PAVILJON projekt za postavitev

bistveno izboljšanjekonkurenčnih prednosti inrazvojne sposobnosti Pomurja

izziv

Lepo naravno okolje, dobro obvarovano in samo po sebi privlačno. Imamo pomembne naravne vire: vodo, zemeljsko energijo in rodovitno grudo.

Smo vedno bolje povezani v svet z avtocesto in tudi moderno železniško povezavo, dobro pa smo povezani tudi v regijo. Navzven in navznoter, s svetom in med seboj.

Imamo izjemno lego na presečišču štirih držav v samem srcu Evrope, kjer na dosegu dveh ur nagovarjamo prestolnice in trge z 12 milijoni prebivalcev.

Imamo vrsto privlačnih, tudi prepoznavnih produktov, ki so jih naši ljudje že razvili in ki nagovarjajo gosta, da odkriva in uživa Pomurje: od term do kulinarike, od vina do vode, od pokrajine do sonca, od ljudi do pomurske duše.

Imamo svojo kulturo, pomursko samobitnost, trmo in trdoživost, ki kot Mura mogočno povezuje svoja dva bregova.

dediščina

Našo dediščino,danosti in priložnosti,s povezovanjem in uporaborazpoložljivih virov uporabiti zarazvojni preboj Pomurja,več gostov, več investitorjev, več idej,več delovnih mest, več dodane vrednostiza več blaginje.

vizija

paviljon razvojne priložnosti Pomurja

program aktivnosti

lokacija

vpliv na lokacijo

učinki v okolju

terminski načrt

finančni načrt in viri financiranja

2016 - 2025

1

2

3

4

5

6

7

8

razvojne priložnosti

Pomurja

Paviljon je za Pomurje razvojna priložnost, saj je svetovna gospodarska kriza tudi v Pomur-ju privedla do bistvenega poslabšanja gospo-darskih razmer in posledično do zmanjšanja materialne blaginje prebivalstva.

Poslabšanje razmer kot posledica krize, ka-kor tudi strukturni problemi v Pomurju, se med drugim odražajo v nizkem BDP na pre-bivalca (ta je v letu 2014 znašal 12.267 EUR) in najnižjem razpoložljivem dohodku na pre-bivalca. Pomurje je tudi regija z najvišjo sto-pnjo registrirane brezposelnosti v državi, ki je v določenih obdobjih presegala kar 18% ods-totkov. Nadalje ima regija že več let zapored negativni naravni prirast, ki je najvišji v državi, povprečna starost prebivalstva v Pomurju pa je druga najvišja med slovenskimi regijami, in sicer znaša 43,6 let.

Prav zaradi situacije s katero smo v regiji soočeni, iščemo izzive in razvojni preboj v novih projektih, ki bodo izkazovali sinergije na gospodarskem, družbenem in okoljskem

področju.

Projekt postavitve in vzpostavitve gospo-darskega in turističnega vozlišča regije, v obliki paviljona »Vrata v Slovenijo / Vrata v Pomurje«, predstavlja tovrstni projekt par ex-cellence, saj ponuja odgovore na dane izzive in bo imel pozitivne učinke na vseh omenjenih področjih.

Vsled teh dejstev ne preseneča, da vz-postavitev paviljona predstavlja projekt, ki iz-kazuje najvišjo mero skladnosti s sprejetima krovnima regijskima strateškima dokumen-toma, Regionalnim razvojnim programom Pomurja 2014-2020 in Strategijo razvoja in trženja turizma v Pomurju za obdobje 2014 – 2020, strateškima dokumentoma Mestne občine Murska Sobota, Trajnostno urbano strategijo in programom Zelena Mestna obči-na Murska Sobota – okoljsko trajnostna obči-na 2020, kakor tudi Strategijo privabljanja in-vesticij v Pomurje in promocije regije.

