstvo.

3. e je ukrepanje Unije potrebno za laje uresnievanje pravice iz lena 20(2)(a) in e v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila za tako ukrepanje, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme dolobe o potnih listinah, osebnih izkaznicah, dovoljenjih za prebivanje ali drugih takih listinah. Svet odloa s soglasjem po posvetovanju z Evropskim parlamentom. 4. Ta len ne vpliva na pristojnost drav lanic glede geografske razmejitve njihovih meja v skladu z mednarodnim pravom. len 78 (prejnji len 63, toki 1 in 2 ter 64(2) PES) 1. Unija oblikuje skupno politiko o azilu, subsidiarni zaiti in zaasni zaiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem dravljanom tretjih drav, ki potrebujejo mednarodno zaito, in zagotoviti skladnost z naelom nevraanja. Ta politika mora biti v skladu z enevsko konvencijo z dne 28.juli.1951 in Protok.z dne 31.jan.1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi Pogodbami. 2. Za namene odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za skupni evropski azilni sistem, ki zajema: a) enoten status azila za dravljane tretjih drav, ki velja v celotni Uniji; b) enoten status subsidiarne zaite za dravljane tretjih drav, ki bi brez pridobitve evropskega azila potrebovali mednarodno zaito; c) skupen sistem zaasne zaite razseljenih oseb v primeru mnoinega prihoda; d) skupne postopke za dodelitev ali odvzem enotnega statusa azila ali subsidiarne zaite; e) merila in mehanizme za doloitev drave lanice, odgovorne za obravnavanje proenj za azil ali subsidiarno zaito; f) standarde glede pogojev za sprejem prosilcev za azil ali subsidiarno zaito; g) partnerstvo in sodelovanje s tretjimi dravami za obvladovanje prihoda oseb, ki prosijo za azil ali subsidiarno ali zaasno zaito. 3. V primeru izrednih razmer v eni ali ve dravah lanicah zaradi nenadnega prihoda dravljanov iz tretjih drav lahko Svet na predlog Komisije sprejme zaasne ukrepe v korist zadevnih drav lanic. Svet odloa po posvetovanju z Evropskim parlamentom. 6655/1/08 REV 1 39

SL

len 79 (prejnji len 63, toki 3 in 4, PES) 1. Unija oblikuje skupno politiko priseljevanja, s katero v vseh fazah zagotovi uinkovito upravljanje migracijskih tokov, pravino obravnavo dravljanov tretjih drav, ki zakonito prebivajo v dravah lanicah, in prepreevanje nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi ter okrepljene ukrepe za boj proti temu. 2. Za namene iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe na naslednjih podrojih: a) pogoji vstopa in prebivanja ter standardi glede postopkov drav lanic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za dalji as, tudi tistih zaradi zdruitve druine; b) opredelitev pravic dravljanov tretjih drav, ki zakonito prebivajo v dravi lanici, in pogojev, ki urejajo svobodo gibanja in prebivanja v drugih dravah lanicah; c) nezakonito priseljevanje in nedovoljeno prebivanje, tudi odstranitev in vraanje oseb, ki prebivajo brez dovoljenja; d) boj proti trgovini z ljudmi, zlasti z enskami in otroci. 3. Unija lahko s tretjimi dravami sklene sporazume o ponovnem sprejemu dravljanov tretjih drav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo ve pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju ene od drav lanic, v njihovo dravo izvora ali porekla. 4. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku doloita ukrepe, s katerimi se spodbujajo in podpirajo dejavnosti drav lanic zaradi pospeevanja vkljuevanja dravljanov tretjih drav, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, pri emer je izkljueno kakrno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov drav lanic. 5. Ta len ne vpliva na pravice drav lanic, da doloijo tevilo dravljanov tretjih drav, ki lahko iz tretjih drav prihajajo na njeno ozemlje, da bi si poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni. len 80 Za politike Unije iz tega poglavja in njihovo izvajanje velja naelo solidarnosti in pravine delitve odgovornosti med dravami lanicami, vkljuno s finannim podrojem. Kadar koli je to potrebno, vsebujejo akti Unije, sprejeti v skladu s tem poglavjem, ustrezne ukrepe za uveljavitev tega naela. POGLAVJE 3 PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH ZADEVAH len 81 (prejnji len 65 PES) 1. Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s ezmejnimi posledicami, ki temelji na naelu vzajemnega priznavanja sodnih odlob in odlob v zunajsodnih zadevah. Takno sodelovanje lahko vkljuuje sprejetje ukrepov za priblievanje zakonov in drugih predpisov drav lanic.

