Otroški in mladinski opus Marijana Vodopivca

Univerza v Ljubljani

Akademija za glasbo

Glasbena pedagogika

Diplomska naloga:

Marijan Vodopivec

in njegov otroški in mladinski

opus

Vače, maj, 2008 Jana Kolenc

Jana Kolenc Marijan Vodopivec in njegov otroški in mladinski opus 2

Zahvala

Najprej se zahvaljujem mentorici, Branki Rotar Pance, za nekaj, kar je več kot le predano

usmerjanje. Hvaležna sem ji tudi, ker me je usmerila k raziskovanju življenja in dela tako

plodovitega avtorja in ker mi je bilo dano osebno spoznati toliko pomembnih glasbenikov.

Tu bi se rada spomnila tudi vseh, ki so me, na tej že skoraj raziskovalni poti, usmerjali do

pravih informacij. To so: Peter Vodopivec, skladateljev nečak, Marko Munih, ki mi je dal

veliko nasvetov, kje lahko dobim informacije o skladatelju, Sergej Dolenc, nekdanji

skladateljev zelo dober prijatelj, Jasna Nemec, skladateljeva znanka, Samo Hubad, dirigent, ki

je dostikrat sodeloval z Marijanom Vodopivecm, Občina Kranjska Gora, ki me je usmerila k

Francu Žerjavu, nekdanjemu pevcu v zboru, ki ga je vodil Marijan Vodopivec, prijazna

urednica Radia Slovenija, Veronika Brvar, arhivarka Maja Bezjak, Saša Jocič z Ministrstva za

kulturo, Mihela Jagodic z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in, seveda, skladateljeva

hčerka, Marijana Vilhelm.

Za dobro delo pa je potrebna tudi velika mera spodbude ljubečega okolja. Za to se želim

zahvaliti moji družini: mami Anki (tudi za lekturo), očetu Zvonetu, sestrama Mojci in Špeli

ter svojemu ljubemu fantu Sebastijanu, tudi za vso pomoč pri urejanju končne oblike

diplomskega dela.


Povzetek

V svojem delu obravnavam skladatelja Marijana Vodopivca in njegov otroški in mladinski

opus.

Marijan Vodopivec je živel med leti 1920 in 1977, njegovo delo pa je pretežno povezano z

RTV Slovenije, saj je za ta medij dostikrat pisal po naročilu. V svojem svojem delu je zapustil

kar nekaj pesmi, ki so postale ponarodele, med njimi: Kekčevo, Bratovščino Sinjega galeba,

Hudo mravljico, Dva majcena šopka in druge.

Otroška in mladinska dela Marijana Vodopivca so aktualna ne glede na čas nastanka, kar je

razvidno tudi na priloženih arhivskih posnetkih ter posnetkih, posnetih v zadnjem času.

Vsebina diplomske naloge torej zajema: opis življenja in skladateljevih del, analize izbora

nekaterih najbolj znanih otroških in mladinskih del, seznam njegovih del, primer

obravnavanja otroške pesmi Marijana Vodopivca v šoli, intervjuje vseh, ki so z njim bili

kakorkoli povezani ter izbor posnetkov najbolj znanih otroških in mladinskih del.

Ključne besede

Marijan Vodopivec, otroški in mladinski opus, arhiv Radia Slovenija, analize skladb.

Summary

In my work, I want to present composer Marijan Vodopivec and his opus for children and

youth. He lived between 1920 and 1977, his work is frequently attached to RTV Slovenia,

becouse for this media, he often wrote to order. Composer left quite a few songs, that became

national, for example: Kekčeva, Bratovščina Sinjega galeba, Huda mravljica, Dva majcena

šopka and others.

However, it dosen't matter when Marijan Vodopivec's songs for children and youth were

written. His work is still topical, what can also be heard on the recordings added.

Therefore, this work contains: decsription of his life and work, analysis of collection of his

most famous and important works for children nad youth, the catalogue of his work, example

of teaching Marijan Vodopivec's children song in school, interwievs of anyone, that were

connected with him in any way and collection of the recordings of the most famous work for

children and youth of Marijan Vodopivec.

Key words

Marijan Vodopivec, opus for children and youth, Radio Slovenia's archive, analysis of

compositions.


Kazalo

1. Uvod ................................................................................................................................... 6

2. Skladateljevo življenje ....................................................................................................... 7

3. O skladatelju in njegovem delu, kot so ga videli muzikologi, glasbeniki in bližnji .......... 9

3.1. Marijana Vilhelm o svojem očetu ................................................................................... 9

3.2. Sergej Dolenc o prijatelju Marijanu Vodopivcu ........................................................... 14

3.3. Samo Hubad o skladatelju Marijanu Vodopivcu .......................................................... 19

3.4. Franc Žerjav o zborovodji Marijanu Vodopivcu........................................................... 21

4. Skladateljeva dela............................................................................................................. 22

4.1. Skladateljeva otroška in mladinska dela ....................................................................... 27

4.1.1. Iz arhiva Radia Slovenija ....................................................................................... 27

4.1.1.1. Mladinski zbori v ahivu Radia Slovenija ........................................................ 27

4.1.1.2. Glasbene pravljice v arhivu Radia Slovenija .................................................. 36

5. Analiza izbora najbolj znanih otroških in mladinskih del................................................ 40

5.1. Analize izbora najbolj znanih otroških in mladinskih zborovskih del .......................... 40

5.1.1. Strojepiska.............................................................................................................. 40

5.1.2. Dva majcena šopka................................................................................................. 41

5.1.3. Kekčeva pesem....................................................................................................... 42

5.1.4. Bratovščina Sinjega galeba .................................................................................... 43

5.1.5. Tujček maček ......................................................................................................... 43

5.1.6. Pomlad.................................................................................................................... 44

5.1.7. Snežec..................................................................................................................... 45

5.1.8. Huda mravljica ....................................................................................................... 46

5.1.9. Vesela pionirska ..................................................................................................... 46

5.1.10. Vesela otroška ...................................................................................................... 46

5.2. Analiza otroške kantate in glasbene pravljice ........................................................... 47

5.2.1. Strašni lovec Bum-bum, mala kantata za otroški zbor – soli in orkester ............ 47

5.2.2. Čarodejne orglice ................................................................................................... 50

6. Didaktični vidik: obravnavanje otroške pesmi Marijana Vodopivca............................... 52

6.1. Učna priprava kot primer za poglavje 6. ....................................................................... 55

6.2. Priloga k učni uri: učni list ............................................................................................ 61

6.3. Priloga k učni uri: spremljava h Kekčevi pesmi Marijana Vodopivca ......................... 64

7. Zaključek.......................................................................................................................... 66


8. Viri in literatura................................................................................................................ 67

9. Priloga: notni zapis otroških pesmi .................................................................................. 69

9.1. Posnetki nekaterih najbolj znanih otroških, mladinskih pesmi ter

glasbeni pravljici .................................................................................................................. 83


1. Uvod

Marijan Vodopivec. Moram priznati, da se v času svojega šolanja nisem pogosto srečevala s

tem imenom, ali pa nanj nisem bila dovolj pozorna. Med pisanjem svoje diplomske naloge

sem opazila, zakaj je bilo temu tako. Vsi: skladateljeva družina in njegovi še živeči prijatelji

so izredno skromni; nihče ni čutil potrebe, da bi se z njegovim delom ponašal.

To se mi zdi – glede na nekatere že ponarodele pesmi – za današnji čas zelo nenavadno.

Odločila sem se, da bom - namesto po obsegu skomnega zapisa v enciklopediji - najprej

predstavila skladateljev življenjepis ter mu dodala intervjuje z ljudmi, ki so bili z njim

kakorkoli povezani. Popisala bom vsa njegova otroška in mladiska dela, analizirala pa bom

tudi nekaj njegovih najbolj znanih otroških in mladinskih del.

Ker želim utemeljiti pomen njegovega dela tudi na področju glasbene pedagogike, bom

naredila šolski primer učne ure, na kateri bi obravnavali eno izmed del skladatelja Marijana

Vodopivca.

Da o delih ne bom le pisala, bom priložila še nekaj zvočnih primerov otroških in mladinskih

del iz arhiva Radia Slovenija. Moje mnenje namreč je, da si bralec lažje ustvari o umetniku

svoje mnenje, če poleg napisanega dobi tudi zvočno gradivo.


2. Skladateljevo življenje

Skladatelj Marijan Vodopivec se je rodil 21. januarja 1920, v Ljubljani mami Tereziji (roj.

Lesjak) in očetu, trgovskemu uradniku Francu. V rojstnem mestu je med leti 1930 in 1936

obiskoval gimnazijo in se med leti 1940 in 1945 učil klavir na nižji in na srednji glasbeni šoli.

Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu (v Italiji). Leta 1945 se je vpisal na Akademijo za

glasbo, in sicer dve smeri: klavir pri profesorici Zori Zarnik in kompozicijo pri profesorju

Alojzu Srebotnjaku. V Ljubljani je bil med letoma 1944 in 1945 tudi arhivar radijskega

orkestra, med leti 1945 in 1948 pa honorarni učitelj klavirja na Srednji glasbeni šoli v

Ljubljani. Od leta 1948 je deloval v glasbenem uredništvu Radia Slovenija in sicer kot vodja

glasbene produkcije, urednik za operno in komorno glasbo ter planer, od leta 1972 pa je

deloval kot odgovorni urednik.

Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977 (Slovenski biografski leksikon, 1980).

Marijan Vodopivec (zasebni arhiv skladateljeve hčere Marijane Vilhelm).

Kot skladatelj je Marijan Vodopivec prejel dve odlikovanji: red zaslug za narod s srebrno

zvezdo, leta 1967 in red dela z zlatim vencem leta 1975.

Za svoje delo na področju radijskih iger je prejel številne jugoslovanske in tuje nagrade, med

drugim nagrade za glasbo v igrah: Matjaž Kmecl: Avtomobili (jugoslovanska RTV, 1963),

Ciril Kosmač – Mitja Mejak: Tantadruj (jugoslovanska RTV, 1966 in italijanskega radia Prix

d’Italia, Rim, 1968).


Med najbolj odmevnimi nagradami je gotovo nagrada Prešernovega sklada (za scensko in

mladinsko glasbo, predvsem za mladinsko kantato Strašni lovec Bumbum iz leta 1969, na

besedilo Toneta Pavčka). Nagrado je prejel za izvirne in uspele glasbene stvaritve na področju

radijske in televizijske scenske glasbe. Sklad je svojo odločitev utemeljil z besedami:

„Glasbeni opus Marijana Vodopivca oplaja v prvi vrsti tisto glasbeno področje, ki so ga

izoblikovale vsebinske in oblikovne zakonitosti radijskega in televizijskega medija. Njegove

stvaritve ga uvrščajo med najizrazitejše ustvarjalne osebnosti. Na tem področju je opravil

veliko pionirsko delo. Vodopivčevo glasbeno scensko ustvarjanje ne pomeni samo golih

ilustracij besedil, marveč hkrati oplemenitenje tekstovnih predlog z izvirno glasbeno

govorico, ki pomeni sama zase ustvarjalno dejanje. Razen tega daje njegova ustvarjalna

osebnost značilen pečat mladinskim glasbenim sporedom, kakor tudi tistim programom, ki so

namenjeni širokemu krogu poslušalcev“ (Petdeset let Prešernovih nagrad, zbornik 1996).

Ravno tako pa je potrebno omeniti tudi plaketo RTV Ljubljana (za zasluge pri razvoju

slovenskega radia in televizije), ki mu je bila podeljena posthumno, leta 1978.


3. O skladatelju in njegovem delu, kot so ga videli muzikologi, glasbeniki in

bližnji

Da bi skladateljevo življenje in delo primerno strnila v celoto, k svojemu diplomskemu delu

dodajam še nekaj intervjujev. Prikazujejo pomembne smernice v skladateljevem ustvarjanju

in življenju, kot so jih videli ljudje, ki so skladatelja obkrožali.

V intervjujih, ki sem jih opravila, so sodelovali:

• Marijana Vilhelm, skladateljeva hčerka, 10. oktobra 2007, v Ljubljani;

• Sergej Dolenc, skladateljev prijatelj in sodelavec, 2. oktobra 2007, v Ljubljani;

• Samo Hubad, skladateljev sodelavec, 16. oktobra 2007, v Skaručni;

• Franc Žerjav, pevec skladateljevega zbora v Kranjski Gori (telefonski intervju, 6.

septembra 2007).

3.1. Marijana Vilhelm o svojem očetu

Čeprav je Marijana Vilhelm zase rekla, da zaradi drugačne strokovne usmerjenosti (poučuje

namreč kemijo, op. a.) ne bi mogla podati primernega mnenja o skladateljevih delih, se je

razvil pogovor, ki je razkril nekaj pomembnih Vodopivčevih tako skladateljskih kot tudi

umetniških in osebnostnih potez. Podarila mi je tudi seznam skladb Marijana Vodopivca (med

njimi: celovečerni filmi, kratki filmi, preko 150 radijskih iger, scenske glasbe za dramske

uprizoritve, TV serije, TV drame, samospevi, glasbene pravljice, orkesterske skladbe, otroške

pesmi in šansoni, gl. pogl. 3.2.1. in 3.1.).

Skladatelj Marijan Vodopivec se je rodil 21. januarja, leta 1920, v Ljubljani. V rojstnem

mestu je obiskoval gimnazijo, se učil klavir na nižji in na srednji glasbeni šoli. Se je

takrat zgodilo kaj, kar je vplivalo na njegovo glasbeno kariero v prihodnosti (npr.

zanimiv dogodek, navdih, …)?

Ne, o svojem otroštvu ni nikoli govoril. Vem, da je kot mlad fant veliko plaval. Bil je

astmatik in rekli so mu, da je plavanje dobro, ker se na ta način pljuča širijo in zato je plaval.

Sicer pa o sebi zares ni govoril. Veliko več vem o mami. Se zgodi, da otroci kdaj sprašujejo:

“Povej kaj o sebi! Povej kaj o tem, kako je bilo, ko si bila majhna!” On o sebi ni govoril.

Vem, da so živeli v Dobu pri Domžalah. V družini so bili trije otroci. Igrali so vsi trije. Moj

stric je igral violino, teta pa je igrala malo klavirja, malo violino. Kasneje pa nihče razen


mojega očeta ni imel več opravkov z glasbo. Stric je bil kasneje pravnik, teta pa je odšla v

Francijo, kjer se je izšolala za poklic hotelirke, kasneje pa je delala v turizmu.

Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu (v Italijo). Je kdaj govoril, zakaj se je to zgodilo?

Se je takrat zgodilo kaj, kar je vplivalo na njegovo glasbeno kariero v prihodnosti (npr.

zanimiv dogodek, navdih, ...)?

O šoli in o internaciji ni nikoli govoril. Edino, česar se spominjam, je bilo to, da smo čisto

slučajno večerjali makaronovo meso, ko je prišel domov iz Gonarsa. On pa je seveda imel

makaronov čez glavo dovolj. To je edino, kar vem.

Leta 1945 se je vpisal na Akademijo za glasbo, smeri: klavir, pri profesorici Zori Zarnik

in pozneje kompozicijo pri profesorju Alojzu Srebotnjaku.

Ali je študij zaključil? Kako bi ga opisali kot skladatelja?

Končal je kompozicijo, klavirja pa ne. Kot skladatelj pa je bil zelo natančen. Spomnim se, da

je enkrat pisal skladbo za harfo. Pa je šel kar h glasbenici, gospe Ravnik-Kosi, da mu je

povedala, kakšni so prijemi in če bo to sploh zmogla zaigrati. Zares, ko se je lotil projekta, je

delal sto odstotno.

Kako bi opredelili skladateljev način dela na RTV v povezavi z okoljem ? Je bil

dovzeten za kritiko? Ali je tudi Vas želel vključiti v glasbeno izobraževanje ?