1

Murska Sobota

1.337 km2

površina

število prebivalcev

117.005

87,5

naravni prirast-359

12.267 BDP na

prebivalca (EUR)

delovnoaktivni prebivalci

35.056

bruto plača na prebivalca (EUR)

stopnjabrezposelnosti

18,4%

Pomurje v številkah

podatki za 2014

prebivalstvo

gospodarstvo

turizem

1.302

število podjetij

7.870 1.435 mio BDP v regiji

Pomurjev prostoru

število nočitev

912.476

število prihodov

266.754

avtocestna povezavaželezniška povezavarekreacijsko letališče Murska Sobotadobra regionalna povezanost

POVEZANOST

12 MILIJONSKI TRGV RADIJU 300 KM

Avstrija Madžarska

Hrvaška

gostota prebivalcev (km2)

Viri: Statistični urad RS, UMAR, PGZ Murska Sobota

Paviljon »vrata v Slovenijo / vrata v Pomurje« bo pripomogel h konkurenčnemu in trajnostno

usmerjenemu Pomurju ter z osredotočanjem na izkoriščanje primerjalnih prednosti regije

bistveno prispeval k razvoju regije. Skozi preplet njegovih vsebin in s sodelovanjem

vključenih deležnikov bo omogočal boljše podjetniško in investicijsko okolje,

posledično prispeval k izboljšanju gospodarskih kazalcev ter nenazadnje

višji kakovosti življenja in boljši izkušnji obiskovalcev regije.

zakaj paviljon

v Pomurju?

program aktivnosti

Slovenski Paviljon Expo Milano 2015 je us-pešna zgodba Slovenije in naših ljudi, ki jo bomo v Pomurju negovali in širili naprej.

S postavitvijo v Pomurje bo Paviljonu zagot-ovljena funkcija stičišča družbenega, gospo-darskega in kulturnega življenja na obme-jnem območju. Postal bo severno-vzhodna vstopna točka v Slovenijo in bo tudi v bodoče atrakcija, ki bo privabljala investitorje, domačine in turiste.

Vsebina v Paviljonu bo namenjena negovan-ju in utrjevanju blagovne znamke Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije ter bo nagovarjala širši makroregionalni prostor, ki v radiju 300 kilometrov dosega približno 12 milijonski trg.

Postavitev Paviljona predstavlja izjemno

pomemben impulz turizmu v regiji, saj je točka interesa že sam po sebi. Z novo funkcijo regi-jskega gospodarsko-turističnega stičišča vseh deležnikov pa bo Paviljon predstavljal pomem-ben razvojni moment za dvig konkurenčnosti pomurskega gospodarstva in prepoznavno-sti regije.

Paviljon kot gospodarsko in turistično vozlišče Pomurja bo obiskovalcem ponujal informaci-je in doživetja v Pomurju, poslovnežem in potencialnim investitorjem pa bo s svojimi storitvami nudil informacije o gospodarskih priložnostih v Pomurju in v Sloveniji.

Predstavlja vrata v Pomurje in vrata v Sloveni-jo, torej mesto kjer dobijo vse potrebne infor-macije za nadaljnje raziskovanje, odkrivanje in doživljanje Pomurja in Slovenije.

DVIG KONKURENČNOSTIGOSPODARSTVA IN

PREPOZNAVNOSTI REGIJEGOSPODARSKO IN TURISTIČNO VOZLIŠČE

POMURJA

2

Vsebine v paviljonu zaobjemajo predstavitev ključnih privlačnosti Pomurja, tako z vidika turističnih priložnosti, kakor z vidika ključnih gospodarskih dosežkov regije.

Ti osnovni gradniki omogočajo prostor srečevanja in povezovanja ključnih regi-jskih inštitucij v Pomurju (Pomurska gospo-darska zbornica, Obrtne zbornice v Pomurju, Regionalna destinacijska organizacija) s svo-jimi poslovnimi partnerji in z ostalimi javnos-tmi, ter tako zagotavljajo prostoru reprezen-tativno privlačnost.