6655/1/08 REV 1

SL

40

2. Za namene iz odstavka 1 EP in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti: a) vzajemno priznavanje in izvrevanje sodnih odlob in odlob v zunajsodnih zadevah med dravami lanicami; b) ezmejno vroanje sodnih in zunajsodnih listin; c) zdruljivost predpisov, ki se uporabljajo v dravah lanicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti; d) sodelovanje pri pridobivanju dokazov; e) uinkovit dostop do sodnega varstva; f) odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem zdruljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v dravah lanicah; g) oblikovanje alternativnih nainov reevanja sporov; h) pomo pri usposabljanju sodnikov in sodnega osebja. 3. Z odstopanjem od odstavka 2 Svet po posebnem zakonodajnem postopku doloi ukrepe, ki zadevajo druinsko pravo s ezmejnimi posledicami. Svet odloa soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Svet lahko na predlog Komisije sprejme sklep za opredelitev tistih vidikov druinskega prava s ezmejnimi posledicami, ki so lahko predmet aktov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku. Svet odloa soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Predlog iz drugega pododstavka se posreduje nacionalnim parlamentom. e nacionalni parlament v estih mesecih od dne takega uradnega obvestila temu nasprotuje, se sklep ne sprejme. e nasprotovanja ni, Svet sklep lahko sprejme. POGLAVJE 4 PRAVOSODNO SODELOVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH len 82 (prejnji len 31 PES) 1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na naelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odlob in vkljuuje priblievanje zakonov in drugih predpisov drav lanic na podrojih, navedenih v odstavku 2 in v lenu 83. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za: a) doloitev pravil in postopkov za zagotovitev priznavanja vseh oblik sodb in sodnih odlob v celotni Uniji; b) prepreevanje in reevanje sporov o pristojnosti med dravami lanicami; c) spodbujanje usposabljanja sodnikov in sodnega osebja; d) laje sodelovanje med sodnimi ali drugimi enakovrednimi organi drav lanic pri kazenskih postopkih in izvrevanju odlob. 2. Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita minimalna pravila, potrebna za laje vzajemno priznavanje sodb in sodnih odlob ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s ezmejnimi posledicami. V teh pravilih se upotevajo razlike med pravnimi sistemi in izroili drav lanic. Pravila se nanaajo na: a) vzajemno dopustnost dokazov med dravami lanicami; b) pravice posameznikov v kazenskem postopku; c) pravice rtev kaznivih dejanj; d) druge posebne vidike kazenskega postopka, ki jih je Svet predhodno opredelil v sklepu; za sprejetje tega sklepa Svet odloa soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta. 6655/1/08 REV 1 41

SL

Sprejetje minimalnih pravil iz tega odstavka dravam lanicam ne prepreuje, da ohranijo ali uvedejo vijo raven zaite posameznikov. 3. Kadar lan Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 2 lahko kril temeljna naela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloi Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek zaasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v tirih mesecih od te zaasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s imer se zaasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka kona. V primeru nesoglasja in e eli najmanj devet drav lanic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se teje, da je pooblastilo za nadaljevanje okrepljenega sodelovanja iz lena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz lena 329(1) te pogodbe dano, in se uporabljajo dolobe o okrepljenem sodelovanju. len 83 (prejnji len 31 PEU) 1. Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na podroju posebno hudih oblik kriminala s ezmejnimi posledicami zaradi narave ali uinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Ta podroja kriminala so: terorizem, trgovina z ljudmi in spolna zloraba ensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in orojem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plailnih sredstev, raunalniki kriminal in organizirani kriminal. Glede na razvoj kriminala lahko Svet sprejme sklep, s katerim opredeli druga podroja kriminala, ki ustrezajo merilom iz tega odstavka. Odloa s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta. 2. e se izkae, da je priblievanje dolob kazenske zakonodaje in drugih predpisov drav lanic nujno zaradi zagotovitve uinkovitega izvajanja politike Unije na podroju, za katerega veljajo usklajevalni ukrepi, se lahko z direktivami doloijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem podroju. Takne direktive se sprejmejo po enakem rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, po katerem so bili sprejeti zadevni usklajevalni ukrepi, brez poseganja v len 76. 3. Kadar lan Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 1 ali 2 lahko vplival na temeljna naela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloi Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek zaasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v tirih mesecih od te zaasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s imer se zaasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka kona. V primeru nesoglasja, in e eli najmanj devet drav lanic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se teje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz lena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz lena 329(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo dolobe o okrepljenem sodelovanju. len 84 Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku doloita ukrepe za spodbujanje in podpiranje dejanj drav lanic na podroju prepreevanja kriminala, ne da bi to vkljuevalo usklajevanje dolob zakonov in drugih predpisov drav lanic.