Okolje ni nikoli vplivalo na njegovo delo. Svoje delo je imel rad in delal je po potrebah in

naročilih Radia. Zanimivo je, da me oče v glasbo nikoli ni silil. Stanovali smo v enosobnem

stanovanju. Jaz, oče, mama in klavir. Oče je imel koncertni klavir, ki je zavzemal veliko

prostora. Zelo veliko je vadil. Uro, dve, … Takrat se mi je vse to nekako priskutilo. Njegova

mama me je vedno spraševala: “Kdaj boš pa ti začela igrati klavir?” Jaz pa sem odgovarjala :

“Nikdar”. Tudi moj oče je rekel: “Če bo Marijana kdaj sama sedla h klavirju, jo bom dal

učit.”. Vidite, po izobrazbi sem kemik, torej kar izstopam – edina izjema je to, da sem pela v

radijskem zboru. To pa je bila bolj mamina želja.

Vodil je tudi zbor v Podkornu, v Kranjski Gori.

Ja, ta zbor je imel pa zelo rad. In je v petek okoli petih sedel v avto, se odpeljal na vajo, potem

so šli kaj popit, nato pa se je usedel v avto in prišel nazaj. Čeprav ni rad vozil – imel je očala.

Te ljudi je imel strašno rad. S tem zborom je posnel tudi kaseto (ne samo, da je delal na Radiu

in je imel zveze, ampak tudi ti ljudje so prav dostojno prepevali). Po smrti je vodenje zbora


prevzel Dane Škerl, ki je včasih imel zbor v Trenti. Po Škerlovi smrti pa je še to zamrlo.

Mladih domačinov je pa tam čedalje manj. To so bili res lepi časi. Zbori so hodili drug

drugemu v goste, res se je veliko dogajalo, lepo so se imeli. Ta zbor je imel oče zares zelo

rad.

Kako pa je sploh prišel v Kranjsko Goro?

Moj stari oče je imel hišo v Podkornu, ki nam jo je dal v najem. Tja smo veliko hodili. Tam je

spoznal veliko prijateljev, s katerimi so prišli do zamisli o ustanovitvi zbora.

Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977.

Kako?

Bil je že prej bolan, umrl pa je za posledicami možganske kapi. Bil je relativno mlad – 57 let.

Česa se spomnite iz njegovega opusa otroških in mladinskih del? Kakšno je Vaše mnenje

o njegovih delih? Bi lahko na hitro komentirali nekaj njegovih najbolj prepoznavnih

del, ki se jih spominjate?

Moje mnenje o njegovih delih? Hja, še vedno rada slišim, če kaj predvajajo, čeprav je tega

čedalje manj. Njegov otroški program se še največ uporablja. Rad je pisal za otroke. Rad je

pisal lahko glasbo. Kar je napisal, je res z dušo napisal.

Ali je kdaj kakšno otroško skladbo preizkušal na Vas? Če Vam je všeč ali kaj

podobnega?

Ne, ne, nikoli. Ko je delal, midve z mamo res nisva vedeli, kaj komponira. Njemu se je to

zdelo: posel kot vsak posel. Čeprav ga ni obravnaval kot obrtništvo.

Kaj pa Huda mravljica? Kaj veste o nastanku te pesmi?

Ta pesem je iz TV nadaljevanke Erazem in potepuh.

Kaj pa njegovi ostali odmevni projekti? Katerih se spomnite?

To je bila na primer oddaja Pokaži kaj znaš. Še predno smo dobili vikend, je on vsako soboto

in nedeljo potoval po Sloveniji in iskal te mlade talente. Sodelovali so tudi Marjan Kralj, Mirč

Kragelj, ki je bil režiser, Majda Šubičeva pa je oddajo vodila. Prve oddaje so bile v Operi. Od


Hrvaške nižje niso šli, na Hrvaškem pa so še iskali talente. Ružica Pospiševa je, recimo, tukaj

pela, in veliko takih, ki so danes prepoznavni.

Slišala sem, da je bil zaslužen tudi za nastanek današnjega RTV orkestra?

Ja, to pa tudi. Podrobnosti se pa ne spomnim. To sem celo slišala na neki oddaji. Bil je zelo

delaven človek.

Tudi po nesreči?

Ja, res je, poškodoval si je roko. Pred tem je zbolel in tako so po bolezni hodili balinat na

Katarino, da si je pridobil ravnotežje in občutek za razdaljo. Enkrat pa se je na poti domov

prevrnil z avtom in si poškodoval levico. Roko so mu dali najprej v mavec. V zapestje so mu

vstavili vijak, tako da ni mogel več igrati klavirja.

Slišala sem, da si je naredil odlitek roke?

Ne, ne. To je dala narediti moja mama, po njegovi smrti.

In kako bi ga opisali kot človeka?

Bil je zelo skromen, čeprav je imel veliko nagrad. V Novem Sadu in drugje. Vendar me ni

nikoli vzgajal, kot da bi mi to moralo pomeniti nekaj zares velikega. Pač: “Dobil sem

nagrado”. Saj je tudi dosti delal. Cele dneve in dostikrat tudi noči. Si je pač to prislužil.

Zanimivo je, da smo se dostikrat selili in imel je ogromno teh papirjev in not. Ni pa imel oče

prav nobenega odnosa do svojega dela. Spomnim se dne, ko smo položili v tem, zadnjem

stanovanju, kjer še zdaj živimo, po tleh linolej. Takrat je delavec, ki je prišel to položit, rekel,

da bi bilo dobro, če bi dali spodaj, pod linolej nekaj papirja, da parketa pod linolejem ne bomo

preveč zaprli. Takrat je oče za ta namen mirno dal svoje note. Seveda po več letih, ko sva z

mamo odstranili linolej, note niso bile več uporabne. Zares ni imel nobenega odnosa do

svojega dela. Njemu se je to zdelo tako: zidar naredi hišo, on pa pač ustvarja glasbo. Ni si

mislil, da bi morali njegove note spoštovati, to mu sploh ni pomenilo ničesar.

Kot človek – bil je krasen človek, bil je zelo umirjen. V življenju me ni udaril, pa sem bila

včasih kot otrok zelo svojeglava. Priljuden, prijazen. Ni imel veliko prijateljev, kar pa jih je

imel, pa so to bila kar dolgotrajna prijateljstva. Rad je pomagal ljudem, pa je dostikrat pri tem

“kratko potegnil”.

Tudi fotografiral se ni rad in ni se rad izpostavljal.


Kako pa bi ga opisali kot skladatelja? Njegov način dela?

Zaprl se je v sobo, bil v njej, in ko je prišel ven, nismo govorili o tem, kaj je pisal. Tudi ni

kazal svojih skladb. Edino, kadar so imeli kaj na televiziji, je hodil na snemanja, da smo

potem to lahko videli na televiziji ali na filmu. Spomnim se, ko so snemali Kekca, je hodil kar

naprej v Trento. Sicer pa – da bi on potreboval kakšne posebne priprave? Ne. Zares – kot gre

zidar zidati hišo, je šel on pisat skladbe. Ni kompliciral.

In orkesterska dela, je vse parte pisal sam?

Ne, spomnim se, da je bil z nekom zmenjen. Kontrabasist, gospod Kelbl, ki je igral bas v

hotelu Slon, mu je prepisoval te stvari, da ni bilo očetu treba, tako sta bila zmenjena.

Kako pa bi ga opisali in orisali kot očeta?

Nimam veliko spominov o njem, ker je zares veliko delal. Ko smo se preselili iz enosobnega,

smo šli v majhno dvosobno stanovanje; vedno smo živeli v majhnih stanovanjih. V eni sobi je

bil oče, v drugi pa midve z mamo. In on je bil cele dneve v svoji sobi. Včasih si je igral

akorde, ampak še tega se ni slišalo skoraj nič. Z očetom sem se zelo dobro razumela, morda

celo bolje kot z mamo. Morda ravno zato, ker z njim nisem preživela veliko časa.

Najlepša hvala za Vaše odgovore, oz. pogovor z Vami.


3.2. Sergej Dolenc o prijatelju Marijanu Vodopivcu

Muzikolog, Sergej Dolenc, je privolil v intervju in jedrnato opisal svoje prijateljstvo s

skladateljem Marijanom Vodopivcem, razkril svoje mnenje o njegovih delih in se razgovoril

o takratnem načinu življenja.

Na kratko – kaj veste o skladatelju Marijanu Vodopivcu? Kako bi opisali njegovo

življenje, kdaj ste ga spoznali?

On je bil tisti, ki je dosti kmalu končal konzervatorij, oziroma – to je bila neke vrste srednja

glasbena šola, bi rekli danes. Včasih, pred vojno, pa je bil konzervatorij. Tudi Hubad je takrat

to končal in mnogi drugi. Bil je pretežno tudi pianist, od začetka. Med vojno pa je vodil

»kvazi« Big Band, po Adamičevem odhodu v partizane – je nadaljeval njegovo delo. Po vojni

pa se je kmalu vrnil na radio, na glasbeno uredništvo. Jaz sem tja prišel šele leta 1957, takrat

sem spoznal Vodopivca. Zelo hitro sva se ujela, čeprav nisem deloval na glasbenem oddelku,

ampak v tehniki, kot je takrat bila edina možnost (pri prebiranju gradiva iz arhiva RTV bomo

velikokrat opazili njegov priimek pri funkciji snemalca, op.a.). In sva zelo hitro začela

sodelovati. On je bil najprej urednik za komorno in operno glasbo. In to je bila njegova

delovna usmeritev do leta 1972.

Po čem se je razlikoval od ostalih glasbenikov, ki so delovali na Radiu? Njegove

posebnosti, zasluge?

Ves čas pa je zraven deloval še kot korepetitor. Tukaj je bil po Marjanu Lipovšku edini velik

korepetitor pri nas. Posnel je celo serijo samospevov, z raznimi pevci. V glasbenem oddelku

pa je bila njegova posebna zasluga – imel je širši organizacijaski duh – ustanovitev

Simfoničnega orkestra na RTV-ju.

Pred njim ni bilo orkestra?

Ne. Orkester prej ni bil organiziran. Prednost te ustanovitve je bila pa ta, da sta takrat z

Urošem Prevorškom pobrala mlade muzikante, ki niso bili zaposleni v Operi ali Filharmoniji,

nekateri so celo ravnokar končali srednjo glasbeno šolo, ali pa še te ne. To je bil čisto

študijski korpus, ampak od začetka malo kombiniran s starejšimi glasbeniki iz znanih

ljubljanskih orkestrov in z glasbeniki, ki sploh niso igrali v orkestru in niso bili visoko

izobraženi. No, Vodopivec je z dirigentom Urošem Prevorškom, ki je bil prvi dirigent tega

orkestra, zastavil sistem dela in program tako, da so začele v program prihajati skladbe, ki so


manjkale, ki jih prej ni bilo, domačo kot tujo literaturo. Orkester pa se je istočasno pripravljal

na to, da bo enkrat nastopil javno. Ta zadeva se je vlekla, preobrat se je vlekel vse do poznih

šestdesetih let. Orkester je bil popolnoma oblikovan okrog leta 1968. Takrat pa je že delal

velike stvari, bil je poln elana, želeli so biti dobri, najboljši. Leta 1964 je bil orkester že

sposoben posneti eno operno delo v celoti. Do leta 1968 so izvajali že velika dela, kot so

Butterfly, Tosca, Gluck, Orfej in Evridika itn., začeli pa so tudi nastopati javno. Vodopivčevo

delo je bilo, da je bil program za orkester tudi slovenski. Včasih je predstavljala namreč

večino programa tuja simfonična glasba. Začele so se snemati slovenske opere, gostovanja

nekaterih tujih dirigentov. Za ta orkester so skladatelji pisali po naročilu, to je tudi

Vodopivčeva zasluga, da je organiziral razpise. Tudi Vodopivec je pisal za njih, pa Lebič in

še mnogi drugi. Ko se je dirigent zamenjal, ko je Prevoršek nehal dirigirati, je nam uspelo

zvabiti v Radijski orkester Hubada.

Poleg organizacije orkestra, kje in kako je še takrat deloval?

Poleg orkestra se je Mane (tako so skladatelji klicali Marijana Vodopivca, op. a.) posvečal še

drugim stvarem. Njegova velika zaslužna akcija je bila »Iščemo mlade talente«. To je bila

serija koncertov. Avdicije so bile po celi Sloveniji, koncerti pa spremljani z različnimi

izvajalci, z orkestrom,.. In on je hodil na te avdicije in iskal mlade glasbenike, mlade pevce.

Ena izmed izbranih je recimo hrvaška primadona, mezzosopranistka Ružica Pospiš in še

mnogo slovenskih pevcev in pevk, pa tudi ansamblov. To je bila res njegova velika zasluga

najprej za popularizacijo Radia, in drugič, pomagal je na svoj način mladim. Recimo Ivanko

Kraševec je našel nekje v Metliki in jo je pripeljal sem. Najprej ji je omogočil, da je s plesnim

orkestrom posnela dve skladbici, nakar jo je povabil še k simfoničnemu orkestru, kasneje se je

razvijala seveda po svoje. Ampak – bila je odkrita, najdena! Bilo jih je toliko, da se jih vseh

več ne spomnim. Ves čas med tem pa je še pisal glasbo za filme, tudi s Čapom (takrat zelo

priznan režiser František Čap, op. a.), Bratovščina sinjega galeba, Kekec je tudi njegov:

“Kdor vesele pesmi poje”. Vodopivec bi moral pisati tudi za film Ne čakaj na maj, pa z

režiserjem Čapom nista prišla idejno skupaj. Čap je imel drugačno vizijo, nekako bolj

moderno. Vodopivec se je držal svojega znanja.

Pisal je tudi glasbo za radijske igre. Na področju radijskih iger in glasbenih pravljic pa je bil

odličen.

Za tisti čas je bil izvrsten, ker je imel drugačen pristop. Ena igra je bila prav znamenita, pa se

ne spomnim naslova. V njej je uporabil vse vrste inštrumentov, iz področja eksperimentalne

glasbe, tu je bil zelo uspešen. Njegova je tudi uglasbitev Vilonovih balad. To delo je res


odlično, za orkester, glasbeno imenitno. Uglasbil je pesmi potepuškega pesnika Vilona. To je

čisto njegova glasba, ampak v tem stilu. Iz tega je bila narejena tudi serija televizijskih oddaj,

vsaj dve ali tri. Sicer pa ima na tem področju zelo velik opus.

Lahko Vam pomagam z izpisom iz arhiva RTV, poleg ostalega obsežnega opusa gre za

147 posnetkov mladinskih del in glasbenih pravljic.

Ja, veliko jih je. Vedno je tudi mene prosil, če jih lahko snemam. Ker je vedel, da v tem

primeru ne bo imel skrbi, kaj je za mikrofonom, ampak le za tisto, kar je pred mikrofonom.

Vidite, oznaka “02” pri študiji “aparat”, pomeni, da je vse bilo v živo izvedeno in marsičesa v

notah sploh ni, so improvizirali. Vidimo tudi, da je zelo veliko pisal za mladinski zbor.

Namreč pomagal je pri njegovi ustanovitvi. Kot rad rečem, sta za to bila zaslužna tudi oba

Janeza: Bitenc z idejami in Janez Kuhar kot dirigent. Marijan Vodopivec pa je projekt

vzpodbujal, aranžiral, komponiral dela za zbor, iskal dela, da so se izvajala. Zelo malo pa je a

capella zborov, vedno so s spremljavo. On se je tudi sam “pilil” ob njih kot korepetitor in

inštrumentalist.

“Novoletna koleda”, ta je odlična. In strašni lovec Bum-bum. “Mravljica”, to je pa

televizijska pesem.

Ali kaj veste o tem, kako je ta pesem nastala?

Ne, ker je nastala takorekoč čez noč, za potrebe serije. Bilo je približno pet ali šest

nadaljevanj. Je pa potem postala kar “leitmotiv” celotne serije “Bila je Mravljica”, igrala sta

dva mlada igralca, Drago Kecman in Dare Ulaga. Se pa dobro spomnim, še jaz sem snemal.

To je nastajalo sproti. Gre za scensko glasbo.

Kako pa je bilo z njegovim študijem?

Če je diplomiral, boste morali preveriti na arhivu Akademije za glasbo. Začutil je, da diploma

postaja vedno pomembnejša za delo in je začel s študijem. O tem pa se nismo nikoli

pogovarjali. Res pa je, da je imel prometno nesrečo, prevrnil se je z avtom, in si zelo

poškodoval levo roko.