Za zagotavljanje aktivnega dogajanja in poslovne samozadostnosti bo Paviljon obis-kovalcem ponujal različne inovativne in

kreativne načine doživljanja, ki jih bodo popeljale v svet ob Muri skozi različne čute in dimenzije.

Podatki o obiskanosti novih ponudb v regi-ji so zelo spodbudni in visoko nad pričako-vanji, kar nakazuje potencial in zanimanje za tovrstne predstavitve. Pri pripravi vsebin smo pozornost namenili tudi trajnosti, ki bo Paviljonu zagotovljena s fokusirano ponud-bo gospodarsko-turističnega vozlišča, kamor bodo obiskovalci regije in Slovenije prihajali po informacije. Dogajanja in tržne dejavno-sti v njem bodo zagotavljale samozadost-nost in dolgoročno vzdržnost. S poslovnim načrtom vzpostavljamo model delovanja, ki bo upošteval načela dobre gospodarnosti in neodvisnosti.

PREDSTAVITEV TURISTIČIH PRILOŽNOSTI IN GOSPO-

DARSKIH DOSEŽKOV REGIJE

SAMOZADOSTNOST. TRAJNOST. VZDRŽNOST.

Rdeča nit aktivnosti v paviljonu je pred-stavitev življenja ob Muri v ožjem in širšem pomenu, kjer bomo obiskovalce popelja-li skozi Paviljon v Slovenijo, v Pomurje, da začutijo utrip dogajanja ob njej. Interaktivna, poučna in zabavna predstavitev dediščine, naravnih danosti, priložnosti in možnos-ti bo s svojo atraktivnostjo vsebin privablja-la najširši krog obiskovalcev. Temu se bodo pridružili različni dogodki, ki bodo v Paviljon vnašali dodatne vsebine za številne domačine in obiskovalce.

V Pomurju trenutno nimamo vzpostavljenega delujočega servisa za tuje in domače investi-

torje, ki bi na enem mestu dobili vse potrebne informacije o možnostih in priložnostih inve-stiranja tako v Pomurju kot v Sloveniji. Zato bo Paviljon deloval kot »one-stop-shop« točka na strateško zelo pomembni lokaciji. Cilj gos-podarskega vozlišča je privabljanje inves-titorjev in odpiranje novih delovnih mest v regiji.

Paviljon bo »visitor center« Pomurja, ki bo združeval vse kar dela Pomurje privlačno in unikatno, da vzbudi radovednost v obiskoval-cu in ga vabi k nadaljnjemu raziskovanju. Cilj regijskega centra za obiskovalce je povečan-je prihodov in nočitev v regiji, ki so gener-ator novih delovnih mest in večajo dodano vrednost regijskim produktom. Takšnega centra Pomurje do sedaj ni imelo.

INOVATIVNA PREDSTAVITEV ŽIVLJENJA OB MURI

“ONE-STOP-SHOP” ZA INVESTICIJE V REGIJI

REGIJSKI INFORMACIJSKI CENTER

VRATA V SLOVENIJO, VRATA V POMURJE.

PREDSTAVITEV POMURSKEGA GOSPO-DARSTVA IN INTERNACIONALIZACIJA

V Paviljonu bo predstavitev osrednjih gospo-darskih panog, pomembnih regijskih podjetij in njihovih produktov - dosežkov pomurske-ga gospodarstva. Paviljon bo omogočal predstavitev gospodarskih vsebin v funkciji

življenja objekta z inovativnim pristo-pom. Zagotavljal bo prostor za ses-tanke, seminarje, predstavitve, stike s poslovnimi partnerji, domačimi in tu-

jimi investitorji ter druge dogodke v funkciji internacionalizacije regijskega gospodarstva. Z vzpostavitvijo pisarne za tuje investicije in internacionalizacijo bomo zagotavljali odličen servis gospodarstvu v regiji ter novim investi-torjem v Pomurju in v Sloveniji.