6655/1/08 REV 1

SL

42

len 85 (prejnji len 31 PES) 1. Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanaajo na dve ali ve drav lanic ali terjajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih poljejo organi drav lanic in Europol. V tej zvezi Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita strukturo, delovanje, podroje ukrepanja in naloge Eurojusta. Te naloge lahko zajemajo: a) uvedbo kazenskih preiskav, kakor tudi predlog uvedbe pregona, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi, zlasti v primeru kritev finannih interesov Unije; b) koordinacijo preiskav in pregona iz toke (a); c) krepitev pravosodnega sodelovanja, skupaj z reevanjem sporov o pristojnosti in s tesnim sodelovanjem z Evropsko pravosodno mreo. S temi uredbami se doloijo tudi podrobnosti glede sodelovanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov drav lanic pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta. 2. V primeru pregona iz odstavka 1 in brez poseganja v len 86 pristojni nacionalni uradniki izvajajo uradna dejanja pravosodnega postopka. len 86 1. Zaradi boja proti kritvam, ki vplivajo na finanne interese Unije, lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno toilstvo. Svet odloa s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta. e ni soglasja, lahko skupina najmanj devetih drav lanic zahteva, da se osnutek uredbe predloi Evropskemu svetu. V tem primeru se postopek v Svetu zaasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v tirih mesecih od te zaasne prekinitve vrne osnutek Svetu v sprejetje. V primeru nesoglasja in e eli najmanj devet drav lanic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka uredbe, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se teje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz lena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz lena 329(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo dolobe o okrepljenem sodelovanju. 2. Evropsko javno toilstvo je pristojno, po potrebi v povezavi z Europolom, za preiskavo, pregon in obtobo storilcev in sostorilcev kritev, ki vplivajo na finanne interese Unije, kakor jih doloa uredba iz odstavka 1. Opravlja dolnosti toilca na pristojnih sodiih drav lanic v zvezi s temi kritvami. 3. Z uredbo iz odstavka 1 se doloijo statut Evropskega javnega toilstva, pogoji za opravljanje njegovih nalog, poslovnik, ki ureja njegovo delovanje, ter pravila o dopustnosti dokazov in pravila, ki se uporabljajo za sodni nadzor postopkovnih dejanj, izvrenih pri opravljanju njegovih nalog. 4. Evropski svet lahko soasno ali naknadno sprejme sklep o spremembi odstavka 1, s katerim Evropskemu javnemu toilstvu dodeli pristojnosti tudi za boj proti hudim oblikam kriminala s ezmejnimi posledicami, in o ustrezni spremembi odstavka 2 o storilcih in sostorilcih hudih kaznivih dejanj, ki vplivajo na ve kot eno dravo lanico. Evropski svet odloa soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta in po posvetovanju s Komisijo. 6655/1/08 REV 1 43

SL

POGLAVJE 5 POLICIJSKO SODELOVANJE len 87 (prejnji len 30 PEU) 1. Unija vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vkljuuje vse pristojne organe drav lanic, vkljuno s policijskimi, carinskimi in drugimi tovrstnimi specializiranimi slubami kazenskega pregona, pri prepreevanju ali odkrivanju kaznivih dejanj in preiskav. 2. Za namene iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku doloita ukrepe glede: a) zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave koristnih informacij; b) pomoi pri usposabljanju osebja in sodelovanju pri izmenjavi osebja, opreme in pri kriminalistinih raziskavah; c) skupnih preiskovalnih tehnik pri odkrivanju hudih oblik organiziranega kriminala. 3. Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku doloi ukrepe glede operativnega sodelovanja med organi iz tega lena. Svet odloa soglasno po posvetovanju z EP. e ni soglasja, lahko skupina najmanj devetih drav lanic zahteva, da se osnutek ukrepov predloi Evropskemu svetu. V tem primeru se postopek v Svetu zaasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v tirih mesecih od te zaasne prekinitve vrne osnutek Svetu v sprejetje. V primeru nesoglasja in e eli najmanj devet drav lanic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka ukrepov, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se teje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz lena 20(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz lena 329(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo dolobe o okrepljenem sodelovanju. Posebni postopek iz drugega in tretjega pododstavka se ne uporablja za akte, ki pomenijo nadgradnjo schengenskega pravnega reda. len 88 (prejnji len 30 PEU) 1. Naloga Europola je podpirati in krepiti dejavnosti policijskih organov in drugih slub kazenskega pregona drav lanic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri prepreevanju hudih oblik kriminala, ki vplivajo na dve ali ve drav lanic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, ter boju proti njim. 2. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, doloita strukturo, delovanje, podroje ukrepanja in naloge Europola. Te naloge lahko zajemajo: a) zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo in izmenjavo informacij, ki so jih posredovali predvsem organi drav lanic ali tretjih drav oziroma slub; b) usklajevanje, organizacijo in izvajanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki se izvajajo skupaj s pristojnimi organi drav lanic ali v okviru skupnih preiskovalnih ekip, po potrebi v povezavi z Eurojustom. S temi uredbami se doloijo tudi postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti. 3. Europol mora vsa svoja operativna dejanja izvajati v povezavi in v dogovoru z organi drav lanic, katerih ozemlje to zadeva. Uporaba prisilnih ukrepov je v izkljuni pristojnosti pristojnih nacionalnih organov. 6655/1/08 REV 1 44