Kdaj je bila ta nesreča?

Peljali so se s Katarine, v sedemdesetih letih.


S kom pa se je družil Marijan Vodopivec?

Bili smo družba: Hubad, on, urednik Grilc, Kvartič in jaz. Od jutra do večera smo se

pogovarjali o glasbi, to je bila že skoraj obsedenost.

Kaj pa njegovo zadnje življenjsko odbobje?

Umrl je leta 1977, zelo zgodaj. Takrat sem bil že vodja glasbene produkcije. Na žalost je bil

na oddelku, s katerim smo samo sodelovali. Imel je neke vrste sklerozo nekega možganskega

živca. Slabšal se mu je vid, nastopile so tudi kapi. Tako je na koncu tudi umrl. Bil je bolan

dlje časa, ampak med tem je ves čas delal. Umrl je takorekoč v službi.

Kot muzikolog, ali imate kakšno oceno ali mnenje o njegovih otroških in mladinskih

delih, recimo tistega, ki se ga najbolj spomnite? Strokovna ocena, mnenje?

On je pisal svojemu znanju inštrumentacije in harmonije primerno glasbo. Inšrtumentacija ni

bila vedno najbolj inovativna, veliko je delal iz prakse, ampak kar se pa tiče melodij, so bile

pa to zelo dobre stvari, zato so jih pa tudi kasneje kar naprej povzemali. Takrat pa, ko se je šlo

za velike zborovske kantate in orkester, pa je sam dal svoje delo inštrumentirati Lipovšku, da

bo kvalitetno.

Treba je ločiti: vokalno, inštrumentalno in klavir. Ker - kar pa je pisal za klavir je bilo pa zelo

v redu. Slog je bil poznoromantičen, ne bi mogli reči, da je delal eksperimente na področju

sloga. Bil je – kot so bili številni skladatelji tistega časa, do Lebiča, Petriča, Srebotnjaka –

poznoromantik. Strašno dobro pa je zadel otroško dušo, skladbe so bile zelo kvalitetne,

izredno spreten pa je bil tudi na področju scenske glasbe. Dostikrat je zbral štiri ali pet

glasbenikov, osnovne stvari je imel napisane, potem pa so kar sami inštrumentirali. Tako je

delal tudi Koder (skladatelj Urban Koder, op.a.).

Kar se tiče melodike, je bil torej Vodopivec zelo izviren. Edino – ni šel preko

poznoromantičnega sloga, razen nekaterih izjem.

Pri otroški glasbi pa je tako ali tako težko delati eksperimente. Ni bil pretirano moderen.

Na področju inštrumentacije je bil nekako najšibkejši, a hkrati zelo močen v izrazu, kar se tiče

klavirja, petja; tudi zborovske spremljave je vse sam napisal.

Kaj pa njegov način dela?

Dostikrat so ga prosili za razna dela. In tudi ni bil pretiran materialist. Če ga je kakšna stvar

zanimala, je naredil tudi zastonj.


Za zaključek pa še oris: kako bi označili Marijana Vodopivca kot človeka?

Kot veselega človeka, družabnega in seveda zaljubljenega v glasbo od začetka do konca.

Ni bil zadržan, včasih smo bili zelo sproščeni. Vsi smo se zelo radi pogovarjali o glasbi, o

skladateljih, kot sem rekel, šlo je skoraj za obsedenost. Čeprav – on je bil pa vedno majčkeno

drugačen. Imel je malo drugačen glasbeni okus, to se vidi iz tega, kar je spremljal, kar je

delal, pisal.

Intervjujev pa sam ni hotel.

Pa ste rekli, da ni bil zadržan?

Ne, ne, v naši družbi ni bil nikoli zadržan, drugače pa so ga imeli celo za malo pikrega. Malo

cinika je bil. Ne vem, kako so ostali skladatelji nanj gledali. Po moje rahlo ljubosumno, ker so

tudi sami hoteli delati kakšno stvar, ki jo je delal on, pa niso prišli zraven. Sicer pa slabega

mnenja o njem ni imel nihče, nikoli.

Odprt, širok človek. Do medijev pa bolj piker, on se sam ni izpostavljal, razen v ožji družbi.

Se je pa vedno znal boriti za tisto, kar je želel pri programu doseči. Pa to niso bile male stvari.

Recimo oddaja “Iščemo mlade talente”, ta oddaja je dala veliko rezultatov.

Najlepša hvala za pogovor.

Sergej Dolenc, fotografija je nasatala ob pričujočem intervjuju v Ljubljani, 2. 10. 2007


3.3. Samo Hubad o skladatelju Marijanu Vodopivcu

Kdaj ste se prvič srečali z Marijanom Vodopivcem?

Torej, prvič sem se z njim srečal na Akademiji. Saj veste, tam so razne sobe za vadbo in za

druženje in tako je nekaj s prijatelji poskušal na klavirju in sem se jim pridružil. Tesneje pa

sva začela sodelovati leta 1954, ko je deloval na Radiu. Takoj smo se dobro razumeli, potem

pa sta me s snemalcem Sregejem Dolencem celo prepričala, da sem se jima pridružil. Tako je

bilo, ja, in izvedli smo kar precejšnje število del.

Imate kakšen spomin, anekdoto iz obdobja Vašega sodelovanja s skladateljem?

Vedno sva dobro sodelovala. Kar se tiče posnetkov, imam vse, kar je v arhivu Radia, tudi sam

zapisano v zvezku, tega je bilo že tako dolgo nazaj. Kdaj je že umrl?

Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977.

Seveda, seveda, takrat ja. Tega je že tako dolgo, veste. Spomnim se dobrega sodelovanja z

njim, prijetnih odnosov, veliko snemanj … Podrobnih podatkov pa se žal ne spomnim. Ha!

Razen ene zabavne zgodbice: ko smo proslavili moj prihod na Radio, smo šli skupaj z

Dolencem, Vodopivcem in še nekaj sodelavci v gostilno Pri mačku. Tam smo se lepo imeli,

praznovali, .. Takrat je bil na oblasti Maček. Ko smo veseli odhajali domov, nas je na cesti

ustavil policaj. Vprašal nas je, kje smo bili. Jaz sem takrat vozil in sem mu rekel, da smo bili

Pri mačku. On pa je, ker me je narobe razumel, z resnim obrazom rekel: “Ooo, potem pa kar

peljite naprej”.

Kako pa bi označili skladatelja Marijana Vodopivca kot človeka?

Ni se preveč rad izpostavljal.

Ali zaradi tega ni omenjan v medijih? Iskala sem kakšne članke o njem, pa nisem našla

ničesar…

Veste, tudi čas je bil takrat takšen. Takšni ljudje, kot so na primer glasbeniki ali skladatelji

pač niso bili veliko v medijih, bolj je bila v ospredju politika in druge stvari. Sicer pa se je

Marijan znal postaviti za kakšne projekte in ideje.


Česa se spomnite iz njegovega opusa otroških in mladinskih del? Kakšno je Vaše mnenje

o njegovih delih? Bi lahko na hitro analizirali nekaj njegovih najbolj prepoznavnih del,

ki se jih spominjate?

Kot sem rekel, je minilo že veliko časa. Po tem sem tudi veliko gostoval, snemal drugje, …

Moje mnenje o njegovih delih je, da pri komponiranju ni nikoli kompliciral.

Kaj pa na primer njegov skladateljski slog?

Če mene vprašate, je vsak govor o skladateljskem ali umetniškem slogu bedarija.

Skladateljevanja se namreč ne da omejiti na način etiketiranja. Vsak skladatelj namreč

uporablja njemu značilen glasbeni jezik, ki se lahko celo razlikuje od ene do druge skladbe.

Lahko bi rekel, da je Vodopivčeva glasbe zelo poslušljiva, skoraj romantična, čeprav

zagotovo obstajajo tudi v njegovem opusu izjeme.

Ali imaste še kakšno zaključno misel, komentar?

Ne, ker imam iz tega obdobja zares bolj malo konkretnih spominov. Veliko smo delali,

snemali, ... To je vse, kar lahko povem.

Najlepša hvala za Vaš pogovor.

Samo Hubad, slika iz Enciklopedije Slovenije (Mladinska knjiga, 2000, str. 84).


3.4. Franc Žerjav o zborovodji Marijanu Vodopivcu

Ko sem v arhivu Radia v Ljubljani pregledovala gradivo, je do mene še enkrat prišel Marko

Munih: “Še nečesa sem se spomnil. Pri diplomskem delu o Vodopivcu Vam bo morda koristil

izlet v Kranjsko Goro. Tam je skladatelj nekaj let vodil zbor. Povprašajte na občini.”. In res.

Poklicala sem tja, kjer mi je uslužbenka Špela Lavtižar dala telefonsko številko starejšega

gospoda, domačina Franca Žerjava.

Ko sem ga poklicala, mi je povedal:

“Marijan Vodopivec je bil dober zborovodja, peli pa smo v glavnem ljudske in narodne. Bili

smo zelo močen zbor. On je bil tudi dober pianist, zato ga je tista prometna nesreča kar potrla.

Zelo prijeten človek, tudi veliko je smučal. Po nesreči si je pomagal s smučanjem. Tam je tudi

dobil navdih za komponiranje. Okoli leta 1976 si je v Podkornu zgradil hišo, ni pa več dolgo

živel. Gospa je potem še nekaj časa bila tam, s hčerko. Kasneje so moški zbor poimenovali po

njem – “Marijan Vodopivec, Kranjska Gora” se je imenoval. Potem jih je vodil Dane Škerl.

Zbor je pred nekaj leti razpadel.”

Gospod hrani doma tudi sliko takratnega moškega zbora.


4. Skladateljeva dela

Vodopivčevo glasbeno delo je bilo raznovrstno in pretežno ustvarjeno za RTV: pripravil je

namreč veliko javnih oddaj, med drugim tudi Pokaži, kaj znaš (prvič predvajana leta 1955), s

katero je odkrival nove talente. Njegov delež je bil nepogrešljiv tudi pri ustanovitvi in rasti

Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Kot urednik programa je iskal nove oblike in si

prizadeval za sorazmerja med glasbenimi zvrstmi ter tujo in domačo ter poklicno in

ljubiteljsko ustvarjalnostjo. V radijskem programu je sprva pogosto nastopal kot klavirski

spremljevalec, od leta 1955 pa se je vse bolj posvečal komponiranju. Napisal je glasbo za

približno 150 radijskih iger, za literarne oddaje, glasbene pravljice, TV drame, scensko glasbo

za okoli sto predstav domala vseh slovenskih gledališč, za celovečerne filme, za več kratkih

filmov in za televizijske nadaljevanke.

Zložil je veliko krajših orkestralnih skladb, pretežno z različnimi solističnimi instrumenti.

Pisal je tudi samospeve, največ na besedilo Alojza Gradnika, Pavla Oblaka in Srečka

Kosovela.

Znan pa je tudi po številnih otroških in mladinskih zborih.

Njegova hči, Marijana Vilhelm hrani seznam najpomembnejših skladb, ki zajema dela od leta

1955 do leta 1977:

1.) GLASBA ZA CELOVEČERNE FILME

- Nočni izlet

- Naš avto

- Družinski dnevnik

- Srečno, Kekec

- Po isti poti se ne vračaj

2.) GLASBA ZA KRATKE FILME

- Kratko poletje

- Statistično je dokazano

- Trbovlje

- Skopje

- Slovenija

- Vražji trilček /Tartini/


- Dinar na dinar

- Ne tako

- Vzpon

3.) GLASBA ZA VEČ KOT 150 RADIJSKIH IGER za otroke in odrasle, od tega

nagrajene:

- Hiša pod žgočim soncem (1959)

- Pred snežnim pogorjem (1960)

- Medvedek Pu (1960)

- Avtomobili (1963)

- Tantadruj (1966)

- Zgodba o vojaku (1967)

- Cortesova vrnitev (1968)

- Georgesova maska (1969)

- Butalci (1971)

- Radio Huda luknja (1973)

- Boškarina /Danski radio/

- Polikarp /Sterijino pozorje/

- Šimen Sirotnik /Italija/

- Deklica z vžigalicami (Diploma Bled, 1968)

4.) SCENSKE GLASBE ZA DRAMSKE UPRIZORITVE

- Od leta 1955 do leta 1974 je napisal scensko glasbo za 97 del

5.) GLASBA ZA TV SERIJE

- Mali oglasi

- Mladost na stopnicah (1973)

- Erazem in potepuh (1971)

- Bratovščina Sinjega galeba (1970)

6.) GLASBA ZA TV DRAME

- Polikarp (1960)

- Večeri Julijana Stepnika (1975)

- Hude sanje kanclista Jereba (1976)


7.) SAMOSPEVI

- Odšla si /Igo Gruden/

- Rosna kaplja /A. Gradnik/

- Uspavanka ljubezni /P. Oblak/

- Noči /A. Gradnik/

- Lep dan /Peterlin-Petruška/

- V pomlad /P. Oblak/

- Slovo /P. Oblak/

- Jesenska pesem /P. Oblak/

- O, kako sem sama, sama /A. Gradnik/

- Zima /A. Gradnik/

- Žalostinka /J. Menart/

- O, poljubi mi solzo /F. Milčinski/

- Žanjica za moški zbor in mezzosopran /F. Kozak/ (1976)

- 3 pisma – skladbe za glas in klavir /A. Gradnik/

8.) GLASBA ZA GLASBENE PRAVLJICE

- Strašni lovec BUM BUM (1967)

- Povest o punčki Liziki (1975)

- Globina zvona

- Prav tako

- Kvartet

- Palčica

- Deklica z vžigalicami (1968)

- Starec in živalca

- Jurček (1955)

9.) ORKESTRALNE SKLADBE

- Preludij za klavir (1958)

- Sherzettino

- Starinska polka

- Jesenski ognji

- Plesna suita


- Fantasia za klavir

- Nocturno za klavir

- Pravljica za harfo

- Poeme za violino in orkester

- Integrali

- Trije pastorali za flavto in orkester

- Rapsodija za violino in orkester

- Tri impresije za violo

- Suita za orglice

- Tri skladbe za harmoniko in orkester

- Capricio valse

- Pesmi poletnih noči I in II

- Pomladni koncertino

- Balkanski ples

- Sinfonična koračnica

- Sedem miniatur

- Sedem preludijev

- Trije preludiji: jutro, opoldan in zvečer

- Trije preludiji za harfo

- Moment in modo di marcia

- 12 skladbic za kvintet

- 3 skladbe za violino in klavir (1959)

10.) OTROŠKE PESMI

- Vesela pionirska

- Strojepiska

- Huda mravljica

- Preštevanka

- Dva majcena šopka (1966)

- Pomladna

- Veseli potepuh (1965)

- Kekčeva pesem

- Snežec (1965)

- Jurčkova pesem


- Mornarček

11.) ŠANSONI

- 3 novoletni šansoni (1977).


4.1. Skladateljeva otroška in mladinska dela

Vsa skladateljeva otroška in mladinska dela hrani arhiv RTV Slovenija, saj je skladatelj

večino skladb delal po naročilu in jih tudi posnel.

4.1.1. Iz arhiva Radia Slovenija

V arhivu Radiu Slovenija je shranjen kar obsežen opus posnetkov, ki se pod imenom Marijan

Vodopivec razvršča v sledeče kategorije: simfonična glasba, komorna glasba, samospevi,

mladinski zbori, glasbene pravljice in zabavna glasba.

Ker je moje področje otroški in mladinski opus, sem torej popisala posnetke mladinskih

zborov in glasbenih pravljic. Posnetke sem razvrstila tako, da je najprej naveden avtor glasbe

in teksta, naslov skladbe, nato pa: izvajalec, trajanje, številka traku, datum posnetka in

snemalec.

Posnetki so navedeni v enakem vrstnem redu, kot jih hranijo v arhivu. Dostikrat se zgodi, da

se naslov skladbe pojavlja na več arhivskih kartončkih, ker gre za različne izvedbe, torej za

različne posnetke ene skladbe. Morda bi danes posamezne skladbe morali kategorizirati

drugače. V svojem delu, ki prvo javno predstavlja Vodopivčeve skladbe iz arhiva RTV,

ostajam zvesta njihovi kategorizaciji.