MESTO KREATIVNOSTI

Paviljon bo mesto kreativnosti, kjer se preple-tajo kreativne inštalacije z živim dogajanjem in predstavitvami potencialov kreativnosti in inovativnosti regije. Je prostor, kjer se zbirajo

in prepletajo ustvarjalci, inovatorji, umetniki in gospodarstvo. Paviljon kot prostor kjer delu-jejo oblikovalci iz regije in mladi perspektivni oblikovalci, ki preverjajo svoje ideje in se pove-zujejo z gospodarstvom regije ter skupaj ust-varjajo nove zgodbe.

SEDEŽ RDO

V Paviljonu bo vzpostavljen sedež Regionalne destinacijske organizacije Pomurje, ki bo izva-jala aktivnosti operativne, razvojne, distribuci-jske in promocijske funkcije, s katerimi bomo naprej gradili in razvijali turizem v destinaciji.

KREATIVNA IN INOVATIVNA TURISTIČNA PROMOCIJA POMURJA

Paviljon kot prostor celovite predstavitve Pomurja kot turistične destinacije, ki bo obis-kovalce spodbujala in nagovarjala k obisku in nadaljnjemu raziskovanju turističnih znameni-tosti ter bogate naravne in kulturne dediščine.

Predstavitev bo interaktivna in taktilna, z namenom da gosti regijo in njene produkte

začutijo in se za njih navdušijo. Obeta se ne-posredna in nepozabna multimedijska izkušn-ja regije v tehnikah virtualne resničnosti in 3D doživetij.

REGIJSKI CENTER MOBILNOSTI

V sklopu Paviljona bo vzpostavljen regijski center mobilnosti s celovitimi informacijami o kolesarjenju, pohodništvu in nordijski hoji v Pomurju in v širšem čezmejnem prostoru. Obiskovalci bodo dobili vse potrebne infor-macije in možnost izposoje opreme. Aktivna, zdrava in zelena regija.

REGIJSKA KULINARIČNA PONUDBA

Paviljon bo kulinarični center regije, kjer je fokus na lokalno in regionalno pridelani hrani: od njive do mize. Pomurje se predstavlja kot najpomembnejši vir za pridelavo hrane v Slo-veniji. Obiskovalci dobijo izkušnjo in zavedanje o pomenu in vlogi lokalno pridelane hrane.

PRODAJNI CENTER REGIJSKE BLAGOVNE ZNAMKE

V Paviljonu bo prodajni center regijskih blagov-nih znamk, ki bodo krepile image Pomurja. V njem bo zagotovljena ponudba izdelkov loka-lnih rokodelskih obrti, regionalnih dizajnerskih stvaritev ter uporabnih in spominskih produk-tov.

MESTO DOGAJANJ

Ciklus dogajanj na dnevni in letni ravni, v sk-ladu z letnimi časi in ostalim dogajanjem v regiji, bo zagotavljal stalne obiske domačinov in obiskovalcev iz bližnje okolice čezmejnega prostora. V paviljonu se bodo tako odvijali B2B dogodki, fokusirane poslovne konference, seminarji, promocijski in drugi dogodki, ki bodo privabljali poslovne partnerje. Delavnice kreativnosti, kuharski dogodki, kulinarične okuševalnice, projekcije, umetniške instalacije, tematski glasbeni dogodki in različne aktivno-sti namenjene tudi otrokom, bodo privabljale in nagovarjale splošno javnost in turiste.

podroben program aktivnosti

našaSKUPNA ZGODBA

Postavitev Paviljona so soglasno potrdili predstavniki pomurskih občin,

gospodarstva in nevladnega sektorja v sklopu Razvojnega sveta pomurske regije.