SL

len 89 (prejnji len 32 PEU) Svet po posebnem zakonodajnem postopku doloi pogoje, pod katerimi lahko pristojni organi drav lanic iz lenov 69a do 69f v povezavi in v dogovoru z organi druge drave lanice delujejo na ozemlju te drave lanice, in omejitve tega delovanja. Svet odloa soglasno po posvetovanju z EP. NASLOV V PREVOZ len 90 (prejnji len 70 PES) Cilji Pogodb se na podroju, ki ga ureja ta naslov, uresniujejo v okviru skupne prometne politike. len 91 (prejnji len 71 PES) 1. Za izvajanje lena 70 in ob upotevanju posebnosti prevoza Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij doloita: (a) skupna pravila, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz na ozemlje ali z ozemlja drave lanice ali za prevoz prek ozemlja ene ali ve drav lanic; b) pogoje, pod katerimi lahko prevozniki opravljajo prevoz v d, v kateri nimajo sedea; c) ukrepe za izboljanje varnosti prevoza; d) vse druge ustrezne predpise. 2. Kadar se sprejmejo ukrepi iz odstavka 1, se upotevajo primeri, kjer bi njihova uporaba lahko resno vplivala na ivljenjsko raven in stopnjo zaposlenosti v nekaterih regijah ter na izkorianje prometne infrastrukture. len 92 (prejnji len 72 PES) Nobena drava lanica ne sme pred sprejetjem predpisov iz lena 71(1) spreminjati tistih predpisov, ki urejajo ta vpraanja 1. januarja 1958 ali za drave, ki pristopajo, na dan njihovega pristopa, tako da bi po svojem neposrednem ali posrednem uinku postali manj ugodni za prevoznike drugih drav lanic kakor za prevoznike, ki so dravljani te drave, razen e Svet soglasno ne sprejme ukrepa, s katerim dovoljuje izjeme. len 93 (prejnji len 73 PES) Pomoi so zdruljive s Pogodbama, e so potrebne za usklajevanje prevoza ali e so nadomestilo za opravljanje doloenih storitev, ki so del javne slube. len 94 (prejnji len 74 PES) Pri vseh ukrepih, sprejetih v okviru Pogodb, ki se nanaajo na prevozne tarife in pogoje, se upoteva ekonomski poloaj prevoznikov. 6655/1/08 REV 1 45

SL

len 95 (prejnji len 75 PES) 1. Pri prevozu znotraj SkupnostiUnije se prepove diskriminacija, ki je v tem, da prevozniki zaraunavajo razline prevoznine in nalagajo razline pogoje za prevoz enakega blaga na istih prometnih povezavah glede na dravo porekla tega blaga ali namembno dravo. 2. Odstavek 1 EP in Svetu ne prepreuje sprejetja drugih ukrepov v skladu s lenom 71(1).

3. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomskosocialnim odborom sprejme predpise za izvajanje dolob odstavka 1. Svet lahko zlasti sprejme potrebne predpise, ki omogoajo institucijam Unije , da zagotovijo upotevanje pravila iz odstavka 1, uporabnikom pa, da lahko to pravilo v celoti izkoristijo. 4. Komisija na lastno pobudo ali na predlog drave lanice preui vse primere diskriminacije iz odstavka 1 ter po posvetovanju z zadevnimi dravami lanicami sprejme potrebne sklepe v okviru predpisov, sprejetih v skladu z dolobami odstavka 3. len 96 (prejnji len 76 PES) 1. Pri prevozih na obmoju Unije je dravam lanicam prepovedano predpisovanje prevoznin in pogojev, ki vkljuujejo elemente podpore ali zaite v korist enega ali ve posameznih podjetij ali gospodarskih panog, razen e jim tega ne dovoli Komisija. 2. Komisija na lastno pobudo ali na predlog drave lanice preui prevoznine in pogoje iz odstavka 1, upotevaje zlasti zahteve primerne regionalne ekonomske politike, potrebe nerazvitih obmoij in probleme obmoij, ki so zaradi politinih razmer resno prizadeta, pa tudi uinke teh prevoznin in pogojev na konkurenco med vrstami prevoza. Po posvetovanju z vsako zadevno dravo lanico Komisija sprejme potrebne sklepe . 3. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za tarife, doloene zaradi konkurennosti. len 97 (prejnji len 77 PES) Dajatve ali pristojbine, ki jih prevozniki zaraunajo poleg prevoznin pri prehodu meje, ne smejo presegati razumne meje, potem ko so bili upotevani dejanski stroki, nastali ob prehodu meje. Drave lanice si prizadevajo za postopno zmanjanje teh strokov. Komisija lahko naslovi na drave lanice priporoila za uporabo tega lena. len 98 (prejnji len 78 PES) Dolobe tega naslova ne izkljuujejo uporabe ukrepov, sprejetih v Zvezni republiki Nemiji, e so ti ukrepi potrebni za nadomestilo gospodarske kode, ki jo je delitev Nemije povzroila v gospodarstvu nekaterih obmoij Zvezne republike, prizadetih zaradi te delitve. Pet let po zaetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi tega lena.

6655/1/08 REV 1

SL

46

len 99 (prejnji len 79 PES) Pri Komisiji se oblikuje svetovalni odbor, sestavljen iz strokovnjakov, ki jih imenujejo vlade drav lanic. e je to potrebno, se Komisija z njim posvetuje o vpraanjih prevoza. len 100 (prejnji len 80 PES) 1. Dolobe tega naslova se uporabljajo za prevoz v eleznikem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh. 2. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku doloita ustrezne predpise za pomorski in zrani promet. Odloata po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. NASLOV VI SKUPNA PRAVILA O KONKURENCI, OBDAVITVI IN PRIBLIEVANJU ZAKONODAJE POGLAVJE 1 PRAVILA O KONKURENCI ODDELEK 1 PRAVILA ZA PODJETJA len 101 (prejnji len 81 PES) 1. Kot nezdruljivi z notranjim trgom so prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetnikih zdruenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med dravami lanicami in katerih cilj oziroma posledica je prepreevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti tisti, ki: a) neposredno ali posredno doloajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja; b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnini razvoj ali nalobe; c) doloajo razdelitev trgov in virov nabave; d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenni poloaj; e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgov.obiaje nimajo nikakrne zveze s predmetom taknih pogodb. 2. 3. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta len prepoveduje, so nini. V naslednjih primerih se lahko doloi, da se dolobe odstavka 1 ne uporabljajo za: sporazume ali skupine sporazumov med podjetji, sklepe ali skupine sklepov podjetnikih zdruenj, in usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj,

ki prispevajo k izboljanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeevanju tehninega ali gospodarskega napredka, pri emer zagotavljajo potronikom pravien dele doseenih koristi, in ki: a) zadevnim podjetjem ne doloajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; b) taknim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo monosti izkljuitve konkurence. 6655/1/08 REV 1 47

SL

len 102 (prejnji len 82 PES) Kot nezdruljiva z notranjim trgom je prepovedana vsaka zloraba prevladujoega poloaja enega ali ve podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med dravami lanicami. Takna zloraba je zlasti: a) neposredno ali posredno doloanje nepotenih nakupnih ali prodajnih cen ali drugih nepotenih pogojev poslovanja; b) omejevanje proizvodnje, trgov ali tehninega razvoja na kodo potronikov; c) uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji, ki slednje postavlja v podrejen konkurenni poloaj; d) sklepanje pogodb, ki sopogodbenikom narekujejo sprejetje dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske obiaje nimajo nikakrne zveze s predmetom taknih pogodb. len 103 (prejnji len 83 PES) 1. Ustrezne uredbe ali direktive za uveljavitev nael iz lenov 101 in 102 sprejme Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom. 2. a) b) c) d) e) Uredbe ali direktive iz odstavka 1 se sprejmejo zlasti za: zagotovitev upotevanja prepovedi iz lenov 101(1) in 102 z doloitvijo glob in periodinih denarnih kazni; doloitev podrobnosti uporabe lena 101(3) ob upotevanju potrebe po zagotovitvi uinkovitega nadzora, pa tudi po im veji poenostavitvi upravljanja; opredelitev podroja uporabe dolob l.101-102 v razlinih gospod.panogah e je to potrebno; opredelitev nalog Komisije in Sodia Evropske unije pri uporabi predpisov iz tega odstavka; doloitev razmerja med nacionalnimi zakonodajami in dolobami, ki jih vsebuje ta oddelek ali ki so bile sprejete v skladu s tem lenom. len 104 (prejnji len 84 PES) Do zaetka veljavnosti predpisov, sprejetih v skladu s l.103, se organi d odloajo glede dopustnosti sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj ter zlorabe prevladujoega poloaja na notranjem trgu v skladu z lastno zakonodajo in z dolobami l.101, zlasti odstavka 3, in lena 102. len 105 (prejnji len 85 PES) 1. Brez poseganja v len 104 Komisija zagotovi uporabo nael iz lenov 101 in 102. Komisija razie primere domnevne kritve teh nael na predlog drave lanice ali na lastno pobudo in v sodelovanju s pristojnimi organi v dravah lanicah, ki ji pomagajo. e ugotovi kritev, predlaga ustrezne ukrepe za njeno odpravo. 2. e se kritev nael ne odpravi, jo Komisija navede v obrazloenem sklepu . Svoj sklep lahko objavi in d dovoli sprejeti ustrezne ukrepe za izboljanje stanja, za katere doloi pogoje in podrob. 3. Komisija lahko sprejme uredbe glede skupine sporazumov, v zvezi s katerimi je Svet sprejel uredbo ali direktivo v skladu s lenom 103(2)(b). 6655/1/08 REV 1 48