4.1.1.1. Mladinski zbori v ahivu Radia Slovenija

1.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, OPZ Kurirček/dir.

Majda Hauptman, klavir Borut Lesjak, 2'9'', M-2924, 18. 6. 1981, Škrajnar-

Ostaševski;

2.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Mladinski pevski zbor

Trnovo/dirigira Majda Hauptman, 2'10'', M-1421, 6. 3. 1976, Gobec-Makoter;

3.) Marijan Vodopivec/Danilo Gorinšek: ŠALJIVKA, OPZ RTV Ljubljana/dirigent

Matevž Fabijan, klavir: Borut Lesjak, 0'57'', M-373, 14. 5. 1983, Škrajnar-

Ostaševski;

4.) Marijan Vodopivec: VESELI POTEPUH, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigent

Janez Kuhar, spremlja instr. ansambel, 1'03'', M-488, 20. 4. 1966, Dobrin;


5.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški zbor RTV

Ljubljana/dirigent Janez Kuhar, spremlja instr. ansambel, 1'53'', M-488, 20. 4.

1966, Dobrin;

6.) Marijan Vodopivec: TUJČEK MAČEK, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigent:

Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 0'52'', M-435; datum in snemalec

nista navedena;

7.) Marijan Vodopivec/arr.Borut Lesjak/besedilo K.Kovič: PREŠTEVANKA, Otroški

zbor RTV Ljubljana/dirigent: Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka,

1'11'', M-435; datum in snemalec nista navedena;

8.) Marijan Vodopivec/K.Kovič: PUST, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigent: Janez

Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 1'20'', M-435; datum in snemalec nista

navedena;

9.) Marijan Vodopivec: DEČEK IN MURN, Otroški zbor RTV Ljubljana/dir. Janez

Kuhar, instrumentalna spremljava: Marijan Lipovšek, 0'41'', M-574, 23. 6. 1966,

Rojc;

10.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški pevski zbor RTV

Ljubljana/dirigira Janez Kuhar, pri klavirju Marija Mihelčič, 1'37'', M-395, 10. 2.

1966, Čepič;

11.) Marijan Vodopivec: 29 NOVEMBER (s harmoniko), Otroški zbor RTV

Ljubljana/p.v. Janeza Kuharja, 0'48'', M-321, 21. 11. 1965, Rojc;

12.) Marijan Vodopivec: 29 NOVEMBER (s harmoniko), Otroški zbor RTV

Ljubljana/p.v. Janeza Kuharja, 1'05'', M-321, 21. 11. 1965, Rojc;

13.) Marijan Vodopivec: NAŠ KAPETAN, Dekliški komorni zbor glasbene šole

»Franca Šturma«/vodi: Janez Kuhar, 0'38'', M-1633, 12. 6. 1976, Cedilnik-

Makoter;

14.) Marijan Vodopivec: NESRAMNI VRABEC, Otroški zbor glasbene šole Franca

Šturma/dirigent Janez Kuhar, spremlja instrumentalni kvintet, 1'10'', M-1142, feb.

1970, snemalec ni naveden;

15.) Marijan Vodopivec: SLABE IZKUŠNJE, Otroški zbor glasbene šole Franca



16.) Marijan Vodopivec: MODERNI ČASI, Otroški zbor glasbene šole Franca




17.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Zbor glasbene šole

»Franca Šturma«/dirigira Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 2'16'',

M-91, april 1972, Ažman;

18.) Marijan Vodopivec: DEDEK MRAZ, Otroški zbor glasbene šole »Franca

Šturma«/dirigira Janez Kuhar, pri klavirju Silva Krašovec; 0'42'', M-492, jan. 1973,

Cedilnik;

19.) Marijan Vodopivec/Jože Humer: STROJEPISKA (tč. 1 in 2 spremlja Orffov

instrumentarij, od točke 3 dalje spremlja na klavir Marija Skornšek), Otroški zbor

osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja/vodi Alenka Janič, 1'20'', M-1638, 21. 6.

1976, Gobec-Makoter;

20.) Marijan Vodopivec: MUCEK IN SNEŽINKA, Otroški pevski zbor RTV

Ljubljana/dirigent Janez Kuhar, pri klavirju Marijan Lipovšek, 0'55'', M-139, 16.

12. 1964, Debeljak;

21.) Marijan Vodopivec: POD NOČ, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma/dirigira

Janez Kuhar, klavir: Silva Hrašovec, 1'25'', M2045, 14. 4. 1977, Gobec-Keber;

22.) Marijan Vodopivec: CICIBAN JE ZASPAN, Otroški zbor »Zvonka

Runka«/dirigira Janko Gregorc, 1'20'', M-973, dec. 1968, Gobec;

23.) Marijan Vodopivec/besedilo: Branko Šömen: STARA MARY, Janko Ropret:

Popoldne za mladi svet, 1'40'', M-1460, datum in snemalec nista znana;

24.) Marijan Vodopivec/besedilo: Branko Šömen: COWBOY JIMMY, Janko Ropret:

Popoldne za mladi svet, 1'27'', M-1460, datum in snemalec nista znana;

25.) Marijan Vodopivec/kl.prir. Silvester Stingl: HUDA MRAVLJICA, OPZ RTV

Slovenija/dirigira Matevž Fabijan, Silvester Stingl – klavir; 0'55'', M-3174, 14. 11.

1995, Škrajnar-Rovšek;

26.) Marijan Vodopivec: JURČEK UMAZANEC, Otroški pevski zbor RTVL/dirigira

Janez Kuhar, klavir: Marijan Vodopivec, 1'07'', M-249, 5. 4. 1965, Stele;

27.) Marijan Vodopivec/besedilo: Jože Humar: MALI INTERVJU, Zbor cicibanov

RTVL/dirigira Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 0'30'', M-2031, 16.

2. 1977, Gobec-Keber;

28.) Marijan Vodopivec: OTROCI PROSIJO KOLIN, Otroški zbor RTVL in

instrumentalni ansambel/dirigira Matevž Fabijan, 0'53'', M-1380, 22. 11. 1973,

Ažman;


29.) Marijan Vodopivec: NOVOLETNA VOŠČILNICA, Otroški zbor RTVL in

instrumentalni ansambel/dirigira Matevž Fabijan, 1'24'', M-1380, 22. 11. 1973,

Ažman;

30.) Marijan Vodopivec: STRIČEK LED, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar,

0'47'', M-636, 16. 2. 1966, Dobrin;

31.) Marijan Vodopivec/bes. Jože Humer: ZGODBA V OBLAKU, OPZ GŠ Franca

Šturma/dirigira Janez Kuhar, pri klavirju Silva Hrašovec, 1'09'', M-2455, 6. 3.

1979, Savicki-Strenar;

32.) Marijan Vodopivec: ZGOBDA O OBLAKU, OPZ glasbene šole »Franc

Šturm«/vodi: Janez Kuhar, pri klavirju prof. Silva Hrašovec, 1'03'', M-1632, 12. 6.

1976, Cedilnik-Makoter;

33.) Marijan Vodopivec: Melodije iz filma: SREČNO KEKEC, ORL, dirigira Uroš

Prevoršek, 9'53'', Z-27327, april 1964, Dolenc;

34.) Marijan Vodopivec: SNEŽEC, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar,

instrumentalni ansambel, 1'40'', M-349, 15. 2. 1965, Čepič;

35.) Marijan Vodopivec: VESELI POTEPUHI, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez

Kuhar, instrumentalni ansambel, 1'05'', M-349, 15. 2. 1965, Čepič;

36.) Marijan Vodopivec: DEŽEVNA PRAVLJICA, Otroški zbor RTVL/dirigira

Matevž Fabijan, pri klavirju Silva Hrašovec, 0'55'', M-1253, 11. 6. 1970, Turk;

37.) Marijan Vodopivec: 29 NOVEMBER, OPZ RTVL/dirigira Matevž Fabijan, Borut

Lesjak – klavir, 1'15'', M-2195, 18. 11. 1977, Gobec-Keber;

38.) Marijan Vodopivec/besedilo: Danilo Gorinšek: POD NOČ, Zborček cicibanov

RTVL/dirigira Janez Kuhar, spremlja instr. skupina Boruta Lesjaka, 0'40'', M-1587,

9. 6. 1976, Cedilnik-Makoter;

39.) Marijan Vodopivec: RANO JUTRO, Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana/p.v.

Janeza Kuharja, 1'50'', 014628, 19. 1. 1959, Rojc;

40.) Marijan Vodopivec: NAŠ KUŽA, Otroški zbor TRV Ljubljana in Simfonični

orkester RTV, 1'25'', M-792, 15. 6. 1967, Dolenc;

41.) Marijan Vodopivec: STRAŠNI LOVEC BUMBUM, Otroški zbor TRV Ljubljana

in Simfonični orkester RTV, 18'37'', M-792, 15. 6. 1967, Dolenc;

42.) Marijan Vodopivec: ŽENJICA, Moški zbor KUD Slavko Černe iz Kranjske

gore/vodi Marijan Vodopivec, 3'39'', ZB-1957, junij, 1974, Gobec;

43.) Marijan Vodopivec: NAŠ KUŽA, OPZ RTV Ljubljana/dirigira Janez Kuhar, 1'23'',

M-721, 7. 3. 1967, Čepičeva;


44.) Marijan Vodopivec: BOLHINA SVATBA, Mladinski zbor RTVL in ORL/dirigira

Janez Kuhar, 1'32'', 024234, 21. 3. 1959, Dolenc;

45.) Marijan Vodopivec: KRVAVA BAJKA, Ženski zbor z Jesenic/vodi Milko

Škoberne, 5'11'', ZB-2539, 4. 2. 1976, Cedilnik-Makoter;

46.) Marijan Vodopivec: PREŠTEVANKA, Mladinski zbor osn. šole »Ivana Cankarja«

v Mariboru/p.v. Milana Grajška, 1'12'', M-536, 29. 5. 1966, Dobrin;

47.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: GOREČA HIŠA, oddaja POPOLDNE ZA

MLADI SVET/Janko Ropret, 1'18'', M-1563, datum in snemalec nista znana;

48.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: ŽALOSTNA PESEM, oddaja POPOLDNE ZA

MLADI SVET/Janko Ropret, 1'03'', M-1563, datum in snemalec nista znana;

49.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: PESEM ZA OPRAVIČILO, oddaja

POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko Ropret, 0'42'''', M-1563, datum in snemalec

nista znana;

50.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: O INDIJI KOROMANDIJI, oddaja

POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko Ropret, 1'15'', M-1563, datum in snemalec

nista znana;

51.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: O INDIJI KOROMANDIJI, oddaja

POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko Ropret, 0'55'', M-1563, datum in snemalec

nista znana;

52.) Marijan Vodopivec: JANKOVA PESEM, oddaja POPOLDNE ZA MLADI

SVET/Janko Ropret, 1'0'', M-1563, datum in snemalec nista znana;

53.) Marijan Vodopivec: MR. FOGG, oddaja POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko

Ropret, 0'17'', M-1563, datum in snemalec nista znana;

54.) Marijan Vodopivec: RIŠEM, Otroški zbor RTV/dirigira Matevž Fabijan, 1'28'', M-

1523, 15. 4. 1975, Dobrin;

55.) Marijan Vodopivec: STRIČEK LED, OPZ RTV Ljubljana, ans.RTV/dirigira

Matevž Fabijan, 0'57'', M-2627, 23. 11. 1979, Culiberg-Ostaševski;

56.) Marijan Vodopivec: POMLAD, Cicibani RTV Ljubljana/dirigira Janez Kuhar,

spremlja instrumentalni ansambel, 1'32'', M-1689, junij 1974, Rojc;

57.) Marijan Vodopivec: STRIČEK LED, Otroški zbor RTVL/dirigira Matevž Fabijan,

pri klavirju Marija Mihelčič; 1'33'', M-335, 22. 1. 1973, Cedilnik;

58.) Marijan Vodopivec: MUCEK IN SNEŽINKA, Otroški zbor RTVL/dirigira Matevž

Fabijan, pri klavirju Marija Mihelčič; 1'12'', M-335, 22. 1. 1973, Cedilnik;


59.) Marijan Vodopivec: Pesem iz filma BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA,

Mladinski zbor in instrumentalna spremljava, 1'50'', M-1275, datum in snemalec

nista znana;

60.) Marijan Vodopivec/Kajetan Kovič: PRAZNIK, Otroški zbor RTVL/dirigira

Matevž Fabijan, spremlja instrumentalni ansambel, 1'17'', M-1444, 20. 4. 1976,

Turk-Makoter;

61.) Marijan Vodopivec: VESELA PIONIRSKA, Otroški pevski zbor RTVL in

instrumentalni ansambel, 2'25'', M-1224, 10. 6. 1970, Turk;

62.) Marijan Vodopivec/Neža Maurer: PRVI SNEŽEC, Otroški pevski

zborRTVL/dirigira Matevž Fabijan, Leon Engelman – klavir (solo točki 2-6), Aleš

Kacjan – flavta, Helena Lukež – harfa, 1'07'', M-1862, 23. 11. 1976, Gobec-Keber;

63.) Marijan Vodopivec/besedilo: Tone Pavček: NOVOLETNA KOLEDA, Otroški

zbor, bas solo in inštrumentalni ansambel, 2'02'', M-1519, 15. 11. 1973, Gobec;

64.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA (z aplavzom), OPZ OŠ Velenje/zborovodja

Alenka Janič, klavir – Marija Skornšek, XII. MPF Celje 1977, 1'30'', M-2078, maj,

1977, Gobec,

65.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA, Otroški zbor RTVL/dirigira J. Kuhar, 1'18'',

M-917, datum in snemalec nista znana; SKLADBA JE BILA NAGRAJENA NA

NATEČAJU ZA MLADINSKO GLASBO V BEOGRADU LETA 1968;

66.) Marijan Vodopivec: HUDA MRAVLJICA, Pojeta: Drago Kecman, Dare Ulaga,

harmonika – Avgust Stanko, glasba za TV nadaljevanko Erazem in potepuh, 1'38'',

M-1313, datum in snemalec nista znana;

67.) Marijan Vodopivec: HUD PESJAN, Pojeta: Drago Kecman, Dare Ulaga,



68.) Marijan Vodopivec: SIROTA JERICA, Pojeta: Drago Kecman, Dare Ulaga,



69.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA, OPZ 1. OŠ Celje/dirigira Jožica Soko, klavir

Hinko Haas, 1'09'', M-3218, 5. 6. 1978, Dobrin-Keber;

70.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški zbor RTV

Ljubljana/dirigira Matevž Fabijan, spremlja instrumentalni ansambel, 1'43'', M-

499, 19. 2. 1973, Cedilnik;


71.) Marijan Vodopivec: USPAVANKA, Otroški zbor OŠ Brezovica/vodi Jožica Ogrin,

pri klavirju Marija Mihelčič, 1'40'', M-1532, Gobec;

72.) Marijan Vodopivec: MLAD PASTIRČEK, Mladinski zbor RTV Ljubljana/dirigira

Matevž Fabijan, 2'44'', M-569, 16. 4. 1973, Gobec;

73.) Marijan Vodopivec: USPAVANKA, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigira Matevž

Fabijan, pri klavirju Marija Mihelčič, 1'19'', M-1290, 18. 1. 1971, Gobec;

74.) Marijan Vodopivec: POMLAD, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar, 1'05'',

M-98, 22. 10. 1964, Debeljak;

75.) Marijan Vodopivec: POMLAD, Otroški zbor RTVL, spremlja orkester

RTVL/dirigira Janez Kuhar, 1'10'', M-301, 15. 6. 1965, Dolenc;

76.) Marijan Vodopivec:GLASBENI PRIMERI ZA ODDAJO »ZAPLEŠIMO IN

ZAPOJMO«: SREBRNA PESMICA, ZAJČEK SKAČE, ČEBELJI LET,

JUTRANJA PESEM, izvajalec ni znan, 5'01'', M-275, 1. 3. 1965, Dobrin;

77.) Marijan Vodopivec/besedilo: Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, OPZ OŠ

Bičevje/vodi: Zinka Oven, pri klavirju: Borut Lesjak, 2'48'', M-1424, 12. 3. 1976,