Pisma podpore smo prejeli s strani Pomurske gospodarske zbornice,

Območne obrtne zbornice, Pomurske turistične zveze,

LRF za Pomurje (stičišče nevladnih organi-zacij Pomurja) in Razvojnega centra Murska

Sobota kot regionalne razvojne agencije.

lokacija

300 km

12 milijonov ljudi

3

Paviljon bo postavljen v neposredni bližini Murske Sobote, na lokaciji, ki je v lasti MO Murska Sobote.

Za postavitev Paviljona so pripravljeni vsi potreb-ni prostorski dokumenti. MO Murska Sobota...

NA PREPIHU ŠTIRIH DRŽAV IN

RAZNOLIKIH KULTUR

GENERATOR RAZVOJA PERIFERNIH MESTNIH

PROGRAMOV

Slovenski paviljon je na svetovni razstavi EXPO Milano 2015 imel odlično lego, odlično lego pa bo imel tudi v Murski Soboti kot regijskem središču Pomurja, v srcu Evrope in na stičišču štirih držav, različnih kultur in dejansko na sami trasi V. panevropskega prometnega ko-ridorja Barcelona – Kijev.

Umestitvi na lokacijo botruje že omenjena odlična dostopnost neposredno z avtoces-te, povezovanje različnih potencialov in nave-zava na periferne mestne programe, prvenst-veno na komplementarni projekt »Soboškega jezera«, prav tako pa je velikega pomena tudi neposredna bližina letališča Murska Sobota.

Projekt »Soboško jezero« predstavlja enega največjih regijskih projektov, v sklopu katerega se bo izvedla ureditev brežin Soboškega jezera pri Murski Soboti, ki sta ga preoblikovala izkop gramoza in izgradnja avtoceste, in v sklopu ka-terega bo nastal obsežen športno-rekreacijs-ko-izobraževalni center.

parc.št. 5057/2 k.o.Murska Sobota

Soboško jezero

avtocesta

BudimpeštaLjubljana

vpliv na lokacijo

4 Postavitev Paviljona na izbrani lokaciji ob Soboškem jezeru bo imela pozitivne vplive tako na samo lokacijo kot tudi na celotno regijo.

Paviljon bo prva v nizu načrtovanih investicij urejanja Soboškega jezera, ki je velik potencial za razvoj gospodarsko-turistično-športnega centra v regiji in ga Pomurje želi izkoristiti.

Ministrstvo za okolje in prostor je 20. 10. 2015 izdalo odločbo (št. 35409-146/2015/7) o celoviti presoji vplivov na okolje, v kateri je presodilo, da izvedba predvidenih posegov celotnega projekta urejanja kamenšnice oz. Soboškega jezera, kamor bo umeščen tudi Paviljon, nima nobenih negativnih vplivov na okolje.

Upoštevali so se vidiki s področja kulturne dediščine, s področja voda, zdravstveni vi-diki za zrak, hrup, tla ter naravovarstveni vidik.

Pričakovani so pozitivni vplivi na regijo in širše okolje predvsem na področju turizma, kjer ima regija potenciale za nadaljnji razvoj.

UMESTITEV PAVILJONA PRI SOBOŠKEM JEZERU

NIMA NEGATIVNIH VPLIVOV NA LOKACIJO

IN ŠIRŠE

ODLOČBA MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR

učinki v okolju

5 Aktivnosti in vsebine Paviljona bodo ustvarjale delovna mesta ne samo na sami lokaciji, am-pak tudi posredno v celi regiji, s čimer se bo zmanjšala brezposelnost in izboljševal social-no ekonomski položaj prebivalcev. Izboljšanje socialno-ekonomskega položaja prebivalst-va ima pozitiven vpliv na zmanjšanje umrljivo-sti ter podaljšanje življenjske dobe, pri čemer je potrebno še poudariti kvalitetnejše življenje in boljše zdravje ljudi.