SL

len 106 (prejnji len 86 PES) 1. Drave lanice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izkljune pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz lena 18 in lenov 101 do 109. 2. Podjetja, pooblaena za opravljanje storitev splonega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo znaaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba taknih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v taknem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije . 3. Komisija zagotovi uporabo dolob tega lena in po potrebi na drave lanice naslovi ustrezne direktive ali sklepe . ODDELEK 2 DRAVNE POMOI len 107 (prejnji len 87 PES) 1. Razen e Pogodbi ne doloata drugae, je vsaka pomo, ki jo dodeli drava lanica, ali kakrna koli vrsta pomoi iz dravnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdruljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med dravami lanicami. 2. a) b) c) Z notranjim trgom je zdruljivo naslednje: pomo socialnega znaaja, dodeljena posameznim potronikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov; pomo za povrnitev kode, ki so jo povzroile naravne nesree ali izjemni dogodki; pomo, dodeljena gospodarstvu nekaterih obmoij Zvezne republike Nemije, ki jih je prizadela delitev Nemije, kolikor je takna pomo potrebna za nadomestilo gospodarske kode, ki jo je ta delitev povzroila. Pet let po zaetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi te toke. Kot zdruljivo z notranjim trgom se lahko teje naslednje: pomo za pospeevanje gospodarskega razvoja obmoij, kjer je ivljenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz lena 349 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni poloaj; pomo za pospeevanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu drave lanice; pomo za pospeevanje razvoja doloenih gospodarskih dejavnosti ali doloenih gospodarskih obmoij, kadar takna pomo ne spreminja trgovinskih pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi; pomo za pospeevanje kulture in ohranjanja kulturne dediine, kadar takna pomo ne koduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi; druge vrste pomoi, kakrne lahko Svet doloi v odlobi, ki jo sprejme na predlog Komisije.

3. (a) (b) (c) (d) (e)

6655/1/08 REV 1

SL

49

len 108 (prejnji len 88 PES) 1. Komisija v sodelovanju z dravami lanicami redno preverja vse sisteme pomoi, ki obstajajo v teh dravah. Slednjim predlaga ustrezne ukrepe, ki so potrebni za postopen razvoj ali delovanje notranjega trga. 2. e Komisija po tem, ko je pozvala zadevne stranke k predloitvi pripomb, ugotovi, da pomo, ki jo je dodelila drava lanica, ali pomo iz dravnih sredstev ni zdruljiva z notranjim trgom glede na len 107, ali e se takna pomo zlorablja, odloi, da mora zadevna drava takno pomo odpraviti ali spremeniti v roku, ki ji ga doloi. e zadevna drava ne upoteva te odloitve v predpisanem roku, lahko Komisija ali katera koli zainteresirana drava, z odstopanjem od dolob lenov 258 in 259, zadevo predloi neposredno Sodiu Evropske unije. Na predlog drave lanice lahko Svet soglasno sklene, da se dravna pomo, ki jo ta drava dodeli ali jo ima namen dodeliti, teje kot zdruljiva z notranjim trgom, z odstopanjem od dolob lena 107 ali uredb po lenu 109, e taken sklep upraviujejo izjemne okoliine. e je Komisija glede takne pomoi e sproila postopek iz prvega pododstavka tega odstavka, je posledica vloitve predloga zadevne drave pri Svetu zaasna prekinitev postopka do razglasitve stalia Sveta. e v treh mesecih po vloitvi omenjenega predloga Svet svojega stalia ne razglasi, odloa o primeru Komisija. 3. Komisija mora biti obveena o vseh nartih za dodelitev ali spremembo pomoi dovolj zgodaj, da lahko predloi pripombe. e meni, da taken nart glede na len 107 ni zdruljiv z notranjim trgom, nemudoma sproi postopek iz odstavka 2. Zadevna drava lanica ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokonen sklep . 4. Komisija lahko sprejme uredbe o skupinah dravnih pomoi, za katere je Svet v skladu s lenom 109 odloil, da so lahko izvzete iz postopka iz odstavka 3 tega lena. len 109 (prejnji len 89 PES) Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme vse ustrezne uredbe za uporabo lenov 107 in 108, zlasti pa lahko doloi pogoje, pod katerimi se uporablja len 108(3), in vrste pomoi, ki so izvzete iz tega postopka.