Turk-Makoter;

78.) Marijan Vodopivec: DEŽEVNA PRAVLJICA, Otroški zbor glasbene šole

Celje/dirigira Ciril Vertačnik, pri klavirju prof. Egon Kunej, 2'20'', M-154, junij,

1972, Turk;

79.) Marijan Vodopivec: KAJ SEM PRISLUŽIL, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigira

Matevž Fabijan, spremlja instrumentalni ansambel, 1'25'', M-1594, jan. 1973,

Ažman;

80.) Marijan Vodopivec: MALI INTERVJU, OPZ A. Aškerc Velenje/dirigira Alenka

Junič, klavir: Marija Skornšek, 0'47'', M-2068, 17. 5. 1977, Gobec-Makoter;

81.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, OPZ A. Aškerc Velenje/dirigira

Alenka Junič, klavir: Marija Skornšek, 1'19'', M-2068, 17. 5. 1977, Gobec-

Makoter;

82.) Marijan Vodopivec: GLASBENE MEDIGRE ZA IZVEDBO RADIJSKEGA

PROGRAMA, Marijan Vodopivec, trajanje ni znano, S-73, 19. 10. 1964, Debeljak;

83.) Marijan Vodopivec: HIMNA MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD, Mešani zbor

in ORL, 2'25'', ZB-1236, presneto, datum in snemalec zato nista znana;

84.) Marijan Vodopivec/J.Humer: STROJEPISKA (aplavz), OPZ OŠ A. Aškerc –

Velenje/zborovodja: Alenka Janič, klavir: Marija Acman, 5. REPUBLIŠKA

REVIJA ZAGORJE, 1'30'', M-1813, maj 1976, Cedilnik;


85.) Marijan Vodopivec/Jože Humer: STROJEPISKA, OPZ OŠ Boris Kidrič

Ajdovščina/dirigira Marinka Šuštar, pianist: Hermina Gorjup, 1'20'', M-2646, april

1979, Koper;

86.) Marijan Vodopivec/Oton Župančič: CICIBAN JE ZASPAN (aplavz), OPZ OŠ

Franceta Bevka, Ljubljana/zborovodkinja: Marija Zupan, Klavirska spremljava:

Marjeta Kočar, 19. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV ZAGORJE

OB SAVI – 5. koncert, 1'23'' (0'15'' - aplavz), M-3399, 7. 4. 2004, Krže-Velkavrh;

87.) Marijan Vodopivec/besedilo: Neža Maurer: TITU ZA ROJSTNI DAN, Otroški

zbor Franca Šturma/dirigira: Janez Kuhar, pri klavirju: Silva Hrašovec, 1'05'', M-

782, april 1973, Ažman;

88.) Marijan Vodopivec: USPAVANKA, OPZ TRVL/ dirigira: Matevž Fabijan, pri

klavirju Marija Mihelčič, 1'19'', M-1290, 18. 1. 1971, Gobec;

89.) Marijan Vodopivec: ERAZEM IN POTEPUH – DELAVNI TRAK (Huda

mravljica, Hud pesjan, Sirota Jerica), Drago Kecman – otroški glas, Dare Ulaga –

glas, Avgust Stanko – harmonika, dolžina ni znana, M-3440, snemalec in datum

nista znana;

90.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Mladinski pevski zbor

»Kurirček«/dirigira Majda Hauptman, pri klavirju Borut Lesjak; Posnetki s

koncerta ob 35 letnici zbora, 2'11'', ZB-3100, okt. 1979, snemalec ni znan;

91.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA, OPZ OŠ Josip Broz Tito Domžale/dirigira:

Metka Pichler, klavir: Martina Bolte, solo: Nuša Pirnat, 1'35'', M-356, 16. 5. 1985,

Škrajnar-Ostaševski;

92.) Marijan Vodopivec: HIMNA MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD, Mešani zbor

in PORL, 3'08'', ZB-1237, presneto, zato datum in snemalec nista znana;

93.) Marijan Vodopivec: NAŠ KUŽA, OPZ RTVL ORL/dirigent: Uroš Prevoršek,

2'02'', M-794, 14. 6. 1967, Dolenc;

94.) Marijan Vodopivec: PREŠTEVANKA, Mladinski zbor Grosuplje/dirigira Viktor

Žnidaršič, 1'11'', M-934, 24. 6. 1968, snemalec ni znan;

95.) Marijan Vodopivec: PESEM O DEDKU MRAZU za otroški zbor, orkester in bas

solo, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar, Bas: Peter Bedjanič, 2'55'', M-19,

20. 12. 1963, Rojc;

96.) Marijan Vodopivec: KEKEC, Otroški zbor RTV in solist M. Lumbar, 1'55'', M-5,

datum in snemalec nista znana;


97.) Marijan Vodopivec: KEKEC, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar, spremlja

instrumentalni septet Botruta Lesjaka, solisti: iz otroškega zbora Martin Lumbar,

1'50'', M-15, datum in snemalec nista znana;

98.) Marijan Vodopivec: KEKČEVA PESEM, OPZ GŠ Zagorje ob Savi/dirigira Franc

Steban, klavir – Slavica Gregl, 2'05'', M-507, 6. 5. 1985, Škrajnar-Ostaševski;

99.) Marijan Vodopivec: KEKEC (kdor veselo pesem poje), Otroški zbor

RTVL/dirigira Janez Kuhar, Ansambel Boruta Lesjaka, Solist: M. Lumbar, 1'55'',


100.) Marijan Vodopivec: KEKEC (kdor veselo pesem poje), Otroški zbor

RTVL/dirigira Janez Kuhar, Ansambel Boruta Lesjaka, Solist: M. Lumbar, 1'50'',


101.) Marijan Vodopivec: Kekčeva pesem iz filma »Srečno Kekec«, Simf. ork.

RTVL/dirigira: Samo Hubad, Otroški zbor RTVL/dirigira Matevž Fabijan, 2'05'',

M- 1312, datum in snemalec nista znana.


4.1.1.2. Glasbene pravljice v arhivu Radia Slovenija

1.) Marijan Vodopivec: POVEST O PUNČKI LIZIKI, Simfonični orkester RTVL,

drigirira Samo Hubad, 10'00'', M-1908, november 1975, snemalec ni znan;

2.) Marijan Vodopivec/besedilo: Baron Münchhausen: ČETRTA ZGODBA

LAŽNIVEGA KLJUKCA, Simfonični orkester RTVL/dirigira Samo Hubad, bere:

Jurij Souček, 8'45'', M-656, snemalec ni znan;

3.) Marijan Vodopivec/besedilo: Baron Münchhausen: PETA ZGODBA LAŽNIVEGA

KLJUKCA, Simfonični orkester RTVL/dirigira Samo Hubad, bere: Jurij Souček,

8'10'', M-656, snemalec ni znan;

4.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: ZGODBA O NAJLEPŠEM, glasbena pravljica,

Marijan Vodopivec/Boris Kralj, 14'00'', M-690, 7. 3. 1967, Mauser;

5.) Marijan Vodopivec/Fran Milčinski: NEUSMILJENI GRAŠČAK, glasbena pravljica,

ORL, dirigira Samo Hubad, bere: Marjan Kralj, 8'20'', M-1083, 30. 9. 1969, Dobrin;

6.) Marijan Vodopivec: PODOBA S TRDNJAVSKEGA STOLPA, glasbena pravljica,

orkester članov orkestra RTVL/dirigira Marijan Vodopivec, 9'30'', M-436, 17. 3. 1966,

snemalec ni znan;

7.) Marijan Vodopivec/Svetlana Makarovič: POJDIMO SE LOVIT, Orkester RTV

Ljubljana/dirigira Samo Hubad, 2'13'', M-1673, april, 1974, Dolenc;

8.) Marijan Vodopivec: ZAKAJ JE VOLK OSTAL BREZ KOŽE, ORL/dirigira Samo

Hubad, 7'00'', M-949, 18. 11. 1968, Dolenc;

9.) Marijan Vodopivec/Baron Münchhausen: TRETJA ZGODBA LAŽNIVEGA

KLJUKCA, ORL/dirigira Samo Hubad, bere: Jurij Souček, 10'25'', M-1292, januar,

1971, Gobec;

10.) Marijan Vodopivec: TRIJE PRIJATELJI, glasbena pravljica, Instrumentalni ansambel

p.v. Uroša Prevorška, 6'55'', M-625, 4. 11. 1966, Dolenc;

11.) Marijan Vodopivec/besedilo - španska ljudska: ČARODEJNE ORGLICE, Godalni

ansambel RTVL/dirigira Marko Munih, solist: V. Hrovat – orglice, pravljico

pripoveduje: Marijan Kralj, 16'50'', M-1989, 22. 12. 1976, Cedilnik-Pelke-Keber;

12.) Marijan Vodopivec: ZAKAJ JE VOLK OSTAL BREZ KOŽE, ORL/dirigira:

SamoHubad, bere: Marjan Kralj, 7'00'', M-950, 18. 11. 1968, Dolenc;

13.) Marijan Vodopivec: ZIMSKA PRAVLJICA (suita): Ples snežink, Ledene rože, Burja,

Prihod dedka Mraza, Orkester RTV Ljubljana/dirigira Samo Hubad, 9'33'', M-663,

december 1966, Dolenc;


14.) Marijan Vodopivec: Scenska glasba za radijsko igro Romaina Rollanda – Miklavž

Breugnon, trajanje in izvajalec nista znana, S-686, 28. 4. 1967, Dobrin;

15.) Marijan Vodopivec: TRIJE SPEVI V BARVAH/glasba za pravljico, ORL/dirigira

Samo Hubad, 11'20'', M-947, 30, 10, 1968, Dolenc;

16.) Marijan Vodopivec: V. ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, ORL/dirigira Samo

Hubad, 8'00'', M-1327, maj 1971,

17.) Marijan Vodopivec: TRI BASNI KRILOVA, glasbena pravljica, Orkester

RTVL/dirigira Samo Hubad, recitira Boris Kralj, 11'00'', M-990, 26. 1. 1969,

snemalec ni znan;

18.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: STRAŠNI LOVEC BUM – BUM, kantata za

sopran, bariton, recitatorja in orkester, ORL/dirigira Samo Hubad, solisti: Samo

Smerkolj in Danica Naraločnik, recitator: Marjan Kralj, 19'21'', M-772, 14. 6. 1967,

Dolenc;

19.) Marijan Vodopivec/Rabindarath Tagore: TRIJE SPEVI V BARVAH, ORL/dirigira

Samo Hubad, recitator: Štefka Drolc, 11'20'', M-501, 30. 10. 1968, snemalec ni znan;

20.) Marijan Vodopivec/H. C. Andersen: GLOBINA ZVONA, glasbena pravljica, M.

Benko, M. Kralj, 12'15'', M-146, 26. 4. 1965, Rojc;

21.) Marijan Vodopivec: ZAKAJ JE OSTAL VOLK BREZ KOŽE, glasbena pravljica,

bere: Marjan Kralj, 8'0'', M-215, 12. 5. 1969, snemalec ni znan;

22.) Marijan Vodopivec/Mirko Kahnič: STAREC IN ŽIVALCA, glasbena pravljica,

berejo: Alja Tkačeva, Mina Jeraj, Brane Ivanc, Božo Vovk, Maks Furjan, režija:

Viktor Molka, 24'27'', M-044719, 26. 12. 1963, Ranik;

23.) Marijan Vodopivec/H. C. Andersen: PODOBA S TRDNJAVSKEGA STOLPA,

glasbena pravljica, ORL/dirigira Uroš Prevoršek, govori: Marjan Kralj, 9'45'', M-414,

21. 3. 1966, Fortič;

24.) Marijan Vodopivec: NIKI NIKEC IN NJEGOVI, mladinska radijska igra, KOMORNI

ANSAMBEL, 20'00'', M-484, 23. 12. 1965, Dolenc;

25.) Marijan Vodopivec: Polka, iz glasbene pravljice »Čarodejne orglice«, ORL/dirigira

Marko Munih, solist: Vlado Horvat – orglice, 1'10'', M-1988, 2. 11. 1976, Cedilnik-

Keber;

26.) Marijan Vodopivec: NEUSMILJENI GRAŠČAK, ORL/dirigira Samo Hubad, 8'20'',

M-1087, 30. 9. 1969, Dobrin;

27.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: ZGODBE O NAJLEPŠEM, ORL/dirigira Samo

Hubad, sopran: Sonja Hočevar, 13'55'', M-439, Čepič;


28.) Marijan Vodopivec/baron Münchhausen: TRETJA ZGODBA O LAŽNIVEM

KLJUKCU, ORL/dirigira Samo Hubad, bere: Jurij Souček, 10'25'', M-1292, januar,

1971, Gobec;

29.) Marijan Vodopivec: II. IN III. ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA (samo glasba),

ORL/dirigira Samo Hubad, 11'34'', M-1298, 26. 1. 1971, Gobec;

30.) Marijan Vodopivec: KVARTET (glasba za glasbeno pravljico), izvajalec ni znan,

8'00'', M-767, 9. 5. 1967, Dolenc;

31.) Marijan Vodopivec: DRUGA ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, Orkester

RTVL/dirigira Samo Hubad, 6'45'', M-1166, 28. 1. 1971, snemalec ni znan;

32.) Marijan Vodopivec: GOZDNA VILA (glasba za glasbeno pravljico), ORL/dirigira

Miha Gunzek, 12'08'', M-1043, 12. 5. 1969, Dobrin;

33.) Marijan Vodopivec: IV. ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, (samo glasba),

ORL/dirigira Samo Hubad, 11'00'', M-1326, april 1971, Dolenc;

34.) Marijan Vodopivec/Ivan Cankar: MAJSKO VESELJE, Orkester RTV

Ljubljana/dirigira Uroš Prevoršek, govori: Marjan Kralj, 10'10'', M-512, 25. 5. 1966,

Rojc;

35.) Marijan Vodopivec: OBUTI MAČEK (glasba za glasbeno pravljico), ORL/dirigira

Marko Munih, 9'10'', M-1954, 22. 1. 1976, Gobec;

36.) Marijan Vodopivec: POVEST O PUNČKI LIZIKI (suita v petih stavkih: Allegro,

Adagio molto, Allegro, Andante, Andante), ORL/dirigira Samo Hubad, 9'00'', M-

1902, 14. 10. 1975, Gobec;

37.) Marijan Vodopivec: PRAVLJICA, Simfonični orkester RTVL/dirigira Samo Hubad,

solist: Jurij Reja, 5'02'', Z-29513, 24. 12. 1970, Dolenc;

38.) Marijan Vodopivec: TRI BASNI KRILOVA (glasba), ORL/dirigira Samo Hubad,

bere: Boris Kralj, 11'00'', M-1001, 26. 1. 1969, Dolenc;

39.) Marijan Vodopivec: PRVA ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA (glasba),

ORL/dirigira Samo Hubad, 9'00'', M-1097, 5. 12. 1969, Dolenc;

40.) Marijan Vodopivec: PRVA ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, orl/DIRIGIRA

Samo Hubad, bere: Jurij Souček, 9'00'', M-132, 5. 12. 1969, Dolenc;

41.) Marijan Vodopivec/Andersen: GLASBENA PRAVLJICA O PLAČICI, bere: Majda

Potokar, 13'35'', 014622, 26. 12. 1964, snemalec ni znan;

42.) Marijan Vodopivec/Božena Nemcova: GOZDNA VILA, ORL/arr. Miha Gunzek,

bere: Majda Potokar, 12'10'', M-232, 15. 5. 1969, snemalec ni znan;


43.) Marijan Vodopivec/Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI, Marjan Kralj, Mojca

Dolenc, 9'05'', 014500, 24. 2. 1965, Čepič;

44.) Marijan Vodopivec/Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI, Mali orkester RTVL,

6'04'', M-347, 4. 11. 1965, Jakše;

45.) Marijan Vodopivec/Janez Sever: TRIJE PRIJATELJI, Marjan Kralj, 7'30'', M-525, 5.

11. 1966, Rojčeva;

46.) Marijan Vodopivec: RDEČA KAPICA, glasba za glasbeno pravljico, ORL/dirigira

Marko Munih, 7'37'', M-1953, 22. 1. 1976, Gobec.