Delovanje gospodarskega vozlišča in »one-stop-shop« storitev v Paviljonu bo imela občutne pozitivne vplive na gospodarski razvoj. Nove naložbe, internacionalizacija regi-jskega gospodarstva ter povezovanje in gos-

podarske priložnosti v čezmejnem prostoru bodo ustvarjale nove konkurenčne prednosti Pomurja.

Upravljanje Paviljona bo upoštevalo tudi nače-la družbene odgovornosti, pri čemer bodo vključeni tako prebivalci pomurske regije kot tudi Porabski Slovenci na Madžarskem in Slovenci, ki živijo v Radgonskem kotu v Avstriji.

Z regijskim promocijskim centrom je pričako-vati pozitivne učinke v turizmu, tako v povečanem obisku regije in nočitvah kot pri razvoju novih turističnih produktov in storitev.

V REGIJI SE PRIČAKUJEJO POZITIVNI

DRUŽBENO-EKONOMSKI UČINKI

NAČELO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI

SODELOVANJE S PORABSKIMI SLOVENCI IN

SLOVENCI V AVSTRIJI

GOSPODARSTVOPovečanje gospodarske rasti z novimi inves-ticijami in ustvarjanjem novih delovnih mest, ki bodo prebivalcem zagotavljali boljše življen-jske pogoje in vsesplošno blaginjo.

Delovanje pisarne za tuje investicije in interna-cionalizacijo bo imelo pozitivne učinke na regi-jo pri zaposlovanju, ustvarjanju novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo, povečanju BDP-ja, večje prepoznavnosti regionalnega gospodarstva ter povečanju domačih in tujih vlaganj v regiji. S storitvijo »one-stop-shop« bo zagotovljeno učinkovitejše privabljanje domačih in tujih investitorjev in spodbujeno hitrejše odločanje za vlaganja v regijo.

Dvig prepoznavnosti destinacije ter povečanje prihodov in nočitev v regiji, ohranjanje in nego-vanje naravnih danosti in kulturne dediščine, vlaganja v turistično infrastrukturo, ustvarjan-je novih delovnih mest v turizmu, neposredno in posredno, razvoj novih turističnih produk-tov, spodbujanje podjetništva, večanje dohod-kov lokalnih prebivalcev in povečanje BDP.

Predstavitve turističnih privlačnosti regije v Paviljonu bodo privabljale in nagovarjale nove obiskovalce za obisk regije in generirale do-datne nočitve, kar bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, nova delovna mesta ter na večjo prepoznavnost regije.

TURIZEMIzboljšanje kakovosti degradiranega naravne-ga okolja (Soboško jezero je nastalo z izkopom gramoza) in uporaba potenciala jezera kot ob-močja za sonaravno in trajnostno rabo z doda-no vrednostjo na vseh področjih.

Neposredni učinki Paviljona na okolje bodo s postavitvijo na lokacijo začetni korak urejan-ja soboškega jezera. Degradirano območje bo s preureditvijo iz gospodarske rabe preš-lo v območje za sproščanje in aktivno preživl-janje prostega časa. Postavitev Paviljona bo spodbudila nadaljnje investicije na mikrolok-aciji in pospešila ureditev prostočasnih aktiv-nosti, ki se v omejenem obsegu že izvajajo na Soboškem jezeru.

OKOLJE KAZALNIKI

BDP na prebivalca

Število investicij podjetij v pretežno tuji lasti

Stopnja brezposelnosti

Dodana vrednost na zaposlenega

Število prihodov

Število nočitev

Število obiskovalcev Paviljona

2014 2020

/ 100.000

912.476 1.000.000

266.754 300.000

0 5*

12.267 EUR (70% slovenskega

povprečja)

80% slovenskega

povprečja

32.084 EUR (80% slovenskega

povprečja)

90% slovenskega

povprečja

18,4% 16,5%

*Število vseh investicij do leta 2020.

terminski načrt

6

2016

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december januar februar marec april maj junij