6655/1/08 REV 1

SL

50

POGLAVJE 2 DAVNE DOLOBE len 110 (prejnji len 90 PES) Nobena drava lanica ne uvaja, neposredno ali posredno, kakrnih koli notranjih davkov na izdelke drugih drav lanic, ki bi bili viji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domae izdelke. Podobni izdelki ki zahtevajo enako davno obravnavo; EK v.Dansa 106/84 Prav tako nobena drava lanica ne uvaja taknih notranjih davkov na izdelke drugih drav lanic, s katerimi bi posredno zaitila druge izdelke. Konkurenni izdelki eprav si niso podobni; EK v.Zdruenemu kraljestvu 170/78 pivo-vino Ta len ne prepoveduje davkov gre pa za prepoved neposredne diskriminacije, tudi e je na slabem le del uvoznikov. Pri prepovedi posredne diskriminacije pa gre za prepoved ne le davnih stopenj ampak tudi pogojev obdavitve. len 111 (prejnji len 91 PES) Kadar se izdelki izvaajo na ozemlje katere koli drave lanice, povrailo notranjih davkov ne sme presei notranjih davkov na omenjene izdelke, ki so bili uvedeni bodisi neposredno ali posredno. len 112 (prejnji len 92 PES) Pri izvozu v druge drave lanice se ne smejo odobriti odpustitve in povraila drugih dajatev, razen prometnih davkov, troarin in drugih oblik posrednega obdavenja, niti ni dovoljeno uvajati izravnalnih dajatev ob uvozu iz drav lanic, razen e ni Svet na predlog Komisije predhodno odobril predvidenih ukrepov za omejeno obdobje. len 113 (prejnji len 93 PES) Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z EP in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno sprejme dolobe za uskladitev zakonodaje glede prometnih davkov, troarin in drugih oblik posrednega obdavenja v obsegu, v kakrnem je takna uskladitev potrebna za vzpostavitev in delovanje notranjega trga in prepreevanje izkrivljanja konkurence. POGLAVJE 3 PRIBLIEVANJE ZAKONODAJE len 114 (prejnji len 95 PES) 1. Kadar Pogodbi ne doloata drugae, se za doseganje ciljev iz l.26 uporabljajo v nadaljevanju navedene dolobe. EP in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za priblievanje dolob zakonov in drugih predpisov v dravah lanicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. 6655/1/08 REV 1 51