Eden izmed številnih arhivskih kartončkov na ime Marijan Vodopivec na Radiu Slovenija.


5. Analiza izbora najbolj znanih otroških in mladinskih del

5.1. Analize izbora najbolj znanih otroških in mladinskih zborovskih del Za glasbeni material, ki je potreben za analizo skladateljevih najbolj znanih otroških in

mladinskih zborovskih del, sem se obrnila na glasbeni arhiv Radia Slovenija.

Podarili so mi komplet dveh zgoščenk: »Dvakrat petdeset let: Otroški in mladinski zbor RTV

Slovenija«. Kasneje sem iz arhiva RTV dobila tudi glasbeno pravljico in še dve mladinski

deli. Ravno tako so me na Radiu oskrbeli z notnim materialom in mi s tem omogočili kar

najhitrejše analizo del. Vse pesmi, katerih analiza sledi, so prisotne na zvočnem posnetku, ki

je priložen diplomskemu delu. Pri postavki »CD posnetek« sem pri standardni analizi navedla

zasedbo na posnetku, ki je za določeno skladbo tudi najbolj prepoznavna, solo, zborovodjo ter

letnico posnetka.

Za mnenje o delih sem prosila skladatelja Črta Sojarja Voglarja.

STONOGA: Dvakrat petdeset let: Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija;

komplet dveh zgoščenk s sestavljanko.

5.1.1. Strojepiska

• Avtor besedila: Jože Humer

• Tonaliteta: C-dur

• Taktovski način: 4/4

• Obseg: c1 – c2

• CD posnetek št. 1


otroški zbor RTV Slovenija ob spremljavi Orkestra RTV Ljubljana, solo Danica

Naraločnik, Janez Kuhar, 1968

Pesem je bila nagrajena na natečaju za mladinsko glasbo v Beogradu leta 1968, kar sploh ne

preseneča. Skladba je sicer preprosta: z uvodom in zaključkom vsebuje le eno kitico, ki se

ponovi, vmes pa je medigra s solom (na priloženem posnetku ga izvaja Danica Naraločnik).

Torej gre za strukturo a-b-a. Hkrati pa že začetek vsebuje efekt zvočnega učinka pravega

pisalnega stroja in z igrivo spremljavo orkestra skladatelj pritegne pozornost poslušalca. Zlogi

besedila – TIK-TI-KI-TIK in pisalnega stroja se ritmično ujemajo ter se dopolnjujejo glede na

potek besedila. Melodija k besedilu »Moj pisalni stroj, le veselo poj« pa je melodična in

nasprotuje segmentu »tik-ti-ki-tik« ter majhnim medigram pisalnega stroja.

Zahtevnejši del za solista je del b, pri katerem je nadvse potrebna dobra dikcija, saj je tempo

hiter: »ka-mor pr-stek pa-de, čr-ka se pri-kra-de, zbi-ra-jo se zna-ki, stru-mno kot vo-ja-ki«.

Prva kitica se nato ponovi z malo drugačnimi ritmičnimi variacijami pisalnega stroja. Celoten

potek skladbe pa se zaokroži na koncu, saj se skladba konča s ponavljajočim ritmičnim

vzorcem pisalnega stroja, ki je čedalje tišji.

5.1.2. Dva majcena šopka

• Avtor besedila: Neža Maurer



• Obseg: h – c2


Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja Orkester RTV Ljubljana,

Janez Kuhar, 1966

Nežni vsebini besedila pesmi sledi tudi skladatelj z melodičnim uvodom. Uvod flavte in

klarineta ob spremljavi klavirja s kromatičnim pomikanjem kvinte ustvari primerno vzdušje,

ki ga skladatelj kasneje stopnjuje. Prva kitica, ki je kar enkrat daljša od druge pripoveduje o

dveh šopkih, ki ga otrok napravi svoji mamici: »Dva bela, dva majcena šopka drobnih cvetlic

sem nabral. En šopek bom mami na prsi, drugega v lase ji dal.« Skladatelj tu uporabi lirično

melodijo, ki temelji na pentatoniki, pevska melodija se začne s predtaktom. Čustvenemu


stopnjevanju besedila primerno, skladatelj ne ostane v C-duru, v katerem je pričel, temveč

modulira preko stranskih dominant v F-dur: »Cvetice zardele in bele nisem ob vodi iskal. V

šopke za mamico mojo kar svoje prstke sem dal.« Nato zopet s preprostim prehodom s

pomočjo alteriranega dominantnega akorda prične drugo kitico, ki se sicer začne enako kot

prva, konča pa jo manj dramatično in bistveno bolj lirično kot prva. Pesem se zaključi v C-

duru. Besedilo na koncu lirično opiše idilo med otokom in mamo: »V naročje bom mamici

splezal, roko ji dal na srce. Narahlo zapletel bom drugo v njene mehke lase.« Zaključek v

spremljavi je podoben uvodu. Z lirično spremljavo klavirja in terčnim gibanjem pihal

skladatelj ustvari umirjen in idiličen zaključek. Skladba je lep primer, kako se preprosta

melodija lahko opremi z domiselnimi harmonskimi zvezami.

5.1.3. Kekčeva pesem

• Avtor besedila: Kajetan Kovič

• Tonaliteta: F-dur




Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, spremlja Orkester RTV Ljubljana, dir.

Samo Hubad, zborovodja Matevž Fabijan, solo Danica Naraločnik, 1972

Že skoraj ponarodela pesem je sestavljena iz značilnega refren in dveh kitic (a-b-a-a-b-a-a).

Skladatelj na začetku ustvari napet orkestrski uvod, kjer si pomaga s trilčki v violinah, že v

instrumentalni uvod pa vplete značilno melodijo refrena, ki ga predstavi rog v toniki in v

subdominanti. Instrumentalni uvod se konča s kromatičnimi prehajalnimi toni v dominanti, ki

nas pripravi na solistični začetek (na posnetku ga izvaja Danica Naraločnik). Začne z

refrenom: »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi

roki zlati smeh!« Igrivi refren dopolnjuje značilna ritmična spremljava godal in pihal, s

kratkimi prehodi in trilčki flavt, kadarkoli petje utihne. Kratek instrumentalni prehod nas že

popelje v prvo kitico: »Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog. Če mu kdo nastavi

zanko, ga užene v kozji rog!« Tu skladatelj pevski glas podpre z godali in s tem poudari

melodijo. Ko se refren vnovič pojavi, skladatelj zamenja pri medigrah in vmesnih trilčkih

inštrument – flavte nadomestijo godala. Refren se vnovič ponovi v zboru, da bi skladatelj še


bolj poudaril barvitost, pa pri prehodu iz solističnega v zborovski zvok uporabi še harfo. Po

kratki orkestrski medigri sledi še drugi solo na besedilo: »Bistri potok, hitri veter, bele zvezde

vrh gora, gredo z mano tja do konca tega širnega sveta!« Znova nadaljuje zbor s ponovitvijo

refrena. Gostota zvoka in glasnost pa se proti koncu skladbe stopnjujeta, saj se refren še

enkrat ponovi, tokrat ga poje tako zbor kot solist. Skladba se zaključi vedro in odločno.

5.1.4. Bratovščina Sinjega galeba

• Avtor besedila: Tone Pavček






dir. Samo Hubad, zborovodja Matevž Fabijan, 1972

Avtorja glasbe te pesmi vse redkeje zasledimo. Na marsikateri spletni strani ali notnem

gradivu na mestu, kjer bi moralo pisati avtorjevo ime, piše: ponarodela. To dejstvo pa ne

preseneča. Pesem je preprosta, lahkotna in lahko zapomnljiva, ritem spominja na koračnico,

himno. Po kratkem in zvokovno polnem inštrumentalnem uvodu (poudarjena je dominanta)

skladatelj refren in kitici kar niza, brez vmesnih daljših instrumentalnih vložkov. V naprotju s

Kekčevo pesmijo tu solista ni, saj vsebina pesmi ponazarja skupnost, bratovščino: »Pesem v

vodah izgubljeno plima prinaša na dan. Trka na srca, da gremo poslušat jo noč in dan. Morje

se zgodaj prebuja, preden rodi se svit, ribice zlate ponuja, pojdi jih srečnež lovit.« Nato se

skladba nadaljuje z dvema kiticama, z značilnimi kvartnimi skoki, obe se dvakrat ponovita:

»Mi vstajamo, jadramo, kakor galebi na pot. V dalji ostajajo pusti otoki zmot.« »Mostove

postavljamo, družno od brega na breg. V pesmi, ki vsi jo sanjamo, plove naš sinji galeb.«

Konec skladbe je poln, kratek in zelo preprost, podoben je uvodu.

5.1.5. Tujček maček

• Avtor besedila: Črtomir Šinkovec




• Obseg: c1 – d2


Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja Ansambel Boruta Lesjaka,

solo Danica Naraločnik, dir. Janez Kuhar, 1963

Pesem nima glasbenega uvoda, sestavlja pa jo kitica, ki se še enkrat ponovi (torej gre za

strukturo: a-a1). Precej živahen potek skladbe, v katerem se izmenjujeta solist in zbor po

principu »vprašanje in odgovor«, še nadgradi spremljava pihalnega kvinteta s klavirjem.

Pesem se začne z glasnim vprašanjem zbora, podkrepljenim s spremljavo »Tujček maček, kje

si bil?«. Nato solist odgovori zelo razločno, spremlja ga zgolj ritmična spremljava pihal »pri

sosedu maslo jedu,« enako besedilo ponovi zbor, z drugačno melodijo (padajočo s tona C, s

tonike) tokrat z virtuoznejšo, polnejšo in igrivo spremljavo ansambla (na posnetku ansambel

Boruta Lesjaka). Skladatelj tako nadaljuje tudi pri naslednji frazi »pri sosedi brke vil.« Enake

postope skladatelj ponovi v nadaljevanju, vendar na stranski, drugi stopnji »pri sosedi mleko

pil.« Dramatičnost skladatelj stopnjuje z nadaljnim učinkovitim kvintnim skokom »miš lovil,«

ki ga zbor ponovi. Napetost se še stopnjuje s terčnim skokom: »kar ujel,« in se sprosti z »vse

pojel.« Namesto, da bi zbor ponovil zadnji »vse pojel,« kot je ponavljal za solistom prejšnje

kratke fraze, tokrat vzklikne »Aaaaa«. Sledi inštrumentalna medigra, ki je enaka pevski

melodiji z začetka (»Tujček maček, kje si bil«). Nato se ponovi prva, zgoraj opisana kitica.

Instrumentalnega zaključka pesem nima, saj se zaključi z zborovskim »Aaaaa«.

5.1.6. Pomlad

• Avtor besedila: Kajetan Kovič



• Obseg: c1 – d2



dir. Janez Kuhar, 1966


Posnetek se po kakovosti razlikuje od prejšnjih, vseeno pa ga v svojih analizah obravnavam,

ker ima arhivsko vrednost, zanimiva pa je tudi orkestrska spremljava.

Vsebina zborovske pesmi sloni na pravljični podobi pomladi. Spremljava je orkestrska in

bogata. Instrumentalni uvod je zelo kratek (tonični akord), vseeno pa deluje polno in

poslušalca primerno pripravi na bogato harmonsko gibanje, pa čeprav v okviru osnovne

tonalitete. Prvi dve kitici, ki govorita o veselem pričakovanju na pomlad, zeleneča polja in

cvetje, sta si sicer melodično podobni, vendar pa delujeta kot »vprašanje in odgovor«; gre za

veliko periodo. V nadaljevanju skladatelj preseneti s popolnoma drugačnim delom, ki

harmonsko prek stranske dominante modulira v B-dur in melodično naznanja upanje »Spet bo

sonca dovolj…«. Zopet, brez mediger, skladatelj nadaljuje z zadnjima kiticama, ki govorita o

petju ptic (škrjanček in prepelica) ter o zelenih darovih narave. Čeprav sta harmonsko

podobni prvima dvema kiticama, skladatelj melodijo in ponekod tudi ritem (za pesem je zelo

značilna raba triol) zopet spreminja, tako da je končna struktura rahlo variirana tridelna

pesemska oblika (a-b-a1).

5.1.7. Snežec

• Avtor besedila: Peter Levec



• Obseg: d1-a1


Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja instrumentalni ansambel,

dir. Janez Kuhar, 1965

Ravno tako kot pri prejšnjem posnetku, gre tudi pri tem predvsem za zanimiv arhivski prikaz;

bolj kot sama interpretacija zbora, je zanimiva orkestrska spremljava.

Pesem govori o snežaku. Kot bi skladatelj želel slediti otroški domišljiji in želel ustvariti že

skoraj scensko glasbo, uporabi v glasbenem uvodu violino, ki pogosto tremolira – kot tonsko

slikanje zime in mraza, ter harfo – kot zvočni prikaz beline in snežink. Tudi harmonija je

temu primerno kompleksnejša; skladatelj uporabi dosti zadržkov in akorda nikoli ne razveže v

čisto toniko. Struktura pesmi je precej svobodna (a-a1), pevska linija je melodična in ritmično

enakomerna, tempo skladbe pa počasen. Tudi na koncu pesmi skladatelj pusti poslušalca v

pričakovanju, harfa namreč zaključi na toničnem akordu, ki zazveni kot polovična kadenca.


5.1.8. Huda mravljica

• Avtor besedila: Branko Rudolf/arr. Tomaž Habe





Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja Orkester RTV Slovenija,

dir. Anka Jazbec, posneto na jubilejnem koncertu 4. 11. 2007

Preprosto kitično pesem spremljata dve flavti; klavir in ksilofon pa poleg igrivih flavt dajeta

vtis odločnosti hude mravljice. Po prvih štirih kiticah se pojavi še živahna medigra, sicer pa

potrebe po večjem številu le-teh ni, spremljava k zborčku je namreč precej bogata. Tudi

inštrumentalnega zaključka ni, saj zbor, kot vedno, zadnji vrstici kitice ponovi: »obrni se in

zbeži proč, kar zmorejo podplati.«

5.1.9. Vesela pionirska


• Tonaliteta: G-dur


• Obseg: d1 – h1


Mladinski pevski zbor Trnovo, dir. Majda Hauptman, 6. 3. 1976

Ker gre v poglavjih 5.1.9. in 5.1.10. za enako melodijo, katere besedilo so kasneje posodobili,

se skupna analiza ter razlike med obema deloma nahajajo v naslednjem poglavju, 5.1.10.

5.1.10. Vesela otroška


• Tonaliteta: G-dur


• Obseg: d1 – h1



Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, spremlja Simfonični orkester RTV

Slovenija, dir. Anka Jazbec, posneto na jubilejnem koncertu, 4. 11. 2007

Pesem ima dve kitici in refren; opazna je značilnost, da so kitice bolj resnobne, v refrenu pa

se spremljava razživi. Spremljava je tudi harmonsko bogata, skladatelj uporablja kromatične

postope, stranske stopnje in hudomušne kratke medigre. V originalni različici je petje

spremljano zgolj s klavirjem, glasnost petja pa od začetka do konca pesmi vedno bolj narašča.

Ker pa je skladba zelo vedra in še vedno za otroke aktualna (če odvzamemo izraz »pionirji«),

so pesem pred kratkim posodobili in dodali tudi nekoliko bogatejši aranžma (na posnetku je to

delo opravil Tomaž Habe).

Začetni, skoraj resnobni del trobente, flavt in klavirja, se kasneje izkaže za hudomušnega, saj

gre za otroško razmišljanje o odraslih letih, ki prihajajo in hkrati veselje nad otroškim svetom,

ki je še vedno tukaj. V besedilu sta v novejši izvedbi prisotna dva popravka. Prva sprememba

se zgodi v prvi kitici. Namesto »/…/ rastemo z njo, pionirji, v velik pokončni dan«, so

besedilo posodobili v: »/…/ rastemo z njo, mi, otroci, v velik pokončni dan«. Namesto

zaključka »in doni do neba pionirski hura!« je zaključek ravno tako udaren, vendar z

drugačnim besedilom »in doni do neba naš otroški hura!«.