Izdelava izvedbenega prostorskega akta na lokaciji ob gramoznici za umestitev paviljona

Priprava prijavne dokumentacije/ podana vloga na SPIRIT / prido-bitev sklepa oz. sklenitev pogodbe o dodelitvi paviljo-na v upravljanje

Izbor načrtovalca in izdelava projektno tehnične dokumentacije PGD in PZI

Izdelava DIIP in IP

Pridobitev gradbenega dovoljenja

Izdelava idejnih zasnov paviljona za umestitev na lokacijo ob gramoznici

Izbor izvajalca gradbenih del in nadzora za I. fazo in II. fazo gradnje ter gradnja I. faze

Postavitev temeljne plošče, postavitev objekta, fasada, izvedba zunanjih komunalnih ureditev.

Gradnja II. faze

Instalacijska dela (elektro, strojna), obrtniška dela, zunanja ureditev (dvoriščne površine – vhodni platoji, parkirišča, zasaditve, urbana oprema).

Izbor izvajalca projektne dokumentacije za notranjo opremo in izvedbo notranje opreme

Svečana otvoritev

2017

Pomurski zakon

MO Murska Sobota

priloga

6

finančna načrt in viri

financiranja

Ocena stroškov postavitve Paviljona in inves-ticija v opremo na lokaciji:

Projekt postavitve Paviljona v Pomurju ima predvidene vire financiranja iz naslova Zako-na o razvojni podpori Pomurske regije (po-trjeno na zasedanju Razvojnega sveta regije), ter iz naslova proračuna MO Murska Sobota (potrjeno na mestnem svetu).

MO Murska Sobota je v sklopu javnega zavo-da ZKTŠ za namene priprave programa že zaposlila dve osebi, ki prav tako pripravljata projektne prijave za dodatna finančna sred-stva v sklopu EU razpisov (več informacij v prilogi 6).

1.620.000 EUR

PREDVIDENAFINANČNA SREDSTVA

1.620.000 EUR

2016 2017

500.000 500.000

520.000 100.000

7

• Začasno skladiščenje objekta, drugi splošni stroški: 13.500 EUR

• Projektna dokumentacija (PGD, PZI ) in sprememba prostorskega akta: 51.500 EUR

• Izvedba komunalnih priključkov (vodovod, kanalizacija, elektrika): 75.700 EUR

• Postavitev temeljne plošče: 200.000 EUR

• Zunanja ureditev: 179.300 EUR

• Postavitev objekta in nadzor: 300.000 EUR

• Fasada: 200.000 EUR

• Instalacijska dela (elektro, strojna): 285.000 EUR

• Obrtniška dela in oprema: 315.000 EUR

Vir: SPIRIT Slovenija, javna agencija

2016

2025je šele začetek

sestavljamo

mozaik zaPaviljon

novi steber gospodarskega,

turističnega, športnega,

in kulturnega razvoja regije

8

Kljub temu da do sedaj razvoj Soboškega jezera ni bil načrten, ter da aktivnosti niso bile koordinirane, pa slednje že danes predstavlja lokacijo, ki gosti številne športne in družabne dogodke, in kot taka ne privablja samo domači-nov, ampak tudi tekmovalce in obiskovalce iz drugih delov Slovenije in sosednjih držav.

Dosedanji razvoj se je odvil organsko in to kljub dejstvu, da gre še vedno za degradira-no območje, ki se začenja načrtno in veliko-potezno urejati, postavitev Paviljona pa bo izjemna spodbuda in impulz, ki bo ta priza-devanja še okrepil in predvsem pospešil.

Projekt celovite ureditve Soboškega jezera je bil prepoznan kot eden najpomembnejših regijskih projektov, zato je bil kot tak vključen v programski del Regionalnega razvojnega

programa Pomurja 2014-2020, pozneje pa je postal sestavni del projekta »Biosferni rezervat Mura«, ki je rangiran na prvo mes-to v Dogovoru za razvoj pomurske regije 2016-2019.