SL

2. Odstavek 1 se ne uporablja za davne dolobe, dolobe o prostem gibanju oseb niti za tiste, ki se nanaajo na pravice in interese zaposlenih. 3. Komisija ima v svojih predlogih iz odstavka 1, ki zadevajo zdravje, varnost, varstvo okolja in varstvo potronikov, za izhodie visoko raven varstva, pri emer zlasti upoteva nova dognanja na podlagi znanstvenih dejstev. V okviru svojih pristojnosti si tudi Evropski parlament in Svet prizadevata za doseganje tega cilja. 4. e po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejmejo usklajevalni ukrep, drava lanica meni, da mora ohraniti nacionalne dolobe zaradi pomembnih potreb iz lena 36 ali dolobe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh dolobah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo. 5. Brez poseganja v odstavek 4 pa drava lanica, e po tem, ko Evropski parlament in Svet, Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja uvesti nacionalne dolobe zaradi problema, ki je specifien zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, o nartovanih dolobah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvesti Komisijo. 6. Komisija v estih mesecih po uradnih obvestilih iz odstavkov 4 in 5 odobri ali zavrne nacionalne dolobe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med dravami lanicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga. e Komisija v tem roku ne sprejme nobenega sklepa, se teje, da so nacionalne dolobe iz odstavkov 4 in 5 odobrene. e to upraviuje zahtevnost zadeve in e ni nevarnosti za zdravje ljudi, lahko Komisija zadevno dravo lanico uradno obvesti, da se rok iz tega odstavka lahko podalja za nadaljnje obdobje najve estih mesecev. 7. e se v skladu z odstavkom 6 dravi lanici dovoli ohranitev ali uvedba nacionalnih dolob, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa, Komisija nemudoma preveri, ali naj predlaga prilagoditev temu ukrepu. 8. e drava lanica izpostavi specifien problem glede javnega zdravja na podroju, ki so ga urejali prejnji usklajevalni ukrepi, na to opozori Komisijo, ki nemudoma preveri, ali naj Svetu predlaga ustrezne ukrepe. 9. Z odstopanjem od postopka, doloenega v lenih 258 in 259, lahko Komisija ali katera koli drava lanica predloi zadevo neposredno Sodiu Evropske unije, e meni, da druga drava lanica zlorablja pooblastila iz tega lena. 10. Zgornji usklajevalni ukrepi v ustreznih primerih vkljuujejo zaitno klavzulo, ki dovoljuje dravam lanicam, da zaradi enega ali ve neekonomskih razlogov iz lena 36 sprejmejo zaasne ukrepe, ki so predmet nadzornega postopka Unije. len 115 (prejnji len 94 PES) Brez poseganja v len 114, Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno izda direktive za priblievanje tistih zakonov in drugih predpisov drav lanic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. 6655/1/08 REV 1 52

SL

len 116 (prejnji len 96 PES) Kadar Komisija ugotovi, da razlika med dolobami zakonov ali drugih predpisov v d izkrivlja pogoje konkurence na notranjem trgu in da je nastalo izkrivljanje treba odpraviti, se posvetuje z zadevnimi d. e na podlagi posvetovanja ne pride do dogovora, s katerim bi to izkrivljanje odpravili, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku na predlog Komisije izdata potrebne direktive. Sprejmejo se lahko tudi drugi ustrezni ukrepi, predvideni v Pogodbah. len 117 (prejnji len 97 PES) 1. Kadar obstaja razlog za bojazen, da bi lahko sprejetje ali sprememba neke dolobe zakona ali drugega predpisa povzroila izkrivljanje v smislu lena 116, se drava lanica, ki eli nadaljevati postopek za sprejemanje ali spremembo te dolobe, posvetuje s Komisijo. Po posvetovanju z dravami lanicami Komisija priporoi zadevnim dravam ustrezne ukrepe, s katerimi bi se izognili omenjenemu izkrivljanju. 2. e drava lanica, ki eli uvesti ali spremeniti svoje predpise, ne upoteva priporoila, ki ga je naslovila nanjo Komisija, drugim dravam lanicam ni treba spreminjati svojih notranjih predpisov v skladu s lenom 116, s katerimi bi odpravile takno izkrivljanje. e drava lanica, ki priporoila Komisije ni upotevala, povzroi izkrivljanje samo v lastno kodo, se dolobe l.116 ne uporabijo. len 118 Pri vzpostavitvi ali delovanju notranjega trga Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku doloita ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo pravic intelektualne lastnine v vsej Uniji in vzpostavi centralizirana ureditev na ravni Unije na podroju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja. Svet po posebnem zakonodajnem postopku z uredbami doloi jezikovno ureditev za evropske pravice intelektualne lastnine. Svet odloa soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. NASLOV VII EKONOMSKA IN MONETARNA POLITIKA len 119 (prejnji len 4 PES) 1. Za namene iz lena 3 dejavnosti drav lanic in Unije v skladu s pogoji Pogodb vkljuujejo sprejetje ekonomske politike, ki temelji na tesnem usklajevanju ekonomskih politik drav lanic, notranjem trgu in opredelitvi skupnih ciljev in ki se izvaja v skladu z naelom odprtega trnega gospodarstva s svobodno konkurenco. 2. Hkrati z zgoraj navedenim ter v skladu s Pogodbama in v njiju opredeljenimi postopki te dejavnosti vkljuujejo enotno valuto, euro, ter opredelitev in izvajanje enotne monetarne politike in politike deviznega teaja, katere glavni cilj je ohranjati stabilnost cen in brez poseganja v ta cilj podpirati splone ekonomske politike v Uniji v skladu z naelom odprtega trnega gospodarstva s svobodno konkurenco. 3. Pri teh dejavnostih drave lanice in Unija upotevajo naslednja vodilna naela: stabilne cene, zdrave javne finance in monetarne pogoje ter uravnoteeno plailno bilanco.