5.2. Analiza otroške kantate in glasbene pravljice

5.2.1. Strašni lovec Bum-bum, mala kantata za otroški zbor – soli in orkester Poleg domiselne glasbe je zanimivo tudi besedilo Toneta Pavčka. Kantata je pisana za otroški

zbor, baritonista, recitatorja in orkester, za analizo pa sem uporabila arhivski posnetek RTV

Slovenije z leta 1967. Na tem posnetku so izvajalci sledeči: Otroški zbor RTV Slovenija (s

solistko Danico Naraločnik), baritonist Samo Smerkolj, recitator Marjan Kralj, ter orkester

RTV Ljubljana, dirigira Samo Hubad.

Šaljiva kantata govori o lovcu Bum-bumu, ki se ga vsi boje.

Začetno napetost ob vprašanju recitatorja »ste že videli kdaj lovca? Pravega lovca? S

klubukom in šojinim perjem?« skladatelj stopnjuje z alteriranim dominantnim četverozvokom

(cis-eis-g-h), ki ga zaigra orkester. Z napetimi sekundnimi gibanji preide v preprosto

dominanto C-dura, ki se utrdi v pesmi otroškega zbora:


Po tej pesmi se ponovno pojavi zgoraj omenjeni četverozvok in znova nastopi recitator:

»Toda kaj bi ploh besed vlačil sem ter tja pred vami, saj junaka zad in spred slej ko prej

spoznate sami.« Sledi napeta medigra, sestavljena iz F-durovega in e-molovega akorda,

značilne pa so oktave pikola in tolkal, ki ustvarjajo še večji občutek temačnega vzdušja.

Podobna spremljava se nadaljuje tudi med baritonistovim solom. Baritonist skupaj z zborom

predstavi Bum-bumove jetnike – spremstvo. Zadnji se v premstvu kotali jež, ki nosi sulice –

skladatelj to ponazori z vojaškim motivom v trobenti. Gozdno okolje skladatelj ponazori z

mehko, romantično harmonično podlago. Ko razdeli ukaze (spremljani so z vojaškim

trobentanjem), Bum-bum leže na mah, nato pa sanja o tem, kako z enim samim strelom ubije

sedem volkov, sedem veprov, sedem belih in šest rjavih medvedov, medtem ko je zadnji rjavi

medved prostovoljno odšel v živalski vrt. Pevski parti so izrazito recitativni.

Ko Bum-bum koraka domov, ga spremlja enaka medigra kot prej.

V naslednjem delu nam baritonist predstavi, kaj se zgodi ponoči, ko Bum-bum spi: lisica mu

vzame najlepšo kokoš. Skladatelj to dogajanje opremi s kar najbolj slikovito spremljavo, s

staccati ponazarja njeno zvitost, z razloženimi zmanjšanimi četverozvoki pa napetost noči.

Zbor nato predstavi dragocenost izgubljene kokoši z vezano orkestrsko spremljavo. Pihala in

godala nato s periodičnim vzorcem, ki kroži okrog počasi rastoče tonske gradacije ustvarja

napetost vse do vrhunca, ko Bum-bum zadene lisico v rep, kar zbor še poudari z glasnim

»Resk!« in »Bum.«

Naslednji prizor opisuje, kako volk ponoči pri kartah premaga lisico in jo požre. Mirni noči

primerno je tudi interpretacija orkestra in zbora mirna in vezana, harmonizacija pa pestra in v

karakteristični tonalni barvi (Des dur). Konec prizora je hiter, da bi skladatelj še bolj poudaril

napetost prizora, uporabi v melodiji triole.


Recitator nato poslušalca uvede v naslednji prizor. Spremljajo ga inštrumenti, značilni za

Bum-bumovo koračnico. Zbor je v dejanje pospremljen z orkestralnim glissandom. Strašni

lovec Bum-bum lovi medveda, za medvedom teče divji prašič, za prašičem sivi volk, za

volkom lisica, za njo dihur, za njim trop zajcev, za zajci drevesa, sonce, pot, hrop in šum, za

tem Bum-bum in mačka Slava, ki šepa na eno tačko. Sledi retorično vprašanje: »Kaj če

medved lisico spotakne, nogo drugemu podtakne, pade tretji, peti, stoti, če Bum-bum, pa po

pomoti puška sproži se, zadene mačko, mačko Slavo v zdravo tačko? Brrrr! Brrrr!«.

Nato se začne drugi sklop te male kantate, ki naznanja Bum-bumov preobrat. Bum-bum

namreč »silovito« obračuna z volkom (prisoten je efekt streljanja, ki ga izvedeta zbor in

činele). Volk naj bi bil najbrž mrtev, kajti Bum-bum je streljal v tunel, kamor je volk zbežal.

Sledi nežna medigra flavte, ki naznanja nežnejše nadaljevanje. Po obračunu Bum-buma

spoštuje ves gozd. Baritonist z živahno orkestrsko spremljavo predstavi Bum-bumovo

življenje: vabijo ga na vse zabave, v prostem času pa dremlje. Sledi še zadnji preobrat v

zgodbi. Gozdni mir zmoti šojino vzklikanje, naj nekdo reši Bum-buma, ki se je ujel v past.

Kot smo slišali že na začetku kantate solo zborista, ki je naznanil odhod rjavega medveda v

živlaski vrt, tudi žolnin solo zapoje solist iz zbora. Ko je Bum-bum rešen, se znova oglasi

njegova koračnica, vendar tokrat so prisotne spremembe: namesto grotesknih oktav v pikolu

in ksilofonu zaslišimo razložene akorde, ki delujejo precej mehkeje; tudi vokalni del poje –

namesto baritonista – otroški zbor. Koračnica je tudi vsebinsko drugačna: gozd je urejen in

Bum-bum je organiziral pravo gozdno šolo. Zanimiv je opis, kaj vse se v tej šoli učijo.

Govorili naj bi po naše in se učili naših pesmi. Nato glasbeni tok prekine nenaden komičen

glasbeni in vokalni vložek pesmi Barčica po morju plava, ki se kasneje še enkrat ponovi.

Živali pojejo Bum-bumu večno slavo, vendar nam recitator pove, da njemu to ne pomeni

ničesar. Naslednji dan se namreč odloči, da bo postal trgovec z gozdnimi sadeži in zelenjavo.

Hudomušno zaključi: »To pa je že druga pesem, če jo kdaj s črnila stresem!« Da skladatelj

doseže končni efekt otroške navihanosti, pa kantati doda glasen »Bum!!« otroškega zbora.


5.2.2. Čarodejne orglice To glasbeno pravljico zasledimo na posnetku št. 12, z leta 1976, kjer jo izvajajo: Godalni

ansambel RTVL, dirigira Marko Munih, solist na orglicah je Vladimir Hrovat, pravljico pa

pripoveduje Marijan Kralj.

Besedilo je vzeto iz španske ljudske dediščine in tudi vsebina je temu primerno preprosta:

živel je oče s tremi sinovi, od katerih je bil najmlajši, po mnenju ostalih, najbolj neumen.

Ključno vlogo v pravljici igra stara ženica/čarovnica, ki fantu, v zameno za prijaznost in

iskrenost, podari čarodejne orglice, na katere vsi plešejo. Po vseh zapletih na koncu zmaga

fantova dobrosrčnost in iskrenost, družini pa prinese bogastvo in srečo.

Bolj kot sama zgodba je zanimiva zasedba: orglice in simfonični orkester, ter glasbena

spremljava: značilen je leitmotiv orglic, ki je v zgodbi stalno prisoten. Najprej slišimo uvod v

godalih: skladatelj uporabi uvod na drugi stopnji in nato dominanto, ki preide v spremljavo z

značilnim ritmom:

in spominja na poskakovanje in ples. Nato se začne melodija orglic, ki gre zelo hitro v uho:

Krutost očeta in obeh bratov skladatelj ponazori z zmanjšanimi akordi in skoraj romantično

obarvano spremljavo k recitatorjevemu besedilu.

Ker je leitmotiv orglic veder in zelo pogost, tudi ni čudno, da ga skladatelj uporabi tudi na

koncu, ki je seveda srečen in spravljiv.

Za mnenje o delih na posnetku sem prosila skladatelja Črta Sojarja Voglarja, ki je povedal:

»Večino glasbenih del skladatelja Marijana Vodopivca, ki jih je napisal za otroke, sem v

svojem otroštvu poznal. Ko pa jih poslušam danes, sem presenečen, kako pogumno in drzno

je Marijan Vodopivec snoval opus. Njegova dela so kljub primernemu tonskemu obsegu

pogosto polna kromatike in podprta z neobičajno spremljavo. Vodopivcu se pozna, da je

študiran skladatelj. Njegova orkestracija zveni dobro, ilustrativni učinki so na pravih mestih,

dinamični kontrasti so izpiljeni. Sicer njegova glasba ni nikoli izven tonalitete, je pa


harmonsko bogata. Morda lahko le tu in tam pogrešamo več melodioznosti, saj je za

Vodopivca značilni recitativ včasih že kar preveč ustaljen. Prav začudil sem se nad

harmonsko in melodično drznostjo v kantati Strašni lovec Bum-Bum. Če bi danes katerikoli

skladatelj napisal kaj podobnega, bi ga večina odklonila kot pretežkega. V tistem času pa

izzivi očitno niso pomenili ovire.

Mislim, da Marijana Vodopivca ne moremo označiti kot pripadnika skladateljske skupine, ki

je reševala tehnične in estetske probleme sodobne glasbe, temveč kot ustvarjalca, ki si je

prizadeval svoje umetniške cilje izdelati na najvišjem možnem nivoju. Njegovo glasbo za

otroke bo poznalo še veliko generacij, saj so napisana na način, ki ga noben čas ne more

poteptati.«


6. Didaktični vidik: obravnavanje otroške pesmi Marijana Vodopivca

Ker se v svojem delu osredotočam na Vodopivčev otroški in mladinski opus, želim predstaviti

primer vključevanja ene izmed njegovih pesmi v učno uro glasbene vzgoje v četrtem razredu

devetletne osnovne šole. Z njo lahko uresničimo izbrane operativne cilje, ki jih predvideva

učni načrt (2004). Za izhodišče navajam operativne cilje pri glasbeni vzgoji v 4. razredu v

celoti:

OD GLASBENIH IZKUŠENJ K RAZUMEVANJU TEMELJNIH IZRAZNIH

PRVIN, ZAKONITOSTI IN GLASBENOKULTURNIH OKOLIJ.

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

IZVAJANJE POSLUŠANJE USTVARJANJE TEMATSKOINFORMATIVNE GLASBENOUMETNIŠKE

Učenci:

- pojejo eno in

dvoglasne

ljudske in

umetne pesmi,

kanone iz

domače in tuje

zakladnice s

posnemanjem

in po

slikovnih,

zlogovnih in

notnih zapisih;

- ritmično

izrekajo in

ritmizirajo

besedila;

- pojejo ali

izrekajo

besedila ob

spremljavi

glasbil;

- ob poslušanju

prepoznavajo

glasove in glasbila;

- zbrano poslušajo

izbor skladb iz

koncertnega,

opernega in

filmskega

programa;

- pousvarjajo

pevske, govorne

in instrumentalne

vsebine;

- izražajo

likovno, besedno

in gibalno-plesno

glasbena

doživetja in

zvočne predstave;

Glasba v družini

Glasba v naši šoli in jaz

- Toni naših glasov in glasbil;

- Zapisi tonskih višin in trajanj,

odkrivajo ljudske pesmi;

- Pojemo enoglasno in dvoglasno;

Glasba v našem kraju

- Šolski pevski zbor nastopa;

- Kaj se učijo v glasbeni šoli;

- Glasba na prireditvah;

- Na koncertu;

Glasbeni zapisi

- Umetno glasbo oblikujejo

skladatelji.

- Glasba ima svoje oblike: pesem,

kanon, rondo.

- Zvočni zapisi za poslušanje glasbe.

- Poslušamo pevske skupine in zbore.

- Poslušamo skladbe za instrumente.

- Ljudska: O moj preljubi

dragi dom

- Ljudska: Sedma ura že

zvoni

- Kozina: Kekčeva pesem

- Ljudska: Kaj boš, Janko

- Ljudska: Tri tičice

- Ljudska: Računstvo

Mozart: Variacije

Mozart: Mala nočna glasba

- Jež: En ten tenera

- Ajdič: Finale

Strauss: V gozdu krofov

- Ljudska iz Prlekije:

Fse kaj lazi po ten sveti

- Ljudska: Lani sem se ženil

Bach: Toccata (orgle)

- Pesmi in skladbe z


- igrajo

instrumentalne

vsebine;

- spremljajo

petje in

ritmično

izreko z

gibanjem in

plesom po

ljudskem

izročilu.

Glasba je napisana z notami

- Pesmarice

- Note nakazujejo višje in nižje, daljše

in krajše tone;

Glasba za praznike

Glasba – moja dediščina

- Ljudska glasbila

- Ljudska pesem

- Ljudski plesi

Glasba v raznolikosti življenja

narave

Glasba inštrumentov

Glasbena pravljica

Opera

Orffovimi instrumenti

Posnetki z Orffovimi

instrumenti

- Ljudska: Veseli godci

Koroška: Oprekelj in

žvegla

- Otroška ljudska: Lepa bela

lilija

- Ljudska: Adlešičko kolo

- Praznične pesmi

- Haydn: Jesensko listje

- Pahor: Snežec

Tedeshi: Ob potoku

(harfa)

- Ljudska: Sinička

- Jeraj: Pevec

- Ljudska: Pleši, pleši črni

kos

- Ljudska: Polžek in junaki

- Ljudska: Medved

Saint-Saëns: Živalski

karneval:

Levja koračnica (klavir)

Kukavica (klarinet)

Kokoši in petelin

Kenguru (klavir)

Okamnine (ksilofon)

Ptičnica (flavta)

Antilopa (klavir, flavta,

godala)

Želva (godala)

Labod (violončelo)

Slon (kontrabas)

Oslički (violini)

Pianisti


Baletna glasba

Filmska glasba

Razredni koncert

Finale

Dukas: Čarodejev vajenec

Bremenski godci

Mozart: čarobna piščal

Čajkovski: Hrestač

Video posnetki

Iz učnega načrta za 4. razred sem izbrala tematski sklop: glasba v filmu, gledališču in na

televiziji, v učbenikih se ga vsak avtor loteva na svoj način. Breda Oblak v svojem učbeniku

Glasba 4 (Izolit, 2002) vključuje kot primera za izvajanje in poslušanje primera iz slovenske

filmske glasbe: Mojčino pesem in Kekčevo pesem Marjana Kozine. Albinca Pesek

(Mladinska knjiga, 2002) ima v svojem delovnem zvezku Glasba 4 v tematskem sklopu

baletna in filmska glasba vključeno glasbo iz filma Cvetje v jeseni. Leon Stefanija in David

Verbuč pa sta v svojem Učbeniku za pouk glasbe Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna (DZS,

2003) vključila Vodopivčevo Kekčevo pesem.

Učni načrt je odprt – vsebine so predlagane, tudi avtorji didaktičnih gradiv omogočajo učitelju

avtonomen izbor glasbenih vsebin. Na osnovi učbenika Glasba 4 Brede Oblak in priročnika za

učitelje sem naredila svoj šolski primer učne ure, v katero sem vključila najbolj znano pesem

Marijana Vodopivca. Uporabila sem Kekčevo pesem, ki je obljavljena v prej omenjenem

učbeniku Trarara, vsak naj glasbo spozna (2003). Ta različica se razlikuje od tiste na posneku,

ki sem jo analizirala. Ugotovimo lahko, da se pesem izvaja v dveh različicah, glede na položaj

(mesto) nastopa refrena.

Napisala sem primer priprave za učno uro (zgledovala sem se po učnih ciljih Brede Oblak, iz

priročnik Glasba 4 za učitelje, str. 90), dodala pa sem tudi učni list ter vse notne priloge, ki bi

bile v uri zvočno prisotne.