Z umestitvijo paviljona kot gospodarskega in turističnega centra bo Soboško jezero de-jansko postalo središče razvoja regije. Faz-no načrtovane nove atraktivne vsebine, po-leg tistih vezanih na sam paviljon, pa bodo omogočile večjo turistično prepoznavnost in nova delovna mesta.

SOBOŠKO JEZERO

DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA

POMURJA 2014-2020

Naravne in kulturne danosti:• vodna površina jezera skoraj v

velikosti Blejskega jezera• bližina reke Mure in zavaro-

vanih območij narave, bližina kulturne dediščine

Lokalna prepoznavnost:• športne in družabne aktivnosti• ribolov, vodni športi, oviratlon• pikniki, družabno-glasbeni do-

godki

Lokacija:• v osrčju Pomurske regije• v neposredni bližini Murske So-

bote

Dostopnost:• neposredna bližina avtoceste• železnica• letališče Murska Sobota

SOBOŠKO JEZERO KOT SREDIŠČE RAZVOJA REGIJE.Z RAZVOJEM SOBOŠKEGA JEZERAPRIPELJATI V REGIJO NOVO ŽIVLJENJE, NOVE PRILOŽNOSTI, NOVE OBISKOVALCE, NOVE VSEBINE, DODANO VREDNOST ZA RAZVOJ,POSEL IN KAKOVOST ŽIVLJENJA.

POSTOPNOSTPRVA FAZA:REGIJSKI PROMOCIJSKI CENTER: PAVILJON POMURJE

NADALJNJE FAZE:RAZVOJ ŠPORTNIH, TURISTIČNIH, KULTURNIH, IZOBRAŽEVALNIH IN POSLOVNIH VSEBIN GLEDE NA INTERES PONUDNIKOV

Sistematično urejeno športno središče bo obsegalo športni ribolov, veslaški center, jadral-ni center, potapljaški center, surf in kite spot, wake park, motorik park, odbojko na mivki in obvodne športe, tekaške steze, kolesarske steze z navezavo na Mursko kolesarsko pot, ki predstavlja eno najatraktivnejših kolesarskih poti v Evropi.

SOBOŠKO JEZERO KOT ŠPORTNO SREDIŠČE REGIJE

Da bo območje jezera dejansko postalo celovita turistična destinacija so predvideni naravno kopališče, avtokamp in postajališče za avtodome, prenočišča, območje za piknike, razgledni stolp, gostinski lokali, športne trgovine in izposojevalnice. Z predstavitvijo arheološče ded-iščine Pomurja, večnamenskim prireditvenim prostorom ter razstavnim in demonstracijskim centrom na prostem, ki bodo prav tako dobili mesto znotraj kompleksa, bo Soboško jezero tudi center kulture in ustvarjanja. Omeniti velja, da bo del jezera ohranjen kot naravni rezer-vat za ptiče, prav tako pa je predvideno drstišče za ribe.

SOBOŠKO JEZERO KOT

NARAVNO TURISTIČNO SREDIŠČE REGIJE

SOBOŠKO JEZERO KOT

GOSPODARSKO IN TURISTIČNO VOZLIŠČE REGIJE

…predstavlja šele začetek nove razvojne zgodbe Pomurja in nadaljevanje uspešne predstavitve Slovenije na EXPO Milano 2015. e.

Priprava projekta:

• Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota• Mestna občina Murska Sobota

Viri podatkov:

• Statistični urad RS• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj• PGZ Murska Sobota

Literatura:

• Regionalni razvojni program Pomurja 2014-2020 • Strategija razvoja in trženja turizma v Pomurju za obdobje 2014 – 2020• Trajnostno urbana strategija MO Murske Sobote • Program Zelena Mestna občina Murska Sobota – okoljsko trajnostna občina 2020

• Strategija privabljanja investicij v Pomurje in promocija regije