6.1. Učna priprava kot primer za poglavje 6.

PISNA PRIPRAVA PRI PREDMETU GLASBA

Razred: 4. razred devetletne osnovne šole

TEMATSKI SKLOP: Glasba v filmu, gledališču, radiu in televiziji

UČNA ENOTA: Kekčeva pesem in novi tonski višini spodnji LA in spodnji SI

Vzgojno-izobraževalni cilji

Učenci:

- razumejo, da je glasba sestavni del filmov ter radijskih in gledaliških programov;

- pojejo in poslušajo pesmi iz slovenskih filmov s Kekčevo tematiko;

- spoznajo novo tonsko trajanje - polovinka s piko, novi tonski višini spodnji LA in

spodnji SI ter razširijo orientacijo v zaporedju tonov.

Učna oblika:

� frontalna

Učne metode:

� metoda dela z notnim zapisom

� kombinirana metoda izvajanja

� metoda poslušanja

� metoda razlage

� metoda pogovora

Učila in učni pripomočki:

� klavir

� video predvajalnik

� televizija

� zvočni posnetki

� učni list

� Orffov instrumentarij


Umetniška vzpodbuda:

� M. Vodopivec: Kekčeva pesem, M. Kozina: Mojčina pesem, M. Kozina: Kekčeva

pesem v Oblak, B: CD Moja glasba 4, zvočni posnetki 49, 50, 51 in 52, 2002

� CD Portret skladatelja – Vito Žuraj, 2001

� Odlomek iz filma Srečno, Kekec!

Viri in literatura:

� Michels, U.: Glasbeni atlas (DZS, 2002)

� Stefanija L., Verbuč, D.: Učbenik za pouk glasbe: 4. razred devetletne osnovne šole

Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna (DZS, 2003)

� Oblak, B.: Moja glasba 4. Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 3. razredu osemletne

in 4. razredu devetletne osnovne šole (Založba Izolit, 2002)

� Oblak, B.: Moja glasba 4, Priročnik za učitelje (Založba Izolit, 2002)

� Oblak, B.: CD Moja glaba 4, zvočni posnetki št. 49, 50, 51 in 52.

� Žuraj, V. : CD Portret skladatelja - Vito Žuraj, 2001

� DVD film Srečno Kekec!, 1963


GLASBENE DEJAVNOSTI DELO UČITELJA DELO UČENCEV Uvod Pogovor o glasbi v filmu, gledališču, po radiu in na televiziji. Ogled odlomka iz filma Srečno, Kekec in poslušanje odlomka sodobne glasbe: Vito Žuraj: Space echoes (1’) Pogovor o glasbeni opremi. Ogled odlomka iz filma: Srečno, Kekec (1’) Reševanje delovnih listov

Učence pozdravim. Vprašam jih, če so danes že poslušali radio, pa tudi, če so zadnje čase gledali kakšen film, ki jim je bil všeč. Učence pripravim na ogled odlomka iz filma Srečno, Kekec in jim hkrati dam poslušalsko nalogo. “Pozorno poslušajte, kakšna je glasba v filmu in ali sodi k vzdušju.” Učencem prikažem odlomek iz filma Srečno, Kekec. Zavrtim jim odlomek filma brez zvoka, ob tem pa predvajam sodobno klasično glasbo Vita Žuraja (1’). “Ali je ta glasba sodila zraven? Ste lahko spremljali dogajanje?” Učence še enkrat naprosim, da si ogledajo odlomek, tokrat z dodanim originalnim zvokom iz filma (1’). “Zakaj je ta glasba bolj sodila zraven?” Učencem razdelim delovne liste in jih prosim, da se na njih podpišejo. Vzpodbudim jih, naj napišejo naslov delovnega lista in preberejo trditve o glasbi.

Učenci povedo, kaj so slišali na radiu in katere filme so gledali. Učenci prisluhnejo poslušalski nalogi in se na odlomek pripravijo. Učenci sledijo odlomku ter spremljajo glasbo, ki je ob tem predvajana. Učenci komentirajo videni odlomek, predvajana glasba se jim zdi ob filmu čudna in vsi se strinjajo, da glasba ni sodila k filmu. Ogledajo si odlomek filma brez vsiljene glasbene opreme. Odgovarjajo na vprašanja. (“Seveda je bolj sodila zraven, ker je Kekec lahko bil bolj vesel”, “Ker je bila glasba tako vedra kot film”, ipd.) Učenci prejmejo delovne liste, se na njih podpišejo ter preberejo trditve o glasbi.


Poslušanje odlomkov: Marijan Vodopivec: Kekčeva pesem iz filma Srečno, Kekec! (26’’) Marjan Kozina: Mojčina pesem iz filma Kekec (42’’) Marjan Kozina: Kekčeva pesem iz filma Kekec (24’’) Upevanje ob modulatorjih

“Poznate kakšen primer navedenih trditev? Poznate kakšen primer glasbe iz televizijskih ali radijskih oddaj?” Učencem dam poslušalsko nalogo: “Da bomo lahko rešili naslednji del lista, pozorno prisluhnite in poskusite uganiti, kako se pesmi imenujejo. Prisluhnite, če katero od pesmi že poznate. Pri reševanju si pomagajte tudi s sličicami na listu.” Učencem predvajam odlomke: Kekčeve pesmi Marjana Kozine (26’’), Mojčine pesmi Marjana Kozine (42’’) ter Kekčeve pesmi Marijana Vodopivca (24’’). “Da ne bomo le pisali in govorili, pa vstanite in sledite mojim pastirskim vzkilkom. Kako se na planinah pogovarjajo?” Zapojem zlog “Kekec” in učence naprosim, da ga ponovijo in pokažejo, prevedejo v “naše” tone. Učence upevam po modulatorjih (gl. prilogo 6.1.2.1.). “Pozorno prisluhnite naslednji melodiji, ki vam jo bom še enkrat predvajala, kajti to melodijo bomo kasneje zapeli po

Učenci odgovarjajo na vprašanja in razmišljajo o tem, katere glasbe iz televizijskih ali radijskih oddaj se spomnijo. Učenci sledijo zastavljeni nalogi ter pozorno poslušajo odlomke iz filmov Kekec ter Srečno, Kekec. Učenci vstanejo in sledijo upevalnim vajam. Učenci poslušajo odpete zloge, jih ponovijo ter tone nakažejo z gibi.


Poslušanje: Marjan Kozina: Mojčina pesem (1’59’’) Petje Mojčine pesmi s solmizacijskimi zlogi. Nova tematsko informativna znanja: spodnji LA in SI. Reševanje in izpolnjevanje učnih listov. Nova tematsko informativna znanja: polovinka s piko. Analiza Kekčeve pesmi Marijana Vodopivca Učenje Kekčeve pesmi

solmizacijskih zlogih.” Učencem predvajam Mojčino pesem (1’59’’). “Poglejmo zapis na listih in pojmo s solmizacijskimi zlogi, ki so označeni.” Učence vzpodbujam, da počasi zapojemo Mojčino pesem s solmizacijskimi zlogi. “Kot ste opazili, sta tona LA in SI prisotna tudi nižje od tona DO. Pa dopolnimo lestvico! Ali ima kdo kakšno vprašanje?” Z učenci se pogovorim o morebitnih vprašanjih in o lestvici, ki jo dopolnjujemo. “Še enkrat poglejmo Mojčino pesem! Kako dolgo traja zadnja nota? Kaj pa je tista pika na koncu – ste jo že kdaj videli?” Učence vzpodbudim, da skupaj ugotovijo, kako dolgo je trajanje polovinka s piko. “Obrnimo list. Ali poznate pesmico na svojih listih? Najprej poglejmo, ali ima tudi ta pesem spodnji LA in SI? Je prisotna še kakšna druga novost?” “Ponavljajte za mano.” Učence naučim Kekčevo pesem Marijana Vodopivca s pomočjo kombinirane metode dela z notnim zapisom.

Učenci prisluhnejo melodiji pesmi. Učenci si pozorno ogledajo zapis na listih ter pesem s solmizacijskimi zlogi zapojejo. Učenci rešujejo delovni list. Če imajo vprašanja, jih zastavijo in se o snovi pogovorijo z učiteljem. Učenci opazijo zadnjo noto s piko v vsaki vrsti, odgovarjajo na vprašanja in rešujejo delovni list. . Odgovarjajo na vprašanja ter opazijo polovinko s piko. Učenci se s pomočjo kombinirane metode dela z


Marijana Vodopivca s pomočjo kombinirane metode dela z notnim zapisom. Zaključek: obnova tematsko-informativnih znanj

Ko jo znajo, podprem estetsko izvedbo s spremljavo na klavirju. Če je čas, z učenci še enkrat obnovimo novo snov ter si zapojemo vse tri pesmi iz filmov o Kekcu (tretjo pesem na delovnem listu navadno učenci poznajo, zato je prisotna le kot dodatek). Ob koncu ure se poslovim in jim zaželim lep dan.

notnim zapisom naučijo Kekčevo pesem Marijana Vodopivca Učenci sodelujejo, odgovarjajo na vprašanja in obnovijo snov. Ob koncu ure se poslovio in se pripravijo na nasledjo uro.


6.2. Priloga k učni uri: učni list Ime in priimek: _____________________

GLASBA V _________, ___________,

_________ IN ________________.

Glasba je zvesta spremljevalka različnih drugih umetnosti in medijev:

• izraža in poglablja vsebino filmov,

• včasih dopolnjuje gledališke igre,

• spremlja, napoveduje, dopolnjuje oddaje na radiu in televiziji.

1.) DOPOLNI IME PESMI IN NASLOV FILMA!

Marijan Vodopivec:

________________ iz filma: _________________.

Marjan Kozina:

________________ iz filma ____________________.

________________ iz filma: ___________________ .


PRISLUHNIMO IN ZAPOJMO!

Mojca- Maja Triler

(gled. Studenec)

DO 8

LA SI

IMENA TONSKIH VIŠIN SE PONAVLJAJO. DOPOLNI:

DO 8/1


Kekčeva pesem iz filma Srečno, Kekec!

ZA MOJO PESEMSKO ZBIRKO!

Kekčeva pesem iz filma Kekec

Kaj mi poje ptičica...


6.3. Priloga k učni uri: spremljava h Kekčevi pesmi Marijana Vodopivca in modulatorji


Modulatorji:


7. Zaključek

Naj torej povzamem spoznanja svojega dela. Kakšen je bil prispevek Marijana Vodopivca

za slovenski glasbeni prostor in kaj je ustvaril?

V arhivu sem našla vse njegove uspešnice, ki jih ni bilo malo, iz intervjujev pa lahko z

lahkoto povzamemo, da skladateljev prispevek k razvoju slovenske glasbene scene ni bil

le njegov obsežen opus.

Marijan Vodopivec je bil najzaslužnejši za nastanek in razvoj orkestra RTV, iskal je

glasbene talente po vsej takratni Jugoslaviji, rad je imel svoje delo in – da je izpolnil

poslanstvo svoje glasbe – je dostikrat delal tudi zastonj.

S tem diplomskih delom pa je njegova glasba dostopnejša. Vsak, ki ga določeno gradivo

Marijana Vodopivca zanima, lahko na osnovi zbranih podatkov veliko hitreje pride do

želenega posnetka v arhivu RTV Slovenije. Ravno tako pričujoče delo vsebuje tudi nekaj

dragocenega še ne izdanega notnega gradiva, ki ga hrani RTV, ter nekaj uporabnih

pedagoških zamisli.

Kar se tiče skladateljevega otroškega in mladinskega opusa – spoznala sem, da skladatelj

nikoli ni pisal skladb kot po »tekočem traku«. Prav vsaka skladba izžareva trud in željo,

da to ni le še ena nova otroška pesmica, ampak je z njo hotel prispevati nekaj več. Prav

zato so vse pesmi – po mojem mnenju – tako otroci kot tudi odrasli z veseljem vzeli za

svoje. In hkrati – iz skladb sije nekakšna preprostost. Kot pri razigranem Kekcu; in pri

Hudi mravljici; in celo pri norčavem Tantandruju.

Kot sem že na začetku priznala – nisem se veliko srečevala z njegovim imenom. Upam

pa, da bo moje diplomsko delo vsaj malo pripomoglo k temu, da se bodo k skladatelju

ozirale in se k njemu z občudovanjem obračale bodoče generacije; da bo njegovo delo

morda večkrat tema obravnave, tako na srednji, kot tudi na višji stopnji glasbene

izobrazbe.

In da bodo njegova dela v očeh javnosti končno dobila skupni imenovalec:

Marijan Vodopivec.


8. Viri in literatura

� Enciklopedija Slovenije 14, U-We (2000), Mladinska knjiga Ljubljana

� Habe; T. (2006): Naj doni do neba, slovenske ljudske in zimzelenčki za

otroške zbore s klavirskimi spremljavami, Javni sklad RS za kulturne

dejavnosti, Ljubljana

� Jenčič, B.: PETDESET let Prešernovih nagrad: 1947-1996, Gorenjski tisk

Kranj, 1996

� Michels, U. (2002): Glasbeni atlas, DZS

� Mihelčič, P. (2000): Teorija glasbe, DZS

� Mihelčič, P. (2002): Teorija glasbe, učbenik, DZS

� Oblak, B. (2002): Moja glasba 4. Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 3.

razredu osemletne in 4. razredu devetletne osnovne šole, Založba Izolit

� Oblak, B. (2002): Moja glasba 4, Priročnik za učitelje, Založba Izolit

� Osredkar, Janez (1998): Glasbeni stavek harmonija 1, Zavod republike

Slovenije za šolstvo

� Peric, A (2000): Veselo do glasbe: glasbena teorija: nauk o glasbi za 3. razred:

delovni zvezek, Studio Ro, Založništvo Humar

� Pesek, Albinca (2002): Glasba 4 za četrti razred 9-letne osnovne šole, Založba

Mladinska knjiga

� Slovenski biografski leksikon, (1980): Ljubljana, SAZU

� Stefanija L., Verbuč D.(2003): Učbenik za pouk glasbe: 4. razred devetletne

osnovne šole Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna, DZS


� Arhiv Radia Slovenija, Ljubljana

� Veronika Brvar, Ljubljana

� Sergej Dolenc, Ljubljana

� Samo Hubad, Vodice

� Saša Jocič, Ljubljana

� Marko Munih, Ljubljana

� Jasna Nemec – Novak, Ljubljana

� Marijana Vilhelm, Ljubljana

� Peter Vodopivec, Ljubljana

� Franc Žerjav, Kranjska Gora

� Oblak, B. (2002): Moja glaba 4, zvočni posnetki št. 49, 50, 51 in 52.

� Žuraj, V. (2001): Portret skladatelja - Vito Žuraj (CD)

� http://www.mk.gov.si/si/strokovne_komisije_sveti_in_sklad/presernov_skl

ad (28. 3. 2008)


9. Priloga: notni zapis otroških pesmi

Notno gradivo je večinoma vzeto iz arhiva RTV, nekaj pesmic s spremljavami p sem

našla tudi v Habetovi zbirki otroških pesmi Naj doni do neba (JSKD, 2006). Nekatere so

zgolj otroški glas, kjer pa se je le dalo, pa sem poiskala tudi klavirske spremljave. Žal pa

je edina pesem, ki je niso imeli v tako arhivu kot tudi drugje, kjer sem iskala, pesem

Snežek.

Vse ostale navajam – za lažjo preglednost - v podobnem vrstnem redu, kot so na posnetku

in v analizah.

1.) Strojepiska

2.) Dva majcena šopka

3.) Kekčeva pesem

4.) Bratovščina Sinjega galeba

5.) Tujček maček

6.) Pomlad

7.) Huda mravljica

8.) Vesela otroška

9.) Vesela pionirska

10.) Strašni lovec Bum-bum

11.) Čarodejne orglice


2. Bistri potok, hitri veter,

bele zvezde vrh gora

gredo z mano tja do konca

tega širnega sveta!


9.1. Posnetki nekaterih najbolj znanih otroških, mladinskih pesmi ter glasbeni pravljici CD – vrstni red pesmi:

1. Strojepiska

2. Dva majcena šopka

3. Kekčeva pesem

4. Bratovščina Sinjega galeba

5. Tujček maček

6. Pomlad

7. Snežec

8. Huda mravljica

9. Vesela otroška

10. Vesela pionirska

11. Strašni lovec Bum-bum

12. Čarodejne orglice

Otroški in mladinski opus Marijana Vodopivca

Documents

Transcript of Otroški in mladinski opus Marijana Vodopivca